LETO XXXIV., ŠT. 13 Ptuj, 2. aprila 1981 CENA 6 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Kdaj večin bolje delati (stran 21 \ Komisija ne pripravlja menujev (stran 5)\ To smo vsi, ki tu živimo (stran 6) Likovno srečanje s Šebetičevo (stran 7) PROGRAMSKO VOLILNA KONFERENCA ZKS PTUJ Odkrita beseda nikoli ni odveč! To so dokazali tudi komunisti na programsko volilni konferenci, l^j je bila prejšnjo sredo. Po uvodnih referatih, ki sta jih po- ijala Jože Botolin, predsednik občinske konference in Dimče Stojčevski, sekretar komiteja, seje razvila več ur trajajoča razprava. V njej so komunisti ocenili svojo aktivnost v preteklem manda- tnem obdobju in opozorili na na- loge v prihodnjem. Posebno so poudarjali uresničevanje gospo- darske stabilizacije in odgovor- nost vseh subjektivnih sil za ne- dosledno izvajanje zastavljenih ciljev. Trenutna ekonomska situacija v svetu in v domovini zahteva od slehernega delavca in občana, posebej pa od komunista, polno in nenehno angažiranost v boju za stabilizacijo gospodarstva. Do- volj je govorjenja, dovolj sklepov in stališč je zavzetih — treba jih je ledosledno uresničevati, so menili komunisti. Res pa je, da v prete- klem obdobju kljub nekaterim vidnim uspehom komunisti in druge subjektivne sile niso dose- gle željenih učinkov, predvsem zaiadi premajhne zavestne akti- vnosti. Vse premalo je resnične iolektivne in osebne odgovorno- sti, vse preveč formalizma, še ve- dno se pojavljajo skupine, ki žele pod krinko samoupravljanja ure- sničiti svoje ozke interese. Moč naše delavske partije se lahko iz- raža le s konkretnim in pravoča- snim reševanjem aktualnih ži- vljenjskih in delovnih problemov v vseh okoljih. Gospodarski rezultati prete- klega leta niso tako blesteči kot,je to razbrali iz kazalcev, je bilo sli- šati v razpravi, zato si je treba v vseh delovnih kolektivih priza- devati za boljše delovne dosežke. To pa je moč doseči z dobro or- ganizacijo dela, z moderno teh- nologijo, s pravilno usmeritvijo gospodarstva v izvozne tokove in predvsem z zanjem. Velikega po- mena — če ne odločujočega —je pri tem tudi načrtovanje investi- cijske, skupne in splošne porabe.. kjer se ne znamo ali morda tudi nočemo odločiti za širše družbene cilje. V razpravi so komunisti odkrito govorili o napakah, ki se še vedno pojavljajo v delu komunistov in v ostalih družbenopolitičnih orga- nizacijah. Avantgardne vloge ko- munisti marsikje niso odigrali, posledice pa je čutiti na marsika- terem področju, pa naj gre za gradbeništvo, za kadrovsko in štipendijsko politiko, za izobra- ževanje, planiranje ... Kritično- sti do lastnega dela je še vedno premalo, ponekod pa se sprevrača v kritikanstvo in ne v tovariško pomoč. Ob tem pa ni pozabiti na odgovornost vsakega posamezni- ka, ne le v zvezi komunistov, temveč tudi in predvsem v delo- vnih organizacijah če je na vodil- nem mestu. Procesi združevanja morajo temeljiti na vsebinskem — dohodkovnem — povezovanju, ne pa na političnih momentih. Ekonomski motiv je tu odločujoč. Vsebina dela .se naj zato izraža v realizaciji skupno dogovorjenih programov. Tu pa je odločujoč vpliv delavca v združenem delu, kije marsikje še premajhen ali pa ga ni čutiti. Z ustreznim nagraje- vanjem, z dobrim informiranjem ter vpetostjo delavca v vse samo- upravne strukture je moč zagoto- viti tudi njegov vpliv. Občinska organizacija komu- nistov je z izvajanjem raznih oblik idejnopoliličnega in akcijskega uspo.sabljanja članov, z uvelja- vljanjem novih delovnih metod in s poglabljanjem vezi med OO ZKS, konferenco in njenim.i or- gani, dosegla precejšen napredek v vsebini svojega dela. Vendar je bilo rečeno, da je partija začrtala boj na tako široki fronti, da ga bodo lahko izbojevale le skupaj povezane in trdno enotne sub- jektivne sile v socialistični zvezi. Konkretnih nalog je dovolj, mor- da je zagnanosti za njihovo ure- sničevanje premalo. Lahko pa bi dejali, da tako bogate in konkre- tne razprave na sejah občinske konference ZK že lep čas ni bilo. Zatoje moč reči, daje programsko volilna konferenca ptujskih ko- munistov resnično prelomnica v njihovem delovanju — če bodo tako zagnano naloge tudi ure- sničevali. Posebne pozornosti je bila na seji deležna razprava Alojza Gojčiča, izvršnega sekretarja predsedstva CK ZKS, kije dejal: »Trenutna situacija gotovo v vseh komunistih izziva posebno pozornost, ne nazadnje nadpov- prečno angažiranost. Ni dileme, kje je naloga številka ena — to je stabilizacija. Morda bi kdo rekel, da vse preveč naglašamo in go- vorimo o elementih stabilizacije, pravih učinkov pa ni. Mogoče je prav. da osvetlimo nekatere ele- mente. Gotovo nas sedanji go- spodarski rezultati ne smejo za- slepiti, ker niso plod rok in znanja, ampak tržnih razmer, inflacij-skih učinkov .. . Treba se je dobro zamilisti, kam ta gibanja vodijo. V prvi vrsti je v slehernem tozdu. sleherni delovni organizaciji analizirati tako imenovane kvali- tativne elemente gospodarjenja. Produktivnost nam pada. storil- nost nam pada — če je tu negati- vni predznak, ne more biti dobrih uspehov. V sleherni OO ZKS, komunisti v sindikatih, bi se morali resnično zavedati, kje obstajajo možnosti boljšega gospodarjenja. Preveč je govoričenja, ko pa očitno so re- zerve v gospodarjenju. Trdno sem prepričan, da znanja nismo izko- ristili, pa tudi osnovnih sredstev ne — od kmetijstva do industrije. Izkoriščenost surovin, organiza- cija dela, kadri. . . Nevzdržno je, da štipendiste delovne organiza- cije, ki so jih štiri leta štipendirale, zdaj naenkrat odklanjajo. Kdo bo pa nosil na svojih plečih stabili- zacijo — neuki ljudje? Ne. samo strokovnjaki, združeni z vsemi delavci v združenem delu! Kdo se boji teh kadrov! Stabilizacija ne, pa delavec tudi ne! Odnos do štipendijske politike je kritičen. Trdno sem prepričan, da poli- tika zniževanja osebnih dohod- kov ne vodi k stabilizaciji — go- vorim o realnih dohodkih. Tako še nobena družba ni izpeljala na- porov pred katerimi se nahaja tudi naša. Mislim, daje sprejem- ljiva politika osebnih dohodkov tista, ki poskuša nivo standarda delovnega človeka zadržati. Torej je treba zadržati sedanje realne dohodke, že to je velik prispevek k stabilizaciji. Logično pa je, da je treba osebne dohodke maksi- malno vezati s storilnostjo. Do- sledno je treba uveljavili nagra- jevanje po delu. Skupna, splošna in investicijska poraba. Tu je nekaj naporov, ki niso zanemarljivi. Bežati od ne- katerih rezerv, pa je neumno. Ne more se npr. občinska uprava iz- govarjati — delavci so tako od- govorili na naš test! Občin.ska uprava se mora postaviti v polo- žaj, da bo v službi delavcev — ali je to dovolj jasno!? Ali se bo zdravstvo prilagodilo delavcem? Seveda se mora! To so gospodar- ske rezerve. Glavni motor inflacije je prav investicijska politika. Ni dileme, kdo pospešuje inflacijo, rast cen. Ali si lahko dopovemo, da vsaka krajevna skupnost v tem trenutku ne more investirati v cesto, šolo, kulturni dom ... ? Ali si lahke dopovemo, da v združenem delu trenutno ni časa za investicije v zidove? Investirati moramo v novi in boljši stroj!« Med drugim je Alojz Gojčič opozoril tudi na odgovornost vsakega posameznika in vseh skupaj, na odgovornost ki jo no- .sijo vse družbenopolitične orga- nizacije in njihova vodstva od krajevne skupnosti, občine, re- publike do federacije. In odgo- vornost se z instanco tudi stop- njuje, pa naj gre za že omenjene dileme v gospodarstvu ali za vprašanja izvoza in uvoza, kjer je pNfIK BRIGADIRJI LMDB - ZDRAVO! * Pretekli teden so se prvič v letu 1981 sestali člani lokalne mladinske delovne brigade »Ruda Sever« Gorišnica. Brigada, ki je bila ustano- vljena aprila lani, je v enoletnem delovanju nedvomno upravičila svoj obstoj. Brigadirji so organizirali šest delovnih akcij, ki so bile izvedene v različnih predelih krajevne skupnosti Gorišnica (urejanje okolice za- družnega doma v Gorišnici, čiščenje okolja ob novi vzmetarni v For- minu. delo na cestišču v Tibolcih, izkop jam in postavite telefonskih drogov ter ureditev bankin v Zagojičih). pred pričetkom mladinske delovne akcije »Slovenske gorice 80« so pomagali pri urejanju briga- dirskega doma v Dornavi pozneje pa so skupaj z brigadirji-udeleženci mladinske delovne akcije S(i vihteli lopate in krampe na udarniškem dnevu v Tibolcih. Člani LMDB so se udeležili tradicionalnega pohoda »Po poteh revolucije« v Mostje, ob koncu kt)ledarskega leta pa so or- ganizirali prireditev, na katero so povabili folklorno skupino DPD »Svoboda« iz Ptuja, z izkupičkom prireditve pa so si zagotovili sredstva za osnovne potrebe brigade (izdatki za obveščanje brigadirjev, ipd), ki jih bodo dopolnili s članarino, ki znaša 50.- din letno. Prisotni brigadirji so bili mnenja, da so bile akcije v preteklem letu časovno neustrezno razporejene (po dve akciji mesečno), kar je one- mogočalo polnoštevilno udeležbo na posameznih akcijah. Zato so se dogovorili, da bodo letošnje akcije (predvidene so štiri) v časovnem razmaku enega meseca. Irena Hunjet Kmetijstvo v družbenem planu občine Ormož Povečanje proizvodnje hrane je prioritetna naloga v okviru reše- vanja strukturnih problemov gospodarstva Slovenije, zato bodo vzpo- stavljeni pogoji, da bo postalo tudi kmetijstvo pomemben dejavnik razvoja manj razvitih območij, faktor obrambne pripravljenosti in za- drževanja nagle deagrarizacije. Ker so v občini vse naravne danosti za razvoj intenzivnega in deloma specializiranega kmetijstva bo potrebno z zložbo kmetijskih zemljišč ter z agro in hidromelioracijami omogočiti racionalno uporabo kmetijskih strojev in trajno izboljšati produktivno moč zemljišč. S temi melioracijskimi in komasacijskimi posegi se bo struktura rabe teh zemljišč spremenila v korist njivskih površin. Struktura proizvodnje bo nekoliko spremenjena ob uvajanju nove kulture sladkorne pese, vendar pa še vnaprej ostaja glavna usmeritev proizvodnje, in sicer v višinskem predelu vinogradništvo in sadjarstvo, v nižinskem pa poljedelstvo in živinoreja. Za trajno namembo zemljišč, ki bodo služila za kmetijsko proiz- vodnjo se opredeli 6570 ha. Za proizvodnjo žit. krmnih rastlin bo poprečno letno namenjeno 3659 ha površin. V smislu zagotavljanja potrebnih površin za pridelovanje sladkorne pese bodo s pridelovalci te kulture vzpostavljeni dolgoročni poslovni odnosi. Dinamika in obseg proizvodnje sladkorne pese v tem srednje- ročnem obdobju bosta dogovorjena v okviru skupnosti občin Podfavske regije. Čeprav se bo površina kmetijskih zemljišč v zasebni lasti zmanj- ševala bo poljedelska proizvodnja usmerjena v pridelovanje krme za živino, kot tržni viški pa bodo v zasebnem sektorju sladkorna pesa, vrtnine, žita, krompir in grozdje. V smeri povečanja proizvodnje se bo nadaljevalo preusmerjanje kmetij, kjer bo še naprej prevladovala usnaeritev v govedorejo in pra- šičerejo. Kmetje, združeni v kmetijsko zadrugo in temeljna organizacija, bodo ob uresničevanju proizvodnih nalog zagotovili hitrejši razvoj so- cialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na podlagi različnih oblik združevanja dela, sredstev in zemlje med seboj in s temeljno organizacijo združenega dela. Tako organizirana proizvodnja bo osnova hitrejše intenzifikacije in rasti kmetijske proizvodnje, rasti produktivnosti dela in dohodka zaposlenih v kmetijstvu ter podlaga za hitrejše spreminjanje agrarne in zemljiške strukture v skladu zzahtevami sodobne kmetijske proizvodnje. —u TRGOVSKO PODJETJE EMONA-MERKUR IZBOLJŠANJE POlVUDBE - BOLJŠI ODNOS DO KUPCA Kljub spremenjenim pogojem gospodarjenja v letu 1980 zmanjšani kupni moči prebivalstva, naraščanju cen ter pomanjkanja določenih vrst blaga, so delavci Lmona—Merkur Ptuj dobro poslovali. Celotni pri- hodek seje v primerjavi s doseženim leta 1979 povečal za 23 odstotkov injc 3 t)dstotke nad planiranim, dohodek pa za 25 odstokov in je večji za 5 odstotkov nad planiranim. Stalno in sprotno spremljanje zalog trgovskega blaga, iskanje no- tranjih rezerv, finančno planiranje, ^vse to je prispevalo, da so se izognili likvidnostnim težavam, kar je tudi omogočilo tekoče izpolnjevanje obveznosti. V letu 1980 so se dohodki zaposlenih povečali za 20 odstotkov, vendar pa še vedno zaostajajo za republiškim povprečjem. Čisti osebni dohodek na zaposlenega je znašal 7.300 dinarjev. Povečana akumulacija pajim omogoča uresničevanjeciljev.sprejetih v temeljih srednjeročnega plana DO. Plan DO za obdobje 1981—85. o katerem že razpravljajo, bo za vse zaposlene velika obveza. Načrtovana izgradnja nakupovalnega E centra in posodobitev prodajaln pa bodo pridobitve, pomembne tako za delavce Merkurja, kot za občana. Plan za letos je izredno napet in bo zahteval še večje angažiranje pri delu in pri iskanju notranjih rezerv na vseh področjih poslovanja. Z njim .so si začrtali 22 odstotno rast dohodka. V okviru plana je tudi posodobitev prodajalne Biserka v Lackovi ulici, ki bi naj postala sodobna prodajlna otroških oblačil. Pomembno mesto v planu dela zavzema odnos do kupca m skrb za bogato izbiro najrazličnejših vrst blaga, pri kateri pa pričakujejo njegov izziv. Želja kupca postaja danes že tudi želja trgovca/ zato bi te možnosti veljalo uporabiti večkrat. Okrepljeno sodelovanje paj trgovsko podjetje pričakuje tudi od organiziranega potrošnika, prek] svetov potrošnikov. j MGJ „VSAK UČENEC 2 KG PAPIRJA" čeprav zberemo na območju SR Slovenije letno okrog 60.000 ton odpadnega papirja, ta količi- na še vedno ne zagotavlja dovolj surovin za slovensko papirno in- dustrijo, pomanjkanje te surovine pa je v zadnjih letih okrepilo še nekaj novo zgrajenih tovarn za predelavo papirja. Mladina ptujskega Centra srednjega usmerjenega izobraže- vanja je akcijo zbiranja odpa- dnega papirja izvedla že lani (zbrali smo 1800 kg), že takrat pa smo sklenili, da bomo akcijo po- novili v II. polletju. Po predhodni propagandni akciji prek panojev in šolskega radia smo akcijo izvedli 11. marca. Že bežen pogled na skupine učencev, ki so to jutro prihajale v .šolo. pa je dal vedeti, da misel, ki sem jo napisala v naslovu in kije bila geslo akcije, ne bo v celoti uresničena, saj VSAK učenec ni prinesel predvidene količine pa- pirja. Morda se boste vprašali, zakaj ne. Kdo ve? Bi bilo pretež- ko? Ali pa doma nimajo papirja (v kar pa močno dvomim). Tudi odgovorom, da vsega pokurijo, ne verjamem, ker papir, ki služi za revije, ni primeren za kurivo. A da so pozabili in bo prihodnjič bolje? Upam. da bodo održali besedo! No. akcija je kljub »pozabljiv- cem« uspela, saj smo zbrali 2860 kilogramov papirja, zanj pa pre- jeli lO.OOOdin. kijih bosta za svoje aktivnosti porabili koordinacijska konferenca ZSMS in novinarski krožek CSUI. Irena Hunjet SKUPŠČINA OBČINSKE TURISTIČNE ZVEZE PTUJ BOLJE POVEZATI NOSILCE TURISTIČNEGA RAZVOJA Skupščina občinske turistične zveze, ki je zasedala v preteklem tednu je dala vrsto predlogov za izbolj- šanje turističnega nastopa ptujske občine. Spoznanje o nujnosti povezave nosilcev turističnega razvoja sicer ni novo, vendar se prepočasi uveljavlja. Tudi se ne zdi potrebno, vsaj nekaterim, da bi okrepili infor- macijsko službo. Delno to vlogo opravlja že biro s turistično agencijo komunalnega podjetja in agencijo Certusa. Prva še ni pričela z delom, vendar pri komunalnem podjetju TOZD Avtopark zagotavljajo, da bo njeno delo steklo še v tem mesecu. Izdaja turističnih informacij je med najpomembnej- šimi nalogami zveze v letu 1981, v katere bi zajeli najpomembnejše podatke o zanimivostih in zmogljivostih turističnih krajev v občini, bile naj bi turistu prva predstava o kraju, kamor prihajajo. Med naloge si je zveza zapisala tudi ustanovitev recepcij- ske službe, ki bi jo naj izvajal turist biro. Program- skih nalog je še veliko, vse pa so usmerjene k usklaje- nemu in usmerjenemu delovanju turističnih društev v občini, ki so pomembna opora združenemu delu s področja turizma pri uveljavljanju njegove vloge. Pri tem gre za pomembno delo na področju vzgoje in izobraževanje članstva, okrepljene turistične infor- macije, sestave koledarja turističnih prireditev v občini in skrbi za ustanavljanje novih turističnih društev. Skupščina je ob tej priložnosti sprejela poročilo o finančnem stanju zveze in odločila, da ostane članari- na zveze še v nadalje simbolična in znaša 1 dinar po članu. Potrdila pa je tudi sklep o razširitvi sedanjega izvršilnega odbora in izglasovala zaupnico doseda- njega predsednika zveze Antonu Žagarju, ki bo zvezo vodil še eno leto. MG KRAJEVNA SKUPNOST BRATJE RES DELOVNA AKCIJA Prostovoljno delo bo \ ptujski občini tudi v tem letu v polnem razmahu. Poleg skrbnih priprav za zvezno MDA Slovenske gorice ~ Haloze 81. so že stekle prve prostovoljne delovne akcije tudi v krajev- nih skupnostih, kjer starejši in mlajši krajani združujejo dobro voljo in delo in se tudi s tem vključujejo v varčevanje s sredstvi in v uresničitev nalog na področju gospodarske stabilizacije. Ob koncu prej.