ijecl | (Du-
List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/11 - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širofkosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST.
DELO
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O.
Prihodnji teden izide naš list zaradi božičnih praznikov dva dni prej kot po navadi, t.j. v četrtek 24. decembra
OBNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 272
TRST - SOBOTA, 19. DECEMBRA 1953
CENA 20 LIR
isan vezo co. 1 noa, aitelj
a razCižcenje palmo» Beograd postavlja svoje pogoje:
Trst Italiji in cona B izven diskusije
Dr. Josip Agneletto je na Pre-kovni konferenci, ki je bila decembra na sedežu Fronte mka neodvisnost, med drugim n javil:
n/ki ...STO je narodnostno meša-nar-! in je nemogoče povleči na-inostne meje med Slovenci n‘P' losno Hrvati in Italijani ta da bi bili eni na eni strani drugi na drugi strini. STO ■ tedaj nedeljivo.
3 (Toda to Ozemlje je nedelji J tudi zato, ker so mesta in Mica tesno med seboj navetta drug na drugega in se izpolnjujejo tudi gospodarsko, "k^Falno in po svojih dru",innari vezeh...
lista (prebivaistvo igxo so ljudje, ce-rt ob morju, v večnih stili s Trstom; oni žive, S!o-0£j. nei in Italijani, tudi od ribo-elo- in od pomorstva. Zato ži-to prebivalstvo, brez ražnje narodnosti, že stoletja in mo- letja od enakimi ah vsaj po-GO-lbnimi življenjskimi pogoji I si je tudi po svojem zna-el<Hu in pojmovanju življenja 2° -'o blizu.
:0.l5<Ne razkosanje in delitev cer^l0, ki bi le še poostrilo nascer Ptstva in poglobilo spore RIS ti Italijani in Jugoslovani, Ipak samo ohranitev STO nfo- tvorilo most zbližanja in t aa>ave med tema dvema naro->;r -(ha in tako prispevalo k GO ranitvi miru v Srednji Ev->leS’bi in na Jadranu», vni'50 §*avne mislit ki jih m0- dr. J. Agneletto iznesel v ten-bji izjavi. Noben trezen in isoden človek ne more zani-: ‘tj fi, da je to tako in ne drugje. Zato smo v zadnji šte-nijeki našega lista napisali in rol- hes ponavljamo, da se s te-_1 izjavami strinjamo. iJ2i. -ato pa menimo, da bi mo-1.15 |e te izjave predstavljati podrto- ?o,
: n Ih
ne more in ne sme odobravati niti Pellovih, niti Titovih predlogov. Kdor je za STO mora biti proti Pellovim in proti Titovim predlogom. Naše ljudstvo je to zelo dobro razumelo. To morajo razumeti tudi voditelji neodvisnikov in SKSZ.
Prav zato je zelo važno, da se na slovenskem polju razčistijo pojmi.
Ovirati danes delovanje za dosego enotnosti proti razkosanju STO, pomeni delati v korist Pelle in Tita ter njunih višjih navdihovalcev, Anglo-amerikancev. Želeti si v resnici skupnega nastopa za rešitev naše zemlje, naše sedanjosti in bodočnosti pomeni voditi odločno akcijo v tej smeri in ne metati polen pod noge nobenemu, ki to dela. Ponavljamo : menimo, da bi bile misli dr. Agneletta na tiskovni konferenci pripravna podlaga, na kateri bi se lahko združili, ali vsaj ločeno vodili akcijo za dosego istega cilja. Bližnja bodočnost bo pokazala, če si res vsi voditelji slovenskih političnih skupin želijo rešitve našega prebivalstva. Sedanjost pà je že pokazala, da so vsi Slovenci pripravljeni za STO. Na to naj voditelji računajo.
Ameriški volilni stroj odložil na nedoločen čas razpravo o tržaškem vprašanju v VS OZN - Protest tov. Višinskega - Sedaj se jugoslovanska vlada zavzema le za določena jamstva Slovencem, ki bi pripadli Italiji
Javno se rimski, beograjski in zahodni uradni krogi nočejo izrekali o nadaljnjem razvoju diplomatskih razgovorov v zvezi s tržaškim vprašanjem. Kljub temu se je iz besed g. Pelle, ki je v petek govoril pred senatsko zbornico, ter iz komentarjev beograjskega tiska zvedelo, da so «trije» za-hodniki sestavili na Bermudih osnutek načrta za «rešitev» tržaškega vprašanja.
Bistvo tega osnutka načrta, ki je bil predložen Beogradu in Rimu, je naslednje: 1. sklicanje predhodne tehnične konference; 2. sklicanje politične konference; 3. izročitev uprave cone A Italiji po predhodni tehnični konferenci in pred politično konferenco. Prav tako se je zvedelo iz Beograda, da bi se morali v Trstu začeti po tem načrtu skupno s pripravljalno konferenco tudi razgo-
vori med italijanskimi, angle- v slovenske občine področja, škimi in ameriškimi predstav- Poleg tega pa so uradni titov-niki, kateri naj bi določili na- )ski krogi objavili predlog, naj
čin predaje upravne oblasti cone A Italiji.
Reakcija Beograda je bila takojšnja. Uradni komentarji so poudarili, da govor Pelle v senatu in bermudski predlogi predstavljajo «resen udarec optimizmu», ki se je pojavil ob umiku jugoslovansko-italijan-skih čet z meje. Vzporedno pa se zatrjuje, da je tak način rešitve tržaškega vprašanja, oz. vprašanja cone A za Titovo vlado nesprejemljiv.
Na bermudske predloge so uradni titovski krogi odgovorili, da s.e bo beograjska vlada udeležila samo konference brez pogojev ali pa z obojestranskimi pogoji. Pri tem se misli na predlog o prihodu rimskih funkcionarjev v mesto Trst in beograjskih birokratov
Izdajalec Beri j a pride v kratkem pred sodišče
Zaključena je preiskava proti zarotniški skupini, ki se je po Stalinovi smrti hotela polastiti oblasti s pomočjo imperialistov
MOSKVA
Državno tožil-
na kateri naj bi se politi- stvo .ZSSR je v sredo objavilo
5 ' 9 gibanja, ki delujejo med 'Venci in ki vidijo v ohrani in uresničenju STO re-pv iz sedanje zagate, zdru-9 in vodila skupno akcijo. v več tednov pišemo, kako '* 'Potrebno ustvariti enotnost 2je ti našimi ljudmi, da lahko :ern'>imo našo zemljo pred pojiti ko. Nekateri koraki naprej :i z bili v tej smeri napravljeni-) zlasti še v dolinski občini, rvetr so se ceio ustanovili na u. Wdo krajevnih predstavni-ife- ^ nekateri enotni odbori za v s fambo in uresničenje STO.
po- ^—mmm__mtmm—___—
je
SVARILO
■*°V. Da bi vodili borbo pro-U naši partiji m njenim v.„ Voditeljem, so se v zad-nlj„ njem času agenti UDB v jjgCi okviru titovskih načrtov žni inovanih od Krajgherja v ad. Ljubljani, približali z raz-afc,. Oimi pretvezami našim to. )ni, varišem. Njihov namen je u. Približati se še drugim ,tti, Partijcem.
ru- Opozarjamo vse tovariše na to prevarantsko delovanje teh titovskih a-inle ientov in jih pozivamo, da I Posvarijo te elemente, da
$e obnašajo z njimi kot provokatorji in špijoni, la jim odločno pokažejo vrata in da pravočasno ‘zg obvestijo partijo.
1__________________________
rst-
,iv-
aiP
te?rak naprej je — po našem g„. enju — tudi izjava dr. J. ^-»eletta na omenjeni tisko-'-er * konferenci. Korak naprej tudi želja tržaških Sloven-da bi nekaj storili za doso enotnosti.
tljub temu odločilnega natika še ni bilo. Ne znamo razložiti, zakaj ga ni bilo; -ti pogoji obstajajo, manjka Zadnji sunek, ki bi pogoje Omenil v dejstva, ui mislimo, da bi bilo treba lem trenutku odstraniti vse ^sebojne predsodke. Danes najvažnejše najti način, tistvo ali pot, ki bi pripona k preprečitvi uničenja 0. Nihče ne bo trdil, da 0 ni v nevarnosti! Zato pa Najboljši način, sredstvo ali “ za ustavitev usodnega
\j0>
el' di' ’6- s,
■Putka, ki bi pahnil našo Pljo v nesrečo, prav tista ttnost, za katero se nekateri niso odločili.
tu ne gre z'ato, da se kdo tppromitira ali ne s komuni-kot si morda nekateri predstavljajo. Tu gre zato, ali ^mo ali nočemo rešiti STO. 9 pa se lahko reši le na en N način: z enotnostjo jž' 'ihče ne bo mogel trditi, da lahko ustavi zločinska roka, .j .hoče uničiti našo zemljo, ,5„ tQ, kot se je zgodilo prejš-,l’_ 1 teden na seji nabrežinske-občinskega sveta, ko so ’ !tistavniki neodvisnikov in zapustili sejo skupno s edstavniki pobornikov uni-Na STO, t. j. skupno s ti-I9) 'ci, samo zato, ker niso ho-' glasovati za resolucijo, ki Zahtevala ustanovitev STO .ki je obsojala Peilove in Qve predloge. S takim na-urn se le pomaga pokopavajo, ne pa ga rešiti, kot je vseh, poudarjamo, vseh ^skih Slovencev, jj ; j nihče ne more več slepo-Kdor je za obrambo,
obtožnico proti Lavrentiju Beriji in njegovim sokrivcem, ki bodo v kratkem sojeni zaradi svojega prevratnega, izdajalskega in zločinskega delovanja proti sovjetski državi. Dokument Državnega tožilstva pravi, da so sodne oblasti zaključile preiskavo proti ileriii.
V	teku preiskave je bilo ugotovljeno, da je Berija izkoriščal svoj visoki položaj v vladi in partiji za ustanovitev organizacije izdajalcev, sovražnikov sovjetske države.
Ta organizacija je imela namen posluževati se notranjega ministrstva za izpodkopavanje Komunistične partije in vlade. To delovanje je bilo v službi tujega kapitala in je imelo namen postaviti notranje ministrstvo nad partijo in vlado zato, da bi se lahko izdajalec Berija polastil oblasti ter likvidiral delavsko-kmečki ustroj in tako obnovil kapitalizem in ponovno spravil na oblast bur-žoazijo.
Berija in sokrivci so dolga leta prikrivali svoje izdajalsko delovanje. Takoj po smrti tov. Stalina pa je Berija naglo spro-vedei akcijo, s katero je hotel doseči svoje zločinske namene.
V	ta namen se je posluževal organov notranjega ministrstva, kar pa je v kratkem času omogočilo, da je odkril svoj pravi obraz sovražnika sovjetske domovine in da so bili podvzeti takojšnji konkretni ukrepi za onemogočitev njegovega zločinskega delovanja. Po smrti tov. Stalina, ko je zasedel mesto notranjega ministra, je Berija začel postavljati na najvažnejša mesta ministrstva člane zarotniške skupine. Zarotniki so preganjali poštene delavce ministrstva, ki niso hoteli izvajati zločinskih ukazov Berije. Berija je tudi preprečeval izvajanje najvažnejših sklepov partije in /lade, ki so težili za izboljšanjem kolhoznega in sovhozne-?a gospodarstva ter za dvigom življenjske ravni ljudstva. Isto-:asno so Berija in njegovi sokrivci izvajali zločinske ukrepe za poživitev ostankov nacionalističnih buržoaznih elementov v ZSSR z namenom, da sejejo razdor in sovraštvo med
sovjetskimi narodi in da oslabijo prijateljstvo med ruskim in ostalimi narodi SZ.
V pomanjkanju socialne baze so se izdajalci naslanjali na tuje reakcionarne imperialistične sile. Preiskava je ugotovila,, da je imel Berija stike s tujo obveščevalno službo že med državljansko vojno. V teh letih je v Bakuju sprejel sodelovanje z britansko obveščevalno službo. Stalno je bil v stikih s tujimi obveščevalnimi službami, z georgijskimi emigranti, z rpenjševiki in proti-revolucionarji. Dal je ubiti v Georgiji komunista od 1902 Kedrova ter organiziral umor znanega boljševiškega vodite lja Ordžonikidžeja. V teku vseh teh let so Berija in njegovi izvršili številne teroristične umore. Berija in obtoženci so priznali svoje zločinsko delovanje. V kratkem se bo začel proces.
Sokrivci Berije so: bivši minister za državno nadzorstvo Merkulov, bivši notranji minister Georgije Dekanozov, bivši namestnik ministra za varnost ZSSR in namestnik notranjega ministra Kabulov, bivši načelnik sekcije ■ notranjega ministrstva Goglidže, bivši notranji minister Ukrajine Mešik in bivši vodja preiskovalne sekcije pri notranjem ministrstvu Vlodžimirski.
PYONGYANG — V soboto je ameriški predstavnik Dean enostransko prekinil po šestur-ni diskusiji predkonferenco, ki je imela nalogo, da določi pogoje in datum mirovne konference za 'Korejo. Izjavil je, da se za sedaj ameriška de legacija ne namerava udeležiti pogajanj. Dean je odpotoval v ZDA.
bi se pred prihodom Italije v Trst nudile določene garancije 63.000 Slovencem, ki bi pripadli Italiji. Istočasno pa se zah teva, naj se Italija uradno od pove coni B, češ da se Titova vlada ne namerava ne prej se slej razgovarjati o kakršni koli delitvi cone B med Italijo in Jugoslavijo. Usoda ostale cone A pa naj bi se določila pozneje.
Kot je razvidno iz beograjskih protipredtogov gre tuoi v tem primeru za popuščanje za-hodnikom. Ce je prej Titova vlada postavljala le vpraša-,nje Trsta in zahtevala zase vse ostalo S l O, je sedaj občutno spremenila svoje stališče s tem, da sedaj zahteva cono B, dočim pušča vprašanje tržaškega podeželja.
Na vsak način je iz vseh teh predlogov in protipredtogov jasno razvidno, da med Titom in Bello ni bil še dosežen sporazum za sklicanje petčlanske konference. Iščejo se le pogoji, na katerih bi lahko zgradili stavbo konference. Pogajanja pa se nadaljujejo, ne d' - bi se niti za trenutek ustavila, kar nam dokazuje tudi spremenjen ton v italijanskem in jugoslovanskem tisku.
Titovska vlada je popustila le na škodo tržaških Slovencev, ker pritiskajo nanjo zahodnim. Jugoslovansko javni, mnenje je zelo oziovoljeno zaradi teh novih vladnih predlogov, ki predstavljajo težak u-darec slovenskemu narodu m jugoslovanskim interesom. Jugoslovanski narodi so danes bolj kot kdaj koli prepričani,
stva jugoslovanskih interesov.
Kot si je bito pričakovati, so žahodniki vsilili v ponedeljel odložitev razprave o tržaškem vprašanju v Varnostnem sve-in OZN. Najhujše pa je dejstvo, da je bila razprava odložena za nedoločen čas, kar pomeni dajati potuho zločinskim načrtom za razkosanje STO. Tov. Višinski se je proti anglo-ameriški zahtevi o odložitvi razprave odločno uprl. Dejal je da je razprava o STO neobhodno potrebna. Pogajanja, ki se vršijo okrog Trsta predstavljajo kršitev mirovne pogodbe z Italijo. Poudaril je, da je imenovanje guvernerja edini izhod in edino pravilna rešitev vprašanja. V zaključku je še dodal, da skušajo zahod-niki rešiti vprašanje v naspro tju mirovno pogodbo, v nasprotju s tržaškimi interesi in
v prid atlantskih strateških ciljev.
Ob razpravi tržaškega vprašanja v VS je «Slov. poročevalec» iz Ljubljane napisal članek, v katerem se zavrača sovjetska zahteva po imenovanju guvernerja, češ da ie to manever, da je to «preživeli poskus, ki ne more voditi k rešitvi problema» in da je treba iskati «rešitev» v «drugih možnostih», kar v drugih be’e dah pomeni zavzemati se za razkosanje STO, njegovo uničenje, propast njegovega gospodarstva in prebivalstva. Iv. potem imajo titovci še korajžo čenčati o tem, da se borijo za tržaške interese1 Dokazujejo se le navadni hlapci, ki mislijo le na to, kako b' čim-boljše na škodo Jugoslavije in tržaških Slovencev izkazali svoie usluge Ameriki in Angliji.
Podla laž je edini
“argument” propalic
V	Kopru tedensko izhaja titovski pamflet v italijanščini, ki zapušča po svoji umazanosti, po svojih lažeh, po svojem prosta-štvu, po svoji revščini in po svoji podlosti daleč za seboj vse svoje druge koritarske bratce. Ce ga vzameš v roke in ga razgrneš, zasmrdi daleč naokrog po gnojnici. Ta listič se imenuje «La nostro lotta» in je glasilo tistih kru-ho in «stolčkoborcev», ki so zagozdili svoje korenine v titovskem blatu, ker niso mogli najti drugega slabšega blata,
V	svoji številki od 15. decembra objavlja na svoji prvi strani članek pod naslovom: «Dvolična igra, ki ne učinkuje več». Zato, da se bodo naši bralci pozabavali z lažmi, ki jih članek vsebuje, jih bomo v kratkem navedli. Najprej se «ugotavlja», da se je Vidali do sedaj držal gesla o uveljavitvi mirovne pogodbe, da bi «prevaral tržaške delavce», a da je sedaj odkrito prešel na stališče «obrambe italijanstva Trsta» in «njegove priključitve k Italiji». Pamflet pravi, da o tem stališču «ne vedo nič (!) člani kominfor-
SIDAULT JE ZAGROZIL Z IZSTOPOM IZ EVROPSKE SKUPNOSTI
Ostro francosko - ameriško nesoglasje o evropski vojski
Razgovor Mololov-Bohlen - Sovjetska vlada bo preučila Eisenhowerjeve predloge o atomski energiji
V' pričakovanju
odgovora na noto zahodnikov v kateri se predlaga sestanek štirih zunanjih ministrov 4. januarja v Berlinu, je prišlo do težkih in ostrih nasprotij med Amerikanci na eni in da "je" edino ustanovitev STO Francozi ter Angleži na drugi
tista rešitev, ki je v korist Jugoslavije in Slovencev ter Hrvatov Ozemlja.
Prav zaradi tega stališča jugoslovanskih narodov so začeli titovski listi in uradni krogi objavljati članke, s katerimi skušajo prepričati, da se bo vlada do zadnjega borila zato, da bodo tržaški Slovenci, ki bodo pripadli Italiji dobili svoje narodne pravice. A to je le ničvredna tolažba, ki ne more zakriti nesramnega izdaj-
strani. To se je zgodilo v te ku zasedanja atlantskega sveta v Parizu. Svet je začel zasedati v ponedeljek. Otvoritveni govor je imel Bidault, ki je poleg običajnih fraz o a-tlantski enotnosti, dejal, da Francija zahteva določene garancije v primeru nemške oborožitve. Te garancije se glasijo: naj se Nemčija oboroži le v okviru evropske- skupnosti, ne pa v okviru atlantske zveze, naj bosta evropska in a-tlantska skupnost vzajemno
TITOVCI SO ORGANIZIRALI stavkokaštvo slov, šolnikov
S tem so se postavili na isto raven italijanskih fašistov
Prejšnji petek je bila v Trstu deleže».
stavka državnih nameščencev. Ub tej priliki so stavkali tudi šolniki. Znano je, da so iste kategorije delovnih ljudi stavkale v Italiji. Slo je za zboljšanje življenjskih pogojev, za uvedbo premične lestvice, izplačilo razlik za leto 1953. in poenotenje plač.
