Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejemal! velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
1 grld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejemali, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 br. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedioija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnoin tiskanji se cona primerno zmanjša
Rokopisi se ne Vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo,
VredniStvo je v Seineniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
^tev. 17".
. •---vttt
V
Ljubljani, v petek 22. januvarija 1892.
lietnik
Državni zbor.
Z Dunaja, 21. januvarija. '
i
Borzni in zemljiški davek pa še nekaj.
Nedavno je bila pri gosp. finančnem ministru neka deputacija borzijancev, da bi zvedela, kako minister sodi o borznem davku. Dr. Steinbach ' je gospodom odgovarjal, da se hoče o tej stvari najprej sporazumeti z ogerskim ministrom v ta namen, 1 da bi se borzni davek ob enem vpeljal tudi na Ogerskem; ko bi se pa ogerska vlada branila, bil j bi prisiljen, borzni davek samostojno vpeljati samo pri nas.
Kakor Vam morem danes poročati, pride ta reč še v tem zasedanju na vrsto, in sicer še prej, kakor se prične razprava o stavbenih obrti h. Po dogovoru med vlado in načelniki raznih državnozborskih klubov ima zasedanje državnega zbora trajati do prvih dnij meseca marca ter se imajo dotlej še rešiti naslednji večji predlogi: 1. Zadeva podonavske parniške družbe; 2. preustroja vseučiliških študij; 3. borzni davek ; 4. stavbeni obrti. Ako bi se dotlej ne moglo vse to dovršiti, odloži se vravnava stavbenih obrtov do jeseni, vse drugo pa se reši pred razhodom državnega zbora. Poročilo o borznem davku je že dovršeno in se ima še te dni razdeliti poslancem. Razven omenjenih večjih predlogov rešilo se bode v tem času še nekaj manjših, za splošuost mauj važnih rečij, ki se imajo prilično uvrstiti na dnevni red.
Nedavno sem Vam pisal, da je davkarski odsek pritrdil Plenerjevemu predlogu glede znižanja obrtnega davka in da se vsled tega zborovanje morda zopet malo zavleče. Ravno tako pišejo razni levičarski listi, ki potrjujejo moje naznanilo, da hoče finančni minister še v teku tega zasedanja zbornici predložiti načrt splošne davčne preustroje. Ob enem povdarjajo potrebo, prej ko mogoče izvršili to pre-ustrojo in v ta namen davkarskemu odseku naročiti,
da zboruje tudi med počitnicami in da do jeseni dovrši svoje posvetovanje in izdela poročilo.
Gotovo mora biti vsem poslaucem veliko na tem ležeče, da se prej ko mogoče dožene davčna prdustroja, vendar je veliko tehtnih pomislekov proti temu, da bi davčni odsek zboroval med počitnicami.
V	prvi vrsti se mnogi člani tega odseka bojž, prevzeti vso odgovornost, ne da bi jim bilo mogoče, s svojimi somišljeniki ostati v tesni zvezi in se iz osebnega občevanja ž njimi podučiti, kako o tej ali oni premembi sodijo. To je pa le mogoče med zborovanjem, zato je velik del poslancev zoper perraa-nenco davčnega odseka in zoper podaljšanje zasedanja, ako ni nobenega upanja, da bi mogel odsek davčne predloge rešiti še pred razhodom na počitnice.
Glede Plenerjevega predloga so levičarji sami v veliki zadregi in žele, da bi ne prišel na dnevni red. Računski sklep o državnih dohodkih in stroških za leto 1890 pa je pokazal, da je veliko bolj potrebno znižati zemljiški davek, kakor obrtniški davek. Iz tega zaključka je namreč razvidno, da je bil zemljiški davek za 7 3.5 2 0 g 1 d. 43'/, kr. manjši, kakor je bil proračunjen, obrtni davek pa je za 3 7 4.3 8 7 gld. 9 27s k r. presegel državni proračun. Iz te moje opazke pa ne sledi, da bi se naj ne znižal tudi obrtni davek, ali da bi bil ,Slovenčev" poročevalec nasprotnik takega znižanja; kakor sem že večkrat poudarjal, želimo vsem polajšanja pretežkih davčnih bremen. A1 i to polajšanje naj se vrši pravično, naj se ozira na vse davkoplačevalce e n a k o m e r n o , a 1 i n a j vsaj n e b o e n o s t r a n s k o v tem oziru.dabi se ali čisto nič, ali še-le v zadnji vrsti oziralo na nje, ki so polajšanja najbolj potrebni.
Naj pri tej priliki omenjam tudi krivice, ki jo Vašemu poročevalcu dela dopisnik iz p o s t o j i n-s k i h uradniških krogov v št. 14 „Slov. Naroda".
V	9. št. „Slovenca" sem poročal, da je bilo držav-
nemu zboru izročenih muogo nujnih predlogov za draginjske priklade uradnikov, in sicer ne samo v velikih, ampak tudi v manjših mestih ali celo na deželi. Sodbe nisem bil pridejal nobene, ampak omenjal sem le goli dogodek. In vendar se je nekdo razkoračil nad menoj ter mi bere levite, češ, ali ne včm, da je življenje v mestih za uradnike cenejše, kakor na deželi, da more uradnik na deželi svoj živež iz druge roke pri malem kupcu kupovati, da tudi stanovanja z ozirom na višjo aktivitetno pri-klado niso dražja itd. ter sklepa z neslano opazko, iz katere bi človek sodil, da izvira dotični dopis izmed one vrste ljudi, ki se kaj radi mirnemu človeku na ulici na pot ustavljajo in ga izzivljajo: Ali zabavljaš? ako bi „Narod" ne zagotovljal, da mu je došel iz uradniških krogov!
Vaš poročevalec dobro ve, da je t istini dostikrat življenje na deželi, zlasti pa v Postojini dražje, kakor v mestu, da mnogo rečij na deželi še za drag denar ni dobiti, da ljudje doma veliko dražje cenijo kako reč, kakor jo po dolgem potu in potnih stroških prodajejo v mestu, zato se mu pa tudi ni prileglo načelo, da naj bi se draginjske doklade priznale samo uradnikom po mestih, ki štejejo čez 40.000 prebivalcev. V tem pa se ne strinja z gospodom dopisnikom iz uradniških krogov, da bi ta draginja zadevala samo gospode uradnike. Veliko huje zadeva dušne in občinske pastirje, ki ne dobivajo živeža „gratis", kakor trdi gospod dopisnik, ki je morebiti tako ljubeznjiv in svojemu dušnemu pastirju udan, da mu vsak teden prinese par krač ali klobas, ampak morajo iz svojih oddaljenih puščav, kjer ovčice pasejo, dostikrat jako daleč pošiljati po meso, pisma, časnike in zgolj vse potrebne rečij, ki jih gospodje uradniki dobivajo doma, ne da bi jim bilo triba zaradi tega imeti posebnega posla ali stalnega pota.
