SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za oetrt leta 4 gld., ta jeden mesec 1 gld. 40 V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in sera te) vsprejema upravnlStvo lin ekspedlelja v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove nlice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je t SemenlSklh nlicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 71. V Ljubljani, v četrtek 28. marca 1895. Letnik: XXIII Državni zbor. Dunaj, dne 27. marca. Prošnja češkega šolskega društva v bud-getnem odseku. Proračunski odsek je včeraj razpravljal o pro-šiji češkega šolskega društva na Dunaju, v kateri se pozivlje vlada, skrbeti za to, da bo pri vsaki dunajski župnijski cerkvi nastavljen duhoven, vešč češkega jezika, in da se naj v vsaki dunajski ljudski šoli poučuje krščanski nauk tudi v češkem jeziku. Poročevalec P u c h s je predlagal, uvažujoč, da se, kakor prošnja pravi, nahaja na Dunaju 250.000 Čehov, naj se prošnja izroči vladi, da jo vsestranski uvažuje iu kar za vredno spozna, v tem oziru tudi stori. Poslanec Eksner je stavil predlog, naj se o tej prošnji preide na dnevni red, ter omenja, da ni res, kar Cehi vedno povdarjajo, da je toliko Čehov na Dunaju, marveč jih je le kakih 80.000, ki pa raztreseni stanujejo po Dunaju v raznih okrajih. O češkem narodu, bivajočem ua Dunaju torej tukaj ne gre govoriti. Tem marnjam je seveda pritrkaval slavnoznani (!) šolski veščak Beer ter dokazoval, da je zahteva češkega šolskega društva v nasprotji z državno-šolskim ljudskim zakonom. Poslanci Morsey, K 1 u n, Kaizl in dr. Gregorec so podpirali predlog poročevalcev, povdarjajoč zakon o jednakopravnosti, do katerega imajo vender tudi pravico Čehi bivajoči na Dunaju. Ker pa je minister Madejsky bil tudi mnenja, da zahteva češkega šolskega društva nasprotuje državno šolskemu zakonu, zato je odsek sklenil, prošnjo vladi odstopiti. S tem je stvar pokopana in ž njo kaj pa da tudi — pravicoljubje. Avstrijska vlada in Vatikan. V včerajšnji seji proračunskega odseka stavil je češki poslanec Kaizl naučnemu ministru nastepno vprašanje: V listih je bilo večkrat in obširno čitati o potu kardinala Schonborna v Rim, da v ime avstrijskih škofov ondi razjasni stališče Vatikana do krščansko-socijalue stranke v Avstriji in vzlasti na Dunaju. V listih je bilo nadalje brati, da je tudi vlada naprosila Vatikan, da naj poseže v notranje strankarske razmere avstrijske. Tako umešavanje Vatikana, torej tuje vlasti, bi pomenilo nevarnost za državo. Ker ta poročila niso bila v vladnih glasilih ne popravljena in ne zanikana, zato vpraša govornik ministra, kaj je resnice na tej pisavi. Madejsky je na to odgovoril, da vladi sami pristoja določiti, kedaj treba dementovati kaka časniška poročila, kaj pa da je na tem pisarjenju sploh, minister ne more o tem dati nobenega pojasnila. — Vprašanje Mladočeha in odgovor ministrov sta za nas zanimiva. Iz ministrove molčečnosti je razvideti, da ona časniška poročila, po katerih je dunajska diplomacija prosila pri Vatikanu posredovanja proti krščanskim socijalistom, niso izmišljena, ker če bi ne bilo nič resnice na tem, bi Madejsky ne imel nobenega razloga, da bi tega ne zanikal. Značilno pa je tudi vprašanje Kaizlovo, ker kaže, da nima nobenega pojma, kaj je papež katoličanom. Kakor je dr. Scheicher klical Pininskemu : »Papež je naš oče!" Kako more tako nespametno govoriti katoličan !" tako morali bi reči tudi Kaizlu, ki govori, da bi bilo vmešavanje Vatikana v naše notranje politične razmere nevarnost za državo. Proračunski provizorij. Danes se je pričela razp-ava o proračunskem provizoriju, katerega je predložila vlada zbornici. Obeta se pri tej priliki "^lika politična debata, pri kateri bode vzlasti opozicija porabila vse hibe vlade in večine, da označi svoje stališče in dobi novega netila za agitacije pri svojih shodih mej velikonočnimi prazniki. Prvi je govoril blizo tri ure mladočeški poslanec Eim. Napadal je koalicijo vzlasti radi tega, ker prezira pravice parlamenta in posameznih narodov in posebno zato, ker ne more rešiti svoje dane častne besede glede volilne preosnove. Govornik je prepričan, da vlada in večina s tako slabo podlago ne moreta imeti trajnega obstanka. V teku svojega govora omeni Eim tudi razmer slovanskih narodov na jugu ter povdarja, da je vlada toliko preveč popustljiva nasproti Lahom na jugu, kolikor je preveč ostra proti Cehom na severu. Razpravljajoč podrobneje isterske razmere, pravi govornik, da se pri tem ni toliko ozirati na lahonske kričače, ki razgrajajo po ulicah, pač pa na one, ki so duševni očetje vseh teh protislovanskih in proti-lojalnih demonstracij. Napadal je postopanje trža-škoga namestnika in slikal podobo političnih razmer v Istri, kjer celo slovanski poslanci niso življenja varni v Poreču, kadar pridejo v ime svojega naroda zastopat njegove koristi. Govoreč o Slovencih omenja, da se na Koroškem Slovencem najhuje godi. Nemški učitelji, nemški uradniki, celo nemški duhovni ondi s Slovenci ne morejo drugače