šnjega tedna je bilo še zlasti delovno živahno v ptujski krajevni skupnosti Bratje Reš. Krajani, organizirani po uličnih delo- vnih skupinah, so pomagali pri urejanju kanalizacije ob svojem domu krajanov, ki je v sklepni fazi graditve in ga bodo kmalu izročili name- nu. S tem bo v tej krajevni skupnosti, ki nima niti kvadratnega metra lastnih prostorov, rešeno vprašanje »brezdomstva«. Prebivalci KS Bratje Reš gradijo svoj dom. ki je v Marlesovi montažni izvedbi, s sredstvi krajevnega s.imoprispevka in s prostovoljnim delom krajanov. V razvojnem programu krajevne skupnosti je zapisano, to pa so izglasovali krajani tudi na referendumu, da bodo pri domu krajanov zgradili še manjšo prodajalno in uresničili druge naloge, ki segajo zlasti na područje komunalne infrastrukture. • JOS Pogled na dom krajanov v KS Bratje Reš in na delovno razpoloženje ob njem. (foto JOS) POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ objavlja dela in naloge TAJNIKA-BLAGAJNIKA muzeja. Pogoji: srednješolska izobrazba, 5 let delovnih izkušenj, pasivno znanje tujega jezika, 3 mesece poskusno delo. Rok prijave 15 dni, nastop 1. maja 1981. Prijave z dokazili pošljite na naslov Pokrajinski muzej Ptuj, Muzejski trg 1. OSANKARICA Skupni družbeni dogovor občin Veliko število domačih pa tudi drugih obiskovalcev se redno, skozi vse letne čase zbira na Osankarici in pri Treh žebljih, na kraju herojskega boja legendarnega Pohorskega bataljona. Osankarica z okolico postaja tako vse pomembnejši kraj v knjigi zgodovine nove Jugoslavije in eno od najbolj obiskanih pomnikov najnovejše zgodovine slovenskega naroda. Ta pomembna vrednota daje tudi vsako leto nove pobude o urejanju, vseh značilnosti, ki bi spominjale na boje pohorskih partizanov. ] Posebni odbor, ki ze vrsto let deluje pri kulturni skupnosti občine Slovenska Bistrica, je že zdavnaj presegel občinske (^kvire. saj so skrb za urejanje partizanskega Pohorja razširili na občine podravske. celjske in koroške regije. S posebnim družbenim dogovorom nameravajo zago- tovili potrebna finančna sredstva in združili vse ostale aktivnosti za ohranjanje partizanskega Pohorja, katerega osrednji kraj je prav Osankarica in v njeni bližini Trije žeblji, kraj kjer je 8. januarja 1943 izkrvavel Pohorski bataljon. Doslej so s pomočjo krajanov, mladine in vojakov ter s sredstvi skup.ščine občine Slovenska Bistrica zgradili do Osankarice prepotrebni vodovod in telefon. Še pred tem pa so z zgradjiv ijo po.sebnega muzeja ob planinskem domu na Osankarici bodočim rodovom v sliki in pisani besedi ohranili spomin na grozote okupatorja nad prebivalci in borci za svobodo na Pohorju. Besedilo in slika: Viktor Horvat Osankarica kraj spominov na najsvetlejšo preteklost naiiega slovenskega ljudstva. POGLOBLJENO DELOVANJE ZVEZE, VEČ ZA USLUŽNOSTNO OBRT SKUPŠČINA OBRTNEGA ZDRUŽENJA Nova oblika organizacije zveze je prinesla tu- di bogatejšo vsebino dela in omogočila boljši ter organi/irancjši pristop k razreševanju problematike razvoja drobnega gospodarstva v občini, katerega pomemben del so obrtniki. Preteklo je dve leti od ustanovitve zveze, ki je v tem obdobju uspela urediti finančno in administrativno poslovanje, medtem ko bo potrebno pereč problem poslovnih prostorov rešiti skupaj z obrtno z.adrugo Panorama. V /vezi s tem je skupščina sprejela sklep o namenskem prispevku 0,5 odstotka od čistega dohodka, ki bi ga naj vsak član /druženja plače- val za dobo petih let in ki bi se uporabil za uredi- tev poslo\ nih prostorov. V ptujski občini je po podatkih 458 obrt- nikov, od tega je 139 avtoprevoznikov in taksistov, 63 gostincc\; ostali pa opravljajo različno uslužnostno obrt. Njihova bruto realizacija je v letu 1980 -vnašala 300 milijonov dinarjev. Poleg ,,rednih" obrtnikov, imamo v ptujski občini še 148 obrtnikov, ki jim je obrt le dopolnilni poklic. V večini primerov imajo dovoljenja za uslužnostno obrt, vendar opravlja- jo serijsko proizvodnjo. Združenje ima več sekcij, med njimi gostin- sko, avtoprevo/niško in frizersko; večina članov združenj.! pa so obrtniki, ki opravljajo kovin- sko-predelovalno obrt in so včlanjeni tudi v OZ Panorama, prek katere tudi opravljajo koopcracijsko proizvodnjo. Kot podpisnik družbenega dogovora o razvo- ju drobnega gospodarstva v ptujski občini, se je združenje obvezalo za enakomeren razvoj obrti, zlasti še za razvoj uslužnostne-storitvene obrti, ki je v občini ne razvijamo v dovoljni meri. Kot je na skupščini poudaril predsednik obrtnega združenja Stanko Kosi, jo vidimo le takrat, ko se najdemo v vlogi potrošnika—občana. Na drugi strani pa se srečujemo z viškom določenih obrti, primer so avtoprevozniki. Poseben primer so prostori za uslužnostno obrt v ta namen bi bilo potrebno skupaj s stanovanjsko skupnostjo in drugimi najti ustrezno rešitev, kajti obrtnik, ki šele /ačcnja z delom običajno ne razpolaga s 400 tisočimi dinarji, kolikor jih potrebuje za ureditev lokala. DrugI problem je kreditiranje. Pogoji pridobivanja in odplačevanja kreditov so /a uslužnostno obrt težki. Pri tem je potrebno upoštevati, da je uslužnostna obrt nizko aku- mulativna in zato bi bilo potrebno na tem področju opraviti ustrezno selekcijo. Predstavni- ke banke pa so obrtniki opozorili še na pravilnik o odobravanju kreditov, ki jih postavlja v znat- no slabši položaj kot ostale občane. Veliko člani /druženja pričakujejo od novoustanovljene skupnosti za cene, prek katere naj bi popravili določena nesorazmerja v cenah obrtniških storitev. Predvsem pa naj bi si pri- zadevali, da bi se pot za evidentiranje cen skrajšala. Kot posebno nalogo si združenje nalaga okrepiti sodelovanje s sindikatom delavcev v obrti občine Ptuj, ki je v zadnjem obdobju precej nedejavno. Več pa bo potrebno storiti pri dopolnilnem izobraževanju delavcev zaposlenih pri zasebnih obrtnikih, saj sklad za dopolnilno izobraževanje razpolaga z znatnimi sredstvi. To pa ima za posledico nizko izobrazbeno strukturo zaposlenih. Ti delavci se tudi v dovoljni meri ne vključujejo v družbenopolitično življenje. Veli- ko pa je obrtnikov, ki so izredno dejavni na vseh področjih družbenega življenja in dela, za kar so dobili visoka družbena odlikovanja. Posebno pozornost je skupščina namenila izobraževanju kadrov za obrt. Združenje se bo aktivno vključevalo v izvedbo dopolnilnih i/pitov, ki jih po programu pripravlja zveza obrtnih združenj. Ob tem pa -io bili mnenja, da se danes po lahki poti prihaja do naziva obrtne- ga mojstra, kar pa še vedno ni zagotovilo, da je nekdo tudi v resnici mojster svojega dela. V zaključni del programa za leto 1981 si je /druženje /apisalo nalogo utrjevanje dela v.sch sekcij, okrepljenega družiibnega in športnega življenja ter pri/.tdevanj /a ustanovitev ustrezne« službe, ki bi združevala avtoprevoznike. « MG f EDNIK -2. april 1981 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 SEJA SKUPŠČINE TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI ŽIVAHNA RAZPRAVA Udeležba na tokratni seji delegatov obeh zborov skupščine telesnokulturne skupnosti občine Ptuj, bila je v sredo 25. marca, je bila veliko boljša kot običajno. Tako bi naj tudi ostalo, oziroma udeležbo je potrebno še izboljšati. Po potrditvi zapisnika 11. seje so delegati brez razprave sprejeli poročilo o delu skupno- sti in ZTKO v letu 1980. Pri obravnavi reali- zacije rebalansa finančnega načrta je delega- cija Tovarne glinice in aluminija zahtevala vrnitev presežkov in zato tudi glasovala proti jotrditvi rebalansa, čeprav je dobila pojasni- 0, da so presežki upoštevani pri določitvi letošnje prispevne stopnje. Ker ne verjamejo pojasnilom predstavnikov skupnosti, bo vra- čanje sredstev pregledala samoupravna kon- trola. Po potrditvi realizacije programa dela skupnih služb SIS družbenih dejavnosti, so delegati na predlog delegata iz TGA zavrnili poročilo samoupravne kontrole, saj ni podala poročila o poteku sanacije športne dvorane Mladika. Ob obravnavi predloga plana dela telesno- kulturne skupnosti v tem srednjeročnem obdobju je bilo izpostavljeno področje dela v krajevnih skupnostih izven Ptuja, gre za sofinanciranje izgradnje športnih objektov, pripombo K S Gorišnica o njihovem »izpadu« iz programa. Odgovor bo delegacija prejela pismeno. Letos se bo tudi telesna kultura ptujske občine vključila v akcijo Iščemo najboljšo krajevno skupnost, je bilo dogovorjeno ob obravnavi letošnjega programa dela. Obravnava finančnega načrta je po običaju najbolj živahna. Tudi tokrat je tradicija obveljala. Delegati se namreč niso strinjali, da iz sredstev najemnine objektov takoj pokrije- mo stroške plavalnemu klubu Toplice za uporabo bazenov v Ptujskih toplicah. Ta sredstva so prenesena (gre za 70.000 din) na dejavnost OTKO. razdelitev sredstev pa bo opravljena v okviru Zveze telesnokulturnih organizacij na posebnem usklajevanju. Vpra- šanje najemnin še namreč ni dokončno urejeno. Ob koncu seje je bilo veliko besed o izvaja- nju organizirane rekreacije starejših občanov v pokritih objektih, zlasti športni dvorani Mladika, kjer za to določen termin velikokrat zaradi različnih tekmovanj odpade. Prav gotovo bo z izgradnjo športnih objektov pri Centru srednjega usmerjenega izobraževanja, za kar so se zavzeli delegati, veliko teh težav odpravljenih, saj je sedaj za tako razvejano športno dejavnost premalo pokritih površin. Bolje pa bo potrebno izkoristiti zunanje objekte za rekreacijo, seveda ne na takšen način kot je uničenje trim steze v Ljudskem vrtu. Zapisali smo, da je bila razprava živahna, vendar večina vprašanj ni sodila na sejo skupščine telesnokulturne skupnosti. Gre namreč za tipično izvajalska vprašanja, ki jih je potrebno rešiti v okviru Zveze telesnokul- turnih organizacij. Glede na sedanjo aktiv- nost zveze, ko se ta ukvarja po večini z organi- ziranjem različnih tekmovanj, bodo izvajalci na sejah skupščine TKS še naprej izpostavljali zadeve, ki jih je potrebno urediti v okviru .svoje matične organizacije — to pa ni telesno- kulturna skupnost, temveč Zveza telesnokul- turnih organizacij. Ugotovitev ni nova, pro- blem aktivnosti zveze je prisoten že vrsto let. 1. kotar Mačehovski odnos do zemlje člani sveta za družbeno ekonomske odnose v kmetijstvu in na vasi so na zadnji seji kritično razpravljali o odnosu do kmetijstva. Tega smo se začeli zavedati žal šele zdaj, ko bi morali začeti uresničevati smeli načrt, ki predvideva pridelavo večjega dela hrane, za slovenski trg na domači zemlji. Gotovo drži ugotovitev, da večjih rezerv v kmetijskih površinah, predvsem prvo kategoriziranih ni, zato je potrebno sedanje površine ohraniti in maksimalno izkoristiti. To je naloga, ki se je zavedamo, uresničujemo pa ne. Kako bi sicer dovolili odpiranje novih lokalnih gramoznic, ki raseio kot gobe po dežju, kako bi dovolili urbanizacijo najboljših kmetijskih površin. Krajevne skupnosti namreč precej samovoljno načrtujejo urbanizacijo svojih območij, brez upoštevanja interesa kmetijcev. Razpravljalci so opozorili tudi na gradnjo industrij- skih objektov, kot so farmski objekti Perutnine na dosedanjih njivskih površinah površinah, čeprav bi bilo mogoče najti ustrezne lokacije tudi drugje. In kaj je potrebno na tem področju storiti? Predvsem je potrebno politično podpreti preprečevanje urbanizacije kmetijskih površin. Omejiti republiške interese za širitev infrastrukture, vplivati na urbani- stične načrte krajevnih skupnosti, skratka povsod upoštevati interese kmetijstva. Večjih rezerv pri kmetijskih zemljiščih, ki sodijo v I. kategorijo torej ni, prav nasprotno pa je pri drugi kategoriziranih zemljiščih, torej tistih kmetijskih površihah, ki se razprostirajo na hribovitem območju občine. Da pa bi te površine bolje izkoriščali, moramo izpolniti nekaj pogojev, predvsem tistih, ki se nanašajo na življenske pogoje na hribovitih kmetijah. Gre za zagotavljanje socialne varnosti ostarelih kmetov, kar bo podbuda mladim, da se odločijo za de|o na kmetiji. Rezerve, kijih nudijo kmetije na teh območjih so predvsem v živinore- ji, ovčereji, sadjarstvu in tako naprej. JB Nezadovoljivo zavarovanje kmetijske proizvodnje , Kmetijska proizvodnja v družbenem sektorju je zavarovana 100 odstotno, zelo slabo pa so razmere na tem področju urejene v zaseb- nem kmetijstvu. Če je stanje koliko toliko urejeno v živinorejski proizvodnji, je v rastlinski skorajda porazno. Eden glavnih vzrokov za tako stanje je gotovo v visokih premijah, te pa so visoke zaradi visokih odškodnin, te so v rastlinski proizvodnji do 70 odstotkov večje od dohodka iz tega zavarovanja. Zavarovalnica je negativno razliko krila predvsem iz pozitivne razlike v industrijskem zavarovanju, ta pa je v zadnjih letih vse manjša. Gotovo se sleherni kmetovalec zaveda koristnosti zavarovanja svoje kmetijske proizvodnje, pa zaradi omenjenega razloga, torej visokih premij, tega ne more uresničiti. Seveda bi bile premije ob večjem številu zavarovancev nekoliko nižje, dokončna rešitev pa je vendarle edino v splošnem zavarovanju kmetijske proizvodnje v zasebnem sektorju prek posebnega sklada pri kmetijski zadrugi. V nekaterih slovenskih občinah to že izvajajo, pri tem koristijo tudi del sredstev, namenjenih za regresiranje kmetijstva. Gotovo bi se to dalo urediti tudi v naši občini. Za uresničitev te naloge pa je potreb- na temeljita akcija, pa tudi rezultatov ni moč pričakovati takoj, temveč šele v daljšem časovnem obdobju. JB ZDRUŽEVANJE OSNOVNIH SOL ^Komisija ne pripravlja menijev!" Tako je odgovorila ena od članic komisije za združevanje osnovnih 1 šol v ptujski občini na pripombe nekaterih osnovnošolskih kolektivov, da { bi morala ponuditi več različnih variant združevanja. Kopja nič kaj 1 vzpodbudnih dialogov pa se lomijo ob dveh predlogih — ali združena • šola s temeljnimi organizacijami združenega dela ali skupnost osnovnih • šol. Za združeno osnovno šolo s tozdi se zavzema omenjena komisija, pa ■ tudi nekaj .šolskih kolektivov, večina izvajalcev pa je za skupnost osnovnih .šol. Razlogi za prvo in drugo varianto so zapisani v dokumentu , o pripravah na združitev, o njih smo pisali tudi v eni od številk Tednika, i Da bi komunisti v pripravah poenotili svoja stališča, so se sestali na. akcijski konferenci in nanjo povabili osnovne organizacije ZK ptujskih ' (mestnih) osnovnih šol in sekretarje osnovnih organizacij ZK zunanjih : .