Ni nam znan kraj, vsaj na Kranjskem ne, kjer so c. kr. uradi, da bi ne bilo tam mesnice, ali prodajalnice in pošte; „pastirji" pa imajo marsikje po več ur hoditi po strminah in pečinah, pteduo
LSSTEK,
Knjige družlie sv. Mohorja za 1. 1892.
(Spisali Cirilovci.)
(Dalje.)
„Življenje preblažene Device in Matere Marije In njenega prečastitega ženina sv. Jožefa".
To je naslov knjigi, katere zadnji (X.) snopič nam je podala letos „Mohorjeva družba". Ker leži to obširno delo zdaj celotno pred nami, izpregovo-rimo v kratkih vrsticah o njem svojo sodbo.
Volčičeva dela so predobro znana slovenskemu občinstvu, ker gledd na plodovitost jih ni mnogo med slovenskimi pisatelji, ki bi se mogli kosati ž njim.
Pričujoča knjiga je največje njegovo slovstveno delo ; v njem se zrcali povsem značaj in duh pisateljev. „S svetim strahom sem se lotil, da prebla-ženi Devici, svoji ljubi nebeški Materi, in svetemu Jožefu, svojemu mogočnemu varhu, ponudim venec, ki ui spleten iz mojih lastnih, ampak le iz tujih cvetlic, katere sem na širokem in velikem, nebeški Kraljici in njenemu ženinu posvečenem polju poiskal ju nabral. Pa tudi vdm, da nisem vsega prav
vredil, da sera marsikaj dobrega ali tudi boljega pregledal."
Vso tvarino je razdelil pisatelj v pet kujig, ki so zd-se paginirane, ali bolje v trinajst poglavij, ki so: 1. Marija Devica. 2. Sv. Jožef. 3. Preblažena Devica Marija in sv. Jožef. 4. Mati Božja. 5. Marija vdova. 6. Marija v nebo vzeta. 7. Češčenje Device in Matere Marije. 8. Ceščenje svetega Jožefa. | 9. Prikazovanje Matere Božje. 10. Božja pota ali
1 sveti kraji, Materi Božji posvečeni. 11. Božja pota ali cerkve posvečene sv. Jožefu. 12. Svetinje Matere Božje in svetega Jožefa. 13. Častilci Matere Božje in sv. Jožefa.
Pisatelj sam piše v uvodu: „Vem dobro, da mnogi s tem delom ne bodo zadovoljni. Tudi jaz nisem zadovoljen s tem svojim obširnim pisaujem. Včm, da ni vse pravilno pisano, mnogo je pomanjkljivega, marsikaj premalo opiljenega, preslabo vre-jenega."
Zal, da so te hibe res v knjigi. Kar se tiče vsporedbe snovi, ne zdi se mi srečna, ker marsi-kaka tvarina se večkrat ponavlja.
Tvarini sami sicer ne moremo očitati, da je v knjigi kaj veri nasprotnega, vendar moramo priznati, da je bil pisatelj v rabi virov, iz katerih je zajemal, premalo kritičen.
Volč;č je zajemal večinoma iz raznih nemških nabožnih časnikov, n. pr. „Mouat-Roseu", „Send-bote des hI. Josef", „St. Beuudikts-Stimmen", „Miirz-veilchen", in še drugih spisov te vrste, n. pr. De-ckertovih in Douiuovih. Z.ito je res v knjigi dokaj premalo izbranega in opiljenega.
Pomanjkljivosti bi knjigi prav za prav ne smeli predbacivati, ker smo izrazili misel, da je skoro preobširna in da se marsikaj ponavlja, vendar moram omeniti, da bi- se pri zgodovini raznih Marijinih in Jožefovih praznikov dalo še marsikaj znamenitega povedati, in da jo božjepotnih cerkvii Matere Božje, in sicer dokaj znanih veliko več na Slovenskem, nego jih je naštel Volčič v tej knjigi. Sveta Gora, Homec, Gornji Tuhinj, Cešnjice, Sveta Planina, Breznica, Kamnik, Brdo, Mekine, Kokra, Sp. Idrija, Slaviua, Vel. Dolina, Stara Cerkev, Fara pri Kostelu, Hinje, Šmarije, Studenec, Crmošnjice, Cein-šeuik in mnoge druge cerkve niso niti omenjene v kujigi.
Temu pa je krivo to, da duhovniki dotičnih krajev niso poslali potrebnih poročil marnemu pisatelju, za katere je prosil že v „Koledarju za leto 1880". Tem zauimivejši pa so popisi ostalih romarskih cerkvi, in uverjen sem, da ravno ta del knjige naše ljudstvo jako mik«.
pridejo med svet. Ali prav se jim godi, kajne go-spodine dopisnik, zakaj so pa postali „pastirji" in ne raje uradniki po kopitu g. dopisnika ; ker potem ne bi imeli samo pravice zahtevati draginjskih pri-klad, ampak tudi drugim ljudem, zlasti pa „pastirjem", očitati ubožuost na duhu.
Koroški „baueriibuiHi" — pa Slovenci.
Iz Celovca, 18. jau.
(Dalje.)
Drugi govornik je bil znana „duša bauern-bundu", državni poslanec Kiršner, ki je govoril o delovanju državnega zbora. Glavni del govoru je bil slavospev združeni nemški levici, koje „dičnosti" govornik ni mogel dosti prehvaliti. Škoda samo, da g. Kiršner „vrlin" združenih laži-liberalcev ni poudarjal tako v državnem zboru; izvestno dal bi se grof Taaffe po tako znamenitih iu temeljitih (?!) dokazih že davno omehčiti in pripustil bi mini-sterske stole gg. Pleneriu, Chlumeckemu, morda bi celo za gosp. Kiršnerja preostala kaka „drobtina" ! Vsekako je pa lažje „vrline" liberalne stranke razkazovati nezavednim kmetom, nego jih d o kazati v državnem zboru. Zato se tudi ne čudimo, da si je Kiršner izvolil prvo.