občevati, nego z znamenji in tolmači. Opomba govornikova gled^ duhovnov je pač neistinita, ker je hvala Bogu na Koro- LISTEK Na prvi straži. češki napisal B. Brodsky, prevel P. B. (Dalje.) V. »Imel sem sestro", začne čez nekaj časa zopet sam z nenavadno mehkim in tresočim se glasom. „A ni bila to navadna deklica, bil je angelj. Ko bi bili poznali našo Olgo, morali bi jo bili radi imeti. Bila je kakor jutranji solnčni žarek. Kdor jo je videl, zagledal se je va njo s strahom. Njeno srce je bilo globoka posoda, a v nji biser poleg bisera. Bila je sestra, in jaz, verujte mi, bil sem zaverovan va-njo in ljubosumen na vsakega, kdor se ji je bližal za-uplivejše. Smejala se mi je mati in sestra, a jaz sem se smejal z njima. Toda nisem si mogel pomagati, nisem mogel. Nekega dne sluga naznani obisk. Mi nismo obiskavali nikogar in živeli smo sami za-se. Moj oče pa je zel6 cenil gostoljubnost in pripravljeno je bilo hitro vse za vsprejem gostov. Zbrali smo se v družinski sobi, v katero stopita dva moža, — oh, ko bi bil takrat vse vedel, ubil bi ju bil precej. — Bil je to sosedni posestnik, Nemec, s svojim sinom. Naselil se je pri nas in zato je ob-iskaval sosede. K nam je prišel najprvo, ker smo si bili najbližji. Oče ju povabi k obedu. Ostala sta. Se precej prijazna sta bila. Mlajši je sodel poleg sestre in ni izpustil očij z nje. Nepretrgoma je govoril z njo in ona ga je poslušala še dosti rada. Bil je mlad, lep in postaven mož. Saj ga poznate. To je ta, ki je padel danes od moje roke. Ves obed sem kuhal sovraštvo do njega, dasi mi ni ničesar učinil. Vesel sem bil, da je naposled odšel s svojim očetom. Moj oče ga je uljudno povabil, da nas še obišče in mladi gost se je prijel takoj tega ter je prosil mene in brata, da bi prišla na lov. Niti odgovoril mu nisem. Ko je odšel, poprašam takoj sestro, zakaj je bila proti njemu tako prijazna? Smejala se mi je in da bi me še bolj podražila, zagotavljala mi je, da že davno ni videla tako razumnega mladega moža, kakor je ta posestnikov sin. Takrat je bila to šala. Iz šale je nastala resnica. Obiskaval nas je večkrat, dasi mu nismo obiskov vračevali, in vsa njegova pozornost je veljala sestri. Rada ga je videla in veselila se je njegovih obiskov. Ni že tajila, da njeno srce ni več prosto. Najprvo sem jo skromno nagovarjal, da popusti tega človeka, čegar prihod v našo rodbino ne prinaša nič dobrega. Precej osorno mi je odbila, zahtevajoč, da ji pustim prostost, kakor jo tudi ona meni pušča. Povem vse očetu. Oče ji prepove, brez prič govoriti z mladim Leopoldom, a je s tem le pospešil sestrino pogubo. Shajala sta se skrivaj v gaju, ki je mejil posestvi. In kaj vam hočem še povedati? Tako sramotno je, da me je sram. Onečastil je mojo sestro. Umrla je čez pol leta, zapuščena od njega, zavržena od očeta. Imel sem zdaj družabnika v svojem sovraštvu. Bil je to oče. Na pogled je bil miren, a znotraj je 9 kipelo. Sovražil je že prej pruske gospode, a zdaj jih je sovražil podvojeno. Postal je ud tajnega društva za osvobojenje Poljske. Mislil je tako ložje maščevati se nad sramotilcem našega dobrega imena. Čez nekaj mesecev so ga zasačili, vjeli in obsodili na smrt. Pred sodiščem je bil glavna priča posestnik Langer in njegov sin Leopold. Mater so tudi vklenili, menda ker je bila očetova žena. Predno so jo zaslišali, pustd jo celo leto v ječi. Umrla je tam od hrepenenja po možu in od sramote. Ostala sva le mi dva brata. Prisegla sva si, da se maščujeva. V tem nastane vojska. Oba so odvedli in uvrstili mej prostovoljce v pruski armadi. Vtaknili so naju v oddelek, katerega poveljnik je bil tisti, ki sva mu maščevanje prisegala. Ravnal je z nama kruteje, kakor z drugimi. Tiho sva trpela. Kadar so drugi spali, sešla sva se in ponavljala najino obljubo. To je nama pomagalo premagati vse. Doslej še ni nanesla prilika izvršiti, kar sva se zmenila. Ko je prekoračila pruska vojska mejo, naletel je naš oddelek na kratko prasko z avstrijsko pehoto, ki se je morala umakniti. Mej ranjenci je bil tudi moj brat Kazimir. Umiral je v bolečinah in klical po duhovniku. Prosil sem neutrudljivo svojega sovražnika, da mi dovoli pripeljati iz kake vasi duhovnika. Z ošabnim posmehom mi je ukazal, da se hipoma postavim v vrsto, drugače me ustreli. O da mu nisem precej takrat pognal kroglje v glavo! Ubogal sem in gledal na umirajočega brata. Postali smo za trenotek, da je prišel zdravstveni oddelek in škem slovenskih duhovuov toliko, da so festo po nemških župnijah službujoči. Obširno razpravlja £im tudi celjsko vprašanje, ki zadnji čas vladi ia koaliciji dela toliko preglavice. K sklepu se ozira še na velike krivice, ki se gode češkemu narodu in izjavlja, da dokler trajajo take politične razmere z vednostjo in dovoljenjem vlade, on ne more glasovati za proračunski provizorij. Posl. St&litz razpravlja tržaške razmere in govori vzlasti o vzrokih, zakaj da Trst gospodarsko tako propada. Posl. Salvadori zagovarja, naj se uvede upravna samostojnost laškega dela južnih Tirol. Ministerski