mr-**** FEBRUAR 12 P I.incolnovo r. 13 T Jordan, zvelič, 14 S Kv-Valentin + 15 Č Faustin 16 P Kv.-Julijana + 17 S K v. - Silvin + 18 N 2. Postna 19 P Konrad 20 T Vilfrik 21 S Feliks + 22 C Washing, roj. AMERIKANSKI SLOVENEC PRYI StqyENSKI OST B9 20EERXKI fSette: Sta vtro in narodi ~~ m pravico in retnlco — od boja do zmag«] SEASELO SLOV. KATOIi DEESVSTVS B AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOXIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHOKJX S CHIGAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian OrganizationsX IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V " ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.. ŠTEV. (NO.) 30. chicago, ill., torek, 13. FEBRUARJA — TUESDAY, FEBRUARY 13, 1940 letnik (vol.) xlix. Članom mladinskega kongresa predsednik povdaril, da je 98 odstotkov Amerikancev na strani Finske. — Rusija, je dejal, ga je razočarala, ko se je prelevila v dikta-torstvo. — Svaril mladino pred nasiljem. Washington, D. C. — Z neprikrito jasnostjo je precised n ik Roosevelt izrazil svoje razočaranje nad komunizmom ter istočasno obsodil Rusijo zaradi njenega diktatorstva in njene agresivnosti, ko je imel zadnjo soboto govor članom organizacije Ameriškega mladinskega kongresa. Ta organizacija, o kateri se od nekaterih strani trdi, da stoji pod komunističnim vplivom, je imela koncem tedna tukaj svojo konvencijo in delegati so napravili obhod po mestu .ter se končno zbra'i pred Belo hišo, kjer jih je predsednik nagovoril. Roosevelt je izrazil svoje nezadovoljstvo nad tem, ker je konvencija sprejela resolucijo, v kateri je izrazila na-sprotstvo proti posojilu^Finski. Dejal je, da je to posledica ne toliko neiskrenosti, mar več bolj nevednosti, ter povdaril, da je ameriško javno mnenje 98 odstotkov na strani finske. O Rusiji je dejal, da je v prvih početkih komunizma upal, da bo ta prinesel njenemu ljudstvu odrešenje od prejšnjega suženjstva Razočaran pa je bil v svoji nadi, kajti komunizem se je prelevil v brezobzirno dikt;:-torstvo, katero je pomorilo na tisoče ljueli, religijo pa pregnalo in odpravilo. Danes je sovjetska unija absolutno dik-tatorstvo, katero se je združilo z drugim diktatorstvom ter je napadlo sosednjo državo, katera je tako majhna, da oc1 nje ni mogla priti nikaka nevarnost za sovjete. Članom mladinskega kongresa je predsednik omenii, da imajo kot Amerikanci pra vico, da se lahko nazivajo komunistom, ako to žele, in ena ko imajo pravico, propagirati za to, da se uveljavijo razna komunistična načela; nikakor pa nimajo pravice, da bi propagirali za nasilni prevrat vlade in ustave, marveč sme biti vse njih delovanje v okvi m določb, ki jih predpisuje ustava. -o- naziji objavili ponovni izgovor BOLGARIJA POPUŠČA Foročila trdijo, da se je približala balkanski zvezi. Belgrad, Jugoslavija. — Kakor vedo povedati zadnja poročila, se je končno posrečilo pridobiti Bolgarijo k sodelovanju z ostalimi balkanskimi državami. Turški zun. minister Saracoglu je baje dosegel ta uspeh, ko je na povratku z balkanske konference obiskal Sofijo. Bolgarija je pristala na sodelovanje na obljubo, da se bodo njene zahteve po Dobrudži reševale po končani vojni- Na ta način se je končno dosegel sporazum med balkanskimi državami. Ni( sicer med njimi nikakega tajnega pakta, toda pričakuje se vsaj toliko, da se bodo v slučaju skupne nevarnosti od zunaj posvetovale med seboj glede enotnega nastopa. -o- TURČIJA IZGNALA NEMŠKE TEHNIKE Istanbul, Turčija. — V tukajšnjih Kruppovih iadjedel nicah, ki so lastovane od Nemcev, je bilo zaposlenih okrog sto nemških inženirjev in tehnikov, kateri so nadzorovali graditev dveh turških podmornikov. Zadnji pete k pa so bili ti Nemci nenadno odpuščeni in se jim je istočasno ukazalo, da imajo tekom 4S ur zapustiti državo. Kakor turške oblasti izjavljajo, so č,e našli dokazi, da vodijo nazij ski agenti prevratno propagando na Turškem in, da torej ne more več dopustiti, da bi zavzemali Nemci tako važne pozicije. --o- Berlin, Nemčija. — Vrhovni nazijski poglavar nad poljskim ozemljem, Hans Frank, •ie sprejel zadnji petek 150 častniških poročevalcev, katerim je zatrdil, cla so poročila, izdana koncem januarja oc. Poljskega zastopništva v Vatikanu, docela izmišljena. Ta Poročila, kakor je bilo že omenjeno, dolžijo nazije, da strahovito preganjajo Poljake v verskem in narodnem oziriv, da streljajo duhovnike, zapirajo cerkve, da so pomo ri;i 18,000 Poljakov ter, da mucijo Jude. Frank je dejal, da so vse te obdolžilvO fantastične ter, da je ravno nasprotno res, namreč, da skrbe Nemci za Poljake v zdrav »tvenem oziru tako, kakor ni kdo za nje še nikdar prej po skrbi j posojilo finski pred senatom Washington, D. C. — Se-natska zbornica je zadnv petek pristala na to, da ima p; ti predlog, po katerem se bo omogočilo posojilo Finski "m Kitajski, na glasovanje ta torek popoldne. Pričakuje se s' cer, da bo predlog sprejel, vendar ne brez vroče debate. Mnogi senatorji namreč sva-re, da bo s tem ne samo ameriška nevtralnost prišla v a ■ varnost, marveč tudi, da utegne to posojilo ugladiti pot za podobna posojila Angliji in Franciji. -o- LEWIS ŽELI SPORAZUM Predsednik cio stavil načrt za spravo s federacijo. Washington, d. c. — V govoru, ki ga je imel konvenciji Mladinskega kongresa, je predsednik CIO, John Lewis, zadnji soboto povdaril, da je pripravljen, takoj poravnali spor z delavsko federacijo. V to svrho je predlagal, naj bi obe organizaciji sklicali za 15. marca konvencijo, na kateri bi se sprejela resolucij", da se vse CIO unije priključu-jo federaciji; podrobnosti glede združitve b: se sprejele nato na skupni konvenciji. Obenem je Lewis omenil, da je on sam pripravljen resignirati.cla ne bo njegova osebnost v na-potje spravi. horner ne bo več kandidiral Springfield, 111. — lllinoiški governer Horner se je odločil zadnji petek, da ne bo več sprejel nominacije za tre tj i teintin. Tu izjavo je podal ob zborovanju državnega odbora demokratske stranke, ki je, nato imenoval kandidatom za njegovega naslednika 54 letnega H. B. Hersheya iz i'ay-lorville. — Zanimivo je, da so se demokrati v Illinoisu odločili tudi, da bodo postav id na volilno listo pri primarnih volitvah tudi predsednika Roosevelta za ponovni termin, dasi se predsednik sam še ni izrazil, ali bo kandidiral, ali ne. --o--- angleška roka daleč sega Cungking, Kitajska. — Angleška cenzura ne povzroča sitnosti in nevolje samo v Evropi in Ameriki, marveč .