Stvarnega povedal nam je govornik bore malo, namen mu je bil le naduto hvalisanje nemštva. S posebnim veseljem ga navdaja, da je Nemec grof Kuenburg poklican v miu'sterst>o. in da sta tudi kupčijski in finančni minister — Nemca! Tedaj ne, katco ministri skrbe za kmetski stan, jj za poslanca kmečk'h občin merodaino, marveč zadostuje mu da sta — Nemca! Tako se govori na shodih „bauern-buuda", ki hoče skrbeti za kmetski stan, ne oziraje se na narodnost!!
Da je govoril Kiršner „unter stürmischem Beifalle", tudi o našib šolskih razmerah, se razumi! a reč bila je kmalu končana: par blestečih fraz in starih lažij v novi obleki, ropotanje „gegeu die gehässige (? ?) und verlogene (? !) E nmischung krai-nischer Abgeordneter" itd. — in tisti „Be fall" je bil zaslužen. Vidi se: kolikor besedij, toliko lažij! Zakai pa „Tudi Slovenec" Kiršner svojih ust ni odprl v državnem zboru v odgovor gg. slovenskim državnim poslancem, ko so ti govorili o naših razmerah! Ali se je bal, da mu ravna tako — ali 6e bolje! — posvetijo, kakor so posvetili g. Ghonu! Gospodiue Kirschner, ste-li sedeli na svoiih ušesih, da niste slišali, kako sta jih trg. Kluu in Šuklje dajala Ghonu in sploh vaši kliki ? !
Pričakovali smo, da nam g. Kiršner pov^ tudi kaj o svoji delavnosti v državnem zboru, — pa pozabil je baje na to! On, ki je pred svojo izvolitvijo volilcem obljuboval zlate gradove, vendar ne hodi na Dunaj samo po desetake ali lenobo past?
Po končanem Kiršner-jevem govoru sprejela se je neka iz praznih fraz skovana resolucija (sevč „jednogla«no!"), ter so se odposlale tri zaupnice: ministru Gauču, deželnemu predsedniku koroškemu Schmidt-Zabierowu, ki se naprosi, da po svojih
moč^h dela na to, da se slovenska deca priuči nemščini!!
V tej „zaupuici" predrznih so se nasprotniki naši tudi do teh-le besed: „Ravuo tako prosimo, naj se prošnje za slovenske šole brezobzirno preiščejo in odbijejo, ker je to le brezvestna mesarija znane stranke, ki hoče nevedno ljudstvo po-trapiti, v temoti in noči ohraniti, da bi ga lažje porab la za svoie namene"!! — Takih besed ni treba posebej tolmačiti; dosti žalostno in ozuačilno za naše odnošaje je, da se na tak način in .s takimi zahtevami kdo more obračati do najvišjega c. kr. uradnika v deželi!	(Konec sledi.)
Politični prekleti.
V Ljubljani, 22. januvarija.
%
«»¡Traufe d «šele.
Koroško. Nemške liberalce siluo jezi, da so se morale začeti snovati slovenske šole na Koroškem. Bojč se namreč, da bodo Slovenci v kratkem začeli zahtevati slovensko srednjo šolo v Celovcu, ali vsaj paralelke. Učenci iz slovenskih šol namreč ne bodo toliko znali nemški, da bi mogli vspevati na čisto nemških srednjih šolah. Nemški liberalci se tudi ne motijo. Mi Slovenci samo pri liudskih šolah ne smemo ostati. Dokler se koroškim Slovencem ne d& večja priložnost, ua srednjih šolah pridobiti si dovolj zuania slovenščine, tudi slovensko uradovanje ne bode lahko mogoče. Slovensko uradovanje bomo pa vedno zahtevali in ne odjeniamo že zaradi tega ne, ker je nam zagotovlieno v ustavi. Tudi učitelnšče se bode moralo preusirojiti, ker slovenske šole ne morejo prosoevati, dokler je učiteljišče popolnoma nemško. Do takih prememb bode moralo priti, naj se Nemci še tako upiraio.
Mladovehi. sedaj skušajo svet prepričati, da je poslanec Nemec odložil svoi mandat le iz zasebnih ozirov, ki nemajo s politiko ničesar opraviti. S tem seveda hočejo prikrili le razkol v mladočeškem klubu. Nemec ie baie že v oktobru izročil svojo odpoved zborničnemu predseduiku, pa je mladočeški klub zadržaval, da se odpoved ni tako dolgo naznanila. Hkiatu je hotel odpovedati se poglaijstvu tudi poslanec Vohonka, katerega so Mladočehi pregovorili, da še nekai časa obdrži mandat. Staročehi se bodo seda| udelež li voljtve iu v državni zbor pride dr. Zucker ali kak drug Staročeh. Zmaga Staročehov bode vsekako za Vohanko nekaka nezaupnica iu bode naibrž potem odiož 1 mandat. Nekateri Mladočehi so že povpraševali Staročehe, če bi bili zado-voljui, da oba poslanca pražke trgovsko zbornice odložita maudata in se potem volita eden Staro- In eden Mladočeb, Staročehi so odklonili tak kompromis.
Jtusini. Ce je časopis „Dilo" prav pouČtn, bodo se v kratkem Rusinom spolnile mnoge želje. Ko je zadnji pot bil uamestnik gališki na Dunaju, se je dogovoril z ministri, da se bode v bodoče bolj oziralo na rusinski jezik v vzhoduo-galiških učiteljiščih. V Samboru se bode osnovalo p isebno rusinsko učiteljišče, v galiških uradih se uvede popolna jed-nakopravnost rusinščme s poljščiuo, ua levovskem vseučilišču se bode začela predavati rusinska zgodovina in iz politično-narodnih ozirov v zapadni Galiciji pridržavani uradniki, sodci in učitelii rusinske narodnosti se bodo prestavili v vzhodno Galicijo. Mi gotovo vse to iz srca privoščimo rusinskemu narodu in le želimo, da bi se na Dunaju spomnili tudi na Slovence v tistih deželah, v katerih so v manjšini.
Raba nemških knjig pri spisovanju tega dela se pozni posebno v nemškem slogu Volčič^-vega jezika. Prepogostna raba trpne oblike, kopičenje 8amostalaikov, napačna raba prislonic dela včasih kak stavek na prvi hip težko-umljiv. Glagol stavi Volčič skoro vedno le na konec stavka; često je slovenil premalo prenršljeno, n. pr. „njeua obhoja (Umgang) z Bogom", I. 28. „obhaja z Draelskim ljudstvom", I. 315., „čez to godejo", I. 33., „za malo imeti", I. 45., „pesem zagnati". I. 425., „življenje bi. M. L), je zamolčano", I. 85., „obrajtan" itd. itd.