predsednik knez Windischgraetz izraža nekako zaupljivo nadejo, da se bo zakonodajstvo še v sedanji zakonodajski dobi pečalo z volilno preosnovo. (Odobravanje) Odločno je zavračal Eimova očitanja in napade in izraža Salvadoriju, da tudi vlada želi, naj se zboljšajo razmere mej obema narodnostima v Tirolah; po njegovih mislih je za to pripravno mesto tirolski dež. zbor. (Živahno odobravanje.) Prihodnja seja bo jutri. Shod v Starem Trgu pri Ložu. (Izvirni dopis.) V ponedeljek dne 25. marca vršil se je po po-poludanski službi božji v Starem Trgu pri Ložu v prostorih župnišča osnovalni shod katoliškega narod-uega društva za sodni loški okraj. Č. gospod predsednik pripravljalnega odbora, Anton Ponikvar, pozdravi vse navzoče. V odbor so voljeni gospodje: Ivan Kraševec, predsednikom, Anton Ponikvar, podpredsednikom, Ivan Skrbeč, blagajnikom, Peter Havptman, tajnikom. Odborniki: gg. posestniki Jurij Bavec, Jernej Poje, Janez Lipovec, Janez Pakiž, Ivan Strle, Ivan Turek, vsi značajni, zavedni možje. Volilo se je tudi osem namestnikov. Potem se otvori prvi redni občni zbor. Predseduje č. g. Anton Ponikvar. Prvi govornik gospod primarij dr. Vinko Gregorič v svojem krasnem govoru pojasnuje načela politična. Omenja delovanja liberalne in katoliško-narodne stranke. Naroden v resnici je tisti, komur je blagor naroda pri srcu in ne samo na jeziku. Liberalec hoče prostost le za-se. Izvor katoliško-narodne stranke je iskati v ljudstvu. Ni dosti, da se samo na narodna prša trka, ampak za narod se mora tudi delovati. Navaja vzglede. Omenja versko šolo. Vestna dolžnost vsakega državljana je, da porablja svojo volilno pravico ter obširno govori o splošni, direktni volilni pravici. Nje sedanja vravnava je krivična glede volilnih mož za kmetske občine. Naudušeno so možje poslušali ter gospodu govorniku pritrjevali. Za njim govori gospod Peter Havptman o namenu katoliškega narodnega društva. Vsak mož potrebuje trdnega verskega prepričanja, katerega se ne sme sramovati. Vera je podlaga pravice. Tega odnesel bolnike. Ko so vzdignili brata, zaklical je na-me z visokim glasom: „Ne pozabi!" Sklenil mi je v naročju. Ta hip dobodemo ukaz oditi. Pokopali so brata brez mene. In tako sem ostal sam, da bi se maščeval nad krvjo štirih najdražjih mi duš. Pazil sem potem noč in dan. Namesto spanja sem premišljeval o maščevanju. Zdelo se mi je, da nebesa nečejo moje prošnje uslišati. Bilo je po bitvi pri Kraljevem Gradcu. Bil sem spet v oddelku svojega sovražnika. Vsak hip sem gubil upanje, da se mi ponudi prilika, izvršiti svojo prisego. Tu ste nas napali. Videl sem, da bi mogel uteči. Premagal sem slabost in naposled dosegel svoj namen. Ko bi bil oddaljen od mene petdeset korakov, zadel bi ga bil, to vem. Duh mojih dragih je stal pri meni. Zdaj je vse končano. Njegov oče je bil na smrtni postelji, ko sem šel od doma: tega je Bog sam kaznoval. A jaz nimam ničesar, radi česar bi se bal smrti gledati v obličje. Želim si je, ker me pričakujejo moji dragi. Vem, da mi je blizo. Dovolite mi zares, da bi mogel videti duhovnika. Prosim pa, kakor vam dolžnost veleva, naznanite moje dejanje!" Obmolčal je. Nekak mrzel mir je počival v njegovih črtah. Smodka mu je mej govorom ugasnila. Nekaj časa gleda po plamenu. Zapali pa si spet smodko in nagne se, kakor bi dremal. Le oblački dima, ki ga je izpuščal iz ust, pričali so, da čuje, a da neče biti moten. (Konec sledi.) prepričanja je potreba vzlasti zastopniku ljudstva. Kdor svojemu Bogu zvest ni, tudi volilcem ne bode. Za katoličana je vera pač na dnevnem redu in ne postranska stvar. Vera je podlaga družbe, temelj države. Ona zagotavlja srečno prihodnjost naroda. V tem oziru podpiralo bode društvo vedno zahteve po verski šoli in razširjalo krščansko berilo. Društvo je narodno. Namen ima, poučevati ljudstvo v njegovih pravicah. Kdor teh ne v£, jih tudi ne zahteva in ne najde. V dosego teh zahtev so odločevalni naši zastopi. Zastopniki pa naj skrbd tudi za zboljšanje narodno-gospodarskih rečij. Zastopniki morajo spol-novati in ne samo obljubljati pri volitvah. Take naprave, ki za narod niso neobhodno potrebne, naj se opuščajo. — Društvo nima namena, koga napadati, nemir sejati. Vsak dober svet se bode rad sprejemal in uvaževal. Vsakega bode društvo spoštovalo, kdor ima srce za ljudstvo in ne samo jezika. Kmetski stan je podlaga našega naroda. Ta pa mora zdrava ostati. Nasprotniki naj povedo, če je greh, ljudstvo poučevati in združevati, da zahteva svoje pravice. Tretji govornik, č. g. Fran Pešec, govori o verski šoli. Do šole ima pravico tudi cerkev, a po sedanjih postavah je nima v resnici. Sedanja šolska postava ni versko naudahnjena. Napačno pojmovanje verske šole. Verska šola je podlaga občnega blagra. * Navzoči so sledili pazljivo govorom med živahnim odobravanjem. Ob 6. uri predsednik zaključi zborovanje. Vzlic slabemu vremenu bilo je na shodu nad 300 vrlih zavednih mož. Bilo je na shodu tudi več sosedov iz Cerknice in Blok. Društvu pristopilo je nad 250 udov. — Bog blagoslavljaj delovanje