čutijo jo celo na daljnjem vzhodu. Ugotovilo se je na'm'rec, da v Hongkongu odpirajo Angleži pisma, ki še zdaleč nimajo z Nemčijo nič opraviti. Tako je neki tukajšnji Ameri-kanec prejel iz Šanghaja pismo z označko "Odprto od Hongkong cenzorjev." — Kakor se zdi, se Anglija v res HITRA POSTREŽBA V SILI Watseka, 111. — V neki tukajšnji bolnici je bil pretekli petek 12 letni deček Mclvin Odle v kritičnem stanju zaradi neke infekcije na nogi in, da ga rešijo, so zdravniki nemudno potrebqvali neki serum, toda najbližji kraj, od koder bi ga bili lahko dobili je bila Chicago, 78 milj daleč. Eden zdravnikov je bn:o-javil ponj in v resnici ga je imel po preteku 78 minut že v rokah. Serum se je pripeljal z "zipper" vlakom, ki je nalašč v to svrho napravil tukaj postanek, dasi ta v voznem redu ni določen. UREDITEV GOSPODARSTVA Katoliški škofje izdali proglas, v katerem podajajo načrt za odpravo socijalne ga zla. PO KAT\SVETU — Philadelphia, Pa. -- Vrhovno sodišče tukajšnje države je zadnji teden odreklo v -ditelju neke verske iekte, namreč "sodniku" Rutherfor-du, pravico do odškodnine $100,000, katero je ta zalite val od kardinala Dougherty pocl obdložbo.da jo ta preprečil njegove radio programe. _ Minmi Fh. — Tukaj se je pričel kopati temelj za novi katoliški kolegij, kateri bo prvi iak katoliški zavod v Floridi. Prirejen bo za dekliško šolo in se pričakuje, da se bo lahko otvoril v jeseni. — Leeds. — Neki tukajšnji duhovnik, namreč F a t h e r Ward, je izrazil priporočilo ženskam, naj prihajajo k ob-hajilni mizi brez šminke na ustnicah, in sicer iz spoštovanja do sv. zakramenta. Naj si zato ob večernih pobožno-stih dvojno namažejo ustnice, ako .to žele, je dejal. — Pariz, Francija. — Vrhovnim poglavarjem nad vsemi duhovniki, ki služijo kot vojaki v francoski armadi, je papež Pij imenoval kardinala Verdierja. S tem pridejo pod njegovo nadzorstvo vojni kaplani, kakor tudi duhovni ki-vojaki. —o—— Iz Jugoslavije Tragična usoda bivšega posestnika in nekdaj uglednega gospodarja, ki je po izgubi premoženja moral gledati za priložnostnim zaslužkom. — Smrtna kosa. — Še druge vesti in novice. Washington, d. C. — Pod naslovom "Cerkev in socijalni red" so katoliški škofje in nadškof je v Ameriki izdali na pepelnično sredo daljši proglas za preureditev socijalnih in. gospodarskih razmer, da na podlagi pravičnosti in bož jih zakonov pride Amerika do ponovnega blagostanj a. Povdarjajoč, da je zlorab ljanje Oblasti, bodisi od delodajalcev, bodisi od organizi ranega delavstva, obsojanja vredno, so škofje ožigosaii oba ekstrema. Na eni strani, pravijo, je načelo, da se smatra delavstvo le za neko potrebščino kakor navadno blago, naravnost zlobno, na drugi strani pa je enako nepravilno, ako delavstvo s silo zahteva ves dobiček za se. Cerke^i, pravijo škofje, zaj^-varja stališče privatnega lastništva, toda istočasno smatra za zlo, ako se kapital in premože- Komaj tri dni je bil za hlap- trgovcu Stanku Ftiču. Vlomil- ca in že ga je doletela nesreča Litija, 5. jan. — Na novega leta dan je sprejel gostilničar in mesar g. Tone Lindner v službo za hlapca svojega bivšega stanovskega tovariša Pavleta Koprivnikarja. ki smo ga poznali pri nas pod imenom Ka'mnicarjevega Pavleta. Se pred 10 leti je bil Pavle, ki mu je bilo zdaj 88 let, sin edlinec ugledne Kamni-čarjeve gostilničarjeve rodbine na Frtici in je prevzel obširno, neobremenjeno posestvo in znano gostilno. Pa so mladega gospodarja zadevale nesreče in posestvo je lezlo navzdol, pred letom so mu ga prodali na dražbi Nekdaj ugledni gospodar se je začel ukvarjati z vožnjami. Na zimo je ostal brez za-•sluSžka. Njegov prijatelj g. Tone Lindner je prav iz usmiljena do Pavletove usode obdržal še konje čez zimo in je ci so razbili blagajno, iz katere. so pobrali 13.000 dinarjev gotovine in se nato še založili z raznim blagom v skupni vrednosti 500 din. Smrtna kosa v zapor "zaradi varnosti" Praga, Češka. — Iz zaneslji-nici smatra za neomejeno via- vih krogov se je v petek izve-darico sveta. delo, da so spravili naziji od nje koncentrira le na male sku-, Kamnjčarja zaposm za hlap-pine. Ravno vsled tega, ker ni ca Predvčfirajšnjim so Lind bogastvo pravilno razdeljeno, je prišlo do sedaj obstoječe socijalne napetosti, kajti delavstvu ni zasigurana varnost, do katere je upravičeno. Delavstvu mora biti zasigurana zadostna plača, če bi tudi dobiček s tem trpel Pravični socijalni red se bo upostavil, pravi proglas, ako se bo vzela srednja pot med dvema ekstremoma. Eden teh eks-tremov trdi, da se vlada ne sme absolutno nič vmešavati v gospodarsko življenje, drugi pa nasprotno zahteva, da mora vzeti vlada vse pod svojo kontrolo; prvi vodi v gospodarsko zmedo, drugi v diktatorstvo. Rešitev bi bila v sredi in v to svrho priporočajo škofje, naj bi se ustanovile stanovske skupine, "gildi", katere bi na podlagi krščanske morale preuredile socijalni red. Na predvečer praznika sv. Treh kraljev je v Ribnici umrl priljubljeni dekan Anton Šu-bič, ki ga je gotovo poznala vsa Dolenjska lcot svojega dobrotnika. Rojen je bil I. 1876 v vasi Pance, župnija Lipogla-va. V mašnika je bil posvečen 1. 1900. Kaplanoval je v Cerknici, Ribnici, potem na Vrhniki, odkoder je šel za župnika na Jesenice. L. 1911 je prišel v Ribnico in bil obenem imenovan za dekana in duhovnega svetnika. Njegovo delo za ribniško ljnds|vo je bilo veliko, tako v duhovnem, \o\ v gmotnem oziru ir. dolenjsko ljudstvo ga bo ohranilo v najlepšem spominu. -o- 500 do 600 v o osebnosti v por." nerjevi vozili ledi za ledenico. Pavde je pridno pomagal in se,je zvečer vrnil domov. Namenil se je nakrmiti konje in je zlezel na šupo, cla prinese mrve. Z zledenelimi podplati je lezel po stopnicah, pa mu je na hodniku spodrsnilo. Pavle je omahnil z glavo navzdol in padel kake 4 metre globoko na poledenela tla. Padec je bil usoden. Ker ni bilo Pavleta dalj časa v hlev, je stopil nekdo od domačih po gledat, kje se zadržuje. Našel je Pavleta na tleh negibnega, krvavega. . . Ponesrečenca so takoj prenesli v hišo in poklicali zdravnika, ki ga je pregledal in ugotovil, da si je pri padcu razbil lobanjo in pretresel možgane. Spričo težkega stanja je svetoval takojšen prevoz v ljubljansko bolnišnico, pa je že med pre diinih čeških protektivni za- vozom izdihnil. INDIJA IZKLJUČUJE NEVTRALCE New Delhi, Indija. — Po odredbi, izdani v petek, se bo, pričenši z 10. marcem, prepovedal uvoz v Indijo iz 23 nevtralnih držav. Med drugimi so izvzete od tega Zed. države, Japonska in Rusija. JELENI ZA PREVOZNO SLUŽBO zadostnimi živili, ter, da se strogo postopa sami s čistimi, ki skušajo rovariti proti Nemčiji. — Dve različni poročili o I dveh različnih strani, ka-eno, da jih zalagajo z|kor že pač navadno. Tudi v Galiciji bo svetila elektrika Celje, 8. jan. — Pred dnevi so se zbrali v Galiciji zastopniki občin Dobrne, Galicije in Šmartnega, da se končno pogovore o napeljavi elektri-ce v te kraje. Sklenjeno je bi-o, da se bo napeljal glavni vod skozi Dobrno do Zavrha, kjer bi bil transformator, od tod pa bi se napeljala elektrika do posameznih vasi. To bi bila vsekakor velika pridobitev za te kraje. -o- Nesreča v gozdu V gozdu je padel hlod na nogo Francu Frantarju, zidarju iz Zgornjih Brnikov. Dobil je tako hude poškodbe, da so ga morali odpeljati v ljubljansko bolnico. -o- Finci se poslužujejo jelenov za prevoz preko zasneženih poljan. Slika kaže, ko so s tako vprego pripeljali s sanmi na letališče nekega ranjenca, da ga odl>rav'.i° z aeroplanom v bolnico. Zemljo je odneslo Dvajset juter plodne zemlje sta odnesli Drava in Mura, ta-o poročajo iz Medjimurja. To je bilo o priliki zadnjih povodnji. S tem je prišlo več kmečkih družin naravnost na beraško palico. -o- Ni zadel pravega Jaka Potočnik, 27 letni delavec iz Zalega Loga v Selški dolini, je bil po nekih opravkih v Kokri. Ko je zvečer odhajal domov, je dobil od neznanca s kolom po glavi, tako močno, da so nezavestnega pripeljali v ljubljansko bolnico. Neznanec je hotel udariti arugega, pa je zadel Potočnika. -o- Čedna družba Orožnikom v Zgornjem Cmureku se je posrečilo izslediti in prijeti vlomilsko tolpo, ki je izvršila okrog Cmureka in na področju občine Velita 36 vlomov in tatvin. Člani te čedne družbe so 28 letni Karel Zlater, 36 letni Franc Gungl in komaj 16 letni Jožef Šrok. Priznali so, da so vršili to posel od meseca maja pa do konca decembra lanskega leta in povzročili kmetom do 11.000 dinarjev škode. Svojevrsten čudak V Valjevu v Južni Srbiji živi čudak, Dobroslav Pantič po imenu, ki je zavrgel svoje ime samo zato, ker ga nosijo tudi mnogi nepošteni ljudje in se dal prepisati za Gurmana. Možak je tako strog proti samemu sebi, da si je sam odmeril pet dni hišnega zapora, ker ga je v neki svoji zadevi polomil. Pri sodišču mu teče pravda v kateri zahteva 200.