Tudi sicer je pisal marsikaj preveč po starem kopitu, n. pr. „prec", „tovarš", „starši", „d|al", „pridjan" itd.; besede je pisal č sto nedosledno, včasih napačno isklanial in spregal ali rabil besedo v nepravem pomenu, n. pr. „Južefovi oče", „Juda-tov", „Jonatov", „obuduie", „vedil", „opaziti" namesto opozoriti, ud. Sploh pa je jezik v zadnjih snopičih mnogo praviloeiši in ličneiši, nego v prvih.
Te in enake h be utegne čitatelj opaziti na tem Volčičevem delu. A izjava pisateljeva: „Nisem pi^al visoko učeuim — za te tudi res pisati ne znam. Pisal sem priprostim ljudem, katerih je najvtč udov v naši družbi sv. Moh >ra," tudi te ugovore več ali manj oslabi. V kljub tem nedostatkoin je pričujoče delo eden najlepših plodov v nabožnem slovenskem
slovstvu. Ogromno tvarine )e v njem nakopičene; pisatelj sam primerjala svoj stvor „velikemu nasipu, ki je nastal v globoki seteski, in katerega so nalivi iz bližnjih in daljnih hribov po raznih grapah skupaj navalili."
Vsa knjiga je spisana z gorko ljubeznivostjo in miliuo pravega asceta, da bralca mora ganiti in pridobili za-se ; mnogobrojni citati poživljajo ves spis. Vsako poglavje, vsak večii ali manjši oddelek sklepa pisatelj z mično ref eksijo iu ljubeznivim poukom za življenie. S tem je ta kujiga nekako navodilo ljudstvu za duhovna premišijevania, a tudi dušnim pastirjem pomaga lahko pri sestavljanju cerkvenih govorov. Volčič je pisal, kakor mu je velelo iu narekovalo blago njegovo srce, ki se v tem delu jasno odsvita.
Zivotopis Volčičev koncem knjige izpod peresa o. Fiorentiua je prav na svojem mestu za častilca Matere Božje, ker malo jih ie bilo med Slovenci, ki bi v resnici tako častili njo, k*kor on, ki bi toliko storili za meno čast in slavo kakor on.
Knpgo krase tudi muoge slike; marsikatera se je sicer nekoliko skazila, a veuder so ostale tem ličtiejše. S slikami si bo in si je pridobila kujiga mnogo čitaieijev iu družba mnogo udov, saj ie znano, kako ugaja našemu ljudstvu kujiga, ki „ima tudi pilde."	(Dalje slidi.;
Ogersko. Duhovščina se je v nekaterih okrajih bolj jela zauimati za volitev. Stolni kapitel v Nitri je odposlal dva svoja člana h kaudidatu viadne stranke, naj mu povesta, da ga bodo podpirali samo tedaj, če bode povsod zagovarjal to, da so katoliški zakladi in fundacije lastnina katoliške cerkve, in da država ne sme določati, v kateri veri uaj se odgo-jajo otroci iz mešanih zakonov; dalje naj bi od-iočuo zahteval, da se znani Csakyjev ukaz prekliče, in uprl civilnemu zakonu. Kandidat je v prvih treh točkah obljubil, da se bode oziral na želje duhovščine. Obljubiti pa ui hotel, da bode glasoval proti civilnemu zakonu. Tudi dva druga kandidata sta že obljubila, da bodeta delala ua to, naj se Csaky-jev ukaz prekliče.
Vsialaj.s» d-JTisaire.
Srbija in Bolgarija. Oficijozno rusko „No-voje Vremja" se močno jezi, da so zastopniki nekaterih velevlast j v Belemgradu vlado opozorili na rovanja bolgarskih emigrautov v Srbiji. Srbski vladi ruski l.st obeta podporo drugih velevlastij proti tro-državni zvezi. Nam je lahko umljivo, da Rusiji ni vštč korak zastopnikov trodržavne zveze. Sedaj ne bode tako lahko več od zunaj v Bolgarijo zanesti kacih agitacij. Srbija tudi ne bode več gojila tako rusoliske politike, videč odločnost drugih držav.
Rusija in Francija V Peterburg je prišlo odposlanstvo francoskih častnikov, da prouči ruske vojaške naprave. Ruski častniki so jim dali banket v vojašnici prve gardne brigade. Načelnik te bri-! gade je napil predsedniku Carnotu, načelnik francoskemu odposlanstvu ie pa napil ruski carski rodbini. Ruski polkovnik Hipping je napival pobratenju ] ruskega iu francoskega naroda. Neki ruski častnik ! je napival narednikom francoskega topništva, ki ča-8titajo slednje leto ruskim topničarjem. Neki fran-i coski topmčarski častnik se je zahvalil za to napit» nico in pil na zdravje ruskih častnikov. Mej obedom je godba igrala rusko .himno in marseljezo. i Francija. Lepe razmere so v parlamentarnih zastopih na Francoskem. Bralcem je že znan zadnii škandal v zbornici. Podoben škandal je bil dne 17. t. m. v generalnem svetu v Carcassonnu. Neki generalni svetovalec je nekaj grajal prefektovo postopanje. Poslednji pa govorniku ni odgovoril, tamveč ga je prav junaški udaril s pestjo po obrazu. Na to se je začel splošen pretep. Ko so se duhovi malo polegli, je pa večina izrekla prefektu zaupnico, ne vemo, ali zaradi njegovega vzglednega uradnega poslovanja ali zaradi izrednega poguma, ki ga je pokazal pri seji.
Španija. Policija je prišla na sled obširni anarhistični zaroti. Zaprli so v raznih mestih že 65 osob in našli mnogo dinamita, bomb in revolverjev. Anarhisti na Španjskem sedaj močno ru je jo Ker tudi dragi republikanci ne m rujejo, je položaj v Španiji precej nevaren.
Izvirni dopisi.
Iz Sorice, 18. januarija. (Novo šolsko poslopje.) Tudi pri nas smo stavili pretečeni dve leti novo šolsko poslopje, katero smo v jeseni srečno dovršili. Dotična komisija iz Kranja je delo odobrila ter določila, da se z novim letom prične pouk v novi šoli. Dne 9. t. m. bilo je novo šolsko poslopje blagoslovljeno. Po slovesni službi božji so šli šolski otroci v sprevodu s šolsko zastavo do novega šolskega poslopja, katero je šest minut od cerkve oddaljeno. Po izvršenem blagoslovu je nagovoril župnik zbrano šolsko mladiuo ter priporočal, naj radi hodijo v šolo, se pridno uče krščanskega nauka, kot potrebne podlage vsemu drugemu uku, in naj lepo napredujejo tudi v vsem drugem učenju, kazoč jim zgled 12letnega Zveličarja v sredi med učeniki v tempeljnu. Vsaj to zahtevajo od njih po vsej pravici njih verni katoliški stariši, ki so z velikim trudom in naporom pomogli in pomorejo še z letnimi doneski pri davkih; to zahteva od njih slovenska domovina, ki je dala svoj lepi prispevek za zidanje, to zahteva N|ih Veličanstvo cesar Franc Jožef, ki je daroval za šolo lepo svoto 200 gld. Sklene z besedami: „Ako se bode šolska mladina navadila v novem šolskem poslopju biti dobro katoliška, vneta za domovino in zvesta cesarju, potem ne bo nikomur žal, da je delal in žrtvoval za novo šolo."