Stavka je uspela nad vsakim pričakovanjem. Ta uspeh, ki je pokazal moč enotnosti delovnih ljudi, pa je imel svoj črni madež, ki ga prav tržaški Slovenci iskreno obžalujemo. Zgodilo se je namreč, da so tri organizacije slovenskih šolnikov naslovile v četrtek 10. decembra preko «Primorskega dnevnika» poziv na stavkokaštvo. V tem pozivu se pravi, da «napovedana stavka državnih nameščencev v Trstu ne more vplivati na določbe rimskega parlamenta», da «se odobrava borba za izboljšanje ekonomskega stanja uslužbencev», da «se ji želi popoln uspeh», a da se «zato (!) pozivajo člani imenovanih organizacij (slov. šolnikov), naj se napovedane stavke NE u-
niso o tej potegavščini napisati
Mi vemo, da je prišlo V coni A, j niti vrstice po stavki, saj so
Obletnica ustanovitve Fontanotove brigade
17. decembra je potekala deveta obletnica ustanovitve italijanske garibaldinske brigade «Fontanot». Brigada je bila ustanovljena v Suhorju v Sloveniji in se je v znamenju bratstva med narodi udeležila številnih bojev proti nacifaši-stom in njegovim domačim hlapcem. Titovci so napravili vse, da bi bila ta brigada, ki so jo sestavljali Italijani iz Trsta, Tržiča in Milj, osamljena in da ne bi imela nobene veze z drugimi italijanskimi partizani. Najbolj podlo njihovo dejanje je bito to, da so preprečili brigadi, da bi se u-deležila bojev za osvoboditev Trsta, ker so že tistikrat zasledovali nacionalistične in pro-vokatorske cilje.
Ob obletnici ustanovitve Fontanotove brigade se vsi bivši slovenski in italijanski anitev in uresničenje STO partizanski borci spominjajo
njenih junaških dejanj in po-novno zaprisegajo večno zvestobo jdealom narodnoosvobodilne borbe in slovansko-itali-janskega bratstva, ki so jih titovci tako podlo izdali.
Jutri, v nedeljo 20. decembra ob 15 v Prosvetum domu na Opčinah bo proslavljena 9. obletnica ustanovitve
lil
Sodelovala bosta pevski zbor in godba iz Trebč.
ne po krivdi Tržačanov, do takega stanja, v katerem postaja vsaka borba za Izboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi avtomatično borba proti italijanskim delodajalcem in italijanski vladi, ki jih vsestransko podpira. Isto stanje se je, ne po krivdi tamkajšnjega prebivalstva, uveljevilo tudi v coni B. Temu dejstvu se da odpomoči le z ustanovitvijo STO, ki jamči odstranitev vsakršnega vmešavanja rimske in beograjske vlade v naše notranje zadeve. Sedanja stvarnost pa je taka in z njo je treba računati, če se noče igrati vloga slepcev.
Tedaj je jasno, da bo naša borba mnogo uspešnejša, če se bomo borili skupno z delovnimi ljudmi Italijanske republike, saj so pred njimi in nami isti delodajalci, ki nam delijo isti slan kruh. Postavljati se v tem primeru na stališče stavkouaštva pomeni postavljati se proti lastnim koristim. In to so storile tri organizacije slovenskih šolnikov. Za titovsko «Zvezo prosvetnih delavcev» se ne čudimo, saj je sploh znana kot organizacija, ki se ne bori za interese slovenskih šolnikov in ki se raje bavi s propagiranjem titovskih političnih smernic, ki so naperjene proti našemu prebivalstvu in našemu Ozemlju. Tudi za drugo organizacijo se preveč ne čudimo. Najbolj se čudimo, da je tej titovski potegavščini nasedel «Sindikat slovenskih šolnikov», ki je od svojega nastanka izjavljal, da se bori za interese slovenskih šolnikov in da noče iti na limanice nobeni politični skupini.
Poziv na stavkokaštvo je groba, nečedna, nepoštena in obsojanja
deli, da jo je velika večina slovenskih šolnikov odločno obsodila in da se je precejšnje njihovo število udeležilo stavke skupno s svojimi italijanskimi stanovskimi kolegi. Kako pa naj bi napravili drugače, saj se zavedajo, da jim stavkokaštvo ne more pomagati, ko bo šlo za iskanje pomoči in solidarnosti v borbah za njihove neposredne interese.
Na vsak način naj bo tisti sramotni poziv, ki je izšel v « Primorskem» od četrtka, dokaz pravega obraza titovcev, ki ne delajo drugega kot iskati način, kako bi oslabeli fronto delovnih ljudi v korist delodajalcev in
S tem, da je šlo na kraj ustrelitve polagat cvetje in vence. Okrog 15. ure se je zbralo na strelišču večje število ljudi, ki so z enominutnim molkom počastili spomin padlega junaka in njegovih tovarišev, medtem ko sta dva demokrata v slovenščini in italijanščini v nenaj besedah proslavila njegov spomin. Med drugimi organizacijami so posiate vence na kraj mučeništva Komunistična partija, Zveza partizanov in preganjancev ETO, SHPlZ itd.
Spominu Tomažiča so se poklonili tov. Bernetičeva in De-
ntati, naj bo to italijanska ali pa I stradi, predstavnika KP STO, ZVU. Drugič naj se taka sramota , dolinski župan Lovriha, potine dogodi, ker slična dejanja o-1 župan Milj Micor in številni stanejo trajno zapisana v zgo- drugi predstavniki demokratičnih organizacij, ki so v torek
dovini.
Proslava
Tomažiča in tovarišev
V torek 15. t. m. t. j. na dan 12, obletnice mučeniške smrti nepozabnega ljudskega junaka Pinka Tomažiča, se je naše ljudstvo oddolžilo njegovemu in njegovih tovarišev spominu
prišli na kraj ustrelitve.
170 podpisov v Mačkovljah
Zvedeli smo, da je enotni odbor za obrambo in uresničenje STO v Mačkovljah nabral pod svojo resolucijo 170 podpisov vaščanov.
sovjetskega povezani in naj se nudi Franciji jamstvo ZDA in Anglije. V nasprotnem primeru, je zagrozil Bidault, bo lahko Francija postavila vprašanje, ali je sploh potrebno, da se udeleži evropsKe skupnosti.
Takoj isti večer je Dulles osorno in zapoveaovalno odgovoril tem Bidaultovim predpogojem. Ob priliki svoje tiskovne konference je z od jeze spačenim glasom dejal, da a-meriška vlada zahteva čimprejšnjo ustanovitev evropske skupnosti, ker bo drugače revidirala svojo politiko in bo prekinila pomoč atlantskim deželam. Duliesovo izjavo je drugi dan potrdil glasnik Bele hiše tudi v imenu Eisenhowe-rja.
Zaradi te izjave se je dvignil v vseh sektorjih francoskega javnega mnenja val ogorčenja. Vsi listi brez izjeme so ostro grajali Dullesa in mu brez pike na jeziku zabrusili, da si Francozi ne bodo pustili ukazovati od nobenega tujca. V megleni obliki so to izjavili tudi uradni vladni krogi. Parlamentarna komisija za zunanje zadeve pa je sprejela resolucijo. v kateri se odločno zavrača vsak poskus tujega vmešavanja v francoske notranje zadeve.
Tudi v Angliji so uradno grajali Dullesov izpad. Angleški krogi so poudarili, da se politika atlantskega zavezništva ne bi smela spremeniti v primeru propasti evropske skupnosti. Ob teh nasprotjih in ob tem neuspehu ameriške politike se je tudi končalo zasedanje atlantskega sveta, kar pomeni, da razjedajo atlan-tičarje težka in nespravljiva protislovja, ki prihajajo vedno bolj do izraza.
Zvedelo se je, da je prejšnji teden zunanji minister ZSSR Molotov sprejel ameriškega poslanika Bohlena, ki je sporočil sovjetski vladi vsebino Eisenhowerjevega govora o a-tomski nevarnosti pred OZN. Sovjetsko zunanje ministrstvo je objavilo sporočilo, v katerem se pravi, da bo vlada SZ skrbno preučila Eisenhowerjeve predloge in da je sovjetsko stališče glede atomskega orožja vedno eno in isto: prepoved atomskega orožja, kontrola nad prepovedjo. Eisenho-wer pa ni niti z besedico omenil te možnosti.
Tov. Pietro Secchia petdesetletnik
Danes, 19. decembra dopolnjuje tov. Pietro Secchia, namestnik generalnega sekretarja KPI svoje petdeseto leto starosti. Ob tej priliki mu v imenu slovenskih komunistov
mistične partije», ker so «vezani na notranjo disciplino» in da zato ne morejo «imeti širšega političnega obzorja».
Zatem se «ugotavlja», da je VI-dali «posredni predstavnik italijanske imperialistične politike». Kot dokaz temu se pravi: «Vidali ie bil in je še vedno član Odbora za obrambo italijanstva Trsta in Istre, ki mu načeljuje župan Bartoli, kateri je bil organizator oboroženih demonstracij 5. 6. novembra». Dalje se «ugotavlja», da je bilo do konca novembra izključenih iz KP 120 članov, med temi tudi «več celičnih sekretarjev». Pravi se dalje, da je prišlo med Vidalijem, Pogassijem in Weissovo do razgovora, v katerem se je sklenilo, da je treba «sodelovati tudi s fašisti za čimprejšnjo priključitev Trsta k Italiji». «Ugotavlja» se, da je prišel te dni nekdo iz Rima (ta «nekdo» naj bi bil bodoči generalni sekretar KPI na mesto Togliattija! ) z nalogo, da «spravi v red» in «pre preči razsulo» tržaške partije, ki da je v teku tega leta izgubila «1300 članov»!! V sporazumu s tem “nekim" iz Rima da je KP STO zavzela dve liniji: v mestu linijo sodelovanja z iredentisti za čimprejšnjo priključitev k Italiji, v okolici pa linijo ustanovitve STO za priključitev tudi onih krajev k Italiji. Da je vsled tega bilo «izključenih samo pri Sv. Jakobu okrog 150 članov».
To je vse. Bralci so že razumeli, da imajo opraviti z norcem in s patentiranim lažnivcem, ki zasluži Noblovo nagrado v lažnivosti in podlosti. Najbolj zanimivo pa je dejstvo, da se najprej govori o 120 izključenih iz naše partije, pozneje o 1300 in še pozneje pa o 150. Zgleda, da pisec ni le lažnivec, marveč tudi norec, ki ne ve, kaj piše. Najbolj groba, podla, nesramna, umazana in be-iaška laž pa je trditev, da je tov. Vidali član «Odbora za o-brambo italijanstva Trsta in 1-stre», ki ga sestavljajo fašisti, liberalci in demokristjani. Nekaj takega si lahko upa napisati le človek, ki živi pod varnostjo UDB v Kopru in ki nima poguma, da bi se prikazal v Trst in
in demokratov najiskreneje če stitamo in mu želimo, da bi še $e predstavil pred sodišče, da bi dolgo živel in bil ob strani | odgovarjal za svojo podlost. O
tov. Togliattija v vodstvu slavne KPI, avantgarde italijanskega delovnega ljustva, ki se bori za mir, svobodo in neodvisnost svoje domovine.
MOSKVA — Predsednik vlade Nemške demokratične republike Grotewohl je prispel v Moskvo, kjer ga je sprejel sovjetski zunanji minister
ostalih budalostih, bedarijah in norčijah naj si sodbo ustvarijo bralci sami.
S takimi in podobnimi «argumenti» — ki jih nimajo poguma obljavljati niti v svojem tržaškem glasilu «Primorskem», in jih objavljajo le v «Nostra lotta», ki se v Trstu ne čita — skušajo iti v
(Nadaljevanje na 4. strani>
OD TEDNA
PETEK, 11. decembra: Vietnamske ljudske čete so osvobodile Laičau, 'glavno mesto 'pokrajine Thai; s tem je vsa pokrajna, razen ene vasi, osvobojena — Avstrijski tisk poroča, da je dunajska vlada poslala trem zapadniin velesilam noto v zadevi Južne Tirolske z obvestilom, da nam«-reva po diplomatski poti intervenirati pri rimski vladi v zatčito nemškega prebivalstva Južne Tirolske —, V Italiji je stavkalo milijon 300.000 državnih nameščencev, ki zahtevajo izboljšanje življenjskih pogojev.
SOBOTA, 12. decembra:	Ob
priliki 10. obletnice podpisa sporazuma prijateljstva in medsebojne pomoči med ZSSR in LR Češkoslovaško, je Malenkov poslal predsedniku češkoslovaške vlade Širokemu brzojavko, v kateri želi češkoslovaškemu ljudstvu novih uspehov v vedno trdnejšem prijateljstvu med obema deželama — Svetovna sindidikal-na zveza je v imenu svojih 80 milijonov članov odločno protestirala proti ubijanju kenijskega prebivalstva — Ameriški pred-stvnik Dean je v Pan Mun Džonu prekinil pogajanja za korejsko mirovno konferenco.
* * *
NEDELJA, 13. decembra: Japonski protesor Takashi Nayasji je izdal znanstveno razpravo v kateri dokazuje, da so bolezni, ki jih povzročijo atomska izžarevanja neozdravljive; svojo knjigo je zaključil s pozivom- na prepoved atomskega orožja — V u-jetniškem taborišču v Pan Mun Džonu so Stng Man Rijevi in Cang Kajškovi agenti zverinsko razmesarili štiri korejske ujetni-
Titovci ne mirujejo. Nadaljujejo svoje akcije, ki imajo namen pasivizirati naše prebivalstvo in mu onemogočiti vsako konkretno potezo proti uničenju STO. Sku šajo ustvarjati vtis, da so malce popustili in da jih več kot toliko ne briga, kaj se dogaja pri
nas in kaj mislijo ljudje. Res pa vredna politična potegavščina, ki'je, da so v zadnjem času spreme-so jo skovali na titovskih sede- nili svojo taktiko, a da je njihov
žih v očividnem cilju, da se vsaj ob tej priliki podpre italijanska vlada in da se ji izkaže usluga za vse, kar dela proti, interesom delovnih ljudi. Najlepša karakterizacija tega staokokaštva naj bo dejstvo, da so italijanski fašisti edini, ki so odločno in z vnemo nastopili proti petkovi stavki. Postavljati se na isto njihovo raven v poskusih za razbijanje enotnosti v stavki, ni prav gotovo dobro spričevalo za tiste, ki se pravijo zaščitniki interesov slovenskih šolnikov. Najbolj značilno pa je dejstvo, da so se naj-brle sami titovci začeli sramovati svojega podlega dejanja, ker
cilj isti: napraviti vse, da bi ločili mesto od podeželja, prestrašili naše državljane, jim vcepili nezaupanje do borbe za ustanovitev STO, likvidirali vpliv tistih, ki se borijo za interese STO proti nameravanemu razkosanju.
Zato so se v zadnjem času lotili organiziranja izletov v obmejne predele Jugoslavije za izročitev zastav jugoslovanski vojski. S temi izleti skušajo prepričati jugoslovansko javnost, da so vsi tržaški Slovenci za Tita in za njegov prihod na podeželje, dočim ie splošno znano, da si ga niti sami titovski pristaši ne želijo.
SPREMEMBA TAKTIKE
zgornje tržaške okolice, ker na- skupaj v zaporu ali v partizanih.
ne ra vajo jutri in v bližnji bodočnosti spraviti v Sežano nekaj ljudi s Proseka-Kontovela, iz re-pentabrske občine itd. S temi izročitvami zastav skušajo tudi prepričati ljudi, da bo jugoslb-vanska vojska prišla na podeželje. Na ta način hočejo doseči to, kar niso mogli doseči s svojimi odkritimi terorističnimi akcijami, t. j. ustrahovati ljudi, jih spravljati v negotovost in preprečiti množično borbo našega ljudstva proti njihovim zločinskim načrtom. Zato je treba slične akcije ostro obsoditi in odločno razkrinkati.
Po drugi strani pa je začela kapati iz Jugoslavije in cone B cela čreda titofašističnih Mer ar-hov, ki obiskujejo ljudi in naše
Te dni so začeli tekati po vaseh tovariše pod pretvezo, da so bili
Tako bi radi z nekako splošno kapilarno akcijo, ki jo je navdihnil sam Krajgher, terorizirali poštene ljudi in jih vsaj pasivi-zirali. Najboljše je v tem primeru storiti, kot je napravilo nešteto tovarišev: zapoditi te rokovnjače, ki se poslužujejo spominov, na katere so pljunili in katere so podlo izdali, in jih opozoriti, naj se Več ne vrnejo, saj nimajo pravice govoriti s poštenjaki.
Istočasno so titovci s svojimi grožnjami in podkupovanjem privezali še bolj k sebi indipenden-tistične voditelje, ki danes igrajo klavrno vlogo plačancev, katerim je zagotovljen le stolček na Reki ali v coni B.
Najbolj zanimivo pa je dejstvo, da so titovci začeli v zadnjem
času voditi ostro podtalno propagando proti dr. Agnelettu in nekaterim voditeljem S DZ, ker si želijo pridobiti njihovo članstvo in ga spraviti na titovske proti-stojevske pozicije. Pri tem jim gredo zelo čudno na roko nekateri voditelji neodvisnikov in klerikalcev, ki so znani kot ljudje v tesni povezavi z Vatikanom in Beogradom.
Vse te titovske akcije so predvsem naperjene proti Komunistični partiji in njenemu vodstvu. Ves titovski aparat deluje le proti nam in proti vsakemu poštenjaku, ki se jim upira. Zvedelo se je, da bi radi na en ali drugi način spravili iz Trsta ali pa celo s sveta tov Vidalija, ki je trn v peti njim in imperia listom. Vsi ti načrti jim ne bodo uspeli, ker je naše ljudstvo budno in ve, da so titovski voditelji in agenti le navadne propalice, ki jih je treba osamiti, jim onemogočiti vsako provokacijo in ravnati z njimi kot s steklimi pst,
ke, ki so odkrito izjavili, da se želijo vrniti v domovino.
PONEDELJEK. M. decembra: V poslanici ljudstvu Viet Nama je Ho Ci Min ponovno izjavil, da je njegova vlada pripravljena začeti pogajanja za sklenitev premirja, čeprav žanjejo prav te dni ljudske čete velike uspehe na bojnem polju — Na Japonskem je stopilo v 48 urno stavko 70 tisoč rudarjev, ki zahtevajo posebno novoletno nagrado — Janet Ja-gan, tajnica ljudske napredne stranke v Gvajani je bila v teku nekega zborovanja aretirana skupno z 9 drugimi voditelji) angleške oblasti so aretirance izpustile proti kavciji.
TOREK, 15. decembra: V Italiji je 24 ur stavkalo 8 milijonov in dustrijskih delavcev, ki zahtevajo takojšnje povišanje mezd — Hamburški časopis «Die Welt» je ob--javil vest, da ib o bivši nacistični lnašal Kesselring prihodnje leto kandidiral za mesto predsednika bonnske republike — V Parizu Je policija divje napadla univerzitetne študente, ki so pred ljudsko skupščino protestirali proti znižanju nakazil za javno izobrazbo; številni študenti so bili ranjeni — Kljub pozivu ljudskih predstavnikov, da nadaljujejo s pogajanji, je ameriški predstavnik zapustil Pan Mun Džon in odpotoval v Washington.
SREDA, 15. decembra: Na svečanem sprejemu v Pekingu je sovjetski izredni in opolnomo-čeni poslanik P. F. Judin izročil poverilnice predsedniku kitajske vlade Mao Ce dunu, ob prisotnosti vladnih in vojnih osebnosti — Zdravniki so izjavili, da bo o-trok z dvema glavama in štirimi rokami, ki se je rodil prejšnjo soboto v Washingtonu (ZDA), o-stal pri življenju.
