274. štev. Ss&ajja rasen RCtfatj «ft prašnik©« »sefe «a a n eb 16» uri «ž©pcl«3n®. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. G/I., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirali ia podpisati, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi: Prostor 1X55 mm po K 2. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 3. Pri večjem naročilu popust- Poštnina plačana v gotovini. II Liubliani, * sefe©«© 3. decemfera 1S21, Posamezna štev. 53 par = K2, L@S® ¥. Caiesii® lugeslov.-soejjajno - cl® Sestavljanje nove vlade. Dne 1. t. tn. je imel demokratski klub v Belgradu posvetovanje o tein, katere poslance naj kandidira za ministre v novi vladi. Za kandidate za posamezna ministrstva so klubovi člani glasovali tajno. ^ Svetozar Pribi če vi c jc kot kandidat za notranjega ministra dobil pri glasovanju večino. Izvolitev pa je sprejel šele, ko mu je klub izrekel popolno zaupanje. Sestavili so nato celotno listo novih demokratskih ministrskih kandidatov, ki so: Sv. Pribičevic, dr. Kosta Ktuna-iiucli, dr. Gregor Žerjav (min. za soc. politiko?), dr. Voja Marinkovič, lika Rasajlovič, Samostojueži obdrže Ivana Puclja kot ministra za poljedelstvo. Svoja ministra obdrže tudi muslimani. Za zunanjega ministra kandidira dr. Spalajkovič. Demokrati so stavili pri pogajanjih z radikalci zahtevo, da se ministrski portfelji razdele radi tega, ker je ministrstvo za konstiluauto ukinjeno, po razmerju 6:6 (doslej 7:6). Radikalci so predložili listo svojih ministrskih kandidatov tekom včerajšnjega dne. Sedaj sc zastopniki demokratov in radikalcev pogajajo glede končno-veljavne skupne liste, ki jo predlože potem kralju. Izpremcmb v vladi ne bo velikih. Izmed vseh, ki se bodo izvršila pa nas še najbolj zanima ta, da prevzame min. za soc. politiko mesto dr. Kukovca eventualno dr. Gregor Žerjav. Kako bo ta vodil enega izmed najvažnejših resortov, nam pokaže bližnja bodočnost. Upajmo, da bo rnož svoje dosedanje zadržanje v i socialnopolitičnih vprašanjih — Iz-! premeni!, ter upošteval, da delavstvo potrebuje več pravic in var-| stva, ne pa da se mu še to, kar ima, Parlament vendar zboruj Državni proračun. — Dva LDU. Belgrad, 1. doc. Današnje dopoldanske seje narodne skupščine se je udeležilo veliko število poslancev vseh klubov, ki sodelujejo v parlamentu. Izmed ministrov so bili navzoči Nikola Pašič, Kosta Jo-varovič. Svetozar Pribičevič, dr. Kukovec, dr. Spaho iu Pucelj. Minister za vere Milivoj Jovanovič, ki je podal ostavko iz zdravstvenih ozirov, jc zavzel mesto v klopeh demokratskega kluba. Na galerijah je prisostvovalo seji znatno število občinstva. Ob 10. je predsednik dr. Ribar otvoril Sejo narodne skupščine, nakar so se prečitali zakonski predlogi, ki so predloženi skupščini v rešitev. Med temi se nahajajo zakonski predlog o ministrski odgovornosti, zakonski predlog o občinah, za katerega se bo na prihodnji seji izvolil poseben odsek, nadalje zakonski predlog o proračun«, državnih prejemkih in izdatkih za leto 1922, ki se je odkazal finančnemu odseku v razpravo. — Dalje je finančni minister predložil skupščini v rešitev zakonski predlog o proračunskih dvanajstinah za mesec januar, februar in marec 1922. Tudi ta zakonski predlog so odkazali finančnemu odseku. Posl. dr. Korošec in tovariši so vložili predlog o ulti-njen]u § 18. (torej samo enega paragrafa. Op. ur.) zakona o zaščiti države od 2. avgusta 1921 Za ta predlog se bo izvolil na prihodnji seji poseben odsek. Zatem so se prečrtala poročila imunitetnega odseka, ki se bodo razdelila poslancem in ki pridejo na dnevni red na prihodnji seji. Zato so se objavile prošnje in pritožbe. Posl. Boris Savljanin je podal ostavko svojega mandata v okraju Čačak. Ta ostavka je preda-dana verifikacijskemu odseku. Nato so se prečitale prošnje poslancev za dopuste. Zatem pa zahteva ministra pravde glede izročitev poslancev sodišču, in sicer Stjepana Radiča radi prestopka § 16.—18. tiskovnega zakona, posl. Brandtnerja radi prestopka § 104. kaz. zak., Ivana Majcena radi prestopka žaljenja časti, Marka Došena za čine po § 103. najstnic. Protest socijaiistov. kaz. zak., Dušana Boškoviča'-radi obrekovanja potem tiska, dr. Janka Šimraka za čine po § 92. kaz. zak. oziroma §§ 103., 104. kaz. zak. in končno Miloša Moskovljcviča za čine po § 213. kaz. zak. Zahteva ministra pravde sc je edkazala imuni; tetnemu odboru. Nadalje so se objavile razne interpelacije, ki'so se od-kazale pristojnim ministrstvom. Zatem so bila prečitana poročila ministrstev in so se objavili razni akti. Posl. Nedeljko Divac (socijalni demokrat) je vprašal z ozirom na to, da je stara skupščina zaključila svoje zasedanje in da je začela poslovati na novo, ali sta obe anketi iz-] voljeni 2. julija 1.1. za preiskavo zlo-| rab na imetju Belju in v topčider-skib kolonijah končali svoje delo in I s kakšnim uspehom. Posl. Divac ! vprašuje, ali sta imeli anketi kak j pomen in ali je predsednik mnenja, naj bi se te ankete ponovno izvolile, j Skupščina je sprejela predlog predsednika, naj anketni odsek nadaljuje svoje delo ter predloži skupščini svoje poročilo. Pred prehodom na dnevni red jc napovedal predsednik, ■ da je finančni minister dr. Kumanudi predložil skupščini zakonski predlog o dvanajstinah. Finančni minister dr. Kumanudi prosi, naj se ta predlog nujno reši, in sicer najkasneje do 10. decembra. Radi tega jc predlagal predsednik skupščini rok šestih dni. Predlogu sta se uprla dr. Simrak in Lazič ter nekateri zemljoradniki. j Med hrupom, ki je nastal med ostalimi člani opozicije in člani ostalih ■. drugih klubov je socijalni demokrat i dr. Korun protestiral, da ni skupšči-| na že prej poslovala.. Predsednik je j ugotovil, da je proti predlogu manj-i šina in da jc sprejet predlog, da ima skupščina rešiti zakonski predlog v roku šestih dni. Zatem je prosil predsednik, naj se takoj sestanejo k rešitvi nujnih poslov skupščinski odseki, in sicer za finance, upravno razdelitev države, za poslovnik, za verifikacije, imunitetni in za prošnje in pritožbe. Potem sc je določil dnevni red prihodnje seje, ki bo v torek, 6. t. m. ob 10. pred poginom. V tem pa je še mon-tauistični odsek priskočil na pomoč, da razburi tudi delavce v državnih rudnikih v Velenju in Zabukovci. Montanistični urad je odposlal na oba rudnika diktate, po katerih razveljavlja kolektivne pogodbe z dne 20, decembra 1920, ki znatno zmanjšuje sedanje delavske dohodke s tem, da hoče odpraviti sedanje apro-vizacije po znižanih cenah. Temu diktatu se je tembolj čuditi, ker sc je delavstvo pri državnih rudnikih dosedaj obnašalo jako mirno, da celo bolj zvesto so opravljali svoje delo kakor razni uradniki teh obratov. Sedaj jim pa brez vsakega obvestila njihovih zaupnikov v najtežjem času, ob največji draginji, zada udarec znatnega reduciranja njihovih dohodkov. Po vrhu vsega tega pa je prišla i šc davčna oblast ter pričela dohod- i iiinski davek izterjevati na jako ču-' den način. Odteguje sc kar po samovolji kakor si gospodje izmislijo ne da bi dobil kdo v revirju kakšen plačilni nalog v različnih zneskih od 100 K do 1500 K pri eni plačilni pc-rijodi. Nihče sc ne vpraša, kako se bo preživel rudar in njegova druži- Kratki na bodočih 14 dni, če dobi prazni plačilni listek. Davčna oblast bi vsaj morala