62. številka.
(v Trata, v torek zjutraj dne 25 maja 1897.)
Tečaj XXII.
K V
„BDIHOBT"
Sihaja po trikrat na teden t iestih i»-ianjih ob torkih, četrtkih ln lobotah. Zjutranjo iadanje izhaja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ur1 večer. — Obojno ladanje stan« : H Je<*en mesec . t. 1.—, izven Avstrije t. 1.50 h tri mesec, . a 3.— • s • * «&0 » pol let« . . a 6.— a * ■ U— n vse leto . . . 13.— . » . IS,— Naračilio j« plačevati naprej m »račka priložen« naročnine te aprava a« azlra.
i*oi>/4ifji6ite Steviike se dobivajo v pro-tiajaiuioah tobaka v lratu po ■ nvč, tr.vnn Truta po 4 nvč,
EDINOST
Oglasi aa račune po tarifu t petita; u naslove t debelini črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vratio. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do-mač i oglasi itd.se računajo po pogodbi
Ysi dopisi naj se poiiljajo uredništvu ulica Casorma it. 13. Vsako pianso nsora biti frank ovano, ker nefrankovana an nt aprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in ogla« sprr-jema npr avniitvo ulic« Molino pic-oolo hftt. 3, II. nadBt. Naročnino in oglaao je plačevati loco Trst. Odprte reklama oijo so prosto pofrtniue.
61
,r tđtnoiU Js MM'
Razmere na Primorskem.
(Govor posl. dr. Žitnika v seji zbornice poslancev dne 13. mqa 1897).
(Dalje.)
Slovanski kmet, to je kaj drnzega! Gospod predgovornik je 2e pripovedoval o nekem domačem orodju. No, neki 661etni, gluhi in od starosti slabotni kmetič, je gonil dne 13. avgusta 1896 vola oa semeni. Po stari deželni navadi, ki je morda udomačena tudi drugod, je nosil stari mož pri sebi v pasa mal nož, da bi si medpotoma rezal kruh. Počivajo je aedel ob potu; po potn je dojel orožnik, odvzel mu nož, ga je prijavil politidki oblasti in voditelj c. k. okrajne oblasti je^obsodil siromaka na 10 gl. globe. Ker mož ne more plačati, dal mu je vodja okrajnega glavarstva po eksekutorju jrarubiti vola, vrednega 140 gld. Kmet joče, vije roke in prosi, aaj mn ne porušijo materijalnega položenja. Zastonj 1 Izposoditi se je moral denarja od prijatelja, da je mogel plačati globo in druge pristojbine.
Videlo se vam bode morda malenkostno in smešno, ali to spada k veliki situvacijaki sliki. Cel6 konjederca so si izbrali za orodje in naložili so mu — tako mislimo mi — ali pa je došel do takega poguma z ozirom na odnošaje, da je pobil pae vsem onim duhovnikom, ki so nastopili za slovanske kandidate. (Veselost.)
Konjederec okolice poreške je nekemu župniku pobil psa, ki je bil priklenjen. Župnik ga je prijel zaradi tega. Eonjederec je odgovoril: ,Io faccio quello, che voglio*. Delam, kar jaz hočem! In ni au bilo dovolj na tem, ampak šel je do orožnikov in zahteval, naj župnika uklenjeuega odvedejo v zapor. Jeden orožnikov — ki je sam italijanskega mišljenja — je vrgel, začuvši to, noiformo od sebe, se raasrdil in rekel: „Cosi partialucento non si proceda, non vr«do piu con voi altri". To je: to je prepristranski; jaz ne pojdem več z vami!
PODLISTEK
109
Fromont mlajši & Risler starši.
ROMAN.
