Leto
LiuDiiani, dne 4. sprila 1929
14. štev.
H~. h
Jesenice mesto.
V Sloveniji smo dobili novo mesto. Po številu hiš in prebivalcev , : skoraj najjačja naselbina, trg Jesenice na Gorenjskem, v radov-laškem okraju, je bil povišan v mesto.
Že pred davnimi leti, okoili leta 1000, se pojavijo visoko gori , v planinah nad Jesenicami rudokopi. To so bili baje domačini. Rma-; .iu pa so pojavijo tujci, Italijani, ki prevzamejo vodstvo m odsihdob -.s do današnjega dne vidimo domačine vedno v službi : tujcev. Železarstvo kmalu prenesejo v dolino. Zanimivo je, da se železarstvo na Jesenicah in v okolici razvija baš v nasprotni smeri kakor v sosedni Kamni gorici, l£ropi in v Železnikih. Dočim so pričeli v jeseniški okolici domačini in od njih prevzeli tujci, ki so vse vodiM, so v ostalih industrijskih kra-.ijih Slovenije pričeti tujci, ■ ki- so se kmalu popolnoma poslovenili. Razlika je bila tudi ta, da je M na Jesenicah en sam gospodar, najpreje rodbina Buccele-ni od L 1381. do 1738., za njimi Garzoni, od i 1766. do 1868. Ruardi in od tedaj Kranjska industrijska družba, dočim so bile kamnogoriška, kroparska in železnikarska železna industrija, visoke pe5i itd. skupna last raznih bogatejših vaških družin.
Železna industrija se je prvotno na Jesenicah kaj , dobro razvijala zaradi precej bogatih rudnikov v okoliških hribih. Ko pa je pričelo primanjkovati domače rude, so jo pri-važali iz raznih oddaljenejših krajev. Na Jesenicah je napredovala železna industrija kesneje zaradi ugodnih železniških zyez z morjem, posebno, ko so zgradili tako zvano turško železnico. Ko je zmanjkalo železne rude v Sloveniji, so jo dovažali z- ladjami iz severne Afrike v Trst in sicer skoraj zastonj, kot Obtežilo ladij, odtod pa po železnici na Jesenice. Nadalje je k .razvoju železarstva na Jesenicah mnogo pripomogla ugodna vodna sita Save dolinke. Po vojni pa so nastale precejšnje težave, ko so Italijani zasedli veHik del železniške proge, do Podbrda. Za železarstvo na Jesenicah niso dane več tiste Ugodnosti kakor so bile pred vojno, pač pa so Jesenice postale zaradi železniških križišč in sicer radi proge, vodeče iz Trsta proti Beljaku in Celovcu ter proge, prihajajoče iz Ljubljane, vodeče proti Trbižu, ena izmed najvažnejših postaj naše države. Jesenice so zaje dno velika državna obmejna postaja. To privabi mnogo tujcev in
Andrej Čufer, jeseniški župan. — Dr. Kogoj, najstarejši odbornik
Mesto Jesenice
trgovskega sveta. Vse to pa je zopet povod za ustanovitev uradov in zidanje stanovanjskih hiš. Jesenice so se dvignite na kakih 500 hiš z več kot 5000 prebivalci.
Kakor po vseh industrijskih krajih, je tudi na Jesenicah zelo razvito društveno delovanje. Na Jesenicah imatmo danes okoili 60 raznih društev in krožkov, ki majo vedno kake prireditve tako, da na Jesenicah ni nikoli dolgčas. Jeseničani imajo kar tri godbe, tri gledališke odro in tri telovadna društva.
Jeseniško življenje pa zelo dvigajo tudi turisti, planinci, domači in tuji, ki jih ne manjka v nobenem letnem času, posebno v poletju. Na jeseniški postaji slišiš takrat sploh vse jezike. Planinci raznih narodnosti posečajo one naše krasne planine, ki se nahajajo v okolici Jesenic, drugi tujoi pa hite na Bled in v Bohinj ali pa preko Jesenic na morje aH nasprotno na razna koroška letovišča.
Na Jesenicah najdeš vse, le kmetijstvo je slabo razvito in to deloma zaradi precej ostrega podnebja in pa ozke doline. Okoličani obdelujejo polje, kar rabijo za svojo domačo uporabo, pa še za to jim ne zadostuj-.;«) domači pridelki. Sicer pa je znano, da v industrijskih krajih ni nikjer poljedelstvo razvito. To lahko opažamo vsepovsod po svetu. Ljudstvo se v takih krajih posveti predvsem delu po tovarnah, kjer si v potu svojega obraza težko služi svoj vsakdanji kruh. Tako je več ali manj tudi na naših Jesenicah. Ljudje služijo v tovarnah, po vsakdanjem delu pa si iščejo oddiha v krogu svojih družin ali pa se *	riosvetijo delu v raz-
nih društvih in krožkih. — Na Jesenicah je razvito gozdarstvo.- To donaša več kakor pa poljedelstvo in podobno, ker lesa bogatih gozdov ne manjka v jeseniški okolici. Lesna trgovina ima tudi druge pogoje, da more na Jesenicah dobro uspevati. Predvsem so to ugodne železniške zveze, ki omogočajo hiter prevoz v naše južne kraje, ali pa v inozemstvo, bodisi v Avstrijo bodisi v Italijo kamor se izvaža zlasti mnogo našega lesa.