poslati plačilne naloge, da bi delavec vedel, od kakega zneska plačuje, ter za kateri čas. Urediti bi sc tudi moralo, da se to utrguje vsaj v malih zneskih po obrokih. Če je že treba, da sc pobira osebno dohodnino, ki jc po našem mnenju v sedanji draginji gotovo krivična pri zaslužkih, ki znašajo manj kot 36.000 K letno. Opozarjamo te urade, naj" se ne igrajo z ognjem, ker delavstvo res ne more prenašati takih bremen. Naše organizacije se trudijo s pomirljivim vplivanjem na delavstvo, ali kaj pomaga, če se jih v enem slučaju pomiri, drugi dan povzročijo tc instance novo provokacijo. Kakor nam poročajo iz revirjev, sc strokovne organizacije trudijo na en strani pomiriti rudarje, na drugi strani pa vplivati na razne oblasti, da upoštevajo to, kar delavcem gre , po njihovih pogodbah. Tudi pri fi-| naučili delegaciji se namerava inter-! venirati, da se glede plačevanja j osebne dohodnine ukrene vsaj to, kar jc mogoče, ker stvari sc tirajo res čudovito daleč. Kulturni škandal na Jesenicah. V rudniških revirjih narašča ogorčenje nad naraščajočo draginjo. Vsled naraščanja draginje na vse potrebščine je po vsej Sloveniji med rudarji nastalo zadnje tedne jako veliko razburjenje. To pa še zlasti, ker tudi naše oblasti pospešujejo to gibanje. Večkrat smo že poročali o mezdni pogodbi z dne 19. januarja t ]., ki sc je sklenila pod vodstvom komisije ministrstva za socialno politiko ter nide in šume. Rudarji pri Trboveljski družbi so namreč mne- nja, da morajo biti določbe pogodb, ki jih potrdijo najviSji uradi, pravo-veJjavni za vsako interesno skupino, naj pa bodo to delodajalci ali delojemalci. Kakor pa je pokazalo zadnje postopanje rudniškega glavarstva, je gotovo, da nima rudniško glavarstvo pri podjetnikih nikakršne avtoritete več ali pa rudniško glavarstvo sploh nima volje, čuvati onih določb, ki varujejo delavstvo vo jeseniških plavžev je iividelo*potrebo ustanoviti za delavce in vajence strokovno šolo. Za to šolo je vodstvo tovarne pridobilo sedem - slovenskih "učnih moči; tri so pa nemški inženerji, ki poučujejo elektrotehniko, plavžarstvo in druge strokovne predmete. Ravnateljstvo jeseniških plavžev je izdalo za to šolo že čez 100.000 kron, preskrbelo je vse učne potrebščine, plačuje tudi učne moči, tedaj tudi sedem slovenskih učnih moči. Pritisk v to šolo jc bil z vseh strani; tudi železniški uslužbenci hočejo svoje otroke pošiljati v to šolo; posebno jo je pa delavstvo pozdravilo. Sedaj pricaplja »delavski« list »Jugoslavija«, za njim seveda tudi »Nova doba«, vsak z eno notico, v kateri opljujeta ravnateljstvo. Vsled teh brc in pljunkov, ki jih je ravnateljstvo dobilo, smo zvedeli, da hoče sedaj ravnateljstvo te šole ukiniti, to je, plačevalo ne bo učnih moči iu ne šolskih potrebščin več. Mi poznamo inženerja Hoffman-na in generalnega ravnatelja g. No-ia; vemo, da je prvi. kot drugi Nemec in jih tudi absolutno ne zagovarjamo, ker vemo. da sta oba na-stavljenca velekapitalizma, da sta radi tega nastavljena, da čuvata velekapital. Vemo pa tudi, da je na primer inžeuer Hoffman«, strokovnjak v plavžarstvu, ki ga žalibog Slovc-nci nimamo. Kdo tedaj naj poučuje ta predmet, morda pisci »Jugoslavije« in »Nove dobe«? Slovcnci, žal, smo do sedaj producirali v naših šolah same advokate in kaplane, ali naj ti poučujejo, kako sc paragrafi pretapljajo ali lestve postavlja? O. Hoffman je sicer vešč slovenščine, vendar ne toliko, da bi mogel v slovenščini predava- ti. Zakaj ne bi oni delavci, ki razumejo nemško, ne poslušali izbornega strokovnjaka, ki je bil kot inže-ner v najmodernejših plavžih m strojnih tovarnah zaposlen, kot Wit-kovcih, na Angleškem, v Ameriki, mož z obširno strokovno izobrazbo. »Jugoslavija« in »Nova doba« imenujeta to delo »kulturni škandal«. Mi smo kvečjemu mnenja, da je kulturni škandal, ker nimamo slovenskih učnih moči! Koliko slovenskih delavcev pa imamo, ki bi znali na stružnici vijak preračunati? In ker jih nimamo, moramo vsled tega nemške delavce importirati. Gospodje okrog »Jugoslavije« in »Nove dobe« naj gredo v Strojne tovarne in tam bodo takoj videli, da so boljši prostori zasedeni po Nemcih in Strojne tovarne so vendar slovensko podjetje! Kulturni škandal jc pa to, da so bile zaradi borih par tisočakov', ki bi jih morali slovenski podjetniki prispevati za ljubljanske strokovne šole tc celih šest let zaprte. Vsa zlobnost pa se zrcali v notici. ki jo jc prinesla »Jugoslavija« in »Nova doba« v tem, ker navaja slovenske učne moči, da bi lahko poučevale, ki jih jc pa ravnateljstvo jeseinških plavžev itak angažiralo Iu plačevalo. Mi pozdravljamo vsako znanje, ki ga delavstvo pridobi, pa naj si ga pridobi kjerkoli, ker predobro vemo, da se mera delavec v kapitalistični državi izobraževati sam, mesto, da bi država vzdrževala take šole. Jugoslovanski sinovi, kterih starši so hiperpatrijotje in, ki imajo nekaj pod palcem, pošiljajo pa sinove v Nemčijo študirat. Ali je to tudi kulturni škandal? — Jeseničan. Kulturni hoj! Morala, ki je zavladala že poživlja vso pošteno javnost, da začne misliti na kulturni boj v naši državi. _ Zlasti mi v Sloveniji imamo dovolj j povoda za to. Ce čitamo zadnje tedne klerikalno časopisje, moramo nehote priti do prepričanja, da je v klerikalizmu nekaj skrajno nemoralnega, nekaj ostudnega, kar vodi neizogibno do škandaloznih razmer. Noben človek ni več varen časti pred klerikalnim časopisjem; ali trosijo laži, ali psovke, to jim je po polnoma vseeno, samo da nasprotniku škodujejo. Če so to nauki cerkve, tedaj je že to zadosten vzrok tudi za kulturen boj. Jasno je, dokler bo imela ta metoda klerikalnega boja vpliv, da se morajo vsi prosvitljenci odločiti za boj proti tej nemorali in skušati odpraviti ta grdi izrodek človeške fantazije v politiki s kulturnim bojem, ker le s kulturnim bojem je mogoče onemogočiti tako nesolidno politiko in le s kulturnim bojem vcepiti ljudstvu pojmovanje realnih razmer. Danes samo opozarjamo na to, da smo v tem oziru mnogo zanemarili. Ako bi bili vodili kulturni boj že desetletja, bi danes take in enake lopovščine ne imelo med narodom nobenega vpliva. Tešefonsika št. 312, Naročnina: Po posti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 386, za pol leta K 168, za četrt leta K 84, za mesec K 28. Za inozemstvo mesečno K 45, letno K 540. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1., Učiteljska tiskarna. Za svobodo učiteljstva. Klerikalci znajo! Pobožno za v!