„ — Francoski spisal Alphonse Daudet, preložil Al. B. —
• To je bilo pismo, po katerem je hrepenela bolnica. Ako bi je iiaela B&rna pisati, ne bila bi našla boljših besedij, ki naj bi jej ganile srce in zacelile rane. Fran se je kesal, prosil, naj mu odpusti, in ne da bi kaj obljuboval ali od nje kaj zahteval, je pripovedoval dragi prijateljici vse svoje boje, muke in dušni nemir. Poln je bil britkega srda nad Sidonijo, zaklinjal Dćsirćjo, naj jej ne zaupa, in z neizprosnostjo, katero je prejšnja strast njegova delUa nekako bistrovidno in neusmiljeno, opisoval jej je to površno in izprijeno stvar, govoril o njenem jasnem, za laž ustvarjenem glasu, iz katerega nikdar ni bilo slišati kakega srčnega zvoka, ker jej je prihajal le iz glave, kakor vsi, »tudi najstrašnejši pojavi življenja te pariške gizdavke.
Kaka nesreča, da to pismo ni prišlo nekaj dni poprej 1 Vse te dobre besede ubogi Desireji niso mogle biti sedaj več nego ukusna jedila, katerih je prepozno dobil človek, ki umira od gladu — njih vonjave diha v sć, rad bi jih užival, a moči nima več. — Ves dan je bolnica prebirala pismo, je potegala iz zavitka, je ljubko zopet zla* gala ter je cel6 zaprtimi očmi videla pred seboj z vsako njegovo malenkostjo, d& celd s poštnim pečatom. Fran se je je spomnil l že to je bilo dovolj,
Stvar mn je bila prehuda, tako je bil razsrjen na taki brutalnosti. To mi je bilo povedati na sploh o Istri.
Navedel bi lahko še drugih slučajev. Mi imamo mnogo materijala, toda pridodati mi je še par besed o razmerah v Trstu.
Da rečem na kratko: ako možno, je tana doli še huje, nego v Istri. Tam je nastavljen politiški vijak brez kraja, pod katerim naši slovenski soro-jaki že desetletja ječe, jadiknjejo, vijejo roke in kličejo na pomoč.
Kako so nedavno temu ropotali tu in tožili radi češke šole v Duhcovem (na Češkem)! Toda leta in leta že bo naši gospodje predniki in sedanji tovariši povzdigali svoj glas, da bi izprosili jedno slovensko šolo v Trstu. Nimamo je še danes vzlic vsem prošnjam. (Klici: v okolici!) Da, v okolici, toda v Trstu si jo moramo vzdrževati sami iz svojega in velikimi žrtvami. V občinskem svetu tržaškem je prva in zadnja točka, da zasramnjejo slovenske zastopnike okolice in jim žvižgajo z galerije. Na dnevnem red« je — gospodje naj le čitajo italijanske liste —, da se »lovenci tržaški obrekujejo in da se hujaka zoper nje sodrga, iz-vržek družbe. Toliko italijanskega razumemo tudi mi.
Omeniti hočem mimogredć — jaz sem prebil 5 mesecev v kadeini šoli v Trstu in poznam razmere po avtopsiji —, da so mestni stražarji tako drzni, da nadlegujejo mlekarje iz okolice, da jim razlivajo mleko in jih še zasiamujejo pri tem. To je na dnevnem redu. Toda jaz vprašam : iz kakega povoda, iz kakega vzroka in v kateri namen ? Toda najbolj je ogorčilo meue in moje tovariše tn, naailstvo izvedeno proti možu, katerega sem že omenjal, in ki je 18 let sedel tu, proti bivšemu poslancu Nabergoju, poštenjaku, vrlemu možu, katerega mora spoštovati tudi sleherni politiški nasprotnik, ki ga pozna. Ni bilo zadosti, da so
uporabili vsa sredstva, da bi ga strmoglavili o državnozborskih volitvah — toda pustimo to, saj pride še v razgovor — izvršili so 5e drugo na-silstvo zoper isto osebo in slovenskega prvaka.
Dne 22. marca, torej 4 dni po državnozborskih volitvah, se je sešel novoizvoljeni občinski svet, da se konstituira. Verifikaci)ski odsek je podal svoje poročilo in je predlagal, naj se odobre vse volitve, tudi slovenske, ker so se izvršile zakonito. Po predlogu nekega člena večine se je glasovalo posamično o veljavnosti volitev. Pri tem se je z vsemi italijanskimi glasovi uničila volitev ebčinskega svćtnika Nabergoja brez vaacega stvarnega utemeljenja in ob živahni pohvali galerije. (Čujte I Čujte!) To se je zgodilo ob odobravanja galerije, ki je vedno tam gori po vašem ukaza iu povelju. Slovenske zastopnike se je zasramovalo in cel6 predsednik je delal zaamehovalne opazke in vladni zastopnik je molčal k temu. To je čin nasilstva.