novega društva! Politični pregled. V Ljubljani, 28. marca. Davčna preosnova. Kakor znano, je bil § 18. davčne preosnove, tičoč se sostave deželne komisije za pridobitkovino, na predlog poslanca S c h w a b a vrnen davčnemu odseku. V torek se je Hohenwartov klub posvetoval o tem paragrafu. Grof Deym je stavil posredovalni predlog, da naj namreč trgovske zbornice volijo po jednega člana, od ostalih polovico deželni zbor, polovico finančni minister. Slovenci in nemški konservativci so se odločno uprli temu predlogu, češ, da imajo skoraj povsod nemški liberalci večine v trgovskih zbornicah in tako bi nemški liberalec odločeval v komisiji. Konečno je klub sklenil, da smejo člani v zbornici o tem paragrafu prosto glasovati. Volitev v Nitri. Kakor smo že omenili, bila je v torek v zbornici viharna debata zaradi neču-venih silovitostij pri volitvi v Nitri. Toliko poštenosti je vendar čutil „izvoljeni" Latkoczy, da izvolitve ni vsprejel, a minister Perczel toliko previdnosti, da je odklonil v imenu vlade vso odgovornost za nezakonitosti in prav mažarske brezozirnosti. Helfy nasvetuje, naj se izvoli preiskovalna komisija. Ta nasvet podpirajo še trije govorniki, toda predsednik zaključi sejo. Pa naj kdo reče, da ni na Mažarskem največja svoboda — za židovske liberalce. Srbski radikalci se marljivo pripravljajo za prihodnje volitve. Njihovo glavno glasilo napoveduje hud boj, kajti vlada bode pritiskala z vsemi sredstvi. Toda stranka bode navzlic temu zmagala, ker ima največ zaslombe v deželi. Lisi končava: Narod, ki se je oprostil turškega jarma, more si priboriti prostost s postavnimi sredstvi: z volitvami poslancev. Nemčija. Ker je Levecov vsled sobotnega glasovanja državnega zbora odložil predsedništvo, bila je včeraj volitev novega predsednika. Oddanih je bilo 291 glasov, mej temi 105 belih; 188 glasov je dobil dosedanji prvi podpredsednik, član centruma, baron Buol, kateri je izvolitev prevzel. — Prav značilen za Bismarcka je stavek, ki ga je govoril v navzočnosti cesarjevi pri zadnji slavnosti. Rekel je mej drugim : »Navdušen in popolnem udan sem bil kraljevi hiši, d o k ler se je posluževala moje delavnosti." Torej sedaj kot zasebnik meni Bismarck, da ni dolžan one udanosti, da si se pri navadnem človeku končava še le s smrtjo. Belgija. V premogokopih okoli Litiha so resni nemiri ; skoraj vsi delavci so ustavili delo. Ljudstvo je v strahu, vlada je ukazala vojakom, da so pripravljeni za pomoč v sili. Kitajsko-japonska vojska. Neko rusko poročilo trdi, da je kitajska vlada pripravljena poleg vojne odškodnine odstopiti Japoncem tudi več otokov na jugozapadu od Japana. V prvi vrsti zahtevajo Japonci otok Formozo. Posebno skrbi Angleže, ali vtaknejo kaj dobička. „St. James Gaz." piše: „Mi lahko postopamo v soglasji z Rusijo ter naznanimo Japoncem, da jim ne dovolimo velikih prememb. Ce to storimo, koristimo Rusiji in si nakopljemo sovraštvo Japoncev. Ce se postavimo za Kitajce, vzdržimo k večjemu za nekaj let svojo trgovino s Kitajci. In če konečno zagovarjamo Japonce, pridobimo si njihovo prijateljstvo. Ce Japonci začasno zasedejo Korejo, če si osvoje Formozo in polotok s trdnjavo Artur in dobe primerno odškodnino, s tem še ne bo konec kitajski državi, in tudi mi nimamo škode, kajti Kitajce lahko prisilimo, da odpro svoja pristanišča svetovni trgovini. Tako si pridobimo na Japanu zaveznika, katerega bodemo še potrebovali. Ce torej ne podpiramo Japoncev, pridobili si jih bodo Rusi«. Tu se vidi, da Anglež vedno in povsod skrbi za svoje koristi z zvijačo in nasilstvom. Cerkveni letopis. Confraternitas Sacerdotum Adoratorum. Kristus z nepremagljivo silo svoje vabi k sebi. To nam spričuje tudi ta družba. Meseca januvarija in februvarija pristopilo je blizu tisoč udov od vseh delov sveta; zadnja številka tu vpisanega uda z dne 26. februvarija je 33.311. V naši škofiji jih je pristopilo dvajset; vseh skupaj je zdaj 82. Prav lepo piše „Eucharistia" nekdo o tej družbi svojemu mlajšemu tovarišu med drugem to le: Kako srečni se, da ste precej v začetku svojega duhor-skega delovanja našli to društvo; jaz t-em ga moral iskati 23 let, preden sem ga našel. Jako nevarno je, da se pri mnogem delu zanemari molitev. In vender se ne pravi: labora et ora, ampak nasprotno. To prekrasno društvo S. A. pa je močna zaščita — najmirnejša, kar jih jaz poznam — za najprvo in najvažnejše opravilo v duhovskem življenju, za ora, od katerega je labora popolnoma odvisen. Kmalu se boste prepričali, kakor se je prepričalo na tisoče drugih duhovnikov, kako vse drugačno, vse laglje, vse izdatnejše bo naše delovanje pri altarji, na priž-nici, pri smrtni postelji, v šoli, sploh povsodi, ako boste vsfki teden vsaj po jedno uro premišljevali coram Sanctissimo in se ondi ogrevali pri solncu krščanstva, žarečem od ondot." — Prepričani smo, da bo vsaki naših družbenikov pritrdil tem besedam. Upamo torej, da bomo kmalu prekoračili prvo stotino. Venita adoremus! A. R. T. E. F. Dnevne novice. V Ljubljani, 28. marca. (Iz Maribora) se