ČETRTEK, 17. decembra: Ministrski predsednik Baodajeve vlade Van Tam je podal ostavko zaradi nesoglasja z lutkovnim cesarjem indokine, ki noče sprejeti Ho Ci Minovega predloga o začetku pogajanj za premirje — Indonezijska vlada je sporočila, da bo navezala diplomatske stike z ZSSR — Italijanski senat je o-dobril zakon o amnestiji in pomilostitvi političnih jetnikov.
Uspehi vietnamske ljudske armade
SAIGON — V soboto je vietnamska ljudska vojska osvobodila glavno mesta Taja Lajčau in je začela operacije za osvoboditev Dien Bien Fuja. Vietnamska ljudska vlada je ponovno predlagala začetek pogajanj za premirje,
NOVI DOKAZI O GROZOTAH V TITOVSKIH TABORIŠČIH
Zverinsko mučenje jetnikov taborišču na Golem otoku
Postopek udbovskih rabljev ob vkrcanju in izkrcanju jetnikov z ladje, ki jih vozi v taborišče - Ob prihodu organizirajo množično pretepanje novincev - Taborišče je ograjeno z bodečo žico in varovano od bunkerjev z naperjenimi mitraljezi
name je z vso silo zletel to- odvezali in z brcami inklofu-
Kot vsi drugi jetniki sem moral tudi jaz podpisati «obsodbo». Na ta način so mi naložili 9 mesecev prisilnega dela. Jaz sem še bil med najsrečnejšimi, ker so drugi dobili tudi po 22 mesecev kazni. Nekateri istrski jetniki so bili obsojeni na več let «prostovoljnega dela», češ da so organizirali nekak ilegalni odbor. «O-peracija» je trajala le malo časa. Kljub temu smo morali čakati nekaj ur, preden so se predpostavljeni Udbovci zmenili za nas. Prišlo je v našo sobo kakih 20 oficirjev U'DB, ki so nam kar po vrsti povezovali roke z okovi ameriškega tipa. Nato so nas zvezali po dva skupaj in nas iz ječe te-rali na kamion, ki je čakal zunr
Kamion se je s svojim živim tovorom odpeljal proti Suša-ku. V prvem trenutku sem bil prepričan, da nas bodo odvedli z Reke na kak samoten kraj in nas tam ustrelili. Ta sum je še potrjeval čuden postopek podpisovanja «obsodb». V kratkem so začeli vsi jetniki misliti na to. Ker nismo hoteli umreti kot nebogljene ovce. smo si pomagali s trskami lesa in milom in se odvezali. Ko pa smo opazili, da se kamion vedno bolj oddaljuje od Reke in Sušaka, smo prišli do zaključka, da naši rablji ne bi tratili toliko bencina, če bi nas nameravali pobiti. Zato smo si z istimi pripomočki ponovno nadeli okove. Prispeli smo v Bakar. V temi smo na pomolu opazili obrise ladje. Vse naokrog je bilo veliko število miličnikov in oficirjev UDB, ki so stražili vso pot od našega kamiona do ladje. Agenti Ut)B in miličniki so nas nato začeli z naperjenimi samokresi suvati in nas siliti s kamiona. Ko smo bili na tleh so nas začeli tepsti s kopiti samokresov in brzostrelk. Kričali so kot obsedeni. Metali so nas v notranjost ladje, ne da bi pustili, da bi se poslužili stopnjišča. Padel sem v notranjost ladje in
variš, ki je bil z menoj zvezan. Pod je bil iz cementa, tako da je bilo zelo težko izogniti se poškodbam, udarcem in še težjim posledicam padca. V notranjosti ladje so bila urejena ležišča na dve «nadstropje», v središču pa je bilo kakih 20 miličnikov, ki so imeli na sebi le hlače. Tile so kar na slepo brcali in tepli jetnike, ki so dobesedno letali v podpalubje. Jetniki so se morali razmeščati kot sardine po ležiščih, nihče ni smel dvigniti obraza in gledati, kar se je naokrog doga-
tami pehali na palubje. Na pomolu je bilo razvrščenih kakih 500 ljudi v uniformah, ki so na vse grlo kričali, vzklikali Titu in titovski partiji. Ko smo stopili na tla, so nas začeli tepsti. Teči smo morali, kar so nam dale noge, do neke barake, kjer smo se slekli. Nato smo bosi morali tekati po skalnatem o-brežju in se vreči v morje. Zame, ki sem bil morja vajen, je bila ta prisilna kopel zelo dobrodošla. Tisti pa, ki morja niso nikoli videli, so se ob kontaktu z vodo zelo pre-
Tako Je umiralo jugoslovansko ljudstvo na Rabu, kamor so ga gnali fašisti. Danes pa umira desettisoče jugoslovanskih rodoljubov na Golem otoku, Uljaniku in neštetih drugih taboriščih, ki jih je dal postaviti krvnik Tito
jalo. Ce je kdo količkaj dvignil glavo, so ga zvlekli z ležišča in ga do krvi pretepli.
Zjutraj smo slišali, da je ladja trčila ob pomol. Kljub temu nas niso pustili, da bi se malo pretegnili. V takem stanju smo morali čakati več ur, dokler se niso od zunaj zaslišali kriki. Tedaj so nas miličniki začeli vleči z ležišč, nas
Vodje mtiipendentistov so povezani s titovei
Mislimo, da se nismo zmotili, re, brez značaja, brez narodno-ko smo pri karakteriziranju krize I sti in brez dostojanstva, brez pre-v iniipendentistiinih gibanjih o- teklosti in brez bodočnosti, le s
znočili to krizo kot nasprotje med skupinico voditeljev povezanih z dušo in telesom s titovei ter njihovimi pristaši in simpatizerji, ki se jim gnusi dejstvo, da jih
sramotno sedanjostjo.
Zaradi tega je danes bolj kot kdaj koli prej naše zadržanje do indipendenttstičnih gibanj to, da razlikujemo med voditelji, pove-
uporabljajo kot titovsko manevr- zanimi s titovstvom in resnično sko množico za uresničenje Kraj-1 pošteno indipendentistlčno bazo
gherjevth načrtov v Trstu,
Zato si pri določenih elementih utira pot spoznanje, da je nujno potrebno radikalno spremeniti vodstvo in politiko indipendenti-stičnih gibanj.
Čeprav pozno, vendar se je v določenem trenutku zdelo, da i-majo indipendentlstični voditelji neko nejasno željo prekiniti s titovstvom, postaviti se na teren borbe in se boriti proti jasno izraženim titovskim namenom, da pokopajo mirovno pogodbo, si dokončno požrejo cono B in si prigrabijo, kot pravi tolovaji, več kot je mogoče od cone A. Toda upanja so se pokazala varljiva. Ze sama znana izjava, ki je postala potrebna zaradi splošnega nezadovoljstva, ni bila drugega kot klasičen pesek v oči, da bi zadušili kritike in nezadovoljstvo,
Dejansko se je vse nadaljevalo kot v preteklosti. Vsaka trezno misleča oseba ima stalno navado, da sodi ljudi in stranke ne samo po tem, kar oni od časa do časa pravijo, temveč tudi po njihovi doslednosti, po tem, če so njihova dejanja v skladu z njihovimi besedami.
V resnici so bili razni Giampic-coli, Stoece, Cerne dosledni sami s seboj, njihove vezi v titovei so ostale nespremenjene, če se niso celo še okrepile.
Na tiskovni konferenci bi bili morali dokazati svojo doslednost z uvodnimi poročili s tem, da 61 odločno razgalili tttovce kot neposredno odgovorne za teror, ki vlada v coni B, za nasilno raznarodovanje, ki je sedaj v teku, tako, kot so popolnoma pravilno osvestili Sramote diskriminacije na škodo Slovencev v coni A.
Odgovoriti bi bili morali odkrito in jasno, da so med glavnimi odgovornimi za stanje na STO titovei in da jih bodo zato razkrinkavali in se javno proti njim borili. Tega niso hoteli (ali niso mogli) storiti. Odkrito govoreč, ljubljanski kolovodje res niso mogli najti boljših branilcev titovskega šovinizma.
Kako torej uskladiti to, kar pišejo z njihovim zadržanjem? Posebno še sedaj, ko prihaja na dan, da sta tako Giampiccoli kot Stocca odšla skupno s titovskimi hierarhi v Portorož na proslavo AVNOJ in to v trenutku, ko so bloki zaprti.
Resnica je, da so taki voditelji ljudje, ki skačejo okrog titovskega korita, pustolovci brez ve-
ter na podlagi tega razvijamo našo politiko.
FRANCESCO GAŠPERINI
strašili. Ob tem strahu so se naši rablji živalsko smejali, kot da bi bili priča zelo zabavnemu prizoru.
Okrog barak je bila nategnjena .bodeča žica, izven žice pa so bili razpostavljeni bunkerji z mitraljezi, stalno naperjenimi proti barakam. V notrajosti taborišča so nas u-vrstili, nas začeli obmetavati z najrazličnejšimi psovkami in nas potem vprašali, ali se čutimo krive. Prav za prav nisem niti razumel, kaj hočejo reči s tem, šele pozneje so mi drugi jetniki povedali, da titovei silijo vsakega novodošle-ga, naj «izpove», da se čuti krivega in da je «skesan».
Najbolj me je presunilo, ko sem hotel spregovoriti z nekaterimi jetniki, ki sem jih poznal od prej in so bili v taborišču že nekaj časa. Nihče od jetnikov mi ni hotel odgovoriti na vprašanja, ki sem jih zastavljal, šele na skrivaj so mi povedali, da ne smejo pod grožnjo bojkota in pretepa spregovoriti z nobenim novincem, dokler ne poda svoje «revizije», t. j. dokler ne napravi svoje nove «izpovedi». Načel-
nik barake, ki je bil kot načelniki vseh drugih barak, titovska kreatura me je takoj vprašal, kaj sem delal pred aretacijo in, ker sem mu odgovoril, da sem se bavil s telovadbo, mi je cinično rekel: «Padel si v pravo okolje, tu boš lahko delal, kolikor telovadbe boš hotel».
Naslednjega dne nam je načelnik barake razložil, da je treba čimprej «povedati», kaj je vsak napravil slabega proti jugoslovanski vladi, kakšnega mišljenja je in če se misli spreobrniti. Nekateri jetniki, ki sem jih poznal, so mi takoj razložili, kako naj napravim, da ovijem okrog prsta titovce.
B. T.
(Nadaljevanje sledi)
Ob 21. decembru, obletnici rojstva Josipa Visarjonoviča STALINA se delovno ljudstvo vsega sveta klanja nesmrtnemu spominu velikega voditelja in učitelja svetovnega proletariata, ki je marca letos za vedno zatisnil svoje trudne a vedno čuječe in budne oči. Nesmrtni Stalin živi in bo živel za vedno v naših srcih, kot živi v srcih milijonov ljudi iz vseh delov sveta, ki si z borbami in žrtvami utirajo pot k svobodi in srečnejšemu življenju
ČLANEK ČEŠKEGA PISATELJA JANA ORDE
6
msienup mez sodi/
II.
Pri vsem teni pa ostane ena stvar jasna: Icljub tej metodi, ki jo vsakodnevno uvajajo, da bi ponižali človeka na raven živali, je nemogoče stopiti pred ameriški narod z odkritim ideološkim programom napadalne vojne proti 'Sovjetski zvezi m ostalim deželam tabora miru. Zato se ameriški mojstri laži toliko trudijo, da bi prikazali svojo podlo agresijo proti miroljubni Koreji kot stvar OZN, najbolj doslednega branitelja svetovnega miru, Sovjetsko zvezo, pa kot «nevarnega napadalca».
Kot Diogen bi mogli s svetilko ob polni dnevni svetlobi iskati tudi en sam najmanjši konkretni znak, ki bi mogel služiti kot dokaz o no.padalnih namenih Sovjetske zveze. Isko.li bi ga zaman, V 36 letih zgodovine Sovjetske zveze — od njenega rojstva, razvoja, do zmagovite izgradnje socializma — ni niti ene epizode, niti enega dogodka, niti ene izjave sovjetskih voditeljev, ki bi mogle dati imperialistom najmanjši povod za podkrepitev tega argumenta. Ta resnica je očividna za stotine milijonov poštenih ljudi po svetu, ki iz te vere v Sovjetsko zvezo in v njeno nezlomlji-
KAMPANJA ZA OBNAVLJANJE IZKAZNIC IN REKRUTACIJO
Podeželje na častnem mestu
kljub grožnjam in terorju Udbe
V Sv. Križu 16 novih tovarišev - Sekcija Barriere pridobila 25 novih članov
Kampanja za obnavaljanje , Magdalena 80 odst. ter 8 novih izkaznic in pridobivanje novih članov.
članov za Partijo se bliža kon cu. Ni dvoma, da bo še prišlo pred zaključkom te res lepe in uspešno izvedene akcije do sprememb v lestvici sekcij in doseženih odstotkih izpolnjenega dela. Kljub temu pa že danes lahko ugotovimo, da so sekcije na podeželju častno izvršile svojo nalogo, čeprav so začele z delom precej pozno. Prav v vaseh, kjer je bil tito-fašistični teror najhujši in so se vrstili ponočni obiski Titovih škvadristov so naši tovariši še z večjim elanom in čutom požrtvovalnosti opravili svojo nalogo ter v razmeroma kratkem času obnovili vse izkaznice ter pridobili za Par. tijo še druge člane.
Med sekcijami, ki so stoodstotno obnovile izkaznice so: Trebče, Padriče, Dolina, Mač-kovlje, Boršt. V Križu so tovariši vpisali v Partijo še nadalj-hjih 5 novih članov. Skupno so kriški tovariši pridobili v tej kampanji 16 novih tovarišev, kar nedvomno zasluži priznanje in pohvalo.
Med sekcijami v mestu, ki so se do sedaj najboljše izkazale je Barriera, kjer so v rekordnem času obnovili vse izkaznice ter vpisali v Partijo še 25 novih tovarišev. Dobro so se obnesli tudi Pečar, Sv. Ivan, kjer so pridobili 2 nova člana, Pisoni s 85 odst. izpolnjenega dela, Skedenj 92 odst.,Sv. Alojz 85 odst., Podlonjer, 85 odst., Sv.
Kar se tiče stanja tovarn je sedaj na čelu lestvice Tovarna strojev z 91 odst. Ni pa izključeno, da so medtem že dosegli 100 odst.. Sledijo ACE-GAT s 84 odst., ILVA 72 odst. ter počasnejši Sv. Marko s 43 odst., pristaniščniki 36 odst., ter kot zadnja Aquila s 27 odst.
V	Miljah so dosegli 93 odst., zavije 80 odst.. Sv. Barbara 73 odst., Campore 78 odst., Hrvatini in Božiči korakata skupno z 72 odst.
PRAZNIKI RAZDELJEVANJA IZKAZNIC
V	sekcijah, ki so že dosegle postavljene cilje se tovariši z navdušenjem pripravljajo za praznike razdeljevanja izkaznic. ki so od prejšnjega tedna dejansko že v teku.
Prejšnji petek je bila v dvorani «Kraljiča» svečana razdelitev izkaznic za leto 1954, sekci e «Košuta» iz Barriere ter podsekcije ACEGAT-a. Na uspelem prazniku, kjer je prevladovalo navdušenje vseh prisotnih je spregovoril tov. Po-gassi, ki je zastopal IK naše Partije. V teku praznika so rekrutirali 10 novih članov ter razdelili podporne znamke v znesku 5.000 lir v okviru sekc. Barriere ter 3200 lir v okviru sekcije ACEGAT.
Naslednji večer je bil praznik razdelitve izkaznic v Pod-lonjarju in sicer za Podlonjer in Sv. Ivan. Tudi v Podlonjerju
rana zasedena do zadnjega kotička. Prišli so stari in novi tovariši s svojimi družinami ter številni simpatizerji, ki so v tovariškem vzdušju preživeli skupno nekaj vedrih ur, ne pozabljajoč na namen in pomen slovesnosti. Seveda so bili še posebno navdušeni tovariši sekcije Sv. Ivana, ki je bila nagrajena za doseženi in preseženi cilj z darilom knjig in diplomo ter pohvalnim pismom, ki ga je poslal tov. Vidah v imenu IK.
Isti večer so svečano razdelili izkaznice tudi pri Sv. Alojzu, kjer je prisotne pozdravil v imenu IK tov. Crevatin. V teku praznika sta bila sprejeta v Partijo dva nova člana. Tovariši so nabrali 7.400 lir za Partijo.
V tem tednu je bil praznik razdelitve izkaznic za sekcijo Sv. Vid, ki se je vršil v dvo-vani «Kraljiča». Ob številni udeležbi starih in novih članov je sekretar sekcije po priložnostnem govoru predstavnika IK razdelil izkaznice za bodoče leto. Sledil je pester kulturni spored.
Kamion kot »stanovanje*
Policija iz Detroita (Z/DA) je pred kratkim izgnala črnko Marion s tremi nedoraslimi o-troci iz nekega' zapuščenega kamiona, ki si ga je uredila za «stanovanje». V teku zaslišanja je Marion izjavila, da se
Ana 83 odit., Lonjer 84 odst., ' kot v «Kraljiču» je bila dvo- j je podnevi zatekala z otroci na
kamion, dočim je ponoči tavala po mestnih zelenjavnih trgih, kjer je pobirala odpadke in gnilo sadje. To je bila edina hrana siromašne družine.
V Detroitu, mestu kraljev avtomobilov, kot v drugih mestih Združenih držav Amerike, je poleg palač in razkošnih vil milijardarjev tisoče Američanov, ki kot Marion nimajo niti .najmanjših sredstev za preživljanje in bivajo v kleteh, podstrešjih, ki jih preplavljajo miši in podgane, prenočujejo pod mostovi in na zapuščenih kamionih. To je slika -«ameriškega načina življenja».
vo privrženost miru črpajo svojo moč v borbi za mir. V vseh delih sveta milijoni oseb vedo, da privrženost Sovjetske zveze in njenih narodov miru. temelji na globokih objektivnih razlogih in da socialistični režim, že po svoji notranji naravi, vsebuje miroljuben razvoj v notranjosti, ne pa napad v tujini.
Nobena zavesa laži in obrekovanj ne bo mogla zakriti bleščeče svetlobe te resnice. Evo zakaj predstavlja hujskaški članek «IV-nited States News and World Repori» ne samo sramotni, temveč tudi brezkoristni podvig. Medtem k o se imperialistični zločinci trudijo, da bi dokazali, da samo oni morejo rešiti svet pred «rdečo nevarnos'jo», se v mnogih deželah vedno bolj glasno širi ogorčen krik: «Ami. go homel».
Nek star češki pregovor pravi popolnoma pravilno:	«Prašiča
vedno lahko krstiš za laboda, pa mu kljub temu ne bodo zrasla krila!» Imperialistični volkovi se lahko prikazujejo kot branilci miru, toda noben kozmetičar ne bo mogel skriti njihovih divjih žrel. Da bi prezrli ta dejstva, bi morali biti slepi, gluhi in blazni. Ameriški prodani tisk dela vse mogoče, da bi ameriški narod spravil v takšno ponižujoče stanje. Kako se ne spomniti besed Abrahama Lincolna: «Mogoče je stalno varati nekatere ljudi, mogoče jih je varati vse za nekaj časa, toda nikakor ni mogoče stalno varati vseh ljudi!».
Obrekljiva izmišljotina, s katero skuša «United States News and World. Report» poživiniti ljudi, bi bila *enostavno smešna, če ne bi bila tako krvoločna in okrutna. Poleg klevet in laži o «napadalnih namenih» SZ, namiguje članek, da bi se bilo lahko otresti Sovjetske zveze in vsega tabora miru z vojno, v kateri bi bilo dovolj pritisniti na gumb. Tisoč ali ivatisoč «vrlih mladeničev» in dvatisoč Jantastičnih neranljivih bombnikov — po načinu leteče preproge iz «pravljic iz tisoč in ene noči» — bi bilo več kot dovolj.