Na to so zapeli otroci s svojimi glasnimi grli prav vneto cesarsko pesem. Sledile so še deklama-cije in vrstile še druge pesmi. Ko je slednjič gosp. učitelj zahvalil občane za ves trud pri stavbi ter izrekel, da hoče z g. župnikom skrbeti, da se mladina odgoia po starem zuanem geslu: „Vse za vero, dom, cesarja", so se otroci nekoliko obdarovali s kruhom ter veselo odšli proti domu. Škoda, da nam je deževno vreme vsaj nekoliko krhalo lepo slavnost.
Iz Spodnjih Retij, 18. januarija. Kakor je znano čitateljem, dobimo železnico, ki bode iz Ljubljane žvižgala v Kočevje mimo Vel. Lašč. A prepir se je unel v velikolaški okolici, kje naj stoji kolodvor.
Veljaki hočejo imeti kolodvor v oddaljenem veliko-laškem gozdu, a po!ov;ea Laščanov pa je za to, da se kolodvor postavi pri Retijah. Na tej južni strani laške okolice je mnogo vasij z veliko občiuo sv. Gregorja, kjer so lepi gozdi.
Gotovo bi ne priporočali postaje pri Spodnjih Retijah, ko bi postaja mogla biti blizu Lašč. Ali iz sredine Lašč pa do Retij je precej bližje, kakor do nameravanega kolodvora v gozdu. Iu če se napravi postaja v tem gozdu, treba bode najmanj 5000 gld. šteti za cesto iz Lašft do postaje, dočirn drži iz Lašč do Retij je deželua cesta. In Lašče s tem prav nič ne zgube, pač pa je ustreženo prebivalstvu v južni vehkolaški okolici.
Dalje poslali so sledeči gospodje svoie redne podpornine : G. dr. Peter D e f r a n c e s c h i 7 gld. 50 kr.; vis. sp. g. monsign. Ivan Tomši, c. in kr. komi župnik v p.; g. dr. Ed. Šlajmer v Ljubljani; g. Pran Majdič, posestnik parnega mlina v Kranju; g. J. Wretschko, trgovec v Gradcu; gosp. J. Karstulovič, stud. med. v Gradcu; g. J. Rus m), v Mirni Peči, po 5 gld.; na Vrhniki zbrani akademiki 3 gld.; gosp. stud, pharm. J. Koželj, 2 gld. 50 kr.; g. stud. iur. Iv. Podgornik v Ljubljani 1 gld. 50 kr.; g. Jan. M i 1 ač , uradnik v Messendorfu pri Gradcu, 1 gld.; g. J arij A u e r ml. v Ljubljani 50 kr.
Iz Gradca, 17. januvarija. (Konec.) Dalje blagovolili so brezplačno pošiljati društvu svoje liste slavna vredništva sledečih časopisov: „Slovenec", „Slovenski Narod", „Edinost", „Nova Soča", Mir", „Dol. Novice", „Slovanski Svet", „Südst. Post", „KtVntner Volksblatt", „Pr.ivnik", „Učiteljski Tovariš", „Popotnik", „Zvon", „Dom in Svet", „Vrtec". „Matica Hrvatska" pošiljala je svoje knjige brezplačno.
Za polovico cene dohajali so nam sledeči časopisi: „Obzor", Vaterland", „Medizinische Zeitung", „Wiener Klinische Wochenschrift", „Gerichts Zeitung".
Poleg tega so časopisi: „Slovenec", „Slovenski Narod" in „Südst. Post" blagovolili brezplačno objavljati vse društvene zadeve.
K sklepu prosimo na to, da sloni kolikor toliko drago društvo večinoma na dijaških plečih in je dijakom v dragem mestu plačevati visoko stanarino za društveno čitalnico, da bi se slovenski rodoljubje ob ugodnih prilikah sem ter tam spominjali našega društva z manjšimi gmotnimi doneski. Prepričani naj bodo, da kar bodo založili za ta nameu, ne bo zgubljeno, temveč da bo neslo v bližnji bodočnosti obilih obresti narodu slovenskemu v podobi jasnih žarkov narodnega prosvečenja.
V Gradcu, dnč 17. januvarija 1892.
Za odbor:
za tajnika:
IvanJenko,	Silo v. Domicelj,
t. 6. predsednik.	t. č. podpredsednik.
Iz Zagreba.. 20. januarija. Naš sabor bo zboroval do konca tega tedna, ali njegovo delovanje je prav složno. Vsak teden ima po eno sejo, v katerej so hitro vršijo predložene postave brez velikih razprav, kajti ostre debate so pri nas že zdavnej prenehale vsled poznate energije saborskega predsednika. Od postav, katere je sabor v tem zasedanju sprejel, so potrjene vse, le letni proračun ne. To pa zavoljo tega ne, ker je sabor sklenil, da pridejo okrajni predstojniki in en del okrajnih tajnikov v 7. dnevni razred. Saborski proračunski odbor je zdaj že dotični paragraf prenaredil, tako da ostanejo dc-tični uradniki v 8. dnevnem rezredu. Ni dvojbe, da bode tudi sabor ta sklep proračunskega odbora sprejel. V prvej bodoči seji se bode razpravljala tudi postava o razdelitvi občinskih pašnikov. Vsa osuova o tem predmetu pa je izdelana tako, da bode veljala le za tri leta, tedaj nekakšna provizorična postava, in še le potem, ko se to vprašanje na temelju te postave bolj natanko prouči, izdelala se bode konečna postava. To ni slab načiu posvetovanja, ko bi ga bili uporabili le tudi pri postavi o razdelitvi zadrug; gotovo bi ne bilo med hrvatskim narodom zavladalo toliko siromaštvo, kakor zdaj vlada. Previdnosti je zares mnogo treba pri vsakem zakonodavnem poslu, posebno pa pri onem, ki se tiče kmečkega stanu, saj je Hrvatska v prvem redu poljedelska zemlja.