-000 din odškodnine. Pravi, da če pravdo dobi, bo polovico Velik vlom V Spodnji Koreni je bilo i, vlomljeno pri gostilničarju in | zneska razdelil med siromake. to se že pogHhava, saj sva ži, ker nimamo voditeljev, da (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlllTOUghs "jwiTED FEATURE SYNDICATE. Inc. AMER1KANSKI SLOVENEC Torek, 13. februarja 1910 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto........................................$5.00 Za pol leta ........................................ 2.50 Za četrt leta .................................... 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ........................................$6.00 Za pol leta ........................................ 3.00 Za četrt leta ...................................- 1-75 Posamezna številka ........................ 3.c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ...................... For half a year .....$5.00 _____ 2.50 For three months ........................... 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ....................................$6.00 For half a year ................................ 3.00 For three months .......................— 1-75 Single copy........................................ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Spričo vsega tega je postalo na severu jako nemirno ozračje, ki se je še bolj razburkalo, ko se je te dni izvedelo za sovjetske protestne demarše. Sovjetski vojni neuspehi na Finskem so to bojazen le še povečali, ker se boje, da jih bo Stalin skušal popraviti ne le s še hujšim udarcem na to državo, temvfcč tudi z navalom na Švedsko in Norveško, kar naj bi v Rusiji zopet dvignilo njegovo avtoriteto. Zato je razumljivo, da se v Skandinaviji čim dalje bolj jači propaganda za aktivni poseg v vojno, češ, da je bolje sedaj že zastaviti v borbo vse nacionalne sile, ko je še finska odporna moč nezlomljena, nego čakati, da pridejo pozneje Skandinavske države posamič na vrsto. Pri tem računajo seveda propagatorji take politike tako rekoč z univerzalno pomočjo demokratičnega sveta tako iz Evrope kakor iz Amerike, skratka, na orjaško splošno konflagracijo. Do-sedaj ni videti, da bi ta propaganda dobivala premoč, toda zelo je značilna in priča, kako resno pojmujejo položaj na severu in kako usodne komplikacije jemljejo v poštev za bližnjo bodočnost. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Skandinavski problemi Že nekaj časa se gostijo poročila, da se v Skandinaviji ^ stopnjuje občutek nesigurnosti, občutje rastoče nevarnosti. Iz enunciacij Skandinavskih politikov, državnikov in drugih glasnikov javnosti odsevajo taka občutja, ki najdejo po večini tudi prav konkretnega izraza, enako pa pričajo o njih poročila skandinavskih dopisnikov raznih inozemskih listov. Ako pretehtavamo poročila iz Skandinavije, kakor tudi vesti, ki se pojavljajo o Skandinaviji v evropskem časopisju, nam vedno znova vstajajo isti vzroki bojazni, ista vprašanja, ki povzročajo zaskrbljenost. Predvsem se more ugotoviti, da'je ostala na severa silna nezaupnost spričo sovjetsko-nemške zveze. Severni svet je nagnjen k pesimističnemu,presojanju glede vsebine in obsežnosti te zveze. Kar se je zdelo ob priliki sovjetskega vkorakanja v vzhodno Poljsko šele kot možno se je izkazalo med sovjetskim prodorom v baltiške države kot zelo verjetno, a med potekom sovjetske vojne kampanje na Finskem kot gotovo — to je spoznanje, da gre za dogovorjen sporazum med Moskvo in Berlinom, v katerem in s katerim so se najbrž že povsem podrobno dodelile vloge obeh partnerjev. To je naziranje, ki se je silno razširilo v Skandinaviji in ki prevladuje čim dalje bolj, dasi šfe ne Via o njen reči, da je že dokazano ali kakorkoli konkretneje dokumentirano. Skandinavski svet čim dalje bolj za pada bojazni, da je sovjetski napad na Finsko šele prva stopnja široko zasnovane akcije, ki se bo izvajala tako odjia sovjetske kakor od nemške strani. Severnjaki pravijo, da je le tako mogoče razumeti srdito časopisno kampanjo, ki jo vodi nemško časopisje zoper Skandinavske države z očitkom, da dopuščajo prevažanje orožja, prehrane in moštva v pomoč Finski ter dovoljujejo organiziranje podobne pomoči v korist finski obrambi na lastnem teritoriju, po lastnih državljanih. Ta propaganda je tem bolj opasna, odkar se vrši v kombinaciji z očitki, da pripravlja Velika Britanija novo fronto na evropskem severu, fronto, s katero naj bi prijela Nemčijo iz boka ter s tem strla njen odpor. S takimi in podobnimi očitki meri nemška časopisna polemika na najbolj občutljive strani, saj se morajo severnjaki braniti pred obtfolžitvami, da se podajajo v vojno nevarnost, da kršijo nevtralnost ter se postavljajo dejansko na stran nemških sovražnikov. Gre tedaj za dvojno. S tem, da dopuščajo Škandinav-ci vsakovrstno pomoč za Fince ter jači j o njihovo obram bo zoper sovjetsko invazijo, postajajo pristranski ter se postavljajo zoper Sovjetsko unijo. V Berlinu ves čas niso prikrivali, da se čutijo s tem prizadeti kot sovjetski zavezniki, dasi niso bili redki prikriti glasovi, ki so izražali sum o iskrenosti nemške prizadetosti, in menili, da se ta na zunaj bolj kaže, pač radi sovjetske intervencije. Dru- -----„, „ gič pa gre za obdolžitve, da si pripravljata zapadni velesili omoženo hčer Mary R a .1 ° ... , __x: NaHfi.no. zaniisra so 1R vn vojno pozicijo na evropskem severu, pod krmko pomoči Finski. Dočim je Nemčija v prvem primeru le posredno, bi bila v drugem primeru povsem direktno prizadeta. Tu je treba vzeti v poštev tudi ogromno važnost, Id jo imajo švedske rude za nemško vojno gospodarstvo, pa poleg tega še dovoz živil in nekaterih surovin iz Skandinavskih držav za nemški gospodarski režim. Ker se nahajajo poglavitne železne rade na daljnem švedskem severa, se izraža v Skandinaviji bojazen, da bi si hotela Nemčija zagotoviti ta prevažni vir s preventivno akcijo, ker bi v primera večjih komplikacij zagotovitev ne bila več mogoča ali pa vsaj združena z neprimerno večjimi žrtvami. Toda na britanski strani take možnosti povsem zanikavajo in tudi v Skandinaviji nihče resno ne računa z njimi. Prav radi