Toda, kakšne so značilnosti p noroglave bajke, ki jo «Uniti jgg/ States News and World Repoi rec nudi svojim bralcem? Predasi vez. se revija aobro pazi, da ne poj mer osrednjemu A.merikancu, da bij jn moral tudi on vojskovati, kot s^-e se morali vojskovati tisoči njei ^ju v ih mladih sonarodnjakov v H sar{ reji in da bo njegovo življenje| nevarnosti, ko bodo začele žvižg cev ti svinčenke in padati bombe. 1* pr;( di ni res, da bi vso težino voj prenašali samo «poklicni vojak ki bi si prevzeli vso skrb in o ul godli osrednjemu Amerikam ju^. Ja bi ostal lepo doma: resnica i ys; da ves narod prenaša težino t'4 jaV( ne. Imperialistični zločinci stl y S] šajo prikriti preprostemu A mej kancu, da je vojna vse nekaj dr so j gega kot ono, kar mu prikazuje| za , v kakšnem pustolovskem filmai vo Vendar pa to ni v nasprotju] „ vojnohujskaško histerijo in stil. hom, ki ju imperialisti širijo istu( več let. To navidezno nasproti ,. ima svojo logiko: po eni strani I, skuša vliti v ljudi misel'o nei2! '~jr ; gibnosti vojne, po drugi pa sejU'/1
san
so
ran.
njih goji varljivo upanje, da 0
bodo osebno prizadeti; obljubi
vije
se mr. Babbittu, da se bo moli
izogniti grozotam vojne. Obljub
ni
in grožnja, vzpodbujanje in nM
stič
Ije sta dva videza iste zločins*
liki
metode.
nju
V naši domovini in v deželi
ljudske demokracije
miru
suž:
in brez strahu reagira na baM, _ , ljudožrcev tipa onih. ki jih mA jo svojim bralcem «United Stati News and World Report» in ir\ ge obrekljive publikacije. Pri n* Qa"'
ni izginila demarkacijska aft ‘ned mirom in vojno. Hoče mir, ker gradimo socializem. Sat jetska zveza hoče mir, ker gta!. komunizem. Brez bajk, vab I 3
groženj so m.ilijoni ljudi stoP^ 'Ta
v pohod, da s svojim ustvari. nim delom ustvarijo človešU11.	*
blaginjo, da bi človek in ves češki rod postal pravi gospod zemlje.	.
Za izkoriščanje atomske e«čl lije imamo mi drugačne persp6* .
tive kot imperialistični provokb^
ščil
rji. Milijoni preprostih ljudi s»
ganotjem in veseljem poslu■
d sar
Toda uspeh te bajke ovira dej- besede sovjetskega predstavni
ske
stvo, da ameriški bombniki nikakor niso neranljivi, kar so neštetokrat dokazali borci Ljudske Koreje in prostovoljci kitajskega naroda in tudi to, da je na veliko žalost ameriških napadalcev njihov monopol nad atomskimi in vodikovimi bombami prešel v resnici na polje pravljic...
Velika protestna manifestacija japonskih visokošolcev iz univerze v Tokiju proti ameriškim okupacijskim silam, ki so z vojaškimi manevri povzročile ogromno škodo v gorskem predelu Asama
RAZPRAVA TOVARIŠA V1DALIJA V IDEOLOŠKI REVIJI KPi “RINASCITA"
Gospodarski razvoj Trsta in nacionalno vprašanje
Z današnjo številko začenjamo objavljati daljši članek tov. Vittoria Vidalija o tržaškem vprašanju, ki je izšel v št. 11 revije KPI «Rinascita», katere glavni urednik je tov. Paimiro Togliatti. Vsem našim bralcem svetujemo, da ohranijo vse naslednje številke lista, da bodo imeli tako članek v celoti, ker jo to zanimiva in poučna zgodovinska razprava.
Pred šestimi leti so predstavniki 21 držav podpisali mirovno pogodbo z Italijo, s ka-
tero se je določila ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja in odobril njegov statut, začasni in stalni, ki bi bil moral stopiti v veljavo z imenovanjem guvernerja. Sklep je predstavljal kompromisno rešitev med velesilami in dvema sosednima državama v korist miru. V osnovi je šlo za to, da se preprečijo nov-i konflikti in se istočasno dajo prebivalstvu sporne pokrajine, ki je jezikovno mešana in že stoletja žrtev notranjih nasprotij, možnost demokratičnega m gospodarskega življenja.
Kljub dobri volji, ki jo je ponovno dokazala Sovjetska zveza, pa ni prišlo do uresničenja nujno potrebnega sporazuma v izbiri osebe, ki ji je bilo treba zaupati nalogo governerja pod kontrolo Varnostnega sveta OZN. Tako se je zavlekla razdelitev in vojaška anglo-ameriška in jugoslovanska o-kupacija v dveh conah Ozemlja, z zeio resnimi gospodarskimi, socialnimi in političnimi posledicami.
V teku zaanjih let so bili postavljeni s strani zahodnih velesil ter italijanske in jugoslovanske vlade neštevilni predlogi in protipredlogi.
Toda izrecno priznan namen teh predlogov je bil vedno spojitev takozvane zahodne o-brambne linije na meji vzhod-no-alpske razporeditve z balkanskim strateškim ustrojem.
Po teh kriterijih so bili navdahnjeni tako varljiva tristranska nota in londonski sporazumi od maja 1952, kot vse varijante razkosanja Ozemlja na etnični podlagi. Osnovni namen anglo-ameriških imperialistov je bil in je ta, da se prereže tvor s salomonskim kriterijem. To stališče je imelo svoj najjasnejši izraz v nedavni anglo-ameriški noti od 8. oktobra.
Smatram, da ni potrebno o-pisati značilnosti raznih linij, ki so bile predlagane za razkosanje: obalna etnična linija v obliki čipke ali otočkov, ki bi spremenili STO v nekakšno rešeto razni hodniki, ki bi dali Ju goslaviji dostop do tržaškega pristanišča, razdelitev v dve avtonomni enoti, od katerih bi se ena omejevala na samo mesto Trst. Enako se mi zdi nepotrebno dokazovati, kaj bi pomenil peklenski režim itali-jansko-jugoslovanskega kondominija s periodično izmeno gu-
vernejev ali internacionalizacija Trsta ali pa najnovejši Titov predlog, da se izročijo Italiji samo centralni okraji Trsta in se vse ostalo priključi Jugoslaviji.
V bistvu so vse te rešit-v e ena bolj nesmiselna od
druge; praktično ne bi rešile nobenega etničnega vprašanja, pač pa bi popolnoma uničile gospodarstvo Ozemlja in privedle njegovo prebivalstvo do pogina.
Kot je znano, je medtem dvostranska izjava od 8. oktobra imela kot neposredno posledico zelo resno poslabšanje stanja z vznemirjujočim razmeščanjem čet na mejah. V coni B so bili ustanovljeni bataljoni «prostovoljcev» za invazijo Trsta, poostrilo se je zverinsko preganjanje na škodo italijanskih prebivalcev, prisiljenih na postopno množično pregnanstvo. V coni A se je gospodarsko stanje silovito poslabšalo. Brezposelnost se je občutno povečala z odpustitvijo dela nameščencev tujih oboroženih sil. Vsi krediti in vse pobude so ostale paralizirane. Po krivdi ZVU je bil in je še vedno javni red slabo čuvan in težke zlorabe oblasti so stale 6 mrtvih in stotine ranjenih v demonstracijah od 5. in 6. novembra; titovske škvadre so izvršile številne napade in grožnje na škodo slovenskih prebivalcev v obmejnih vaseh.
Z vsem tem neredom so se okoristili Anglo-amerikanci, da dokažejo potrebo ostati tu kot okupatorji, titovei, da pospešijo svojo provokatorsko aktivnost in svoje zahteve po «zaščit i» Slovencev, neofašistične sile, da se ogrnejo s plaščem nove politične nedolžnosti.
Glavni namen tega članka je
dokazati, da tržaško vprašanje stoletni borbi So glavni na-
ne more ostati nerešeno in se tudi ne more razumno rešiti s kakršno koli razdelitvijo tega tako majhnega Ozemlja. Ločiti obe coni pomeni odvzeti Trstu njegovo tako omejeno kmetijsko zaledje istrske obale, ki more komaj zadovoljiti njegove prehrambene potrebe; pomeni dopustiti dokončno gospodarsko smrt mestec in vasi cone B, pretrgati delovne in družinske vezi, ki ustvarjajo nedeljivost obeh con, obsoditi na civilno smrt prebivalstvo, podvrženo titovskemu tiranstvu, raznaroditi preostalo italijansko govoreče prebivalstvo, ki bi jutri končalo v koncentracijskih taboriščih in titovskih zaporih, ki so itak prenapolnjeni z istrskimi prebivalci. Ločiti Trst od ostalega dela cone A pomeni odvzeti meščanom sam zrak, ki jim je potreben za dihanje.
Toda, da bolje dokažemo gospodarsko in etnično nedeljivost Ozemlja in možnost, ki bi jo mogla imeti Trst in Ozemlje — s primernimi ukrepi kot so oni, predvideni v mirovni pogodbi — da se uresniči gospodarsko življenje, boljše od sedanjega in brez dvoma mno go boljše od onega, ki se kaže v nesrečnem primeru razkosanja, povezano s prometom in industrijo in miroljubno spojitvijo interesov in teženj že stoletja tu živečega slovenskega in italijanskega prebivalstva, je potreben zgodovinski uvod o gospodarstvu in narodnih vprašanjih teh krajev.
Okrog leta 1200. preneha Trst biti škofovska baronija in postane občina pod vlado posameznikov ter začne dolgo bitko, da si ohrani izmenjave v sredozemskih pristaniščih ter omejeno severno zaledje, strnjeno naseljeno s tujci, V tej
sprotnik Benetke, katerih zatiranju se skuša Trst izogniti s tem, da išče zaščito pri avstrijskih vojvodih. Na pospeševanje nekega savojskega princa, pride okrog leta 1382. do popolne predanosti habsburški dinastiji. Trst hoče živeti na morju in imeti trgovske zveze s svojim neposrednim zaledjem, ki sega do Kranjske ter Koroške in Štajerske, ki pa gravitirata v smeri beneške Istre. Stiri stoletja prošenj ne .morejo ustaviti propadanja Trsta, ki se od leta 1500. do 1600. zmanjša od 12 tisoč na 5.000 prebivalcev.
Trst ne umre; toda ne po za-
trgovski duh njenih vladajočih slojev.
Leta 17-17. začne Karel VI. uvajati razne ukrepe v zaščito tržaških gospodarskih koristi. Proglašena je svoboda plovbe po Jadranu (do tedaj pod strogo kontrolo Benetk), Trstu se dodeli patent proste luke, ustanovi s tudi «Cesarska privilegirana orientalna družba» za promet s prekomorskimi deželami, bližnjim Vzhodom in Zahodno Indijo. S tem se začenja velik dotok priseljencev, katerim je priznana nekazni-vost za kakršen koli zločin izvršen v krajih izven Avstrije. Tako ustanovljen režim monopola in razni komplicirani
slugi Habsburžanov, temveč ! pripetljaji v orientalni družbi
zato, ker propadejo Benetke in se istočasno oblikuje za hrbtom Trsta enotna država, ki poveča njegovo zaledje. Od protektorata se preide na vključitev Trsta v avstro-ogr-sko cesarstvo. Tržaška «skoraj
še ne jamčijo Trstu učinkovitega prometa in ne občutnih koristi njegovim prebivalcem. Doba prvega velikega razvoja se za Trst začenja z -Marijo Terezijo (1740-1780), katera vidi nasprotja med monopolisti-
republika» umre brez objoko- čnimi kriteriji in ustanovitvijo vanja, ker se s tem okorišča | proste luke ter uvede one u-
krepe, ki napravijo iz Trsta v resnici mednarodno izhodišče in tržišče, ki ne koristi samo tujcem v zaledju temveč tudi Tržačanom samim. Trst se okorišča tudi od industrializacije Avstrije in od njene potrebe, da se obrača na Vzhod, od njenega «Drang nach Osten», ki podpira trgovski promet z Vzhodom za tržaško pristanišče.
To dokazujejo statistike števila prebivalcev (3865 prebivalcev leta 1735.;	58-00 leta
1754;	10.000 leta 1775;
17.0-00 leta 1780.; 30.000 v začetku leta 1800.) kakor tudi podatki trgovskega prometa (leta 17166.: 3 milijone forintov pomorskega izvoza; 1773.: 6 milijonov pomorskega izvoza; 1804.: 30 milijonov uvoza in 24 milijonov izvoza). Leta 1805. opozarja tržaški zgodovinar Antonio de Giuliani (1755-1835) na velike, še neizkoriščene
v Organizaciji združenih narob°‘>'P31 «Računamo z atomsko energijo1' 'J' uresničenje velikih nalog, ki n»'’; g jih postavlja miroljubna izgrb® ?e. nja. Izkoristiti jo hočemo za un\ ^ čenje velikih gora, za spremiti! ^ je toka rek, za namakanje P11 ščav, otvarjanje novih poti " vljenju na ozemljih, kamor ** . slej še ni stopila noga človeku* Gorje onemu, ki si bo upal ir 0C gniti roko proti temu veličastni t mu človeškemu delu!	^or
(Konec)	širi
JAN DRDA [ke
bei
-	'i -s^Pis
če-,
f m
na kal «•' se
VESELO PRESENEČENJ®
OCE sadi v vrtu narcise. Z v9j0o likimi potrpljenjem in trudom P v. .= kopava zemljo in polaga gonion'bi ke v zemljo. Izza plota ga PoZJJ2*z no opazuje njegova mala hčer»,, , Končno je d ài o končano, oče 5 . oddahne in gre v sobo poči?2, *-*e Cez deset minut se pojavi ", iuc vratih mala Marica z nabito P°, sto nim predpasnikom m veselo K*1 , či:	ter
«Jih že imam, očka, jih že co, mami!»	ne
«Kaj pa», se začudi oče.
«Čebulice, ki si jih pred n,6'cla noij skril v zemljo!»
NE ZNA BRATI
GOSPOD Vesel je zelo ž^se sten. Sreča ga prijatelj in vp‘ n ša:
žin
rij-
Po
«Zakaj ste tako žalostni, gosP^ak Vesel?»	|hu
™ je “Sei-»u_______ „„<Ku-jUf
«No, saj ni tako hudo. PoS» site objaviti v časopisu....» «l-a;
«Neumen nasvet! Kot da bi P6 ali znal brati!»
stolna cerkev Sv. Justa, kot je bila pred približno 100 leti
možnosti tržaškega pristanišča:
«Treba je znati bolje računati z mestom, ki obeta mnogo več kot si je bilo mogoče doslej zamisliti»; toda treba mu je dati učinkovito plovbo in upoštevati, da je potrebno «opogumiti industrijo v porajajoči se deželi». Ze tedaj omenja on neko zamisel, ki se pozneje večkrat v zgodovini pojavlja. «Mogoče bi bilo iz raznih ozirov priporočljivo, da bi se Trst proglasil za prosto mesto. V Trstu — svetuje Giuliani — bi se mogli postaviti temelji mesta, ki bi bilo zmožno zajeti v svojo sredo trgovino, industrijo in plovbo». Toda ta zgodovinar, filozof in ljubezniv pisatelj, priznava zelo bistrovidno, da se je Trst oblikoval «sredi najbolj odkritih nasprotij» in da «njegova usoda povečanja» zavisi od mnogih faktorjev.
(Nadaljevanje sledi)
«Ali hočeš pobegniti z noj?»
»Nemogoče, sem paznik!.-11 lik * * *	ka
POTRATNEŽ J fj<
GO-SPO Nežo nič bolj ne & lit kot kadar mož kupi kje kaK»U predmet, ki po -njenem mne'L ni nujno potreben. In to 'seae gostoma dogaja, T'~ —
Ko prid-e JjLj nekega dne spet z neko
stvarjo domov, mu žena og°p
no pravi:

.j M:
No, rabil Niti /lisi rabil!»
m an si ga zc - »3 enkrat samkrat 6 ! ok
ša
i ®c
«To je nekaj neverjetnega! rp 14 dni bova odpotovala na 1 e
UK»11 »E
lovišče, moj mož pa sedi *u.3. ^ povsem ravnodušno in čita
sopis.»
* * -* MALO VERJETNO
PRI večerji pripoveduje s°^vK
o nekem slikarju, ki je takd-y naslikal pajčevino na steni 1 te sobe, da se je snažilka eno , mučila, da bi jo odstranila. fjS' , «No, no, tega t-i pa n e v c
m-em,» /pravi žena.	ga)
«Kako, mi ne verj-am-es-sem slikarja osebno /poznal-,> - v
eTiVorita! Fto, si S J .vrt!'
Da si s i-
-ver j a®6
«A... slikarja! rja poznal, to ti že * * *
NA IZPITU	tffl,
«NO, gospod kandidah	M
«INV, gospod K a 11U1U <1L	u pv-,
da ste t-elefonično poklicani*
niku, ki ima veliko vročino, boste najprej vprašali?»_	pry
«Za njegov naslov, goSP°a resor.»
60-letnica rojstva [Avgusta Cesarea
i£' I Pred 60 niti •
leti, 4. decembra . 1893, se je rodil Avgust Cesa-p0l ree. Njegovo ime .je tesno povezano z imeni ostalih pomembnih naprednih pisateljev 6i in kulturnih delavcev Hrvat-ot 1 ske in vse Jugoslavije v obdo-bju med obema vojnama. Ce-! k
,us6 , p«!,
sarec stoji na čelu plejade zna-nie\ nih družbeno-političnih delavci cev in književnikov, kot so 1 Priča, Keršovani, Adžija, Ha-'10n san Kikič. Z njegovim imenom ,0M so tesno povezana imena Go-oln rana Kovačiča, Destovnika-Ka-an1juha, Prežihova Voranca itd. :aj vsi ti kulturni in politični de-81 lavci so pustili globoko sled
mi
so posvetili veliki stvari borbe
v srcu ljudstva, neizbrisni spo-
min, kajti vse svoje življenje
za svobodo ljudstva, za odpravo tlačenja in izkoriščanja. Cesaree se je že kot mlad ’ I študent neposredno pred prvo J svetovno vojno, ko je njegova j ožja domovina Hrvatska ječa-
ein
la pod avstro-ogrskim jarmom,
s<l uvrstil rried domoljubno mladi-Jno in bil pripravljen dati ži-6jl vljenje v borbi za narodno
j osvoboditev. Po svetovni voj-
.Jni je stopil v vrste Komuni-gj stične partije in ves svoj ve-,i liki talent posvetil propagira-
nju ideje socialne in narodne osvoboditve, borbi proti za-
sužnjevalnim režimom. V par-
ti i se je boril proti vsem kli-
.ujkašem, proti številnim agen-tafjtom, ki jih je vanje pošiljal Jmonarhofašistični režim. Dalj , Jčasa je bil urednik centralne-čr|3a partijskega glasila. Z veli-,eflkim poletom je delal med izo-
braženci in mnogi izmed njih
,r0jso se po zaslugi njegovega de-' la zbrali okrog zastave borbe 0piza novo življenje. Poleg tega J je napisal številne kritic.no-književne članke, v katerih se j.|jje, izhajajoč iz idej marksizma-(j leninizma, boril za napredno, I proti reakcionarni književno-iJlč|sti. Cesaree je skrbel za izdajo ' ^ Marksovih del v srbohrva-
j àcini.