Po glasovanju je protestoval proti temu slovenski občinski svćtnik Goriup in je izjavil, da to glasovanje je moralična zaušnica ne le za osebo Nabergojevo, ki je bil izvoljen zakonito in zoper katerega ni imel nikacega zadržka veriflkacijski odsek, ampak to da je čin nasilstva, zaušnica vsemu slovenskemu prebivalstvu tržaškemu. (Tako je I na desni.) Starostni predsednik Lazzatto je odgovoril, da ost te odloke ni obrnjena proti okolici, ampak proti osebi Nabergoja.
Vprašam vas, kaj je zagrešil Nabergoj ? On je jeden najmirnejih, najpravičnejih in najpatrijo-tičnejih mož. To se ni dogodilo v Abruzzih, ne v Piemontu, ne v Apuliji, ampak v avstrijskem mestu, v ponosnem emporiju ob Adriji, zoper .poštenjaka, izvoljenega zakonito, čigar jedini zločin je ta, da je bil porojen kakor Slovenec iu da je ostal zvest svojemu narodu. Ako bi } bil Nabergoj tudi kakov slovenski Garibaldinec ali
da jo je zazibalo v sladak mir, tako, da je naposled zadremala, kakor bi jej slabo glavico podpirala roka prijateljeva.
Najedenkrat se je vzbudila in sicer, kakor smo že rekli, v čudnem stanu. Vsa se je tresla od neznane slabosti in strahu — čutila je, kakor bi njeno življenje viselo le še na močno nategnjeni niti, katera se mora takoj pretrgati in čije nervozno tresenje je njene čute delalo nenaravno fine. — Po noči je bilo; soba, v kateri je bila — ležala je v spalnici roditeljev, ker je bila veča in bolj zračna nego njena aobica — je bila na pol temna. Po stropu so se sukale jaane pike, katare je odsevala nočna svetilnica, žalostna zvezda bolnikov, katera jim daje opraviti v nočeh brez spanja. Privita, od senčila zatemnela svetilnica, ki je stala na mizi, je razsvetljevala le bližje stvari in obraz gospe Delobelleove, ki je bila zadremala na stolu.
Naglo pretakanje misli in spominov se je nenadoma pričelo v njeni glavi, katero je sedaj lahko dvigala, kakor že dolgo ne. Na misel so jej prihajali najmanjši dogodki iz otročjih let, prizori, katerih tedaj ni nmela, besede, katere je bila čula kakor v sanjah.
Čudila se je temu, prestrašila pa se ni, kajti bilo jej je neznano, da včasih pred velikim smrtnim nničenjem prihajajo taki trenotki čezmernega razdraienja, v katerih vse bitje zbira vse svoje moči in zmožnosti za poslednji, neznani boj.
S svojega ležišča je videla roditelje, mater v svoji bližini, očeta t delavni sobi, skozi odprta vrata. Gospa Delobelleova je speča ležala v naslonjaču ; udala se je naposled čezmerni utrujenosti, in vse brazgotine in udarci, s katerimi starost in trpljenje pokrivala obraz, so se videli sedaj v mirnem spanju s pretresujočo natančnostjo v nebrojnih gubah in gubicah. Delo in trdna volja je pokrivala obraz po dnevu z nekako krinko, noč pa mu je vračala pravi izraz. Tako so bile tudi sedaj razločno videti globoke gube pogumne žene, rudeče trepalnice, redki, na sencih že osiveli lasje, vsled dela krčevito sključeni prsti... in Dćsirče je videla vse to. Kako si je želela moči, da bi ustala ter poljubila to lepo mirno čelo, katero so gube brazdale, ne pa pačile.