nam poroča: V tukajšnji stolnici vršilo se bo ponavljanje misijona od 31. marca do 11. aprila, katero bodo vodili očetje družbe Jezusove : H. Abel, Senfelder inFischer. — Občina Vučja ves v ljutomerškem okraju je izrekla slovenskim poslaucem svoje priznanje in soglasje glede njih izstopa iz deželnega zbora. — Občinski odbor sevniški je oporekal nameravanemu slavljenju Bismarcka na Štajerskem. V ugovoru, katerega je poslal slavnostnemu odboru, poudarja za-stop, da Štajerska ni nemška, marveč avstrijska dežela, v kateri prebiva tretjina cesarju in državi zvestih Slovencev. (Slovenski deželni jezik v zbornici advokatov na Štajerskem.) Iz Celja se nam piše dne 26. t. m.: Graška „Tagespost" pripoveduje svojim čitateljem, da je neki advokat, kandidat s Spodnjega Stajerja na povabilo advokatske zbornice, naj službeno poroča o izpitih in svojem poslovanju, odgovoril zbornici v slovenskem jeziku. Ta vloga pa se je kandidatu vrnila, češ, da naj odgovor spiše nemški, ker je tako običajno pri zbornici štajerskih advokatov. Ker pa advokat, kandidat tega ni hotel storiti, izročili so renitenta disciplinarnemu svetu, ki je sklenil proti njemu pričeti disciplinarno preiskavo zaradi kršenja dolžnostij. Kandidat je za to preiskavo zahteval kak drug disciplinarni svet, ue štajerski, a višje sodišče je odklonilo to zahtevo. Obravnava se je nedavno vršila in advok. kandidat je bil obsojen na 25 gld. kazni. „Tagespost" imenuje postopanje omenjenega slovenskega advokat, kandidata „eine Ungehorig-k e i t, die auch offentlich als solche bezeichnet zu werden verdient". — Pač smo Slovenci to postopanje štajerske advokatske zbornice opravičeni imenovati nečuveno, ker ne ve, da je ua Štajerskem slovenski jezik deželni jezik tretjine prebivalcev, da torej sme vsakdo tudi v tem jeziku napravljati vloge na vse urade v deželi. (Koncert „(Jlasbene Matice".) „Glasbena Matica" namerava svoj tretji redni koncert prire- diti v soboto in pondeljek dne 6. in 8. aprila v deželni redutni dvorani. Izvajal se bode obakrat „M rt vaški ženin", za soli, mešan zbor in veliki orkester uglasbil A. Dvofak, besede poslovenil Jos. Stritar. P. n. abonentje naj blagovole izbrati si svoje sedeže. (Osebne vesti.) Pravosodni minister imenoval je oskrbnika možke kaznilnice v Mariboru, Josipa Reisla, vodjo možke kaznilnice v Gradiški. — Cesar je podelil zemljeknjižnemu vodji Avgustu Blechschmidtu v Ptuji zlati zaslužni križec — in namestniškemu svetovalcu ter vodji okr. glavarstva v Gorici vitezu Alojziju Bosizio podelil naslov in značaj dvornega svetnika. (Ples — v postu) v predvečer sredpostne nedelje 23. t. m. se je vršil na Ruperčvrhu v gradu poluteranjenega Žida dr. Schlesinger-Gorjany-a. Povabil je k temu balu nekaj novomeške nemške gospode, zlasti uradnike okrajnega glavarstva ter pet poročnikov iz Ljubljane. Plesali so bojda do 10. ure v nedeljo zjutraj. Kakor se čuje, je g. graščak na sobotni večer 30. t. m. zopet ples napovedal! — Tako dela ta oholi Nemec na slovenski zemlji; človek bi si skoro mislil, da so srednieveški gra-ščaki zopet oživeli v kranjskih gradovih. Ni zadosti, da postopa tako neusmiljeno s svojimi delavci v tovarni na Gorjancih, da delavci, ki so poprej vplačevali svoto v bolniško blagajno, potem niti krajcarja ne dobe, ako zbole, sedaj skuša še moralno spriditi naše dobro ljudstvo. Ako g. Gorjany doslej ni še vedel, da na Kranjskem se postni čas spoštuje, povemo mu mi sedaj. Ako pa hoče še nadalje tako postopati, kakor je začel zadnje mesece, potem naj se vrne čim preje tje, odkoder je prišel! Židovska mora slovenskega ljudstva ne bo pestila in tlačila 1 (Povodenj na Barju in drugod.) Ljubljanica sega sedaj že do Karolinške zemlje prvih hiš. Da se barjani otmo vsakojaki bedi in nevarnosti, ukrenil je magistrat že v soboto vse potrebno, da se tej elementarni nezgodi odpomore. — Tudi vsi večji potoki na deželi so prestopili svoje struge in preplavili dotične kraje. — Pivka v Planini raste še vedno, toda le vsled nedostatnega odtoka pri Ja-kovcu, in ljudje posluževati se morajo pri svojih potih in opravilih v Planino in drugam čolnov. — Od včeraj do danes je Ljubljanica upala za 3 palce. Danes so z največjo težavo rešili posestnika Borštnika in konja, s katerim je hotel v Ljubljano. Ižanci morajo čez Pijavo gorico voziti se v Ljubljano. (Požiganje mahu na barju.) Deželni odbor kranjski je odredil čas za napominano požiganje do dne 15. maja t. I. (Župnik Kneipp) se je danes vozil skozi Ljub ljano, k|er je za nekaj trenotkov stopil iz železnič-nege voza potem pa se odpeljal naprej. (S Koroškega) dne 27. marca: Dr. Jobsta, ki je bil, kakor sem Vam poročal, izginil dnš 17. t. m. iz Brež, našli so vtopljenega v Krki blizu Frei-bacha. Jobst je bil hud nemški nacijonalec, c. kr. notar in župan v Brežah ter dež. poslanec. Poslanstvo je odložil predno se je sam umoril. Izneveril je iz v oskrbovanje mu izročenih blagajnic do 30.000 gld. Nemški naši listi sese o tem slučaju le malo pišejo in samomorilca prav — hvalijo (!!!) Res