Stev 207. SLOVENSKI NARO D« dne 13. septembra 1925. Stran 3. Prosveta Brata Kralj (Nekaj opomb k razstavi v Akad. domu.) V Akademskem domu sta brata Kralj zopet razstavila. To pot svoia najnovejša dela. Menda sta hotela s tem pokazati slovenski Javnosti, deloma pa tudi slovenski umetnostni kritiki najnovejšo fazo svojih umetniških stremljenj Brez dvoma je razstava bratov Kralj tudi umetnostno njih najnovejša in najzrelejša. Ne trdimo pa s tem, da sta ž njo že dosegla defmftivno stopnjo in da sta našla svojo adekvatno obliko. Brata Kralj se nahajata še vedno na prehodni točki. Njiju umetniška ustaljenost je še daleč . . . V umetniškem ustvarjanju bratov Kralj najdemo radi tega raznovrstne kompetente. Najprej tisto Izredno barvno fantazijo, v kateri znatno prekašata ostale slovenske sodobnike. Ta njihova barvna fantazija ie dragocen dar, ki s! ga morata ohraniti za poznejši čas. ko bosta v svojih zamislih In tudi v formalnem oziru dosegla definitivni umetniški obraz. Nadalje razpolagata brata Kralj z Izrednimi, tehničnimi, perspektivnimi talenti. Nobena specijalna aH tehnična težkoča ni zanje vprašanje moči. Z lahkoto obvladata vsako policijo in prinašata s tem v slovensko upodabljajočo umetnost element, ki nI M doslej najboljše dotiran. Tretji element umetniškega ustvarjanja obeh bratov leži v njihovem Idealizmu. Umetnost odnosno lepota ima razne tajnosti in strani, ki se do danes vse še niso dognale. Na vsak način spada k lepoti neposredna serizltivna učinkovitost. Imamo pa še drugi moment, ki sodeluje pri povzročitvi lepega vtisa. Na pi. moment skrivnosti. V nekem oziru je namreč upodabljajoča umetnost zelo blizu glasbi. Kakor izziva dobra glasba v Človeku brezbroj fantastičnih slik, sanj, misterijev, zamaknjeni, tako povzroča tudi lepa slika občutke, ki silijo človeka k raznim sanjam in fantazijam. Umetnina je tem večja, čim večja je moč, s katero povzroča v gledalcu fantastične misli in s katero budi človekovo fantazijo. Človek se zamakne, kar pa ne pomeni nezavestne zamaknjenosti ali topega gledanja, marveč zamaknjenost najboljših misli, plemenitih čustev. Pri takem zamaknjenju se zbudi ves notranji, sanjski, idealistični svet. Tedaj za-hrepenimo po stvareh, ki so nam najdražje. Na taka notranja doživetja nas navajajo samo velike umetnine. To smo morali povedati, da razložimo tretjo sestavino umetnosti bratov Kralj. Za sEkami teh dveh umetnikov tiči nekaka miselnost, trepetajo skrivnostni duševni vzdih-IJaji. Človek čuti neko duhovnost, ki se izraža potom zvitih rok, zleknjenih teles, kričeče bolnih obrazov itd. Nekaj časa se Je mislilo, da Kralja hočeta docirati In da podajata slikarske aforizme. To pojmovanje Je zelo zmotno! Te tri elemente sreču.emo tudi na najnovejši razstavi. V tehničnem oziru nam podajati celo nekaj novega. V kompoziciji se obračata bolj k domačim predmetom In ne stikata za nebesno daljnimi dogodki. E>va obraza in nekaj rok predstavljata Poletje, JajčaTice nudijo prizor iz domaČega Življenja. KubistiČni elementi pri Delavcih pred tovarno markirajo le sodobnost umetnin. Pri najnovejših proizvodih obeh bratov ugaja umirjenost ter Izredno uspela uporaba svetlobnih elementov in temnejših barv ra proizvajanje skrivnostnega značaja In duhovnosti slik. Za vsako