-, jejo oči in naznanijo človeka, ki jim je na poli, kot državi nevarnega prekucuha. Pri komunistih hočejo veljati za revolucionarce, pri vladi pa za državotvorce. Vse jim pride prav, samo resnice sc boje. ».Avtonomisti “ so in razlagajo vsakemu, kdor jih hoče poslušati, da hočejo potom avtonomije izročiti ljudstvu res vso oblast v roke. Kadar pa ljudstvo zahteva, da sc ljudska voi Jja res izvrši, takrat prosijo gospod župnik policijo na pomoč proti prevratnim elementom. Kar na nagloma je bil učitelj Moederndorfer premeščen iz Meži« ce v Apače. Zakaj? Nihče ne ve!;: Najbrž iz službenih ozirov. Pa iz službenih ozirov se premeščajo mla-< di učitelji, ki jim je vseeno, kje službujejo, ne pa oženjeni učitelji, ki so navezani na stalnost. Naj se pojasni zadeva na javnem shodu. V nedeljo dne 27. t. m. sc je zbralo skoro vse prebivalstvo \Z Mežice, nad 300 ljudi! Nihče ni ve-< del ničesar povedati proti učitelju, nasprotno, vsi so zelo zadovoljni z njim. Deptitaciji delavstva je izjavit g. glavar, da ničesar nc ve. Nadučii telj in okrajni nadzornik vesta o uči-, telju le samo hvalo. Kdo je proti njemu? Na shodu navzoči vladni komisar izjavlja, da tudi nc ve ničesar, slabega. Uradna tajnost je! Lahko si pa mislimo, kakšna je ta tajnost. Najbrž je kaka tcrcijalka ali pa kak’ mežnar ali kaka druga taka »Šolska« oblast iz šusteršičevih časov poro« čala tako, da so zgoraj verjeli! Vcr-e jeli in ugodili! Moederndorfer mora proč! Pokrajinsko vlado imajo pa v rokah jedeesarji, liberalci. Ti bojujejo strasten boj proti klerikalcem in v tem boju jih podpira naše takozvano napredno učiteljstvo, združeno v, Udružcnju jugoslovanskega učitelj-? stva (UJIJ). Tudi se silno bojujejo proti klerikalni avtonomiji, ker so strastni centralisti. Toda na klerikalno ovadbo so nasedli, ker klerik kalci znajo govoriti z besedami, ki so jedeesarjetn všeč: Moederndor: ker je socialist in prevratni element — cela Mežiška dolina je za njim. In ugodili so klerikalcem, svojim na-* sprotnikom . . . Ker so slepo ver-, jeli, namesto da bi bili zadevo pravično preiskali. Tudi UJU je pri tem pokazalo svojo nezmožnost. Ne maramo trditi, da ni hotelo pomaga-* ti. ker je žrtev — učitelj socialistič-> nega mišljenja, trdimo'pa, da ni mo-, gla ničesar doseči, ker je danes, ko to pišemo, Moederndorfer že prisiljen vendarle se seliti, če noče bhi odpuščen iz službe ! Ali je moč 3000 učiteljev res tako slaba? Zdi se nam da manjka predvsem volje iskati resnico in pravico, spoznano resnipo pa braniti odločno tudi takrat, če nam ni popolnoma ljuba! Mežiško delavstvo je v tem oziru v svoji n> soluciji boij odločno in jasno. Za učiteljstvo vseh strank hoče svobode, ker ve, da more biti le svoboden človek dober učitelj . . Na shodu je bila sprejeta nasled-s nja resolucija: Kmetsko in industrijsko delavstvo, zbrano na protestnem shodu JSDS in KDZ v Mežici dne 27. II. 1921. v številu preko 300. odločno protestira proti nezakoniti in popolnoma neutemeljeni premestitvi tu* kajšnjega učitelja sodruga Vinkota Moedcrndorferja, ki uživa splošno zaupanje vsega prebivalstva Meži-, ške doline, izvzemši klerikalne lmj-. skače, dočim jo dostojno prebival-, stvo, in sicer tudi tisto, ki versko čuti, — vse za tega vzornega učitelja ter je n. pr. celo sam načelnik krajnega šolskega sveta (klerikalec) podpisal izjavo za imenovanega učitelja. Iz tega je jasno, da so^ proti njemu le posamezniki, ki se boje, da bi ta dobri učitelj preveč odprl ljud- stvu oči in jiii s tem usposobil, da sl v bodočnosti lažje izboljšajo svoj težki položaj. Izjavljamo, da bomo v slučaju, če bi naš protest ne bil upoštevan, dokazali, kako znamo vsi brez razlike strank svoje učitelje braniti pred samovoljnostjo posameznikov. Izjavljamo tudi, da se bomo tako postavili za vse učitelje in brez ozi- ra ti a strankarsko pripadnost, ker hočemo, da bodi učiteljstvo v svojem vzvišenem poklic« popolnoma svobodno. Ce bi pa zagrešil kak učitelj kaznivo dejanje, naj se uvede proti njemu preiskava! Brez preiskave in sodnega izreka o ugotovljeni krivdi ne sme biti nihče niti najmanj kaznovan. Strankin zbor avstrijske socijalne demokracije. Strankin zbor nemške. avstrijske socijalne demokracije se je vršil od 25. do 27. novembra i921 na Dunaju. Velikanska in krasna dvorana j delavskega uoma v 16. okraju Ottag- j ring, je bila nabito polna zaupnikov, } delegatov in zastopnikov socijalistič- j »ih strank drugih držav, ki so pribi- ; teli na Dunaj, da prisostvujejo zbo- , rovanju. Že dolgo pred znamenjem j pričetka, so zasedli zborovalci v le- j pom redu, razdeljeni po krajih in de- j Selah, svoje jim dodeljene sedeže, i Tihota, nastane, strankin tajnik sodr. ( Škaret oivori zbor in nato se dvigne ; zastor. V zaledju odra vidimo z zelenjavo ovenčane in rdečim trakom okinčane med zastavami na desni Marksa, na levi l .assalleja in v sredini kip avstrijskim proletarcem še vedno dobro znanega, od klerikalnega političnega nasprotnika Kunčaka umorjenega sodr. Franca Sehuh-moierja. Mešani pevski zbor delavcev in delavk zapoje Giibelovo »Upanje« pod vodstvom s. Schoofa. Za zbor izvoljen predsednik sodrug Seitz pozdravi delegate, se spominja umrlih borcev za socijalistično idejo in vzpodbuja živo k novemu delu ter prečita dnevni red. Za nemško češko socijalno-de-mokracijo pozdravlja zbor in govori poslanec sodr. Cermak, Za JSDS Slovenije pozdravlja sodr. Koren iz Celja z naslednjimi besedami: Ravno i7. Vaše sredine je prišla ideja za ustanovitev internacijonale socialističnih zajedale. Ta ideja nam je dala nov podžig za okrepitev enotnega delovanja socijalno - demokratičnega gibanja za celo Jugoslavijo. S pozornostjo in ponosom zasledujemo delavsko gibanje v Nemški Avstriji v aadl, da bo tudi pri nas skoro bofl-še, ter da bo tudi pri nas cilj Vašega gibanja in Vaša vzajemna disciplina tiošta posnemanje. Iz Vašega delovanja se bomo mnogo naučili. V tem »nislu želimo jugoslovanski socija-Hsti Vašemu strankinemu zboru In Vašemu delu najboljše uspehe. (Burno odobravanje.) Strankin zbor so posptili in pozdravili nadalje šc ss. Lcssar za zapadno Madžarsko, Ktlt-tfenrhofen za Švico, s. Pertbcn. zastopnica socialističnih žena v Čeho-skjvaški in sodružica Chaltrap od strokovne komisije v Londonu. Za JSDS v Srbiii je predsednik prebral pozdravno pismo sodr. Topaloviča; prebralo se je še nešteto drugih pozdravnih dopisov in brzojavk. K poročilu strankinega tajništva je potrebno pripomniti, da je stranka pridobila v tekočem letu 7000 novih ženskih članic in 13.000 moških. Blagajniško poročilo poda strankin bla- gajnik sodr. Kllenbogen. O obeh poročilih se je razvila živahna debata, v kateri so govorniki najbolj poudarjali pospešenje prosvetnega dela med proletarijatom, zlasti pa vzgojo delavske mladine. Sklenilo se je regulirati prispevke tako, da se bo 50 vinarjev od članarine določilo izključno za prosvetno, izobraževalno delovanje. Zelo resno fn živo se je razpravljalo vprašanje glede propagande med ženskami. Prepričanje, da mora delavska žena biti pridobljena za socijalizem in da se to potrebno delo mora z vsemi silami podpirati, so vsi govorniki posebno naglašaii. Na popoldanski seji 26. novembra je sodr. Otto Bauer v izčrpnem govoru, ki podaja mojstrsko jasnost in notranjo logiko o sliki gospodarskega in socijalnega svetovnega razvoja po končani svetovni vojni do sedaj. Razlagal Je o izpremembi ekonomskih razmer in usodi socijalizma, očrtal je boj buržuazije zapadnih sil za svojo vlastelinstveno delovanje takoj po končani vojni, ki Izrabljajo gospodarsko prosperiteto proti razrednemu boju proletarijata in čakajo, da ob novem izbruhu gospodarske krize, pospešijo kot gosposki vladajoči razred ofenzivo proti vedno bolj in bolj se zavedajočemu delavskemu razredu, da ga ltonečno porinejo v defetizivo, kar se je tudi zgodilo. Te razmere je orisal sodrug Bauer ob bajni napetosti zbora z jasnini pregledom. Povedal je nadalje, da je socijalni razvoj nemško-avstrijske republike odvisen v veliki meri od poteka socijalnega razvoja sosednjega sveta, ki koncem koncev diktira njega dejanske zakone. O vlogi proletarske opozicije v republiki in o potrebni meji opozicije o razvoju organizatorične jnoči je sodrug Bauer posegel enako v globino duševne razredne zavednosti. Strankin zbor je stal tako močno pod vplivom govora s. Bauer-ja, da je trajalo precei časa, preden je začela debata o njegovih izvajanjih. Na podlagi dobro osnovane resolucije s. Bauerja se je sklenila smernica, po kateri bo socijalna demokracija Nemške Avstrije nadaljevala svojo taktiko. Dne 27. novembra dopoldne je govoril sodr. Elderscb o vprašanju prehrane in popoldne sodr. Fried-drich Adler o internacionali. Po Adlerjevem referatu je sklenil zbor enoglasno vstop v internacijonalo sorijalistične delavne zajednice. (Resolucije in govor sodr. O. Bauerja še priobčimo. Op. ured.). delavcev so opozarjali na razburjenje delavstva, ki je bilo povzročeno po strahoviti draginji. V imenu delavstva so zahtevali od vlade, da izpolni nastopne zahetve: 1, Nemudne odredbe, da se takoj In popolnoma Izvede socijalno - demokratski načrt. 