šol. ■ Pa žal tudi ta akcijska konferenca ni pokazala velikega navdušenja ; komunistov za poenotenje stališč, navdušenja za odkrit pogovor. Dokaj | skromni prispevki komunistov v razpravi so slej ko prej dokaz, da tudi ■ sami ne vedo ali nočejo vedeti, katera varianta je najbolj sprejemljiva i zanje in predvsem za učence oziroma uporablnike. Očitno je. da se^ večina ogreva za skupnost osnovnih šol, ki pa ni najbolj primerna; organizacija za uresničevanje skupnih nalog. Posebej še zavoljo tega, ker ; skupnost ne prenese združevanja sredstev, kar bi naj bil osrednji cilj j združjtve. ' j Že februarja 1980 sprejeta stališča in sklepi občinske konference • ZKS Ptuj niso bila uresničena. Zato obnašanje nekaterih komunistov v aktivnosti za združevanje osnovnega šolstva zasluži kritiko, so ocenili; komunisti na volilni konferenci. Posebno še zato, ker se nekatere! strukture opredeljujejo proti združitvi brez ustreznih argumentov in. pripavljenosti na dialog. Svoje avantgardne vloge vsi komunisti v^ osnovnošolskih organizacijah prav gotovo niso odigrali. Zato je vpra-j sanje, koliko .so sploh pripravljeni skupno izboriti zastavljene cilje. Ob ^ tem pa seje treba vprašati, ali je organiziranost osnovnega šolstva zgolj ; domena izvajalcev! Uporabniki o tem še niso rekli besede — ne prve ne ; zadnje. Dejstvo pa je. da bi morali imeti v pripravah na združevanje, odločujočo besedo, saj v svobodni menjavi dela namenjajo za osno-: vnošolsko dejavnost precejšnja sredstva. i Niti akcijska konferenca niti programsko volilna konferenca ZKS S pa ni dala odgovora na vprašanje, kako komunisti v svojih okoljih — v j tem primeru v osnovnih šolah — konkretno uresničujejo odgovornost do j izvajanja sprejetih sklepov občinske konference zveze komunistov. V! dosedanjih — kar sedemletnih — razpravah in pripravah na združitev : osnovnih šol. je bilo mnogokrat poudarjeno, da gre učiteljem predvsem | za izboljšanje ali izenačevanje vzgojnoizobraževalnih pogojev vsemi učencem v občini. Pa vendar seje bati. da so take izjave zgolj kulisa za , druge interese posameznikov ali skupin. Te interese je opaziti iz razprav, i čeprav niso jasno in glasno izrečeni. Najbrž gre za položaj ravnateljev: posameznih osnovnih šol. čeprav se njihov položaj s pristojnostmi vred! v združeni osnovni šoli ne spreminja. Predvsem pa gre za vprašanje' enotnega nagrajevanja učiteljev — po načelu za enako delo enakoj plačilo. — ki ga v času od sprejetja zakona o združenem delu nisoj uveljavili. | Da pa ne bi kar udrihali po šolnikih, je treba reči, da se v bistvu; zavzemajo za združevanje, pa čeprav za skupjnost šol, ob kar se da i majhnem povečanju finančnih sredstev za delovanje skupnih služb. Zato" .so komunisti na akcijski konferenci menili, da mora komisija z delom^ nadaljevati ter pripraviti ekonomsko analizo o združitvi v delovno'^ organizacijo s tozdi in o skupnosti osnovnih šol. Javna razprava, kije bila končana predvčerajšnjim pa bo pokazala, za katero organizacijsko- obliko združitve so se prosvetni delavci odločili. dJ 6- IZ NAŠIH KRAJEV 2. aprili 981 — TEDNIK „To smo vsi, ki tu živimo I" KRAJEVNA SKUPNOST CIRKOVCE Deset vasi šteje cirlcovška krajevna skupnost, ki se razteza po Dravskem polju. Do pred kratkim so tu živeli pretežno kmetje, danes je že več kot polovica takih, ki hodijo po zaslužek v bližnje organizacije združenega dela. Kra- jani že vsa leta skrbijo za enako- merni razvoj vseh naselij, pretežno s svojimi sredstvi in s prosto- voljnim delom. Tako so si pred kratkim zgradili dom krajanov za katerega .samo pravijo, da je nji- hov ponos! Ponašajo pa se lahko tudi z obetavnimi razvojnimi na- črti, ki jih bodo poskušali uresni- čiti s svojimi prispevki in s pomo- čjo širše skupnosti. V srednjeročni razvojni program so zapisali marsikatero nalogo, ki jo je potre- bno še uskladiti z drugimi nosilci planiranja, za kar si krepko priz.adevajo, je povedal Jože Pleteršek, predsednik sveta krajevne skupnosti in nadaljeval: ,,Ovira, da še nismo sprejeli srednjeročnega razvojnega plana je prav v tem, da nekateri sopod- pisniki še niso sprejeli samou- pravnega sporazuma o temeljih plana naše kraievne skupnosti. Sporazum vsebuje gradnjo večna- menskega objekta s prostori za trgovino, za delo krajevne samou- prave in družbenopolitičnih organizacij in s prostori za razširjeno telefonsko centralo. V naslednjih petih letih želimo ure- diti in vzdrževati vse naše krajevne ceste, graditi nove transformator- ske postaje in razširiti telefonsko omrežje. Morda je posebnost našega sporazuma, da z njim zagotav- ljamo določena sredstva za delo- vanje društev, seveda pa tudi za delo družbenopolitičnih organiza- cij in krajevne samouprave. Predvidevamo, da bomo sred- njeročni plan sprejeli v naslednjem tednu,'.'_____________________.____________________..... Katere naloge pa si zastavljate v tem letu? ,,Jasno je, da je letošnji plan izveden iz petletnega plana, zato predvidevamo pričetek gradnje večnamenskega objekta, vzdrže- vanje oziroma dograjevanje krajevnih cest... Poseben problem pa predstavlja vzdrževanje že zgra- jenih objektov — dom krajanov, asfaltirane ceste, pokopališče z mrliško vežo in ostalo. Večino sredstev za uresničitev nalog zagotavljamo s samoprispevkom, ki smo ga krajani izglasovali lani. Po ekonomskih pokazateljih sodimo v razvite krajevne skupnosti, zato bomo od intere- snih skupnosti dobili manj sred- stev, kot smo predvidevali — zelo malo. Razumemo pa, da je v zaostrenih gospodarskih težavah to normalno in da so potrebe na manjrazvitih območjih tudi velike." O povezovanju s sosednjimi krajevnimi skupnostmi so v svoj srednjeročni program kaj malo zapisali, razen o sodelovanju s krajevno skupnostjo Pragersko, kjer že nekaj let poskušajo ustre- zno rešiti problem naselja Gaj, ki je razdeljeno med dve krajevni skupnosti in med dve občini. O delu skupščine in sveta kra- jevne skupnosti ter ostalih organov je Milan Munda, predsednik skup- ščine in vodja temeljne delegacije za zbor krajevnih skupnosti občin- ske skupščine dejal: ,,Delegati skupščine so zajeti s celotnega območja — glede na šte- vilo prebivalcev v posamezni vasi, pa. tudi iz delovnh organizacij TGA, Dravskih elektrarn Maribor RTP Cirkovce, Kmetijska zadruga Lovrenc Dravsko polje, in iz dru- štev ter družbenopolitičnih orga- nizacij. Uspelo nam je zajeti sodelovanje vseh organizacij in društev tako da ni meje med nami. Ni problemov, ko je treba orga- nizirati kakršnokoli dejavnost — kdo bo delo opravil. Vedno nasto- pamo kot celota. Precej časa sm) imeli težave z delom tajnika samoupravnih orga- nov krajevne skupnosti. Te smo rešili v prejšnjem mesecu, čeprav še ne dokončno. Imamo profesio- nalno zaposlenega tajnika, ki ima svoj delovni čas, mi pa imamo največ sestankov ob večernih urah, ko njega ni tukaj. Pa bomo to poskušali kar se da dobro urediti. Delo temeljne delegacije ne poteka tako, kot smo si zamislili. Glede na probleme kmetijstva na našem območju in na naloge, ki prihajajo — meliroacije, zložbe zemljišč in vse ostalo — smo v temeljno delegacijo delegirali predvsem kmetovalce. Danes pa ugotavljamo, da ti ljudje večkrat nimajo časa — morda tudi ne volje — da bi se udeležili sej, ali pa da bi se udeležili sej zbora krajevnih skupnosti. Verjetno bo potrebno kadrovanju in evidentiranju name- niti v prihodnje večjo pozornost da se to ne bo ponavljalo. Mislim, da ostale dejavnosti, ki jih načrtujemo, tečejo po pro- gramu, najbolj pa se zavedamo, da bomo naloge uresničili, če bodo posamezniki dobro delali. Zave- damo se. da - je uresničevanje zastavljenih akcij od tega precej odvisno." Se družbenopolitične organiza- cije dovolj dobro' vključujejo v krajevno samoupravo in nasploh v delo v krajevni skupnosti? ,,Rekel bi, da so družbenopoliti- čne organizacije prisotne povsod, saj so delegati iz vseh teh okolij in delujejo v raznih organih krajevne skupnosti. Reči pa moram, da ni meje za delo — vselej nastopamo kot krajevna skupnost. Ne v teritorialnem smislu ali v tem smi- slu, da so to organi — to smo vsi, ki tu živimo." Društvena aktivnost je v Cirkovcah zares živahna. O tem je moč sklepati iz besed Bogomira Jurtele, podpred.sednika sveta KS in ravnatelja osnovne šole: ,,Na prvo mesto bi postavil prosvetno društvo, ki je zelo akti- vna enota v naši skupnosti, saj ima pod svojim okriljem vrsto aktiv- nosti. Omeniti moram folkloro, ki ima svoj podmladek v naši šoli. Mi jih seveda spodbujamo v to lepo plesno- delovanje in ohranjanje tradicij, in letos naša velika in z njo mala folklora praznuje petdesetletnico svojega obstoja. 23. avgusta se bomo zbrali v razcvetenih Cirkovcah — letos smo posadili nad 200 vrtnic, da bo vse cvetelo in žarelo v barvah — in proslavili ta velik jubilej v vročih avgustovskih dneh. Druga velika aktivnost je naš gledališki abonma, na tega smo še posebej ponosni, ki deluje že tri leta in je imel letos že nad 2.(XX) obiskovalcev. V vsaki sezoni imamo po šest predstav. Gostujejo slovenska profesionalna gledališča, veseli pa smo tudi dobrih amater- jev — vse želimo videti in se z njimi razveseliti. Posebno smo veseli, ker naš dom krajanov ni le suho zidovje, ampak je živa hiša umetnosti in dejavnosti na vasi. Lani smo imeli pri nas tudi prvo tamburaško srečanje v Sloveniji, Tudi tamburaška sekcija je v na- šem društvu izredno močna, sode- luje na ra/nih prireditvah in vklju- čuje mnogo mladih." Seveda bi lahko še precej pove- dali o aktivnosti gasilcev, o dejav- nosti mladih v osnovnih organiza- cijah zveze mladine o in o pionir- jih, o delu z najmlajšimi v vrtcu in ne nazadnje o sodelovanju mladih s starejšimi krajani. Pa bodi tokrat dovolj o Cirkovčanih. Se bo priložnost, pisati o njihovem delu in o njihovih uspehih — če prej ne, pa v avgustu, ko bodo folkloristi skupine Vinko Korže proslavili svoj zlati jubilej. N. Dobljekar Od leve Jože Pleteršek, Bogomir Jurtela, Milan Munda v pogovoru i našo novinarko (foto OM) MARJAN BRGLEZ Srečanje z Abrahamom 25. marca je praznoval petdeset- letnico Marjan Brglez, delavec Kmetijskega kombinata Ptuj in znani pevec-solist komornega moškega zbora iz Ptuja. Marjan se je rodil 25. marca 1931 v Vidmu pri Ptuju kot otrok številne družine skromnega kmeto- valca in priznanega zborovodje Ivana Brgleza iz Vidma. Ze v mla- dosti si je privzgojil čut za dosled- nost m prizadevnost pri delu Kot mnoge zavedne slovenske družine, so tudi Brglezove med vojno izselili na Hrvatsko, tako, da je Marjan težki vojni čas preži- vel v izgnanstvu. Po vojni je s končano nižjo ptujsko gimnazijo začel obiskovati srednjo kmetijsko šolo v Šent- jurju, nadaljeval pa v Mariboru, kjer je postal kmetijski tehnik. Po končani srednji šoli je najprej služboval v Postojni, po odslu- ženju vojaškega roka pa se je za- poslil na takratnem zadružnem posestvu Vurberk-Placar. Delu v kmetijstvu je ostal zvest vsa leta svojega delovnega ustvarjanja, ob tem pa sproti sledil sodobnim tokovom v kmetijstvu in se izobra- ževal ob delu. Bil je na delovni praksi na Danskem, na Višji agronomski šoli v Mariboru pa si je z izrednim študijem pridobil višjo izobrazbo. Sedaj je kot inži- ner agronomije direktor Farme bekonov v Dražencih, ki je TOZD Kmetijskega kombinata Ptuj. Marjan Brglez je tudi dolgoletni in zavzeti pevec moškega komor- nega zbora iz Ptuja. S svojim bari- tonom kot solist nudi poslušalcem doživeto, intonančno čisto pred- stavitev narodne ali umetne pesmi z lepim, naravnim, neizumetniče- nim glasom, ki mu daje polnost in lep zven haloško področje, v kate- rem je odraščal. Moja kosa je križauna. Ta paver pa grahovco seje, Okoli hišice. Ajde slušaj, Pjasnja ad atamanje Platovje, Tari bari in druge so pesmi, ki jim je s svojim solom dal trajno vrednost in popolnost pri poslušalcih v Ptuju, po krajih v Sloveniji in Hrvatski ter izven meja naše domovine. Nekatere teh pesmi so posnete tudi na plošči, ki jo je izdal zbor. Marjan je nosilec zlate Gallu- sove značke in dolgoletni pred- sednik zbora. Kot predsednik ustvarja v zboru tako vdušje, da pevci radi prihajajo na vaje in da v prijetnem in delovnem okolju popestrijo in poplemenitijo svojo družbeno aktivnost z udejstvo- vanjem na kuhurnem področju, družbeni skupnosti pa nudijo kul- turne užitke in popestritev proslav in prireditev. Obenem je vzor vsem pevcem pri študiju programa na vajah in velika opora in pomoč dirigentu v težnji za čimboljšim uspehom pri delu. Prepričani smo, da nas bo Mar- jan Brglez še dolgo razveseljeval s svojim petjem in tudi v bodoče uspešno vodil naš pevski kolektiv. V za.sebnem življenju, na delov- nem mestu in v družbi prijateljev mu želimo še veliko uspešnih let in prijetnih trenutkov. Člani komornega moškega zbora iz Ptuja. DELO RDEČEGA KRIŽA Krajevna organizacija Rdečega križa GradiSče v Slovenskih goricah j&imela v petek 27. marca redni letni občni zbor. Na njem so spregovorili o svojem dosedanjem delu in sprejeli program dela za prihodnje obdobje. Predsednica organizacije Francka Stok. ki že več let aktivno vodi to najbolj humano organizacijo v Gradišču je podelila tudi priznanja in odlikovanja več- kratnim krvodajalcem. V Gradišču sta vsako leto po dve krvodajalski akciji, ki se jih udeležuje zadovoljivo število krvodajalcev, da pa bi bilo v prihodnje še več krvodajalcev se o tem še posebei govorili." Pn tej organizaciji zelo akuvno deluje tudi šolski pomladek Rdečega križa na osnovni šoli Borisa Kraigherja v Gradišču, ki so pripravili na občnem zboru tudi krajši kulturni program skupno z mladinsko organizacijo Gradišča. Janez Lorber; MED MLADIMI V TRNOVSKI VASI Aktivni na vseh področjih v seriji sestavkov o delu mla- dih smo se iz osrčja Haloz tokrat podali v Slovenske gorice med mlade v osnovni organizaciji ZSMS v Trnovski vasi ob pesni- ški dolini. Kar precej se jih je zbralo ob našem nedavnem ob- isku v tej KS. Besedo pa smo najprej ponudili predsednici os- novne organizacije mladih Dani- ci Kramberger. ki je o življenju in delu mladine v tej KS dejala: '>(r'eprav je precej mladih tudi v okoliških vaseh, nas je v osnov- ni organizaciji prek 200. Ne moremo se pohvaliti z množico aktivnih, saj nas hodi redno na .sestanke in razne akcije morda le blizu 40. Naše delo je organizira- no po komisijah, te pa so: komisi- ja za organiziranost in razvoj, za kadrovska vprašanja, za idejno politično delo. pa komisija za delo s _pionirji. za kulturo in za šport. Zal svojih prostorov mladi v Trnovski vasi še nimamo, problem pa rešujemo tako. da se sestajamo v tukajšnji osnovni šoli ali pa v gasilskem domu v Bišu. Če bo vse po sreči bomo v jeseni dobili svoj prostor. Obljubili so nam namreč en razred v stari osnovni šoli. Tako nam bo veliko lažje, več možnosti bo za razvija- nje raznih aktivnosti. Sicer pa ugotavljam, da smo zaenkrat lahko zadovoljni s takšno aktiv- nostjo, kot je sedaj.« Mladi v Trnovski vasi pa so razen tega vključeni tudi v števil- na društva in organizacije na vasi. O tem je tajnica OO ZSMS Zofija Tašner povedala: »Naši mladinci so prisotni v vseh društvih in organizacijah, ki v svoje delo vključujejo mladino. Tako jih je morda največ v gasilskem društvu, veliko jih je v prosvetnem društvu, pa v Lovski družini .so tudi in v strelskem društvu jih je nekaj. Sicer pa se naše delo odraža tudi na števil- nih akcijah, ki smo jih izvedli recimo v lanskem letu. Najbolj so nam seveda uspele naše tradicio- nalne mini igre brez meja. imeli smo tudi kros mladosti in več delovnih akcij. Urejali smo oko- lje pri kulturni dvorani, podrli smo stari hlev pri šoli in v sodelo- vanju s krajani zgradili novo pošto, skratka precej-smo delali. Vsi. ki delamo se počutimo dovolj aktivni, pa tudi krajani so zadovoljni z našim delom, saj smo dobili pohvalo na zboru krajanov, pohvalili pa so nas tudi na drugih sestankih v okviru KS Trnovska vas.« Med mladimi je financiranje problem zase. O tem kako ga rešujejo v osnovni organizaciji ZSMS Trnovska vas je Bogdan Fras. blagajnik mladih povedal: »Naša mladinska organizacija si prisluži največ denarja s prire- janjem raznih zabav in plesov. To je sicer minimalni zaslužek, vendar drugače ne gre in za naše potrebe nam včasih zadostuje. Z novim načinom financiranja družbeno političnih organizacij v občini Ptuj. pričakujemo od KS Trnovska vas večjo pomoč. V večini primerov vidijo v KS edino aktivnost mladih v prosto- voljnem delu, čeprav vemo. da smo aktivni tudi na raznih dr;- gih področjih. Kljub temu smo se dogovorili, da bomo vso naše delo denarno vrednotili in da se nam bo to le obrestovalo. Denar- ja sicer ne bomo dobili, javnost pa bo le vedela, koliko je naše delo dejansko vredno.