tega tem bolj domnevajo, da gre za dobro premišljeno igro, po pretehtanem kombiniranem načrtu. Kakor znano, zlasti na Švedskem ni manjkalo zelo uglednih simpa-ttzerjev z nemškimi tezami; marsikoga med njimi je šele finska afera odvrnila od Nemčiji prijazne vsmerjenosti. Pri tem opozarjajo v Skandinaviji, kako mesto zavzemajo severni faktorji v naroclno-socialistični teoriji o nordijski rasi, saj je bilo ponovno govora o težnji po priključitvi vseh nordijskih predelov v veliki nemški politični sistem. SLOVENSKA PIONIRKA UMRLA Ely, Minn. Dne 28. januarja je preminula Marija Petek, ki je stanovala pri svoji hčeri Mariji Ružič v Gary-New Duluth. Dne 2. novembra lanskega leta je bila izpolnila 89 let starosti, kar je vsekako lepa starost za žensko, ki je svojem življenju veliko pretrpela. — Pokojna Marija Petek je bila rodom iz Rakitnice pri Ribnici in je prišla v Ameriko v spremstvu svojih dveh hčera leta 1903, dočim sta bila njen soprog Martin in sin Frank "že nekaj let poprej tukaj in sicer tukaj na Ely. Zaposlena sta pa bila v bližnjem Chandler rudniku. Ko so se otroci že poročili, sta se Mr. in Mrs. Petek naselila leta 1910 vGrea-ney, Minn., kjer sta si vzela zemljišče od države, takoime-novan "home'stead." Tamkaj sta oba pretrpela mnogo s čiščenjem zemljišča. Pozneje sta delala na tem zemljišču, dokler ni starost obeh upogni-Mr. Petek je umrl pred enim letom v visoki starosti. Mrs. Petek je še nekaj mesecev ostala na svojem posestvu, naposled, ko je začutila, da se bo treba kmalu preseliti v večnost, se je priselila k svoji hčeri Mrs. John Ružič. — Pogreb pokojne se je vršii 1. februarja v cerkev sv. Eli-zalbete ob 9 uri, kjer je Rev. John Šolar opravil sv. mašo in molitve za pokojno, nakar je bilo truplo pripeljano v Gteaney in tam položeno poleg trupla njenega moža, ki je Umrl 28. avgusta lansko leto. Mrs. Petek je bila članica društva sv. Cirila in Metoda št. 1, JSKJ. in društva sv. Ane HBZ. Oba društva sta poklonila pokojni lepe vence svežih cvetic, saj je bila pokojna ena med prvimi članicami, obeh društev. — Tukaj v Ely zapušča sina Franka, v Chicagi hčer Nežo, poročeno Pucelj, v Gary-New Duluth lužic. Nadalje zapušča še 18 vnukov in devet pravnukov. — Rog ji daj večni počitek in svoje plačilo za trud in trpljenje zemskega potovanja, vsem njenim sorodnikom pa sožalje nad izgubo blage matere! V Shtipman bolnišnici se nahajate Mrs. Josephine Ma- rolt in John S č u r k iz East Chapman street. Mr. Sčurk je bil operiran dne 30. januarja na slepiču. Kakor se poroča, se obema že obrača na bolje, kar jima tudi vsi želimo. J. J. P. SMRTNA KOSA Waukegan, III. Po dolgi in mučni bolezni je v Gospodu zaspala rojakinja Johanna Mušich, v starosti 53 let. Doma je bila pokojna iz Sinje gorice, fara Vrhnika. V Ameriko je prišla leta 1909. Pogreb se je vršil v cerkvi Matere Božje, Februarja 8. Od tam pa na Ascension pokopališče. Spadala j« k .IruSfevu sv Jožefa, št. 53, K.S.K.J., in pa k društvu sv. Družine. .Tuk zapušča žalujočega soproga m pa tri hčere ter štiri sinove. Naj v miru počiva in ne beška luč naj ji sveti. Osta lim žalujočim pa naše sožalje. Andrew Košir --o----i MNENJE NAŠEGA NAROČNIKA IZ CLEVELANDA Cleveland, O. Zdaj, ko je zima,mnogo beremo, ker imamo dovolj časa. Stiskamo se okrog peči in časniki so naši najboljši tovariši. Izmed vseh listov sta meni najbolj priljubljena naš dnevnik "A. S." in mesečnik "N. S." —• Prvi mi prinaša vsak dan razne zanimive vesti iz vseh delov sveta, razne dopise in novice iz starega kraja. Drugi pa prinaša poučno bei'ilo, ki je koristno za vsakega. Vsakokrat ko preberem Novi Svet se mi dopade in tudi jaz pravim, le zakaj nismo imeli Slovenci že preje takega dobrega lista. V resnici težko ga čakamo vsaki mesec, da ga nam prinese pismonoša. Potem S6 z zcno prepiia^i kdo ga bo najprvo bral. Pa oba pod eno streho. Ampak posojevanje tega lista sem pa prepovedal. Večkrat je izginil in ga ni bilo več nazaj. Zdaj ga pa spravim. Vsak si ga naj sam naroči. Ce imajo za druge liste, zakaj ne bi imeli Iše za tega, ki ga radi bero. Pri enem sosedu je pomagalo, da si ga je sam naročil. In zdaj večkrat pravi, da tega lista ne pusti, da bi bil raje lačen, kakor bi to napravil. Zanimanje za ta list bo pa še večje, ker čez par mesecev pride naša metropola na vrsto. O rusko-finski vojni je zadnje čase med nami tudi mnogo pregovarjanja. Berem zlasti članke našega vrlega pisatelja č. g. Trunka, ki je res pristen Slovan. Njegovo pisanje v tem oziru je pa treba seveda razumeti. Nje'm'u gre za slovanstvo, katero itak nima v svetu dosti veljave. Je pa seveda tudi res, da je Rusija s svojim komunizmo zelo nevarna reč. Ruski komunisti so brez značaja. Slišali smo kako so bili brez značaja na Francoskem in v Španiji. Katoličanom so vse obljubili, saj sem baš v tem listu večkrat bral, da so komunisti celo katoličani h obhajilu hodili, samo da bi jih prevarili. Ampak ostali so vedno isti nepoboljšljivi komunisti. Kaj bi bilo torej boljq, da Rusijo porazijo in v njej porazijo in vržejo s krmila komunizem, a zraven seveda tudi kolikor toliko zasužnijo Slovane, kolikor jih je še, ali da sedanja Rusija taka, kakoršna je danes s svojo komunistično na vsej črti protiversko vlado zmaga. To je jako težavna reč. Neka zguba grozi na obeh plateh. Res je pa tudi, da pod kakim Hitlerjem ne 'bo za Slovane drugega, kakor le grob. Ta reč se mi vidi taka, kakor nekaka nevarna stava, j Ce stavim tu, bi nas vodili po pravih potih. Glede dela pisati ni kaj posebnega. Pri nas v' Clevelandu se tu in tam dobro dela, ampak tudi samo kadar se dela. V ve£ih krajih tudi bolj slabo. Za .nas starejše, ki smo že Abrahama videli ni dosti upe-nja. Kadar kdo izmed nas delo zgubi, ni upanja, da bi drugega dobil. Vzrokov je več. Prvič po tovarnah, kjer delajo s stroji ne jemljejo starih ljudi, ker jih je težko priučiti delati s stroji. Tam hočejo mlade moči, da se razumejo na mere, da so urni, gibčni in tako naprek. Danes po vseh šapah, kjer delajo s stroji zahtevajo od mladih fantov višjo šolsko izobrazbo. Brez High School, danes na takih krajih malo kdo že delo dobi, razun pometači in že nitorji. Teh del pa ni dosti Kako bo res z delom v bodoče je tudi skiJb za marsikoga. Saj je na tisoče mladih viso ko izobraženih, ki ne morejo delo dobiti. Pri nas v Clevelandu imamo takozvane tehnokrate, ki razmotrivajo stalno te reči, ampak brezposelnost je težka reč tudi za te strokovnjake. Zimo smo imeli letos ostro in je še ostra, tudi dosti bolezni je med ljudmi. Naše stare slovenske korenine letos hudo padajo. Dan za dnem so pogrebi pri sv. Vidu in pri nas v Collinwoodu. Dosti je nas Slovencev v Clevelandu, ali če bodo nas kar tako le lifrali dan za dnem na pokopališča, bo nas tudi zmanjkalo vsaj starejših, ki smo prišli čez morje. Naj zaključim in pozdravljam vse čitatelje tega lista, kateremu želim mnogo novih naročnikov v tej kampanji. F. J. -o- Dogodki Med Slovenci po Ameriki PREMETENI POLICIST V okolici Kodanja je neki av nekaj zgubim, (tomobilist nedavno povozil gos. če stavim ta&i neka* zgubim, morda vse na obeh straneh. Kam naj se obrnem kot Slovan ? Po moji revni pameti seveda to kar Slovenci pišemo in govorimo ne bo odločilo. Odločila bo moč, ene ali druge strani. Ugibamo pa seveda lahko, kako bi bilo bolje, ali tako ali pa tako. Najbolje bi bilo seveda, d'a bi se ruski narod osvobodil komunistov in si sam svojo vlado izbral. Ampak križ je, ker je priprosti ruski narod, kakor čreda brez pastirjev in na kaj takega še dolgo ni upati. Prej so ga carji tlačili,zdaj ga komunisti. Politično se pa narod ne da izšolati kar tako, kakor bi s prsti počil, posebno še naroda ne, ki v veliki večini ne zna čitati ne pisati. Tu je največja zapreka vsaj po moji sodbi. Stopetdeset milijonov Rusov hlapčuje in si pomagati ne zna. Strinjam se pa z č. g. Trunkom, ki pravi, da Slovani nimamo ničesar pričakovali od Angležev in Francozov. Tem je vseeno, kdo tlači in ubija Slovane, samo da ne postanejo njim nevarni. To je vsa zakar se brigajo. Slovani smo veliki reve- Pritekel je kmet, ki je bil nje lastnik in zahteval zanjo tri krone odškodnine. Avtomobilist bi jo nato lahko vzel s seboj. Ta se pa s tem ni. strinjal. Cena se mu je videla previsoka, plačal bi le dve kroni. Moža sta se prepirala in si vrgla marsikakšno v obraz. Tedaj je prišel okoli vogala vaški policist in izrekel sodbo, o kateri govori sedaj ves danski tisk. Dal si je najprvo poročati o stvari in ko je zvedel, da se moža ne moreta zediniti samo zavoljo ene krone, je dejal: "Dobro, oba bosta prišla do svoje pravice." Nato je velel kmetu, naj mu izroči gos, avtomobili-stu pa, naj mu da dve kroni. Ko je imel oboje v rokah, je izvlekel denarnico in priložil iz svojega še eno krono. Denar je izročil kmetu, vzel je gos pod pazduho in se poslovil od obeh z besedami : "Tako poceni nisem še nikoli prišel do gosi." Oba moža sta se zasmejala, pristala sta na to salomonsko razsodbo, si odpustila hude besede in odšla vsak svojo pot. Nasprotniki store in žrtvujejo vse za svoje zmote; kaj ti kol katoličan storiš za širši upliv svojega prepričanja? Postne pobožnosti pri Sv. fanu v Chicagi Chicago, 111. — V slovenski cerkvi sv. Štefana bo tekom posta sledeči red pobožnosti: — Vsak torek zvečer ob 7:30 uri je običajna pobož-nost sv. Antona. — Vsako sredo zvečer ob 7:30 zvečer je slovenska pridiga in blagoslov z Najsv. — Vsak petek večer ob 7 :30 zvečer je angleška pridiga, kratek križev pot in blagoslov. — Vsako nedeljo večer ob 7:30 zvečer pa je slovenski križev pot in blagoslov. Ameriški pionir umrl v stari domovini Cleveland, O. — Mrs. Vera Shepec z Hale Ave. je prejela iz starega kraja žalostno vest, da ji je dne 2. januarja v vasi Zvirče na Dolenjskem umrl ljubljeni oče Jakob Turk, po domače Klin v starosti 77 let. Bil je nad osem let težko bolan in nazadnje ga je smrt rešila nadaljnih zemeljskih težav. Pokojni je, pred 50 leti prišel v Cleveland in vodil tu gostilno, nakar se je vrnil z družino v domovino. Tukaj zapušča dve hčeri, že omenjeno in M r s. M a r i j o Ostanek, v domovini pa dva sina in štiri hčere. Iz West Allisa West Allis, Wis. — Dobro poznani westalliski rojak Ferdinand Glojek, ki je aktiven tako na društvenem polju, kot tudi v raznih gospodarskih ustanovah, je bil nedavno ponovno izvoljen V Po Soči ter nekaj slik iz s.J"sta. kjer se lepo vidi, kako k '"a je bila burja> ki je od_ asala morsko vodo na bli- zJe Ulice in stavbe, kjer je rznila in napravila debelo tf0rjo leda, debelo celo 1 m. omoli so bili vsi v debelem žigu- Med Nabrežino in Tr-{ ,em Je burja poškodovala 'ezniški električni vod na te 0 .VeJiki razdalji. Zaradi Planina pri Vipavi Lansko leto se je v naši župniji rodilo 26 otrok, umrlo je 11 oseb ,10 parov se je pa poročilo. V zadnjih 16 letih smo imeli 370 rojstev, 210 pogrebov in 75 porok. Številke nam povedo, da živi pri nas zdrav kmečki rod, ki pošteno skrbi, da se naše število množi in ni strahu, da bi izumrli. — Za novoletno voščilo smo prejeli od županstva ljubeznivo sporočilo, da je bil povišan občinski davek od vrednosti družinskega dohodka. K e r smo z dajatvami že itak preobložen in ker nas bremeni že itak 20% davek na vino, ki nam daje skoro edini izkupiček za trdo preživljanje, nam je zgornje "voščilo" zelo zagrenilo novoletno razpoloženje. Senator B. K. Wheeler, o katerem se domneva, da utegne kandidirati predsedniško nominacijo na demokratski listi. Slika ga kaže, ko je govoril na premogarski konvenciji v Columbus, O. PO DVANAJSTIH LETIH (Spomini iz mojega obiska Amerike.) oSe'b kilo ustavljeno nekaj - t. mh i« vsi' tovarni vlaki. 2ace Pa je imel železniški Smrten padec V tragičnih okolščinah je v Kojskem umrl stari posestnik Ivan Simčič. Nekega večera ob koncu preteklega leta se je vračal domov. Spotoma se je spodtaknil in padel. Ne da bi vedel, si je prebil lobanjo. Na pomoč sta mu prihitela dva mladeniča, ki sta videla;, kako je padel. Dvignila sta ga, a Simčič je bil še toliko pri moči, da je menil, da bo še sam prišel do doma. Kljub temu sta ga fanta spremljala in sta ga na njegovo željo spravila na domači senik. Še ko sta se poslavljala, jima je Simčič dejal, da Zaradi tihotapstva in žganje-kuhs Ni dneva, da bi sodišča v Julijski Krajini ne imela opravka s tihotapci in žganje-kuharji. Kava, tobak in pa žganje so v glavnem predmeti obravnav, v • katerih se morajo zagovarjati naši ljudje. Tako so bili od goriškega tri-bunala obsojeni -zaradi žga-njekuhe: Zorko Ličen, star 27 let, iz Rihemberka, na tri mesece, 20 letni Marko Batagelj in 22 letni Venceslav Lisjak, oba iz Crnič, vsak na tri mesece zapora, povrh pa še vsak na denarno globo, povračilo stroškov in zaplembo orodja in blaga. Zaradi nekaj kilogramov tihotapske kave je bila obsojena na 280 lir kazni 62 letna Marija Debe-ljak iz občine Grahovo. K sreči sodniki niso hudo strogi in je velik del naloženih kazni — pogojen. KRATKE NOVICE Strogo nadzorstvo nad cenami se še zmerom izvaja po! trgovinah na drobno š i r o m vse dežele. V reški pokrajini je bilo te dni posvarjenih 19 trgovcev. V Trstu so trem trgovcem zaprli prodajalne za tri do pet dni. * V Palestino. Pred dnevi se je peljalo čez Podbrdo skozi Gorico v Trst 95 češkoslovaških Židov, ki so potovali v Palestino. V Trstu so se vkrcali na ladjo. * Po 10 kg kave na osebo. Po Notranjskem kroži govorica, da so na podlagi statistike ugotovili, da se uvozi v reško pokrajino na področje, ki je prosto carine, letno po 10 kg kave na osebo. Rečani so bržčas hudi "kofetarji," vendar jim gotovo tudi Notranjci pridno pomagajo. * Posojilnica v Tolminu je že nekaj časa v likvidaciji. Z dekretom! ministerskega predsednika je bil sedaj imenovan za njenega novega likvidacijskega komisarja odvetnik Karel Venturi. V Štjak nad Vipavsko dolino. Dobili smo novega župana-poclestata. Pred dnevi je bil namreč za našega novega občinskega načelnika imenovan g. Lojze Trampuš, trgovec e živino iz Zg. Branice. Nesreča na cesti Ko se je 40 letni posestnik Vladimir Kačur od Sv. Krištofa pri Laškem peljal po cesti z enovprežnim vozom, se je konj splašil in zdirjal z vozom. Kačur je padel nod voz tako nesrečno, da je šlo kolo čezenj in mu zdrobilo lobanjo. Prepeljali so ga v celjsko bolnico, kjer je čez nekaj dni