2. Da sa stavi pod kontrolo promet z devizami In valutami in da se kaznujejo oni, ki se zoper te pregreje. 3. Da se dvigne davek na posestva. 4. Da se uvede provizorični davek na iniovino. 5. Naznačenje vseh denarnih zneskov, da se dvigne kronski kurz. 6. Uvozna prepoved za luksuzno blago. 7. Da se cena živil polagoma zniža, ne da bi se pri tem zmanjšale delavske plače, in da se uvede otroško zavarovanje, S. Da se najstrožje nastopa zoper verižnl-ke in oderuhe. Tekom debate je povzel besedo dr. Schober in je zavračal očitke vladi ter omenjal, da je vlada z vso resnostjo premišljevala o socijalno-demokratskem finančnem načrtu. Glede stavljenih zahtev bo v podrobnem govoril finančni minister. Lipa, da bodo njegove Izjave zadostile zborovalcem. Zoper navl-jalce cen in oderuhe se bo nastopilo. Zvezni minister za finance dr. Gilrt-ler Je na to obširno poročal o delovanju, ki ga je razvijal kot finančni minister od 5. oktobra dalje in je podrobno govoril o zahtevah, ki so jih stavili delavci. l.DU. Dunaj, 2. dec, »Arbeiter-zeitung, priobčuje na čelu svoje Izdaje poziv predsedništva socijalno-demokratske stranke in socijalno-demokratske frakcije okrožnega delavskega sveta na delavstvo, v katerem se izvaja, da pomenjajo dogodki včerajšnjega dne vladi iti posedujočim slojem strahovito svarilo in opozoritev in se zahteva, da se morajo uporabiti vsa sredstva, da se prepreči popolna razvredba de-uina. Predsedstvo stranke poživlja delav- stvo, naj ne trpi, da se manifestacije organiziranega delavstva ne izrabljajo in onečaščajo po neodgovornih elementih, kakor se je to včeraj žalibog zgodilo, kakor pa je tudi te ekscese obsojati, obstoji vendar dejstvo, da so produkt stiske in obupa in dokazujejo, da je treba nemudoma ustreči zahtevam socijalno-de-mekratskega finančnega programa. Vodstvo stranke in socijalno-demo-kratske frakcije okrožnega delavskega sveta pozivlje delavstvo, naj sedaj spontano manifestacije konča, vendar pa naj ostane pripravljeno za boj, da bo sledilo prvemu klicu okrožnega delavskega sveta. Kakor poroča »Arbeiterzeltung« se ie snoči vršila seja socijalno - demokratske frakcije delavskega sveta, v kateri je bilo soglasno sklenjeno izdati navedeni poziv. Pri seji je poročal Friedrich Adler o včerajšnjih dogodkih, pri čemer je povdarjal, da odgovornost za to nikakor ne more pasti na organizirano delavstvo. Kar se je izvršilo, so povzročili emeneti, ki so se hoteli okoristiti za svojo osebo. Ugotovilo se je, da so se policijski stražniki obnašali občudovanja vredno. Nadaljevanje akcije bi ne imelo pomena. Kakor poroča »Ar-beiterzeitung« je razbila kavarne in druga poslopja kakih 360 mož bro-ječa, po komunistih organizirana četa, ki se jc vmešala med demonstrante. Posledice Izgredov. LDU. Dunaj, 2. dec. Kakor poroča »Arbeiterzeltung«, so se včeraj oplenjene kavarne zatvorile, radi česar je ostalo brez posla 5000—6000 kavarniških nameščencev. Pri tem so prizadeti tudi glasbeniki. LDU. Dunaj, 2. dec. Kakor poročajo listi, znaša škoda, ki je bila pri včerajšnjih dogodkih povzročena po trgovinah, milijarde, Zadružništvo in gospodarstvo. Veliki draginfski Izgredi na Dunaju. m- Stil v k e hi manifestacije delavstva. LDU. Dunaj, I. dec. Delavstvo Borklsdorfskih tovaren le danes vsi e d narastle draginje prenehalo z dtlom. Nato sc je zbralo v demon-stračni obhod po cestah in odposlalo posebno delegacijo poi vodstvom socijalno - demokratskih poslancev k zveznemu kancelarju, kateremu jc predložilo zahteve glede pobijanja draginje. V poznih popoldanskih urah se jim je pridružilo delavstvo drugih tovaren. LDU. Dunaj, 1. dec. Manifestacije delavstva so povzročile, da je prišlo danes v središču mesta do Izgredov. zlasti proti velikim kavarnam In trgovinam, ki so bile mestoma oplenjene. Plenitve trgovin lu kavaren. LDU. Dunaj, 1. dec. Po draginj-sklh demonstracijah pred parlamentom je odkorakala množica v posameznih skupinah proti središču mesta. Pri tem je razbila na Ringu vse kavarne, restavracije, hotele in trgovine. Mestoma so demonstranti uporabil: priliko, da so plenili. To se je zgodilo zlasti v hotelu »Bristolu« I« »Scluvarzenberg Kasino«. Policija je aretirala ninogo oseb, katere Je odpeljala na tovornih avtomobilih. Pr? njih so našli več ukradenih sxva-ri, zlasti obleke. Da bi sc preprečili ponovni izgredi od neodgovornih elementov, ki so igrali povsod glavno vlogo, so varstvene oblasti ukre- nile vse potrebno zoper to. Zvečer izdana odredba policijskega ravnateljstva prepoveduje zbiranje množice. Vrše se pogajanja med vlado In političnimi strankami. LDU. Dunaj, 1. dec. Korespondenca Wilhe!m Javlja k današnjim dogodkom: Že pri korakanju pred parlament je prišlo do izgredov, kjer so bila v I., II. in XX. okraju razbita okna po kavarnah. Posamezne skupine demonstrantov so hotele vdreti v parlament, pri tem je padlo več strelov. Ko je množica odšla od parlamenta jc naraslo število do 30 tisoč. Po mnogobrojnih trgovinah na Ringu so demonstranti razbili notranjo opravo. Zlasti veliko škodo imata hotel »Bristol« in Schvvarzcn-berg- Kasino«. Tudi na Kdrntner Strassc so bila pobita okna v nekaterih trgovinah in so bila oplenjena nekatera skladišča. Tudi ko se je množica že razhajala, je prišlo do izgredov. Pri tem je bilo ranjenih več oseb, med temi nekaj stražnikov. Policija je aretirala okoli 400 oseb. Zahteve socialističnega delavstva. LDU. Dunaj, 1. dec. V klubovem lokalu socijalno-demokratske stran ke so se danes pod presedstvom dr. Baura zbrali zaupniki delavstva iz podjetij v Ottakrlngu, Hitzlngu In Floridsdorfu, kakor tudi iz mestnega dunajskega skladišča. Seji sta priso stvovala tudi zvezni kancelar dr. Schober in finančni minister dr Gtirtler. Zastopniki floridsdorfskih l. Obvestila Zveze gospodarskih . zadrug, Občni zbor Zveze gospodarskih zadrug. V nedeljo, dne 20. novembra t. I. se je vršil v Ljubljani v Zadružnem domu občni zbor Zveze gospodarskih zadrug. Občni zbor je vodil s. Cobal, ravnatelj Konsumnega društva v Zagorju, ki je podal tudi načelstveno poročilo Kakor se da iz tega poročila posneti, je bilo delovanje Zveze v preteklem letu prav uspešno. Zveza e revidirala 10 zadrug in se jo živahno zavzela za zadruge, ki so bile centralizirane prej v Gradcu in so prišle vsied nove državne