Pravijo, da ima ban že visoki odpis, s katerim se bode razpustil hrvatski sabor. Drugi zopet trdijo, da to ni istina in da se bodo pri nas vršile volitve še le meseca junija. V kratkem se bode zvedelo, kaj je na tem istine. Za opozicijo bi bil nagli raz-
pust sabora morda malo nepriličen, kajti težko da je že vsa pripravljena za volitve. Sploh pa je po sedanjih okolnostih sodeč prav malo upanja, da bi prišla opozicija močnejša v sabor. Dobro bode, ako si pribori sedanje število poslancev. Starčevičeva stranka bi se znala vzdržati pri sedanjih volitvah, manje verjetno pa je o neodvisni stranki, ki v svojem delovanju ni brezozirno odločna. Vladna stranka je tako gotova svoje zmage, da se po svojih časopisih že zdaj hvali z nedvojbeuo zmago. In o tej tudi radi verjamemo, kajti vsa sredstva za srečen vspeh ima v svojih rokah. Pot za njeno zmago je že čisto uglajena; zatorej se ne bode treba čuditi, j če bode vladna stranka v bodočem saboru zasto-paua zopet v ogr»mnej večini.	(Konec sledi.)
i Dnevne-novice.
V Ljubljani, 22. januvarija.
(Umrl) je dne 20. t. m. v Gradcu najstarejši ; duhovnik graške škofije, dr. Matija Robič. Rodil se je v Mariboru dnč 21. avgusta 1802 in v du-| hovnika bil posvečen dne 28. avgusta 1825. Leta ) 1832 je postal suplent za cerkveno zgodovino na graškem vseučilišču, leta 1834 je bil stalno umeščen, od leta 1844 do 1847 c. kr. dež. gimnazijski ! ravnatelj, leta 1850 je tudi v slovenskem jeziku predaval pastirstvo, leta 1854 postal tudi profesor cerkvenega prava, leta 1874 je bil vpokojen. Rektor na graškem vseuč.l šču je bil v šolskih letih 1843/44 in 1859/60, dekan na bogoslovskem oddelku sedemkrat; dalje je bil častni kanonik, član izpra-ševalne c. kr. pravno-zgodovinske komisije, in odlikovan z redom železne krone. Spisal je tudi nekaj cerkveno-zgodovinskih del. V mladih letih, ko še ni bilo železnic, je potoval v Italije doli do Neapolja. Naj v miru počiva 1
(Imenovanje) Vodja c. kr. okr. fiuančnega ravnateljstva v Mariboru g. Ludovik Russbacher je imenovan višjim finančnim svetovalcem, finančni tajnik g. Simon Goričuik pa finančnim svetovalcem.
(Družba sv. Mohorja) je našim narodnim nasprotnikom hud trn v peti, ki jim ne da mirovati, kakor kažejo vedno ponavljajoči se napadi na ta vzorni naš narodni zavod. Vsako leto parkrat ovaja se družba po liberalno židovskih listih čitajočemu občinstvu. Nasprotniki čutijo, kolikega pomena je za nas družba sv. Mohorja, da je baš ona možan zid, ki vztrajno brani, da se nemški most hkratu ne dozida do Adrije. „Hinc illae lacrimae!" Minuli teden napadla je družbo znana duuajska Židinja „Neue Preie Presse", ki se v nekem robatem dopisu iz Trbiža pritožuje, da se družbine knjige razširjajo tudi med beneškimi Slovenci, češ, da se tako zabrani namera laške vlade, prej ko mogoče poita-lijančiti vse beneške Slovence. Mar li s takim ovajanjem hočejo doseči, da bi se še laška vlada pritožila čez družbo in jo po državnem pritisku uničila?? — Opomnimo, da družba svojih knjig nobenemu ne vsiljuje, marveč jih poš'Ija, kakor vsako drugo knjigotržno podjetje, po celem svetu vsakemu, kdor knjige naroči in plača. Primorski iu t:-rolski Lahi tudi dobivajo iz Italije mnogo knjig, ki nikakor niso tako dobre in nedolžno, kakor Mohorjeve bukve, in katere naj bi ostajale izvan črno rumenih kolov ! Kar trobi veliko - židovsko glasilo o | „novem ljubljauskem fabrikatu", to naj ohrani le modro za se ter naj si priskrbi za jezikovno mod-. rost svojega trbižkega dopisnika kak patent!
(C. kr. deželui šolski svet za Koroško) izdal je odlok, po katerem se vrejuje pouk na pridobljeni sloveuski šoli v St. Jakobu v Rožni dolini. Obširneje o tej važni zadevi izpregovoriiuo, ko dobimo dotični odlok v roke.
(Počil) je zvon „Sebastijan" mestne župnijske cerkve v Beljaci na Koroškem na božični dan. Cerkev po tej nezgodi ne trpi nobene škode, ker so zvonovi zavarovani pri zavarovalni družbi „Uuio ca-tholica", ki di't uov zvon vliti v zvouarnico A. Sa-masse v Ljubljani.
(Iz Celovca) se nam piše z due 21. t. m.: Danes zvečer nastopi tu v posebuem koncertu s e-domletui virtuoz na glasovirju Raoul Ko cz al s k i, ki je vkljub svoji nežni mladosti že odlikovan od več vladarjev z visokimi redovi. Na vsporedu so komadi, ki bi delali čast vsakemu odraslemu ume-teluiku; u. pr. Bacha, Beethoveua, A. Rubiusteina, Pr. Liszta i. dr.
(Spreobrnitev.) V Mokronogu je bil dne 20. t. m. krščen 29 letni protestant Emil Henrik Hen-
nige iz Ciennerna na Pruskem, ki je že šest let vrtnar pri gosp. baronu B.'rgu in se bode dne 25. t. m. poročil.
(Na znanje!) Prevzvišeni g. knezoškof so včeraj posvetili 55 portatilov.
(Ravnateljstvo celovške gimnazije) blagosrčuo skrbi za^iste gimnazijce, ki se udeleže pouka v plesanju; kajti minolo nedeljo opustila se je dijakom na ljubo šolska maša za vse gimnazijce zaradi „dijaškega plesa", ki se je vršil v soboto zvečer ! ! !