sliko, to čutiš jasno ,se skriva tajno, samosvoje skrivnostno življenje. Brata Kralj ne slikata in ne upodabljata abecedarskih skrivnosti. Pač pa so ravno radi tega naslovi teh umetnin večinoma popolnoma zgrešeni. Bolje bi storila, da registrirata umetnine s formalnimi ali časovnimi znaki. Poletje po našem ni poletje. Umetnost Kralja, ki Je naslikal Poletje, pa tudi ne obstoja v denommaciji umetnine, ki je popolnoma zgrešena, kakor pri večini ostalih umetnin, marveč v delu samem. Umetnine so pač plodovi instinkta, nikoli intelektualnih poimenovanj hi razlag. Umetniki so vedno slabo razlagali lastne umetnine. Brata Kralj se odlikujeta še % značilnostjo, ki Jo moremo na hitro roko imenovati, da Je »gledanje« posebnega, njim svojstvenega sveta ljudi in prikazni. Fizijogno-mija ljudi in stvari, katere predočujeta, ni realistična. nI vsakdanja, dasi se močno naslanja na slovenske antropološke znake. Ta izvirnost Je zelo dragocena prvina umetnosti bratov Kralj. V tehnične podrobnosti in v razlago po-edinih umotvorov se ne moremo spuščati. Kdor razpolaga s pristno čustvenostjo, kogar ne motijo predsodki lo ki mu ne razjedajo pogleda in priznanja osebna nasprotovanja, naj si ogleda razstavo. Pri marsikateri sliki se bo zamaknil preko prašne vsakdanjosti v svet človeških in fivljenj-skih misterijev. AL C—k. Za slovenski narodopisni muzej Žo par let Imamo v Ljubljani samosto Jen narodopisni iruz.-J. ki Ima nalogo po. speSevatl narodopisje, antropologijo ln zgodovino ljudske umetnosti, zbirati tozadevni materija!, ra proučavastl ta hraniti v svojih razstavnih zbrrkah. V prvi vrsti Ima muzej nalogo obdelati slovensko narodopisje. Treba Je obdelati najprej domaČi, naan najbližji materija] ki ee brani po deželi, ali lil je v lasti zasebnih zbirateljev. Narodopisno blago, ki je najbolj! izraz narodnega bistva, treba »bra. ti, da spoznamo sebe lin da naa svet sipo. zr.a ln bolj vpošteva, kakor nas Je doslej Veliko ten am o pokazati na tem polju: imamo kmetsko arhitekturo, orlglnaine narodne noše. vezenine, plastiko, ljudsko slikar, stvo, domačo umetno obrt, narodno peeeru in njene melodije iu pripovedno blago. To bogato narodno blago gotovo ne sme pro pasti iu se porabiti, zato je treba dela iv. zadnji 6as Je, da začnemo e tem delom, k eo ga čebl, Hrvati, Srbi že davno opravili Vodstvo naTodciptsnega muzeja v L ju I IjanI je prevzelo po bivšem d ož einem mi: zeju skromno narodopisno zbirko, ki r» vsebuje niti še vseh glavnih tipov nanv' nih nož, ljudskega pohištva In orodja, Iz rezanih to poslikanih oütrasfkov itd. To zbir ko je nujno treba izpopolniti. Za to nalogo pa se mora zavzeti ves narod, ker je vod stvo muzeja s skromnimi sredstvi, ki jih daje država, sSmo ne more izvršiti. Treba Je, da naši inteligentl na deželi požrtvovalno prevzamejo nase narodno dolžnost pomagati vodstvu muzeja to mu nabavljat! ali naznanjnti razmetani to čimdaije redkejši narodopisni materija!, ki pod pri-ti skom civilizacije in moderne Industrije od dne do dne bolj gine. Treba Je to blago odtegniti propadu s tem, da se poskrbi, da pride v muzej. Naj bi prevzeli požrtvoval no del te nologe duhovniki, učitelji in di-JaH, ki imajo največ stiika z ljudstvom to naj bi pridobivali za muzej narodopisno blago, če mogoče kot