razmejitve v težek položaj. Kar se slednjega tiče, jc imela Zveza s svojim posredovanjem deloma uspeh, deloma pa so morala ostati ta vprašanja še nerešena, ker so v Zvezi z vprašanjem jugoslovanskih depozitov v Nemški Avstriji ki se mora rešiti potom mednarodnega dogovora. Računsko poročilo se je soglasno odobrilo. O delovnem načrtu za bodoče leto je poročal prvi Zvezin tajnik s. Uratnik. Ta je povdaril, da mora biti za prihodnje leto prva naloga Zveze v tem, da učvrsti svoje zveze in da uredi zlasti še vedno nerešeno vprašanje Zveze v Glavni zadružni savez v Belgradu. Le potom tesnih zvez s to osrednjo zvezo in seveda tudi potom tesnih zvez z našim parlamentarnim zastopstvom bo Zvezi mogoče tako zasledovati razvoj zadružno in gospodarsko zakonodajo, kakor je to zlasti v sedanjem času nujno potrebno. Nadalje je omenil, da namerava prirediti Zveza v Ljubljani to zimo zadružni tečaj, kojega namen je, razširiti osobju in funkcijonarjem naših ljubljanskih zadrug obzorje in poglobiti njegovo zadružno čustvovanje. Glede tiska je izrazil mnenje, da ga bo treba urediti čim najbolj ekonomično. Kot posebna publika-cifa naj bi izhajal v bodoče samo »Konzument«. kot informativen list za najširše kroge v naših kousumnih društvih včlanjenih zadružnikov. Ta list je dosedaj last Konsumnega društva za Slovenijo in lahko to tudi v bodoče ostane. Vendar pa bi večino njegoviii člnakov tudi člani drugih konsumnih društev s pridom čitali. Dalo se bo gotovo tudi doseči, da se bo sprejelo v list tudi obvestila drugih konsumnih društev. Ako bi naročilo vsako društvo po par izvodov »Konsumenta«, bi mu to njegovo propagandno delo. ki ga ne sme nobeno konsumno društvo zanemarjati, gotovo zelo olajšalo. Na zunaj bo treba zastopati naše interese v dnevnem Časopisju, kar je koncem koncev itak najučinkoviteje. Za znanstveno-publicistično delo so nam na razpolago »Naši Zapjski«, ki jih je našim zaupnikom in sotrudni-koni toplo priporočati. V kolikor je za »Gospodarski Vestnik«, ki se ne bo nadaljeval, naročnine že predpla-čane. bi se naj odstopila ta upravi »Naših Zapiskov«, tako, da bi dobili ti naročniki v nadomestilo za »Gospodarski Vestnik« »Naše Zapiske«. V živahno debato, ki se je o tem poročilu razvila, so posegli zz. Cobal, Dražil, Dr. Petrič, Hojnik, Zore in Dobaj. Z. Dražil je predlagal, naj bi šla Zveza članicam v davčnih stvareh z nasveti na roko. podobno, kakor nekdaj dunajski »Zentralverband«. Nato se je delovni načrt v smislu v referatu in v debati stavljenih predlogov soglasno odobril. Na predlog s sestavitvijo tozadevnega načrta poverjene komisije so bili prispevki posameznih članic za Zvezo določeni in enoglasno sprejeti. Nato so se vršile nove volitve. Izvoljeni so bili soglasno a) v načelstvo: Zadružniki: Melhijor Cobal, Stefan Dražil, dr. Franc Petrič, Filip Uratnik in Ivan Čolnar. b) V nadzorstvo: Zadružniki: Simon Kmetec, Ivan Hojnik, Karel Malovrh, Ivan Jeretin in Mihael Rožanc. c) V zadružni svet: L. Za konsumne zadruge: Simon Jurčič, Ivan Svetlin, Valentin V* hunc, Ivan Podlesnik. Anton Topolovec. Marn (Zagorje), Ivan Kralj (Hrastnik). 2. Za denarne organizacije; uo-loiJ, Vilhar, Dobar. 3. Za produktivne zadruge: Lojk, Zore. Ceh, Krajcar, Pintar. Članarina za Zvezo gospodarskih zadrug se je za 1. 1921. odmerila po dosedaj veljavni izmeri, za 1. 1922. pa je določil občni zbor prispevek za vsako članico posebej. O višini na nje odpadajočega prispevka se bo vsaka članica posebej obvestila. • Zadružni tečaj Zveze gospodarskih zadrug se je otvoril v petek, dne 2. decembra 1921 ob 7. url zvečer v Zadružnem domu. * Konsumentsko zbornice. O tem vprašanju smo pisali obširneje Že v »Naših Zapiskih*. Ni nam Šlo pri tem samo za teoretično razpravo. Naša zveza se bo obrnila v kratkem na naš parlamentarni klub s prošnjo, da zavzame v tej stvari Inlcljatlvo. Mnenje, da gre pri tem za bog ve kako novotarijo, ki jo je treba šele pazno študirati, ni pravilno. Nam gre v glavnem za to, da dobijo zadruge različnih smeri In interesnih področij, skupno teritori-jalno organizirano Interesno zastopstvo In zato, da preidejo na to zastopstvo one javnopravne pravice, ki jih hočejo izvajati proti vsaki upravičenosti tudi napram zadrugam tr* govske in obrtne zbornice. Temelj za takšno zastopstvo imamo že v. Glavnem zadružnem Savezu. Morda bi en tak aparat, — a bolje organizt* ran in z bogatejšimi sredstvi oprem* ljen, na sedežu centralnih oblasti za enkrat tudi zadostoval. Za zadruge in zadružništvo bo ta institucija go-tovo pomembnejša, kakor so seda-* nje trgovske in obrtne zbornice, ki ne zastopajo njihovih interesov, —* čeprav morajo zadruge za nje pri* spevati. Tudi tisti, ki mislijo, da ima* mo raznih zbornic, enket in komisij že preveč, bi prišli na svoj račun. Nič novega bi se ne ustvarilo, pač pa bf se dalo obstoječemu nove razvojna možnosti. To so za rešitev zrela vprašanja in nemško zadružništvo jih že dejan* sko rešuje. * Mednarodna zadružna zveza se obrača na vse včlanjene nacijonalne zveze s pozivom, naj zastavijo pri svojih vladah svoj vpliv v tem smt« slu, da delajo na sklicanje medna* rodns valutne konference vseh dr* žav. PolitKne vesti. r Slovenska samostojna kmet* ska stranka je te dni označila svoja stališče glede programa o koalicijski vladi. Kot glavno vprašanje postav* lja izenačenje zakonov za vso drža* vo, kar bi se moralo po njenem mne* n ju izvršiti prej, kakor izvesti vo* lilni zakon. -MII. zono bo Italija v par dneh izpraznila, če smemo verjeti njenim najnovejšim obljubam. -T Proces proti aretiranim komu* nlstom. Preiskovalni sodnik je raz* delil obtožence radi atentata na biv* šega regenta Aleksandra v dve skupini ,in sicer na one. ki so sodelovali pri atentatu in na one, ki so posebno pomagali rušiti državni sistem. + Italijani zalagajo turške vsla-§e z m uničijo. Grški časniki v Ate* nah poročajo, da je poveljnik kri* žarke „Yperprochi“ predložil vojne* mu ministrstvu v Atenah poročilo, da je pred Kefalonijo na italijanski transportni ladji našel devet letal izt italijanskih tvornic, dva in pol milijonov Mauser - patronov In drug vojni materijah Italijanski trans* portni parnik je z vojnim materija* lom, ki je namenjen za kemaliste, odplul v Adalijo. + Vseruski sovjetski koftgres. Kakor javljajo iz Pariza, se sestane 25. decembra vseruski sovjetski kongres. da razpravlja o najnujnejših vprašanjih, ki se tičejo sovjetske republike V ospredju vsega razprav* ljanja bo stal program Ljeninove no* ve gospodarske politike. V Moskvi menijo, da bo deveti sovjetski kott* gres gotovo končal z resnim pora* zoin ekstremistov. Dnevne vesti. Delavstvo, pozor! Zopet križari med organiziranimi vrstami delavstva frazarskl agent v obliki časopi* sa »Delavske Novice«. Ta listič sam na sebi ni prav nič kriv, ker papir je nedolžen in prenese kar se mu naloži, toda naj večji zlobnež je tisti, ki namerava potom tega lističa po* novuo razbijati proletarske organi* zacijef Ali žc naše delavstvo ni dovolj pretrpelo vsled razkola v delavskih organizacijah, katerih rane še danes niso zaceljene in zadajati hočejo še nove rane?l Kdor še da* nes misli na razkol v delavskih vr* stali in hoče istega povzročiti, je največji hudodelnik in vreden naj* stiožje obsodbe. Upamo, da nase delavstvo