Kakor ▼ nasprotju s tem se je kazal veliki Delobelle hčerki v priljubljenem mu položaju. Skozi na pol odprta vrata ga je videla sedečega pred mizo, pokrito z belim prtom, kjer je užival svojo večerjo ter čital brošuro, naslonjeno na steklenico z vodo. Veliki mož je še le pred kratkim priiel domov — bržkone je šum njegovih korakov vzbudil bolnico — in še ves gorak od hoje in utiša lepih misli je večerjal sam, resno in slovesno, s prtičem pod vratom; lase je imel žgane in trdo je bil zapet v novo suknjo.
(Pride še.)
Imbriani, vendar bi progressova stranka še i*dno ■e imela nikake pravice, da tako brezobzirno tepta i nogami zakon.
Na taki način se mora do tal porniiti ob« činaka avtonomija, vsaki parlamentarizem, ako večina jednostavno ukazuje in moralno in se silo meće preko vrat manjšino (Klic : L^gitimacijski odsek !)
Gledajo, kako bi nas Slovence, ki s<t tudi moremo razvneti, kakor vidite, predstavljali,kakor besneče volkove, napadajoče italijansko iagnje, da bi je raztrgali.
Njegova ekscelenca gospod ministerski predsednik je sam rekel v odgovoru na AJalfattijevo interpelacijo, „da se je znatneje razburjenje lotilo slovenskega prebivalstva še le potem, ko se je med istim razširila vest, da je nekoliko njega kandidatov propadlo v volilnem boju-, torej ne med ali pred volitvijo, ampak po volitvi.
Lahko je umljivo torej, da se mi, ki hočemo biti jednakopravni državljani, a ne barbari ali munje vreden narod, razburjamo, ako vidimo, da se nam se silo vzkračajo državljanske pravice po pasivnosti vlade.
Slovanskim patrijotom in njih voditeljem se hoče vtisniti sramotni znak rušiteljev miru. Vem že v naprej, da bodo gospodje Italijani protesto-vali odločno, vendar pravim vzlic temu globokim glasom najglobljejega prepričanja svojega, da je slovansko prebivalstvo na Primorskem v obče že obupalo na tem, da li je zanje še pravice v Avstriji, ker se čuti brez pravnega varstva nasproti oblastnežem na municipiju.	(Pride še.)
Še nekaj k geslu „Svoji k svojim!"
Previdnost uam nalaga, da preiščemo in razmotrimo točko za točko v sporedu našega gesla, ako hočemo, da se korenito in dosledno otresemo more, ki nas tlači v gospodarskem ozirn. In baš to preiskovanje dejstev, ki kričš kažejo na brezdno, nad katerim nas vodi nasprotnik, liotč storiti nas nezmožne za slednji odpor v boju za svoj obstanek, kaže nam čedalje bolj, kako daleč smo že zašli v temo svoje narodne pogube. Bolj in bolj nam stopajo pred oči dokazi, da smo bili žrtva in uič kakor pomilovanja vredna žrtva nasprotniku. Kajti mejn tem, ko smo mu današali svojega denarja, svoj krvavi zaslužek, in mu dajali priliko, da nas je mogel izmozgavati gmotno, zatiral nas je po drugi strani politično. Isti tujec, kateremu smo polnili s6 svojimi novci — blagajne, isti tujec šču-»ul ji jato političnih grozodejstev na nis in smelo rečemo : novci, ki jih je potrosil za zatiranje na9e politične svobode, bili so — naši novci I Z dru-zimi besedami: z našimi lastnimi novci zidali smo ječo naše narodne pravice! Ali ni to vnebokričeče? Ali ni to premeteno do skrajnega ? In vsega tega niti opazili nismo do sedaj: slepi na duši in telesu, a ob enem gluhi, da nismo čuli zlobnega zasmehovanja naie slepote.
Čuditi ae skoro moramo samim sebi, da je konečno in prav v zadnji čas prodrlo v nas izpo-znanje hilne nevarnosti, v katero nas je privedel zavratni tujec. In to spoznanje prodira sedaj zares tem silneje, čim globlje je ležalo zakopano. Hipoma nam stopa pred oči vse, česar nismo opazili do sedaj kakor veliko nevarnost. Zato pa tudi ne smemo ničesar zamuditi, ničesar zamolčati, kar-koli nam pripomore jasniti obzorje.