(Iz c. kr. mestnega šolskega svèta) O seji c. kr. mestnega šolskega sveta ljubljanskega z dné 16. januvarija letos smo prejeli nastopno poročilo: Na znanje se vzemô stvari, ki so se rešile od zadnje seje kurentnim pôtom. Reši se več prošenj zaradi oproščenja od plačevanja ukovine. Gledé popolnitve dveh stalnih na novo ustanovljenih katehetskih slu-žeb na mestnih ljudskih šolah gré predlog na vis. c. kr. deželui šolski svét. Ponavljalni tečaj na jedno-, razrednici na Barjh za letos izostane. Prošnjo vodi-teljstva I. mestne petrazredue deške ljudske šolo gledé podpore za stalno razstavo učil, iu pa prošnja voditeljstva jeduorazrednice na Barju za napravo šolskega vrta izročita se mestnemu magistratu s toplim priporočilom, da mestna občina dovoli potrebne doneske. Sklene se opozoriti odločilne kroge na načrt mesta ljubljanskega in pa na zemljevid okolice ljubljanske kot važni učili. Priprave za letošnjo prvo okrajno učiteljško konferencijo nemških ljudskih šol ljubljanskih se prepušte c. kr. okr. šolskemu nadzorniku prof. J. Walloerju , ker še ni stalnega odseka za to. Konečno se je sklepalo o neki vlogi tukajšnjega „Konservativnega obrtnega društva," tičoči se odprave šolskega poučevanja rokodelskih učencev ob večernih urah.
(Okrajna posojilnica v Krškem) ima v nedeljo, 6. marca v šolskem poslopju ob 10. uri dopoldne svoj občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. nagovor ravnatelja, 2. račun načelništva in poročib nadzornikov, 3. prememba pravil, 4. volitev načelništva in nadzornikov, 5. predlogi.
(Misijonska hiša v Kočevju.) Piše se nam : Visoko c. kr. fiuančno miuisterstvo jo v sporazumljenju z vis. notranjim ministerstvom in vis. ministerstvom za bogočastje z odlokom z dne 8. aprila in 5. dec. 1891 odboru za zidanje misijonske hiše kongrega-cije sv. Vinceucija P. v Kočevju dovolilo loterijo z dobitki brez takse za leto 1892, da se poplačajo vsi zaostali dolgovi na hiši iu pridobe pripomočki, s katerimi se bode mogel vzdrževati ustav, ki bode gotovo v veliko duševno korist vzlasti tedaj, ko bode v kočevskega mesta okolici mnogo premogokopov.
(Zima.) Marsikomu neso ugajali gorki dnevi pred Božičem, ker megleno in deževno zimsko vreme navadno prinese bolezui. Tem, ki so si želeli mraza, je sedaj ustreženo, kajti danes zjutraj je kazal toplomer 20° R. pod ničlo. Čujejo se pritožbe, da mnogi hišni posestniki ne posipajo trotvarja pred svojimi i hišami, vsled česar se hudujejo posebno isti, ka-I teri pridejo v neprijetno dotiko z ledenomrzlim j tlakom.
(Papeževo dovoljenje.) Sveti oče papež Leon XIII. so pooblastili vse nadškofe in škofe, kjer je razširjena bripa, da smejo dovoliti uživanje mesnih jedij ob postnih dueb, dokler bolezen ne poneha.
(Tatvine) so se v zadnjem času ponavljale 6koraj v vseh ljubljanskih cerkvah. Policija je v sredo prijela neko 28letno Terezijo Ž ulj an iz krškega okraja, ki je hotela prodati ukradene rečij. Ta ženska je bila v zvezi z nekim uzmovičem, ki jo je pa popihal odtod.
(Dnhovniške premembe v lavantinski škofiji.) C. g. Pr. M ur k o vi č pride iz Šmartina pri Slov. Gradcu za provizorja k Mariji Devici v Vurberk, na njegovo mesto pa č. g. Ivau K a p 1 e r iz Starega Trga.
(100.000 goldinarjev) je glavni dobitek velike praške razstavne loterije. Opozarjamo častite čitatelje naše, da je žrebanje dné 12 februvarja.
Raznoterosti.
—	Hripa med živalim i. V Amsterdamu se je hripa lotiia tudi zveriu v zoologiškem vrtu, pa le tistih, ki so iz vročih dežel. Doslej je pogiuilo devet tigrov in leopardov. Prvi dan so živali divjale, drugi dan so bile upehane, tretji dan so pa poginile.
—	Most se je zrušil v T llisu, ko je procesija šla iz armenske cerkve čez reko Kuro. Mnogo oseb je utonilo, več jih je raujeuih.
—	Požar. V Liverpolu je dn^ .18. t. m. igo-rela sedem nadstropij visoka hiša, v kateri je bilo 8800 bal pavole.
—	300 kilogramov ženskih las vsak dan povprek cunjarji v Parizu nabero po smetiščih. Lasje se prodajejo po 4 franke kilogram. Naberajo tudi moške lase, pa ti so cenejši. Iz teh las delajo sita za — s 1 a d š č i č a r j e.
—	Vseučilišče v Inomostu Soiskuje lelos 955 visokošolcev, iu sicer 274 bogoslovcev, 107 ju-ristov, 343 medicincev, 78 filozofov in 63 farmacevtov.
trgovci, z Dunaja. — Globočnik, trgovec, iz Kranja. — Maurio, trgovec, iz Trsta. — Lipkoviž iz Monakovega. — Češnik iz Predoselj. — Vavken iz Gerkelj. — Sitar iz Št. Petra. — Bezlaj, oskrbnik, iz Postojne. — Fettich pl. Pranklieiin, župnik, iz Št. Jerneja. — Kagoijbauor, inžener, s soprogo, iz Pulja. — Sutter posestnik, iz Konjic.
Pri Juinem koloilvoru: Hansl iz Trsta. — Ilugo z Dunaja — Steiner iz Celovca.
Pri bavarskem dvoru-. ITosar, slikar, s soprogo, iz Pazna. — Peric iz Postojne.
Treiueiisko «poročilo.

65 1
Bolestno užaljenim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš prisrčno ljubljeni, nepozabni sinček,' oziroma bratec in unuk
Dunaj, 21. januarija. Gospodarski odsek je danes obravnaval o postavi proti pijančevanju. Poslanec dr. Ko/Jovski jo naglašal potrebo take postavo, Vohanka pa je trdil, da bi taka postava škodila posameznim trgovcem in omejila trgovsko prostost. Poročevalec Sukljo se je izrekel proti temu, da bi jeden trgovec imel več žganjarskih podružnic. Odsek je sklenil, da se prične nadrobna debata.
Dunaj, 22. januvarija. Državni zbor se je posvetoval o resoluciji glede postavnega načrta o pljučni kugi. Lienbacher je nasve-toval dostavek pogodbi z Nemčijo, naj se omeji ali prepove izvoz živine le po potrebi. Resolucija je bila sprejeta, kakor tudi, da naj posebno sodišče razsoja vse prepire, ki utegnejo izvirati iz novih trgovinskih pogodb.