Književno delo Avgusta Ce-
sarca je bogato in mnogostran-gjhsko. V svojih delih je pokazal jjgii gnilobo Avstro-ogrske monar-g z|hije, te «cesarske kraljevine». ut V njegovih črticah in novelah r6j se vrste slike in opisi, ki vzbu-uJlijajo čustvo ogorčenja nad zver-nji|stvom avstrijskih okupatorjev 'pil v Srbiji. Te slike so preplete-, »i ne z liki borcev proti uniče-(jq valni vojni, za bratstvo med uni jugoslovanskimi narodi, za na-0\ rodno osvoboditev.
Cesarčeve novele, povesti in romani nam dajejo predvsem široko panoramo jugoslovan-\ skega življenja v dobi med o-bema vojnama. Vrstijo se o-e*** Pisi «blagodati» karadžordževi-. čeve kraljevine «troimenega naroda». Naštejmo samo nekatere: Zandarski podnarednik ••'se pritožuje, da v Hrvatski no-e ben kmet noče proslavljati bvgPraznika zedinjenja; grozni br-pralogi, v katerih spijo brezposel-jljjni siromaki, ki so bili izgnani z”!jiz mesta; preiskovalni sodnik slfabricira obtožbe, v katerih val kleveta delavske borce, revo-gjilucionarje; kmet pride v me-jjrl| sto, da bi zaslužil denar, s katerim bi odkupil edino kravi-: *| co, ki so mu jo zarubili zaradi neplačanega davka; pohlepni n)Cičlani bogate provincijske družine se med seboj zahrbtno borijo za razdelitev imovine, ko
a*hse njihov oče nahaja na smrtni
4
Ibostelji, potomec te družine pa p^aktivno dela kot policijski vohun. Vse te realistične slike Ktiliugoslovanske stvarnosti tega Jrazdobja, ki so v prav takšni ** ali v še večji meri značilne za Sedanjo jugoslovansko stvarnost, so primer, kako mora književnik razkrinkovati osnovne rane družbenega življenja, kako mora kazati s prstom na krivce tega gorja in gnilobe.
Toda Cesaree ni prikazoval Samo tega, kar je, temveč tudi N to, kat mora brezpogojno pri" Iti. Prikazoval je novo življe-kje in borce za njega. Cesaree kot revolucionar in borec nam Slika borbo za novo življenje V likih revolucionarjev. V teh likih vidimo samega Cesarea, katerega napisana ali izgovorjena beseda se ni nikdar razlikovala od njegovih dejani, ijil Zaradi tega junaki njegovih del tako močno vplivajo.
M V povesti «V katakombi» čejnam očrtuje lik revolucionarja je* Miše, nam opisuje polet revo-sj lucionarnega gibanja v naši ijj domovini pod vplivom Velike š oktobrske revolucije in novega življenja v prvi deželi so-: I dializma.
Revolucionarji so pri Cesar-| tu ljudje polni vere v pravi-5 čnost svoje borbe, v zmago - revolucionarnih idej, optimisti ride glede na svoje osebne te-3 ! žave in pogosto tudi trage-f dije.
‘ Cesaree je bil dvakrat v Sovjetski zvezi in preživel tam eZ Več let. Videl je ustvarjalno
le’ 9elo sovjetskega ljudstva, u-spehe sovjetskega ljudstva v 'y Socialistični izgradnji. V svolili potopisih je seznanil jugoslovanske delovne ljudi z lovim življenjem v prvi de-^eli socializma in pokazal njihovo lastno bodočnost, za ka-|®ro se je treba boriti. Z vsa-strani njegovih potopisov iz ^SSR in drugih del odseva Plamteča ljubezen do Sovjetske zveze in bratskih sovjetskih narodov.
Tragična smrt Avgusta Ce-$arca 1941. leta (točen datum k} znan) na fašističnem mu-'blišču na Savski cesti v Za-g_rebu je neprecenljiva izguba.
^je
gova in njegovih tovarišev
čeniška smrt predstavlja
težko obtožbo proti današnjim oblastnikom Jugoslavije, ki so sokrivi za njo.
Lik plamtečega revolucionarja in velikega pisatelja realista je in bo svetilnik v mračni jugoslovanski stvarnosti, svetilnik, ki osvetljuje pot, po kateri morajo hoditi jugoslovanski domoljubi, vsi napredni kulturni delavci.
IVAN MOKLTER (Iz štev. 48. lista «Za ljudsko zmago).
Trgovanje s sužnji na Japonskem
Revija «United States News and World Report» piše, da «se na Japonskem, kjer še vedno proevita ilegalna trgovina s sužnji, lahko kupi mladoletna Japonka za ceno, ki je nižja od cene za psa ali mačko dobre pasme». Članek ugotavlja, da stanejo psi 50 dolarjev, mačke 30 dolarjev, toda cena za deklico iz revne družine znaša samo 22 dolarjev. «Močan deček, dober za delo pa stane nekoliko več».
Članek pravi, da se deklice prodajajo kot služkinje, prostitutke ali za delo v tkalnicah, dočim prodajajo dečke večinoma za delo v rudnikih ter pristavlja: «Sedem let «demokracije» pod ameriško okupacijo ie zelo malo spremenilo stanje.» Revija navaja primer kmeta, ki je prodal enega izmed šestih sinov lastniku tekstilne tovarne ter primer 17-letne hčerke nekega ribiča, ki -e je prodala kot prostitutka za 10 dolarjev na mesec, ker ;e njena družina stradala.
Deklice, ki delajo v tovar-tah, zaslužijo od 2 dolarja in 30 cents do 5 dolarjev mesečno, ki jih večinoma pošiljajo domov. Nekatere pogodbe pa sploh ne predvidevajo nobene plače, marveč samo hrano in obleko za vsa leta suženjstva. Iz neuradnega poročila izhaja, da je v letu 1952. policija aretirala ali vodila preiskavo o 87.000 moških in ženskah, ki so bili osumljeni trgovanja s člo-/eškimi bitji.
Na sliki: «Koledovanje» — risba slikarja N. Ljutohina, ki je opremil «Ljudski koledar 1954» s slovenskimi narodnimi motivi. Kot smo že zadnjič poročali, bo prav v kratkem izšel «Ljudski koledar» za prihodnje leto. Vsak Slovenec bo v tem koledarju dobil nekaj, ki ga bo zanimalo. Ljubitelji zgodovine bodo lahko našli v koledarju članek o protifašističnem gibanju v Trstu, «Sto let volilnih borb na Goriškem», «Rojstvo prve prekomorske brigade», «Kako so živeli naši predniki» itd. Kmetje bodo lahko marsikaj brali o tržaškem kmetijstvu, o njegovih problemih in njegovem sedanjem stanju. Otroci bodo zadovoljni, ker jim je bil letos odrejen veliko obsežnejši prostor kot lani. Prav tako zadovoljne bodo žene. Črtic in poezij je tudi večje število. Niti športnikov ne prezira koledar, saj tvorijo veliki del naše mladine. Zato pa bodo vsi zamejski Slovenci pridno segli po «Ljudskem koledarju 1954», se nanj že sedaj naročili in pazili,
da ne ostanejo brez njega.
OBIRANJE OLJK
in delovanje torkelj
Polpretekla zgodovina tržaških Slovencev, ki že stoletja živijo ob jadranski obali med Stivanom in Trstom, v neposredni okolici mesta, v dolinskem Bregu m miljskih hribih, je tesno povezana v velikim trudom pridelovanja oljčnega olja.
Poleg z ribolovom, živinorejo in vinogradništvom so se naši predniki, živeči v obalnih naseljih, bavili predvsem z gojenjem oljčnih nasadov. Oljka je predstavljala še v prejšnjem stoletju, posebno na zapadnem tržaškem obrežju, enega glavnih virov življenja. Približni mejnik, kjer so rastle oz. rastejo oljke, je tam, kjer neha bela kraška skala in se pojavlja kamen «peskovec», pa tja do morja. Ta površina zajema nabrežinsko, kriško, grljansko in barkovljansko obrežje, vso okolico Trsta pod kraško planoto, dolinski Breg, miljsko občino in se nadaljuje v Istro. Te kraje so krasili gosti, stalno
GOSPODARSKI USTROJ CONE A je v povojni dobi degeneriral
Medtem-ko stalno pada število ljudi, ki so zaposleni v neposredno produktivnih sektorjih, silno narašča in se je razpasla birokracija
Največji most srednje Evrope v ČSR
Ni dvoma, da je na gospodarskem polju eden od problemov, ki ga je treba nujno rešiti, problem brezposelnosti in da so nujno potrebni ukrepi, ki naj znižajo število brezposelnih čeprav z ureditvami začasnega in izrednega značaja. Paritetna komisija brezposelnih je s tem v zvezi pripravila poseben program, ki je bil predložen oblastem, voditeljem strank in ustanov in ki zahteva nove namestitve pri SELAD, takojšnjo izrabo že določenih nakazil za javna dela, razširitev tečajev za strokovno preusposobi-tev, raztegnitev zakonskih ukrepov v korist vajencev, izredne podpore brezposelnim, ki ne prejemajo nobene pomoči, olajšave pri nakupu kuriva, jestvin in drugega.
Toda, posebno z ozirom na dejstvo, da se diplomatska pogajanja za rešitev vprašanjaSTUzavlačujejo v nedogled, je nujno potrebno misliti ne samo na zasilne ■ ukrepe, temveč tudi na trajnejšo ureditev mestnega gospodarstva;
Gradnja železniške proge Praga-Brno, ki je dolga 120 xm se dokončuje. Proga bo odprta za promet pred koncem leta. Graditelji so morali premostiti nešteto ovir in težkoč,
:cer se proga spenja čez visoke kaju'j^snoTe7da Je pójiw'brel-
»ore in preko rek. Zgrajenih je bilo zaradi tega kakih 20 mostov; eden izmed teh je največji, kar jih je v srednji Evropi. Zgrajenih je bilo nadalje 14 viaduktov in 7 predorov v skupni dolžini 2.400 metrov. Zgrajenih je bilo obenem 19 .eiezniških postaj.
posclnošti v tesni zvezi s potekom mestnega gospodarskega delovanja. Ce je ta potek živahen, če obstaja iniciativa, je jasno, da obstaja tudi potreba po delavcih, j dočim pri stagnaciji ali pri nazadovanju, število brezposelnih narašča. Na žalost smo prišli že tako daleč, da se zdi zelo težko obnoviti gospodarstvo našega me-
V zadnji številki «Dela» smo prikazali negativne strani nove avtobusne postaje na Largo Barriera. Dejstva potrjujejo pravilnost naših ugotovitev, ker nova postaja po svojem obsegu ne more vzdržati vsega prometa, kot dohodna oz. odhodna postaja. Edina pravilna rešitev je, da postane vmesna postaja
sta. Dejstvo je, da sedanji ustroj našega gospodarstva ne odgovarja interesom mesta, njegovim možnostim in funkcijam, ki bi jih moglo vršiti po svoji zemljepisni legi.
Nima smisla na dolgo ponavljati, da so bili prav trgovski pro-raeti v zvezi z zemljepisno lego mesta, ki so, tudi zgodovinsko, predstavljali temelj vsega mestnega gospodarstva in tudi njegovega najvažnejšega dela, industrije, čeprav se je slednja z razvojem osamosvojila in je dokazala, da lahko napreduje in se Siri sama zase. Dovolj je pomisliti na ladjedelnice, ki so prvotno nastale za .potrebe trgovskega prometa in so se pozneje tako razvile, da so bile v stanju zgraditi dober del najprej avstrijske, pozneje pa italijanske vojne mornarice ter ogromne potniške in tovorne ladje za inozemstvo.
Na vsak način so bili osnova vsega trgovski prometi, ki so neposredno zaposlevali dober del delovne sile, dočim je bil ostali del zaposlen v industriji in pri drugih produktivnih dejavnostih. Toda dobro je imeti v vidu, da je bil velik del te dejavnosti odvisen od obstoja uspevajočega trgovskega prometa.
Torej, če se je že po prvi svetovni vojni ta naravni gospodarski ustroj začel občutno spreminjati, je po drugi svetovni vojni osem let zavezniške vojaške u-prave pripomoglo k degenerira-nju vsega mestnega gospodarstva. To gospodarstvo, ki je bilo v o-snovi zdravo, se je spremenilo v organizem, bolehajoč na birokratizmu, brez življenjskega soka, ki mora stalno prejemati kisikove inekcije — v obliki ERP in italijanskih dopolnitev področnega proračuna — da preživi.
Uglejmo si nekoliko naslednji dve razpredelnici, ki se nanašata na dve glavni veji našega gospodarstva, na trgovski promet in industrijo. Prva prikazuje odstotek udeležbe dežel centralno-ev-ropskega zaledja pri pristaniškem prometu v letih 1938 In 1952;
Avstrija	21%	59%
Jugoslavija	4%	3%
Češkoslovaška	12,7%	3,50/0
Madžarska	4,8%	1,2%
Nemčija	4,4%	3,1%
Iz te razpredelnice je razvidno,		
Naša industria hira že od konca vojne, kot dokazujejo številke, ki jih od časa do časa objavljajo razni uradni statistični uradi. Cvetela bo le če se bodo odstranile umetne pregraje proti tržaškemu zaledju in prav posebno proti Madžarski in Češkoslovaški, ki bi se lahko posluževali naših industrij. Na sliki: pogled na livarno ILVA, ki dela, upoštevajoč razne oddelke od 52 do 97% svoje zmogljivosti.
Udeležba Avstrije pa se je zelo povečala. Toda kdor misli, da je to povečanje odškodovalo ona znižanja, se moti. Skupna količina blaga, ki je šlo skozi naše pristanišče se je od leta 1938. do 1952. res povečala, toda tu je šlo predvsem za premeščanje iz ene dežele v drugo, in to ne v našo
industria
Trgovina
St. zaposl. delav. leta 1938. leta 1952. 46.800	40.000
21.230	18.469
Javna uprava 10.980	25.000
Prevozi in promet, zveze l. 1938. 16.400 leta 1952. 5.550
zeleni pasovi veličastnega oljčnega drevja. Pred sto leti je rastel na obrežju pravi oljčni gozd. Ustna izročila govore, da si lahko prišel v senci oljk od «Dveh sester» (tako se imenujeta dve veliki skali ob morju pod Nabrežino) do Mira-mara.
Bolj redki nasadi oljk so se nahajali celo nad železnico pod Medjo vasjo, okrog Stiva-na in vzdolž sedanje avtomobilske ceste do Devina. Največji oljčni nasadi pa so bili na obrežju proti Trstu. Posebno bogat je bil oljčni nasad nad grljansko železniško postajo na proseško-kontovelskih parcelah «Postrane» kot tudi na parcelah proti Miramaru.
Oljke obirajo v pozni jeseni. Najzanimivejše, a tudi naj-težavne;še delo pride šele za tem, ko je treba oljke zmleti in iztisniti iz njih olje. To delo so opravljale «torklje»... Na Tržaškem je bilo več desetin torkelj v lasti posameznih premožnejših kmetov ali kot skupna last vaških kmetovalcev.
Zanimiv je starodavni način obratovanja torklje. Dela so pričenjala okrog novembra in so trajala po potrebi včasih tja do novega leta in še dlje. Kmetje so po vrsti prinašali svoj pridelek v torkljo, kjer so bili zaposleni trije ali štirje sposobni moški... Delo je potekalo v redu pod vodstvom «vrečarja»... Mero zmletih oljk. ki zadostuje za enkratno napolnitev stiskalnice, imenuje jo v Plavjah krg... v Boljuncu «pasta»...
Na opisani primitiven način so tržaški okoliški kmetje še pred nekaj desetletji pridelovali letno več tisoč hi oljčnega olja, kar je več kot zadostovalo za domačo rabo. Precejšnje količine olja so pridelovali tudi razni kmetje iz oddaljenejših vasi, kot iz Cerovelj, Mavhinj, Prečnika. Sempolaja ter celo iz Gorjanskega...
(Te zanimive odlomke še zanimivejše in neobdelane snovi smo povzeli po članku Albina Škrka «O oljki in torkljah na Tržaškem», ki je objavljen v «Ljudskem koledarju 1954». Z ostalimi zanimivostmi članka se bodo bralci lahko seznanili, ko bo «Ljudski koledar» v prodaji).
tfp'ieìwcl po podMju

Prejšnji teden smo spremili k zadnjemu počitku splošno priljubljeno sova-ščanko iz Zabrežca Kosmač Marijo, ki je preminula v visoki starosti. Pokojnica je ona poznana v vsej dolinski občini kot zavedna slovenska mati in borbena an-tifašistka, ki je ostala do zadnjega trenutka zvesta zdravim silam našega naroda in borbi za pravice delovnega ljudstva.
Veliko spoštovanje in splošna priljubljenost, ki jo je pokojnica uživala med ljudstvom, je prišlo še posebno do izraza v soboto pri pogrebu. Na njeni zadnji poti jo je spremilo res veliko število vaščanov ter prebivalcev iz drugih vasi naše občine, ki so ji poklonili vence in obilo cvetja.
Tovarišu Viktorju, dolgoletnemu in požrtvovalnemu aktivistu demokratičnih organizacij izrekajo slednje ob bridki izgubi drage in ljubljene matere iskreno sožalje. Topel izraz sožalja tudi vsem ostalim sorodnikom. Izrazom sožalja se pridružuje tudi uredništvo «Dela».
PROSEK
Ze več časa tekajo titovski podrepniki po Proseku in Kontovelu ter «tehtajo» denar za zastavo, ki jo nameravajo darovati jutri jugoslovanski armadi ob priliki njihovega propagandnega izleta v Sežano. Istočasno se na vse pretege trudijo, da bi zbrali skupaj čim več «kalinov» za svoj izlet. Ta nizkotna titovska špekulacija je povzročila v obeh vaseh precejšnje ogorčenje, ki je tudi razumljivo. Pametni in razsodni ljudje prav dobro vedo, kam pes taco moli. 'Saj ni že več nobena skrivnost, da hočejo tržaški titovci s tem izletom in darom zastave prikazati to pred javnostjo kot plebiscit vaščanov za Tita. Saj vsi dobro vemo, da ti-tovcem ni popolnoma nič mar ne za jugoslovanske vojake in ne za zastavo. Vse
skupaj so že davno prodali Amerikancem. In prav zaradi tega se vaščani jezijo, razen seveda tistih par izjem, ki jim lizanje Titovega škornja dobro nese za žep. Prosečani in Kontovelci prav gotovo nismo proti jugoslovanski armadi, ker vemo, da ni taka, kot bi- si jo želel Tito in njegovi gospodarji. Odločno pa nasprotujemo, da se izvajajo z našimi brati onstran meje take nizkotne špekulacije. Naša edina želja je, da se spoštujejo prevzete obveznosti, to je. da se končno ustanovi toliko zaželeno Svobodno tržaško ozemlje, to je, da se naše vasi ne odtrgajo od mesta, ker bi to pomenilo njihov gotov pogin.
Tega pa se verjetno ne zaveda tistih par gnilih oportunistov, ki je zavestno na-
sedlo titovskim limanicam samo zato, da se bodo nažrli in napili na račun žuljev in znoja lastni bratov onstran meje. Da jim je vse skupaj deveta briga, so ti «mandelj-ci» povsem odkrito povedali Menjali bodo liro za dinar nakupili v Sežani par kilo gramov mesa po... politični ceni in ?e po isti ceni nažrli in napili. «Primorski» pa bo v torek pisal, da «je ves Prosek in Kontnvel navdušen za Tita».
Vaščan
GABROVEC
V tej rubriki smo že večkrat pisali o stanovanjski hiši z 9 stanovanji, ki je bila zgrajena po zaslugi prejšnje občinske uprave. 2e takrat se je župan tov Pirc pozanimal, da bi se poleg hiše zgradila tudi shramba, ki bi služila vsem stanovalcem za hrambo koles, drvi ali drugih predmetov, ki jih ni mogoče imeti v stanovanju. Razen tega bi se lahko uporabila tudi kot pralnica. Odkar pa je prišla na občino nova u-prava, je to vprašanje docela zaspalo. Očividno je, da se sedanji upravitelji za to sploh ne zmenijo, kot se ne zmenijo za postavitev zidu ali vsaj pregraje okrog hiše, da bi ime'i stanovalci tudi lastno dvorišče, kar so že večkrat vprašali.
ŠE VEDNO ODPRTO PEREČE VPRAŠANJE
Kaj seje do sedaj ukrenilo
za ublažitev brezposelnosti
Siam, vojaškimi m skrbstvenimi ,9M ne d„ popolnoma natan. pošiljkami tej dezeli Cim soje	fno primerjati $ «pomorskimi>>
žale°inJ so ostale11 samo^one	tz-<	0d leta 195?’’ keT so se kriteriji	untami zasiopnnti	vecurat m-
zaie in so ostale samo one	iz	razvrstitve menjali; vendar pa	tPrvpn;rai4	mpmHainih
ključno trgovskega znata ja	je	se v ( izraža znižanje šie,	tervemrah	pri	merodajnih
promet tako nizko padel, da je pomorskih 2Uez>. Se bolj pa Predstavnikih civilnih oblasti, povzročil občutno zmzanje skup- udarja „ o(j 0?romno povečanje intervencijam je vedno pnso-
Vprašanje brezposelnih je še vedno v ospredju zanimanja javnega mnenja ter ostaja istočasno predmet akcije m preučevanja s strani sindikalnih organizacij, skupin občinskih svetovalcev in oblasti.
Od začetka agitacije so sin-
nega trgovskega prometa v na-
i "M
prejšnjega leta. Nauk zgoraj navedenih številk je naslednji: da je bil donosni trgovski promet nadomeščen z vojaškim in skrbstvenim, ki sta oba negotova in slabo donosna. Z drugimi besedami:
da se je udeležba Češkoslovaške in Madžarske pri pristaniškem prometu znižala na malo ali nič.
■.števila javnih uslužbencev (tu je 6.500 policistov cone A ni pa 6128 nameščencev anglo-ameriških vojaških sil). Zelo lahko je povleči vsaj splošen zaključek: vznemirjajoče znižanje števila delovnih ljudi, zaposlenih pri neposredno produktivnih de-
,	.	. javnostih in povečanje pri btro-
pnea smo očitnemu degeneriranih • kratskih Slednje J morale
ustroja tržaškega trgovskega pro- ijafi samo v zuezi in v so.
me-a'	j razmerju z neposredno produktiv-
Do istega sklepa bomo prišli pri . nimi dejavnostmi. V Trstu se go-preučitvi druge razpredelnice, ki. di ločno nasprotno. To je nadalj-prikazuje nekatere variacije pri j nji znak degeneriranja gospodar-zaposlitvi delovne sile v letih od • skega ustroja našega mesta.
1938. do 1952.:	\	FERDI ZIDAR
stvovala tudi paritetna komisija brezposelnih. Po 4. decembru je začela SELAD zaposle-vati večje število brezposelnih tako, da je do 15. t. m. dobilo delo pri tej ustanovi drugih 1135 oseb. V načrtu so še druga zaposlevanja in računa se, da bo do konca meseca zaposlenih pri SELAD skupno 3000 oseb, kar predstavlja vsekakor zadovoljiv korak k ugoditvi prve izmed zahtev, ki so jih postavili sindikati.
Kar se tiče ostalih zahtev je
Bolan sem bil, domovine željan. Morda sem bil zagledal sredi pustega kamenja zeleneče drevo, zadišalo je bilo morda v zraku po Latermanovih kostanjih, morda je bilo zazvonilo odkod, od beie cerkve svete Trojice na holmu...
Nagibalo se je na večer. Skozi tisto silno, dimasto senco, ki pada od mesta na nebeški zrak, je sijalo oranžasto večerno nebo. In vstal sem in sem hodil po širokih cestah, tako živih in ah, tako praznih, tako šumečih in tako tihih in sem iskal domovine...
Dol po široki, dolgi cesti, v gneči ljudi, mimo novih palač. Bele svetilke žarijo na obrazih, na pisanih ženskih oblekah... tam se je bilo zalesketalo zlato plavih las in moje ubogo sentimentalno srce je vztrepetalo... Ze ni več neba, že so ugasnile zvezde za silno dimasto senco; samo še bela plinova luč, samo še šum ženskih oblek na trotoarju’ na ulici drdranje voz, kričanje pijanih izvošč-kov. 'Tudi na moj obraz je bila padla svetloba, potopil sem se bil v gnečo, objeli so me bili parfumi ženskih teles, gibkih dunajskih teles, in tudi jaz sam sem bil del tega življenja, tega nerazločnega in nerazločljivega šuma, vsenakoli — val v potoku...
In glej, zazelenelo je, zazvonilo od daleč...
In hipoma so se spet odprle moje oči in prestrašene so ugledale strahoto, tuje obraze, tuje življenje. Vsenaokoli ni bilo tiste roke, ki bi se bila dotaknila strune v moji duši, tiste strune, ki poje edino mojo čisto, pravo pesem in ki ni zazvenela že tako dolgo. Pijan sem bil sredi trezne družbe...
Potok me je nosil na krepkih plečih, ali jaz nisem bil val v potoku. Košček lesa, trhla veja, ki se je bila odlomila tam daleč gori v lepem gozdu in plava bogve kam. Potok se igra ž njo, vzdigajo jo valovi, mečejo jo ob breg in zmirom dalje, bogve kam...
Tuji ljudje, tuja zemlja, in nikjer več domovine, komaj še v spominu...
Odprla so se velika vrata in lepo -mesto se je odprlo, kjer je bilo samo veselje. Od desne, od leve razposajena godba: pisano barvani, v orientalskih slogih stavljeni paviljoni; tisoč luči — ves zrak je bil poln luči in vsi obrazi in vse svetle toalete; ves zrak je bil poln parfuma in čudovit vonj je
IVAN CANKAR
Pa&cUav Uz
dihal iz teles, komaj prikritih s pohotno obleko. Neba ni bilo nikjer, ne zvezd nič in ne pobožne lune; tudi ni bilo dreves, ne trave, ne cvetic, celo kamenja ni bilo in prsti; lepa ženska z gosposko našminkanim veselim o-brazom se je bila zasmejala naturi v obraz, vzdignila je pisano krilo do kolena in je zaplesala kankan...
Ozrl sem se z modrim očesom tja dol, kjer je bilo veselje na prodaj, da bi si poiskal prijetno tovarišico, ki bi ji deklamiral svojo žalost in ki bi imela tako ozke, nežne in pregrešne roke, kakor jih imam rad.
In komaj je zaklicalo moje srce, že so zaškripale lesene stopnice na verandi in prišla je devica, nagelj v levici, v desnici pa košarico rdečih rož; tudi kratko, pisano kril ce je imela in kratke bele rokave in pisano jopico — čisto kakor nedolžna ovčarica na starih francoskih slikah.
Pridi, ovčarica, sladka Dorilis!
Kupil sem ji nagelj rdeč in sem ji ga vtaknil v nedrije; samo belo, izrezano, čipkasto srajco je imela pod jopico in spodaj je bila gorka koža, bela polt. O Dorilis! Sedla je poleg mene in pila sva in kramljala, da je bilo lepo in prijetno,
«Odkod si, Dorilis? Kje stoji tista bela bajtica, ki misliš nanjo, kadar spiš sama in se zbudiš nenadoma, ker te je bil poklical nekdo iz groba?»
In ko je odgovorila, je zaškropilo iz domovine, kaplja blata je padla na mizo predme. Ali moje srce je bilo veselo zaradi te kaplje domačega blata — zadišalo je po domovini vsenaokoli. Utihnilo je zvonenje od cerkve svete Trojice, veter je zapihal od severne strani in je odnesel sabo vonj Latermanovih kostanjev... Ozrl sem se in sem ugledal zakajeno beznico s tistimi blatnimi obrazi, s
tistim blatnim smehom in blatnim srcem... tisto domovino sem ugledal, ki me je je bilo tako strah in ki me je zdaj tako ljubeznivo potolažila. Velikokrat sem jo bil že ugledal, vselej, kadar sem bežal pred njo in sem iskal one druge domovine, ki sem se spominjal nanjo v nerazločnih sanjah...
Tudi ona se je vzradostila, zažarela so ji lica, položila mi je roko okoli vratu... Za--smelaja se je zvonko, zažvrgolela je lepo slovensko kletvico, dolgo in prisrčno kletvico... in zasmejala se je in je ponovila kletvico: s čudno, trepetajočo slastjo; ležala ji je na srcu tako dolgo, in izgovorila jo je morda komaj v tihi sobi, v tihi noči, ko so poslušale samo dolgočasne stene...
Pripovedovala mi je svojo pot, tisto razboleno in dolgočasno pot — podobno neposuti okrajni cesti ob deževnem času — po kateri romajo neprestano dclge procesije, dokler ne priroma trudna duša do pisane jopice, kratkih belih rokavov in kratkega krilca... Tako je pač na svetu ; kdor si ne more najeti voza, mora po blatni cesti in zelo naravno je, da se oškropi do vratu in do srca...
Tam nekje blizu Trsta je bila nastopila svojo pot, govorica jo je -izdajala, tista sladka tržaška govorica, ki spominja na rdeče dišeče pomaranče in na črno grozdje. Ali njen glas je bil že raskav — vse tiste uboge romarice imajo raskav glas — in ne samo na ustnierh, tudi na besedah, v očeh, na licih so se poznali ostudni poljubi, poljubi debelih, pijanih, penečih se ustnic. Težko mi je bilo, poslušal sem natančno, mukoma, da bi začul sredi gnusa in strahote lahen, tih, nenaden zvok, ki bi me spominjal na pesem •zvonov od cerkve svete Trojice, na zelene doline tam daleč doli, na šumeče kostanje, ki sem hodil nekoč v njih senci, srce polno
ljubezni...
Najina kozarca sta zvenela, vinska kri je gorela v najinih licih, ali pri srcu mi je bilo kakor pijanemu razbojniku, — da bi se razjokal najprej in potem obesil.
O sladka Dorilis, kaj ti ni ostalo prav ničesar od tistega skromnega brašna, ki si ga bila vzela sabo na svojo strahovito pot? Saj ni bilo treba, zapraviti vsega — ej, vsaj v smehljaju, kadar se nasmeješ tiho in prijazno, bi bil lahko še ostal spomin — ej, vsaj spomin na velikonočne pomaranče, na prvo zidano ruto, vsaj spomin na fanta, ki te je prvi osleparil, ko si nosila še kratko krilo in lase gladko počesane... O Dorilis, kaj je bila tako siromašna tvoja culica, da se je izpraznila tako hitro?,.. Potolaži se, Dorilis, tudi meni ni ostalo veliko! — Vina gor, vina za pogrebščino!
Na tvoje zdravje, romarica pobožna! Domovine sem iskal, tiste sladke, sentimentalne domovine, ki jo ljubim v dnu svojega srca in ki mi ne da miru v neumnih sanjah. In našel sem tebe in pozdravila me je tista domovina, ki sem bežal pred njo in ki me srečava zdaj neprestano, v tvojih blatnih očeh sem jo našel in v tvojem blatnem smehu in v tvoji hladni besedi. Zatorej zaplešiva, o Dorilis, mazurko ljubezni in pojdiva vsak po svoji poti.
Smejala se je devica in je vzdigala poln kozarec.
...Ali takrat sem se sklonil, moje oči so se razširile od začudenja in radosti, od' srca se mi je razlila sladka toplota v lica in po vsem telesu... Igral sem se z njeno bluzo na ■ prsih in beli koži, pod njenim vratom se je mahoma zasvetilo — na pohlevnem rožastem traku je visela srebrna svetinjica Matere Božje na Brezju...
Tudi ona se je sklonila in je utihnila in je položila kozarec na mizo. Njene oči so bile vlažne in plahe in so se umaknile mojim...
Vse tuje življenje zunaj je umolknilo, izginilo. Sedela sva v tihi domači bajtici, oba mlada in čista in vesela; v moji roki je ležala njena nežna, bela, uboga roka, tako še drobna in že tako trudna...
In zunaj so zvonili zvonovi od cerkve svete Trojice na holmu,,.
stanje naslednje: 1. ukaz št. 5 bo raztegnjen tudi na sektor trgovine; predlagalo se je, da se ugodnosti, ki jih predvideva gornji ukaz raztegnejo na vse nove zaposlitve. 2. ukaz glede izplačila izredne podpore brezposelnim že več časa čaka na podpis pen. Wmterto-na, zadeva pa do danes še ni rešena. Zaradi tega je poslala komisija brezposelnih generalu Wintertonu pismo s 350 podpisi brezposelnih, v katerem ur-gira podpis navedenega ukaza. 3. preučuje se ustanovitev ko-
Brezposelnim ni dovolj, da se jim nudi brezplačna hrana; oni zahtevajo delo zi se da najti, če se spremeni sedanja politika
misije za polno zaposlitev, v kateri morajo biti tudi sindikalni zastopniki. 4. v preučitvi je vključitev predstavnikov Enotnih sindikatov v komisijo za vajeništvo, ki jo predvideva ukaz ZVU št. 5. 5. razdeljujejo se odrezki za kosila v občinski menzi. 6. zainteresiralo se je oddelek za delo pri ZVU za izvajanje strožje kontrole s strani Inšpektorata za delo nad tvrdkami za spoštovanje zakona o delovnem urniku.
Z,a dela, ki jih ima v teku SELAD je bilo nakazanih 452 mil. lir; za prihodnje šest-me-sečje pa bo nakazilo 500 milijonov zagotovilo delo približno 2 do 3 tisoč delavcem. Nakazilo za javna dela znaša 1250 milijonov, nadaljnih 130 milijonov je bilo nakazanih za nekatera dela v industrijskem pristanišču v Zavljah.
Paritetna komisija brezposelnih je stalno na delu, in je zainteresirala o perečem pro-
blemu vse politične skupine v občinskem svetu. Nekatere so imele s komisijo tudi že razgovore. Razpravljalo se je tudi o problemu brezposelne mladine. Na sestanku, ki so se ga udeležili zastopniki raznih strank, kot tov. Bernetičeva za KP, dr. Gruber-Bencova za PSVG, prof. Dulci, prof. Pa-ladin in drugi je bilo sklenjeno, da se vprašajo za sodelova nje in podporo vse skupine svetovalcev in to v namenu predložitve občinskemu svetu enotne resolucije o vprašanju brezposelne mladine.
Kakor vidimo, se je za ublažitev brezposelnosti nekaj u-krenilo, kar pa ni dovolj, posebno če upoštevamo izredno veliko število brezposelnih, ki ne morejo več čakati. Treba je še večje prizadevnosti in zanimanja s strani oblasti in tistih, ki imajo možnosti, da se premostijo ovire, težkoče in birokratsko zavlačevanje. Na eden ali drugi način je treba preskrbeti delo večjemu številu brezposelnih, ki so prav zaradi poslabšanega gospodarskega stanja najbolj prizadeti.
Ko govorimo o vprašanju brezposelnih, ne moremo in ne smemo prezreti ponovnih poskusov titovcev, ki hočejo špekulirati z upravičenim ogorčenjem in nezadovoljstvom brezposelnih, da bi jih usmerili proti sindikalni organizaciji in v nepremišljena dejanja ter provokacije. Brezposelnim se zaradi tega toplo priporoča, naj odločno zavrnejo vsako titovsko špekulacijo in se še tesneje strnejo okrog svoje sindikalne organizacije. Samo z enotno in organizirano akcijo se lahko doseže uspeh in to nam dokazujejo prvi, čeprav še nezadovoljivi rezultati.
Porast lahke industrije v Bolgariji
Bolgarska lahka industrija beleži nove uspehe. V letih sedanje ljudske oblasti so bile stare tovarne obnovljene ter zgrajeno veliko število novih. Tako so bile zgrajene nove tekstilne tovarne v Sofiji, Gabrovem, v Plovdivu nova tovarna čevljev itd.
V letu 1953. se je proizvodnja lahke industrije povečala za 4,5 krat v primeri z letom 1939. Znatno se je povečala proizvodnja bonibaževm; proizvodnja volnenega blaga je narasla za 2 krat, svile 4 krat, pletenin 22 krat,
mm
. . . DOMA PA IMAJO ZE PRIPRAVLJEN «KUFER» — Prejšnjo nedeljo jo je mahnila z Opčin proti Sežani čredica titovskih «lačenb erger jev», da se tam nažrejo pršuta in nalokajo terana. «Primorski» je seveda ves navdušen pisal, da so šli poklonit zastavo jugoslovanski armadi. To je bilo za javnost. V resnici pa je bilo to pokla-
«Primorski» vsega tega seveda ni povedal, kot ni povedal, da so po pojedini sežanske ženice pobirale pod mizami koščke belega kruha, ki so ga presiti openski tiiovci zavrgli. «Da bodo naši otroci vsaj enkrat siti» — tako so dejale uboge sežanske matere in pri tem je šla marsikatera kletvina na račun titovskih zajedalcev, ki so prišli odjedati kruh lastnim bratom. Pri vsej tej komediji, ki je pa na žalost za jugoslovanske narode prava tragedija — pa je najbolj zanimivo to, da so romali v Sežano na «plebiscit za Tita» v prveh vrstah prav tisti Openci, ki imajo doma «kufer» že davno «spaki-ran». Cim bi prvi jugoslovanski vojak pomolil nos čez blok, bi ne bilo o teh «romarjih na plebiscit» na Opčinah ne duha ne sluha.
POVSOD VTIKAJO NOS — Ljubljansko časopisje in koper-ski «glas Amerike» sta se začela v zadnjem času nekam preveč brigati za naše študente, ki se nahajajo v ljudskih demokracijah. Ze iz tega se vidi, da so jim pošli še zadnji «argumenti» in vse zgleda, da so postrgali vse kotičke Goebbel-sovega in Mussolinijevega protikomunističnega arhiva, in da si tudi z ameriško propagandno ropotarnico niso nič na boljšem. Drugače si razsoden člo-ve pač ne more zamišljati njihove nenavadne «zaskrbljenosti» za naše študente. Sicer pa naj se titovski sračniki kar lepo potolažijo, ker naši študentje se marljivo učijo in bodo s svojim znanjem dali dober doprinos k stvari delovnega ljudstva. Cernu pa ne bi raje koprski «glas Amerike» povedal kaj več n. pr. o svojih taboriščih, o 250.000 Jugoslovanih, ki ječijo in umirajo v neštetih fašističnih lagerjih širom Jugoslavije. Naj titovci raje seznanijo svojo javnost z usodo, ki je doletela Mrzela, Kobeta, da navedemo le dva primera! In mislimo, da je dovolj.
MIHO SO DALI V POKOJ Mihu Marinku, ministrskemu predsedniku Slovenjie je torej «odklenkalo». Režim moža brhke Jovanke ga je poslal v pokoj in mu odkazal «častno mesto« predsednika ljudske skupščine, kar pomeni dokaj neslaven konec politične kariere. Ubogi Mihec, njegovo mesto je Zasedel «papanov sinček» Boris Krajgher, ki izhaja iz ene izmed najbogatejših družin v Sloveniji — res stoodstotni «proletarec»! Najbrže so Kraigherja «ruknile» navzgor njegove izjave glede Pinka Tomažiča: «Ce ga ne bi streljali fašisti, bi ga morali streljati mi». Pomagal mu je pa tudi njegov «bistroumni» načrt provokacij in terorizma po slovenskih vaseh cone A, čeprav se je koncem koncev uresničil kot... njihov petletni plan. Poliranemu Mihcu pa je ostat samo še predsedniški zvonček, ki si ga lahko priveže na povešeni rep.