« Skorajda ni vasi. kjer mladi ne bi bili vključeni v kulturno življenje. O tem. kako so odraža delo mladih Trnovske vasi na kulturnem področju je Hilda Murko, predsednica sekcije za kulturo dejala: ■>Prepričana sem. daje komisi- ja za kulturo in prireditve v naši OO odigrala svojo vlogo v vseh petih letih, odkar obstaja. Nič slabše pa ne bo v bodoče, saj se mladi trudimo ohraniti kulturno življenje na vasi skupaj s tukajšn- jim prosvetnim društvom. Z na,šo recitacijsko sekcijo sodelujemo na vseh proslavah v KS, ki jih organiziramo skupaj z OŠ. Pred kratkim smo ustanovili tudi dramsko sekcijo in sedaj pripra- vljamo dramsko delo in sicer Potrčeve Krefie, ki jih bomo uprizorili ob prazniku naše KS. Mislim, da je prav kulturno sekcijo najbolj pestilo to. da nimamo svojih prostorov. Nova dvorana, ki bo do poletja gotova, pa je vsekakor velika pridobitev za ves kraj. Naj omenim še to, da smo se letos povezali z vojaki ptujske vojašnice. Plod tega so- delovanja pa bo organizacija skupnih kulturnih programov na naših in vojaških proslavah.« Vaške samouprave si ni moč zamisliti brez tesnega sodelova- nja mladih z ostalimi družbeno- političnimi organizacijami. O tem je Milan Murko, član pred- sedstva OO ZSMS v Trnovski vasi povedal: »Lahko rečem, da sodelovanje mladih z družbeno političnimi organizacijami in obratno še kar teče, saj smo mladi vključeni v vseh sredinah. Morda pogrešamo večjo aktivnost mladinskih dele- gatov, saj se ti prehitro oddaljuje- jo od sredine iz katere so bili delegirani. Prihaja do tega. da ne zastopajo baze tako. kot bi jo morali Razen tega prihaja prav za to do premajhne obveščenosti mladine o določenih pojavih. Poskušali smo z raznimi načini izobraževanja in največ uspeha dosegli v sodelovanju z občinsko konferenco ZSMS Ptuj. To sode- lovanje je že rodilo konkretne sadove; pred kratkim je uspeši\o potekal v Trnovski vasi seminar za usposabljanje mladinskih vod- stev na območju Slovenskih goric« Po napornem delu. po dopol- danski šoli se kar prileze sprosti- tev. Mladi v Trnovski vasi se množnično vključujejo v rekrea- cijski šport, ki ga goji komisija za šport pri mladinski organizaciji. Predsednik te komisije je Drago Skurjeni, kije o tem dejal: »Res je, da pri nas lahko govorimo le o športni rekreaciji s katero se ukvarjamo več ali manj uspešno že nekaj let, gojimo pa jo predvsem na območju Sloven- skih goric. Najtesneje sodeluje- mo s sosednjimi mladinskimi organizacijami, tu in tam pa se pojavijo naši predstavniki tudi v občinskem merilu. Ukvarjamo se predvsem s tenisom, šahom, malim nogometom, streljanjem z zračno puško. Največ uspeha smo poželi v malem nogometu. Imamo nekaj tradicionalnih pri- reditev, naj omenim le kros ob dnevu mladosti in mini igre brez meja. Zanimiv je tudi podatek iz preteklega obdobja, ko smo us- pešno izvedli marat(1n v malem nogometu ko smo igrali s pomoč- jo sosednji mladincev kar 52 ur brez prekinitve. V našo aktivnost pa letos uvrščamo tudi novo panogo — odbojko. Seveda nik- jer ne gre brez problemov. Nas najbolj pestijo športni objekti, saj imamo le eno malo nogometno igrišče, ki pa je ob vsakem manjšem nalivu pravo močvirje. Vsekakor nas čaka še precej dela. če želimo v bodoče šport na vasi razvijati še naprej« M. Ozmec Danica Kramberger, predsednica Zofija Tašner, tajnica Bogdan P>as, blagajnik Hilda Murko, kulturna sekcija Milan Murko, član predsedstva Drago Skurjeni, .športna sekcija f EDNIK -2aprii1981 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 (USPEŠNI MLADI GLASBENIKI fJa republiškem tekmovanju glas- nih šol SR Slovenije, kije bilo v dneh ^ 17. do 20. marca v Mariboru je bilo tudi pel lekmovalcev ii glasbene šole l^jjrol Pahor v Ptuju — trije iz oddelka trobil in dva iz oddelka pihal profe- sorjev Marjana Rusa in Toneta Hor- vata. Za vseh pet je potrebno že uvo- doma reči. da so se odlično predstavili glasbenim strokovnjakom in mari- ^rskcmu občinstvu. Trobentar Oto Kolednik je v prvi težavnostni stopnji osvojil prvo mesto jnsi s tem pridobil pravico nastopa na zveznem tekmovanju, ki bo od 22. do 25, aprila v Sarajevu. Majda Kram- berger in Konrad Bezjak pa sta bila odlična druga. Iz oddelka pihal sta ptujsko glasbeno Solo zastopala dva klarinetista — Štefan Petek in Andrej Levanič. I.evaničje bil drugi. Petek pa tretji med mladimi slovenskimi glas- beniki nižjih glasbenih šol. Ravnatelj glasbene šole Karol Pa- hor v Ptuju Tone Horvat je ob tem dejal, da to ni le uspeh posameznih tekmovalcev, temveč celotnega ko- lektiva .iSole in njenih učiteljev, ki .sojih dobro pripravili za ta republiški na- stop. Ob dejstvu, daje lahko ob takih priložnostih močno prisotna tudi tre- ma, je dobra psihična pripravljenost še kako pomembna za nastop. Ptujčani pa se lahko pohvalimo tudi s tistimi učencij ki so že pred leti kon- čali glasbeno šolo in nato nadaljevali iSolanje na srednji glasbeni šoli v Ma- riboru. Drago Brlek je v drugi teža- vnostni stopnji. Janez Zavec pa v tretji, dosegel odlično prvo mesto s čimer sta si oba zagotovila nastop na zveznem tekmovanju v Sarajevu. Za doseženi uspeh jim veljajo tudi naše iskrene čestitke. mš Blafioj Jevremov, v. d. ravnatelja Pokrajinskega muzeja Ptuj je odprl razstavo, desno Rozina Šebetič in Mariia SumandI, ravnateljica OS Tone Žnidarič l-oto: Ko.si Rozina Šebetič med svojimi bivšimi učenci, ki razstavljajo svoja dela skupaj z njo Foto: Kosi Likovno srečanje s Šebetičevo in njenimi učenci v paviljonu Dušana Kvedra si lahko te dni ogledamo zanimivo likovno razstavo, ki v osnovi predstavlja nekak kontinuiran razvoj v osnovni šoli pridoblje- nega likovnega znanja, ki 3a je tem — svojim nekdanjim učen- cem že v rani mladosti vcepila Rozina Šebetičeva. ki se ob tej priložnosti skupaj z njimi tudi predstavlja. Prijeten je bil pogled na dobe- sedno zasedeni razstavni prostor paviljona v katerem so se zbrali ljubitelji likovne umetnosti in avtorji razstavljenih del. Po uvodni besedi vršilca dolžnosti ravnatelja pokrajinskega muzeja v Ptuju BlagojaJevremova. muzej je razstavo pripravil, je zbranim likovnikom — Šebetičevi in nek- danjim njenim učencem, spre- govorija ravnateljica osnovne šole Tone Žnidarič v Ptuju profesorica Marija !sumandlova. prisrčen kulturni program pa so za za- ključek pripravili še učenci te šole v kateri Šebetičeva še več kot pol stoletja poučuje likovno vzgojo in ki so jo nekoč obiskovali tudi to- kratni razstavljalci. mš IZ MUZEJSKE FOTOTEKE v noči 6. aprila 1941 so armade fašističnih sil začele brez vojne napovedi z vojaškimi operacijami na vseh jugoslovanskih mejah. S tem so hotele presenetiti branilce in zlomiti njihov odpor, še pre- den bi bila končana mobilizacija oboroženih sil. Nemška letala so bombardirala Beograd in druga mesta. Pojavila so se tudi nad Ptujem 6. aprila zjutra in obstreljevala ptujski most ter vojaške kolone starojugoslovanske vojske na Turnišču pri Ptuju. Že nekaj dni pred nemškim napadom so uvedli v Ptuju in njegovi okolici stražarjenje proti nemškim padalcem. 8. aprila 1941 so nemške čete vkorakale v Ptuj in Ormož. V Ptuju so ptujski Nemci prevzeli oblast še pred uvedbo nemške civilne upra- ve. Polastili so se občinskega urada in 8. aprila imenovali za župana Franza Celottija. 10. aprila pa je prevzel posle okrajnega glavarja »večletni bojevnik za nemštvo« Albert Scharner. Slednji je ukazal uslužbencem okrajnega glavarstva poslovati v nemščini. Njegov namestnik Rudolf Reich je imenoval ukinitvene komisarje za najpo- membnejša slovenska društva. Prav tako je Scharner naročil ljutomer- skima volksdeutscherjema Honigmannu in Hansu Herndlu, da naj prevzameta okrajno glavarstvo v Ljutomeru do prihoda nemške civilne uprave, naslednje dni pa je v spremstvu dotedanjega srezkega načelnika dr. Antona Farčnika obiskoval občine in potrjeval župane ter ukazal odstraniti slovenska krajevna imena in namestiti nemška. Pripadniki nemške narodnostne manjšine v Jugoslaviji so pozimi 1940/41 formirali jedro svojih polvojaških organizacij, ki so se vzgle- dovale po SA oddelkih. Na Štajerskem so jedro teh oddelkov sestavlja- li moški člani nemških telovadnih in športnih društev. Tudi Ptuj je imel močno enoto SA (Sturmabteilung — udarni oddelek). Organiziral in vodil jo je tedanji ptujski vodja nemške mladine odvetnik dr. Grill. Člani moštva v Ptuju so se imenovali »ilegalni sturm SA«. Ker so se volksdeutscherji že dalj časa pripravljali za prevzem oblasti, je bilo kaj kmalu čutiti fašistično nasilje nad zasužnjenim slovenskim prebivalstvom. M. G. Prihod nemške vojske v Ptuj 8. 4.1941 TAMBURAŠE BODO GOSTILI V MAJŠPERKU Med pomembnejše kulturne dogodke v naslednjih dneh sodi tudi vsakoletna reVija tamburaških orke- strov, ki jo bodo to pot pripravili v Majšperku. Or- ganizator — Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj seje obrnila na tamkajšnjo delavsko prosvetno dru- štvo Svoboda, ker v Majšperku uspešno deluje mla- dinska tamburaška skupina, domačini pa so se kot organizatorji že izkazali ob različnih priložnostih. Za ljubiteljsko kulturo pa ima v Majšperku veliko ra- zumevanja tudi TOZD Volneni izdelki Majšperk, ki daje na voljo prireditveni prostor, pa tudi drugače vsestransko pomaga z različnimi oblikami sodelova- nja. Na letošnjem VI. srečanju tamburaških orkestrov v Majšperku med nastopajočimi ne bo gosta iz druge občine, ker pričakujemo, da bomo v ptujski občini ponovno organizirali in pripravili II. republiško sre- čanje tamburaških orkestrov, ki je bilo lani odlično izvedeno v Cirkovah. Na zvezi kulturnih organizacij Slovenije so že stekli dogovori, da bi Cirkovčani po- novno prevzeli organizacijo v kolikor se med tem ne bi pojavil kdo drugi kol resen kandidat z vsemi ustreznimi pogoji. Že ponovno razmišljanje o sreča- nju v Cirkovcah, je dovolj veliko priznanje domači- nom za lanskoletno odlično pripravo prvega srečanja lamburašev. ki ga je reportažno predstavila tudi ljubljanska televizija. mš Zahvaljujoč prisotnosti zaskrbljujočega JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (17) Od več strani dobivamo pri- tožbe, da se nekateri še zmeraj ne morejo odvaditi zvezam, ki jih je L. K. iz Ljubljane nalašč takole osmešil: »Zahvaljujoč našim se- jam, našim časopisom, radijskim in televizijskim oddajam je vedno bolj prisotna zaskrbljujoča priso- tnost zaskrbljujočega in prisotne- ga.« V slovenščini je res popolnoma odveč izraz ZAHVALJUJOČ, saj je brez misli na domače ustrezne izraze prepisan iz srbohrvaščine (zahvaljujoči: ali pa narobe pre- veden iz francoščine (grace a). »Zahvaljujoč hitri pomoči je ostal pri življenju« se slovensko glasi ZARADI HITRE POMOČI ali KER JE PRIŠLA HITRA POMOČ.je ostal živ. Namesto »zahvaljujoč gasil- cem hiša ni pogorela« rečemo rajši PO ZASLUGI gasilcev. Namesto »zahvaljujoč materi je prebral knjigo« rečemo Z MATERINO POMOČJO. Namesto »zahvalju- joč slabi družbi se je znašel v zaporu«. PO KRIVDI slabe družbe ali ZARADI slabedružbe. Izraz ZASKRBLJUJOČ sicer ni napačen, a je neroden in do- stikrat mehanično prevzet iz sr- bohrvaščine (zabrinjavajuči). Namesto »zaskrbljujoče veliko število morskih nesreč« bi lahko rekli VZNEMIRLJIVO, ZASKRBLJIVO. »zaskrbljujoč položaj« je lahko RESEN, NE- VAREN. »Zaskrbljujoča letina« je lahko PREPIČLA. PRE- MAJHNA, SLABA. Včasih se temu modnemu deležniku lahko izognemo tudi s preoblikovanjem stavka. O izrazih PRISOTEN (priso- tnost) in ODSOTEN (odsotnost) bomo spregovorili posebej, saj dostikrat brez potrebe zapletajo misel, še posebej na političnem področju, kakor smo nekoč ^ v pozni jeseni slišali na televiziji: »Zadnje čase je že čutiti prisotnost akutne neprisotnosti delegatov.« Razsodišče vabi posameznike, društva, organizacije in vse druge, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno iz- ražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javno- sti. Jezikovno razsodišče. RK SZDL Slovenije. 61000 Ljublja- na. Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! OB 40-LETNICI USTANOVITVE OSVOBODILNE FRONTE Spomini na osvobodilni _boj__ (2. nadaljevanje) MILICA VUČAK. rojena Bac. Ptuj. leta 1941, šiviljska pomoč- nica, aktivna v osvobodilnem gibanju vsa leta okupacije, je povedala: »S sedemnajstim letom sem se leta 1937 vključila v delavsko društvo Vzajemnost. Tu sem se ogrela pod vplivom komunistov za socialistično revolucijo. Naj- t>olj je idejno name vplival naš sosed v Novi vasi pri Ptuju — Jože Lacko, znan komunist. Moj mož Franc Vučak. krojaški po- močnik, s katerim sem se poroči- la leta 1940. je bil tudi ogret za Proletarsko revolucijo. Razumlji- vo je. da sem bila po nemškem vdoru v Jugoslavijo pripravljena sodelovati v osvobodilnem boju. Z možem sva stanovala pri starših v Novi vasi dojulija 1941. Takrat sva se preselila po Lacko- vem posredovanju v Krčevino Krčevina je bila tedaj ptujsko predmestje pod severnim vznož- jem ptujskega gradu (danes Mai- strova ulica). Naše novo stanova- nje je bilo \/ prvem nadstropju hiše za Zavčevo gostilno. V pritiličju so stanovali pri svoji mami Alojz Zavec. zidarski dela- vec, star tedaj 19 let, njegov mlajši brat Dragec in še mlajša .sestra Trezika. Lojzek je bil povezan z Lackom in znano je, daje odšel aprila 1942 v Sloven- skogoriško četo in padel v Mos- tju avgusta 1942. Ko sem se preselila z možem v Krčevino, sva pričela takoj zbri- rati potrebščine za partizane na Pohorju. V Krčevini sem bila najtesneje povezana z Lojzekom Zavcem. Karlom Hreničem in njegovo sestro Marijo. Kari Hre- nič je bil delavec, star tedaj dvajset let in navdu.šen komunist. Navdiha mu je dajal njegov svak Franc Peršon. mizarski pomoč- nik in znan komunist, ki je odšel na Pohorje že konec julija. Kari se je večkrat zglasil pri nas, da sem mu izročila zbrane potreb- ščine. Za partizane je zbirala tudi Hreničeva sestra Marija, poroče- na s Peršonom. in naša mlada soseda Tilika Fošnarič (sedaj por. Koželj). Vsi imenovani smo odgovorno sprejeli nase naloge, ki jih je tedaj nalagala Osvobo- dilna fronta pod vodstvom Ko- munistične partije. Peršon se je vrnil s Pohorja menda oktobra 1941. Deloval je od tedaj v okolici Vurberka. Od tam je vzdrževal stike s svojo ženo in prek nje z nami. Ko je odšel Lacko novembra 1941 v ilegalo, sem zanj sešila toplo perilo. Odšel je v Slovenske gorice. Priti na Ptuj je bilo zanj nevarno, saj so ga Nemci iskali. A prišel je nekajkrat vseeno. Da bi ga ne prepoznali, je nekoliko spremenil svoj videz z lepo obleko, da je zgledal kot mestni človek. Na reverja pa sije pripel znak pripadnosti nacistični stran- ki. Povedati moram, da sem bila v tistem času povezana z Lackovo hčerko Marijo. Ustrelitev Karla Hreniča ko- nec oktobra 1941 je našo uporni- ško skupino hudo prizadela, saj je bil Kari naš dober znanec. Tudi vesti o drugih talcih iz ptujskega okraja, ki so padli poleti in jeseni 1941. so nas pretresle. Zavedali smo se vedno bolj. da je tudi naše življenje na kocki, vendar smo še naprej zbirali prispevke za Osvobodilno fronto. Tako je minilo leto 1941. (5) MAKS ČIHAL. Ptuj. rojen 1917. čevljarski pomočnik, pred letom 1941. član Vzajemnosti v Ptuju in Društva kmečkih fantov in deklet na Hajdini. kjer je stanoval. Napisal je tole: »Ob napadu fašistične Nemči- je na Jugoslavijo sem bil na orožnih vajah v Ptuju. Z enoto, v kateri sem bil. sem se umaknil še pred vdorom nemške vojske v Ptuj v Haloze. Ko so Nemci zasedli Haloze, sem bil s svojo enoto zajet, pobegnil pa sem iz nemških rok v Dornavi pri Ptuju. Vrnil sem se domov na Sp. Hajdino in poiskal Franca Gra- barja, krojaškega pomočnika s Hajdine. ki je deloval v Skoju. Zatem sem se sestal s Karlom Hreničem. delavcem iz Ptuja, ki je bil tudi skojevec. Hreničje bil povezan s komunistom Francem Peršonom in kmalu nas je obve- stil o Osvobodilni fronti. Nemci so že aprila zaprli mojega delodajalca, zato sem moral poiskati novo zaposlitev. Urad za delo me je zaposlil pri železnici v Mariboru, a od tam sem se vozil na delo domov. Po napadu hitlerjevske vojske na Sovjetsko zvezo se je zglasil pri meni na domu skojevec Kari Hrenič. Povedal mi je. da se je pričel oborožen upor proti oku- patorju. Zatoje potrebno zbirati za partizane orožje, obleko, ob- utev, zdravniške potrebščine in drugo. Ko se je nato spet zglasil pri meni. mi je prinesel letake, ki sem jih razstresel v Mariboru po potniških vagonih. Dobro se spominjam 8. avgu- sta 1941. Takrat sem šel po vrnitvi iz Maribora na sestanek pri Rokovi cerkvici na Sp. Hajdi- ni. Na sestanku smo se zbrali Hrenič. ki je sestanek vodil, Franc Grabar. Slavko Zajšek, še nekdo, katerega ime sem pozabil, in jaz. Vsi smo bili skojevci in smo se poznali od Vzajemnosti. Hreničje na sestanku poročal o aretacijah zavednih Slovencev, o selitvah Slovencev in deporta- cijah v Nemčijo. Povedal je. da so Nemci aretirali komunista Kazimirja Koželja, ki je sedaj /iiprt na Borlu. Na Hreničev predlog smo sklenili, da bomo odšli v partizane na Pohorje. Tako bi se umaknili aretaciji. Naročil je, naj si vsak sam priskrbi orožje in potrebščine za pot. O odhodu bo Hrenič vsake- ga pravočasno obvestil. Naš sestanek je trajal od devetih do desetih zvečer. Po prihodu do- mov so me aretirali gestapovci, ki so me čakali pri naši hiši. Odpe- ljali so me v ptujske zapore, kjer so bili že moji tovariši Hrenič. Grabar in Zajšek. Čez nekaj dni so pripeljali v zapore Hajdinčana Karla Robin- šaka, ki ga je aretiral na cesti izdajalec Maks Arnuš. Milana Ošlovnika so privedli v zapore oktobra. Z vsemi temi sem bil povezan. Že pred Ošlovnikom so zaprli Hajdinčana Mirka Valan- la in njegovega očeta Frica. Pozneje sem zvedel, da so pri Valantovih skrili strojnico in več pušk, ki sta jih odnesla Rudi Korošec in Marko Strelec aprila iz protitankovskega bunkerja pri Markovcih. Od Valanta so odne- sli pozneje orožje v hajdinski gozd in ga tam zakopali. Tu so zakopali tudi orožje, ki sta ga našla blizu Jurovec Miha Vido- vič in Zvonko Sagadin. Bila sta dva mitraljeza. več pušk in strelivo. Za vse te reči v zvezi z orožjem sem zvedel šele po osvoboditvi. Takrat pa mi je bilo znano le delovanje naše skkupine. ki sojo Nemci prepeljali čez nekaj ted- nov iz ptujskih zaporov na Bori. Z Borla pa .so našo skupino odpeljali 30. oktobra 1941 na .streljanje v Maribor. Ker je imel avto. v katerem so peljali mene, pri Miklavžu na Dravskem polju okvaro, sem prispel v Maribor med zadnjimi talci, določenimi tega dne za ustrelitev. Zato so mi pripeli na prsi zadnjo številko — 42. To mi je poklonilo življenje, kajti ustrelili so le 40 talcev, naju "s številkami 41 in 42 so odvedli v zapore in nato v Auschvvitz. Zakaj, ne vem. morda je bilo izdelanih le 40 krst. Izpustili so me februarja 1944. ker je bil moj mlajši brat v nemški vojski. Aprila 1944 sem odšel v partizane v Haloze, v enoto VDV.