Praga, 21. jan. Dr. Rieger je zbolel za hripo.
Rim, 21. januarija. „Agenzia Štefani" poroča, da sveti oče neso zboleli za hripo, temveč so zdravi, kakor po navadi.
Pariz, 22. januvarija. „Havasovo iz-vestje": Ker je bolgarska vlada dala Franciji zadoščenje, je razpor zaradi Chadourna končan.
Peterburg, 22. januvarija. Carinja je zbolela za hripo. Nevarnosti ni.
London, 21. januarija. Cesar Fran Jožef je poslal krasen venec v Windsor na krsto vojvode Clarence.
Tujci.
19. januvarija.
Pri Maliču: Pohatsch, inžener; Pfeiflenberger, Kriwer, potovalea; Wolf in Gawlitza, trgovca, z Dunaja. — dr. Traun b soprogo, in Zimseben s soprogo, iz Opatije. — Novak, zasebnik, iz Kočevja. — Cora, poštni komisar, iz Trst i. — Berlič, župnik, iz Bob. Bele. — Gaspari, Volakowsky, živinozdravnika, iz Logatca. — Artur Volakowsky, živinozdravnik, iz Kranja. — Almoslino, potovalec, iz Budimpešte. — Konry s soprogo iz Brna.
Pri Slonu: Eekman, poročnik; Aufmutb, Weiss, trgovca, iz Gradca. — Princ iz Zagorja. — Schulz; Frank, Mensch, Eitz ; Gans, Manheim, Jamnitz, Fink, Baum, Walter,

Srednja ten peratura —17-3°, za 15-30 pod normalom.
m
i
i &
fa I
S
vi fi
M 2
Peter
slikar, v Rožeku na Koroškem,
priporoča se častitemu občinstvu za vsakovrstna
slikarska inmodelirska dela; m
posebno se priporoča visokočastiti duhovščini za eer-kvena slikarska dela.	iWi
Izdeluje tudi po fotografijah fine portrete in [Mj doprsne podobe Iz mavca. Zdaj ima v delu kT^ slavna škofa Slomšeka in Strossmayerja. (36) 3-2 ^
učenec tretjega razreda ljudske šole,
danes v četrtek, dnč 21. januarija ob 8. uri zjutraj, po kratkej a premučnej bolezni v 9. letu starosti mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb bode v soboto, dne 23. januvarija ob 3. uri nopoludue iz mrtvašnice na mirodvor sv. Krištofa.
Dragega pokojnega priporočam v pobožno molitev in blag spomin.
V Ljubljani, 21. januarija 1892.
Gregor in Franja Zamejic, roditelja. — Minka, Ema in Anica sestrice.
Mesto vsake posebne objave.
Služba orgij avca
se odcld
pri farni cerkvi v Št. Jerneju na Dolenjskem o sv. Jurju 1892.
Prosilcem natančneje pove ondotni župnik g. Ant. Fettich-Frankheim.	6i 3-2
C®3gSBiagggahiJ '¿¡uj.j ,y: :265S55|ö]
1
2 «s § "
*-« c3
£ M
Hj
<L> I c3 M
u
<D >
O
M
>m
d M


¡Zadnji mesec.
1 g-id. priporoma J, C, Mayer.
Št. 127.
Razglas.
(17) 3-3
Pobiranje pasjega davka za leto 1892. se je v 1. dan januvarija 1892. 1. pričelo, in sicer je ta davek plačati v okrožji ljubljanskega mesta od vsacega psa, izimši samo tiste pse, ki so za varstvo samotnih posestev neobhodno potrebni. Lastniki psov naj si najdalje
do IO, februvarija t. 1.
preskrbe letošnje marke pri mestni blagajnici proti plačilu 4 gld. av. velj.
Z ozirom na § 14 izvršilne naredbe o pobiranji pasjega davka se vsi lastniki psov opominjajo, naj plačajo v pravem času takso, ker od 10. dne prihodnjega meseca naprej bode konjač lovil pse, kateri se bodo na ulicah nahajali brez letos veljavne marke.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 1. januvarija 1892.
X/-
-VOSCENEtSV:
prodaja m razpošilja PAVEL SEEMANN v Ljubljani.
D ii li a j s k a borza. ¡HÜ
Dn6 22. januvarija.
Papirna renta 5%, lt5% davka ....	94 gld. 40	kr.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	93	„	90	„
Zlata renta 4%, davka prosta.....111	„	10	„
Papirna renta 5 %, davka prosta ....	103	„	16	n
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	1058	„	—	„
Kred.tne akcije, 160 gld. . . . v. . . .	300	„	—	„
London, 10 funtov stri........118	„	15
Napoleondor (20 fr.)................9	„	39	l
Cesarski cekini....................5	„	59	„
Nemških mark 100 ..................57	„	97'/j"
Dne 21. januvarija.
Ogerska zlata renta 4%.......107 gld.	90	kr.
Ogerska papirna renta 5%......102	„	65	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	137	„	—	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	149	,	25	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....18L	„	75	„
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banko 4 %	96	„	15	„
Zastavna pisma „ „ „ „ „4'/,%	100	„	35	„
Kreditne srečke, 100 gld.......183 „	50	„
St. Genois srečke, 40 gld.......64 „	—	„
Ljubljanske srečke, 20 gld..............24	gld. — kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. ■ .	16	„	85	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......20	„	50	„
Salmove srečke, 40 gld........62	„	—	„
Windischgraezove srečke, 20 gld..........57	„	~	„
Akcije anglo-avstrijsko banke, 200 gld. . .	161	„	25	„
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2887	„	50	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	94	„	—	„
Papirni rubelj . . ...............1	„	15'/s„
Laških lir 100 .......... 45	„	65	„
imenjarnična delniška
HIIJJIIUUII družba na Dunaju> jlUJJAlVUil , Wollzeile štev. 10.
Najkulantnejie se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
Razna naročila IzvrSe se nnj točneje.
mmBmmmauMBm
Za nalaganje glavnic priporočamo : 4% gališke propinaoijske zadolžnice. 4'/, % zastavna pisma pestanske ogerske komer-
cijonalno banke. 4'/,% komunalne obveznioe ogerske hipotečne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro ogerska banka in podružnice njene.
i lil
BI
w
cele gld. 14'/a, petina gld. 4 in 50 kr. kolek.
Glavni dobitek 300.000 gld. av. velj.
Žrebanje dne 1. februvarija.
Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik.