foltnfao plačana v oofevfnl.
Leto LXXII., št. 185
L}u»r]ano, četrte* 17
izhaja vsak dan popoldne izvzemsi nedelje in praznike. //Jnserah do 80 pet* vrsta Din £ do 100 vrst d Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, vecn inserati petri vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" vel(a mesečno v Jugoslaviji Din  12.—, za inozemstvo Din 25.—     //     Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UffcAVNIŠTVO
LJUBLJANA, Knofljeva ulica slov. 5 Telefon: 51-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-24.
PodmŽMctt MAPJOO«, Grojsfci trg it. 7 f NOVO MESTO, Ljot^ansta telefon it. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Shossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenovo ul. 2, telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ  GRADEC, Slomškov trg 5    //    Poštna  hranilnica v Ljubljani  št. KL351.
Presekani manevri in senzacije:
Položaj v Evropi se ni prav nit spremenil
Uradna izjava angleške vlade: Solnofjraški prav nič vplivali na stališče mirovne fronte, Id fe
in Bttrddiardtovi razgovori
volji
London. K- avgusta, br. Angleška vlada ie snoci z uradnim komunJkcj.em prespala vsa ugibanja in kombinacije okrog soinosrci.-;-w?aa sestanka in razgovora gdanskega komisarja Društva narodov Burckhardta s kancelarjem Hitlerjem.
V svojem komunikeju ugotavlja, da se mednarodni položaj ni v ničemer spremenil. SoJnogra_ški sestanek ni dal nikake pohode za mirno reševanje obstoje« ih sporov in predstavlja le interni posvet osi Rim-Berlin. Burckhardta pa je povabil v Bercbtesgaden kancelar Hitler. Njun raz-govor ie bil prav za prav docela zasebnega značaja. Kot komisar Društva narodov v Gdansku .ie prof. Burcknardt posredovalec med s danskim senatom in poljsko vlado in v tem svojstvu sa .ie konzultiral Hitler v docela lokalnih cdanskih zadevah. Burckhardt niti ni imel kakeca drugega  pooblastila  uiti  ni mogel prevzeti
kake posrbne misije. Angleško vlado pa je obvestil  o  tem  svojem  raz co v oni zaradi
lepa. ker ie Anglija članica odbora trojic* Društva narodov za gdanskr zadeve. Docela netocnr so vesti, da bi bil prof. Barckbardt dobil od Hitlerja kak nacrt «
prošnjo, da ca sporoči angleški in francoski vlad«. Komunike knnrno ugotavlja, da igra gdansko vprašanje v sedanjem mednarodnem položaju samo podre.leno vlogo v zahtevah, ki jih postavljata nemška in f talijanska vlada.
Londonski listi v zvezi s tem komunikejem ugotavljajo, da je bil insceniran zopet nov manever v že par mesecev trajajoči ^živčni vojni* z namenom, da se izzove razdor in nezaupanje med Poljsko in zapadnima velesilama. Angleška in francoska vlada sta ponovno kategorično zagotovili poljski vladi, da bosta brezpogojno izvršili svoje obveznosti in priskočili Poljski na pomoč v primeru vsakega direktnega ali indirektnega napada na neodvisnost Poljske in ogražanj« njenih interesov. > Times«, ki veljajo za glasilo ministrskega predsednika Chamberlaina. objavljajo v zvozi s tem dolg uvodnik, v katerem ugotavljajo, da so pogreini vsi računi na nadaljno popustljivost Anglije. Monako v* k a politika .k» za vselej likvidirana, Nad nasiljem mora zmagati pravica. Ce želita Nemčija In ItalUa mimo poravnavo, se morata   predvsem odreči
svojemu novemu na^ elu »življenskega prostora«, ukiniti vojaške ukrepe in priznati vsem narodom, zlasti Cehom pravi -eo samoodločbe. Sele potem bi bilo možno govoriti o razorožitvi, o novi razdelitvi sirovin in o zopetni vključitvi totalitarnih držav v sistom svobodne svetovne trgovine.
Berlin. 1". avg br. Nemški tisk je včeraj očitno po navodilu z merodajne strani ustavil napade na Poljsko. Splošno se je mislilo, da ie to prva posledica solnogra-skega sestanka. Danes pa so se pojavili v nemških listih še ostrejši napadi na Poljsko. Listi objavljajo večkolonska poročila o baie nevzdržnih razmerah na Poljskem in o presan.ianiu Nemcev.
Če tudi se prav tako nadaljuje tudi kritika zapadnih velesil, je vendarle opažati
. znatno milejši Um in bolj realno prese-! janje položaja. V berlinskih diplomatskih krogih sklepajo iz raznih drugih znakov, da bi bila Nemčija pripravljena pričeti pogajanja. Zanimivo pa je, da glasilo gdanskih narodnih socialistov »Danziger Vor-posten« že v naprej odklanja vsak komin is in zahteva brezpogojno priključitev O danska Nemčiji. V Berlinu še vedno nanjo na popuščanje Anglije, Obenem na so prepričani, da mora prit! neizogibno do vojne, če bi se ta nemška pričakovanja ne uresničila.
Kar se tiče Italije, 90 v Berlinu mnenja, da bo šla z Nemčijo, ker mislijo, da more le na ta način doseči uresničenje svojih
zahtev. Novim vestem o bližnjem sestanku   Hitlerja   z   Mussolinijem pripisujejo
zategadel večji pomen, ker potrjujejo vtis,
da v Solnogradu še ni bilo vse končano.
Enodnšna volja Anglije: odpor proti nasilju
London. 17. avg. br. Minister za letalstvo Kingsler Wood je imel v Birmlnf-hamu govor, v katerem je naglasu, da lahko Anglija mirno gleda v bodočnost. Moč Arurli.i«* stalno narašča in angleški narod je danes bolj složen kot je bO kdaj poprej. Izkušnje zadnjih let so nas naučile, je dejal med drugim, da je naš prispevek za ohranitev in obrambo miru tem večji, čira večja je naša pripravljenost, čim odločnejša je naša volja, da se zope rastavimo vsakemu nasilju. To pa je danes en od usna volja vsega angleškega naroda.
2milijona prostovoljcev dosedaj v Angliji
London. 17. avg. br. Pretekli teden ae je prijavilo nadaljnih 24.000 prostovoljcev za vojaško službo in za civilno obrambo. Skupno je dosedai prijavljenih že nad 3 milijona prostovoljcev, a še vedno prihajajo nove prijave. V svrho sestave tečnega vojaškega registra bo v kratkem iz-vedeno posebno ljudsko Štetje. V to sw-
hn je 79 določenih 65.000 števnih okrajev. Vse tiskovine so že pripravljene. Prostovoljno s+a s«3 javila vojaško službo v primeru vojne med drugimi tudi bivši zunanji minister Antonv Eden in bivši vojni minister Duff Cooper. prvi kot major pe-šadije, drugi kot topničarsld kapetan.
Obramba vzhodnega Sredozemlja zagotovljena
Carigrad, 17. avg. br. Predsednik turške republike I smet Ineni se je danes V spremstvu člana vlade odpeljal v TraM-jo, kjer bo prisostvoval velikim vojaškim manevrom. V Dardanelab so sedaj že dokončno nameščeni obrambni topovi, izdani pa so tudi že vsi ukrepi za obrambo vzhodnega dela Sredozemskega morja. Vsi ti ukrepi so v skladu z angleško-turško deklaracijo, da bosta Anglija m Turčija v primeru napada, ki bi dovedel do vojne v Sredozemskem morju, najtesneje sodelovali in se medsebojno ▼ vsakem pogledu podpirali.
Nemško italijanski načrt
S posredovanjem Vatikana naj bi se spet konferenca štirih velesil, da ugodi zahtevi Rima in Berlina - V Parizu in Londonu odklanjajo
Pariz, 17 avgusta, e V pariških političnih krogih doznavajo, da ie načrt držav osi Rim - Berlin za rešitev sedanje situacije naslednji:
Posrednim potom bi državi osi Rim -Berlin predlagali 30-dnevno premirje. V tem času naj bi ne bilo nobene akcije, temveč bi se sestala konferenca Anglije, Francije, Italije in Nemčije, ki naj bi resila vprašanje Gdanska, vprašanje italijanskih zahtev v Tunisu in še nekatera druga odprta vprašanja v smislu zahtev držav osi Rim-Berlin. Nato bi se pričeli razgovori o splošni pomiritvi Evrope.
Glede posredovalcev za to akcijo obstojata d\-e verziji: Na eni strani naj bi bil
to ameriški delegat Fisn. ki sodeluje na zasedanju Interparlamentarne unije v Oslu, drugi pa trdijo, da bi pobudo za sklicanje take konference na prošnjo Mus-solinija prevzel Vatikan
V Parizu pa naglasa j o, da niti Francija, niti Anglija nista razpoloženi, da kreneta na to pot. Obe velesili imata določene obveznosti do Poljske, poleg tega pa bi imela taka konferenca zelo nepovoljne posledice za razgovore v Moskvi. O tem Piše snočnji oficiozni »Tempe«:
Tako imenovani načrt o ponudbi, ki sta ga formulirali državi  osi Rim-Berlin, je
nenavadno podoben drugemu Monakovu, kale, da je bil poverjen Američanu H»-
miltonu Flsbu. članu Interparlamentarne unije in delegatu Zed i njenih držav, ki je nedavno obiskal nemškega zunanjega ministra Ribbentropa blizu Salzburga. Fish je nato z zasebnim letalom tega diplomata, od le tel v Oslo. Več dni so se v Londonu širili glasovi, da bosta Italija in Nemčija skušali dobiti pristanek prezidenta Roo-sevelta ali kake druge vodilne osebe sa svoj predlog, naposled sta si pa izbrali Fisha za svoj načrt. Ta načrt je bil hkrati objavljen v Oslu in ga je zabeležila tudi neka ameriška agencija v Rimu, češ da sta totalitarni državi ponudili premirje za 30 dni, kakor da se nahajamo ie v vojni in da želita, da se sestane konferenca štirih velesil, ki naj reši gdansko vprašanje in še neka druga vprašanja, nanašajoča se na zahteve Italije glede Tenisa in Dti-butija. Hkrati naj bi se rešile tudi vprašanje Transjordanije in južne Slovaške itd. Ko bi bil na ta način mir zavarovan, bi se pristopilo k splošnim mirovnim pogaja njem, ki bi obsegala vprašanje kolonij in dragih sprememb meja t korist Rajna in Italije. Obenem pa spremljata Rim in Berlin svojo ponudbo s grožnjo, da bi bila vojna neizogibna, če se odkloni ta načrt in da pade vem odgovornost na države, ki ne bi hotele sprejeti italijan-sko-nemških predlogov. Dekaz, da niti Ribben t rop. niti Ciano nimata preveč zaupanja v uspeh teh predlogov, je dejstvo, da sama nista smela predložiti tega načrta, temveč sta ga skušala spraviti pod okrilje
VH francoski in angleški
Usti v Italiji zabranjeni
Rim, 17. avg. br. Od francoskih in angleških listov bosta pripuščena odslej v Italiji samo pariški »Tempe« in londonski
s HM vsaki
»Thnes«. Tudi ta dva lista se bosta smela v Italiji prodajati le tedaj, če ne bosta objavljala neugodnih poročil o Italiji in Nemčiji. Vsi drugi angleški in francoski listi so odslej v Italiji prepovedani.
Nemsko-poljska meja zaprta v vsej Gornji šleziji
in prekinili vse zveze,
17. avgusta. AJL Reuter: Ta aprii prehode na vanj meji Gornje Sleaaje, ker 00 Nemci poprej zaprli meja pri Ribniku. TI poljski varnostni ukrepi bodo ostali v veljavi vse dotlej, dokler Nemčija no pojasni, zakaj je zaprta mojo pri Ribniku, aH pa dosler
17. avgusta, e. V »veri z najnovejšim incidentom, pri kasprem je hO poljski obmejni stražnik ubft aa poljskem
ozemlju od treh gdanskih obmejnih stražnikov, sta se včeraj sestala predsednik gdanskega senata Greiser in poljski komisar v Gdansku Chodacki. Po konferenci jo Chodacki z letalom odpotoval v Varšavo, kjer se je sestal z zunanjim ministrom Dečkom.
poljskega, vojaka.
da se od 15. t. m. mejni prehodi v
lleziji. Prekinjene ae tudi
•in brzojavne _.„_- _________
Poljakom V Gornji SlesiH od' ti potni listi.
In je poljski vojni minister enake iiknasji v polj* skih krogih domnevajo, da ser Nemci sa-prli zaradi tega, da bi prikrili: aaaapa vojaške priprave na meji. Po vesten* poljskih listov je v zadnjem času opažati velike premikanje  nemške  vojsko proti meji.
Pospešeno se dovršuje avtomobilska cesta. Berlin — Vrati slava. Po istih vesteh se pospešujejo tudi gradbena dela cest vodećih skozi protektorat V prvi vrsti se gradi avtostrada proti madžarski meji in več strateških cest skozi Slovaško.
17. avgusta. AA. DNB. Iz vseh krajev-vzhodno Gornje Slerije poročajo o aretacijah Nemcev pretekli ponedeljek, torek in sredo. Število aretirancev cenijo na 150 do 460 oseb. Gre predvsem za voditelje raznih nemških organizacij, upravnih odborov in drugih prvakov nem-
ških organizacij. Lokale mnogih nemških organizacij so zaprli in zapečatili v vseh
uredništvih listov, ki izhajajo na vzhodnem Gornjem Šleskem, so Izvršili preiskave. Ti ukrepi so zelo razburili in so se mnogi Nemci zatekli v gozdove. Iz verodostojnih virov se je izvedelo, da so člani zveze poljskih revolucionarjev dobili orožje. Zato je treba pričakovati val proti -nemškega terorja. Vse telefonske in brzojavne zveze so pretrgane. Iz Trnovic poročajo, da so na Srednje Poljskem aretirali 450 Nemcev obeh spolov in vseh starosti. Aretacije se vrše tudi v vzhodni Gornji Slezjji, ker so aretirane! skušali zbežali na nemška tla, da se rešijo pred pol jakim terorjem. Mnogo Nemcev so s silo odvedli v vzhodno Galicijo in jih tja poslali na prisilno delo.
Zarota proti zlotu
Varšava, 1 f. avgusta, b. Poljske oblasti so začele ostro akcijo proti propagandi, katere namen je vzbuditi v ljudskih množicah poplah in nezaupanje v poljski denar. Izvršile so številne preiskave v raznih nepoljslrih tvornicah in trgovinah v poznanjskem okrožju ter odkrile pri tem pravcato zaroto proti poljskemu zlotu. Aretirale so mnoge sumljive elemente, pri katerih so našle večje vsote denarja, ki se je na skrivaj tihotapil v inozemstvo. Posebno na veliko ae je v zadnjem času tihotapilo v inozemstvo poljsko srebro. Srebrni denar je v zadnjih tednih skoraj popolnoma izginil iz prometa, ker so ga rasni elementi v tuji službi pokupovali povsod. Zanimivo je, da se nekatere tuje radijske postaje najavile pomanjkanje srebrnega denarja na Poljskem, še preden se je to pojavilo, kar dokazuje, da je bila akcija sistematično organizirana z namenom, da bi se omajalo zaupanje poljskega naroda v lastno valuto. Policija, ki je sedaj odkrila niti te organizacije, je na delu na vsem poljskem ozemlju, da iztakne vse, ki so ae bavili g takimi posli. Uspelo ji je že aretirati večino kolovodij te svojevrstne propagande proti poljski državi.
Bliža se doba največje napetosti
Fo sodbi berllgiskili krogov bo evropska kriza
Varšava* 17. avgusta, e. Dopisnik »Ga-Make« javlja iz Berlina, da tam prevladuje mnenje, da bodo v teko naslednjih treh tednov poljsko-nemški odnošaji dosegli kulminaeijsko točko napetosti m da bo sedanja živčna vojna sa časa kongresa stranke v Nnrnbergu dosegla svoj višek. Po poročilu »Gasette polake« pa v
Berlinu ne verjamejo, da bi pred kongresom v Nurnbergu prišlo do kakih dramatičnih dogodkov. Sodijo, da se Hitler o priliki proslave pri Tannenbergu ne bo dotaknil mednarodnih problemov. V vsakem primeru pa v Varšavi prevladuje mnenje, da bo v teka prihodnjih treh tednov Evropa preživljala eno najtežjih kriz.
»če pride do vojne, bo našla angleški narod dobro pripravljen"
99
New Tork, 16. avg. AA. Reuter: Na svečanem banketu, ki je bil prirejen na Čast udeležencem mednarodnega kongresa za demokratično vzgojo, je imel govor bivši angleški ministrski predsednik Baldwin. Med drugim je v svo;em govoru dejal:
Ce bi izbrabnila vojna, bi nasla angleški narod dobro pripravljen in opremljen z materialnimi aiedainl sa obrambo. Voj-
na bi angleški narod našla v takšnem razpoloženju, v katerem je vsak uossmeanik globoko prepričan, da bi ta vojna pomenila boj, od izida katerega bo odvisna svoboda človeškega rodu. Ce bi do taksnega prišlo, so mi Britanci zavedamo, da moramo do konca odigrati vlogo, ki nam jo tak spopad narekuje. Lord Bald-win je poudaril, da je v težkih povojnih letih bil dalj časa na čelu vlade velike in dernokratično urejene države in da zaradi tega lahko smatra, da si je pridobil bo-
k gate izkušnje, kar se tiče demokratske državne uprave v praksi. Prišel je do prepričanja, da je demokratični red najtežja in najodgovornejša oblika državne uprave. V totalitarnih državah stori vsak posamezni državljan - enostavno to, kar se mu ukaže. Tam ni treba razmišljati o tem. koliko so umestni ti aH oni ukrepi, še manj pa je vsakemu posamezniku dano na razpolago, da bi izbiral m se odločil za eno ali drugo rešitev kakega vprašanja. Napredek in uspeh dernokratično urejenih držav pa je nasprotno odvisen od sposobnosti in pripravljenosti vsakega odraslega državljana, da razume in sprejme svoj delež odgovornosti za usodo državne skupnosti Prepričani demokrati na svetu si morajo biti na jasnom, da demokratski ideji ne preti nevarnost od strani totalitarno fašistične ideologije m prav tako ne od komunistične.
Kdo bo zmagal v novi vojni?
tistih ki
17. avg. AA. Ha vas: Pri svečanostih, ki jih prirejajo vsako leto v Tinaniju v spomin na Karla IV.. je član parlamenta grof Sigrej izjavil med dni* gim, da more v novi e vetom! vojni raču-
1» ki
nami, ki so medtem ko jih
Govornik je nato izjavil, da bo
in končal svoj govor z bo«
sedami: Madžarska vojska je blesteče prestala ogenj, in se ne more podredilo, nobenemu drugemu sistemu, kakor samo tistemu, ki ga določijo Madžari sami.
Budimpešta, 17. avg. A A. Štefani: Potrjuje se vest, da bo Daranvi odstopil kot predsednik parlamenta, češ da je njegovo zdravstveno stanje slabo. Verietno je, ds pride na njegovo mesto sedanii pravosodni minister Nuri, na njegovo mesto pride sedanji državni rjodtatnik v istem ministrstvo.
I Wojcieh Korlanty |
Varšava, 17 avg. Na varšavski kliniki je snoči na posledicah operacije premine" eden najuglednejših poljskih politikov m borcev za svobodo poljskega naroda Wof> dech Korfantv.
Zasedanje interparlamentarne unije
Oslo, n. avg. br. Po svečani otvoritvi
zasedanja interparlamentarne unije, kateri je piit~r>stvoval tudi kralj, je bila včeraj prva delovna seja. Ta seja je bila docela v znaku mednarodne napetosti. Vai
govorniki so se bavili z mednarodnim položajem in na£lašali potrebno strnitve vseb demokratskih sil v borbi proti nasilju, ki
skuSa obvladati ves svet.
Prvi je govoril poliski delegat senator Dembskv, ki je obširno orisal sedanji mednarodni položaj  v zvezi  z napetostjo
med Poljsko in Nemciio zaradi Gdanska. Pojasnil je zgodovinski razvoj in doku-mentarično podkrepil svoja izvajanva. Podčrtal je, da je Poljski vsihena borba za njeno neodvisnost. Poljska ne zahteva ničesar, ne pusti pa si z nasiljem kratiti svojih pravic. Njegova izvajanja so sprejeli zborovalci z dolgotrajnim pritrjevanjem in na ta način izrazili svoje simpatije do Poljske.
Angleški delegat lord Irvvinz. je izpopolnil izvajanja Dembskega o merinarodners položaju in prav tako podčrtal odločnost demokratskih držav, da se z vsemi sredstvi postavijo v bran slehernemu nasilju.
Jugoslovenaki delegat Marković je v svojem govora podčrtal, da je todi Jugoslavija privržena ideji demokracije ter po
srca in duba na strani Anglije in Francije, toda njen geografski položaj ji nujno nareknje, da vzdržuje prav tako dobre odnosaje todi 1 državama osi Rim-Berlin. Jugoslavija se ne seli vmešavati v velika mednarodne spore in borbo med velesilami, vztraja pa na tem, da na oho h straneh spoštujejo njeno nevtralnost. Vsaki kršitvi te nevtralnosti se bo z vsemi sredstvi uprla.
Ameriški delegat ie «r>o?rarjal na nevzdržne razmere v nekaterih državah in med drugim predlagal, na i se interna r.;i-mentama unija zavzame za to, da b*xio nemške oblasti izpustile iz koncentracijskega taborišča 12 čeških parlamentarce«, ki jih imajo zaprte že od marca meseca
Danes se bo razprava o mednarodnem položaju nadaljevala. Kakor se zatrjuje, bo ob koncu razprave stavil ameriški delegat predlog, naj bi interparlamentarna unija dala pobudo za politično premirie v Evropi, ki naj bi se izkoristilo za to. da se sestane j o zunanji ministri vseh erTOneMfc držav in skušajo najti pota in načina, da se mirno rešijo vai spori.
Mož brez ušes ni bil atentator na vlak
Chicago, 17. avg. br. V zve:zi z atentatom na ekspresni vlak Chicago - San Fra.iei-sco je policija aretirala v Renu 6 oseb. M so osumljene, da so sodelovale pri tem atentatu. Med njimi je bil tudi *mož orez ušes«, ki so ga nekateri očividci opa.n.. v bližini neposredno po nesreči. Mož pa ie dokazal svojo nedolžnost in so 4a zopet izpustili Pred dvema letoma ie pri neki Železniški nesreči prišel ob nogo in je baje takrat prisegel, da se bo maščeval nad vsemi železnicami. Zato so domnevali, da je bil soudeležen tudi pri tem atentatu. Sedaj zasledujejo oblasti še nekega drugega moža brez ušes. Število smrtnih žrtev se je povišalo na 26, ker so našli med ruševinami še dve trupli. Ponesrečeni vk je bil najbolj luksuzni vlak v vsei Ar.e-riki. Imel je poleg spalnega in jedilnega vora se bioskop. čitalnico, damski salm. bar. plesni salon in poseben razgledr; vn«. S tem vlakom so se vozili skorai trk i««č-no le ameriški milijonarji Po obia i železniške uprave je stal ta vlak brez lokomotive nad 2 milijona dolarjev.
Irski teroristi še vodno ne mirni ejo
London, 17. avg. br. Na trgu Picadim sredi mesta je bilo v pretekli norTi s strani irskih teroristov razdejanih 40 javnfh telefonskih govorilnic. Vse telefonske rve-ze so prekinili, aparate uničili, rettee po deloma razdejan z eksplozijami, deiornai pa požgali.
17. avgusta. Beograd TO. rig 11.735   Ijonrlon   90.72», Near 4420875. Brueerj 75.20, Milan An-stordom 237.50, Borno 17T.S6, r*m«a. 15 SO.
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«. Utrtok. IT. MfMte UM.
mm. 1»
vrnt*
Da ne hotno Iznenađeni!
Sofijski »Mir« je te dni v članku »Svet pred svetovno vojno?« razpravljal o mednarodnem položaju in Unesel tele misli: »Vse kaže, da človeški razum še ni našel praktične možnosti, da bi mogel na miren način rešiti sedanji svetovni konflikt. Zato tudi obstoja velika verjetnost, da krene svet na staro znano pot, na pot krvavega razračunavanja. Tisti, ki misli drugače, samo kaže, da se boji pogledati stvarnosti v oči, a oni, ki vedo, da ne bodo mogli očuvati svoje nevtralnosti, se bodo mora/i pripraviti na vse. Ako je bilo za večino ljudi leto 1914 iznenađenje, bodoči konflikt ne more za nikogar več biti presenečenje. Zato bodo imeli dobre izglede na uspeh samo oni, ki so politično in vojaško pripravljeni za vse slučaje. Vsakomur se vsiljuje vprašanje, stoji-li svet pred novo vojno? £>a bo v novo vojno potegnjena ne samo Evropa, marveč ves svet, to je toliko, kakor gotovo.  Ni seveda izključeno, da se
odigrajo še dogodki, ki lahko preprečijo katastrofo, katere obrisi se že kažejo pred očmi zaskrbljenega človeštva, toda to je malo verjetno Tisti, ki so pripravljeni na Vse eventualnosti, delajo sedaj samo realno politiko
Kdo se shrlva pod it. 31857?
Beograjska ugledna revija »Industrijski pregleda je objavila pod tem naslovom uvodnik, ki ga je v celoti ponatisnila tudi sarajevska »Jugoslovenska pošta«.
Članek, v katerem se s prstom kaže na to, kako lahkomiselno nasedamo tujim trikom, se glasi:
»Zgražamo se, ko vidimo, kako delujejo temne sile pri nas, in to javno, odkrito. Naivnost naših ljudi lahko postane usodna, a brezbrižnost in nemarnost katastrofalna. Ali hočete, da vam navedemo samo en primer? Evo ga! V velikih beograjskih listih je bil te dni objavljen tale oglas:
»Kupujemo kompletne električne centrale v dobrem stanju in z modernim pogonom. Ponudbe s podrobnim tehničnim opisom, označbo fabrikata, starosti strojev in fotografijami pošljite na »Publicitas« d. d. Zagreb, llica št. 9, za številko 31.857*.
In zgražamo se zopet, ko pomislimo, da se bodo našli naivni ljudje ali lahkomiselni spekulanti, ki se bodo odzvali temu anonimnemu pozivu in poslali opise in fotografije svojih elekttičnih central številki 31.8577
Električne centrale so — energija, življenje, moč industrije, ki deluje za obrambo države! Kdor ima v rokah električne centrale, lahko vedno zavira delovanje te za državno obrambo neobhodne industrije. Kdor ima v rokah načrte in fotografije električni}i central in njih strojev, lahko te naprave kvari, ruši in sabotira. In potem ni potrebna nobena druga špijonažal...
Kdo je ta številka 31.857? Kdo se pod it/o skriva? Kdo je ta finančnik, ki hoče kmpovati, ki hoče pokupiti naše električne centrale, kjerkoli bi one bile in v katerem-kok kraju bi se one nahajale? Na Čigav račun jih hoče on kupiti? Pa zakaj in v katero svrho? Radi špekulacije, dobička-žetfnosti? Tega ne verjamemo, ker se električne centrale ne kupujejo tako na slepo, kjerkoli bi one bile in v kateremkoli kraju države bi se one nahajale, ne glede na to, 'ali so donosne ali ne. Dobronamerno gotovo ne/ Iz altruizma ali želje, da se vnese novo življenje in impuls v proces naše elektrifikacije, prav gotovo tudi ne! Zakaj potem? Jasno je: »Nekdo«, ki mu je ležeče na tem, da zbere na ta način čim več podatkov o naših električnih silah, ki so mu potrebni podatki o naših vodnih močeh, ta »nekdo« bi morda celo pokupil naše električne centrale in jih izkoriščal do usodnega trenutka, ko bi lahko onemogočil proizvajanje te življenjske sile naše industrije in naše obrambene pripravljenosti! Te dni je bilo objavljeno, da je bila nekemu gospodu iz Beograda — njegov poklic ni bil označen — podeljena koncesija za elektrifikacijo drinske kotline. Kolikor je nam znano, ne bo on sam izvršil tega ogromnega posla. Kdo potem stoji za njim? Res, te dni je bil izdelan načrt uredbe o elektrifikaciji, toda ...
A mi se čudimo in zgražamo, da se lahko v našem tisku, pa naj bodo oglasne pristojbine še tako velike, objavljajo taki »rodoljubni« inserati. Zgražamo se, da pristojna mesta ostajajo ravnodušna nasproti takemu odkritemu in nedostojnemu postopanju industrijske špijonažel Zahtevamo strogo preiskavo v tej stvari, a mi sami smo tako
preiskavo že tudi uvedli/ Bojimo se namreč, da bi se za to številko 31.857 ne skrivali naši ljudje, ki odstopajo svoja imena
za plačilo tujcen
v inozemstvo?
Revija »Narodna Odbrana«, glasilo istoimenske organizacije, je objavila prav umesten članek o naravnost zločinski razvadi gotovih naših državljanov, da odhajajo na letovanje v inozemstvo. Iz tega članka posnemamo: »...V zadnjem času, zlasti tekoče leto odhaja vedno več naših ljudi v inozemstvo na odmor. Kakor da bi mi doma ne imeli vse polno prekrasnih krajev, ki se lahko povsem merijo z inostranskimi. Glede cen pa sploh ne govorimo. Pa kljub temu se neprestano veča število onih, ki odhajajo na oddih v tujino. Vzrokov za to
Je več. Nekateri odhajajo v inozemstvo zato, da tam študirajo in se priuče tujega
jezika. Drugi gredo v inozemstvo v zdravi-hsča, kakršnih doma nimamo. Tem tega ne moremo zameriti. Toda večina naših ljudi, ki odhajajo v inozemstvo, hodijo fja zaradi zabave ali na oddih. Te je treba najstrožje obsoditi!...« List nato navaja, da se je število onih naših državljanov, kt od-hajajo v inozemstvo na zabavo ali oddih, od leta 1933 pa do leta 1938 skoraj podvojilo. Leta 1933 jih je odšlo v tujino 68J95, leta 1938 pa že 116:964. Ti so L 1933 v ino-zemstvu potrošili 150,800.000 din, leta 1938 pa že 282,400.000 din. Ako primerjamo, da so inozemski letoviščarji leta 1938 pri nas potrošni 384S00.000 din, vidimo, da smo bili lani v tujskem prometu aktivni samo še M 101,600.000 din. Letos bomo v tem po-gfedu ie na slabšem. Ako pojde stvar tako naprej, bomo v nekaj letih glede tujskega prometa ie pasivni. Spričo tega za-hteva »Narodna Odbrana*, naj se z vsemi sredstvi omeji odhajanje naših državljanov na letovanje v inozemstvo. To se lahko izvede s primernim pooštrenjem deviznih predpisov, kakor so to stotih U vse druge
Gasilska razstava
Zanimiv zgodovinski pregled razvoja
Ljubljana, 17. avgusta V zvezi z velikimi gasilskimi prireditvami v Ljubljani je prirejena tudi gasilska razstava. O nji trde, da je doslej najzanimivejša gasilska razstava pri nas. V resnici je zbranega mnogo zanimivega gradiva, zlasti v zgodovinskem delu razstave.
Razstava je prirejena v gimnazijski telovadnici v Vegovi ulici. Prostor ne ustreza povsem, zlasti, ker je nekoliko pretesen. Zato tudi niso mogli razstaviti v dvorani
vseb starinskih brizgata, ki so razpostavljene po dvorišču. Razstava bi bila lahko
izpopolnjena tudi v tem pogledu: tako je marsikdo na nji pogrešal znamenito ljubljansko parno brizgalno. ki podiva ie delj časa v mestni baraki -Meksiki«, ob Bohoričevi ulici.
Gasilska razstava zbuja posebno zanimanje; Izreden obisk Je bil zlasti te dni, ko so  ljubljanske  ulice  preplavljale gasilske
množice, vendar je tudi še zdaj tako dober, da so razstavo poda jšali do kon :a
tedna. Končana bo v nedeljo zvečer. — Na razstavi najde marsikdo mnogo zanimivega že zato, ker pri nas nimamo gasilskega muzeja ln razne gasilske zgodovinske znamenitosti niso splošno pristopne. Sploh je pa težko notegniti črto med pravimi gasilskimi znamenitostmi in ie vedno uporabni ni i predmeti, kar velja zlasti za gasilske brizgalne. Tako vidimo razstavljene na prostem stare brizgalne, ki so Se uporabne. Nekaj jih je celo naprodaj. Čete. ki si ne
morejo nabaviti drage gasilske opreme, kupujejo taksne brizgalne. Res prava znamenitost je pa ročna brlzgalna, izdelana 1. 1833 v Ljubljani pri Samassi. Imeli so jo v Nemškem Rovtu. Razstavljena je tudi parna brizgama Iz Celja, Se vedno uporabna. Nova je bila Že 1. 1897. V dvorani sta razstavljeni dve, še starejši ročni brlzgalni. Najstarejša je že 250 let stara, in sicer iz Duplic pri Karnniku. Ta brizgama je še brez vetrnika in je zato brizgala sunkovito. Druga ročna brizgalna je bila izdelana v Ljubljani pred 186 leti. Obe ti brizgami so morali tudi ročno prevažati.
Razstava se deli v glavnem v 6 oddelkov. V prvem manjšem prostoru je reprezentančni oddelek, vendar zdaj ne učinkuje v resnici reprezentativno, zlasti ie, ker ga ne krase več prapori. V njem je razstavljenih le nekaj slik, organizatorjev naSega gasilstva, siika princa Tomislava in medalje.
Glavni razstavni prostor je v sami telovadnici, predel jeni na več koj. Ob vhodu so ob stenah veliki zemljevidi, izdelani Iz lesa precej dobro. Prikazujejo gasilsko organizacijo po državi in zlasti v naši banovini. Ti zemljevidi so zelo veliki ter merijo po več m2. Prvi nam prikazuje, kako so opremljene naše gasilske edlniee s cevmi, motorkami ter sploh z brizgalnaml. Tako imajo n. pr. prostovoljna gasilska društva v dravski banovini 237.703 m cevi ln 1084-brlzgaln. Na drugi karti vidimo, kako Je razpredena gasilska organizacija po dravski banovini, koliko je edinic, gasilskih r».o-mov. čet itd. Tretji zemljevid Je posebno poučen, ker prikazuje moč našega gasilstva v primeri z drugimi banovinami. Absolutno največ šteje gasilcev gasilska zajednica savske banovine, ln sicer 32.678, med tem ko jih šteje zajednica dravske banovine 32.029, toda relativno je največ
gasilcev prt nas glede na stavilo prebivaj stva. Gasiiakih čet je v naat banovini 9oT v savski 918. Manj razveseljiva je statistik požarov, ki Je tudi ponazorjena na po^el nem zemljevidu. Kaze nam. da sta bila « zadnjih treh letih v dravski tanovinl 22C požara, skoraj polovico vseli požarov v dr zavi. Toda upoštevati moramo, da Je stati stika požarov iz drugih banovin zelo nepo polna ter da tudi v drugih pekrajlnah di zave najbrž nimajo nič man] po? a rov kakor pri nas. — K statističnemu oddelku moramo prišteti tudi posebno, manjšo raz-
stavo gasilcev tovarn Kranjske industrij ske družbe. Dalje je treba omeniti ie Številne modele. Med občinstvom pa statistika ne budi posebnega zanimanja. Ljudje se najbolj zanimajo za slike starih požarov in največ zanimanja jc deležna zelo stara
oljnata slika Iz HotedrSlce,  ki prikazuje
gašenje   v  starih  časih,   ae/eda nekolike
simbolično, s sliko sv. Florijana v ospredju Atrakcija je pa tudi model vasi, ki kaže
zelo nazorno, kako uda:1 strela v višje poslopje, v tem primeru v zv -nik vaške cer
kve, če ni stralovoda. Električno napravo ki ponazorja strelo, je dal rizstavljalcem univ. prof. Osena.
Občinstvo bi bilo treba slasti opozoriti na oddelek, ki prikazuje varnostne ukrepe pri požaru in pri letalskih napadih in kjer nas slike svare pred neprevidnostjo pri električnih napravah ln ko izbruhne požar. Nazorno je prikazana tudi nepravilna električna instalacija na lesenih stenah in kakšna bi morala biti, da bi nc prišlo do požara po kratkem stiku. V ta oddelek spadajo v naravnih modelih prikazane nepravilnosti, ki povzročajo požare, n. pr. pri površno zidanih dimnikih in požarnih zidovih ter kakšna je pravilna ureditev. Prikazano je tudi, da požar lahko nastane v seniku, če je spravljeno v njem vlažno seno, in kar se dogajs pogosto, da ogenj povzroči cigareta, ko kadilec /*spt.
Mnogo blaga je razstavljenega v oddelku Nabavljamo zadruge Gasilske zajednice. Razstavljeni so skoraj vsi predmeti gasilske opreme, cd gasilskih krojev, zastav, samarijanskega materiala do najmodernejših gasilnih aparatov, velikih ta malih brizgam. Vidimo tudi maske, azbestne obleke in mnogo sanitetnega blaga. Gradivo v tem oddelku razstave je nekaterim obiskovalcem najbolj všeč, celo tako, da so nekatere reči vzeli seboj. Odnesli so že masko proti dimu, nekaj pincet in škarij. žepno električno luč itd. . . Paznik ne more nadzirati hkratu vsega razstavljenega gradivs in priložnostni tatovi so precej predrzni.
Gasilcem iz južnih pokrajin so bile vsec zlasti nekatere manjše, prenosne brizgalne. ki jih izdelujejo slovenska podjetja. Razstava je imela zato tudi trgovski uspeh, čeprav je njen glavni namen, da prikaže predvsem le razvoj našega gasilstva, njegovo zgodovino, naloge v sedanjosti in nudi potreben pouk občinstvu, zlasti glede obrambe proti letalskim napadom. Da bi pa razstava dosegla ta namen v polni meri. bi bilo potrebno na nji stalno vodstvo, kei marsikaj za laika ni dovolj nazorno, pa tudi za vse gasilce same ne.
Razstavo je organiziral razstavni odbor s predsednikom Srečkom Slehto. Pri ureditvi je sodeloval tudi arh. spinčič.
Anžnr obsojen v triletno ječo
Zadnji član zloglasne razbojniške tolpe, ki jo je vodil
Salaj
Ljubljana, 17. avgusta Včeraj se je pred mslim kazenskim senatom nadaljevala pred tedni prekinjena razprava proti zloglasnemu vlomilcu Jožetu Anžurju iz Zadobrave. Predsednik senata je bil s. o. s. Julij Fellaher, obtožnico je zastopal državni tožilec g. Branko Go-slar, Anžurjs pa je branil odvetnik dr. Zupančič.
Mnogim prebivalcem ljubljanske okolice so še v spominu drzni vlomi, ki jih je izvršila Sala jeva vlomilska tolpa, katere član je bil tudi Jože Anžur. Ljubljanska policija in okoliški orožniki so dolgo zasledovali zločince in naposled se jim je posrečilo prijeti vse, razen Jožeta Anžurjs, ki se je znal skrivati po gozdovih in je potoval od kraja do krsja ter v skrsjni sili nekoč lani pobegnil celo čez mejo na Koroško. Toda tudi Anžurja je končno policija s pomočjo orožnikov izsledila in ga aretirala. Medtem ko je Anžur čakal v preiskovalnem zaporu na sodbo, so bili njegovi vlomilski tovariši že obsojeni. Vodja tolpe zloglasni Salaj je bil obsojen na 9 let ječe.
Na zadnji razpravi je Anžur zahteval zasliSanje prič, ki naj bi potrdile, da v kritičnem Času, ko so bili Izvršeni veliki vlomi v ljubljanske trafike in v nekatere trgovine in gostilne v ljubljanski okolici, ni bil v Ljubljani, temveč jo delal na Koroškem. Anžur je zahteval tudi zaslišanje tolovaja Salaja.
Salaja so včeraj pripeljali iz mariborske kaznilnice vklenjenega. Dva orožnika sta ga spremljala, celo v razpravni dvorani ga je držal orožnik na verigi. Navadno sname jo verige z rok robijašev, ki stopijo kot priče ali kot obtoženci pred sodnike, a Salaj je tako nevaren zločinec, da je moral pričati z vklenjenimi rokami. Anžur je bil očitno presenečen, ker ga Salaj ni razbremenil, temveč je prav določno in odločno trdil, da je Anžur sodeloval pri velikem vlomu pri posestniku Lovšetu v Smartnem ob Ssvi. Anžur se je branil kakor lev. Neprestano se je vtikal v razgovore med predsednikom in pričo ter prosil za nekaj besed pojasnila. Rekel je, da se bode Salaj nad njim maščevati Neko« pred leti ko sta bila Salaj in Anžur skupaj zaprta v mariborski kaznilnici, je med njima nastalo suvrsJlva V zagovoru se je Anžur izkazal mojstra v izmikanju m laganju. Govoril je v svojo obrambo kakor raztrgan dohtsr, celo njegov branilec ga je moral večkrat posvari noj sodo m miruje. Toda Anžur si ni pustil mnogo dopovedati. Anžur dobro ve, kaj je robija, zato je napel vse sile, da se ismeso.
Salajevo pričevanje je podprl rudi neki Kristi ki se je že spokoril sa svoje grehe. Kristl je izpovedal, da jc pri vlomu v Lov-šetovo hišo sodeloval Anžur. H Je^eelo odnesel večino plena. Kristl je bil a«eveda tudi sa pomagača in tedaj ni vedel, kako se piie moški ki je spremljal Sslsja na vlomilskem   pohodu ▼ Šmartno ob Savi.
Pozneje je po opisu na policiji sodil, ds je bil tretji pajdaš Anžur, ko pa ga je videl pred seboj pri prvem zaslišanju in konfrontaciji, je z vso gotovostjo spoznal v njem Salajevega pomagača pri vlomu v Smartnem. Tudi včeraj si je Kristl zopet ogledal Anžurja in izjavil: Da, ta je bil! Kristl je še povedal, ds mu Anžurjevi sorodniki grozijo, da ga bodo spravili v zapor, če bo vztrajal pri svoji izpovedi in obremenjeval Anžurja. — Nič se ne bojte, je predsednik senata odgovoril Kristlu, vse Anžurjeve bomo spravili za zapsh in v prisilno delavnico.
Anžurjevi v Zadobravi so ns zelo slabem glasu, sosedje se jih boje. ker so zelo maščevalni. Orožnikom Anžurjevi sosedje neradi pojasnjujejo, kako je z An-žurjevimi. Kristl je na primer dobil pred prvo razpravo proti Anžurju listek, v katerem je bilo natančno popisano, kako naj govori pred sodniki. Listek mu je prinesel neki neznanec, ki je bil zaprt skupaj z An-žurjem. Po Anžurjevih navodilih je neznanec napisal listek in Kristlu sporočil, naj razbremeni Anžurja in reče. da je bil Salaj ev pajdaš neki Bradeško in ne Anžur.
Glede drugih vlomov ni bilo direktnih dokszov za Anžurjevo krivdo. Okradenci so sicer povedali, da je v kritičnem času stikal okoli njihovih hiš neki človek, ki mu je Anžur močno podoben, in je prosil za denar kot pogorelee. Najbrž je bil ta »pogorelec« v resnici Anžur, vendar je sodišče saradi pomanjkanja dokazov glede vseh drugih vlomov Anžurja oprostilo, obsodilo ga je samo zaradi vloma pri Lovšetu v Šmartnem na 3 leta ječe.
Anžur kazni ni sprejel in je prijavil revizijo in priziv. Anžur je nekaj časa živel na Koroškem pod imenom Viktorje Marna. Imel je legitimacijo Viktorja Marna, nesrečnega mladeniča, ki g* je brat Rudolf umoril in ga zakopal za hiio. Brstomorilec
Rudolf Mam se je v zaporu obesil.
Iz Novega mesta
— Tabor Primorcev v Novem mesto. V nedeljo je imela »Sočac iz Novega mesta svojo letno prireditev. Se popoldanska tekma balmcarjev Je pokazala vsestransko zanimanje. Prvenstvo za L 1939 si je priboril Železniški uslužbenec Vsdnjal Jakob. Popoldanski nastop je bil na obsežnem vrtu g. Osomlka. Prireditev se je spremenila v narodno manifestacijo. Pevska zbora iz Kočevja ln Karlovca sta v plemenitem tekmovanju močno povzdignila vso prireditev. Tudi mala komaj sedemletna pevka je s pesmico »Gor čez izaro«. marsikaterega
gnođo do solz. _      Pri zabavnem delu je
Karlovec častno rešil svojo nalogo. Hvalevredna je bila udeležba domačega prebivalstva, ki Je napolnilo obsežni vrt in moramo kakor tudi gmotno podprlo društvo Društvo »Soča« v Novem mestu se predvsem zahvaljuje aa sodelovanje bratskih društev sOrjem« Iz Kočevja ln >Istra-Trst-GorJcnc iz Karlovca, številnim delogatom
kakor tudi našim Novomdčanom, ki so ne glede na politično prepričanje v častnem Številu prihiteli društvu na pomoč.
šolstvo
Združenje trgovcev v Ljubljani objavijo,: reševanje v trgovsko strokovno nadalje* 1 lno šolo bo aa vse razrede od 28. avgusta
0 2. septembra vsakokrat od 9. do 11. in d 14. do 17., razen v soboto popoldne, v
1 sami Združenja trgovcev. Trgovski dom. Tovinei morajo biti stari 14 let in morajo ;ri vpisovanju predložiti zadnje šolsko sprt-^valo, zdravniški izvid in učno pogodbo.
Za sprejem je treba imeti najmanj dokon-
čano višjo narodno Solo ali pa tri dovršene srednje ali meščanske Šole. S manjšo izobrazbo bodo sprejeti posnel Is v primeri zadostnega prostora. Novinci, ki so dovršili nižjo srednjo aH meščansko šolo, bodo pogojno sprejeti v drugi razred. Vsak učenec plača pri vpisu 400 din šolnine, novinci pa še 100 din vpisnine. Učenci -ke m. razredov pa plačajo poleg Šolnine Še 100 din oprostnine. Pri vpisu naj predloži vsak učenec lansko spričevalo. Popravni in jesenski zaključni Izpiti bodo v sredo 30. avgusta od 14. dalje. Podrobnosti bodo razvidne na Šolski deski. Redni pouk se bo pričel v ponedeljek 11. septembra.
393-a
Prodajalka božjih kipcev se je zastrupila
Ker asi magla prodati izdelkov, je v obupu sklenila,
da gre v smrt
Litija, 17. avgusta | Dve graški gospodični Albina   Haupt- 1
manova in Ani Strosova sta šli iz Litije v Šmartno po poti, ki drži nad litijsko cerkvijo. Mimogrede sta zapazili v grmov, ju, ki raste po pobočju hriba Sitarjevca.
ležati neznano žensko. Sprva sta menili. dO počiva, ko pa sta postali in prisluškovali, sta začuli, da ženska močno h rope. Stopili sta bliže in zapazili, da ji silijo iz ust pene in da se v polsnu premetava. Zaceli sta jo spraševati in klicati, ženska pa ni dala nobenega odgovora. Vse je kazalo, da se bori s smrtjo... Zato sta Hauptmanova in Strosova od.
šli takoj k M rakovim, ki imajo hišo najbliže.  Priklicali  sta še  ostale  sosede in
povedali, kaj sta opazili v grmovju. Brž so se zbrali okrog nropeče ženske ljudje in ko so opazili poleg nje malo stekleniči-co, iz katere je udarjal strupen duh in ker
je poleg negibne ženske ležalo še pismo, je bilo očitno, da je zaužila strupen opoj.
Eden izmed fantov je skočil takoj na orožniško postajo, kjer je obvestil o dogodku v Sitarjevcu narednika Marijana Žuvelo. ki je odšel takoj na kraj nesreče in pustil poklicati zdravnika dr. VI. Orla.
Zdravnik je ugotovil, da je použila žen. ska precejšnjo množino opija, ki jo je onesvestil. Skušal jo je prebuditi k zavesti, dal ji je tudi Injekcijo. Videč, da
ženski ne pomaga nič več, ker se bori s smrtjo, je odredil takojšen prevoz v ljubljansko bolnico.
Z orožniSke postaje so pozvali ljubi jan. sko   reševalno  postajo   in   je  kmalu nato
prihitel v Litijo avto in odpeljal nesreč-nico v Ljubljano. Medtem so orožniki ugotovili nekatere okoliščine, ki so pojasnile dogodek. Nee reč niča je 281etna Iskra Tončka,   ki  se  je  bavila  poslednje   čase s
prodajo božjih kipcev iz sadre in lesenih križev. K nam je dospela iz Trbovelj, kjer ni mogla prodati več blaga kakor za ne. kaj dinarjev. Tudi v Litiji je preriajala. kipce in križe, a ni prodala čisto nič. Žen-
sko je brezuspešna trgovina tako potrla,
da se je odloČila za prostovoljno smrt. Preden je zlezla na Si ta rje ve c, je napisala še poslovilno pismo svojemu možu Štefanu Iskri, ki je doma v Dobrunjah. Možu se je oprostila, ker ni razpečala robe, kakor ji je naročil. Ne upa se domov s praznim žepom in se je zato odločila za smrt.
Pri Tončki Iskri so našli v denarnici le 6 dinarjev in pol in večjo zalogo kipcev in križev. Kje je dobila strupeni napoj, doslej še niso mogli ugotoviti. Po mnenju zdravnika je stanje nesrečne prodajalke tako opasno da ni pričakovati rešitve. Naša oblastva so obvestila o tragičnem dogodku tudi njenega moža.
Karol Planinšek f
Ljubljana. 17. avgusta
Komaj poldrugi mesec je rninilo, odkar je umrla gospa Marija Planinškova, že ji je sledil v grob njen mož g. Karel Planin, šek, ugledni trgovec v Ljubljani. Umrl je iz žalosti za ljubljeno družico, s katero je živel 48 let v vzornem zakonu.
Pokojnik se je rodil 15. oktobra 1. 1861 v Ljubljani kjer se je etabliral na Starem trgu. takratnem trgovskem središču mesta in je prevzel bivšo Plavčevo trgovino. Ko je stekla dolenjska železnica, je u videl, da je Stari trg izgubil svoj pravi pomen za trgovino in se je preselil na Du. najsko cesto v bivšo Sobrovo trgovino, kjer je sedaj lekarna Piccoli. L. 1905 je ustanovil k svo# dobro že vpeljani špecerijski trgovini prvo ljubljansko velepra-žarno za kavo, ki jo je nato v sedanjih prostorih na Tvrševi cesti večkrat moderniziral. Njegova trgovina je uživala nede. ljen sloves po vsej Sloveniji, saj je bil g. Planinšek eden naših najboij solidnih trgovcev. Ustvaril si je velik krog odjemalcev, ki ao zelo čislali tega uglednega, vedno prijaznega in solidnega trgovca. Pokojnik je bil napreden mož in v takem duhu je vzgojil tudi svojo rodbino, sina Egona, ki je solastnik trgovine in bo sedaj sam vodil podjetje, inž. Karla, sekcijskega šefa v Zidanem mostu, in hčerko Mico, soprogo g. Milana Khama, solastnika kina »Unionac.
Plemenitega pokojnika bodo položili k večnemu počitku jutri ob 16. Pogreb bo iz hdse žalosti, Tavčarjeva ulica 2, na po. kopališče k Sv. Križu, časten mu spomin, ugledni rodbini naše iskreno sožalje!
Stanje v B skupini: Gabrov se k 9 Ra-bar in šori 7 in pol, Berner in Savič 6 m pol, Carev 6, šubarić in VVeiss 5 m pol, Slokan 4 in pol, Kohn, Loncajič :n Sta-kić 4, Muždek 3 in pol. Cindrič 3, Filip-čič 2 in pol, Kurjački pol.
Damski turnir je že končan in sta zmagali Timofejeva in Petrovičeva s po 6 in pol točke. Pobili sta vse partije, med seboj pa sta igrali neodločeno Za naslov prvakinje Jugoslavije bosta morali odigrati dvoboj.
ŠAH
Nacionalni Šahovski turnir
Letošnji nacionalni amaterski turnir ima sicer znatno več udeležencev kakor prejšnji, v pogledu kakovosti pa partije po večini niso ns višini. Nekateri igralci delajo prav zaČetniške napake in se često pripeti, da ta ali oni spregleda figuro. Značilno jc tudi, da si marsikdo zgradi dobljeno pozicijo, a jo nanosled z ncVni danimi potezami popolnoma upropasti in dobi točko nasprotnik.
V X. kolu so bili v skupini A naslednji izidi: Muha je v holandski partiji nasproti S. Pavloviću igral slabo in je brez potrebe izgubil figuro, zaradi česar je Pavlović prav lahko prišel do točke. Medan je že v otvoritvi spregledal kvaliteto, kar je Pavloviću zadostovalo, da je v 31. potezi zmagal. Gottlieb in Majstorovič sta po nezanimivi igri remizirala. Atijas ni dobro obravnaval špansko partijo nasproti Feuerju in ga je ta po žrtvi kvalitete lepo premagal. V teoretično prav zanimivi Caro-Kann partiji sta Šiška in Rajković delila točko. Gligo-rič je v španski igri porazil Ivkova ki pa bi lahko izsilil remis. Licul jc v slovanski obrambi zgradil nasproti Jermanu močno pozicijo, s jo je brez potrebe kompliciral. Tako se je zgodilo, da je zašel v časovno stisko in je v znatno ugodnejši poziciji prekoračil čas in jc bil kontumaciran. Italijanska -partija med Drašičem in Mlinarjem se je končala z- zmago slednjega.
Stanje v A skupini: Gligorić 0. Jerman. Rajković in Šiška 7, Majstorovič 6 in pol, Feuer, B. Pavlović 6. Gottlieb 5 in pol, Dra-šić 4 in pol, Licul, S. Pavlović 4, Ivkov in Mlinar 3 in pol, Mcdsn in Muha 2 in pol. Atijas 1 in pol.
V B skupini je Savič v končnici topa in lovskega para nasproti dvema topoma pri-SiUl Stakića v 48. potezah k predaji. Ga-brovsek, ki je med udeleženci najbolj priljubljen, je bil nerazpoJosen, ker je ponovno dobil točko brez boja. Njegov nasprotnik Filrptic namreč sploh ni prišel na turnir. Sorti je kot crni igral damski gambit nasproti Weisen odlično in je po 34 potezah zmagal. Rabar js v aljehmki nasproti Cindriču spregledal kvaliteto, ni pa sprejel ponujenega remija. In res je Cindrič slabo nadaljeval in agubil. •uharic je v izenačeni poziciji dobil nasproti
Slokan u po kontumaou, ker Je Slokan prekoračil čas LrfOnčarič in Berner sta po 62 potezah remizirala. Kohn je s figuro ve« z lahkoto porazil Kurjačkega. Muždek je v sifinjfi*»IH s Caievom podlegel.
KOLEDAR
Danes: Četrtek, 17. avgusta katoličani: Liberat, Julijana
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Poslednji raketerji Kino Union: Mir na Renu Kino Slo«a: Finale Kino Siska: Ladja .sužnjev
DEŽURNE LEKARNE
Dane«: Dr. Km^t, Tyrševa 43, mr. Trn-koozv ded.. Mestni trg i, mr. Ustar, Selen-biirc;ova ulica 7.
Žrebanje gasilske loterije
Gasilska zajednica dravske banovine objavlja: Žrebanje gasilske efektne loterij je končano. Pričelo se je po opravljenih formalnostih včeraj ob 21. in se zaključilo danes ob pol 10. žrebanje sta ves čas nadzorovala javni notar in uradnik finančne oblasti. Izžrebanih je bilo 1000 številk srečk in prav toliko številk dobitkov. Izid žrebanja bo objavljen v listih, čim bo javni notar napravil posvedočbe o žrebanju. Poleg tega bodo vse gasilske čete odnosno župe kakor tudi trafike, ki co prodajale srečke, prejele poseben seznam izžrebanih številk.
Sokol
Sokol Ljubljana Zgornja Šiška se pripravlja za jesensko delo. Po izredno lepo in dobro uspelih prireditvah se pripravlja
Sokol v Zg. SiSki že za jesensko delo v telovadnici. Poletne dneve bo izrabil še za
pripravo društvenih tekem na orodju in v prostih panogah, za svečano proslavo kraljevega rojstnega dne in zs izlet v Kamniško Bistrico, kamor pohitita članstvo in naraščaj v nedeljo 20. t. m., eni s kolesom, drugi z vlakom, od Stahovice dalje pa vsi peš. Tudi dramski odsek je >.c pod vodstvom nad vse agilnega in požrtvova'nega pedstaroste br. Rihc pričel delo in pripravlja za otvoritveno predstavo priljubljeno ljudsko igro »Deseti brat«. Da se pogovori o vseh pripravah za zimsko delo in zlasti zaradi nameravanega izleta, vabi društvena uprava z načelništvom na sestanek članstvo in naraščaj v petek ob 20. v So-kolskem domu.
Iz Kranja
— Uspela narodna veselica. Ceskoslo-venska  beseda v  Kranju  je priredila ns
vrtu g župana Križnarja v Stražišču svoj tradicionalni >Ceški pout«, ki je uspel nad vse pričakovanje. Kljub kranjski tomboli se je zbralo že popoldne na prijaznem vrtu lepo število zavednih meščanov in prijateljev Cehov. Skoraj polnoštevilno se je zbrala seveda tukajšnja češka kolonija, ki so jo počastili z obiskom veselice tudi njihovi sorodnjaki iz Ljubljane, da ne omenimo še prijateljev iz Ribnice in drugod. — Kranjsko glasbeno društvo je z ubranim igranjem narodnih napevov povzdignilo dobro razpoloženje, proti večeru pa so se zglasili v lepem številu tudi Sokoli, ki so se vračali od slavnostnega razvitja društvenega prapora v Železnikih in tako ponovno dokazali svoje simpatije do naših severnih bratov. Upamo, da tudi gmotni uspeh veselice ni izostal.