« (6) Nadaljevanje prihodnjič Milica Vučak 8- NASi DOPISNIKI TEDNIK Izvolili so novo vodstvo TD GRADIŠČE V SLOVENSKIH GORICAH Turistično društvo Gradišče v Slovenskih goricah je na svojem občnem zboru sprejelo obširen program dela za prihodnje ob- dobje. V letošnjem letu pa pred- videvajo nadaljevati s prireditva- mi in z drugimi akcijami. Največ časa so na zboru namenili prire- ditvi kmečkega praznika, ki ga v lanskem letu niso organizirali, je pa prireditev tradicionalna, saj je prejšnja leta naletela na veliko zanimanja in je bila vedno zelo uspešna. Kmečki praznik, ki ga imajo letos v programu, je zelo zanimiva prireditev, vanjo bodo letos vključili prikazovanje starih kmečkih običajev, če bodo sode- lovali še kmetijski kombinat Le- nart in drugi, bodo vključili tudi razstavo goveje živine. Turistično društvo Gradišče ima letos ž£ 320 članov med njimi je tudi veliko mladine, od katerih se tudi največ pričakuje, da bi vse akcije in prireditve uspešno izpeljali. Tudi občni zbor je bil številno obiskan, udeležili so se ga skoraj vsi predstavniki družbeno političnih organizacij in društev v kraju. Predsednik turistične zveze iz Maribora tovariš Kramberger, ki se je občnega zbora tudi udeležil je pozdravil Gradiščane in dejal, da je društvo najbolj množično daleč naokoli in da je vesel tako obširnega programa, ki so si ga zadali, in da bodo pri mariborski zvezi tudi priskočili na pomoč tam kjer bo najbolj potrebno. Na občnem zboru so izvolili tudi novo vodstvo, v njega so vključili tudi veliko mladih. Za novega predsednika turističnega društva Gradišče je bil izvoljen Leopold Peter, za tajnika Drago Lipič in za blagajnika Katarina Oblak. _ .________......._______________iaiiez..LQrb£t S PLANINCI NA DOLENJSKO Prišlo je v navado, da ima Pla- ninsko društvo Ptuj prvo nedeljo po dnevu žena, svoj pomladanski izlet, namenjen predvsem pla- ninkam. Zaradi muhastih vre- menskih in drugih razmer, je izlet bolj »nižinski«. Iz teh razlogov je bila za letošnji izlet izbrana Do- lenjska. V lepem jutru smo zapustili starodavni Ptuj, vendar kaj kmalu je pričelo rositi. Kljub mokremu pozdravu ni zmanjkalo dobre volje zlasti, ko nas je pod Bočen ponovno obsijalo conce, ki nas je zatem spremljalo ves dan. Dolgi gorski čok, tu in tam še s snežnimi zaplatami pokriti, naše- mu Pohorju podobni dolenjski gorjanci, poplavljena polja, spre- menjena v jezerca in visoko na- rasla Krka so nam dali vedeti, da se bližamo »Dolenjskim Benet- kam« — Kostanjevici, ki ji je ve- ljal naš prvi daljši postanek. Na- potili smo se do Kostanjeviške podzemske jame, žal zaradi po- plav nismo mogli vanjo. Vrnili smo se v mestece, si v Lamutovem salonu ogledali, razstavo otroških likovnih izdelkov in se podali v obnovljeni kostanjeviški grad. Tu smo v galeriji Božidaja Jakca vi- deli njegova umetniška dela in dela likovnih ustvarjalcev Jožeta Gorjupa in Toneta Kralja, pa tudi zbirko starih mojstrov, ki jih je galeriji odstopila Kartuzija Ple- terje. V nadaljevanju vožnje smo se ustavili v Šentjerneju, znanem po konjskih dirkah »šentjernejskem petelinu« in nastopih slovenskih oktetov. Popoldan smo izkoristili za obisk samostana Pleterje, ki je med okupacijo nudil zavetja par- tizanom, jim dajal hrano in zdra- vila, pa tudi skrivališče v kanalu na samem vrtu. V samostanskem muzeju NOB nam je pester raz- stavni material prikazal grozo- dejstva, ki so jih počenjali belo- gardisti med NOB v bližnji okolici kartuzije in v njej sami. Nadvse zanimiva je še edinstvena zbirka številnih večnamenskih okrasnih ročnih izdelkov iz lupin jajc od ptičjih, perutninskih do nojevih. Pred odhodom smo bili prijetno presenečeni, ko so nas prijazno pogostili z velikimi majolkami, 5olnimi njihovega dobrega cvič- ca. Čez Posavje, po vinorodnem Bizeljskem, skozi Klanjec, po sli- kovitem hrvaškem Zagorju, imo Krapine, smo dobro razpoloženi prispeli v Ptuj, polni občutka le- pot. Izlet je pripravil in vodil Lipe Izlakar. R. R. Skupinski posnetek planink pred »§entjemejskim« petelinom. foto: Rakuša Turnir v malem nogometu v Podlehniku Mladi OO ZSMS Podlehnik smo v nedeljo, 22. marca, priredili turnir v malem nogometu, ki se je odvijal na igrišču v Podlehniku. Ugotovili smo, da se mladi zanimajo za šport, saj seje turnirja udeležilo kar osem osnovnih organizacij mladine. Ekipe so nad seboj tekmovale in dosegle naslednje rezultate: — prvo mesto je dosegla OO ZSMS Tržeč — drugo mesto je osvojila ekipa oddelka milice iz Podlehnika — tretji so bili mladinci iz Medvede — četrto mesto pa smo dosegli organizatorji — OO KZSMS Podlehnik Najboljšim smo podelili pokal, ostali pa so dobili priznanja za tekmovanje. Bilo je veliko tekmovalcev in še več navijačev, ki so uspešno skrbeh za dobro voljo, saj so nekateri ob igrišču tudi zapeli; ostali pa smo jim radi prisluhnili. Tudi šal ni zmč^ijkalo, za kar pa so poskrbeli zmagovalci turnirja. Vsem po ZSMS, pa tudi oddelku milice se zahvaljujemo za so- delovanje. Žehmo jim veliko uspehov v nadaljnjih tekmovanjih in jih na naslednjem turnirju spet pričakujemo. ..... Mihca Krajnc ŠTIPENDIRANJE V OBČINI ORMOŽ Na 11. razširjeni seji predsedstva občinske konference ZSMS Ormož so prisotni obravnavali stanje na področju štipendijske politike in kadrovskega načrtovanja. Ti dve področji sta bili opredeljeni kot poglavitni nalogi našega dela pri družbenoekonomskem položaju mlade generacije. Mladina je poklicala vse ostale dejavnike v naši občini, da se ta akcija poenoti, da se sprejmejo enotni akcijski načrti. Če se grobo izrazim je mladina od teh dejavnikov, to so predvsem občinska skupnost za zaposlovanje, družbenopolitične organizacije in temeljne organizaci-, je združenega dela v občini Ormož in skupščina občine Ormož, zahteva- la naslednje: Organizacije združenega dela morajo valorizirati kadrovske štipendije v skladu z rastjo življenjskih stroškov. Nobena štipendija, tako kadrovska kot tudi iz združenih sredstev, ne sme biti nižja kot je določeno z novim samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini. Kadrovsko načrtovanje se mora dosledno urediti prek iniciative ustrez- nih organov v občini. Kadrovske štipendije mdrajo biti opredeljene v planskih dokumentih z dolgoročnega vidika. Kadrovska služba mora bolj natančno opredeliti deficitarne poklice v naši občini in izdelati natančna izhodišča pri merjenju višine štipendije, kakor tudi pri kandi- datih za štipendijo. Ugotovljeno pa je bilo, da nekatere OZD (Tovarna sladkorja Ormož in Tovarna »Jože Kerenčič«), niso bile prisotne v skupnem razpisu kadrovskih štipendij. Treba je raziskati vzroke tega izostanka in jih čimprej odpraviti. Takšne so zahteve mladih. Mlademu človeku moramo zagotoviti dobro mesto v družbi, saj bo le tako družba od njega dobila toliko kot pričakuje. Melita Mesaric Kovinska in pohištvena galanterija iz Zgornje Polskave Preteklo soboto in nedeljo so prebivalci krajevne skupnosti Zg. Polskava v občini Slovenska Bistrica praznovah svoj praznik. Letošnjega krajevnega praznika so se še posebno razveselili saj so pridobili prvi industrijski obrat. V soboto, 21. marca so v Zg. Polskavi, v prisotnosti številnih krajanov predstavnikov gospodarskega in družbenopolitične- ga življenja občine Slovenska Bistrica in Rudarskega šolskega centra iz \'elenja predali svojemu namenu novo tovarno TOZD Serijska proiz- vodnja Rudarskega šolskega centra iz Velenja. V novi tovarni z okoli 800 kvadratnimi metri proizvodnjih prostorov je trenutno dobilo zaposlitev 55 krajanov m okrličanov. To število pa bo že do konca letošnjega leta poraslo za novih 30 članov. Na svečanosti obotvoritvi je bila tudi povdarjeno.daje ta pridobitev za občino Slovenska Bistrica še veliko večjega pomena, kjer je v njem dobilo zaposlitev predvsem večje število žensk, za katere je delovna mesta v občini težko dobiti. V izgradnjo so morali vložiti okoli 50 milijonov dinarjev, proizva- jajo ga kovinsko galanterijo, predvsem pohištveno okovje. Pričakovati je. da bodo v letošnjem letu dosegli že za okoli 70 milijonov dinarjev celotnega prihodka Ne samo zagotovitev novih delovnih mest za ženske, tudi razvoj same krajevne skupnosti bo v prihodnjih letih nova prido- Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Nova tovarna na Zg. Polskavi. Kvintet Štatenberg vabi Iz Hildena pri Diisseldorfu (ZRN) je naše uredništvo dobilo prisrčne pozdrave in obvestilo, da bo v petek, 3. aprila 1981, ob 20. uri v Stadthalle Hilden pri Dus.seldorfu NEMŠKO-SLOVENSKI FOLKLORNI VE- ČER. Nanj vabijo vse rojake iz Hildna, Diisseldorfa in drugih krajev. Kvintet Štatenberg vodi Oto Lesjak, ta kvintet je tudi ustanovitelj slovenskega društva »Maribor« v Hildenu pri Diisseldorfu. Na prire- ditvi, ki ga organizira mesto Hilden in kvintet Štatenberg, bodo sode- lovali: slovenska folklorna skupina »Ljubljana« iz Essena, kvintet Šta- tenberg, Hildenski otroški in mladinski zbor, hildenski »Mundharmo- nika orkester«, »Mundharmonika trio Family«, pevski zbor »Germa- nia«, ki bo med drugim zapel tudi pesem »En hribček bom kupil«. Napovedovalec in humorist pa bo Walter Becker iz Sohngena. Pokrovitelj prireditve je županja mesta Hilden, dr. EUen VVider- hold, slavnostni govornik bo Robert Herweg. Prireditev služi poglobitvi prijateljstva med narodi. Po programu bo ples in razvedrilo, igral pa bo kvintet Štatenberg. Kvintet Štatenberg, ki bo pod vodstvom Otona Lesjaka slavil drugo leto že 10-letnico obstoja, pozdravlja vse rojake in poslušalce v domovini, v ZR Nemčiji, Belgiji, Nizozemski, Ameriki in Avstraliji. Kvintet Štatenberg iz Hildena pri Diisseldorfu Lovci ljubitelji ali uničevalci živali Prav lovci so tisti ljudje, ki ve verjetno najbolj ljubijo divje živah. Pozimi poskrbijo, da so krmilnice polne, da živali ne poginejo od lakote in mraza. Pomlad pa je tisti čas, ko hodimo v gozdove nabirat cvetje in opazovat divjačino. Vendar velikokrat lahko ugotovimo, da se lovci (vendar so to le posamezniki) obnašajo kot uničevalci teh prirodnih prebivalcev. Po- mladi, poleti in jeseni lahko v gozdovih opazimo živahno življenje. Vendar moram povdariti, da je prav v tem času največ mladičev brez mater-samic. Tu in tam se najdejo poginuli zajci in srne, ki so bili preotem ustreljeni ali obstreljeni in zaradi poškodb so živali poginile. To je bilo verjetno delo nevešče in nemirne roke, vsekakor pa ne lovca ljubitelja narave in naravnih lepot. V zadnjem času pa lahko slišimo več pripomb na račun lovcev. Zakaj? Prebivalci se pritožujejo, da iz dneva v dan izginjajo psi. Kako, kdaj in kje? Verjetno nam je znano, da so psi največji ljubitelji človeka. Saj ga spremljajo povsod kamor je namenjen. Zato tudi tiste, ki so zares »trdovratni in napadalni čuvaji, spuščamo z verige. Tako naredijo krog ali dva okrog hiše. toda tretjega kroga ne pretečejo več. Že se oglasi strel pasji lajež, cviljenje in pes se ne vrne. Tako se je zgodilo tudi pred nedavnim, ko je gospodinja delala na vrtu, gospodar pa je šel po vodo, kot se to dogaja v hribovskih predelih iz dneva v dan. Imela sta pridnega čuvaja, ki jim.a je čuval stanovanje in živino, medtem ko sta bila v službi. Pes je seveda stekel v grapo pred gospodarjem. Seveda namje znano, da so haloški studenci predvsem v gozdovih, zato je tudi pes stekel v gozd. Vendar ne z namenom, da bi preganjal divjačino namreč zato. da bi lažje počakal gospodarja. (To je počel vsaj enkrat tedensko). Nenadoma se zaslišijo streli, najprej eden. nato drugi in zatem še tretji. Gospodarju je bilo jasno, da odslej ne bo imel pri hiši več pridnega čuvaja, ki gaje učil vrsto let poslušnosti. Prav tako lahko rečem, da lovci psa ustrelijo in ga ne pokopljejo ali paobstrelijo in ga puste na milost in nemilost mučenju. In tako se lahko vprašamo: Ali te poginule živali ne prenašajo raznih bolezni, stekline . .. S tem prispevkom nikakor nočem narediti hude krvi med lovci. Lovci kot takšni so nam v današnji družbi še kako potrebni, saj se izdneva v dan krčijo naše naravne lepote in z njimi izginjajo tudi divje živali. Vendar pa moram povdariti. da bo potrebno odslej posvetiti več pozornosti posameznikom, ki si ne zaslužijo naziva lovec. Če pa nekdo znazivom lovec razume samo to, da ubija in to ne samo divjačino, temveč tudi pse in mačke, pa se bo potrebno z njim pogovoriti in mu odpreti srce za ljubezen do živali. J. Hvaleč Prisrčen program Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj—Ormož, je tudi letos proslavilo praznik Dan žena. Zato je v ta namen povabilo slepe in slabovidne ženske na proslavo in skromno zakusko. Prisotne je pozdravil predse- dnik društva Jože Šibila. Ob tej priložnosti smo se poslovili s skromnim darilom, ter šopkom rož. od naše dolgoletne sodelavke Irna Šprah, ki je šla v pokoj. Ostala pa je naš častni član dru- štva slepih in slabovidnih Ptu- j—Ormož. Še enkrat ji hvala za njen nesebični trud, ki gaje vestntf in vztrajno opravljala v našem društvu. Nato je društveni mešani pev- ski zbor zapel tri pesmi: pod vodstvom pevovodja tov. Drne- koviča. Med tem so se vrstile re- citacije, ki so jih izvajali moški člani društva in pionirji s pesmi- cami ter deklamacijami. Proslava je minila v vse stran- sko zadovoljstvo. Našim ženskam pa želimo mnogo zdravja do naslednjega dneva žena. Besedilo in posnetek: Rakuša R. Irma Šprahova se zahvaljuje za priznanja, ki sta jih ji izročila Jože Sibila in Anton Hrenko Pionirka Brigita Pašnik je zapela »Prišla bo pomlad« Najmlajša med njimi, cicibanka Mojca Sibila je tudi recitirala in pela Člani mešanega pevskega zbora slepih in slabovidnih fCDNIK -2. april 1981 TELESNA KULTURA IN SPORT - 9 PRVA ZLATA ROKAVICA SLOVENIJE Zasluženo Ptujčan Albin Mere Marljivi člani sekcije za boks pri ^-VD Partizan Ptuj so v soboto ^ečer v športni dvorani Mladika j2vedli boksarsko revijo za Prvo 2lato rokavico Slovenije. Priredi- (gv je bila zelo dobro obiskana, v dvorani je bilo okrog 700 gledalcev to ne samo iz Ptuja, saj so praktično tekmovalci vseh sodelu- jočih klubov imeli svoje privržen- ce^ ki so jih ves čas bučno bodrili. Seveda so imeli domači tekmovalci yeliko večjo podporo. Gledalcem se je v trinajstih bor- bah predstavilo 26 boksarjev iz Hrastnika, Celja, Maribora, Metalca iz Zagreba jn Ptuja. V posameznih borbah so zmagali: Poš (Maribor), Zolič (Metalac Zagreb), Merca (Ptuj), Zeba (Metalac), Tahrovič (Hrastnik), Bačurin (Metalac), Bosnič (Celje), Simunič (Hrastik), Jokanovič (Ce- lje), Basič (Metalac), Novak (Ptuj), Zelenko (Ptuj) in Cestič (Hrastnik). Od domačih boksarjev so zmagali Albin Mere, Tone Novak in Darko Zelenko, izgubili pa milan Matja.