Y*X0M'r/XWssj's/Atrssrsss///vjrrx//s/s////s///s////r/s.
DELO
njanje zastave precej «fajhtno» in še posebno «fajhtni» so bili titovski voditelji, ki so spremljali čredico žejnih in lačnih preko «šrange». Sežanci so menda že precej vajeni takih «obiskov», toda v nedeljo so nemalo ostrmeli, ko so videli razne titovske četrtorazredne hie-rarhe, ki so kar tekmovali med seboj, kdo ga bo več spravil «pod streho» tako, da so začeli v določenem trenutku loviti ravnotežje, kot lovi umirajoči sapo. Openskim požeruhom ni manjkalo prav ničesar, mize so bile za ta «plebiscit» prav dobro obložene. Nekateri pa, ki so bili šibkejših želodcev so si nakupili cele torbe mesa in ga skušali nato naslednji dan prodajati po Opčinah. So pa slabo naleteli, ker so jih ljudje nagnali in jim našteli precej «gorkih».
Splošna stavka industrije
mogočen izraz delavske enotnosti
6 milijonov stavkajočih v Italijanski republiki - Izboljšanje mezdnih pogojev je skupen cilj enotne borbe te kategorije - Titovska agentura v službi monopolistov - Delodajalci niso štedili s sredstvi za zajezitev stavke
V torek je bila splošna stavka industrijskih delavcev. Nad 8 milijonom industrijskih delavcev v Italijanski republiki so se v tej mogočni akciji pridružili stanovski tovariši naše cone, ki imajo z delavci bližnje republike iste zahteve za izboljšanje mezdnih pogojev in imajo pred seboj istega gospodar ja-izkoriščevalca, to je magnate in monopoliste industrije. Zaradi tega je povsem logično, da je morala biti borba skupna in vodena v enotni povezavi vsega delavstva te kategorije. Po svoji enotnosti in kompaktnosti ter visokemu odzivu delavstva je bila ta stavka nedvomno še mogočnejša od prve, ki je bila 24. septembra. Splošna stavka zveni tot resen opomin verižniškim delodajalcem, ki nočejo vzeti v poštev skromnih delavskih
zahtev za izboljšanje mezdnih pogojev. Jasno je, da delavci in uradniki ne morejo še dalje prenašati stanja vedno večjega izkoriščanja in ne morejo ravnodušno gledati, kako si industrijci gromadijo na njit hov račun vedno večje dobičke, dočim so njihovi gospodarski pogoji iz dneva v dan slabši.
Prav ta življenjski problem je združil v eno samo fronto, razen nekaj običajnih izjem, vse delavce in uradnike, ne glede na sindikalno pripadnost ali politično mišljenje. In ta enotnost je prišla v torek v še večji meri do izraza v vseh tržaških tovarnah, ladjedelnicah in deloviščih in to kljub izsiljevanju, grožnjam in pritisku delodajalcev, ki gotovo niso štedili s sredstvi, da bi razbili stavko, računajoč pri tem
Za zajezitev
sodnih izgonov
Tov. Pogassi je predložil v tržaškem mestnem svetu resolucijo naše skupine
Na predzadnji občinski seji je vodja naše skupine tov. Pogassi predložil obširno resolucijo o stanovanjskem problemu, s posebnim ozirom na sodne izgone, najemnine in od lastnikov nezasedena stanovanja. Resolucija naše skupine je vzbudila splošno pozornost svetovalcev vseh skupin in celo župan je moral priznati njeno utemeljenost, zato pa je v zaključku predlagal sestanek predstavnikov vseh političnih skupin, ki naj bi sestavili in predložili občinskemu svetu enotno resolucijo o tem problemu.
V resoluciji je še posebno podčrtano poslabšano stanje problema stanovanj, ki ga je še bolj zaostril ukaz ZVU št. 92 ter 157. Dejstvo je, da se sodni izgoni in diskriminacije na škodo najemnikov še stopnjujejo. Ugotavlja se nujna potreba primernega podaljšanja najemnih in podnajemnik pogodb brez novih poviškov najemnin. Podaljša naj se tudi ukaz 92, ki se nanaša na sodne izgone in sicer za tri leta. vse z določenimi tehtnimi izjemami. Podaljšajo naj se nadalje najemi za stanovanja in trgovske prostore do 31.12.1956, vključivši pogodbe, ki so bile sklenjene po 1.3.1947. Tov Pogassi se je nadalje zavzel za rešitev nujnega problema že izvršenih sodnih izgonov, zaradi katerih so se morale družine vseliti v zasilna zatočišča. Predlagal je, naj bi se oblastveno rekvirira-la vsa prazna stanovanja, ki jih lastniki ne rabijo, ter izkoristila stanovanja, ki so jih izpraznile družine anglo-ame-riških vojakov.
Tov. Teiner je nato sprožil vprašanje avtobusne proge št. 28, nakar so sledila vprašanja, ki so jih stavili še drugi svetovalci. Svetovalka Gruber-Ben-cova (PSVG) je vprašala pojasnila glede resolucije podpisane od 1200 brezposelnih mladincev. Tudi za to vprašanje je župan predlagal poseben sestanek zastopnikov vseh skupin.
Občinski odbor je predložil v odobritev razne sklepe, med temi sklep glede prejemkov o-sebja Acegata za tiste praznične dni, ki padejo na nedeljo. V diskusiji so prišla na dan
različna mnenja, ki so si bila nasprotujoča celo v samem občinskem odboru, čeprav so se za izplačilo posebne odškodnine izrekli upravni odbor podjetja, sindikati in Urad za delo. Za izplačilo so se na seji izjavili tov. Radich in Teiner ter Novelli, dočim so se izjavili proti Colella, dr. Agneletto, Collotti, Carra in Harabaglia. Sklep je bil nato sprejet z 19 proti 14 glasovom.
O seji, ki je bila včeraj bomo iz tehničnih razlogov poročali v prihodnji številki.
Poroka
Miro Berdon iz Ricmanj 63, pevovodja pevskega zbora «Slavec» in Vanda Kuret iz Ricmanj 68, članica prosvetnega društva, se poročita jutri, v nedeljo 20. t. m. Mnogo sreče jima želita prosvetno društvo «Slavec» in SHPZ, pridružuje se tudi «Delo».
predvsem na sindikalno razdvojenost.
Ko pišemo o poskusih delodajalcev za zajezitev stavke, ne moremo prezreti dejstva, da so imeli tudi tokrat zvestega zaveznika — titovce. Titovci — poklicni stavkokazi so sicer pozivali delavce, naj se u-deležijo stavke, ker niso pač mogli prezreti splošne in odločne volje za borbo, so pa v isti sapi podpihovali, naj bi se tržaški delavci borili sami, to je ločeno od stanovskih tovarišev v Italijanski republiki. Ze s tem podpihovanjem na stavko-kaštvo, ki ga je skušala zabeliti z nacionalističnimi gesli, je tržaška agentura beograjske klike še enkrata izpričala svojo pravo vlogo, to je vlogo razbijačev delavske enotnosti in zvestih pomagačev industrij-cev. Saj bi bili prav industrijci oresrečni, če bi se titovska na-
kana posrečila. Toda tržaški delavski razred je dal v torek novo in še bolj krepko zaušnico bodisi titovskim stavkokazom, kakor tudi vsem drugim sovražnikom delavske enotnosti. In to važno dejstvo je nedvomno pozitiven pogoj za dober izid začete borbe.
Lepa pobuda iz mesta
zena
Ob priliki praznika Sv. Miklavža, ko je Zveza demokratičnih žena osrečila preko 2000 otrok z malimi darovi in ljubkimi veselicami, so se tržaške žene spomnile tudi otrok naših slovenskih vasi. Tako se je skupina žena iz središča mesta podala na obisk v Sa-matorco, Trnovco, Stivan in Cèrovlje, kjer so jih žene prav prisrčno sprejele. Vsem otrokom teh vasi so bili razdeljeni zavoji slaščic.
Razdeljevanju so sledili živi in prijateljski pogovori med ženami vasi in mesta, ki so si medsebojno potožile svoje skrbi predvsem zaradi stanja na našem Ozemlju, zaradi bodočnosti svojih družin in o-trok. Govorile so tudi o svojih željah in težnjah, da se ohrani STO, da se reši mir po vsem svetu.
Ob slovesu so si žene izmenjale naslove in so vaške že-
nile obisk. Ti neposredni stiki so se pokazali zelo uspešni, ker utrjujejo bratstvo in medsebojno razumevanje med vsemi demokratičnimi ženami, ki se borijo za boljši svet. Zato bodo tudi žene drugih mestnih krožkov organizirale obiske v razne vasi na podeželju in s tem pokazale svoje solidarnost z ženami slovenskih vasi, ki jih danes tarejo nemajhne skrbi za bodočnost.
Podla laž propalic
(Nadaljevanje s 1. strani)
ooroo proti komunistom. S takimi «argumenti» bi radi odvrnili pozornost svojih ljudi od dejstva, da je prav Tito tisti, ki je že
dal Trst Italiji in da se danes on in njegovi borijo le zato, kako si pridobijo nekaj kraških vasic in si obdržijo, kar so si prigrabili v coni B v nasprotju z določili mirovne pogodbe z Italijo. Titovci pač nimajo poguma poveaati, da so Trst že prodali in da je zato zaman vsako drugo natolcevanje, da ga nekdo drugi prodaja. Ali pa mislijo, da se lahko ena in ista stvar prodaja dvakrat? Mi razumemo, zakaj vse te laži: njihovo načrt za omajanje naše partije je spodletel julija 1948 in je neslavno propadel oktobra 1953. Sedaj jim kot «orožje» borbe proti komunistom"preostaja le dvoje «argumentov»: podla laž in udbovski «črni avti» skupno s terorističnim obiskovanjem naših tovarišev. Karavana pa gre srečno dalje, dočim šakali besno in onemoglo lajajo.
T NAD 100 OBČANOV NA SESTANKU V DOLINI'
Za teden
dni
RAZPRAVLJALO SE JE o občinskih problemih
V sredo je bil v Dolini izredno dobro obiskan množični sestanek na katerem se je razpravljalo o. važnih občinskih problemih. Prisostvovalo je nad 100 občanov — družinskih glavarjev, ki so z zanimanjem in pazljivo sledili poročilu župana tov. Lovrihe. Iz podanega poročila si je lahko vsakdo ustvaril povsem jasno sliko, da je demokratična uprava, kljub vzdušju terorja in zmede, wi so ga skušali ustvariti titovci še posebno v tej občini, dosledno, premočrtno in brez oddiha nadaljevala svoje delo v splošno korist vse občine.
Tov. župan je v svojem poročilu govoril o napeljavi vode v zasebna stanovanja. Domenjena je bila povprečna cena za napeljavo in postavitev števca, ki bo znašala približno 8.000 lir. V diskusiji o stanju občinskih cest so prisotni ugotovili, da so slednje sedaj v dobrem stanju. Govorilo se je tudi o pralnici v Dolini, ka-
mor bo uprava napeljala vodo, ki sedaj še primanjkuje. Postavili se bodo zaščitni zidovi, ki bodo obvarova -;i perice pred burjo. Streha pa bo zgrajena naknadno, ker trenutno primanjkuje denarja za material. Zupan je nadalje poročal, da je pri delih v občini zaposlenih 45 delavcev SEiLAD-a. Gre za dela, kjer ne pride v poštev gradbeni material. Občinska uprava bo tudi letos razdelila božični zavoj vsem otrokom, revnejši pa bodo prejeli še izdatnejšo pomoč. 800 tisoč lir, s katerimi razpolaga občina, bo razdeljenih med onemogle starčke, ki so vpisani v seznam ubožnih. Iz poročila izhaja tudi, da je občina potrosila letos 5 milijonov za podpore ubožnim družinam ter 8 milijonov za bolniške stroške istih. Po poročilu tov. župana se je razvila plodna diskusija, v kateri so prišli na dan razni predlogi in pripombe prisotnih občanov.
TUDI V ZG0NIŠKI OBČINI SO TITOVCI OSAMLJENI
Resolucija za STO odobrena
z večino glasov K P in SDZ
Sobota, 19. - Urban Nedelja, 20. - Evgenij (Sčip) Ponedeljek, 21. - Tomaž Torek, 22. - Demetrij Sreda, 23. - Viktorija Četrtek, 24. - Adam in Eva Petek, 25. - Božič.
ZGODOVINSKI DNEVI
19.	1828. se je rodil v Lešah Anton Janežič, slovenski jezikoslovec. Umrl je istotam 18. 9. 1869.
20.	1847. se je rod.il Anton Foerster, skladatelj češkega porekla, preroditelj slovenske glasbe.
21.	1879. se je rodil Josip Visa-rionovič Stalin, veliki voditelj svetovnega proletariata m prvi partizan miru, ki je umrl letos 5. marca.
22.	1941. so fašisti ustrelili heroja Ljuba Šercerja.
22. 1936. je umrl veliki sovjetski pisatelj N. A. Ostrovski.
14. 1829. se je rodil Benjamin I-pavec, slovenski skladatelj.
I
TRST II.
Edino le titovski svetovalci in župan Obad so javno glasovali proti ustanovitvi STO - Razprava o upravnih problemih - Potek seje v Repentabru
SOBOTA: 13. Šramel kvintet in rr pevski duet - 16. Oddaja za naj- ti mlajše - 16.30 Slovenski mo+ivi - -18.40 Liszt: Klavirski koncert št.
2. - 19. Pogovor z ženo - 22.30 10 Paganinijevi capricci.	in
NEDELJA: 8.45 Kmetijska od- ji daja - 12. Od melodije do melo- H Uje - 13. Glasba po željah - 20.05 "č -ilovenski motivi - 21. Bizet: ra JARMEN, 1. in 2. dejanje	hj
PONEDELJEK: 14. Lahke me- " odije igra pianist Franco Russo r - 18. Čajkovski: Simfonija št. 2 - IT [9. Mamica pripoveduje - 20.15 I slovenski zbori - 22. Bizet: CAR-MEN, 3. in 4. dejanje.	:a
TOREK: 13. Glasba po željah - Dl 19. Slovenščina za Slovence - 20.05 s ’evski duet in harmonika - 21. Radijski oder - Anton Leskovac: ; KRALJIČNA HARIS - 22. Beetho- It •en: Simfonija št. 8.
SREDA: 19. Zdravniški vedež -20.05 Slovenski motivi -	21 15 Zr
Koncert pianistke prof. Mi ree il; sanemove - 22.15 Paganini: Kon- n-: e rt St.. 1
ČETRTEK: 13. Pevski duet in *a larmonika - 19. Mamiči na pravlii-ra - 20.05 Božični motivi - 21. ti lehulbert: Simfonija št. 8. - 24. ’renos polnočnice iz cerkve sv. 1(1 rak ob a.	ip
PETEK: 9. Slovenski zbori - 13. a, Božična voščila trgovskih pod- „ ietij - nato Božična voščila šolske v mladine - nato Glasba po željah - o 16. Oddaja za najmlajše - BO- ir 2IONE SANJE - 20.05 Zbor Slo-venske filharmonije	‘r
Celica “Mezgec*1 tov. Vidaliju
Ob prisotnosti vseh
valcev se je vršila preteklo soboto prva redna seja jesenskega zasedanja občinskega sveta v Repentabru. Izčrpanih je bilo več točk dnevnega reda, med katerimi tudi take, ki je občinski svet o njih že razpravljal in sklepal v preteklosti. Ponovno se je odobrila prodaja zemljišča Stanislavu Hrovatiču. Za tem je bila imenovana tričlanska komisija preglednikov računov za leto 1953. Pripomniti je treba, da titovska večina ni smatrala za potrebno imenovati v komisijo tudi predstavnika opozicije, kot bi bilo demokratično in pravilno.
Sklenjeno je bilo tudi, da se podeli izredna podpora župnemu uradu in istočasno plača
sveto- skem načrtu javnih del za prvo polletje 1954, ki ga je ožji odbor pred časom odposlal višjim oblastem. Nadalje je bilo sklenjeno staviti na razpolago 170 tisoč lir za nove cerkvene klopi ter dati to delo na dražbo. Sledila je ponovna razprava o razdelitvi starih vodovodnih cevi domačinom. U-pravni odbor ni bil zmožen do-sedaj rešiti te naloge, ki mu je bila že davno poverjena. V zvezi s tem je bila imenovana komisija štirih svetovalcev, ki bodo proučili in predlagali rešitev zadeve. Pri razpravi glede najemne pogodbe med občino in lovsko družbo v Trstu je bilo sklenjeno, da se ne obnovi več pogodba s to ustanovo..
..	, . obrok na račun nekih zaostan-
ne obljubile svojim mestnim kov istemu. Pri naslednji točki
prijateljicam, da jim bodo vi- je župan poročal o gospodar-
PREMIL0 POSTOPANJE PROTI TERORIZMU
TITOVSKI PROVOKATOR KLABJAK
obsojen na 10 mesecev zapora
V torek je bila pred zavezniškim sodiščem razprava proti titovskemu provokatorju Dariju Klabjanu iz Doline, o katerem je naš list že pisal. KI ab jan spada v vrsto titovskih provokatorjev in nasilnežev, ki so celo z orožjem v roki ustrahovali naše podeželsko prebivalstvo. Na procesu je, bilo neovrgljivo dokazano kdo in kakšni elementi izvajajo po naših vaseh teror in škvadristične pohode. Primer titovskega provokatorja Kla-bjana pa je le eden izmed neštetih. Pod silo okoliščin je morala nastopiti celo policija, ki je na ovadbo napadenega aretirala omenjenega Klabjana.
Inkriminirani dogodek se je
Kongres Z K M bo 14. februarja
Na zadnjem zasedanju Centralnega komiteja Zveze komunistične mladine je bil sprejet sklep, da se bo III. kongres Zveze vršil 14. februarja 1954.
Kongres se bo vršil v imenu Pinka Tomažiča in Eugenija Curiela, dveh velikih herojev slovenske in italijanske mladine, ki so padli v borbi proti fašizmu. V njihovem imenu bo ZKM vodila v predkongresni dobi antifašistično kampanjo med vso mladino proti zločinom italijanskega fašizma, ki ga danes predstavlja MSI, in proti titovskemu fašizmu, da pridobi mladino za ideale demokracije, miru in socializma.
Kongres bo važen dogodek za vso tržaško mladino, ker bo razpravljal o vseh vprašanjih delovne, brezposelne in učeče se mladine, o borbi proti razkosanju in za izboljšanje življenjskih pogojev mladine in vsega prebivalstva.
V predkongresni dobi morajo vse sekcije ZKM pospešiti svoje delovanje, zaključiti obnavljanje izkaznic, organizirati sestanke in tudi zabavne ve-
čere v čast kongresu, da ga popularizirajo in okrepijo našo organizacijo z novimi člani. Do 6. januarja se morajo sestati vsi sekcijski komiteji, da sestavijo predkongresni delovni načrt ter do 10. februarja organizirati zborovanja za izvolitev delegatov.
Na delo mladina, v imenu Tomažiča in Curiela, za enot nost vse mladine, za bratstvo in prijateljstvo z vso mladino sveta.
Aktiv
KPinPSI
Podaljšanje sodnih izgonov
ZVU je izdala 15. t. m. ukaz št. 141, ki bo stopil v veljavo na dan objave v Uradnem listu ZVU. Gornji ukaz določa, da bo zaradi stanovanjske stiske izvršitev sodnih izpraznitev iz stanovanj na področju tržaške občine prekinjena ali odložena do 30. junija 1954. Določila čl. II. in III. ukaza št. 192 in št. 18 po ostanejo v veljavi. V primerih, ki jih predvideva čl. I. ukaza št. 18, se izvršitev sodnih izpraznitev lahko odloži največ do 30. junija 1954.