čudno piše o ti stvari tudi uradna Celovčanka. Da bi bil toliko svoto poneveril kak Slovenec, delujoč v javnosti, kakor dr. Jobst, koliko krika bi bilo po nemških listih o „prvakih". Nemškega nacijo-nalca pa kar — povzdigujejo! (Iz Celovca) dne 27. t. m.: Ta teden, od 24. marca do 1. aprila vrši se po Koroškem zelo priljubljena pobožnost k presv. Glavi. Posebno slovesno jo obhajajo v celovški mestni župnijski cerkvi, kjer vsak dan v natlačeno polni cerkvi propnveduje iz-borno o. J. Franz S. J. V Volšberku so s to po-božnostjo združili misijon, katerega opravljajo štiri oo. jezuvitje. (Iz Kostanjevice), dne 27. marca. Hudo je, kjer ni vode, še huje, kjer je je preveč. To skušamo te dni pri nas. Take povodnji, kakor je nastopila dne 26. t. m. popoldne in potem še po noči narasla, tukaj že zdavnej ne pomnijo. Leta 1888 pravijo, daje bilo tudi dosti vode, pa se ne da primerjati s tem, kar smo doživeli letos. Smem trditi, da je izstopila Kerka 4—5 metrov nad svojo navadno gladino. Se- daj si pa mislite, od dveh strani Kerka, mi pa na pravcatem otoku ; to ni karsibodi I Hvala Bogu, da se ni pripetila nikaka večja nesreča. Ljudje so morali sicer svojo živino spraviti na višje kraje, in tu pa tam hiše čisto izpraznili, pa bali so se hujšega. Stvar pa ima tudi svojo komično stran. Ko bi vi videli našo nadepolno mladino, kako veselo brodi po vodi ondi, kjer so pred kratkim skakali po suhem, prav po Kneipovem receptu ! Ne vem, je li vam tudi znano, ali ne, da se Kostanjevica imenuje tudi „male Benetke"; seveda, le ob takem času, kot je sedaj. Kedor ne verjame, naj pride k nam in poskusi; ni moči od hiše do hiše brez „gondole". Seveda je ta vožnja, če tudi prijetna, vendarle tudi nevarna. Stvar se ti lehko prekucne in, predno se dobro zaveš, kako in kaj, si do pasa v vodi, in kaže ne potem druzega kakor, da splezaš na bližnje drevo, mirno pričakujoč, da te reši nov čoln iz neljube zadrege. Tudi to se je že pripetilo. V tolažbo vsem onim, ki se za nas morda preveč boje, bodi rečeno, da voda že upada, in če Bog da, bodemo zopet na suhem, kakor drugi ljudje po svetu. K. (Iz Škofje Loke) se nam poroča: Sinoči je nenadoma umrl v Skofji Loki tovarnar gosp. Alojzij Krenner. — Pokojnik vžival je vsestranske simpatije v Skofji Loki, ter si pridobil vzlasti z vredbo električne razsvetljave veliko zaslug za Loko. Bil je občinski svetovalec, načelnik krajnega šolskega sveta. Naj v miru počiva! (Zahvala.) Podpisana se v imenu cele fare zahvaljujeta preč. gg. Heidrichu, Nežmahu in Navin-šeku za ves trud in napor, katerega so imeli v dneh od 16. do 26. marca t. 1. o priliki sv. misijona v Šturijah. Bog jim povrni in Bog blagoslovi njih delovanje! — Šturije, dne 27. marca 1895.— Janez Defranceschi, župan. — Mihael Arko, župnik. (Povodenj.) Poroča se nam: Zadnje dni je potok Unec močno narasel in se vali 2 m 70 cm nad normalnim tokom proti severnemu kotu doline, katera je vsled tega vsa preplavljena. Tudi cesti proti gradu in Lazam sta pod vodo. Bati se je, da se bode voda še više vzdignila, ker je po hribih okolu nas še obilo snega. Da bi le dež prizanašal, — potem bi voda kmalu odtekla. (Iz Št. Janža): Od 17.—26. marca smo imeli tu v St. Janžu ljudski misijon. Vodila sta ga preč. P. P. jezuita gg. Fr. D o 1 j a k in Jak. V r h o v e c. L veseljem sta blaga gospoda to težavno delo prevzela, z vso navdušenostjo, z apostoljsko gorečnostjo sta je nadaljevala in dokončala. Hvala jima prav prisrčna za nam skazano ljubezen in dobroto. Iz dna srca kličemo: Bog jima trud plačaj! Preč. gg. misijonarja sta tudi očitno zahvalo izrekla vsem čast, gospodom sosedom, ki so o času sv. misijona tukaj pomagali spovedovati. Zahvaljujemo se jim tem potom i mi. Sv. misijon je bil dobro obiskan, čez 2100 jih je bilo obhajanih. Ljudje so prav veseli in zadovoljni, da je bil tukaj misijon. — Bog daj svoj blagoslov! (Iz Trnja na Pivki) 26. t. m.: Na praznik Marijinega Oznanjenja je šla 741etna ženica iz Paličja od večernic. Po poti pa je zašla in ker je le ni bilo domov, šli so jo iskat. Iskali so jo povsodi in drugi dan šele jo najdejo P/o uro daleč na Vlačnem. Živa je bila še, a govorila ni več. Po poti proti domu jim je umrla. Ker je celo noč deževalo in močan veter vlekel, tema pa egiptovska, razjasnimo si lahko stanje ženičino. Bila je vrhu tega kratkega vida. Ko bi bila pot iz Trnja v Paličje vredna imena *pota", seveda bi ne bilo lahko mogoče kaj takega! (Promet dolenjskih železnic) je mej Grosupljem in Cušperkom vsled nastale povodnji ustavljen, oziroma močno oviran; osobni vlaki prihajajo v Ljubljano z znatnimi zamudami, tovorni pa celo nič ne prevažajo na omenjeni progi, dočim je črta Gro-suplje-Straža prosta. (Zdravje v Ljubljani) od 17. do 23. marca 1.1. Novorojencev je bilo 20. umrlih 23, med njimi za škarlatico 1, za vratico (davico) 3, za jetiko 4, za vnetjem sopilnih organov 3, vsled mrtvouda 2, vsled starostne oslabelosti 2 in za različnimi boleznimi 8. Med njimi je 5 tujcev in 6 iz zavodov. Za infekci-joznimi boleznimi