— Brivski salon Jurij Slmunac nas naproša za ugotovitev, da se nesreča z bencinom, o kateri smo poročali pred nekaj dnevi, ni pripetila v njegovem obratu, kar s tem rade volje potrjujemo.
Slav ;8-
»SLOVENSKI NAROD«,
DNEVNE VESTI
— Udeležencem glavne skupščine Jugo. slovenskega učiteljskega udruženja, v dneh
19., 20. in 21. avgusta bo v Banjaluki glavna skupščina JUTJ. Udeleženci iz drav. ske banovine bodo odpotovali iz Ljubljane z brzim vlakom v soboto 19. t. m. ob 4.46 zjutraj in bodo prispeli v Banjaluko ob 12.45. V Banjaluki jih bodo pričakali zastopniki nase sekcije, ki jim bodo dali vse potrebne informacije glede prenočevanja in prehrane. 19. t. m. zvečer bo v Banjaluki informativen sestanek vseh udeležen, cev iz dravske banovine.
— Razpis zdravniške službe. Banska uprava dravske banovine razpisuje službo zdravnika zdravstvene občine Vrhnike v lastnosti uradniškega pripravnika za 8. pol. skupino. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno odnosno banovinsko službo v smislu § 3 zakona o uradn-tin ter zdraviliško pripravljalno dobo in vsaj 6 mesecev bol nične prakse iz porodništva in ginekologije. Prošnje naj se vlože pri banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 25. avgusta.
— Uredba o umetnostnem svetu je »topila v veljavo. Umetnostni svet bo štel s predsednikom vred 16 članov in bo sklepal o umetnostnih vprašanjih v sporazumu s prosvetnim ministrom.
— Največji svinčeni rudnik v drta^a. prt. Naš največji svinčeni rudrn^vTrepči pri Kosovski Mitrovici so v torek defmi-tivno zaprli. Rudnik je vodilo podjetje Trepča Mineš Ltd. Že 19. julija ie prišlo med delavstvom in podjetjem do spora. Delavstvo je zahtevalo zboljšanje delovnih pogojev ter zvišanje mezd. Bilo je več pogajanj, a do sporazuma ni prišlo. Delavci So začeli stavkati, podjetje pa je zagrozilo, da bo ustavilo obratovanje za Stalno, če se rudarji ne bodo vrnili na delo. Ker do sporazuma ni prišlo, je podjetje v resnici v ponedeljek zaprlo rudnik, baje po navodilu direkcije iz Londona, Urad-rdštvo in vodstvo, kolikor je bilo Angležev, je odpotovalo v London, rudarji, ki so pa domačini in jih je 2224, pa so ostali brez dela. Zara/di ustavitve taiko velikega obrata je posebno prizadeta Kosovska Mitrovica, ki se je zadnja leta zelo razvila prav po zaslugi rudnika. Med prebivalstvom je zavladalo veliko ne razpoloženje proti ino. zemskemu podjetju. Družba Trepča Mineš Ltd. je bila ustanovljena 1. 1930 in je vložila 1,120.213 funtov šterlingov v obrat kot delniško glavnico. Doslej je imela akupno 2.150.309 funtov šterlingov čistega dobička. Dobiček je torej presegal že nad milijon funtov šterlingov vloženi kapital in je podjetje torej lahko zaprlo rudnik, ne da bi zaradi tega utrpelo vsaj začasno kakšno večjo škodo.
— Ali bo načrt uredbe o elektrifikaciji sprejet. Nedavno srno poročali o novem osnutku o elektrifikaciji. S tem gospodarski krogi niso bili zadovoljni in predložili so zopet predloge za pprememibe in dopolnitve osnutka. Sedaj poročajo iz Beograda, da je gradbeni minister že podpisal načrt uredbe in ga odposlal ekonomsko-finanenermi odboru ministrov v pretres. Kaže torej, da bo uredba kmalu uveljavljena.
— Slaba kvaliteta nvofcenega sladkorja.
Iz mnogih mest v državi se pritožujejo v Beograd nad slabo kakovostjo uvoženega sladkorja iz češko-moravskega protektorata. Kakor znano, moramo letos uvažati sladkor, ker ga lani nismo dovolj producirali v naših tovarnah. Doslej je bilo uvoženega že okrog 150 vagonov sladkorja, nameravajo ga pa še uvoziti Vkrog 100 vagonov. Zaradi pritožbe nad slabo kakovostjo uvoženega sladkorja v Osijeku so sladkor poslali v anaJizo ter ugotovili, da je med sladkorjem 5 odstotkov moke. Ker pri nas velja moka le 3 din kg, sladkor pa 15 din, pomeni to, da bodo naši uvozniki uvozili skupno 50 vagonov moke. če je ves češki sladkor tak. kakršen je ta. Oškodovani bomo za 750.000 din. Vedeti moramo tudi, da bodo konzumenti, ki uporabljajo sladkor za vkuhavanje sadje, se posebej prizadeti, ker se bo vkuhano sadje kmalu pokvarijo zaradi primešane moke.
— Prizad bo Kirpoval neomejene koli. Čine pšenice. Ker so se v nekaterih listih pojavile vesti, da bo Pri za d odkupil skupno le 30.000 vagonov pšenice, namreč samo se okrog 2300 vagonov, ker je je doslej nakupil že skoraj 27.000 vagonov, sporočajo s pristojnega mesta, da so te vesti notorne. Prizad ni določil vnaprej nobene maksimalne količine, koliko pšenice bo nakupil. Zanimanje za našo pšenico na inozemskih tržiščih veliko, posebno v Nemčiji in Italiji, kaže pa tudi. da bo Grčija kupila precej naše pšenice. Zato je neupravičena bojazen, da bo Prizad prenehal nakupovati letošnji pridelek pšenice.
— Jugoslavija je v Evropi druga v produkciji srebra. Po podatkih Društva narodov je Jugoslavija za Nemčijo druga v produkciji srebra. Produkcija je znašala v let h 1937-38 v Nemčiji 203.500 kg, v Ju-goslav ji pa 55.500 kg. Na tretjem mestu je bila češkoslovaška, na četrtem švedska, potem Italija itd.
— Pet nemških lovskih letal je v ponedeljek prispelo v Beograd. Nemčija je lani začela dobavljati našemu vojnemu letalstvu vojaška letala Prevzem teh letal na beograjskem letališču je bil zelo slove, sen.
— Slovaški novinarji bodo obi&Kali Jugoslavijo. V zadnjih mesecih je obiskalo novo slovaško državo več jugoslovensklh novinarjev. Ta obisk je vzpodbudil slovaške novinarje, da obiščejo Jugoslavijo ter seznanijo čitatelje svoji) listov z našimi razmerami   Datum obiska še ni določen.
sklenjeno pa je, da bodo slovaški novinarji potovali v skupini in ne posamezno.
— LetoSnja sladkorna kampanja v nssi
državi se bo začela mnogo prej kakor prejšnja leta, pač zaradi pomanjkanja sladkorja Sladkorna tovarna v Vrbasu je že začela sprejemati sladkorno peso, tovarna v Crvenki pa jo bo začela 21. t- m. Slad. kome tovarne bodo torej začele obratovati že ta mesec.
_ 160 angleških turistov   na p*-niku
»Kraljica Mar*ja«. Na praznik popoldne je priplul v splitsko luko parnik »Kraljica Marija«. Izkrcalo se je 160 angleških turistov. Izlet angleških turistov po Sredozemskem morju in Jadranu je organizirala agencija »Express« v Londonu. Angleži so zelo navdušeni nad našimi naravnimi lepotami.
— župan.razbojnik. V Belovaru se bo te dni začela senzacionalna razprava pri okrožnem sodišču proti bivšemu županu Koturku. Jože Koturak je bil zelo ugleden posestnik in so ga ponovno izvolili za župana v Velikem Trojstvu. Sedaj je ob-dolžen. da je 17. maja v Curovcu oropal 701etno Evo Miklovič. Odnesel ji je nad 23.000 din. Za razpravo vlada izredno zanimanje.
— liletna deklica skočila pod vlak. 14-
letna Katarina Sebesjan iz Varaždina je hotela odpotovati z doma ter si poiskati službo. Ker ji je oče to branil, je pobeg, nila skrivaj z doma v Čakovec, da si preskrbi potne listine za potovanje v Beograd. Ko je oče to zvedel, jo je sel iskat ter jo pri vedel domov. Doma jo je tudi pretepel. To je dekle tako razžalostilo. da je zopet pobegnilo z doma ter se vrglo pod brzovlak v Kotoribi. Vlak jo je popolnoma razmrcvariL
— žrtve pretepov. B bolnico so prepeljali več poškodovancev, ki so dobili hude poškodbe med pretepom. V Kočevski Reki je bil včeraj ponoči napaden 311etni posestnikov sin Franc Knesper, ki ga je nekdo oklal z nožem po životu. Med pretepače je zašel tudi 231etni hlapec Ignac Godec iz okolice Stične, ki ga je napadalec poškodoval z nožem po vsem telesu, zlasti pa na prsih. — Erjavec Avgust, posestnikov sin iz Oselice, jo je izkupil v neki gostilni, kjer so ga pretepači obdelali s koli po životu in mu zlomili tudi desno roko. — Iz Zg. Tuhinja pa so prepeljali v bolnico Jerneja Hribarja, ki ga je nekdo treščil s kolom po glavi.
— Nesreča ne počiva. Posestnik Ivan škof z Vrhnike je snoči padel s kozolca in se huje poškodoval na glavi. — Hlapec Al Bek iz št. Vida pri Stični je padel z lestve in si zlomil desno nogo. — Mizarjeva žena Alojzija Potočnikova iz Slov. Ja-vornika je na vožnji z motorjem v Kranj padla in se hudo poškodovala po životu ter po rokah. — S skednja je včeraj padel 181etni posestnikov sin Anton Konnšek s Polsn-ika in si zlomil desno roko. — Paznik elektrarne na Fužinah Vinko Fink je snoči domov gredoč padel s kolesa in se poškodoval na glavi — V bolnico so prepeljali davi tudi 71etnega Romana Pašku-lina iz Rožne doline, ki je na Rožniku splezal na hrast in padel na tla. Dečko se je pobil po glavi in rokah.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo delno oblačno in spremenljivo vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura v Splitu 30, na Visu 28, v Dubrovniku 27, v Kumboru 25. v Sarajevu 24, na Rabu 23. v Zagrebu in Beogradu 22. ,v Ljubljani 20 1, in v Mariboru 16.7. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.3, temperatura je znašala 11.6.
Iz Lfublfane
— lj Prvi trnovski sejem bo priredilo Sokolsko društvo I Juhi jana II v nedeljo na svojem letnem tek>vaxiišču v Trnovem. Na prireditev vabi vse prijatelje in znance ter jih opozarja, da bo na sejmu na prodaj vse najboljše. Vstopnina samo 5 din. Ples zastonj.
—lj Pogreb stavca J. Ferjančiča bo v petek ob 15. iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
—lj Trava za zatiranje prahu: Prejeli amo: V vasem lnstu čitamo vsak dan pritožbe iz vseh delov mestne periferije nad cestnim prahom, ne manjka pa tudi pohval mestni občini, Id se v zadnjem času baje resno trudi, da predvsem v središču mesta onemogoči vsak prah. Kakor vidimo, so sredstva, ki se jih mestna občina poslužuje, precej draga, dočim ie recept, ki ga je začela mestna občina uporabljati za periferijo, mnogo cenejši. Naj opozorimo, da so manj prometne in vendar polno zazidane ulice v Spodnji in Zg. giški ter tudi hodniki ob kraju poraščeni s travo, v prejšnjih letih so jih običajno v jeseni opleli predvsem zaradi očiščenja odtočnih kanalov, da ni v primeru južnega vremena pozimi nastala prevelika poplava. Lani so to navado ponekod' docela opustili ter prepustili ulice, hodnike, odtočne razore in stanovalce usodi. Doslej hvala bogu Se ni nihče utonil in slo bo morda vse po sreči. Na teh ulicah in hodnikih je trava letos seveda ie bujnejša in kna to dobro lastnost, da omejuje prašen je. Ker pa imajo nekateri stanovalci ali pa njihovi znanci in prijatelji tudi razna motoma vozila, konjske vprege, da, celo smetar se od časa do časa pojavi na naših zelenih ulicah, pa tudi brez drv in premoga žal ne moremo ostati, so cestišča tudi pri nas v izmeri kakih 4 m dokaj izvožena in nam prav orav tako ne prizanaša. Prebivalci v Sp. šiski smo sicer dokaj skromni in ne zahtevamo, da bi se nase zelene ulice potresale s soljo, kar bi morda lahko ustva-
NE ZAMUDITE FILMA, ki
MIR NA RENU
>Jio tsmo sedanje doba, flam, U govori glasno se mir in priJsSffiJstre
! — PACK SUR LJE BKEV, po slovitem romanu Ple rrea Claudea. —
flokrln Alfa, Joka Loder. Ne zamudite tega  »poreda i Ob 16., 19. in 31. uri. KINO UNION — TEL. »-21
f
F AN čl VERBIC, roj. KOM AN javlja vsem sorodnikom, prijateljem
in znancem pretužno vest, da je po kratkem težkem trpljenju za vedno zaspal moj srčno ljubljeni predobri soprog, brat, svak in stric, gospod
Drago Vili Verbič
adm. kap. v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 18. t. m. ob 17. url izpred niše žalosti, Gale t ova ulica 33 (pri Celovški cesti št. 98 — desno), na
pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 17. avgusta 1939.
Z**ulo& octali
rilo res vzorno pašo, vendar pa prosimo, naj bi nekatere stranske ulice, med njuni tudi Podlimbarskega, včasih vsaj nekoliko poškropili. Morda na magistratu ne menijo, da Podlimbarskega ulica, ker nima mnogo prometa in je s travo poraščena, ni potrebna škropljenja, ali pa smatrajo prebivalce v Podlimbarskega ulici za meščane tretje vrste
—lj Tudi ulice na Mir ju so potrebne večje nege. Nekatere ulice na Mir ju so silno razkopane ne samo ob robovih, marveč so kotanjaste tudi po sredi cestišča, kjer stoji po dežju voda. Podaljšek Marmonto. ve ulice, kjer so zgradili v zadnjem Času nekaj lepih novih vil, je že kar preveč zanemarjen in bo treba tudi tu misliti na izravnan je cestišča.