podlegel hudi poškodoi. Dve nesreči Firbas Franc, kočar iz Za-mušan pri Sv. Marjeti je v temni noči zašel s ceste ter sc prevrnil na spodaj stoječo ograjo. Dobil je močne notranje poškodbe. — Alojzij Ranfl iz Bresnice pri Sv. Lenartu je padel z lestve na ka-menita tla in dobil hude poškodbe po vsem telesu. — Oba sta morala v ptujsko bolnico. Vjeli so se Nedavno je bilo vlomljeno v Lahovo trgovino na Glavnem trgu v Mariboru. Policija je kmalu zasledila tri vlomilce in jih zaprla. So to sami mladoletniki, katerih eden še 16 let nima. Le Mihelič, katerega še iščejo, je starejši vlomilec. Vlomljeno je bilo za časa opoldanskega odmora, ko so bila vrata trgovine bolj površno zaprta. Tri dni so hodili oprezovati, šele tretji dan jim je uspelo. Vlom je zasnoval bivši sluga v trgovini, ki je tudi vedel kako se odpre registrirna blagajna. nega Albina Ilobota iz Maribora. Ležal je na tleh, zaboden v levo stran. Povedal je, da se je sam zabodel, ker mu je umrla sestra, brez katere ne more živeti. -o-- Čoln se je prevrnil Mladi Ludvik Urbajs, posestnikov sin iz Hrastnika, se je nekega dne vozil s čolnom po Savi. Čoln se mu je prevrnil, fante je pa padel v vodo. Oprijel se je prevrnjenega čolna in voda jo oba nesla po strugi. To je opazil železničar Hikl in hitel z drugim čolnom na pomoč ter srečno rešil fanta gotove smrti. Ponesrečenec je bil že ves obnemogel in skoro trd v mrzlih valovih Save. -o- Nevarno fotografiranje Neki Škofjeločan je napravil izlet v obmejne hribe s svojo izvoljenko. Bila sta že blizu meje in ker je imel s seboj fotografski aparat, je hotel dfkle fotografirati. V bližini se je pa nahajal vojaški objekt. Fanta so prijeli, mu vzeli aparat in ga ovadili sodišču. Imel je potem še velike sitnosti in se je moral zagovarjati pred ljubljanskim sodiščem, da ni imel, nikakega zlobnega nalriena pri fotogra-ifranju. Nazadnje je bil vendar oproščen. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA1 Sestri je hotel slediti v grob Pred neko gostilno v Mariboru so našli ponoči zabode- POSLUSAJTE vsako nedeljo prvo in naj starejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. VELIKONOČNA DARILA je čas, da zdaj odpravite domov. Zdaj obratuje promet med Evropo in Ameriko vedno bolj počasi. Zakasnitve so na dnevnem redu. Vendar se pa denarne pošiljatve dosedaj še redno dostavljajo v Jugoslavijo in Italijo. Da bodo vaši domači prejeli vaše velikonočno denarno darilo do časa, ga odpravite čimpreje in ne čakajte zadnjih tednov pred Velikonočjo. Naše cene so zdaj: jugoslovanski DINARJI: Za $ 2.40.................. 100 Din Za $ 4.60.................. 200 Din Za $ 6.70.................. 300 Din Za $ 8.80............... 400 Din Za $10.50.................. S00 Din Za $20.5.0.................-.1000 Din Za $40.00..................2000 Din ITALIJANSKE LIRE: rn $ 3.05................ 50 $ S.90-.............- 100 $ 11.50................ 200 $ 17.00...........300 $ 28.00.............. 500 $ 55.00.........—100° $5(38.00...............2000 Vse pošiljatve naslovite na: Lir Lir Lir Lir Lir Lir Lir JOHN JERICH 1849 W. Cennak Road, Chicago, Illinois (Dalje) Na podlagi tega sem v New Yorku imel poleg že zgoraj omenjenih gospodov še daljše razgovore z gg. Hlačo, Kerže-tom, Frank Sakserjem, liude-tom, urednikom in drugimi. G. L. Adamiča nisem mogel dobiti, ker je bil na. zapadu. Vsi so me izredno ljubeznivo sprejeli in vsi z zanimanjem, pa tudi z razumevanjem poslušali, in obljubili vse svoje sodelovanje in vso svojo pomoč, ako bi se kakršnakoli akcija začela. Vsi so izražali svoje veselje, pa tudi svoje priznanje domovini, da danes toliko dela za svoje izseljence, kar bi bilo že zdavnaj potreba, pa bi bile razmere med ameriškimi Slovenci vse drugačne, kakršne so. Vsa ta prijaznost in naklonjenost je zlasti mene toliko bolj razveselila, k,er .sem bil z nekaterimi pred par leti celo v boju. Vendar sem bil silno vesel, da uvidijo, da je bil ta boj ne osebni, da se osebno nismo nikdar ne prepirali, še manj se sovražili, temveč je bilo to samo "kresanje duhov," t. j. boj za načela, bodisi Evetovnonazorna, bodisi politična, bodisi gospodarska. V New Yorku sem zato naredil natančen načrt svojega potovanja po Ameriki, ki bi mi vzelo nekako dobra dva meseca, torej prav toliko, kolikor sem imel namen ostati v Ameriki. Slo mi je samo za stroške potovanja, ki je v dinarjih, katere sem imel v zelo revnem številu na razpolago, zelo draga. Da bi pa naselbinam računal za predavanja, pa zopet ni bilo misliti, ker bi s tem uspehu katerega sem hotel doseči, samo škodoval. Vendar že tu moram omeniti, da je veliko razumevanje tega dela od strani g. generalnega konzula v New Yorku rešilo to vprašanje, za kar mu bodi v imenu ameriških Slovencev izrečena prisrčna zahvala. Toda načrt svoje govorniške ture po Ameriki sem moral pa spremeniti, ko sem nekoliko dni -po svojem prihodu dobil od gosp. Grdine iz Cle-velanda v imenu "Združenja Društev Mož Najsv. Imena" povabilo, da že 20. avgusta govorim kot glavni govornik na velikem skupnem pikniku v Clevelandu, na katerega pričakujejo nad pet tisoč udeležbe. Kako sem se mogel ta- ko vabljivemu povabilu upreti in ne oditi? Piknik je bil prirejen v korist detetu mojih dolgoletnih želja, Lemontu, novemu kolegiju in samostanu, katerega so začeli oo. frančiškani zidati prisiljeni, ker dosedanja, lesena stavba, ni več na mestu. Vendar pa nisem mogel v Cleveland, predno se nisem predstavil našemu poslaništvu v Washingtonu, in tam povedal o svojih načrtih in prosil sodelovanja. Na žalost pa nisem' dobil g. poslanika Fotiča doma. Bil je nekje na "weekend" počitnicah. Zato me je pa sprejel moj stari znanec in prijatelj g. svetnik poslaništva, Slovenec, dr. Vladimir Rybar. Potrdil je moj načrt v celoti in mi v imenu gosp. poslanika obljubil vso pomoč in sodelovanje. Po obedu, na katerega me je povabil, sem odšel v Cleveland. (Dalje prih.) NAJSTAREJŠI RUDNIKI Najstarejši rudniki na svetu so rudniki bakra in turkizov na Sinajskem polotoku. Te rudnike so izkoriščali že Egipčani pred 3700 leti, kakor je x-azvidno iz Starih napisov. Za noben drug rudnik ne vemo, da bi bil starejši, čeprav je znano, da so pridobivali rude že prazgodovinski ljudje. Ti sloviti rudniki srebra in svinca na gori Lavrionu na Grškem so prastari. O njih grška zgodovina mnogo govori in Kse-nofon je zapisal 1. 355. pred na šim štetjem, da so jih izkoriščali že v pradavnih časih. Tudi Fe-ničani so bržkone že 1500 let pred našim štetjem pridobivali v Španiji kositer. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Vsem našim naročnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom Slovencem v Bradley, Illinois in okolici sporočamo, da je sprejel zastopništvo za naša lista "Ameiikanski Slovenec" in "Novi Svet" znani ugledni rojak Mr. Math Stefa-nič, kateri je pooblaščen, da sprejema naročnino za oba imenovana lista, naročila za oglase, knjige naše Knjigarne in druge zadeve v zvezi z našim podjetjem. Vsem rojakom ga toplo priporočamo, da mu g.