ne bo več nasedalo buržuj-skim lopovščinam. SodrugI, v boj prot' vsakemu kršenju delavske discipline! Tega so se tudi enkrat spomnili. V ministrstvu za socialno politiko zbirajo statistične podatke o delavskih silah v državi, da dobijo natančen pregled o zaposlenosti in nezaposlenosti. Ni redek slučaj med ruskimi bc-fcunci in smo o par takih že poročali. Eden od ruskih beguncev je svojo ženo prodal nekemu zemunskemu bankirju za 150.000 dinarjev! Zdaj nastane vprašanje: Ali so ruskim beguncem pri nas res tako slabo godi, da morajo posegati po takih sredstvih, da si življenje ohranijo, ali pa je njih pokvarjenost taka da gre preko vseh zaprek, ki jih spodobnemu človeku postavlja nravstveni princip. Mi menimo, da bo drugo pravilno, ker ljudje, sposobni pahniti en cel velikanski narod v skrajno nesrečo, kakor so to storut razni Wranglovcl, Deniklnovci in dtv 'stev. nArnsi. Kita« 3. ►ovci s svojimi avanturističnimi početji v Rusiji, taki ljudje so sposobni zapisati svoje duše vragu, če jim nese. Na drugi strani vemo, da naša buržoazija z vlado vred podpira te izdajice svojega ljudstva z vsemi štirimi, podpira jih bolj kot podpira naše ljudi same. Ce je torej pokvarjenost vzrok takim dogodkom, kakor je navedeni, potem naj se spravijo ti elementi v ječo ali pa preKO tneje. In v slučaju, da je njih življenje tako bedno, da ne morejo drugače, kot preživljati se s takimi manipulacijami, tedaj jim povejte, naj se svojih grehov skesajo, naj zaprosijo rusko vlado za milost in naj se v božjem imenu povrnejo domov, kjer je dela in obstanka še vedno dovolj za — delavne ljudi. Na dve plati hoste s tem storili dobro delo: njim, ki se gotovo neradi potepajo po svetu in nam, ki imamo iadi nezaposlenosti in gospdarske krize žc itak dovolj podkurjeno življenje. Itifamuosi! Klerikalci pišejo, da so oni nevarni kapitalizmu... (Kdo bi se nad to predrzno trditvijo ne čudil, ki pozna bistvo klerikalizma!) Dalje pišejo v „Novem času“ iz gole farizejske zavisti radi delavske zbornice: „26 mandatov v Delavski zbornici! To je judeževo plačilo, ki so ga dobili socialpatriotje zato, da so prodali delavstvo kapitalističnemu sistemu s tem, da so delali in glasovali za kapitalistično ustavo. 26 mandatov! Nagrada izdajic delavskih koristi, ki živijo — ne z močjo organizacije, nego po milosti g. Ribnikarja in Kukovca“. — Ali ni trditev, da so socialisti delali in glasovali za kapitalistično ustavo (ali bi klerikalci uvedli morda socialistično ustavo?!), najogabnejša klerikalna javna laž?! Kako je mogoča s takim infamnim laganjem poštena r» dostojn polemika?! Psovanje z izdajicami je surovost! Kdaj je naša stranka bila izdajica proletarija-ta?!) — Naše organizacije da žive po milosti gg. Ribnikarjev in Kukovcev!! To je nesramno žaljenje vsega soc. organiziranega proletarl-Veriamem°. da bi klerikalci, radi, da bi naše organizacije kdorkoli razbil. Pokazali so že, da jim je bilo v dosego tega vsako sredstvo dobrodošlo: najprej komunizem, ki so ga klerikalci na ogaben hinavski način podpirali prav do dogodkov na Zaloški cesti, potem pa hujskanje po časopisju in slično pisanje kakor je gornje, ki naj bi g. Ribnikarje in Kukovce sililo v to, da socialistične delavske organizacije še bolj pristrižejo, kakor so jihl O klerikalni infamnostl sodi poštena delavska javnost sama. Dr. Alojzij Kokalj — zabavljačem. Doktor Lojze Kokalj je v „SL N.“ že večkrat kaj povedal. Povedal pa je vedno tako, da nihče ne ve, komu se je hotel prilizniti. Menda nikomur, samo povedal je nekaj. V svojem članku nam pove tri stvari: 1. V naši moderni državi uživa vsak državljan neomejeno svobodo; 2. Našim državljanom se skoro brez Izjeme godi dobro; 3. Zgoraj omenjeni zabavljači ne poznajo iz lastnega opazovanja prav nič onih žalostnih razmer in trdih življenjskih pogojev, katere dobimo zgledoma navedeno, n. pr. v Avstriji. Ne bomo tu govorili o svobodi, ki jo gospod doktor kot jurist dobro pozna, pač pa ga moramo zavrniti glede trditve, da se našim državljanom dobro godi. Da, nekaterim. Toda mi imamo mnogo ljudi v tej državi, ki mesečno zaslužijo 1000—2000 kron, toda to niso izjeme, izjeme so le oni, ki se Jim dobro godi. Popolnoma krivo je tudi razlaganje „zabav-ljanja“, češ, vse zabavljanje je naperjeno proti državi. Razmere v državi in država to sta dve stvari. Kdor ne pozna slabih življenskih razmer, ta bo seveda mislil, da je v državi dobro in tudi na razmere ne bo zabavljal, komur se pa slabo godi, pa ima pravico, da se jezi na razmere in jih skuša Izboljšati. Pobijanje draginje življenskih potrebščin- Občinsko sodišče za pobijanje draginje v Ljubljani je odredilo sledeče kazni: Picelj Peter, pekovski mojster v Rečni ulici, je bil obsojen na 10.000 Din. globe, __ ker je pekel prelahek kruh. — Ker nista imela označenih cen sta bila obsojena na globo 1000 Din. Crtalič Oro-siav, trgovec z mešanim blagom m mesarski mojster Sagmeister Anton v Spod. Šiški. — Zaradi navijanja cen že predkaznovana mesarica Lam Marija, je bila obsojena na 1000 Din. globe, ker je prekoračila maksimalne cene. — Vnovčevalnica za živino in mast, je prodajala 12. novembra t. 1. po 92 K kg, dasi je bila uradno obveščena, da ne sme prekoračiti maksimalne cene 85 K. Zaradi prekoračenja maksimalne cene je bila tvrdka obsojena na 10.000 Dinarjev. Cene kruhu v Ljbljani. Na seji občinskega sodišča z dne 2. decembra t. 1. se je določila v sporazumu z zastopniki pekov in pekovskih pomočnikov z ozirom na podražitev moke sledeča maksimalna cena za kruh, In sicer: Beli kruh štruca 1 kg 18.80 K, beli krilh štruca pol kg 9 kron 40 vin., beli kruh štruca pol kg 4.70 K, rženi kruh hlebček 1 kg 15 kron, črni kruh hlebček 1 kg 14 K, črni kruh hlebček pol kg 7 K, črni kruh hlebček pol kg 3.50 K, žemlje navadne 1 kg 22.50 K, žemlja, en kos 4 in pol dkg 1 K. Občinsko sodišče poziva, da kruh ne sme biti lažji kot zgoraj omenjena predpisana teža. Tudi ne sme nikdo peči kruh z lažjo težo in radi tega prodajati z manjšo ceno. Te cene stopijo v veljavo dne 5. decembra 1921. Ljudska posoilnica v Ljubljani na« z ozirom na vesti v listih glede zlorab pri denarnih zavodih obvešča, da je njen uradnik za neopravičeno izplačilo dal popolno kritje. Zavod ne trpi pri tem najmanjše škode. 