Torej vspored gesla našega je: osvobojenje slovanskega Primorja na gospodarskem polju iz rok tujstva in gospodarska neodvisnost od istega za vse Čase 1
To je orožje, ki nam je še ostalo, a s katerim je pokoril dosedaj nas samo hudobni tujec; to orožje zgrabiti, rabiti je z vso silo in umom in nikoli več izpustiti je iz rok!
Govorili smo dosedaj o sklepu, da nijeden Slovan Primorja — no, mi govorimo za naše Primorje, a ne škodilo bi tudi Slovanom po drugod, da bi se nam pridružili v tem pogledu. Potreba je očita povBodi mej Slovani, da ne kupujejo ničesar več od tujcev. To se je govorilo z ozirom na kupovanje v podrobnem, to je: naše ljudstvo naj ne hodi več kupovat k tujcem trgovce m druge narodnosti, druzega ali protialovanskega mišljenja! Vendar pa s tem korakom še davno ni prekoračen mejnik, ki nas samostojno loči od tuje moči. Ako naše ljudstvo ne kupuje za s?ojo domačo potrebo od tujca trgovca, bi to prav malo hasnilo, ako pa
naš trgovec kupuje„od tujega velikega trgovca! Tujec, seveda po-največ Žid, bi presneto malo bil na škodi, ake.od njega ne kupuje podrobno naš narod, ako pa kupuje na debelo naš trgovec.
Za nas mora veljati jednostavno načelo : ni* česar od tujca. Toda, ako bi se tega načela držalo le ljudstvo, prelamljal pa bi je naš trgovec, in to bi značilo, da z ironijo bijemo v lice narodni značajnosti. Tak naš trgovec, ki kupuje od tujega velikega trgovca za svojo zalogo, katero razprodaja potem na drobno našemu ljudstvu, je slabeji nego naš nasprotnik, kajti je istemu sličen v toliko, da zaračunava svojemu rodu prilično izgubo, ki ga je morda zadela v kupčiji s tujcem.
Nočemo dalje razpravljati o tem, dotakniti pak smo se hoteli tega vprašanja le v toliko, da ga ne izgubimo izpred oči. Bati se bode le še vedno, da bode naš trgovec tu in tam še vedno prestopal prag nasprotnikov o nakupovanju blaga na debelo.
Tako počenjanje bi stavilo vse naše prizadevanje po gospodarski osamosvojitvi v luč golega fraaolovstva in blamaže prei tujci.
Torej, domačini trgovci, ki ste se odločili delati v znamenju gesla „Svoji k svojim!', storite to v vsem obsegu! Premagajte tudi isto iz-kušnjavo, ki vas utegne včasih vabiti čez tujčev tovarniški prag in ogibajte se dosledno tega praga! Vas je teže nadzorovati nego narod, a nadzorujte se sami, vest vaša bodi vam vodnik, ako hočete biti vredni naslova pravih narodnih dobrotnikov ! V naših dneh so tudi Slovani in Slovanom prijazni tovarnarji in veletržci založeni z lastnimi pri- in izdelki in njih naslovov ni težko najti. Po njih vprašujte, k njim obrnite svoj korak ; oni vas ne bodo goljnfaU, kakor to dela Žid in politični nasprotnik, kateremu že versko iu politično sovraštvo nareka a priori, da Škoduje naši koristi.	F.
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 22. maja 1897.