-edo na roko in mu pomagajo širili naše liste. Uprava "Am. Slov. in "N. S." 300 SVETIH maš letno rinalStJa vedToll80 ihni "Mašne zvczc za Afriko". Člana- enkrat za vedno 2Sc » vsako osebo, živo ali umrlo. - Naslov: družba sv. petra klaverja w n- _ za 3friške misijone, 3624 W. Pine Boulevard, Dept. L, St. Louis, Mo. |llllll!lli11111............................................................................... | MICHAEL TRINKO& SINOVI PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS (Pleskarji in popravljači ometa in sten) 2114 West 23rd Place, Chicago, Illinois Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) d,elo, pokličite nas m vprašajte nas za cene. Nobene zamere od nas £o uaste delo potem tudi drugam. Priporočamo se pa. da daste nam kot Slovencem priliko, da podamo naše cene za delo. Pleskarska dela vršimo točno in za iste jamčimo. Torek, 13. februarja 1940 __AMERIKANSKI SLOVENEC __Stran 5 0100020001530200020002010102480102010000010101230201010201000202010002234802029001020000020201000201015391010101020201010153000102 Stran 4 amerikanski slovenec Torek, 13. februarja 1940 ESETI BRAT IZVIREN ROMAN "Ali niste mogli molčati!" jezi se Krja-velj. "Kaj je bilo treba blebevsati o Piska vu, morski strah te postrašil? Kdo bo za vino dal? Nalašč sem prišel les-kaj, da bi ga enkrat pil čez dolgo ko večni kraj, pa mi ga odženete. Bog se vas usmili! Že toliko dni je med nami, pa ne veste, da se ne sme ž njim govoriti, kar človeku v glavo pade." Peto poglavje. Tak dedje nam bili Pred stotino le. Jak- Zupan. Prišel bo en možiček! Stara pesem. Krjavelj, mož, ki je poslednje besede govoril, zdi se nam tako imeniten, da ga natančneje narišemo in zato ž njim celo nov odstavek začnemo. Zakaj današnji Obrščanje, ki so bili tačas otroci, ko se je naša povest godila, trdijo, da niso razen desetega brata Martina Spaka nikogar za večje čudo imeli ko Krjavlja. Bil je ta mož že čez šestdeset let star, srednije velikosti, pa precej životen. Lica je bil zabuhlega, čela nazaj visečega in nekaj čudnega, pol škiljavega pogleda. Oblečen je bil po zimi v suknjo, ki je bila Bog ve kdaj vojaška in iz plavega sukna, kateri se pa zdaj iz množine pomečkov, zaplat in lukenj, z vlaknom in nitmi zapletenih, že ni poznalo, katera barva in zaplata je prvotna in katera je šele potlej' pridejana. Hlače prtenice so segale samo do kolena, kjer je Krjavelj za malo ped bose kože kazal, ker so bile golenice njegovih čevljev že tolikrat udelane, da niso več segle do kolena in do stremen. Na glavi je imel klobuk s širokimi kraji, kakor ga sem ter tje današnji čas samo še včasi v starini ali na ghivi častitljivega slovenskega deda vidimo. Pa da bi Krjavelj pokazal, da je svoje dni cesarja služil, torej kaj sveta skusil, imel je krajevec nad levim ušesom gori zavihan in na oglavje pripet, kakor nekdanji brambovci v francoski vojski. Pravijo, da je lepše, če se človek nevednega kaže, kakor če laže. Zato bom tudi jaz naravnost povedal, da ima pričujoča' povest mecl drugimi slabostmi ravno iia tem mestu znamenito prazno lino, katere nikakor ni bilo moči zadelati in zamašiti. Ni namreč znano, kje se je naš dedek Krjavelj — rodil, ni znano, kje in kako je pastirčeval in fantoval, kje in kaj so bili njegovi roditelji. Vem sicer, da bi bil mogel,' ko bi bii bolj prepričan svetosti pisateljevega poklica, v krstne farne bukve iti gledat in to prazno mesto napolniti, tembolj, ker je v istini rojstvo prvi pogoj, tedaj največji faktor vsakega velikoumnega dejanja v človeškem življenju. Ali fajmošter obrške fare je čmerikav, star gospod, s kljukastim nosom in srebrnimi naočniki, ta je, ne vem zakaj, najhujši sovražnik vseh novelistov, romanopiscev, dramatikov in drugih ljudi te ropotije; lahko si potlej misliš, da sem se bal moža spraševati za letne številke in osebne zadeve drugih ljudi, češ, ko bi pa dedec slutil, kaj bi jaz rad, gotovo bi me po hlapcu in kuharici vrgel na piano. Toda naj bo že Krjavljeva mladost taka ali taka, to moremo za trdno povedati, da je bil pred desetimi leti smreko posekal, katera je bila za prvi tram v hiši, ki si jo je Krjavelj na pusti Obrščakovi njivi tik hoste postavil z lastno roko in katera še današnji dan stoji, dasiravno namesto Kr-javlja samo miši in podgane v nji gospodarijo. Krjavelj je smolo bral po hosti ter jo prekuhava] in prodajal kmetom, da so si kola mazali. Zraven tega pa je imel še več lastnosti, katere so ga daleč okrog seznanile. Skupek vseh teh lastnosti ga je pa po vsem ločil ocl desetega brata, kateri se je veliko ž njim pečal. Ljudje namreč, ki so videli in vedeli, kako Martinek! vse preudari in vsako reč izve in so ravno zato radi verjeli, da zna več ko drugi — ravno tisti ljudje so govorili, da ima blaženo lastnost, ki marsikoga stori srečnega v nesreči, —'dejali so, da je Krjavelj dobra duša, samo malo neumen. In vendar Krjavelj ni nič posebnega počenjal. Smolo bral, kislega mleka gospodinj v vas prosit hodil, smolno olje prodajal po dva krajcarja funt, vranam in vrabcem nastavljal, veverice streljal in pekel in jedel, crknjene pršiče po okrožju pobiral in doma za predpustno slanino in slaščico sušil, zvečer k sosedovim za peč hodil sest, pravil tam vselej in vsak večer, kako je morski strah, hudirja na barki videl, ko je bil vojak, kako je kozo ozdravil, da ni več v pšenico hodila, kako je "štatljivemu" konju navado odpravil itd. — nič drugega ni revež počel. To pa gotovo ni Bog vedi kaj. In vendar so ga neusmiljeni jeziki raznesli za neumnega ali vsaj malo prismojenega. Ker so vedeli, da je Krjavelj dobra duša in rad ustre-že, imeli so ga za' Jurčka in nalašč govorico napeljevali na hudirja, na kozo in na take reči, da je le mož pozabivši, kako je to stokrat že v raznih spremembah pravil, še enkrat isto i-eč ponovil. In če je ubož-čfek malo drugače zategnil, če je danes dejal, da ga je bilo strah, ko je hudiča na kose sekal, jutri je pa rekel, da ga ni bilo ni strah, brž so ga dejali na osla in ga na laž stavili. Da, nekaj jih je bilo, ki celo niso verovali,' da je bil Krjavelj kdaj morski vojak, ampak so hoteli vedeti, da ni v svoji vojaščini dalje prišel ko gori do Sorskega polja nad Ljubljano in'da je tam kakor bojazljivec skrivaj pobrisal. Pa to so bili mendo le hudobneži, ki nikomur nič ne verujejo; zato menim, da bo bolje, če midva z "bravcem vzameva Krjavljevo za resnično. "Tako ti praviš, Krjavelj, da se temu Martinku ne sme o čemer si bodi govoriti?" pravi kmet Matevžek, "Kaj še! Ne sme se ne!" vpije Krjavelj, ki je imel zraven naštetih še to dobro lastnost, da je glasno govoril in besede vlekel. "K tebi rad zahaja, pravijo," dostavi Matevžkov sosed, "ti že veš, kaj mu je ne-všečno. Kaj praviš, zakaj noče o tem gospodu s Poleska nič slišati, pa vendar eni vedo, da sta znana? Kaj ti kaj pravi?" "Nič ne pravi!" odgovori Krjavelj. "Če je hudiču zapisan, kar jaz mislim, ker ima zmerom denar, dasiravno živi kakor čuri-muri božji volek v travi, brez dela, — vem, da se kaj pomenita o vragu," pravi Matevžek in čez ramo pogleda soseda, krčmarja in mladega Francka, ki se je bil tudi bliže pomeknil. (Dalje prih.) IRCI RAZJARJENI NAD ANGLIJO London, Anglija. — Smrtna obsodba, ki se je izvršila zadnjo sredo nad dvema članoma Irske