so oboleli 3, in sicer 1 za grižo in 2 za vratico. Društva. (Prvo konsumno delavskodruštvo) v Ljubljani je vknjižilo dež. sodišče mej registro-vane tvrdke. (Slovensko planinsko društvo) priredi v soboto dn6 30. m. ob 8. uri zvečer v klubovi sobi hotela pri „Slonu" družbinski zabavni večer, p.'i |kojem bode gosp. profesor Rutar predaval o predmetu: „Cez Ture". Iz posebne prijaznosti sodeloval bode tudi slav. tamburaški zbor. Tedaj je upati, da bode ta večer posebno ugajal društvenikom, njih rodbinam in prijateljem, ki bodo vsi dobro došli. Narodno gospodarstvo. Dunaj, 27. marca (brzoj. por.) Občni zbor anglo-ogerske banke je potrdil račun za 1894 in sklenil čisti dobiček 1,880.251 gld. razdeliti tako-le: 150.000 gld. rezervnemu zakladu, 9 gld. dividende, za akcijo, to je 1,350.000 gld. in ostanek 380 350 gld. pripisati novemu računu. Dividende se prično jutri izplačevati. Dunaj, 27. marca (brz. por.) Ignac Schijffer, tovarničar v Budimpešti je propadel. Dolgovi znašajo 120.000 gld. On zahteva, naj se še počaka do 1. maja. Dunaj, 27. marca (brz. por.) Namestuištvo s posebnim odlokom od 1. aprila razveljavlja prepoved izvoza ali odgona parkljaste živine iz dunajskega mesta (vštevši osrednjo živinsko tržišče); s tem odpade tudi izjemno spremljevanje ogerskih ovac na pencinškem kolodvoru. Telegrami. Dunaj, 28. marca. (Državni zbor.) Za rainisterskim predsednikom je govoril Rusin Romanczuk, ki je mej drugim rekel glede celjskega vprašanja: Ako se Nemci v deželi, po večini nemški, vkljub kulturi.vkljub vplivnejemu socijalno-gospodarskemu in političnemu stališču v državi tako slabe čutijo, da se boje po-nemčenja celjskega mesta, ako se osnuje par borih slovenskih nižjih razredov, tedaj naj kar naprej Celje izroče Slovencem, kajti če so razmere take, potem bodo Slovenci Celje dobili tudi brez teh nameravanih vspo-rednic. — Predsednik je na to grajal po-slanoa Schlesingerja, ki je zabavljal proti Židom ter nesrečo za državo imenoval finančnega ministra, ki dela denarne kupčije z Rothschildom, zato ker je govoril „o roparjih deželnega in ljudskega imetja." — Bian-kini in tovariši interpelujejo ministerskega predsednika glede narodno-gospodarskih razmer v Dalmaciji. Dunaj. 28. marca. (Drž. zbor.) Biankini je v nadaljevanji razprave o proračunskem provizoriju ojstro napadal cesarskega namestnika v Dalmaciji. Finančni minister Plener je dejal, da je način opozicijskih napadov zelo pretiran, zavračal je Biankinija zaradi napadov na dalmatinskega namestnika. Nasproti Schlesingerju je Plener priznal pogub-ljivost borzne igre, a je obžaloval, da proti temu pomanjkuje zakonov. Nadalje je naznanil , da se vlada peča s preosnovo disciplinarnega postopanja nasproti drž. uradnikom. Glede izjemnega stanja na Češkem je dejal, da je provzročen po dejanjskih nezdravih razmerah. Glede volilne preosnove je priznal Plener, da posvetovanja napredujejo počasi, da je mnogo težav pri izvajanju te reforme in to v Avstriji več nego drugod. Koalicija je potrebna. Parlamentarno življenje v Avstriji ne obstoji v negaciji, marveč v mirnem razvijanju in v strpljivosti mej narodi. Minister je prepričan, da se sedanji sistem vzdrži tudi nadalje vkljub raznovrstnim težavam. Budimpešta, 27. marca. Volilni predsednik pri nitranski državnozborski volitvi priobčuje danes izjavo, v kateri imenuje podle obrekovalce vse tiste poslance, mej njimi grofa Julija Szaparyja, skupno in vsacega posebej, ki so v včerajšnji državnozborski seji pod varstvom nekaznivosti njega žaljivo sramotili!? Menjalnica bančnega zaveda Wien, Schelhammer & Schattera sdSr BndimpeSta, 27. marca. Zbornica so je dalje posvetovala o zadnji volitvi v Nitri. Minister notranjih stvarij je ponavljal, da se vladi ne sme pripisovati odgovornost za take dogodke. On bo skrbel za popolno pravičnost (?). Preiskavo bo izročil upravnemu odseku kakega druzega komitata, da si se absolutno nič ne boji, da bi bil nitranski upravni odsek nepristransk. Pri koncu seje je naznanil predsednik poročilo iz gosposke zbornice o proračunu, ki se bo sedaj predložil Najvišjemu potrjenju, dalje je predložil poročili iz gosposke zbornice o načrtu zakona gledč svobodnega izvrševanja vere in vsprejetja Židov. Prva predloga se je izročila pravnemu in naučnemu odseku, druga se bo postavila brez odsekovega posvetovanja v zbornici na dnevni red. Berolin, 27. marca. Gospodski zbornici je došel predlog, naj se v posvetovalni sobani postavi Bismarckov doprsen kip. Friedriohsruhe, 27. marca. Badenski vel. vojvoda, drž. kancler knez Hohenlohe in princ Aleksander Hohenlohe so čestitali knezu Bismarcku. Ob 1.15 so se poslovili na kolodvoru in se odpeljali v Berolin. — Prišli so čestitat tudi princa Henrik in Waldemar, bavarski poslanik in predstojnik državne pisarne Wilmovsky. Bruselj, 27. marca. Vlada je danes dopoldne sklenila sklicati vojake z 1. 