—lj Kopalna sezona se zaradi hladnih dni nagiba h koncu? Razna kopališča v mestu in v okolici, ki so bila preje zelo živahna, postajajo dan za dnem bolj osamljena. Prenehalo je vrvenje kopalcev tako na Ljubljanici kakor tudi na Savi in celo na Gradaščici pri Bokavcah in ob Malem grabnu v Mestnem logu. Kopalna sezona letos ni bila baš najboljša, a tudi ne najslabša, saj je bil posebno julij zelo vroč. Upajmo, da tudi za kopalce Še ni vseh dni konec in da se bodo kopališča oživela vsaj še za par dni, ki jih smemo pričakovati lepe in solnčne do konca meseca.
SKUŠE
prodaja jutri (skombri) kg samo din 14.-
IBAU- J. OCR INC
Pogačarjev trg
—lj Se en žepar prijet. Poročali smo, da je policija aretirala drznega žeparja, ruskega emigranta Hasana Herca, ki je po rodu žld, po poklicu pa brivski pomočnik. Policija je hkratu prijela še enega žeparja 401etnega Lenarta Škrinjarja iz Pregrade. Skrinj ar je izučen pek pa se je ra. je podal na kriva pota in postal žepar. Zasačili so ga, ko je skušal neki ženski v .gneči izmakniti denarnico iz ročne torbice. Ko so ga na policiji preiskali, so našli v njegovih hlačah všit skriven žep, kjer je skrival svoj plen.
Iz Celja
—c Pevski koncert mariborskega »Jadrana« v Celju. V nedeljo dopoldne od 10.30 do 12. bo priredilo pevsko društvo »Jadran« iz Maribora pod okriljem društva »Soče« v Celju velik koncert v mestnem parku. Moški zbor šteje 45 pevcev in bo izvajal 17 narodnih in domoljubnih pesmi. Vso javnost opozarjamo na to prireditev.
—c Napredovanja, Za višje pisarniške oficiale v 7. položajni skupini sta napredovala pri sreskem sodišču v Celju Anton Kramer in Anton Cmer.
—c Posebni vlak je odpeljal na praznik popoldne številne obiralce hmelja v Savinjsko dolino, kjer se bo pričelo splošno obiranje hmelja v glavnem 18. t. m.
—c Julka Ter čiče va rani kuje vsako udeležbo pri umoru v Medlogu. Po zaslišanju Grebenškovih tovarišev je prišla na vrsto sedaj tudi Julka Terčičeva, natakarica pri umorjenih Ocvirkovih o kateri trdijo, da je ona tudi pomagala pri zasnovanju medlo-škega umora. Terčičeva je bila pripeljana iz preiskovalnega zapora na kraj, kjer je bil izvršen umor ter je zanikala vsako sodelovanje pri umoru, ter trdi, da je nedolžna pri vsej stvari. Kakor znano je Terčičeva ljubica Avgusta žganka ter sta se mislila celo poročiti. Ona še ne ve, da je bila ostala družba že vsa aretirana ter se pri zasliševanju zapleta v protislovja. Gotovo bo nadaljna preiskava pokazala, kdo je bil vse soudeležen pri raznih umorih in roparskih napadih, ki jih je dolge mesece izvrševala nevarna tolpa.
—c Kolo je ukradel. 18-letni Slavko K. iz Maribora si je izposodil od nekega pekovskega pomočnika v Pirničah na Gorenjskem kolo za 10 din rekoč, da mu bo kolo takoj vrnil. Namesto, da bi to tudi storil je izginil s kolesom ter se pripeljal v Celje, kjer ga je policija aretirala.
—c Specialiteta celjskih ulie. Posebne vrste odlika naših ulic so slabi hodniki za pešce. Povečini so grajeni tako, da zastaja voda ob zidovju hiš in brizga izpod pregibnih ploščic prav prijazno v pasante. Imamo izvestne nevarne rajone, ki jih domačini že poznamo. Prvo nagrado bi gotovo zaslužil hodnik mimo pošte proti hiši Mestne hranilnice v Cankarjevi ulici. Ako si imel srečo, da si prišel mimo pošte bres »globljega pozdrava«, storiš prav, ako stopi« kar na cesto, sicer ti v dežju hodnik pred Mestno hranilnico v Cankarjevi ulici prav gotovo da temeljito signaturo. Bog ve, ali bi bili stroški res tako veliki, da bi se v lepem Celju odpravili taki nedostatki. Ako pa Se ni razčiščen kompetenčni spor. kdo da je dolžan vzdrževati hodnike, pa ga resite vsaj pred jesenjo in zimo, ki pride.
—c Nesreča ne počiva. 21-letni delavec Ciril Freitag iz Zagrada pri Celju si je pri delu prereza! dlan desne roke. — Ko se je peljal 25-letni Alojz Kozole trgovski potnik iz Sv. Krištofa pri Laškem, s koiesom mimo Rimskih Toplic mu je odpovedalo krmilo, da se je zaletel v kup gramoza ter se pri padcu potolkel po glavi. Josip šteble 10-letni posestnikov sin iz Vojnika okolica je doma padel ter si zlomil desno roko v zapestju. — Mlat-lnica je zdrobila prstanec in mezinec leve roke petletnemu posestni-Kovemu sinu iz Huma ob Sotli Vinku Vra-žiču. — Privorsek Cecilija, 25 let stara žena delavca iz smarjete pri Celju je padla v Tmovljah s kolesa ter si je zlomila desno roko pod laktom. — Tramšek Jera preužit-karica lz Rogaške Slatine je doma padls ter si zlomila desno roko v laktu. Vsi se zdravijo v celjski bolnici.
—c Napadla sta ga In ranila. Ko se je
peljal s kolesom 25-letni Stanko stigllc mesarski pomočnik ls Rečice ob Savinji 13. t. m. ob 23. mimo Radmirja sta ga napadla Ivan Filač in Ivan Benda iz Radmirja. Podrla sta ga s kolesa ter mu prizadejala poškodbe na desni roki, da se je moral zateci v celjsko bolnico.
—c V mestnem zavetišču v Medlogu je umrla 61-letna mestna reva Ivanka Vrhovnik.
—c železniške premestitve Iz Šibenika je bil premeščen v Celie višji kontrolor Fran Gerl v Grosuplje p« je bil premeščen kontrolor ns celjski postaji g. Roman Oberlindtncr.
i
FINALE
SAMO danes in jutri ob 16., 19. in 21. uri. Vesela dunajska opereta v režiji Geze Bol var i ja: Kathe Nagy, Lucie Englisch. Hans Holt, Hans Moser in dr. Glasba: Franc Doelle. _;      KINO SLOGA, tel. 27-30_
POSLEDNJI RAKETERJ1
KINO MATICA
tel. 21-24 — ob 16., 19. in 21.
Film realistične, socialne vsebine. — Zatiranje nasilja in terorja v strašnem »podzemlju«. V gl. vlogah GEORGE BRENT in lepa G L O R I A DICKSON
Velik uspeh tnurepoljskih kasačev
ki so si priborili juge si o venski derbv
Ljutomer, 16. avgusta
Z včerajšnjim drugim dnem konjskih dirk na Cvenu pri Ljutomeru se je ponovno utrdil sloves muropoljskih kasačev, saj si je priboril jugoslovenski kasaški derbv konj kmečke reje. muropoljski kasač ki je last kmeta in vzornega konjerejca g. Alojza Slaviča iz Banovcev pri Ljutomeru.
Organizacijo dirk je priredilo Kolo jaha-čev in vozačev v Ljutomeru, dirke pa so vodili predsednik g. Šumak Mirko, namestnik g. Bauksrt Jan. sodniki: gg. Konig Franc, Funk Edo, dr Ciril Porekar, Luk-min Hubert, Galunder Franc in Skuhala Franc; handicaper ie bil g. Konig Franc, končnik g. Porekar Vlado starter pa g. Baukart. Administrator dirk ie bil agilni tajnik g. Vlado Porekar
Čeprav je ponoči in dopoldne deževalo, je bila razmočena proga se povoljna. Zaradi dežja se diike ni udeležilo mnogo tujcev, ki so sicer svoj prihod prijavili, a so ponoči in dopoldne izostali Kljub temu se je zbralo na dirkališču do 1500 ljudi domačinov in gostov iz Ljubljane Maribora, Čakovca Varaždina, Zagreba in drugih krajev Med odličniki so b;li zastopnik bana, sreski načelnik dr. Farčnik, podpredsednik centrale jug. kasaških društev Franc Konig. predsednik žrebčarne inž Hvastja. predsednik Zadruge za vzrejo žrebet Sta-vič Alojz, pogrevali pa smo naše kmetijske strokovnjake.
Jugoslovenski derbv se je vrši! ob 30let-nici Zadruge za vzrejo žrebet v Ljutomeru Vse dirke so kljub razmočenemu terenu dosegle lep usneh. doseženi časi so bili zelo povoljni, kar nač potrjuje vrednost cvenskena dirkališča, ki spada med najboljša v državi
Jugoslovenski derbv si je priboril 4letni vranec. konj kmečke reje ki ie last g. Slaviča Alojza iz Banovcev v času 5.37 in 1 442 km, ki mu je zaradi tega pripadla nagrada 12.000 din ter častna nagrada Kola jahačev v Ljutomeru ki mu je poklonijo lavorjev venec s troboiko in spominskim trakom
Mursko polje in njega konjerejci so z velikim zadovoljstvom sprejeli vest, da si je na jugoslov derbv-meetingu priboril prvenstvo konj muropoljskega kmeta Alojza Slaviča, ki spada med najboljše in najsposobnejše kmečke konjerejce. s čimer je pri boril čast Murskemu polju, muropoljskemu kmetu in  muropoljskemu kasaču
Rezultati posameznih dirk so bili naslednji:
/. dirka Ljutomer (enovprežna dirka za dveletne jugoslovenske konje): 1 Splendit (Sumak, Ljutomer) 2.55, 1.51 km, 500 din: 2. Slavček (Jureš, Bunčani). 3.01, 2.05 km, 250 din; 3 Rada (Vreg. Ljutomer) 3 02. 2.075 km. 150 din: 4. Palestra CHeric. Boreči), 3.03. 2.04 km, 100 din; 5. Svallov (Sumak. Ljutomer), 3.09. 2.02 km.
//. dirka Centrale jugoslovenskih ki ških društev (heat vožnja 2 do 3 za 4 do 12-letne konje): 1. Mirca (Veitzl, Maribor) 2.43, 1.372 km; 2. Toska (Filipič, Maribor) 2.43.5, 1.375 km; 3. Kadet (Droppučič, Sv. Ivan Zeleni, sav. ban.) 2.45. 1.382 km; 4. Samers (Funk, Zagreb) 2.46. 1.298 km.
///. dirka občin ljutomerskega sreza (to-lažilni handicap za 3 do 12-letne jugoslov. konje iz ljutomerskega sreza): 1. Lidija (Vaupotič, Lukavci) 4.07, 1.42 km, 1000 din; 2. Prima II (Spindler Bunčani) 4.10, 1.54 km. 700 din; 3. Marijan (Berden. Ba-binci) 4.15. 1.44 krr., 300 din; 4. Princesa (Slavič, Grabe) 4.16, 1.425 km 200 din: 5. Nida  (Galunder,  Veržcj) 4.17.  1.555 km;
6. Lošin (Ritonja. Gornja Radgona) 4.27. 156 km; ;7. Primas (Heric. Boreči) 4.33. 2 km.
IV. dirka druga heat vožnja: 1. Toska 2.43. 1.375 km; 2. Mirca 2.43.5, 1.379 km; 3. Kadet 2.46. 1.39 km;    4. Samers 2.40.
1.31 km.
V. dirka jugoslovenski kasaški derbi za 4-letne v kraljevini Jugoslaviji 1. 1935 rojene in odgojene konje, ki še niso zmagali v inozemstvu: 1. Nelson Viktor (Slavič Alojz, kmet. Banovci) 5.37, 1.422 km, 10.000 din in 2000 din nagrade kot privatnemu odgojitelju zmagovalca. 2. Salta (Sumak, Ljutomer) 5.40, 1.43 km, 3.500 din; 3. Danica (Veitzl. Maribor) 5.51. 1.46 km, 2000 din; 4. Kornel (Obadič, Sombor) 5.57. 1.485 km, 1500 din; 5. Muki (Kiseljak, Zagreb) 6.08. 1.517 km. 1000 din; 6. Parafina (Slavič Ludvik, Grabe) 6.35. 1.59 km; 7. Firlica — odstopila.
VI. dirka Cven (enovprežna dirka za 3 do 12-lctne jugoslov. konje): 1. Turitari (Veitzl, Maribor) 3.55. 1.37 km, 1100 din; 2. Lada (Stoja Bijenik, Zagreb) 3.57, 1.46 km, 600 din; 3. Janko (Filipič, Maribor) 4. 1.453 km. 350 din, 4. Lidija (Vaupotič, Lukavci) 4.01, 1.427 km. 250 din; 5 Princesa (Slavič Ludvik, Grabc) 4.06. 1.46 km; 6. Marijan (Bertlcn   Babinci) 4.10, 1.495 km;
7. Danica (Stoja Bijenik Zagreb) 4.11. 1.54 km; 8. Legro (Novak. Banovci) 4.15. 1.45 km; 9. Firlica — odstopila.
Vil. dirka, tretja heat vožnja: 1. Toska 2 42, 1.377 km: 2 Mirca 2.43. 1.382 km; 3. Kadet 2.44, 1.385 km: 4 Samers 2.46, 1.302 km. — Skupni rezultat heat voženj: 1. Toska (Filipič. Maribor) 1400 din; 2. Mirca (Veitzl. Maribor) 600 din; 3 Kadet (Dro-pučič Jovo. Sv. Ivan Zeleni) 300 din; 4. Samers (Funk  Edo. Zagreb) 200 din.
Vili dirka, dvovprežna amaterska vožnja Joška Rajha (za 3 letne in starejše konje vseh krajev ki so 13. 8. dvovprežno skupno dirkali): 1. Orlov-Toska (Filipič, Maribor) 155. 1.455 km 1100 din; 2. Muki-Sylent (Kiseljak-Funk Zagreb) 6.02, 1399 km, 600 din: 3. Legro Marijan (Novak-Ber-den) 6.11, 2.06 km ^00 din: 4. Lidija Lošin (Vaupotič J.-Ritnnja M.) 6.18, 2.16 km, 200 din.