1506. Požar. Danes ponoči je nastal požar v skladiščih »Balkan«* Zgorela jc manufakturna zaloga firme Dular-Fabiani. Skoda je precej velika. Kako je požar nastal še ni dognano. Popularni koncert v hotelu »Tl-vc!K v nedeljo, dne 4. t. m. od 15. do 19. ure Prvovrstni koncertni orkester. Vstopnina prosta. Domače jetrne, krvave in mesene klobase. — Se priporoča Vele. Dolničar. Nalevovdfše. VLADNI BEG PRED REDNIM PRORAČUNOM, LDU Belgrad, 2. dec. Danes dopoldne je imel finančni odbor sejo, na kateri se je razpravljalo o dvanajstinah za mesece januar, februar iti marec. Dr. Velizar Jankovič in poslanec Radivojevič sta zastopala stališče, da ni treba dvanajstin, nego naj se pravilno razpravlja o tem, kako bi se doseglo proračunsko ravnotežje. Nato je finančni minister dr. Kumanudi izvajal, da morajo biti dvanajstine za januar sprejete naj-dalje do 10. t. m. Po živahni debati so bile odobrene dvanajsitne za mesec januar ter se je določilo, da se za ta mesec zmanjšajo proračuni v posameznih oddelkih pri vseh ministrstvih. Finančni minister je sprejel ta predlog, ki ga bo predložil ministrskemu svetu. SOCIJAl ISTIČEN SHOD V ZAGREBU. LDU. Zagreb, 2. dec. V nedeljo, dne 4. t. m. o polu desetih bo v kinematografu »Olimp« skupščina soci-jalistov z dnevnim redom: socijali-stično udruženje iti občinske volitve. Govorili bodo Dragiša Lapčevlč (Iz Bel grada), Viljem Bukšeg, Vitomir Korač in odvetnik dr. Radoševič. Na skupščino so povabljene lokalne organizacije obeh tiedinjenih socijali-stičnih strank. RAZVELJAVLJEN MANDAT POSLANCA KIRBIŠA. LDU Belgrad, 2. dec. (ZNU.) Verifikacijski odbor parlamenta je danes razpravljal o mandatu poslanca samostojne kmetske stranke Ivana Kirbiša. Odbor je dognal, da je postal Kirbiš po pomoti poslanec In da bi moral dobiti njegov mandat pristaš slovenske ljudske stranke. Ta pogrešek se bo popravil s tem, da bo pozvan v skupščino namesto Kirbiša pristaš SLS Škoberne. PO DRAGINJSKIH IZGREDIH NA DUNAJU. LDU Dunaj, 2. dec. (DKU.) Nocoj ni bilo nobenih posebnih dogodkov. Dopoldne ob pol 12. se bo vršila seja ministrskega sveta, ki se bo bavil z dogodki včerajšnjega dne in z ukrepi, katere je sklenila vlada za varnost. Ministrstvo za zunanje posle je izrazilo svoje obžalovanje članom tujih misij, ki so pri včerajšnjih dogodkih trpele škodo ali čijih eksteritorialna pravica je bila kršena. Zaradi Izgredov, je uvedena stroga preiskava. Stališče vlade je primerno označeno z davi objavljeno izjavo in v zvezi s tem se more le ponoviti, da se bodo uporabila vsa zakonita sredstva, da se onemogočijo zopetni izgredi takoj od početka. LDU. Dunaj 2. dec. Danes se no vrši noben borzni promet 174 TRGOVIN OPLENJENIH. LDU. Dunaj, 2. dec. Kakor javlja »Korrespondenz Wilhelm« so socl-jalno-demokratski delavci davi zopet pričeli delati v enoindvajsetem okraju, dočim komunistični delavci še stavkajo. Ob včerajšnji plenitvi je bilo poškodovanih vsega skupaj 174 trgovin in etablissementov. največ v notranjem mestu. Pri včerajšnjih izgredih so aretirali 334 oseb. Ranjenih je bilo 20 redarjev in 26 civilistov. DUNAJ SE POMIRJA, LDU Dunaj, 2. dec. (DKU.) Vsi obrati in delavnice so vzpostavile delo. Komunistični delavci hodijo okrog in agitirajo za to, da bi se stavka nadaljevala. Na Dunaj so dospele vojaške čete in oddelki orožništva iz Zapadne Madžarske. Javna poslopja, banke in borza so policijsko zastražene. Danes odpade na borzi razen tega, da se ustavi poslovanje, tudi devizni clearing. Organ komunistične stranke „Die Rote Fahne“ je bil danes koniisci-ran. Delavce, ki so bili včeraj aretirani, so danes preiskali, one, ki so jih zasačili pri plenitvi, so izročili deželnemu sodišču. LDU Dunaj, 2. dec. (DKU.) Današnji dan je mirno potekel. Vesti, ki prihajajo iz različnih delov mesta o ponovnih Izgredih, so čisto neutemeljene. SPLOŠNA ŽELEZNIČARSKA STAVKA V MILANU. LDU. Rim, 2. dec. Osrednja zveza železničarjev v Milanu je v protest proti uporabi uradniškega paragrafa v Neapolu sklenila splošno stavko, ki naj se prične v soboto ali pondeljek. Vlada izjavlja, da bo vzdržala kazni in najstrožje nastopila proti stavkajočim. Nadaljevanje službe je preskrbljeno. STAVKA ČFŠK.IH RUDARJEV. LDU. Praga, 2. dec. Kakor poroča »Tribuna«, se je v ostravskem rudniku že pričela stavka, ker so bile izplačane manjše mezde. Zanimive vesti. Današnje »Jutro« poroča, da so demokrati iu radikalci še vedno za pariteto v soci-jalito-zavarovalnih ustanovah; dalje se namerava odpraviti občinska sodišča za pobijanje draginje in določiti v ta namen okrajna sodišča. — Ženske volilne pravice v Sloveniji ne bo. Naknadne volitve za razveljavljene komunistične mandate v občinah pod 10.009 prebivalcev se ne bodo vršile. Kulturni vestnik. Repertoir. Drama: Sobota 3. decembra — Revizor. A. Nedelja 4. decembra — Golgota. Ob 3. uri popoldne. Izven. Nedelja 4. decembra — Borba. Ob 8. uri. Izven. Ponedeljek 5. decembra — Zaprto. Torek 6. decembra — Pampeliška. Izven. Sreda 7. decembra — Revizor. D. Četrtek 8. decembra — Pampeliška. Ob 3. uri popoldne. Izven. Četrtek 8. decembra — Ljubezen. Ob 8. url. Izven. Petek 9. decembra — Pampeliška. E. — Opera: Sobota 3. decembra — Carmen. D. Nedelja 4. decembra — Labodje jezero. Izven Poned. 5. decembra — Zaprto. Torek 6. decembra — Kvangeljnik. A. Sreda 7. decembra — Rigoletto. E. Četrtek 8. decembra — Labodje jezero. Izven. Petek 9. decembra — Tosca. D. Sz stranke. Naš shod v Spodnji Šiški: V so-bGto, dne 3. t. m. se bo vršil v šiški v gostilni pri »Zvezdi« javni shod točno ob 7 in pol url. Sodrugi udeležite se shoda polnoštevilno. Delavsko tajništvo v Celju sprejema v zmislu sklepa odbora z dne 29. novembra 1921 stranke vsak dan od 8. ure zjutraj, do 12. dopoldan, ob sobotah od 6.—7. ure In ob nedeljah In praznikih od 9.—11. ure dopoldan. Razen teh določenih uradnih ur se sprejme stranke le v nujnih in res važnih slučajih. Drugače pa se bode navedeno tajništvo strogo držalo predpisanih uradnih ur. Uradni-štvo tajništva ne bi sicer moglo sistematično in točno izvrševati svojih poslov, če se ne uvede tudi v tem natančen red. Sklep stopi v veljavo takoj po razglasitvi v strankinemu listu »Naprej«. — Franjo Koren. s. r., Rudolf Čebular, s. r. A. Leskošek, s. r. Iz strok, organizacije. RUDARSKI SHODI v nedeljo, dne 4. decembra 1921: Hrastnik ob 2. uri popoldne v Delavskem domu. Trbovlje ob 2. popoldne v Delavskem domu. Zagorje ob 2. popoldne v dvorani g. R. Mihelčiča. Dnevni red tem shodom Je: Delovna pogodba rudarjev in naraščanje draginje. Rudarji, udeležite se teh shodov 1 Vestnik Svobode. Šoštanj. Proslava Cankarjevega spomina se bo vršila v Šoštanju da« nes, v soboto 3. decembra ob pol 20, uri zvečer v hotelu Jugoslavija. Predava g. Anton Podbevšek. De-i lavci, udeležite sc proslave Čim številnejše. Ko prečitate „Naprej“, ga oddajte Vašim prijateljem 1 Poslano* Odbor za gradnjo železnice Ko« čevje-Brod-Brod Moravice pod vod« stvom veleindustrijca g. A. Kajieža in mg. g. dr. Fr. Musila je izdal pia« kat, iz katerega naj se razvidi, da je proga Kočevje-Brod Moravicp naj« boljša. Opozarjamo javnost na metode, katerih se g. A. Kajfež poslužuje na tem plakatu. Dolžina predora Knežja lipa na« še proge je navedena s 3 km, dočim je v resnici dolg le 2 km. Da ni to la pomota, je dokaz, da je ta predori vrisan z dolžino 3 km tudi po merilu, V zemljevidu 1 :800 000 žonglira s trasami in kraji posebno spretno. Končno postajo naše trase na reškl progi, t. j. Vrbovsko-Sever je pre« maknil za 10 km proi Ogulinu, Vi« nico pa za 12 km v smeri proti Kar« lovcu. Prilično za ravno toliko tudi Severin n/Kupi. S tem je dosegel, da izeleda naša zveza Črnomelj-Vrbov« sko sever, kakor pravcata paralelna železnica Črnomelj - Karlovac-Ogu« lin, s čemur je »dokazano«, da je ta zveza popolnoma odveč. Obe naši zvezi izgledata sploh, kakor da bi jih raztegnil in razmetal veter, hud Kajfežev veter, ki začne pihati, ka« dar zmanjka argumentov. Kako zemljevid v resnici Izgleda in marsikaj drugega, kar g. A. Kaj« fež na svojem plakatu preivdito za« molči, pokaže nov naš plakat Dobra stvar govori sama zase. Odbor za zvezo dolenjskih železnici Iz Kočevja in Črnomlja preko Seve« rlna n Kupi z reško progo. • Za vsebino Je uredništvo odgovorne le v zmlslu tisk. zakona. /K Fant, star 29 let, bivajoč