1892, skupaj 7000 mož. Čuje se, da je to storila, da bi bila pripravljena za vsak slučaj, zavoljo hude razdraženosti, ki vlada v tvor-niških okrajih. Madrid, 27. marca. Vlada je sklenila poslati 6000 mož na Kubo, ki bodo takoj odšli. Massuah, 27. marca. General Baratieri je dne 25. t. m. popoludne dospel v Adigrat. Stanovniki so bili popolnoma mirni in prišli so mu naproti; velik vpliv je napravilo nanje laško in domače vojaštvo. — Ras Manga-ševo vojaštvo je zelo oslabljeno; sedaj je 50 km južno od Adigrata in se utegne še dalje umakniti hoteč dobiti pomoči pri Meneliku. General Baratieri je odposlal brzo četo, da doide Ras Mangašo. Adigrat se utrjuje. Kas-sala je popolnoma mirna. London, 27. marca. Reuterjeva pisarna poroča iz Yokohame: Mej japonskimi četami v Port-Artur se je pokazala kolera. Jeden dan se je pojavilo 38 slučajev. Tokohama, 27, marca. Drž. zbor se je danes sklenil. Sprejela se je resolucija, v kateri se obžaluje napad na Li-Hung-Oanga. Simonoseki, 27. marca. Uradno se naznanja upanje, da Li - Hung - Oang kmalu ozdravi, dasi kroglje še niso odstranili. Je-dina skrb je v tem, da je zdravnik zanemaril antiseptična pravila, dasi se mu je naročilo, naj svoja orodja dobro antiseptično očisti. Tokio, 27. marca. Ker je bil Li-Hung-Čang ranjen, so se pretrgala pogajanja o miru. Li-Hung-Čang noče, da bi ga operiral kak japonski zdravnik; zato je nemško poslaništvo v Tokio poslalo prof. dr. Skrbo k bolniku. a »S a Čas Stanje Veter Vreme > •k opazovanja zr&koraera t ram toplomera po Celziju •3®» 6 s « ** a 27 7. n. zjut. 2. n. pop. 9. «. zvee. 727-5 727 8 727 3 -0-8 60 3-4 brezv. si. jzapad brezv. megla del. jasno jasno oo-o Povodenj. TemeSvar, 27. marca. Voda v Degi-nem kanalu je od včeraj narastla za dva metra. Treba jo nadodločnejših varnostnih sredstev. Pri Odelku je vzlasti velika nevarnost. Budimpešta, 27. marca. V Teri nastopa reka Maroš; spodnji deli mesta so v vodi; nevarnost jo velika. — V Zagrebu ogromno narašča Sava; deli spodnjega mesta so v vodi. Po hišah stoji voda jeden meter visoko. Onostran Save se vidijo pri bližnjih hišah samo strehe. Škoda se ne da prera-čuniti. — V Kiš-Oebe narašča Koros neprestano in nevarno; neki kmet je padel z vozom v reko in je utonil. Tujci. 26. marca. Pri Slonu : \Veimar, Komenik, Gruber, Steidler, Sehnei- pH O. ^ £>2 5 I 43 = N » > a S O) -o i. •pi N a, o „- ? •• S ft, -M « v S I—, Najboljšo pitno vodo pri epidemijski nevarnosti, v podobnih slučajih že večkrat preskušeno, od zdravniških (X.) avtoritet priznano, ima 6 13 OLAVN O Ta voda je popolnoma prosta organičnih snovij in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vodnjakov in vodovodov najugodnejšo pijačo. Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. m se Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. Sirup iz planinskih zelišč tudi i, milil n imenovan, prirejen iz planinskih zelišč in lahko razstop-ljivega vapnenega železa. Steklenica z navodilom o porabi 56 kr,, 12 steklenic 5 gld. Dobiva se pri 565 22 Ubaldii pl. Trnk6czy-ju, lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnk6ozy v Gradou. 1 3 Vizitniče priporoča Katol. Tiskarna. ft cRazlične rastline, Korenine. A Hi i r- • -» M a 166 6 lubja m semena /tupujc ^ u D u n a j 8 k a borza. Dn6 28. maroa. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. 45 kr. Skupni državni dolg v srebru.....101 , 50 „ Avstrijska zlata renta 4%......124 „ 40 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ 20 „ Ogerska zlata renta 4%.......123 . 95 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 „ 15 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1053 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld......410 „ 50 „ London vista...........122 „ 45 „ NemSki drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 59 „ 85 „ 20 mark............11 „ 97 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ 70 Yj„ Italijanski bankovci........46 „ 15 „ C. kr. cekini........... 5 „ 75 „ Dne 27. maroa. 4% državne srečke i. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% , „ „ južne železnice 5 % . „ „ dolenjskih železnic 4% 152 gld. — kr. 164 75 197 — 99 50 152 75 133 75 108 25 111 25 99 25 99 90 224 50 176 50 134 — 98 n 50 Kreditne srečke, 100 gld...... 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld...... Salmove srečke, 40 gld....... St. Gen6is srečke, 40 gld...... Waldsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st/ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... 200 gld. — 150 „ - kr. L 17 50 24 — 71 — 72 75 54 — 24 50 # 174 — r. 3545 — 558 — 113 10 84 50 87 75 • 169 75 76 n Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, «re6k, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitku K a 1 a n t n a izvršitev naroill na borzi. Menjarnična delniška družba „M S] B C U Nfollzsile it. 10 DnnaJ, Mariabilfsntrasse 74 B. t* Pojasnila £S v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijtkih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor ie mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. K izdajatelj: Dr. Ivan Janežič. Odgtvorni vrednik : Andrej Kalan. Tisk „Katoliško Tiskarne" v Ljubljani.