V nedeljo je bil v prenapolnjeni dvorani kina Avditorij pri justični palači skupni aktiv KP STO in tržaške federacije PSI. Manifestacijo je otvorila tov. Bernetičeva, ki je najprej proslavila spomin velikega ljudskega in komunističnega junaka Pinka Tomažiča in je nato podala besedo predstavniku PSI tov. Beniniju. Za njim je prinesel pozdrav milanske «Unità» tov. Ulisse, ki je v svojem govoru predvsem nakazal potrebo po borbi proti fašizmu in za iztrganje mladine izpod vpliva tistih, ki so zakrivili toliko gorja italijanskemu ljudstvu in drugim narodom na svetu. Na koncu je tov. Vidali analiziral najnovejši razvoj tržaškega vprašanja, svaril pred nevarnostjo, ki preti STO in poudaril, da je danes vedno več ljudi, ki so sprevideli, da je uveljavitev mirovne pogodbe najboljša rešitev našega vprašanja.
V teku aktiva so bile nagrajene sekcije, ki so najprej izpolnile svojo nalogo v obnovitvi izkaznic. Nagrade so prejeli tovariši iz Barriere, Sv. Križa in Sv. Ivana.
pripetil 30. oktobra zvečer v gostilni Strajn v Dolini, kjer je Klabjan grozil s samokresom «Mauser» sovaščanu Angelu Cergolu. Slednji ga je razorožil in izročil samokres policiji. VI teku preiskave so na domu Klabjana našli še vojaški telefon, ki je v rabi v an-glo-ameriški vojski. Titovec Klabjan je obenem priznal, da si je prilastil tudi neko puško.
Na razpravi se je skušal titovec Klabjan zagovarjati češ, da je proti Cergolu naperil le... žepno svetilko, samokres pa da je padel iz žepa, ko sta se ruvala. Sodišče ga je nato obsodilo na 10 mesecev zapora. Ce upoštevamo namene, ki jih je Klabjan prav gotovo imel proti napadenemu Cergolu, mo-
ramo pač ugotoviti, da je kazen vsekakor premila. Sodišče ga je sodilo bolj zaradi posesti ukradenega vojaškega materiala in orožja, kakor pa zaradi grožnje z orožjem in prav to bo vse titovske skvadriste še bolj opogumilo pri njihovih terorističnih akcijah po naših vaseh.
Vsekakor pa nam že sam ta proces dokazuje, kakšnih elementov se titovska tolpa poslužuje za svoje kriminalne izpade proti mirnemu prebivalstvu, ki se noče na noben način opredeliti za njihovo politiko.
Občinska seja
mar
V sredo je bila redna seja miljskega občinskega sveta, na kateri so v glavnem razpravljali o povišanju trošarine za uporabo električnega toka. Kot je znano, določa neki ukaz ZV U še iz leta 1952., da je treba trošarino povišati od 0,90 na 10 lir za kw, kar je tržaški občinski svet tudi napravil. Toda miljski občinski svet je z ozirom na težko gmotno stanje prebivalstva sklenil, da določi najmanjše možno povišanje, od 0,90 na 5 lir. Tako bodo protrošniki plačali polovico manj, kot je določal u-
kaz VU, če seveda ne bo consko predsedstvo poseglo in u-radno povišalo trošarino.
V začetku seje so bili sprejeti nekateri sklepi. S tajnim glasovanjem so bili potrjeni dosednji pregledovalci računov, spremenjena sta bila dva člena notranjega pravilnika občine in odobrene nekatere spremembe v občinskem proračunu za tekoče leto. Občinski svet je tudi odobril predlog občinskega odbora, da se izplača vsem občinskim nameščencem celotna trinajsta plača.
Na dnevnem redu prihodnje seje, ki bo v sredo zvečer, bo začetek razprave o občinskem proračunu za leto 1954.
Kot zadnja točka na dnevnem redu je bila razprava o občinskem proračunu za leto 1954. Pri glasovanju o proračunu sta se naša svetovalca vzdržala, ker se niso hoteli vzeti v poštev njuni predlogi.
Seja v Zgoniku
V nedeljo predpoldne pa je bila druga redna seja občinskega sveta v Zgoniku. Po pre-čitanju zapisnika so bili izvoljeni pregledniki občinskih računov za leto 1953. Sledila je izvolitev članov v odbor občinske podporne ustanove (ECA). Obsojanja vredno je, da večina svetovalcev ni smatrala za potrebno izvoliti v ta odbor tudi predstavnike naše
stranke, ki predstavlja 49°/o volivcev, kar naj si titovski žu-
pan dobro zapomni.
Pri naslednji točki dnevne-
ga reda in po pojasnilu, ki ga je dal župan so svetovalci razpravljali o občinskem proračunu za leto 1954., iz katerega je razvidno, da znašajo dohodki 6.850.508 lir, izdatki pa 22.425.930 lir. V razpravo je posegel tov. Pirc in predlagal, naj se v redne izdatke proračuna stavi postavka 500 tisoč lir za nabavo knjig in ureditev občinske knjižnice; obenem naj se poviša postavka od 20 na 40 tisoč lir za zdravila za revne učence, kot tudi povišek od 20 na 40 tisoč lir za nabavo knjig revnim dijakom. V izredne izdatke pa je predla-
ka v znesku 600 tisoč lir za povečanje šolske kuhinje v Sa-ležu. S temi popravki tov, Pirca je bil proračun soglasno sprejet.
niški titovski svetovalci razgalili kot zakrnjeni sovražniki STO, ki so s svojim odkritim glasovanjem proti enotni resoluciji dejansko glasovali za gospodarsko in socialno propast zgoniške občine, čeprav so bili izvoljeni z glasovi občanov, ki so takrat še verjeli, da so titovci za ustanovitev STO. Izid nedeljskega glaso-vanja in dosežena enotnost v je občinski svet 0brambj STO pa pomeni isto-naslovil protest na predsedstvo gasn0j ^a so titovci ostali v cone, zahtevajoč,_ naj se ome- svojem zakrknjenem protisto-njeni razpis natečaja razvelja-1 jevskem stališču popolnoma o-v»- =»	"a ,,Q"'=n- samljeni!
Za tem se je razvila obravnava o namestitvi konzorcial-nega občinskega zdravnika za tri podeželske občine ter v zvezi s tem o razpisu natečaja od strani predsedstva cone. Z ozirom na to
vi, ker se sklicuje na italijanske diskriminacijske zakone, ki dajejo možnost, da konkurirajo tudi zdravniki, kateri ne obvladajo tudi slovenščine, kar je neobhodno potrebno za podeželje, kjer je slovenski živelj v ogromni večini. Čudno pa se nam zdi, da g. župan, kot pravnik ne ve ali noče vedeti, da bi moral biti poslan omenjeni protest predvsem na ZVU odnosno na gen. Winter-tona, ki je edini opolnomočen razveljaviti in izdati nove zakone. Vedeti bi moral tudi, da, ako še obstajajo pri nas italijanski fašistični zakoni, nosi odgovornost za to, poleg anglo-ameriških državnikov, jugoslovanska vlada, ki noče, da se uveljavi mirovna pogodba, po kateri bi bili tukajšnji Slovenci enakopravni.
Ob zaključku seje se je vnela živahna razprava o resoluciji za STO, ki jo je predlagal tov. Pirc sporazumno s svetovalci SDiZ. Slednja je vsebinsko ista, kot jo je predložil na zadnji seji devinsko - nabre-žinskega sveta župan g. Terčon.
Po govoru tov. Pirca, ki je s konkretnimi argumenti podprl predloženo resolucijo, se je oglasil titovec Cibic, ki je izjavil, da «ustanovitev STO ni v skladu z našimi interesi». Pomagal mu je seveda titovski župan Obad, ki je privlekel na dan nekake «garancije», očivi-dno pozabljajoč, da je prav zgoniški občinski svet svojčas izglasoval resolucijo za ustanovitev STO.
Resolucija je bila nato izglasovana s 7 glasovi svetovalcev naše skupine in SDZ, dočim so titovci odkrito glaso-
gal, naj se vnese nova postav- vali proti. Tako so se tudi zgo-
S02ALJE — Svojcem Ane Bor-tolutti, matere padlega partizana, ki je preminula v tem tednu izražajo tovariši iz sekcije KP in demokratičnih organizacij, na Greti iskreno sožalje. Pridružuje se tudi n,aš list.
Celica «Mezgec» in škedenjske sekcije je poslala sekretarju naše Partije tov. Vittoriju Vidaliju naslednje pismo:
«Dragi tovariš Vidali!
Sporočamo ti, da smo stoodstotno zaključili obnovitev izkaznic in pridobili tri nove tovariše ter tri za komunistično mladino. Upamo, da te bo novica razveselila. Mi smo srečni, da imamo za voditelja tovariša, ki se tako odločno in s toliko sposobnostjo bori v tako komplicirani in težki situaciji, kot je naša. Upamo, da bomo v bodočnosti storili mnogo več, kot smo doslej. V tem znamenju tl želimo še dolgo let življenja in srečno novo leto.»
Do nadaljnjega je cesta, ki pelje iz Prebenega v Mačko-vlje zaradi popravil obcestnega zidu zaprta za vca promet. Predvidevajo, da bodo dela dokončali do 31. t. m.
Na delu se je prejšnji četrtek ponesrečil 34-letni tesar Vittorio Fonda iz ul. Chiesa 97, ki je padel z lestve -z višine dveh metrov in si zlomil levo nogo. Zdraviti se bo moral 50 dni.
*** Z 16-letni Bruno Terčon s Proseka št. 151 je pa, nesrečno padel v delavnici AGLI v ul. del-lTstria in si zlomil levo roko. Okreval bo v 40 dneh.
*** V petek so pripeljali v bolnico 54-letno snažilko Pierino Gon in njeno sostanovalko 35-ietno Rozalijo Milanovič iz Nabrežine, ki ista kazati znake zastrupljanja s pokvarjeno hrano, katero sta od prejšnjega dneva držali v aluminijasti posodi.
*** V tovarni ULVA se je v petek ponesrečil 27-letni Giordano Bissi iz ul. Rota 12, ki je pri prenašanju velikega kosa železa nerodno padel in si zlomil desno nogo. Na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice, se bo moral zdraviti mesec dni.
*** V nedeljo ponoči se je zgodila težka prometna nesreča v drevoredu D’Annunzio. Zakonca Carlo in Albina Sleico sta sto-
Družabni večer na Kontoveiu
Danes, v soboto z začetkom ob 21. uri priredi meddruštveni odbor Kontovela - Proseka v kontovelskl društveni dvorani svoj družabni večer s plesom. Igral bo domači orkester in med plesom bo zabaval domači pevski oktet s svojimi pevskimi in drugimi šaljivimi nastopi. Ples bo trajal do treh zjutraj; čisti dobiček je namenjen obdarovanju otrok za božičnico.
Mladinska prireditev na Greti
Jutri v nedeljo 20. t. m. bodo otroci iz Barkovelj nastopili v društveni dvorani na Greti (ul. Gisternone) z ljubko božično igrico s petjem «Sola na nebesnem oboku». Poleg igre bodo tudi nastopi v slovenščini in italijanščini s petjem in recitacijami, kakor tudi prikazovanje filmtnsklh slik. Začetek ob 15. uri. Starši, pripeljite otroke!
Izvirno nova igra na Kontoveiu
Mrzlično se pripravljajo pro-seško - kontovelskl otroci in njihovi starši za uprizoritev izvirno nove igre v dveh dejanjih Zore Košutove «Na morski obali», ki bo na božični praznik 25. t. m. popoldne ob 16. uri. Za to igro bodo pripravljene nove kulise in novi kostumi. Nastopali bodo poleg ribičev, male Anke, njene babice, botre Juce, nunca Miko-le in dečka še lastavica, čriček, pikapolonica, kobilica Spelauk, metuljčki in cvetice ki bodo ob spremljevanju godbe zarajali
na novo naštudirani pomladni ples. Pri prireditvi bosta nastopila tudi domači orkester in marljivi pevski oktet, kar bo prireditev še povzdignilo. Vabljeni vsi!
Stetanovanje v Boljuncu
Na Stefanovo 26. t. m. bo v Boljuncu ob 14. uri kakor vsako leto tudi letos na trgu običajno «lučanje», na kar bo ob 16. uri sledila v dvorani kulturna prireditev z veselim sporedom, s petjem, godbo in drugim.
Silvestrovanje v Ricmanjih
Na zadnji dan leta za Silvestrovo se bomo Ricmanjci, kot običajno tudi letos poslovili od starega ter pričeli novo leto s kulturno prireditvijo, katere začetek bo ob 20. uri. Na sporedu bo ponovitev igre «Divji in nedeljski lovci», ki je žela že pri prvi uprizoritvi in drugod mnogo uspeha, petje pevskega zbora in godba, ki bo zabavala pozno v noč.
Lepa prireditev pri «Cebulcu»
Prejšnjo soboto, 12. t. m. je imelo PD «Cebulec» v Ljudskem domu pri Magdaleni lepo kulturno prireditev s predavanjem, igro in petjem. Domača igralska skupina je sijajno zabavala s svojo duhovito Nušičevo enodejanko «Analfabet», pevski oktet s Proseka - Kontovela je navdušil s svoptmt lepimi pesmimi, izmed katerih sta posebno «vžgali» Pe-
sem Stalinu in Moskva, ki ju oktet zelo posrečeno zapoje ob spremljevanju harmonike. V kratkem predavanju je orisal Košuta kulturni razvoj v Sovjetski zvezi. Bila je lepa, prisrčna prireditev, ki je privabila dokaj številno občinstvo.
Lep uspeh prireditve na Kontoveiu
Prejšnjo nedeljo, 13. t. m. so gostovali Ricmanjci na Kontoveiu z dramsko skupino, pevskim zborom in godbo. Prireditev je privabila polno dvorano občinstva, ki se je zabavalo ter navdušeno ploskalo izvajanju igralcev, kakor tudi pevcem in godbi. Vsi igralci in igralke so v igri «Divji in nedeljski lovci» svoje vloge zelo dobro podali. Pred in po igri je vrli pevski zbor lepo zapel več pesmi. Ob otvoritvi, med odmori in po končani igri je odlična ricmanjska godba pod vodstvom neumornega kapelnika Zuljana svirala številne skladbe, ki so jih navzoči nagradili z gromovitim ploskanjem. Vsa prireditev je dosegla za diletante prav navdušeno priznanje, kar je prišlo do izraza tudi med odrskim podajanjem zabavne igre. Za SHPZ je pozdravil Stane Bidovec, ki je v kratkem nagovoru o-rlsal velik pomen, ki ga ima prosvetno delovanje v kulturnem in nacionalnem prizadevanju našega ljudstva.
Prosvetar
Lepa otroška prireditev
v Nabrežini
V nedeljo 13. t. m. je dramska otroška skupina PD «Nabrežina» uprizorila zabavno igro v 3 dejanjih «Povodni mož». Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo kinodvorano v Nabrežini, je pazljivo in z veseljem sledilo lepi igri. Veliko truda stane uprizoritev trodejanke z otroci. Treba je ne samo veselja in sposobnosti, marveč v precejšnji meri tudi potrpežljivosti in prizadevnosti za dosego tako lepega uspeha, kot je bil v Nabrežini. Igra je vsestransko lepo uspela, kar Je dokazalo občinstvo z obilnim ploskanjem. Tako je mali Zdarko kot «otrok nepridiprav» dobro podal svojo vlogo. Zvest drug mu je bil tudi Matevžek z materjo Burjevko. Tudi župan, oče tn Križnar so bili prav dobri v svojih vlogah. Le škoda, da nHo bili nekoliko bolj živahni. Ljubek je bil nastop deklic, ki so prisrčno zapele nekaj pesmic. Pravo živahnost pa je pokazala Micka. Prepričani smo, da bodo s pridnim prizadevanjem ti naši na-brežlnski najmlajši dosegli še lepše uspehe, a tudi za to, kar so nam pokazali jim prisrčno čestitamo!
Ob zaključku je še na svojstven način in lepo kot vedno zapel znani pevski zbor «Vesna» iz Križa pod vodstvom Frančka Žerjala, V imenu SHPZ je pozdravil tov. Gombač ter izrekel nekaj spodbudnih besed k prosvetnemu delovanju.
G-ač
pila s pločnika v trenutku, ko je privozil nek osebni avtomobil. Šofer je sicer naglo zavrl, tako da se je vozilo prevrnilo, vendar se pa ni utegnil izgon iti ženi, ki jo je vozilo podrlo na tla. Cez par ur je nesrečna žena v bolnici izdihnila. Dve potnici v avtomobilu sta se tudi lažje poškodovali.
*** Podobna nesreča se je zgo' di la na cesti Sv. Križ-Prosek, po kateri je vozil v svojim, motor nim kolesom 34-letni Giovanni Manin, ki je naenkrat zagledal pred seboj dva vinjena človeka; Ker je naglo zavrl, se je motor prevrnil in odvrgel vozarja na cesto. Nesrečni mož si je pri padcu prebil lobanjo in je zato njegovo stanje zelo resno. Pešca, dva begunca po rodu Madžara, sta se tudi precej pobila in se bosta morala zdraviti v bolnici mesec dni.
*»* V torek je 14-letna Pannina Purger iz Sv. M.M.sp. 571 verjetno preživela trenutke, ki jih zlepa ne bo pozabila. Ko je hotela prečkati ul. Flavia se je naenkrat zaletel vanjo neki ko-lesar; toda ni se še popolnoma zavedla, ko je čez njo zavozil neki avtobus. Deklico so prepe" ljali v bolnico, kjer so ugotovili, da je zadobila le nekaj manjših poškodb. Pridržali so jo na opazovalnem oddelku za dobo 10 dni.
tli
tri
tli
K(
fio
tla
Pr
til
tu
Ijv
l’r
Sr,
le;
bi,
Bo
So
n*
»t:
0i
C
tir
‘zj
»31
Siv
$e,
?
N«
h
li
,le\
Mi
itie
Dr
V sredo je predsednik vojaškega sodišča podpolkovnik Grabi) izrekel razsodbo proti 22 osebam, ki so obtožene udeležbe na nedovoljeni manifestaciji, napadanja policistov s kamenjem ter odpora proti silam javnega reda ob priliki znanih izgredov prvih dni novembra. Sodišče je sedeh1 obtožencev popolnoma oprostilo, dočim jih je 15 priznalo za krive. Štirje obtoženci, ki so bil1 na začasni svobodi, se na dah razsodbe niso pojavili na sodišču, zato je bil izdan nalog, da se aretirajo. Dokončna obsodb8 je bila izrečena v petek, poteh1 ko so govorili branile iza zniJa' nje kazni. Ker je bil naš list t* daj že v tisku, bomo višino kazni za krive osebe objavili v Pri' hodnji številki.
Medtem je bilo v teku te£“ tedna prijavljenih sodišču nadaU' njih 5 oseb, ki jih je policija izsledila na podlagi fotografsk1 posnetkov, ki so bili objavljch v številnih časopisih in revij3'11'
ve
■Bo
bri
'n
ter
kr
|i>Oi
|l0\
V dneh od 10. do 16. decem»^ se je v tržaški občini rodilo s živih in 2 mrtva otroka, umN je 79 oseb, porok pa je bilo J
po
ier
Del
Bo
iV(
k<
vel
io,
s0
iBl
sBr
!o
N
k
Boi
be
Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Blag11 Založništvo «DELA»
Tlak* tip. RIVA, TorrebUnc* t>OV«!t*et. 4’f
tn
foe
Ha
J