dar ali pa ga vsaj naznanili. Korist od razstavljenega narodopisnega blaga ima ves narod, dobra etno grafska zbirka je narodu zrcalo in ponos, stara umetnoćt narodova je pobuda novejšim umetnikom m obrtnikom. Mednarodni fsslival komorne glasbe v Benetkah 5. septembra so začeli v Benetkah letošnji veliki prazniki komorne glasbe, ki jih prireja veliko mednarodno komorno Udruženje. Za festival je zavladal j>o celi EvrorH izredno veMk interes. Saj ie večmesečna propaganda naznanjala, da se bodo proizvajala izredno močna nova dela na modernejših skladateljev. Vodstvo festivala se je nahajalo v rokah ftalPanske sekcije gornjega Udruženja, kojega duša je znan! italtj2nski skladatelj in dirigent Ca-sella. Prvotno je bilo določeno, da se vrše koncerti v konservatorijski dvorani, pozneje pa so morali radi Izredne udeležbe prenesti koncerte v veliko dvorano opernega gledališča Fenice kier se je nekoč vprizo-rila premljera Verdijevega »Don Carlosa« z velikim uspehom In je isto občinstvo pozneje izžvižgalo božanstveno »Traviato«. Nemško glasbo ie zastopal Paul Hin-demith, kj >e napisi klavirski koncert pod imenom »Kammer mu sik Nr. 2.« Klavirski part Je spremljal drobni komorni orkester. Način te kompozicije je izredno moderen, ritem oster In Izrazit. Figuracija nai spominja na Bacha, štftao pa se Hindemith v poslednjih svojih delih naslanja na Strašanskega. Najlepši mesti koncerta sta prvi Ne. to menda ne fx> dobro. Kupiti psa. to najbrže ni neobhodni nogoj za javno delo. Lahko bi prisilil Cikasova. da se oripravi za trgovski poklic. Morda pa hoče postati celo letalec — kdo bi mu mogel pogledati v duš^? Kam naj vtaknem v tem slučaju psa? Ce ga sploh izpustim, bo v povesti luknja. Koga nai potem tikradeio in zakai naj začne Cikasov piinnčevati? Res, pijanec lahko oostane zaradi Aniute. toda to je 2e druga stvar. Tako lahko izgubim vso novest. kakor fižol iz raztrgane vreče. Pogledal sem na uro. Bilo ie že skoraj dve. a nisatl sem nričel o ool devetih. Zelo skromno računano, bom moral pisati povest najmani štiri mesece, ako bo treba Pisati vsako vrstico dve in pol uri. , Kai na če bi začel pri psu. Kar pero v roke in začnimo: »Bernardinec Topsi je bil — zefo dober oes. Tmel ie mehka uSesa, ln študent Cikasov je zbiral denar, da ga kupi.« In kar — saj boste gotovo razumeli ta občutek — me je postalo sram za Cikasova. Menda sem preveč ignoriral samoliubje tega fan+a. Anluto ljubi zato. ker poveša oči: zbira d^nar. da si kupi Тор^ч-» in s'?er za*f>, V<»r ima inehka ušesa. Kdo bo pa verjel, da mo, re človek postati oHanec, ker n gorje? Takemu bitju, ki je polno najrazličnejših presenečenj, sploh nI treba iskati povoda. Zagledal je odt^nr gumb, pa je začel pijančevati ln konec besedi. Potem ga na le vprašuj, zakaj ie to storil. Odložil sem peno. Vso noč sem se ukvarjal z dvema podeželskima rodbinama. s psom, letnim časom. Študentom in dekletom, pa nisem mogel 'ztisniti iz nüh trideset vrstic. Tisti na ki jim zavidam, spretno obdelujejo, tko in nredo z tak^ea telefonskega uradnika cel roman v šestih delih. Celo z epilogom. Ko se je že danilo, sem Sel snat. V saniah sem nekomu vneto in plaho dokazoval, da bi že znal Priti temu falotu Cika sovi. nieeovi punci in psičku do živega, če bi le ne bil z literaturo tako pnšten in vesten — oa mi niso verjeli. Z intra i me je obiskal vsiliivi znanec, ki je vedno pokazal svoj nos kot nalašč takrat, kadar sem ga --* potreboval, na me .ie začel izr>r?