SPORT
—  Nastop naših  plavačev v Ljubljani.
Ljubljanski plavalni podsavez j e povabil Cesky plaveckv klub iz Prage na tekmo, ki bo v soboto 19. in v nedeljo 20, t. m. ob pol 21. in bo nudila športnemu občinstvu velik užitek. Naši plavači letos niso imeli prilike nastopiti na kaki večji plavalni pnreditvi. Sedaj bodo lahko pomerili svoje moči s plavači Češkega pla-veckega kluba iz Prage. Člani teg-a kluba so si pred kratkim priborili lepe uspehe v tekmah za prvenstvo češke. Tako je na primer Novotnv osvojil prvenstvo na 400 metrov prosto, Buchta na 100 m hrbtno in Sehrig na 200 m prsno. Njihova Štafeta 3X100 m mešano v postavi Buchta, Sehrig, Landkarnmer je bila zmagovita m je dosegla rekord. Proti Cehom bodo plavali izključno člani SK Ilirije. Dt. vVilfan, ki služi kaderski rok, bo nastopil na 100 m prosto in 100 m hrbtno. Interesantna borba bo na 100 m prosto med njim in Fri-čem. Frič je že v Zagrebu dosegel na tej progi lep čas in dokazal, da je še vedno na višku. Za zaključek bo vaterpolo tekma med CPK in reprezentanco Ljubljanskega plavalnega podsaveza. V češkem moštvu nastopa šest reprezentantov. Inž. Bušek B-ankar je odigral med drugim 60 reprezentatnTiih tekem. Tudi ostali člani moštva so večkrat nosih državni grb. Vstopnice se dobe v športni trgovini Sport-Kmet na Aleksandrovi cesti. V pred prodaji so na razpolago samo sedeži. Permanentne vstopnice se dobijo po znižani ceni.
Motoeikiistlčne  gorske  hitrostno dirke
bo priredil 20. avgusta ob 15. Moto-Her-mes Ljubljana na cesti Velika Loka—Čatež. Proga bo dolga 6520 m. Start bo v Veliki Loki pri kolodvoru, cilj pa pri gostilni Urbsnčič v Čatežu. Kot konkurenti bodo dopuščeni le Člani Moto.Hermesa. Vozači drugih klubov lahko vozijo izven konkurence. Prijave ss sprejemajo se danas v tajništvu kluba Dvoržakova 3. (tel. 24—07). v primeru slabega vremena bo dirka preložena na nedoločen Čas.
OUZD v juliju
Ljubljana, 17. avgusta V juliju je imel OUZD v Ljubljani povprečno 106.452 zavarovancev, ln sicer 69.395 moških in 37.057 žensk. Povprečen stalež zavarovancev se je od julija lani zvišal za 2548 delavcev. Večji je bil tudi stalež bolnikov. Za delo nesposobnih zavarovancev je bilo 2967 ali 224 več kakor lani v istem mesecu. Lani je bil odstotek bolnikov 2.64. letos pa 2.79%.
Značilno je, da se jo znižala tudi povprečna dnevna zavarovana mezda, ki je znašala julija 24.92 din. Letni padec je znašal 0.22 din. Skupna dnevna zavarovana mezda j« znašala julija 2.652.990.80 din in je bila višja od lanske za 40.823 din. Ta porast je pa izkazan le pri moških zavarovanci!, medtem ko je skupna zavarovana mezda pri zavarovankah celo padla in sicer zs 8592 din.
Z Jesenic
.. ______ Sokola« Naš So-
kol bo priredil v nedeljo 20. t. m. v proslavo SSletoJce Javni nastop, pri katerem bodo sodelovali vsi društveni oddelki m godba mm pihala. Poteg domajMh sokolskih
. ---tudi vzor-
k| st jo
Prt
Iz Trhnvel]
— Lepi uspehi ni^ših gasilcev. Gasilstvo rudarskih revirjev je lahko ponosno na uspehe, ki jih je doseglo pri kongresnih tekmah v Ljubljani. Posamezni roji naših čet so se pri tekmah plasirali na odlična mesta, zlasti pa je krasen uspeh, ki ga je dosegel pri tekmah poedincev član trške gasilske čete Viljem Okorn, ki si je priboril prvo nagrado kongresa, zlati pokal gasilske zajednice dravske banovine, raezn tega pa ej bil tudi odlikovan s srebrnim zajedničnim križcem in diplomo. Ta uspeh je za naše gasilstvo tem bolj razveseljiv, ker ga je dosegel delavec-rudar, sin stare rudarske rodbine. — Gasilstvo rudarskih revirjev pa se na kongresu ni ponašalo le s tem lepim uspehom, marveč tudi a trboveljsko rudarsko godbo, ki je naše gasilske čete spremljala na vseh pohodih na kongresu. Rudarska godba Je prt tej priliki nastopila tudi pred generalnim ravnateljstvom TPD v Gledališki ulici, kjer je Istočasno nastopil tudi pevski zbor rudarskih gasilskih čet. Godba kakor pevel so bili od zbranega občinstva obsuti s cvetjem ln nagrajeni z navdušenim odobravanjem. — Kon greš je. napravil na tukajšnje udeleženca vtis, ki ga ne bodo pozabili, slasti pa je spodbudil nafte gasilce k novim naporom sa prospeh in napredek plemenite gasilske ideje.
NAVADA JE ŽELEZNA SRAJCA Gospa gre zvečer v gledališče in pusti svojega moža samega doma. Ko se vrne, ga vpraša:
— Ali si me kaj pogrešal, mostoek?
— Ne, — odgovori mož, — navil radio, da sem poslušal predavanje.
Stran 4
Mars se ni oglasil na signale z zemlje
in se tudi ni mogel, ker pravita dva učenjaka, da je en san ocean ledu
V noči na 28. julija se je bil Mars najbolj približal naši zemlji, in sicer na 54 milijonov kilometrov. To se zgodi enkrat v 15 letih. V trm ća su je Mars vedno najsvetlejše nebesno telo in že od pamtiveka je opozarjal ljudi nase. Po mnenju zvezdo-alovcev je bila samo Pepelčica, ker je zaradi svoje ekscentrične poti zemlji v večjem delu svojega krogotoka tako oddaljen, da ga ne moremo dobro opazovati. Mars je bil vedno predmet pozornosti zaradi svoje rdeče svetlobe in navadni zemljani so mu pripisovali poseben pomen, ćeš da oznanja njegov pojav na nebu vojno, če je to res, se moramo torej zdaj pripraviti na vojno, ker je nam že zelo blizu.
Vse to se je Izpremenilo leta 1877, ko je objavil Italijanski svezdoslovec Schiapa-relli izsledke svojih opazovanj Marsa. Ljudje so jeli nehote motriti to nebesno telo z navadnimi očmi, ki so našle v njem naši zemlji podoben planet, če so videli, da so postalo ploskvice na Marsu, ki so precej debele, nekoliko rdečkaste, so si ta pojav takoj pojasnili s tem, da je morala nastati na Marsu vulkanska katastrofa. Izračunali so njegovo temperaturo in gostoto ozraels po kateri bi 5*e dalo sklepati o vrsti na Marsu živečih bitij. Skratka, vse se je sukalo okro^r trsa, da se posredno ali neposredno dokaže.. da je Mars obljuden.
Zakaj ni bilo odgovora
Zadnje dni. ko je bil Mars zopet >tako
bhzu<. se je razširila vest. da je opazil svezdoslovec Slipher na Marsu sledove rastlinstva, kar naj bi potrdilo domnevo, da je Mars obljuden V javnost je prišla tudi vest, da so oddajali v noči od 27. na 28. julija s Hevdonove zvezdarne v Ameriki brezžične signale z \isokofrekvenčnim oddajnim aparatom 40 oddajnih aparatov na kratke valove je bilo pripravljenih, da hi sprejeli vesti z Marsa. Odgovora pa sc-nihče ni dočakal in ga ne bo, kajti je en sem ocean ledu in na njem ni niti iskrice življenja.
Tako trdita in svojo trditev zelo loto podpirata inž. Horblger in Fauth v >jem nauku, ki sta ga nazvala >Nauk o kozmičnem ledu«. V njem sta postavila povsem novo koncepcijo o postanku na-sonenega sistema. V logičnem vrst-redu sta prikazala sliko njegovega navoja in sedanjega stanja. Vsi planeti, kar se jih suče okrog wtica. so ra^en naša zemlje mrtva, z ledom pokrita nebesna telesa. Samo naša zemlja, ki ima dovolj 'vode in dovolj toplo notranjost, omogoča edino Živi jen jen os n o cepljenje vode v vo-/9Rc in lcisHk.
Kanali na planetu
Mars ne more nikoli odgovoriti na signale z zemlje, ker je obdan z jeklenim oklepom. Njegovi kanali niso delo visoko razvite tehnike živih, mislečih bitij, temveč delo sončne gravitacijske sile, ki vpliva na vso njegovo ledeno skorjo in z njo pokrito vodno maso tako, kakor luna na našo zemljo, na kateri povzroča morsko plimo in oseko. Pod vplivom sončne gravitacijske sile nastaja na Marsu plima, to ae pravi nabiranje vode na ekvatorju, v Čemer jo ovira   ledena skorja.
Voda torej išče pot najmanjšega odpora in to so stikalne ploskve med praledom in grmadami, padlimi z asteroid. Privlačeva-
Gorenjske prage
Društvo   železniških   uradnikov   le ood
snrnjim naslovom izdalo brošuro, ki ima namen zainteresirati poleg merodajmh čiri iteljev tudi š:rse sloie za izbolišanie železniškega prometa na goreniskih progah. Znane so pritožbe in pobude, ki se nanašam na te proge Sicer se železniška uprava trudi, da zadosti večjim potrebam. Fnotima proga ne more obvladati vseh potreb tako. da bi se promet vršil vedno v redu in pravočasno Prav zanimiva ie ugotovitev v brošuri, da ie bilo lansko Ipto v enem dnevu pri vseh vrstah vlakov 40 ur zamude S sreči tako visoke zamude, to se vidi iz pritožb ootujočesta zamude, to se vidi z pritožb notuioČega občinstva Kai nai porečejo k temu še prizadeti žel. uslužbenci. Tudi na to se moramo ozirati. Sai ni vseeno, če pride uslužbenec iz službe zmučen domov z eno ali dveurno zamudo.
Brošura razpravlja o sedanjem stanju gorenjske proge ter stavlja predloge, ki bi jih bilo treba izpolniti Tako izvemo, da je narasle! potniški promet v zadnjih 12 letih za 56*/*. "Letno se vozi sedaj na teh progah 2.924 000 potnikov. Tudi tovorni promet ie tako močan, da ie že dosegel dopustni obseg.
Tudi z brzinami posameznih vrst vlakov se peča brošura ter prihaja do precej ne razveseli ivi h izsledkov. Potovalna brzina brzovlakov znaša le 44.4 km na aro. potniških 28.7 km in brzotovornih vlakov le 19.3 km. Da te brzine ne ustrezajo si
lahko predstavlja vsak sam. Vzroki so stare izrabljene tračnice in enotirni promet. Prav zanimiva je ugotovitev, da vagoni, ki jih dostavi železnica za prevoz potnikov, niso popolnoma izkoriščeni, čeprav tožijo potniki, da je na vlaku velika
na po soncu, jih prodre in udari ven, a tu takoj zamrzne. Po tem, kakšna je lega stikalnih ploskev na kraju, kjer jih voda
prodre, to se pravi bodisi v isti ravnini ali pa nad njimi, si poišče voda svojo pot. V prvem primeru se razlije po obeh straneh preliva in 9 tem napravi obliko kanala, ki je širok in se zdi kakor razlit. V drugem primeru je kanal ostro omejen samo na eni strani, na drugi je pa kontura nejasna. Tako pojasnjuje Horbigerjev nauk pojav, ki so ga poprej pripisovali delu Marsovih prebivalcev. Vsi zaključki tega nauka imajo karakteristično potezo, da nikjer niti v najmanjšem niso v nasprotju z veljavnimi fizikalnimi zakoni prirode.
gneča. Važno poglavje tvori vprašanje dobička, ki ga ima železniška uprava od teh prog. Iz brošure je razvidno, da znaša njih čisti dohodek skoro 70 milijonov dinarjev letno. Čeprav ie težko točno ugotoviti dobiček, ker se ne vodi podrobnejša statistika, se da vendar ugotoviti, da ori-našajo gorenjske proge lep dobiček.
In ravno na tej ugotovitvi temelji drugi del brošure, ki vsebuje predloge, kai je treba storiti, da se izboljša današnie stanje. Brošura navaja štiri predloge:
a) naprava drugega tira na progi Ljubljana—Jesenice: dosedanji napori železn. uprave, ki je preuredila dve postajališči (Zabnica in Otoče) so nezadostni. V načrtu so sicer še druga izboljšanja, toda to so samo načrti. Vse nevšečnosti se dajo temeljito odpraviti le z drugim tirom;
b) ureditev novih postajališč Dravlje in Ladja pri Goričanah. ki bi imela dovoli potnikov, da se izplača zgraditev;
c) uvedba novih potniških vlakov; med posameznimi vlaki na progi Ljubliana— Jesenice so prevelike časovne razdalje. Zato je potrebno, da se uvede nov vlak iz Jesenic ob 8.26. ki bi prišel v Ljubljano ob 10.5; iz Ljubljane naj bi odhajal nov vlak ob 10.50 ter drugi šele ob 12 uri 20 min., izletniški vlak do Škofje Loke pa naj se spremeni v vsakodnevnega:
č) zgraditev proge: Podnart—Krona— Bled—Boh Bela (dolžina 20 km). S tem bi se bohinjski kot znatno približal Ljubljani.
Za vsa ta izboljšanja finančno vprašanje ne bi bilo pretežko, če se pomisli, kako zelo so donosne gorenjske proge. Na ta način pa bi bile vse težkoče odstranjene. Zanimivo je tudi to, da brošura ne zagovarja uvedbe motornih vlakov Potrebni so lažji stroji in vagoni. Da se bo moglo tudi hitreje voziti, — Brošura se
naroča  pri društvu železniških uradnikov.
MALI OGLASI
50 par, davek posebej PrekSet leta ve bese Ja Din L—, davek posebej.
pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložit] —»»mir** — Popustov za male oglasa oe priznamo.
RAZflO
80 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
Male oglase »Slov. Narod«
■prejema uprava do 9. are dopoldne.