repub. armade, o čemer je bilo poročano včeraj, je razjarila irski živelj po celem svetu, med Irsko samo in Anglijo pa je izkopala nov prepad. V irski prestolici Dubli-nu je skupina uglednih državljanov izdala proglas na vse Irce, naj se strnejo v eno fronto proti angleškim "napadom na Irsko." Irska žaluje za obema žrtvama, pravi proglas, toda spomin na nju* bo pripomogel k dosegi ideala, za katerega sta umrla. — Ostri protesti so bili poslani Cha'm- berlainu Ircev. tudi od ameriških ŽELEZNICE UVAJAJO AVTO PREVOZ Chicago, 111. — Enajst za-padnih železniških družb je sklenilo, da bodo svojim potnikom, kadar stopijo z vlaka, stavile na razpolago avtomobile, kateri jih bodo proti odškodnini vozili, kamor jim bodo naročili. S tem upajo, da si bodo pridobile tiste, ki sedaj potujejo s svojimi lastnimi avtomobili. Ta postrežba bo uvedena s 1. majem in bo v rokah posebne družbe, ki bo v to svrho naročila okrog 2000 avtomobilov ter bo imela podružnice v 20 državah. I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte sel 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS Naznanilo in zahvala S tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je moja ljubljena in nepozabljena soproga, oz. mati podpisanih otrok, Maria Remitz umrla po kratki in mučni bolezni 18. januarja 1940. Rojena je bila 23. decembra 1880. Doma je bila od Sy. Frančiška iz vasi Ra-domirje v Savinjski dolini, Štajersko; pokopana je bila 22. januarja 1940 iz cerkve sv. Janeza Evangelista, West Mineral. St., na Holy Cross pokopališče. Dolžnost nas veže, da lepo zahvalimo vsem, kateri so nam prišli na pomoč v naših žalostnih urah. Zahvalimo se Rev. Father Schiffrer, ko so prišli na rajnke dom in ji podelili sv. zakrament, in Father Rev. Louis F. Koren. Zahvalimo se tistim, ki so darovali za sv. maše, in tistim, ki to toliko lepih cvetlic in vencev darovali. In vsem tistim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago. Zahvalimo se društva št. 12, Slovenska Ženska Zveza, Krščanskih mater in Young Ladies Sodality, ko so v tako velikem številu prišle rajnko kropit in rožni venec molit zanjo. Ker se nam ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti, izrekamo ponovno zahvalo na tem mestu vsem skupaj, ki ste nam na eden ali na drugi način iskazali svojo pomoč in sočutje, kar nam je v veliko tolažbo. Bog ji daj večni mir in pokoj, naj ji sveti nebeška luč; naj v miru počiva. Priporočamo jo v molitev in blag spomin. Zvon — je zbudil se v zvoniku, ko si večno Ti zaspala. Pod večnim soncem ni ga veka, pod milim nebom ni človeka, • da Tvojih naukov zbriše sled: odmev je božjih nam besed. Kristus Tvoje bo vstajenje, ko zacvete večni vrt. Žalujoči ostali: JOHN REMITZ, soprog; JOHN, sin, MARIE, ANGELINA, hči. Milwaukee, Wis., S. februarja 1940. > Staro domovino v slikali dobite v knjigi 'NAŠI KRAJI' Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju. KNJIGA STANE V NOVI IZDAJI $1.25 Slike so iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska. Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na: Knjigarna "Amerikanski Slovenec" 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Pisano polje J. M. Trunk Mefistofelov mojster je bil cam g. zlomek. Zatelebano je gledal nanj. Goethe pravi: "Wie er sich riiuspert, wie er spuckt, hat er ihm gluecklich abgeguckt." Oglasi se g. Moleli, A. Garden ne sme za-ostati. "Modri rusofili," pravi. Saj se razume'mo. Čudno, da se s tako "modro" robo bavi. Naj bo nekaj stvarnega. Prav sam sem bil poleg, ko je šlo med drugim tudi za "okno." Ako sta socialistična zastopnika tedanje narodne vlade še pri življenju, naj ju vpraša, sta bila poleg, če sta hotela razumeti. Sam socialist Iverensky sune socialista, ampak brez Juda si Slovan še hlač ne more zapeti, in na mesto izraza "strategično" se postavi izraz "imperialistično," pa je tudi Kerensky O.K. Da Rusija 22 let ni mislila na okno, ni moja zadeva. Niti Garden niti jaz ne morem pomagati, ako je zdaj nastopila — imperialistično. Očividno se je celo "namazala," kar je zopet njena ali Stalinova zadeva, ampak jaz ostajam pri strategičnem a 1 i gospodarskem pointu, in tu je bistvo angleške žavb.e, da zabarika-dira Rtisijo in sploh Slovane v kletko. Ako ste s tem zadovoljni, Anglija tudi, in še drugi enako, fakt je fakt. G. Garden pokazava na lego Moskve in mnogo drugih ruskih mest. To je baje "avtoritativno" in "strokovno." Saj res. Upajmo, da bodo jutri Kočevarji zahtevali — okno, bo še — logično! Pride na Trst in na Ilitlera. Ako Stalin pri Leningradu,je Hitler pri Trsta — to je baje "logično," in če bi j a % ali kdo drugi ne pritrdil, si vtisnem pečat "zmešanega vešča-ka." Lahko bi se rekla kaka v ti zadevi, ampak če g. Garden spravlja fakt, da so Rusijo in še druge Slovane (Slovence pri Trstu,Hrvate na Reki, Bolgare na Egejskenl morju, Srbe v Macedoniji), Poljakom so vzeli še tisto malo okence obdali z zidom in le količkaj razume, kaj pomeni pri današnjem prometu beseda "izhod na morje," in sam ne vidi zida, ne zapazi kletke. . .bi bila vsaka beseda zaman in odveč. Vsaj jaz ostajam raji — zmešan veščak. Se najdejo ljudje, k niti kine nočejo zapustiti. Vsi ljudje ne bodo nikoli istih nazorov, najmanj se more kaj takega pričakovati pri Slovanih. Ampak vsaj količkaj izobraženi ljudje se držijo tudi pri polemikah neke časniške dostojnosti. G. Garden pa nastopa: "Največja "avtoriteta" teh niodrih ruskih "gospodarskih izvedencev" je "oče" Jurij iz coloradskih hribov, ki se maže po "pisanem polju." Zadnje čase ta Kristusov namestnik kar gori rusofilstva, namesto da bi učil Njegov nauk, ki pravi: "Kdor prime za meč, bo z mečem pokončan." Očividno mu je že pričelo presedati študiranje teološke uganke, koliko angelčkov lahko pleše na glavici bucike. Zdaj se je posvetil "gospodarskim potrebam Rusije" in pere Stalinov imperializem. (Možaku i'/: eoloraclskih hribov vsekakor čast, ker se pokiha na or-todoksne "kanone" svoje cerkve, če tudi iz samega dolgočasja. Ali pa mogoče uganja svojo "neortodoksnost" vsled tega, ker skrivoma simpatizira s Stalinovim partnerjem v Berlinu?)" Kakega psa pustijo v sobi šele, ko postane 'zimmerrein,' in otroke posadijo za mizo, ko so se naučili operirati z nožem in vilicami. Kakšno mnenje ima kdo o moji malenkosti, mi je malo mar, ampak kdor rabi izraze, ki so še za kako baro prenizki, se le samega sebe fotografira. Listen to and Advertise over PALANDECH'S YUGOSLAV RADIO Folk Songs and Music Tamburitza Orchestra Station WHIP, Every Saturday 3 to 4. 533 S. Clark St., Chicago —Har. 3006 inunn Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE DUOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1831 So. Ashland Avenu« Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. !!IHI!llHllin!!l!nillliaii!!IWIIllB!IIIIBll!»:ill]ainPI|l!!Bl^ M. KLAR1CH I SON STAVBENIK IN KONTRAKTOR 3121 So. Parnell Avenue, CHICAGO, ILL. Telefon Calumet 6509 GRADIMO nove hiše, velike in male, prenavljamo hiše in razna poslopja. Gradimo garaže, popravljamo porSe. — Sprejemamo mala in velika dela. — Delamo načrte za nove hiše, kakor tudi načrte za prenove in poprave.