>§evati: — Ste delali včeraj? — Aha. — ntrujeni ste, kajne? — Aha . . . — Tako ... Čemu neki bi se tako napenjali . . . — Ne bom več. — A veste Vai: s» na ne spravite tako-le po vseh nravilih za dva tedna k Pisalni mizi in ne nannte velike. resne povesti . . . Kako mislite, ali bi vam šlo od rok? Kai naj odgovorim takemu «p stavek hi srednji Potpourri, zadnji stavek ta srednji Potpourri, zadnji stavek pa učin-keje monotono. Max Butting je napisal drobnarije za godalni kvartet, kl so vsled čustvene vsebine zelo ngagale. Dunafcana Haus Eysle ta Wilhelm Grosz sta dokazala vplive Schoanberga. Grosz je napisal koncertno delce za klavir in gosli, ki predstavlja nekako vrrtuozno Jazzbandmuziko. Ni čuda, da je ugajala. Pozornost je vzbudil nadalje godalni kvartet Pražana Erwtaa Schulhosfa. Skladatelj razpolaga z velfkim temperamentom ta obeta veliko. Največji vtis pa je napravil godalni kvartet sivolasega JauaSca, ki je užigal s strastnimi ritmi m z opojnimi nape vi. Tematlčno se Janaček tudi v tem delu naslanja na slovaško narodno glasbo. Prav dobro občutene impresije sta predstavila dve pesmi Ladislava Vycpaleka. Lirik Gabriel Fanre, ki je lanj nenadno preminul, nas je seznanil s pristnim francoskim Impresijonlzmom. BraziUjanec Hector Vllla-Lobos ie predložil neke ironične in sentimentalne epigrame, s katerimi pa ni ugajal. Celo sonata Spanca Cassado je bila najslabša glasba na festivalu. Virtuozna skladba brez umetniške vrednosti. Madžar Zoltan Szekely z vijolinsko solosonato ni prepričal občinstva, da je talent, pač pa da je Izvrsten goslač. Splošno pozornost je vzbudil Rus Samuel Peinberg s sonato za klavir. Delo Je globoko, razpolaga z Izvirno tematiko ter je vseskozi moderno har-moniztrano. Dve orkestralni skici Ameri-kanca Henryja Eichheima sta popolnoma odpovedali. Skladbe so protrvaJaJl prvovrstni umetnici: komorne skladbe kvartet Zika in Beneäfi kvartet, pesmi pevk Croizat iz Pariza in pevec Fleischer iz Prage, dirigirala sta Hermann ScheTchen iz Prank-furta in Louis Gruensberg iz Newyorka. Drugi del praznikov je posvečen modernim orkestralnim skladbam. Na vrsto pridejo nove umetnine Sciioeuberga ta Strawlnske-ga. Pri izrazito komornih skladbah so ugajala le dela nemških In čeških skladateljev, zlasti Htadetndtha. Schulhoffa ta Jauačka. Vse drugo ie bilo povprečno blago, ki pravzaprav ne spada na programe mednarodnega festivala komorne glasbe. To dokazuje pač neko i>oman kanje kompozicijskih talentov v sodobni glasbi, ki se nahaja na kritični postaji: Vse zre v nove forme in obožuje nove harmonije, za katere pa se nc more najti priznane tematike. ★ * - — Umetnostna razstava novejšth del bratov Kralj je odprta do 13. sejrtembra. Kdor si jo namerava Še ogledati, naj stori to pravočasne, ker se v nedeljo zvečer zapre. 1636a — Gledališki abonma. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani opozarja vse lanske aboneirte, da so jim stari sedeži in lože rezervirani le Še v i>oZvetrebščine pa se dražijo. V plačdoo knjižico prihajajo vedno novi odbitki, take da znašajo sedaj že 50 frankov na mesec. Dohodninski davek treba plačti še posobe?. Po rudnikih zadnje čase mrgoü I ta НЈавот, po premogovnikih je polno Poljakov in Ukrajincev. Vse te množice si Bčejo kruha po Alzaciji ta Loreni, v starih pokraflnafc pa namešča» tudi ie črnce tz kolonij, M dobivajo zelo nrzke plače. Ceridjanl so sa-I jwsleni v Creutzwaklu. —j Prede »ske železnice ne bo! Pol stoletja že se razlegajo po goriški deiet! d»-sovi, da treba zgraditi predelsko feletnlco. Ko je Italija zasedla te kraje. Je rastlo v Gorica tn Trstu upanje, da sedaj pride fo-tovo do zgradbe te proge ta nrtslfll »o, da je tako nujna, da pride prva na vrsto, Ne-broj spomenic ta prošenj za predebko črto Je Že šlo v Rim in poluo Je bflo osebnfi posredovanj, pa doslei brez uspeha, Bai t« dni Pa se je pokazalo, da v Rimu sploh ne mislijo več na zgradbo železne poti prek« Predela. Rimska vlada je opozortla avstrijsko glede na železniške obveznosti v satat-germamski pogodbi, da vstraja prt CrtJ Ir Rezije. Te dni je Ml v Elmn tržtški župaa dr. Pitacco, kt Je imel razgovor tudi z generalom Badogliom, šefom generalnega Sta. ba, glede tržaške Želje po predelskt železnici. Ta mu je povedal, da delajo v Mflann uspešno za železnico j>reko SteMa v Sred-n?o Evropo, ker so ustanovili odbor, kl Je nabral v to svrho že 800 mllfjcmov I1t, katere se stavijo vladi na razpolago za priče tek gradbe v Trstu pa se m še nič takega zgodilo. SvojČas se Je bfl napravil odbor, da zbere 300 milijonov lir za pričetna predelska dela, aH odbor ni deloval ta župan b( menda rad zopet spravtl v žlvtjenje tak odbor, ki bi dobH 300 nrfltjonov lir, da se izroče rimski vladi — toda težko bo kaj s tem, ker v Trstu pač uvidevaio rimsko nerazpoloženje proti predelski črti. —J V Barkovlfah pr| Trstu so napravUl reve zvonove in na enem je btl tudi slovenski napis. Fašisti niso pripusti blagoslov-Ijenja teh zvonov. Cerkvena oblast Je morala kapttuHrati pred njimi ta slovenski napis Je izginil z zvona. Sedaj so novt zvonov] v Barkovl'ah srečno blagoslovi Jeni la domovina je rešena! Iz Maribora Fregoll Ret t a In Fatfma v Mariboru. Dne 7. In 8. t. m. Je Imel v Götzovl dvorani dve predstavi znani »čarovnik« ta telepat Fregoli Retta. Občinstvo |e oba dni napolnilo dvorano do zadnjega kotička. — Predstava velikega umetnika v spreminjanju itd. Je sijajno uspela, nekatere točke so naravnost fraplrale občinstvo. — Potresni sunld v Maribora. Kakor v Ljubljani, tako so tudi v Mariboru včeral zjutraj okoli 6. občutili močan potresni su» nek, kateremu je sledilo več manjših sunkov. —m Osebna vest. Profesor tukajšnja realke g. Hilarij Fofan Je bil stalno upokojen. —m Zlato maturo slave letos maturanti mariborske gimnazije lz leta 1875. Med Jubilanti se nahaja tudi celjski župan dr. Hra-šovec. —J Premestitev. Sodnik g. Pr. Ulaga v Sežan! Je premeščen k tribunals v Tel-mezzu. Gospod sodnik se je drža! strogo svojih poklicnih poslov ta se ravnal po razmerah ter deloval tudi v društvu, katero naglaša, da ima namen zbliževat! obe narodnosti — toda Slovenec je ln zato mora iz dežele. Neki slovenski sodnik si Je pomagal v svrho. da ostane neoviran v shržbi, s tem, da sploh ne govori več slovensko nikjer, niti s svojimi starimi slovenskimi znanci. Ta ima mir ta velja za dobrega ba. Jfcut»