v Ameriki, se želi seznaniti s slovenskim dekletom v starosti 18 do 27 let v svrlio ženitve. Ponudbo s sliko, ki se na zahtevo vrne, naj se pošljejo na: FRANC DOLENC, Sletjr Foric, Comp. 16, Bos 2, W. Va., Severna Amerika. ^ & Tisoče Ijndl v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči FELLER-JEV ..ELSAFLUIP" —- ko« KOSMETIKUM za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za um vanje, ker la radt svojega antiseptičnega in čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kot krepko blago delujoče in vrlo prijetno sredstvo za drgnile hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in de!u’oči nego Pratrj cosko žganje in najbolje sreoatvo te vrste. Tisoče priznanj«! Z zamotom n-poštnlno za vsa koga; 3 dvojnatc ali 1 Špccljalna steklenica. .... K 48. Za prodajalca a 12 dvojn. ali 4 spec. steklenice...........K 168, 24 dvojn. ati 8 spec. steklenic ....... K 280, 36 dvojn. ali 12 spec. steklenic............K 394. PoStninc prosto no Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dob! še popust v naravi. Pri m o t: Elsa obliž za kurja očes* K 5 in 7*50, Elsa mentolni kllnčič K 12, Elsa posipalni prašek K II, pravo Elsa obje olje K 86, Elsa voda zn usta K 36, Elsa kolonska voda K 41, Elsa šutnsklmlris K 41, Glvcern K 6 in 30, Lysol, Ljfstforni K 30, Kitajski čaj K 3, Elsa mrčesnl prašek K 15, Stiup za podgane in miši po K 8 in 12 Eiisiii 9. mm,UMI. Sl I, lisa m II. Obrestovfrnje vlotr, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, preduimi in krediti LJUBLJANA, PreS«r»ev» vika št. S®, v lastnem rosfopiu. ™le' e8k0Cipt in ink‘l8<> melllc ler hupg^J^L^..č: « . . tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd. zojCivmi r.cslev s KRF.DIT UBBLIfiNA - Telefon 2t. 40 in 457. Delniška glavnica K 50,SCO.OCO. Rezerve okroglo R 45,000.000-— ljubljanska kreditna banka Sprejema vlogo na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. Hržejo: n! naslov: ILNcs Telefon št. 261 in 413. v Ljubljani. Podružnice: V Splita, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Ptuj« in Brežicah. Prodaja srečh razredna loterije. Kupuje in prodaja vse vrsto •. cdr.,,..!),;!) j.ai,;;-'.-- mra ■-■rarična dobeva in dovoljuje —*> vsakovrstne kredite. — Stran 4. N A P S S J. S lev. 274. S - *gggS^gR-I3Ž3^ff32^i?g< ?, 1 1 Prometni zavod m premog d. d. v Ljubljani prodaja m slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov 'za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in črni premog. Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani. Nunska ulica 19. KAJO DEIIC, zlefsr [k- efcagfsiffar L I U b S | a n a fejevacU priporoča svojo Mm in fepliaiii AMe za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato-vanje in posrebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago. V podnajem dam refa°w a—aa—maga«—n« anaEEganaBCT Spreten, energičen, če mogoče ne-ozenjen, se išče za vodstvo karlo-nažnega oddelka neke tovarne. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja, zahtevo plače, s spričevali, kakor tudi s sliko, ki se vrnejo, naj se pošljejo pod »delovodja VII-1“ Interreklam d. d. Zagreb, Iliča 21, Jugoslavija. tu. — Naslov pove uprava [ „Napreja“. |1 Prlpt&rečagu© Svreffco h.jl.ijv* v. , . —— flajiili liiii za rodbinsko in obrtno rabo, vse saeHra&šsiss© za šivilje, krojače, Čevljarje. Srajte, kravate, žlice, vilice' nože i. t. d. Petra nasip ž*. 7. i||| jjj|0 J*g Več krojaških pomočnikov treznih in vestnih delavcev za delo v tovarni se sprejme takoj. Samostojni dobe proti garanciji delo na dom. Stalno delo zasigurano. Vpraša se: EMONSKA CESTA št. 8 v pisarni. in vse k istim spadajoče predmete, posamezne dele, igle, peresa, dobite edino pri i. lil! iti, M lil i Vsak pokvarjen gramofon ali godbeni avtomat kg popravi v lastni delavnici, oz. tudi na licu mesta, strokovno pod jamstvom in ceno. Izvršijo se tudi drnga v preciz. mehaniko spadajoča del«. Velika izber gramofonskih plošč. Ugodna zamena. is dtesssaia ivornlcs i LJUBLJANA **, efra c®--t • Državni premogovnik Velenje potrebuje izvežban. nadmonteija slovanske narodnosti z daljšo prakso pri električnih strojih, pri montaži napeljave visoke in nizke napetosti ter pri montiranju električnih in parnih strojev. Ponudbe z navedbo pogojev ter s spričevali je vposlati na gornji naslov. Prednost imajo samci. Borzni posredovalec Dragan Vučkovič posreduje pri nakupu in prodaji državnih in vrednostnih papirjev, zastavnic, deviz in valut Zagreb, Sv. Duh 19. Telefon 6-C9. Brzojavi: Vučkov Zagreb. vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke franjo cerar, v Slobu, pošta OcEžale pri Liaiiliaoi. V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Tcršsn v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vsorci vedno na razpolago. Jr TORTJS'o Msitfii. iio-liiiii in gumijevi preiimeti vseli visi ne drobna Ek sJafes!®. i Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automobile tovarne Wa'iter Martiny, Torino. Hydravlicna stiskalnica za montiranje gumijevih obro Delniška družba združenih pfvevaren Žalec in laško v Laškem. B—a—a—aa— a—i |,-J LaikO, dne 30. novembra 1921. ©0 podjetje za prevoz blaga [BUBAM: Liljana, Mita Bila 2. Telefon St, £88. 10 tovornih automobilov. Podružnice: LJubiisi?ay Narifoafs Dunajska cesta 20, Jurčičeva ulica 9, tel. št. 470. tel. št. 133. jrapj aagaaBgagBHgBgSEig [1111 Besgrac?, Knez Mihajlova ulica 3. HBBSi^gaasi cra^aassEsesazaBOT ljubljena Poštni predal št. 13. Telefon inter. it. 178. Poštni čekovni račun št. 10.532. Brzoj. naslov „Kodes Ljubljana". Dovoljujemo si Vam vljudno sporočiti, da je sklenil občni zbor naše družbe dne 29. novembra 1921 zvišati delniško glavnico z izdajo 26 800 novih delnic po K 200'— nominale. Nove delnice se stavljajo na subskripcijo po sledečih pogojili: 1. Delničarji imajo pravico opcije na nove delnice v razmerju dve novi na eno staro po kurzu K 200'— tel quel prištevši K 60'-—. stroškov za komad. 2. Preostale delnice se nudijo nedelničarjem v subskripcijo po kurzu K 400'— tel quel prištevgi K 60'— stroškov za komad. 3. Subskripcija, oziroma izvrševanje opcije se vrši pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah, pri Posojilnici v Celju, Savinjski posojilnici v Žalcu ter pri podpisani družbi v Laškem, in sicer od 30. novembra do 14. decembra 1921. I odličnim spoštovanjem MiM M iii iiiii Um in Lin v lata. Hranilni oddelek sprejema hranilne vloge m jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po 411 01 večje vloge proti polletni g® 01 |2 [Oj odpovedi po P® Hranilne vloge sprejemajo osebno ali po položnicah cestfcraia v Li^isiani ali pa podružnice: 6 v Ljubljani; daljo: Kamnik, Borovnica, Litija, Tržič, Sv. Ana, Križe, Radovljica, Gorje, Kor. Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kr. Gora, Radeče, Celje, Štore, Šoštanj, Ljubno, Poljčane, Rogatec, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Leše, Mežice, Crna L, Crna II. So drugi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša že danes pr nad 3 milione kr@n. Član društva postane lahko vsak. Pristopati se zamore v vseh gori navedenih podružnicah. Delež K 200-— = Pristopnina K 10. iiqM Izdajatelj: Ivan Mlinar. [fisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Odgovorili uredniki Maks Žagar*