šič, Hasko Karaha- sanovič in Dušan Hrga. Večina borb se je končala pred- časno, torej ni trajala tri runde, s predajo ali pa diskvalifikacijo, zlasti v borbah, v katerih so na- stopili tehnično zelo dobro pripravljeni boksarji zagrebškega Metalca. Takšen razplet pa je gle- de na sedanjo raven slovenskega boksa tudi razumljiv. Posebna žirija, ki so jo sestavljali prestavniki vseh nastopajočih klubov in domačega TVD Parti- zan, je ob koncu izbrala najboljše. Soglasno je Prvo zlato rokavico Slovenije dodelila domačemu bok- sarju Albinu Mercu za res izvrstno predstavo v borbi s Krivcem iz Ce- lja. Za najbolj borbenega boksarja je bil izbran bivši mladinski bal- kanski prvak Ptujčan Tone No- vak, ki je ob viharnem navdušenju gledalcev v drugi rundi premagal močnega Bunčiča iz Zagreba. Najkvalitetnejši boks je prikazal Borislav Zeba (Metalac), najmlajši udeleženec je bil Hrastničan Zma- go Lovrenčič, pokat za fairplay pa je prejel Darko Krivec iz Celja. Organizatorji so se spomnili tudi veteranov ptujskega boksa, ki so v letih 1946 in 1947 v ptujskem gle- dališču občanom predstavili to veščino. Priznanja so prejeli Jože Gričan, Rudi Košir, Janko Repič, Marjan Berlič ter Slavko in Rudi Smigoc. Prireditev za Prvo zlato rokavico je uspela, tako po udeležbi, odzivu gledalcev in organizacijski plati. Še pomembneje pa je, da se razmere v slovenskem boksu izboljšujejo. Športni delavci želijo z pri- pagandnimi revijami okrepiti svoje vrste in dvigniti raven boksa, ki daj za drugimi republikami in av- tonomnima pokrajinama močno zaostaja. .....___________________...J., kotar.. Odziv gledalcev je bil zelo velik Zlata rokavica za Albina Merca foto: B. Rode SRL ČLANICE: POLANA-DRAVA 16:14 (8:10) Nepričakovan poraz Velika Polana. gledalcev 150, sodnika Povaiej (Celje) in Lužar (Petrovče); POLANA: Utroša. T. Horvat. R. Horvat. Žižek 4, Anica Hozjan 4. Toplak 2, Ra.ščan 1, Puklavec 1, Virag, A. Hozjan 3, Fujs I, Vugrinec; DRAVA: Farič. Kelenc 2. Vičar 5. Novak, Galun 2, Lepej, Mumlek 5. Kmetec. Gomilšek. Rimele. Sit.senfraj; V prvem kolu spomladanskega dela prvenstva so Plujčanke ne- pričakovano izgubile v Veliki Polani in si tako izredno p)okvarile mo- žnosti za osvojitev prvega mesta. Delno opravičilo za poraz, ki ga nihče ni pričakoval, je odsotnost poškodovanih Cernetove, Ivančičeve, Vrši- čeve in Vraberjeve od nastopajočih pa sta bili poškodovani tudi Kmetčeva in Rimelejeva. Po začetnem vodstvu domačink so Ptujčanke najprej izenačile in nato ves čas srečanja vodile z dvema zadetkoma prednosti. V zadnjih minutah, pri rezultatu 14:12 za Dravo, so izgubile nekaj žog v napadu in domačinkam je uspela serija 4:0 in tako so dosegle zmago, kije verjetno tudi same niso pričakovale. > V prihodnjem kolu igrajo igralke Drave doma z ekipo Itas iz Kočevja. Srečanje bo v soboto s pričetkom ob 17. uri. Za zmago bodo Ptujčanke morale vložiti veliko več napora, znova pa bodo nastopile močno oslabljene. L kotar SRL VZHOD ZA MLADINKE Drava-Šmartno 15:10(10:5) Mlade igralke rokometnega kluba Drava so dosegle prvo zmago v vzhodni skupini republiške lige. Po slabših rezultatih v jesenskem deluje sedaj ekipa bolje pripravljena in se bo enakovredno merila z ostalimi, čeprav je v ekipi velika večina še pionirk. DRAVA: Preac, Gornilšek 6^ Zupane, ŠterbaL Lutarič, Skaza 1, Rimele 2, Filifaja 1. Vraber 5; L kotar Vraberjeva na črti 7-m (foto B. Rode) ZMAGA MLADINCEV DRAVE Pre^l srečanjem članskih selekcij so se mladi nogometaši N K Drava pomerili z vrstniki Steklarja iz Rogaške Slatine. Ptujčani so zmagali s 5:0, tri zadetke pa je dosegel razpoloženi Metličar. L k. MOTOKROS FRANGEŽ TRETJI v Jastrebarskem je bil pretekli teden skupni trening L skupine najboljših jugoslovanskih motokrosistov. Na treningu sta iz Ptuja so- delovala znana tekmovalca Peter Šegula in Marjan Frangež. V nedeljo, ko sta bili prisotni obe skupini, je domače društvo pripravilo propagandno tekmo, kjer je nastopilo 31 tekmovalcev. V kat. 125 ccm je zmagal Predan-Orehova vas. pred Štrafelom—Cakovec, Frangežem—Ptuj itd; v 250ccrn je zmagal Šinkovec SA, pred Živoderom S. Marof in Pančurjem—Zabok, Šegulaje bil šesti. Zupane SKL-VZHOD-MOŠKI Prva zmaga na domačem ■ ■ v v igriscu KK PTUJ - KK BREŽICE 96:89 (54:38) Ptuj: SD Mladika:GIe- dalcev 50. sodnika: Šafarič (Tišina) Krasnik (Maribor). K K Ptuj: Filipič 6. Seruga 6. Erbus, Reš. Segulin 4. Marčič 38, Cobelj 3. Kotnik. Yuk. Dobrijevič 29. Musič 7. KK Brežice: Štefanič 12. Vdidanič, Dimitrovski 6. Deak 3, Bog- danovič, Kajba 2, Rešek, Rosinak, Rostohar 13, Bitenc, Omerzu 40, Nikezič 10. Tekma seje pričela z enourno zamudo, zaradi tekmovanja v boksu in sicer ob 21. uri. Košarkarji Ptuja so že na začetku igrali izredno agresivno in hitro, ter vodili vse od začetka. V 16. minuti prvega polčasa celo z 20 točkami razlike. V tem delu igre sta se odlikovala predvsem Dobrijevič in Marčič. ki sta bila hkrati najboljša igralca tekme v gostujoči ekipi pa seje izkazal s preciznimi meti Omerzu. V drugem polčasu je nasprotniku s consko obrambo uspelo znižati rezultat, vendar zmaga domačih niti v enem trenutku ni bila vprašljiva. Velja omeniti, da je Ptujčanom s pogostimi menjavami uspelo obdržati visoki ritem igre in da so vsi igralci izpolnili pričakovanja in zahteve trenerja Neudaverja. V naslednjem kolu gostuje K K Ptuj v Dravogrdu. Z. M. PIONIRSKA KOŠARKA Uspešne ptujske pionirke v tekmovanju pionirskih selekcij, srečanjih 7. in 8. kola. so pionirke Ptuja zabeležile dve zmagi. Rezultati so naslednji: Ptuj — Lenart 82:15 in Ptuj - Ruše 86:18. Koše na tekmi z Lenartom so dosegle: Pajenk 38. Teodorovič 26, Golob 8. Murko 6. Planjšek 2 in Centa 2. Najboljše strelke na tekmi z Rušami: Pajenk 38, Teodorovič 26, Golob 18 in Planjšek 6. Naslednjo nedeljo se bo pionirska selekcija v okviru FESTIVALA KOŠARKE POMERILA Z EKIPAMA Slovenske Bistrice in Ormoža. MG SNL VZHOD: PTUJ-STEKLAli 5:0 (0:0) V drugem polčasu se je odprlo Stadion Drava v Ptuju, gledalcev 100, sodnik Sitar (Velenje); Strelci: 1:0 (50, 11— m) Vogrinec, 2:0 (67) Vrabl, 3:0 (77) Krajnc, 4:0 (81) Emeršič, 5:0 (90) Krajnc; PTUJ: Simonič, Smigoc, Tement, Matic, Vogrinec. Zgeč, Vrabl, Skok (Emeršič), Brodnjak, Radolič, Krajnc; STEKLAR: Boriak, Oberski, Gra- hovar (Skrablin), Cerovski, Jutri- ša, Koražija, Valek, Matko, Kaj- ba, Halužan, Kurej (Cerovski); Nogometaši Ptuja so po slabi igri v prvem delu v nadaljevajju štrli odpor borbeih gostov in zasluženo visoko zmagali. V prvem delu so se gostje uspe- šno branili, saj domači napadalci niso znali izigrati njihove obram- be. Kljub nekaj priložnostim pred vrati Borlaka in ene pred Simoni- čem se mreži nista zatresli. Ptujčani so v drugem polčasu zaigrali bolje in zlasti učinkovito. Po prekršku na Vogrincem v kazenskem prostoru gostov je isti igralec dosegel prvi zadetek. Dru- gega je po predložku Vogrinca do- segel Vrabl, ki je deset minut ka- sneje z lepo podajo pripravil prilo- žnost Krajncu in bilo ie 3:0. Četrti zadetek je prispeval Emeršič, ki se je v gneči pred vrati gostov najbo- lje znašel. V zadnji minuti srečanja pa je Krajnc presenetil gostujočo obrambo in s pomočjo Brodnjaka dosegel zadetek direktno iz strelja- nega kota. Gneča pred vrati gostov (foto B. Rode) SKL ČLANICE: LIBELA-PTUJ 71:63(36:30) Poraz v Celju Igralke košarkarskega kluba Ptuj so se tudi z nedeljskega go- stovanja vrnile praznih rok. Zad- njeuvrščena Libela jih je nadi- grala in kot navajajo poročila za- služeno zmagala. Za Ptuj so na- stopile: Ilovšek, Kornik 3, Vogri- nec 10. Kukovec 4. Petrovič 5, M. Sirec 4. Korpar 2. Dobrijevič 22 in J. Sirec 13. V prihodnjem kolu se bodo Ptujčanke v športni dvorani Mla- dika pomerile z ekipo Maribora. Srečanje bo v soboto zvečer. 1. k. Področno prvenstvo ŠŠD V Ptuju je bilo prejšnji četrtek področno prvenstvo šolskih špor- tnih društev osnovnih .šol v roko- metu. Nastopile so najboljše ekipe pionirk in pionirjev iz občin Or- mož. Slovenska Bistrica in Ptuj. Pri fantih je premočno zmagala ekipa Velika Nedelja pred OŠ Tone Žnidarič in Slovensko Bi- strico, pri dekletih pa Ptuj pred Slovensko Bistrico in Veliko Ne- deljo. Rezultati deklet: Velika Nede- lja— Slovenska Bistrica 10:11 (5:4). Slovenska Bistrica—Ptuj 7:19 (3:9) in Ptuj —Velika Nedelja 11:4 (4:3). Rezultati pri fantih: Velika Nedelja—Slovenska Bi- strica 20:5 (10:2). Slovenska Bi- strica—Ptuj 8:21 (2:10) in Ptuj -Velika Nedelja 8:23 (5:9). V republiški četrtfinale sta se v vsaki kategoriji uvrstili dve ekipi. Pri dekletih Ptuj in Slovenska Bi- strica, pri faptih pa Velika Nede- lja in Tone Žnidarič. 1. kotar VELIKA NEDELJA - AERG CELJE 23:16(5:7) Igrišče RK V. Nedelja, gledalcev 200. Sodnika: Vogme in Furst iz Maribora. V. Nedelja: Lah A., Sok 1, Pavlovič 4, Lah F. 2, Rajh 8, Sa- bo, Rajšp, Zorko 4, Bezjak 2, Cvetko, Majcen 2, Baklan. Aero Celje: Lesjak, Mahnič 4, Filipčič 1, Guček 1, Bala 1, Med- ved 4, Seško 1, Rovšnik 3, Baške- ra, Ramšak, Jonak 2, Kapitler. Prvi tekmi spomladanskega dela tekmovanja republiške rokometne lige so v začetku povedli domačini. vendar so simpatični gostje v sicer obojestransko neučinkoviti igri, odločili prvi polčas v svojo korist. V drugem polčasu so domači ig- ralci s hitrejšo in učinkovitejšo ig- ro najprej izenačili, nato pa pove- dli in povečevali razliko v svojo korist vse do konca tekme. V igri domačih se je poznalo, da sta poškodovana Majcen in Pavlo- vič, zato pa je zelo dobro igral Rajh in Zorko v drugem polčasu. Posebno uspešen pa je bil tudi vra- tar Baklan, ki je ubrani! v odloči- lnih trenutkih kar tri sedem- metrov.ke. . Pri gostih, ki jih večina nastopa za republiško mladinsko repre- zentanco, pa sta še posebno izsto- pala Mahnič in Medved. Za poznavalce rokometa je bila pose- bno zajiimiva primerjava med gostujočimi mladimi igralci, ki so na državnem klubskem prvenstvu osvojili drugo mesto in mladimi igralci. V. Nedelje. Med domačimi je bil Rajh vsekakor enakovreden, če že ne boljši od svojih renomira- nih vrstnikov iz Celja, štirinajstle- tni Cvetko, ki je kandidat za pi- onirsko republiško reprezentanco pa je imel premalo možnosti, da bi pokazal vse svoje#sposobnosti. kv Aluminij:Pohorje1:0(0:0) Stadion Alu. .inija v Kidričevem, gledalcev 50. sodnik Klasmc. V prvenstveni kadetski tekmi sta se v Kidričevem pomerili moštvi Alu- minija in Pohorja iz Ruš. Mladi igralci Aluminija so do tega srečanja dosegli že dve zmagi in so upali na točko, kajti ekipa Pohorjaje pri vrhu prvenstvene razpredelnice. V prvem deluje bila igra enakovredna in zapisali bi lahko, da so si gostje ustvarili več priložnosti za zadetek, vendar je domači vratar dobro posredoval. V drugem polčasu so kadeti Aluminija začeli zelo agresivno in potisnili nasprotnika na njihovo polovico. Ustvarili so si veliko prilo- žnosti, ki pa jih niso uspeli realizirati. Zmagoviti zadetek za kadete Aluminja je dosegel srednji igralec Šibila po samostojnem prodoru, ta zmaga pomeni za kadete Aluminija velik stimulans za še boljše delo in redno obiskt)vanje treningov. NK ALUMINIJ: Bilanovič. Zupanič. Petek. Keic. Ceh. Kirbiš (Kelc II). Glažar (Vrabič). Šibila. Ivančič. Koren in Rihtarič. Danilo Klajnšek Aluminij:Ptuj2:1 (0:0) v pokalnem nogometnem srečanju sta se pomerili enajsterici re- ''rcativnega moštva Aluminija in selekcije Ptuj. ki nastopa v območni slovenski ligi. Domači .so pričeli poletno in so si ustvarili veliko prilo- žnosti za zadetek, vendar jim to ni uspelo, gostje pa so se orientirali samo "a nasprotne protinapade, ki pa žal niso bili uspešni, saj je domača "bramba z Jauševcem na čelu zelo dobro blokirala vse prihode do ^'»mačega vratarja. v začetku drugega dela je bila igra enakovredna le prvih deset '^'nut. kasneje pa so bili domači nogometaši boljši in so preko Beka Ppvedli. nekaj minut kasneje pa vodstvo še povečali z zadetkom Štefana Pončeca. Selekcija Ptuja pa je rezultat znižala preko zelo dobrega '^vokrilnega napadalca Branka Krajnca. ki je predstavljal edino ne- marnost za domača vrata. Domači so srečanje verjetno izgubili za zeleno mizo. saj so za njih 'Nastopili vsi igralci, ki .so prej nastopali za selekcijo Ptuja. Toda nogo- '^etaši Aluminija, enako kot selekcije Ptuja so prikazali všečno igro brez S^obosti in brez prepotrebnega dokazovanja. Ostaja vtis. da bi morali 'Sralci selekcije igrati malce hitreje in bolj agresivno, pa čeprav so ^naprej vedeli, da bodo srečanje dobili s 3:0 za zeleno mizo. Igra je pokazala, da bi se ta dva nasprotnika lahko pomerila v več prijateljskih ^"■ečanjih. Danilo Klajnšek 10-ZA RAZVEDRILO 2. april 1981 - TEDNIK OD 2.4. DO 9.4. 1981 od 21. 3. do 20. 4 ŽENSKA. April je tu. Prijatelj vas bo hotel ,,potegniti za nos." Vi boste bolj zvita. Potegavščina vam bo mimogrede uspela. V četr- tek neprijetnosti. V nedeljo obisk, ki vam bo prinesel veselje. MOSKI: Ne mislite preveč nanjo. Poiskala si je drugega. S tem se je treba sprijazniti. Crnolasa vas opazuje. Ne bodite slepi. od 20. 4. do 20. 5. ŽENSKA: Popolnoma je podo- bno vam, ko mislite, da ste nemumna in neiznajdljiva. Ozrite se malo naokrog. Ugotovili boste na drugi mislijo drugače o vas. Pazite, da se ne prehladite. MOŠKI: Bodite bolj odločni. Ne zanašajte se na mamo. Ona ne zmore vsega. Osamosvojiti se bo treba in to čim prej. Drugače vas bo dekle pustilo. od 21. 5. do 21. 6. DVOJČKA: od 21. 5. do 21. 6. ŽENSKA: Ne bodite muhasta kot aprilsko vreme, sodelavcem s tem že presedate. Prepir doma. Pismo,- ki ste ga že dolgo pričako- vali. MOŠKI: Prepirljivost ni lepa last- nost. To vam zadnje čase očitajo prijatelji. Zberite se spet bo vse prav. Uspeh je zagotovljen. od 22. 6. do 22. 7. ŽENSKA: Za vas se pričenja obdobje sreče. Skrajni čas je, da se tega že zaveste. Drugače bo vse ,,splavalo po vodi." V sredo obisk. MOSKI: Preveč ste stremuški. Nikar se ne spotikajte ob njenih napakah. Zamerila vam bo. Do sebe niste kritični. To se zaveda tudi ona. od 23. 7. do 23. 8. ŽENSKA: Prepirljive! niso nič prijetni. Odnehate. Zaradi njega ni potrebno da izgubite razsodnost. Vrnil se bo, če boste mirni. MOŠKI: Škodoželjnost razjeda vašo zavest. Vsega imate, še več hočete. Nič vam ni mar, kako se preživljajo drugi. Nakopali si boste sovražnike. od 24. 8. do 23. 9. ŽENSKA: Zaman iščete srečo, na ulici in v pijači je ne boste našli. Svetlolasi moški, vas opazuje. Le da vi njega ne vidite. Odprite oči. MOŠKI: Za vsak o stvar sta potre- bna dva. Ne iščite krivde le pri njej. Ugotovili boste, da tudi vi niste brez napak. V soboto poto- vanje. od 24. 9. do 23. 10. ŽENSKA: S trudom si boste izboljšali položaj. Uspeha ne bo čez noč. Delo je ključ do uspeha. Bodite strpni s svojimi sodelavci in z njim. MOŠKI: s Težavo prislužen denar preveč zapravljate. Zato žena ne more zadovoljiti vaših vsakdanjih zahtev. Prenehajte s pijančevan- jem. od 24. 10. do 22. 11. ŽENSKA: Nihče ne more živeti od obljub. Prenehajte z njimi. Raje storite, kar obljubljate. Pravi trenutek ne zamudite. Rad vas ima. ' f MOŠKI: Preti vam nevarnost. Za- bredli ste v težave, tega se niti ne zavedate. Potrebno je, da se tega čimprej zaveste. V nasprotnem primeru boste izgubili njo in delovno mesto. Se je čas. od 23. 11. do 21. 12. ŽENSKA: Nihče ni tako srečen kot prav vi. Podedovali ste veliko vsoto denarja, vaša mladost kar izziva moške. Pazite, da denar ne bo vaba zanje. MOSKI: Njena čustva so vedno bolj mlačna. Postali ste ji dolgo časen. Naveličala se je, posedanja po zakajenih lokalnih in doma. Peljite jo v naravo. Oba bo osvežil izlet s kolesom. od 22. 12. do 20. 