NAJBOLJŠO MEDICO v Menami — Ljubljana, ni- 6. 367T
Okasa tablete
Prt
spolni slabosti
poskusite
OKASA
tablete aa
tu o i k e
100 tablet Dio 220.— proti povaatju Dobijo aa v vseh lekarnah 2astopa 1 k: Bfr. Rozman Miroslav, Beograd — Terazlje 0
Ost* «g. 8. Br. 5846/39
TURISTI I
Predno odhajate na planine, ne
pozabite si nabaviti fin cvetlični med ? Medarnl — Ljubljana, Zidovsks UL 5. 36/T
KLISEIt
4 ENO IN
i VEČBARVNE
TRAJNO ONDULACMO
s S-meseeno garancijo, v modernih frizurah Vam napravi z najnovejšim aparatom za ceno din 50.— >Salon Merlak«, Sv. Petra c. 76. 2510
PRODAM
Beseda 00 par, davek posebej Najmanjši znesek 8 Din
PO PRIZNANO NIZKIH CENAH
najboljše obleka, parilo Is vs« oblačila pn PRB8KBRJD, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14
a. T.
OREHOVA JEDRCA
lepa, izciščena, dobite najceneje v Medarnl — Ljubljana, Židovska ul. 6. 36/T
ZARADI BOLEZNI
naprodaj v provinci res dobro
vpeljana in dobro idoca modi-stovska obrt z veliko zalogo in vsem inventarjem. — Vprašati v Celju. Gosposka ul. 19, Viktorija Kos. 2508
KOROŠKE BRUSNICE
(Preiselbeeren) dnevno sveze, razpošilja po 6 — 8 din samo šlebnik, Zagreb, Pantovčak 22.
2507
~"    U SVEZE CESPUE
debele asa. vkuhavanje Din 2-50; namizne hruške, kisla jabolka Din 260 franko voznina razpošilja po 50 kg G. Drechsler, Tuzla. 2509
DOPISI
Beseda 50 par davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
RAD BI SPOZNAL
rea lepo dekle, lahko tudi preprosto, ki razume življenje, kakršno je. Starost do 24 let. će mislite, da morete biti dobra prijateljica, pišite na upravo
»Slovenskega Naroda« pod šifro > Se v eda. sam«. 2383
Ako prodajaš, kupuje*,
oglata)
v msfi oglasnik
»Slov. Naroda«
narodna
"Tiskarna
I UUBUANA
PRJLPSOSTE U MAJPMRJ&B
Makulaturni papir
proda
uprava »Slovenskega Naroda14 Ljubljana, Knafiljeva ulica štev. 5
b Zagorja
— Gojimo štajersko "oko*. Za naša dvorišča je priznano najboljša štajerska kokoš, ki daje največ koristi in je v tem podnebju najboljša jajearica. Tisti, ki so že pred leti zadeli gojiti štajersko kokos, so danes že prepričani, da jim ta pasma tionaša največ koristi in je tudi zelo odporna Da se ta odpornost ne zmanjša, je dobro vsako leto dobiti petelina iz drugega gnezda. V ta namen daje banska uprava že nekaj let po nizki ceni čistokrvne petelinčke in jarčke. Občinska uprava razglasa, da si kokošjerejci Lahko naročijo petelinčke po 10 d n. jarčke pa po 20 dinarjev. Prijaviti in plačati naprej je treba v občinski pisarni najpozneje do 5. septembra.
— Ogoljufan v»led lahkovernosti. V petek 11. avgusta zvečer jc ogoljufal cigan Hudorovic Pavle posestnika Celestina Jožeta iz Znojil s tem. da mu je dal za lepega konja. 6 let starega temnosive barve, slabo cigansko kljuse. OtfesUaov konj je bil vreden najmanj 3 500 din. dov-.im ni Hudo rovi će v vreden niti 1000 din. OJesti-na je šele drugi dan zapazil neozdravljive hibeT ki jih ima sedaj njegov novi konj. zato je goljufijo prijavil orožnikom, ki so dognah, da je Hudorovic odšel preko Trojan proti Vranskemu.
— Opozorilo. S resko načel stvo v Litiji razglaša, da naj kmetovalci, ki potrebuje jo oeimnih semen, javijo zahtevano količino pri tukajšnjem občinskem aradu. Cena tega semena bo 10 odstotkov dražja od običajne cene pšenice in rži. Pri naročilu jc treba plačati za vsak vročenega semena 0.50 din na račun, ostanek pa ob prevzemu semena. Občanski urad sprejema naročila do 19. avgusta, na kar posebno opozarjamo kmetovalce.
— Nevaren tat pod ključem. V torek
8. avgusta je bilo vlomljeno okoli 14. pri posestniku šikovcu Francetu na Selih št.
9. Neznan uzmovič je odnesel manjši zne-
sek denarja, 2 uri m 3 prstane ter j
brez sledu, šikovec je vlom prijavni nikom, ki so dognali, da je vlom najbrto izvrši] neki Ma^tnak Stanko ix Kumnn pri Laškem ter so takoj izdali za njim tiralico. Izkazalo se je, da je bila sled. našh on-o*nikr>v pravJna» kajti r*ri Sv. Katarini nad Trbovljami je bil zasačen vlomilec pri novem vlomu. Priznal jc, da je izvršil tudi vlom na Selih pri Sikovcu V nedeljo so orožniki prignali Mastnaka tiklenjenega na Sela, kjer je pokazal, kje in kako je vlom izvršil. Vtrl jc sipo pri zadnjem oknu, okno odprl, pa snel in postavil v sobo. Tako je brez tczkoC prišel v sobo, kjer je iskal predvsem denarja, katerega pa je dobil samo 104 din K«*r n tem m bil zadovoljen, je vzel še zlato amerikansko uro z zlato verižico v vrednosti 2.000 din, srebrno uro vredno 600 din ter 1 moške zlat** prstane. Nato j<- odšel na Sv. Planino, kjer je denar zapravil. Drugega dne je med potjo prodal zlato uro z verižico za 80 din nekemu Dalmatincu, krošnjariii Štefanu po imenu, ki lcrošnjari v okolici t^^iskega, Radeč do Hrastnika. Tudi srebrno uro je prodal nekemu Dalmatincu in sicer za 30 din. Stanko je star šele 1? let in ima na vesti že 9 vlomov. Kakor j^ sajn izjavil, je vlam-ljal. ker je b'1 brezposeln. Vse vlome je izvršil v zadnjih treh mesecih. Iz tega se vidi, da njegov zagovor nr drž:, kajti sedaj lahko najde vsak posten in delavoifmm človek primerno Bspealftev. Ocivilno hotel na lahek način dobro živeti. Posebnost omenjenega vlomilca je še ta, da ie vse vlome opravil pri belem -Incvn ko so bili ljudje pri delu na polju m tako nemoteno stikal po omarah, lr dsvetsC Rtu ni llB|Wilo Oddan je bil v zapore sreskega sodišča v Laškem kjer bo AsMI plačilo za. vse dosedanje gTehe.
Ali sem prispeval za
sokolski dam v Trnovem?
Brez posebnega obvestila.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, d* i<* oo kral kem žalovanju za svojo nedavno preminulo soprogo odšel d^n^s opnin«-»ri Bogu vdan in previden s tolažili sv. vere, po večno piaflki v 7« let« starosti nai ljubljeni oče, tast in stari oče, gospod
Karol Pianinšek
trgovec in lastnik prve ljubljanske velepražarne za kai o
Pogreb nadvse dragega nam rajnika bo v petek, dne 18. t. m op io uri iz hiše žalosti, Tavčarjeva ulica št. 2, na pokopališče k Sv. Križu.
EGON, ing. KAROL. — sinova; MIC A K HAM, roj. PLANLNsEk, h< i. PAVLA PLANIN ČEK, roj. PETELN, snaha; MILAN KHAM, mmt ; DAMA in KANA — vnukinji, ter ostalo sorodst\o.
Prosimo tihega sožalja.
'A P. MELN1KOV* 25
ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA
ROMAN
— Tu sva jih našla. — je dejal eden izmed dečkov, ko je privedel Murzajeva do stene dvonadstropne hiše, ki so bila njena okna obrnjena na vrt.
— Poglejte, našel sem Še eno rožo, — je vzkliknil drugi deček in pokazal na velo orhidejo.
Dečka sta jela iskati med grmovjem in v odpadlem listju pod okni.
— Gospod, še nekaj sem našel! — je vzkliknil Griša in dvignil rokavico.
— To je druga rokavica, ki ni bila najdena na kraju zločina, — je pomislil Murzajev. ko si jo je ogledal. — Najbrž je bila vržena z rožami na vrt. V kateri ulici je ta hiša? je vprašal dečka.
— V Uspenski, — sta odgovorila dečka v en glas.
Murzajev je hotel priti z vrta na dvorišče, ograjeno z visokim, dolgim plotom, toda na prazno dvorišče vodeča vratca so bila žal zaklenjena na veliko visečo ključavnico. Najbrž se niso odpirala že od obiranja sadja, ker so bila vsa zastrta s pajčevinami. Murzajev je odšel po isti poti s tujega vrta. Vsakemu dečku je dal petnajst kopejk in ju odslovil, sam je pa krenil v Uspensko ulico. Y Uspenski ulici je stala samo ena dvonadstropna
hiša s fasado rdečkaste barve. V nji so se oddajale v najem opremljene sobe. V knjigi gostov, stanu-jočih zadnji dni v sobah, je našel Murzajev tudi ime Igorja Jarigina. Stanoval je v sobi številka 14 in odjavil se je še tistega dne zjutraj.
— Prosim vas, ali bi smel preiskati sobo številka 14, — je vprašal Murzajev vratarja.
— To najbrž ne bo mogoče, — je odgovoril vratar, — ker jo je pred dvema urama najela neka stara gospa. Pravkar je legla in zdaj počiva.
— Prosim vas, kam so obrnjena okna sobe številka 14?
— Na vrt. Zato jo je stara gospa najela, da bo imela v nji mir.
— Ali se spominjate, če je bil gospod Jarigin 17. zvečer doma?
— Ne vem. Vedno se je vračal šele proti jutru. Do dveh popoldne je spal, potlej je pa zopet izginil za vso noč.
— Zdi se. da sem na sledu pravega morilca, — je razmišljal Murzajev, ko je stopil iz hotela, — Ne smem pa pozabiti obrniti pozornosti tudi na Berlogina. Toda kaj naj pomeni ta damska rokavica?
X.
Takega pogreba, kakor ga je imel knez Kost rov, mesto še nikoh' ni videlo. Knezove zemske ostanke je spremljal k večnemu počitku knezoškof ob asistenci malone vse mestne duhovščine. Pela sta dva najboljša pevska zbora v mestu. Njuno petje se je vrstilo z žalnimi koračnicami orkestralnega združenja in gasilskega zbora, ki jima je bil pokojnik častni predsednik. Za krsto so stopali v vrstah di-
jaki mestne gimnazije, ki ji je bil knez ustanovitelj. Njim so sledile vrste visokošolskih študentov z vseučiliškimi profesorji na čelu, katerim je bil
knez zgradil in opremil eno izmed klinik. Množico vencev so vozili na vozovih. Za žalnim sprevodom, dolgim skoraj en kilometer, so se pomikale kočije. Stranske ulice so bile vse polne ljudi. V množici so se videli objokani obrazi siromakov, ki jih je pokojni knez bogato podpiral.
Tik za krsto je stopal knez Oleg Kirilovič z Ariadno Georgijevno, ki jo je vodil pod roko. Stopala je utrujenih korakov z živčno napetosti o v obrazu, opirajoč se z vso težo na njegovo roko. V cerkvi med pogrebnimi obredi, ko bi se bila morala posloviti od mrliča, se je onesvestila. Kar je pogledala nazaj in s krikom: — Ne morem! Ne morem! je omahnila. Udarila bi bila z glavo ob stopnico, da je niso prestregli okoli nje stoječi ljudje. Ko si je opomogla, je našla v sebi še toliko moči, da je šla na pokopališče, kjer je stala ob grobu, dokler niso bili končani poslovilni govori. Le tu pa tam je zaihtela ob patetičnih govornikovih besedah. Bilo je ob štirih popoldne, ko se je pogreb zaključil. Murzajev je pomagal Ariadni vstopiti v kočijo in pri tem je zasepetal:
— On je v Kozmo-Demjansku. Upam pa, da ste si glede odhoda vendarle premislili.
— Nasprotno, še danes odpotujem, — je zaslišal ves presenečen njen odločni odgovor.
Večerni vlaki so se križali proti severu in jugu. Murzajev je prišel z Rvbakovim na kolodvor.
— Vi pojdete po peronu, jaz pa smuknem raje v vagon po stranskem tiru, — je dejal.
Ko je obstal v senci pri vhodu, ic naenkrat zagledal Ariadno Georgijevno, kako je izstopila z ročnim kovčegom v roki iz kočije.
— To je ženska železne volje! — ie vzkliknil navdušeno. — Po tako pretresljivem dnevu krene takoj na pot. Njena ljubezen do kneza ic bila clo-boka, če se je mogla spremeniti v tako veliko mržnjo. Pazi se Berlogin, če si morilec.
V mesto, kjer je Murzajev prej bival, je priha jaj vlak pozno zjutraj. Ko je Murzajev stopil iz kolodvorskega poslopja na trg, je poiskal v množici, prerivajoči se s kolodvora, Rvbakova.
Peter Petrovič, — je vpra&al Rvbakova, ko ca ie dohitel, — ali vam ni ob odhodu s perona zadišalo po parfumu?
— Menda se niti tu ne morete iznebiti tega parfuma. Bogme, Ivan Grigorjević, z vami ni vse v redu. Kaj pa naj duham tu? Ne, nobenega parfuma nisem zaduhal. Ko sem odhajal s perona, se ie zaletela vame neka ženska s košaro, v kateri ie nesla slanike, in zato tudi nisem mogel zaduhati nič drugega.
Ko je Murzajev povedal svojemu dobremu znancu, svetniku detektivskega oddelka Kataievu, kaj se je zgodilo, je slednji dejal:
— Mislim, da bo najbolje poverti to zadevo privatnemu detektivu Skalskemu. ki nam včasi pomaga. Ko izve, da mu ne uide bogata nagrada knezov Kostrovih, se bo gotovo z vso vnemo lotil dela. To je mož, ki je za take* posle najbolj pripraven. On in Rožnov sta bivša inteligenta, ki dan za dnem poganjata v krčmah svojo usodo po grlu.
— Zakaj smatrate Rožnova za bivšega inteligenta? Kaj ga poznate?
Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskamo* Fran Jeran  V Za upravo in ioseratni dol 6sta Oton ChrUtoi // Vsi v Ljubljani