Prepričani smo, da bodo Jeseničani sedaj, ko je postal njih kraj mesto, kar je zaslužil i po svojem obsegu ter številu prebivalstva i po svojem pomenu, pokazali v kulturnem delu živahno delavnost,
Na desni zgoraj; Jeseniški župnik g. Anton Kastelic. Na levi: Dolgoletni ravnatelj Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. V sredini: prva slovenska odvetniška pripravnica Zora Tominško-
...... va iz Ljubljane	. . . r. .-...,'
V sredo praznuje ljubljanska vojaška godba Dravske di-vizijsike Oblasti desetletnico. Na sliki vidimo njenega zaslužnega kapel-nika dr. Cerina, ki ima največ zaslug za tako lep razvoj naše vojaške godbe. Pod njegovim vodstvom igrajo in razveseljuje vojake in meščane tudi naši fantje
Ljubljanski visokoŠoUči so zelo cenili visoko naobraženega profesorja dr. Pi-tamica, ki je bi! pred kratkim imenovan za poslanika v Vašingtonu v Ameriki. Pred odhodom na novo važno službo, so se od njega dijaki vredno poslovili
Gojenci dramatične (gledališke) šole »Zveze kulturnih društev« v Ljubljani ob zaključku tečaja. Večina jih je bila iz Ljubljane, nekaj pa tudi z dežele. Omenjena šola ima namen vzgojiti dobre igralce in voditelje gledaliških predstav, ki so zelo važne za napredek in izobrazbo naroda. Pri nas po deželi je mnogo gledaliških odrov, ki prav pridno
Največji to časni slovenski pesnik 0. Župančič, ki ima največje zasluge za naš jezik in narod in ga spoštujejo tudi vsi ve-Mki svetovni narodi. Naš slavni pesnik je spesnil zlasti mnogo za deco
Rimski vodnjak na Ljubljanskem gradu nameravajo raziskati in pregledati ako ni y njegovem Obzidju starih zanimivih s Domino v
j
	
M	#
^ M.	SiB® - JVŽC^ «B8Ž
€	- j
i	
	' p; t! . "
v «! V*;	
	lU^Č s. j -rf^a^r
t	J -i ■ -V - :... ... ae®
	• - %
Kako poskušajo umetniki svojo srečo. Londonski umetnik riše svoje umotvore na cestnem hodniku. — Ni Slaba reklama!
Spodaj: Hrvaški novinar Toni Šfcgel, ki je podlegel iz sedaj še ne-pojasnjenega vz:roka roki morilca, ki ga še vedno policija ni našla
Pomlad prihaja..
Božji grob v Jeruzalemu. Upravljajo ga ri in skoka tolik i in
pravoslavni
Na desni: Lepi vzorci za našo domačo narodno Obleko, nazvano »Dečva«
Na levi: Mariana Hai-nišova, mati prvega predsednika avstrijske republike, je te dni slavila svojo 90letnico. Omenjena žena je znana tudi med slovenskim žensivom. Bivala je med našimi ženami in jih 'bodrila v borbi za ženske pravice
Sika, 9d nas spominja ha hudo vojno dobo. Kakor so pri nas prevažali vojake na fronto, tako jih sedaj v novem svetu, v Mehiki, v borbi proti vstašetn
Na veMki veslarski tekmi, ki se vrši vsako leto med visoko šoJci kambreške visoke šole in visokošOlci iz Oksforda, je zmagala kambreška osmiea, ki jo vidimo na naši 3®ki
Slike na levi: General Foch (Foš) vrhovni poveljnik vseh antanti-nih čet, ki je zapovedoval dosedaj največji vojski, pred smrtjo v družbi svojih najmlajših vnutkov
Admiral Togo, znan iz rusko-japonske vojne, je pred kraukiim umrl
Hotel Grenelle v pariški ulici, kjer je umrl generali Foch. Spodaj veličasten pogreb najslavnejšega generala svetovne vojne, ki si je priboril največje zastage za zmago, ki je prinesla svobodo mnogim, zlasti malim narodom, ki so bili do tedaj v germanski pes«