1. ŽENSKA: Nič vas več ne utruja in vznemirja tujam misdnost. Spoznali ste, da ljudje, ne zaslu, žijo vašega zaupanja. Zato je prav, da še naprej molčite. Za svoje pra. vice pa se borite do konca. MOŠKI: Na svojo ženo ste čisto pozabili. Tudi otroke preveč zanemarjate Ce ste preveč utrujeni od dela, boste našli počitek v vaši družini. . ..^^___________ .__i od 21. 1. do 19. 2. ŽENSKA: Vas znemirja, da se on preveč vdaje slabim navadam? Razumevanje je največje zdravilo zanj. Tudi lepe navade ima, pa jih malokdaj opazite. Razveselila ga bo vaša pozornost in nežnost. MOŠKI: Slišite neprijetne govorice o vaši ljubljenki? Ne verjemite. Škodoželjni so vam uspeha, ki ga imata s svojo deklico. od 20. 2. do 20. 3. ŽENSKA: Glavobol vam povzroča vašo enolično delo in skrbi. Spremenite si urnik svojega vsakdana. Kratki sprehodi, vas bodo rešili težav. MOŠKI: Slabo vreme vas naj ne znemirja za njim vedno pride lepo. Tudi za vas ni preiX)zno. Pogreša vas. Vrnila se bo in to prav kmalu. HUMOR Tovarišica, a je res, da integracijske procese združevanja osno- vnega šolstva zavirajo individualni subjektivni faktorji? — Ja Dejan, kje si pa te tujke pobral? Pomlad je z vso silo izbruhnila na plan! Nam lahko poveste, kam ste vtikali svoj nos? Začel je igrati na socialno struno pa mu kar dobro zveni UGANKARSKI SLOVARČEK ABULIJA = bolezensko po- manjkanje volje, brezvoljnost ANTILI = velika skupina oto- kov med Severno in Južno Ameriko; ležijo med Karibskim morjem in Atlantikom DRENAŽA = odvajanje gnoja iz rane s pomočjo gumijastih cevk; izsuševanje močvirnih tal ILA = črnsko pleme ob Zam- beziju KIROS = perzijski kralj in voj- skovodja, ustanovitelj dinastije Ahemenidov; padel je na Kav- kazu v boju z barbari Masageti LAMA = mehka in lahka vol- nena tkanina v platneni ali ke- provi vezavi (za ženske pla- šče); tudi budistični menih PARANA = reka v Južni Ameriki, dolga 3300 km RAGTIME = vrsta ameriške instrumentalne plesne glasbe z ostro sJnkopiranim ritmom REINA = mesto na filipin- skem otoku Mindanao REŠITEV PREJŠNJI KRIŽANKE VODORAVNO: Stas, Toma, Apel, Rora, Olimp, drsač, Li- banon, grom, brat, Aragonija, vadi, ReKa, nanositev, Atik, iva. Bi, sor, nos, snovalo, NL, noge, ameba, ribak, cis, Lim, Kijev, Enare, Istrani, ora- k>, Dakar, Tofkar.______ . „ fEDNIK ~ 2. april 1981 OGLASI IN OBJAVE - 11 TV spored TV LJUBLJANA PETEK, 3 APRIL: 8.45 TV v joli- TV koledar, Pravljica, Ru- ščina, Športna rekreacija in zdravje. Nega bolnika na domu; 10.00 TV v šoli: Angleščina, gisanka, Zgodovma, Zgodba, risanka. Izobraževalna reporta- ža, Zadnje minute; 14.55 TV v šoli — ponovitev; 17.20 Poročila; 17.25 Družina smola, madžarska risana serija; 17.50 Domači an- sambli: Štirje kovači; 18.^0 Ob- zornik; 18.30 Šah v svetu, oddaja iz cikla Šah; 18.50 Varčevanje z elektriko, izobraževalna oddaja; 19.00 Ne prezrite; 19.15 Risanka: 19 24 rv Nocoj. 19.26 Zrno do .zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije: Aprilska vojna; 21.05 A. Christie; Zakaj na Evans, angleška nadaljevanka; 21.50 V znamenju; 22.00 Nočni kino: Vzemi denar in zbeži, ameriški film; SOBOTA. 4. APRIL: 8.20 Poročila 8.25 Minigodci v glasbe- ni deželi;8.40 Lolek in Bolek, poljska risana serija; 8.50 Zbis: 40 zelenih slonov; 9.10 Tehtnica za natančno tehtanje; 9.40 Palčki nimajo poguma, otroška oddaja; 10.10 dokumentarna oddaja; 10.40 Varstvo pri delu: Nevar- nost električnega toka; 10.55 Lanoux-Lorenzi: Emile Zola, francoska nadaljevanka; 11.50 Ljudje in zemlja, ponovitev; 12.50 Poročila; 15.25 Nogomet' OFK Beograd:Željezničar; 17.20 Poročila; 17.25 Mladinski film; 18.50 Naš kraj; 19.05 Zlata Ptica - J. Ribičič: Miškolin; 19.10 Risanka; 19.24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Popevka Evrovizije 81, prenos iz Dublina; 22.35 Poročila; 22.40 24 ur Les Mansa, ameriški film; NEDELJA, 5. APRILA: 9.25 Poročila; 9.30 Živ-žav; 10.20 Na vrat na nos, nadaljevanka; 11.10 TV kažipot; 11.30 Narodna glas- ba; 12.00 Kmetijska oddaja; 13.00 Jugoslavija, dober dan; 13.35 Poročila; 10.00 Zabava vas Oliver Dragojevič; 16.45 Poroči- la; 17.00 Danes nad Makedonijo sonce vzhaja; 17.30 Športna po- ročila; 17.40 Poročno slavje, ameriški film; 19.10 Risanka; 19.22 TV nocoj; 19.24 Zrno do zrna; 19.30 TV Vreme; 20.00 M. Milankov: Svetozar Markovič, nadaljevanka; 21.30 Tržaški mo- zaik: 22.25 V znamenju; 22.35 Športni pregled. 'PONEDELJEK, 6. APRILA: 8.45 TV v šoli: TV koledar. Vesolje in igra. Kultura govora in branja, Tin Ujevič; 10.C3 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis. Zgodba, Risanka. Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute; 14.55 TV v šoli; 17.15 Poročila; 17.20 Vrtec na obisku: Ciciban izletnik; 17.40 Za kulisami — burleska Charlija Chaplina; 18.05 Poklici v gradbeništvu, izobraževalna oddaja; 18.35 Ob- zornik; 18.45 Pop godba; 19.15 Risanka; 19.24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Milan Jesih: Brucka; 21.15 35 mm, oddaja o filmu; 22.15 V znamenju. TOREK, 7. APRILA: 9.00 TV v šoli: TV koledar. Vstaja na Hrvatskem, Pravljica, dnevnik 10; 10.00 TV v šoli: Prirodopis, Risan ca. Književnost in jezik. Zgodba, Risanka, Glasbena vzgoja. Zadnje minute; 16.30 Šolska TV: Življenje na meji. Plavanje I; 17.20 Poročila; 17.25 Lolek in Bolek, poljska risana serija; 17.35 Jugoslovanski naro- di v pesmi in plesu: KUD Afrodi- ta; 19.05 Pisani svet: Jama; 18.35 Obzornik; 18.45 Mešara, oddaja iz cikla Čas, ki živi; 19.15 Risan- ka; 19.24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Odprto za ustvar- jalnost; 20.55 J. Allen: Dnevi upanja, angleška nadaljevanka; 22.15 V znamenju. SREDA. 8. APRILA: 9.20 TV v šoli: TV koledar. Ali ste vedeli. Kronika v kamnu; 10.00 TV v šoli: Biologija, Risanka, Predšol- ska vzgoja, Zgodba, Risanka. Telesna vzgoja. Zadnje minute; 17.25 Poročila; 17.30 Z besedo in sliko: 40 zelenih slonov; 17.50 Velike razstave, kulturno doku- mentarna serija; 18.20 Obzornik; 18.35 Galerija opernih značajev: Mojstri preoblečenja; 19.15 Ri- sanka: 19.24 TV Nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 V areni življenja: Franc Leskošek-Luka; 21.05 Film tedna: Zgodilo se je jutri; 22.30 V znamenju. ČETRTEK, 9. APRILA: 9.00 TV v šoli: TV koledar. Začetek, Radioamaterji, Obiščimo tržni- co; 10.00 TV v šoli: Umetnost, Risanka, Združeni narodi. Ri- sanka, Predšolska vzgoja. Zadnje minute; 16.30 Šolska TV: Življe- nje na meji. Plavanje I; 17.25 Poročila; 17.30 Tehtnica za na- tančno tehtanje; 18.00 Mozaik kratkega filma; 18.30'Obzornik; 18.40 Po sledeh napredka; 19.10 Risanka; 19.20 TV nocoj; 19.24 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Glasbeni četrtek; 21,35 625; 22.15 V zna- menju. Osnovna šola Tone Žnidarič Ptuj Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja razpisuje po sklepu sveta šole dela in naloge RAVNATELJA osnovne šole za 4 leta Pogoji: Kandidat mora izpolnjevati poleg pogoja iz 511. člena ZZD tudi pogoje iz zakona o osnovni šoli in statuta šole in sicer: - višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri, - 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu, - moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aktiv- nost. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite razpisni komisiji. Rok prijave je 14 dni od objave razpisa. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh po preteku razpisa. NATEČAJ Občinska konferenca ZSMS Ptuj razpisuje natečaj za idejni osnutek in izdelavo štafetne palice za lokalno štafeto. Štafetna palica naj simbolizira kulturo naših krajev ali proizvodno usme- ritev OZD v ptujski občini in mora biti primerne velikosti. Skice osnutkov pošljite na OK ZSMS Ptuj, Trg MDB 1, najkasneje do petka 10. aprila 1981. Osnutek in predlog bo ocenila posebna komisija, avtor izbranega osnutka pa se bo udeležil zaključne slovesnosti ob dnevu mladosti, ki bo na sta- dionu JLA v Beogradu, na stroške OK ZSMS Ptuj. Vabijo vas k sodelovanju! mali oglasi PRODAM zemljišče, primerno za gradnje ob asfaltni cesti v Krče- vini pri Vurbergu 133. MLAD FANT. Ptujčan si želi dopisovati s Štajerkami, starimi od 14 do 18 let. Marjan Blažek. Študentski center. Blok 1, Cesta 27. aprila 31, Ljubljana. PRFKLICUJEM zakLučno spri- čevalo Poklicne šole za teleko- munikacije v Ljubljani na ime Marjan Burina, Janežovci 10, Destrnik. 24. I omaž pri Ormožu. PRODAM dobro ohranjen avto- mobil VW, 1300, letnik 1966. re- gistriran do 3. marca 1982. Cena po dogovoru. Alojz Peršuh. Lo- vrenc na Dravskem polju 13. PRODAM domače vino gemaj in vino rdečega ribeza. Cesta Olge Meglic 47, Ptuj. PRODAM svinjsko peso in kvin- ton. Lancova vas 93. ZARADI BOLEZNI PRODAM dobro ohranjeno žensko in otro- ško kolo, obenem iščem starejšega upokojenca ali upokojenko za vsestransko pomoč. Olga Zupan- čič, Cankarjeva 4, Ptuj. LIH TEHNOHLAD SERVISE Ormož, Poštna 1, zmrzovalniki, hladilniki, hladilnice, pralni stroji LTH, tudi v garancijskem roku. Telefon: 70-228; Ptuj 771-823. MENJAM dvosobno stanovanje 54 m^ za večje, prav tako s cen- tralno kurjavo. Jožica Ciglar, Volkmerjeva 7, stanovanje 19, Ptuj. PRODAMO kombi MORIŠ IMV 1600. letnik 1970. Gasilsko društvo Zamenci. Informacije pri Antonu Kovačecu. Žamenci 5. PRODAM Fiat 101, letnik 1974 v voznem stanju, neregistriran. Cena 20.000.— din. Mojca To- plak, Gorišnica 8. NUJNO POTREBUJEM KV natakarico. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Gostilna »PRI DANICI«, Danica Bevc, Skorba 43/b. Ptuj. PRFKLICUJEM spričevalo osnovne šole Hajdina na ime Marjan Kovačec. Zg. Hajdina 17/a. Marjan Kovačec. Ziherlova 13. Ptuj. PRODAM gramofon TOSCA-T 20 z zvočnikoma in kasetofon ITT. Slekovec. Ziherlova 14, Ptuj aH telefon; 772-160. PRODAM večjo količino koruze. Pacinje 22. KUPIM avto ŠKODA ah FIAT. star od 4 do 5 let na kredit. Naslov v upravi. POZIVAM lastnike motornega kolesa, znamke Puch reg. št. MB 73-625 naj vrne prometno dovo- ljenje in registrske tablice. Milan Pirš. Trstenjakova 5, Ptuj. PRODAM tovorni avto FAP — prekucnik. Cena po dogovoru, letnik 1976. Ivan Mlakar, Savci UGODNO PRODAM AMI SU- PER, dobro vzdrževan in garaži- ran. Čučkova 4. Ptuj. IŠČEM VARSTVO devet me- sečne punčke za dve uri dnevno. Kraigherjeva 38, stanovanje 21, Ptuj. PRODAM enoosno prikolico za avto. Naslov v upravi. PRODAM dnevno sobo in spal- nico. Cena 230.000 — din. Hojak, Kidričevo 8. MLAD PAR brezotrok nujno išče manjše stanovanje ali garsonjero v Ptuju. Pod šifro »reden plačnik«. PRODAM poceni avto SPAČEK, letnik 73. Jevtovič, Kvedrova 2, Ptuj. PRODAM električni štedilnik in spalnico. Šimenko, Špindlerjeva 5, Ptuj (nad žago Rogoznica). Gasilsko društvo Hajdoše bo na licitaciji 10. aprila prodalo gasilski avto, znamke FORD-combi 1000, letnik izdelave 1959. Interesenti se naj oglasijo ob 18. uri v gasilskem domu Hajdoše. Izklicna cena je 15.000.— din. PRODAM seno in gnoj. Franc Marošič, Krčevina 20. PRODAM po ugodni ceni Za- stavo 750, letnik 1972, registriran do 17. januarja 1982. sejalnik za koruzo dvo vrstni in 300 1 doma- čega vina-kvintona. Alojz Murko Zg. Hajdina 100/a. PRODAM komunalno oprem- ljeno gradbeno parcelo v bližini Ptuja. Boris Golob. Peršonova 2 ali telefon dopoldan 771-391. Ptujčani odprli letošnje srečanje v dvorani ptujskega gledališča se je v ponedeljek zvečer začelo letošnje občinsko srečanje gledaliških skupin, ki ga je odprl predsednik občinske zveze kulturnih organizacij Stane Stanič in že v svojih uvodnih - besedah omenil zaskrbljujoče stanje v dramski dejavnosti saj je letos aktivnih le osem skupin od nekdanjih dvajsetih oziroma šestnajstih, ki so redno delale iz sezone v sezono. Vzrokov je gotovo več. med njimi pa ne moremo mimo kadrovskih težav — režiserjev in igralcev, neurejenih in v zimskern času nezakurjenih prostorov iii nenazadnje tudi potrebnega denarja nimajo skupine na voljo, da bi si lahko oskrbele najnujnejše. Zveza kulturnih organizacij je s pomočjo ptujske kulturne skupnosti tudi na tem področju v zadnjjn letih veliko premaknila naprej in je kljub trenutni stiski pričakovati napredek, zlasti še, če bomo po nekajletnem premoru ponovno uspeli dobiti v Ptuj poklicnega režiserja in kot vse kaže se nam bo ta želja izponila že letošnjo jesen. . Srečanje so v ponedeljek zvečer začeli pred polno gledališko dvorano člani ptujskega gledališča z Goldonijevimi ZuRAH AMI, ki iih je režiral Franjo Potočnik iz Slovenskega narodnega gledališča v Ma- riboru. V torek so se predstvili Hajdinčani, v sredo Vitomarčani, danes bo nastop igralcev iz kluba mladih in Stoperc, jutri si bomo lahko še Ogledali predstavo iz Destrnika ter v ponedeljek iz Grajene in torek še iz Zetal. mšj ORMOŽ Premalo kadrov v ormoški občini bo letos zaključili osemletko 354 učencev, ki bodo nadaljevali izobraževanje v Ptuju, Mariboru in v drugih izobraževalnih središčih. Ormoško gospodarstvo je za naslednje šols- ko leto razpisalo 65 kadrovskih štipendij, oKrog 180 učencev pa bo prejemalo štipendije iz združenih sredstev. Število razpisanih štipen- dij je približno enako kot v lans- kem šolskem letu, vendar v občini ugotavljajo, da je še zmeraj premajhno. Občinski kadrovski plan, ki te- melji na načrtih delovnih orgaiza- cij je nerealen, so ugotovili komu- nisti na nedavni programsko voli- lni konferenci. Delovne organiza- cije ne načrtujejo kadrovske politi- ke skladno z razvojnimi programi, posledica pa je pomanjkanje ustre- znih kadrov. V Ormožu ugotavlja- jo, da bodo imeli precej težav že sedSj, ko bodo poskušali ustrezno preusmeriti nekatere učence, saj se mnogi odločajo za programe in smeri, ki ne zagotavljajo zaposlo- vanja po končanem študiju. Sreču- jejo se tudi s problemom odhaja- nja kadrov, ker jim ne morejo ponuditi ustrezne zaposlitve ali pa jih delovne organizacije iz drugih občin zaposlijo zaradi boljših delovnih in ostalih pogojev, ki jih ponudijo. Tokrat so razpisali največ kadrovskih štipendij v Kmetijskem kombinatu Jenizalem — kar 41,— sledi Mercator TOZD Zarja z de- setimi razpisanimi štipendijami, ormoška Izobraževalna skupnost jih je razpisala 8, TOZD Primata v Ormožu tri štipendije. Indu- strijsko gradbeno podjetje Ograd dve in Marlesova TOZD Slog v Središču eno kadrovsko štipendijo. S temi številkami v ormoški občini seveda niso najbolj zadovoljni, saj menijo, da je možnosti za kadrov- ske štipendije še veliko in jih je to- rej treba izkoristiti. Vedo, da je napredek te manj razvite občine odvisen predvsem od razvoja kme- tijstva in industrije, zato si bodo prizadevali poleg razvojnih načr- tov bolj dosledno upoštevati tudi izobraževanje ustreznih strokov- njakov. N. D. Setev tik pred začetkom Plan. setve sladkorne pese na kmetijskih površinah zasebnega sektorja v prujski občini predvide- va, da bodo to kmetijsko kulturo posejali na 275 hektarjih. Pred dnevi smo na kmetijski zadrugi v Ptuju izvedeli, da imajo sklenjene pogodbe za približno 160 hektar- jev, da pa se dogovarjajo še z mnogimi kmetovalci in upajo, da bodo do setve podpisali še nekaj pogodb in da bodo letošnji plan uresničili 80 odstotno, to pomeni, da bodo sladkorno peso posejali na 220 hektarjih. Čeprav plan set- ve ne bo dosežen, je to vendarle velik uspeh, če upoštevamo podatek, da so še pred nekaj leti zasebni kmetovalci začeli gojiti pe- so na komaj 7 hektarjih. Očitno je torej, da sladkorna pe- sa že pridobiva ustrezno mesto v našem kmetijstvu. Razumljive so tudi začetne težave, ki se sicer pojavljajo ob Uvajanju vsake nove kmetijske rastline, še pose- bno na našem območju, kjer je precej razvita živinoreja. S setvijo sladkorne pese je seveda primanj- kovalo površin za krmne rastline, sedaj pa se že vse bolj uveljavljajo stranski proizvodi, torej listi in re- zanci sladkorne pese, kar je odli- čna živinska krma. Potrdila se je tudi napoved, da bo sladkorna pe- sa prispevala k intenzifikaciji kmetijske proizvodnje. Danes že lahko govorimo o mnogo bolje pripravljeni zemlji za setev slad- korne pese pa tudi drugih poljščin. Poleg tega so kmetovalcem na raz- polago razne analize kmetijskih zemljišč, vse to pa so že prvi kora- ki k zares intenzivnemu kmetova- nju, kar je cilj slovenskega kmetij- stva v naslednjih nekaj letih. Jesenska setev zaradi neugodnih vremenskih pogojev ni uspela na vseh površinah in bo nekatere potrebno preorati. Ce se kmetova- lec odloči na teh površinah sejati sladkorno peso mu pripada premi- ja v znesku 5 tisoč dinarjev, upravičenost preoravanja pa mora predhodno potrditi predstavnik kmetijske zadruge in kmetijski inšpektor. JB MIP PTUJ. 24. marca 1981: Ida Gašpar. Kidričevo 82; Ide Belo- vič. Kidričevo 10; Helena Kolar. Zavčeva9;OlgaMohorko, Apače 188; Milan Breznik. Kraigherjeva 20/15; Slavica Vogrinec. Mo- škanjci 2; Nada Bračič. Gorišnica 57; Marjan Selinšek. Pobrežje 64; Martina Kolar. Prešernova 23; Slavko Bedenik, Ptujska gora 107; Marjana Krajnc Apače 203; Te- rezija Kokol. Bresnica 9/a; Štefka Koser. Janežovci 9/a; Janez Li- pavšek, Hajdoše 36/b; Janez Janžekovič, Zabovci 55. Grajena, 26. marca 1981: Konrad Rodošek, Mestni vrh 19; Ivan Berghaus, Mestni vrh 21; Anton Grajfoner, Krčevina 142; Stanko Markež, Mestni vrh 102; Franc Zoreč, Grajenščak 12; Franc Stajnko, Placar 37; Marjan Tikvič, Grajena 27; Branko Go- dec. Krčevina 24; Jožica Caf, Grajenščak 3/a; Milan Breg, Kr- čevina 49; Dušan llec, Grejenščak 91; Marija Lozinšek. Mestni vrh 98; Marija Pšajd, Grajena 38; Marjan Lozinšek. Mestni vrh 98; Franc Ornik. Krčevina 129; Drago Horvat, Krčevina 45; Branko Tikvič. Mestni vrh 121; Janez Tašner, Mestni vrh 89; Franc Malek. Krčevina 35; Štefan Malek, Krčevina 128; Alojz Pšajd. Grajena 38; Zmago Kmetec, Mestni vrh 40. Gorišnica, 17. marca 1981: Raj- ko Turk, Gorišnica 6; Peter Ku- kec, Muretinci 5; Aaiton Kelenc, Gorišnica 47; Marija Laura, Gajevci 44; Elizabeta Kolmančič, Gorišnica 49; Davorin Lebar, Gorišnica 93; Janez Golob, Tibolci 19; Janez Veselic, Gorišnica 97; Ana Kelenc, Moškanjci 110; Tere- zija Kovačec, Gorišnica 70; Olga Tušak, Gorišnica 115; Marija Tetičkovič, Moškanjci 15; Mirko Klovar, Form.in 21; Marija Belšak, Gorišnica 114; Jožefa Šacer, Gajevci 51; Mira Zmazek, Gorišnica 129; Terezija Veselic, Gorišnica 161; Metka Znidarič, Gorišnica 38; Marjan Petrovič, Gorišnica 112; Dušan Kostevc, Gorišnica 14; Branko Tušak, Gorišnica 94; Nevenka Lebar, Gorišnica 60. Delta Ptuj, 19. marca 1981: Jo- žica Markež, Ziherlova 1; Anto- nija Vindiš, Zetalska J. ulica; Erna Furek, Skorba 18; Marija Polanec, Grajenščak 25/c; Marija Mlakar, Pobrežje 144; Milena Potočnik, Šturmovec 20; Marica Belšak, Trga MDB; Jožica Had- ler, Potrčeva 50; Kristina Toplišek, Kidričevo 29; Anica Slameršek, Zabovci 64; Katica Orlač, Pobre- žje 155; Marija Stumpf, Trubar- jeva 9; Nežka Hliš, Mestni vrh 22; Marjeta Ambrož, Mala vas 4; Justina Djindjič, Budina 25; Marija Zaler, Volkmerjeva 11; Alojzija Kramberger, Kraigherjeva 26; Vera Maroh. Brstje 1; Angela Majcen Podvinci 138; Mira Muhič, Mariborska 13; Marjana Kosi, Kidričevo 44; Nežka Stumpf, Muretinci 75; Julijana Stumpf, Muretinci 37/a; Majda Bratec, Stojnci 18; Dežurstvo prehrambenih trgovin SOBOTA, 4. aprila 1981 prodajalni POTROŠNIK in JELEN SOBOTA, 11. aprila 1981 SAMOPOSTREŽNA CMD in DELIKATESA SREDIŠČE OB DRAVI Ljudski pevci in godci v občini Ormož si zelo prizadevajo za ohranjanje domače besede, pes- mi, običajev in navad. Zato je bilo nedeljsko srečanje ljudskih pevcev in godcev že tradicionalno. Organizatorica srečanj je že nekaj časa občinska zveza kulturnih organizacij. Nastopilo je pet skupin iz Obreza, Tomaža pri Ormožu, Ivanjkovec, Podgorc in s Huma. Pevke in pevci prosvetnega društva iz Obreza so ob spremljavi har- monikarja prikazali zimski večer, ko se je zbrala vsa vas pri luščenju bu- čnic. Zapeli in zaigrali so, na koncu še zaplesali in pokazali, kako so si nekoč na vasi krajšali dolge zimske večere. Člani prosvetnega društva iz Ivanjkovec so prikazali delo v goricah in navdušili z nastopom, tako kot vsaka od sodelujočih skupin. Zanimiva je bila tudi skupina iz Podgorc, ki je prikazala že zdavnaj pozabljen običaj, ko so čevljarji hodili od hiše do hiše in popravljali če- vlje. Tudi ob takih priložnostih se je v hiši zbralo več sosedov, luščili so bučnice in peli, vaški muzikant je raztegnil meh in marsikatero okroglo so povedali. Za konec so nastopiili še člani prosvetnega društva Janez Trstenjak s Huma in prikazali staro kmečko ohcet. Brez dvoma so bila zanimiva stara oblačila, ki jih redkokatera stara mama še ohrani, prava paša za oči. Lepo je bilo poslušati tudi starim be- sedam, še bolj pa ubrano petje lepih slovenskih ljudskih pesmi. —da ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage mame. babice in prababice NEŽE VOJSK — roj. SAUER iz Zg. Velovleka 20 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem ter darovalcem vencev in cvetja ter za spremstvo na njeni zadnii poti in sosedom Druzovič. Bezjak in Pukšič za pomoč. Iskrena hvala govorniku KS Destrnik ter patru Simonu za opravljen obred. Žalujoči: hčerka Marija z možem Mirkom, hčerka .Angela z družino, vnukinja Angela z družino in ostalo sorodstvo. KLUB BRIGADIRJEV JRANCBELŠAK TONE" PTUJ SPOROČA 3. APRILA BO V PTUJU PETI ZBOR BRIGADIRJEV OBČINE PTUJ Obdnevumladinskihdelovnih brigaii jesvet kluba brigadirjev »Franc Belšak-Tmc« Ptuj sklical V. zbor brigadirjev občine Ptuj, ki bo jutri v petek 3. aprila 1981 ob 18. uri v delav- skem domu Franca Krambergejra v Ptuju. Udeleženci zbora se bodo dogovorili o na- slednjih nalogah: o programu dvodnevnega brigadirskega potovanja v Jesenovac, na Ko- zaro in v SR Bosno in Hercegovino, ki se predvideva v dneh 16. in 17. maja 1981; o sprejemu članov kluba brigadirjev pobratene občine Arandjelovac iz SR Srbije, ki bodo v mesecu juniju 1981 obiskali občino Ptuj; o udarni.ških dnevih na mladinski delovni akciji »Slovenske gorice '81«, v eni od krajevnih skupnostih na manj razvitem območju in na trgatvi v Halozah; o zbiranju sredstev za prapor aktivnih udeležencev lokalnih republi.ških in zveznih mladinskih delovnih akcij terodruigih vprašanjih dela v tem letu. Svet kluba brigadirjev »Franc Belšak-Tone« Ptuj vabi vse aktivne udeležence lokalnih, republiških in zveznih mladinskih delovnih akcij iz obdobja 1946— 1980, da .se zbora bri- gadirjev udeležijo, hkrati pa jih tudi vabi, da se vključijo v članstvo kluba. Vpis v članstvo kluba je vsak dan na Občinski konferenci ZSMS Ptuj, Trg Mladinskih delovnih brigad 1 /11, ali pa vsako prvo sredo v mesecu od 16. do 18. ure, ko dežurata blagajničarka in sekre- tarka luba. Praznik mladinskih delovnih brigad Jugoslavije Včeraj, 1. aprila je bil praznik mladinskih delovnih brigad Jugo- slavije. Tudi ptujska mladina ima viden delež pri organiziranju mla- dinskih delovnih akcij. Na današnjem Trgu MDBsosesvečanopostrojile številne mladinske delovne brigade in odhajale na zvezne mladinske delovne akcije. Objavljamo nekaj posnetkov iz tistega časa. Ptijjska mladinska delovna brigada ob vrnitvi z mladinske proge Brčko- Banoviči leta 1946. Brigadno zastavo nosi Lojze Solina, prvi udarnik v takratnem ptujskem okraju Gradbišče regulacije Pesnice leta 1946, med številnimi slovenskimi so tu delale tudi ptujske mladinske delovne brigade Odhod ptujske mladinske delovne brigade na gradnjo mladinske proge Šamac — Sarajevo, leta 1947 VSEM AKTIVNIM UDELEŽENCEM LOKALNIH, REPUBLI- ŠKIH IN ZVEZNIH MLADINSKIH DELOVNIH AKCIJ IZ OB- DOBJA 1946-1980 ISKRENO ČESTITAMO OB PRAZNIKU MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD J UGOSLA VIJE! SVET KLUBA BRIGADIRJEV FRA NC BELŠA K-TONE PTUJ Požarnemu varstvu še več pozornosti Nesporna je ugotovitev, da po- svečamo požarni varnosti zadnji čas vse večjo pozornost tudi na ob- močju ptujske občine. Na vse zad- nje je tudi to del naših stabilizacij- skih prizadevanj. Bolj skrbimo za preventivo pred požari, bolj smo pri tem učinkoviti, manj bo poža- rov in s tem tudi manj družbene škode. Nedvomno je pri razvoju požarnega varstva velik delež pris- pevala tudi požarna skupnost obči- ne Ptuj v okviru katere deluje 62 pretežno prostovoljnih gasilskih društev. V sredo 25. marca so se v dvorani doma gasilcev v Ptuju sestali dele- gati obeh zborov skupščine požarne skupnosti občine -Ptuj. Po uvodnem delu in pregledu sklepov prejšnje seje .so delegati razpravljali o poročilu finančnega poslovanja požarne skupnosti za leto 1980 in ga brez bistvenih pripomb tudi sprejeli. Za tem pa so razpravljali o predlogu srednjeročnega programa razvoja požarnega varstva v občini Ptuj za obdobje 1981—85. Takp kot ostale samoupravne interesne skupnosti se je tudi SIS za varstvo pred požarom občine Ptuj temeljito pripravila na sprejem tega pomem- bnega dokumenta. Delovni ljudje in občani so v razpravah samoup- ravni sporazum razvoja požarnega varstva za omenjeno obdobje v celoti sprejeli. Sprejeli so ga tudi vsi podpisniki. Na osnovi tega sporazuma je bil pripravljen srednjeročni program razvoja po- žarnega varstva za obdobje 1981—85. V tem srednjeročnem obdobju bodo gasilci stremeli za nadaljnjim razvojem požarnega varstva in po- glabljanjem samoupravnih in druž- beno ekonomskih odnosov na osnovi ustavnih pravic ter dograje- vanja in uveljavljanja delegatskega sistema. Ta naloga pa zahteva vzporedno razvijanje odnosov med uporabniki in izvajalci požarnega varstva v smislu svobodne menjave dela. Razvijati bo treba tudi ustrez- no vrednotenje opravil, ki jih izva- jajo organizacije s področja požar- nega varstva. Gospodarski razvoj zahteva od požarnega varstva izboljšavo kvali- .tete in obsega storitev ter nenehno izpopolnjevanje in opremljenost s sodobnimi tehnološkimi gasilnimi dosežki skladno s potrebami upo- rabnikov. Zaradi neenakomernega razvoja požarnega varstva bodo v tem srednjeročnem obdobju dali poudarek razvoju predvsem na tis- tih območjih, kjer do sedaj niso storili dovolj za razvoj požarnega varstva. Se večjo pozornost bodo posve- čali preventivni dejavnosti, pri tem pa pričakujejo od občanov večjo budnost in bolj dosledno upošteva- nje požarno varno-stnih predpisov. Vseh 62 prostovoljnih gasilskih društev, ki delujejo v okviru požar- ne skupnosti občine Ptuj, je sedaj razmeroma dobro ali vsaj zadovoljivo opremljeno. Kljub te- mu bodo v naslednjih petih letih skrbeli za skladnejši razvoj oprem- ljenosti med posameznimi društvi, skladno z možnostmi in potrebami na posameznih območjih, ki jih društva pokrivajo. Pripravljen je operativni načrt po katerem se ste- kajo sredstva v največji meri na tis- ta območja, kjer je požarna preventiva najšibkejša in najmanj učinkovita. Vsekakor pa bo v teh letih potrebno nekatera društva še sodobneje opremiti. Tako bodo v ta namen v naslednjih letih vložili okoli 55 milijonov din. Ta sredstva bodo zagotovila normalni razvoj požarnega varstva, vendar pa še ne bodo pokrila vseh sedanjih potreb. Se tako sodobna oprema pa ni učinkovita, če za to niso usposobljeni ustrezni kadri — gasilci. Temu se bodo tudi v nasled- njih petih letih posvetili tako skrb- no kot do sedaj. Občinska gasilska zveza bo še naprej organizator in izvajalec različnih tečajev za člane gasilskih društev. V tem času pote- kajo štirje tečaji za višje gasilske častnike, ki jih obiskuje prek 200 članov. V naslednjem obdobju pa bodo organizirali še več tečajev za nižje in višje gasilske častnike, za strojnike, pionirje in mladince, skratka občinska gasilska zveza bo skupaj s požarno skupnostjo obči- ne Ptuj posvetila vso pozornost iz- obraževanju gasilskega kadra. Ce pa bo možno bodo manjše število zaslužnejših in vnetih gasilcev usposobili tudi za profesionalno gasilsko službo. ^, Na omenjeni skupščini so delega- ti sprejeli srednjeročni plan razvoja požarnega varstva brez bistvenih pripomb, prav tako so sprejeli pro- gram razvoja SIS za varstvo pred požarom za leto 1981. Zavzeli so se za predlog o formiranju regijskega gasilskega centra v Mariboru in za vsebino družbenega dogovora o so- hdarnostnem zbiranju sredstev za srednjeročni razvoj. Ob koncu so sprejeli še sklep o financiranju zve- ze SIS za varstvo pred požarom SRS in o najemu kredita pri zavarovalni skupnosti Triglav za potrebe gasilskih društev. _ Požar se je s travnika nevarno širil proti gozdu^ ČRNA KRONIKA Tudi teden od 23. do vključno 30. marca je na ožjem območju postaje milice Ptuj in oddelkov minil razmeroma mirno. Na naših cestah so miličniki posredovali v treh prometnih nesrečah in pri tem zabeležili eno hudo in dve lažji telesni poškodbi. V dveh primerih je nesrečam botroval alkohol v enem primeru je bila kriva še prehitra vožnja, v drugem pa se je hudo poškodoval otrok-kolesar. Razen tega so v omenjenem tednu miličniki zabeležili tudi tri večje in več manjših gozdnih požarov. Huje je zagorelo predvsem v okolici Pod- lehnika, Krčevine in ptujskih birov. Razen lega pa je bilo prijavljenih še več manjših požarov, kjer pa ni bila potrebna intervencija gasilcev. Naj velja še enkrat opozorilo, če že kurite odpadno travo nikar ne delajte lega ob stanovanjskem ali drugem poslopju, še manj pa v bližini gozda ali večjih suhih travnatih površin! Vozil prehitro? v ponedeljek 23. marca se je zgodila nesreča v Dolanah pod horlskim gradom. Voznik osebnega avtomobila Branko Mihalinec je peljal iz Zavrča proti Ptuju. Zaradi prehitre vožnje gaje v Dolanah na blagem ovinku zaneslo na bankino. zaradi cesarje trčil v ograjo mostu čez potok Belca. Vozilo je z voznikom in sopotnikom padlo v potok, na srečo pa je bil lažje poškodovan le voznik Mihalinec. Materialna škoda znaša okoli 180.000 din. \ Otrok padel s kolesom v soboto 28. marca ob 17. uri je otrok F. I. iz Zagojič iz nepojas- njeiiega vzroka padel s kolesom in se pri tem hudo poškodoval po glavi. Njegovo zdravstveno stanje je resno. - OM KVIZ MLADIH TITO - REVOLUCIJA - MIR v soboto 28. marca je v domu JLA v Ptuju potekal finalni del kviza Tito — revolucija — mir v okviru garnizije Ptuj. Na prireditvi je nastopilo 7 tekmovalcev vojakov, ki so se najbolje odrezali na predhodnih izbirnih tekmovanjih po posameznih enotah. Fkipo JLA bodo v naslednjem krogu tekmovanj zastopali najbolje uvrščeni vojaki v finalu garnizije Damir Salopek, Janko Furlan in Dordo Bonič. Sobotno prireditev so popestrili člani vojaškega ansambla Arti- Ijerac. zbor vojne pošte 5008/4, ter recitatorji in mladinke iz KS Olga Meglic, ki že dalj časa uspešno sodelujejo s pripadniki JLA. — OM POZOR PRED POŽARI! Bližajo se toplejši pomladanski dnevi, koje v gozdovih spet vse suho in s tem dani vsi pogoji za nastanek in hitro širjenje požara. Gozdni požari se zelo hitro širijo saj je v gozdovih vedno na tleh ležeča suhljad. odvisno pa je tudi od konfiguracije terena in smeri pihanja vetra. Vsakodnevni gozdni požari so resno opozorilo na našo nedosle- dnost pri izgajanju požarno preventivnih ukrepov. Dolžnost vseh las- tnikov gozdnih površin je. da predvsem ob poteh in javnih cestah gozdove očistijo in namestijo opozorilne napise o prepovedi kajenja in netenju ognja. Iz požarno-preventivnih ukrepov je v tem letnem času prepove- dano vsako kurjenje v gozdovih, ali njihovi neposredni bližini. Požarna inšpekcija bo dosledno izvajala nadzor nad kurjenjem na nedovoljenih mestih in proti kršiteljem ukrepala v skladu z zakonom o varstvu pred požarom. EDVARD KOZEL vodja požarnega inšpektorata SO Ormož in Ptuj RODILE SO: Rozalija Tašner. Janežovski vrh 36 — dečka; Marica Petek. Bratonečice 14 — dečka; Jožefa Kurež. Dravinjski vrh 56 — Ro- berta; Irena Kolar. Mestni vrh 22 — Bojano; Anica Lašič. Gode- ninci 2 — Anito; Marija Kekes, Savci 77 — Stanislavo; Milica Mlakar. Sp. Leskovec 8 — Miha- ela; Marjana Korez. Sedlašek 48 — deklico; Danica Trafela, Vi- dem 19 — Majo. POROKE: Silvester Arnečič. Kokolova 3 in Ida Tement. Hajdoše 78/b; Stanko Podvršek, Kidričevo 38 in Ida Skaza, Slovenja vas 70. UMRLI SO: Neža Mageš, Turški vrh 73, roj. 1906, umrla 21. marca 1981; Neža Mar, Formin 23, roj. 1897, umrla 24. marca 1981; Nežka Kolarič, Grajenščak 62. roj. 1954, umrla 27. marca 1981; Martin Horvat, Podvinci 52, roj. 1905, umrl 25. marca 1981. izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO - TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, Uredništvo in uprava Radio — Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 300 dinarjev, za tujino 550 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proiz- vodov. 0