V resnih trenotkih. Tako ne more ostati 1 To je splošno prepričanje. Tako mrzlično stanje, kakoršno je zavladalo sedaj, ko razvnetost dnhov naravnost izključuje vsakorSno resno in trezno razpravljanje o potrebah1 države in nje narodov — tako stanje ne more in ne sme ostati v permanenci! Nemški liberalci in nacijonalci so vrgli od sebe sleherni pomislek, postali so .odkriti44 do take mere, da se mora zgražati sleherni človek, ki ima le še iskrico ljubezni do te države. Cinizmom, na katerem moramo le strmeti, razširjajo nank na vseh koncih in krajih: ,Kaj je nam država, ako ne gospodujemo v njej iai Nemci ? I Ali nam gospodstvo, ali pa — nič! Apr6s nous le dčluge, za nami vesoljnji potop l* To je parola Nemcev! Le-ti so sicer v manjšini; ali ustava avstrijska, opirajoča se na poznani Schmerlingov volilni red, je prikrojena tako, da ta manjšina strahuje večino prebivalstva, narode, vlado in bi hotela strahovati še više gori. Sedanji viharji v parlamentu govore grozen govor, da so nemški liberalci in nacijonalci vrgli od sebe vse ozire razun jednega — razun ozira do samih sebe. Pohlepnost po gospodstvu, po zatiranju drugih narodov je tolika, da je udu-šila v njih najprimitivneje pojme o dolžni obzirnosti do ukupne državne koristi. To ni več fanatizem ali zblaznelost, ampak je že odkrito zločinstvo. Za državo so nastopili resni trenotki; ona ne sme pozabiti namreč, da ti narodi, katere bi hoteli tlačiti Nemci za vsako ceno — in ako ni možno to ob obstanku te države, pa izven njenega obstanka — sestavljajo veČino prebivalstva države ! In s tem dejstvom morajo računiti vsi oni, ki žele, da se ohrani v vsej svoji moči ta naša država. Država in nje patrijotje morajo čim prej priti na jasno, kam morajo dovesti državo nezdrave razmere, ob katerih je možno predrzni manjšini, da žali in te-rorizuje večino narodov in jej jemlje vero v lastno bodočnost in jo po takem tira v fatalizem in — obup! Fatalizem in obup sta trhlena stebla državam. Po takem se res ni čuditi, da se je najprej jelo v parlamentu utrjati prepričanje, in da se to prepričanje razširja v javnosti bolj in bolj: prepričanje o potrebi spremembe ustave, dopuščajoče in negujoče take nezdrave razmere! Tudi v nas Slovencih in v Čehih je misel spremembe ustave postala akatno vprašanje. Povsem opravičeno piše .Slov. Narod', da smo na praga
ne samo ministerske krize, ampak desti pomemb-niše krize, na pragn velike parlamentarne in ustavne krize. Ii poročil, kolikor jih dohaja v svet o posvetovanjih v skupinah na desniei, mogli bi soditi, da so iste cel6 zadovoljne, da Nemci v svojem fanatizmu nprav gladijo pot spremembi ustave v onem zmislu, ki je izrazito pov-darjan v adresnem načrtu večine, v zmislu zdženja kompetenc osrednjega parlamenta in razširjenja veljavnoiti deželnih zastopov. To je res uprav božja kazen, ki je udarila Nemce slepoto, da sami najbolj diski editujejo svojo lastno stvar, da, boreči se za ohranjenje centi alistiške in ponemčevalne uredbe države, delajo le za nasprotno idejo, za idejo avtonomije.
Mi občutimo nekako zadoščenje na tem preobratu. Sicer nam mora pripozuati vsakdo, da ne ronomiramo radi in da nam ne prihaja na misel, da bi se prisvajali lastnost politiških prorokov; ali nekoliko krvav za nohtom je vsakdo. Je že taka ta človeška nrav. No, povedano bodi odkrito: sedaj, ko so vsi zaresni politiki jeli govoriti o neizogibni potrebi, da se premeni nstava naše države, ko stojimo morda na pragu velikih, korenitih, za državo zgodovinsko važnih in epohalnih sprememb, sedaj nam prihaja na misel, kako smo imeli prav mi, ko smo rotili in poživljali neprestano: pri-pravljajmo narod za bodoče dogodke, vzbujajmo v njeni zmiscl za narodne idejah ! In kako na krivem so bili oni, ki so nas zasmehovali zjjfantasti in sanjači, in so nam očitali, da se vrtimo v vratolomnih višavah, mesto da bi se bavili vsakdanjimi resničnimi potrebami naroda.
A glej: danes se nam je tako rekoč na streljaj približala verojetnost, da se nam bode baviti kakor z nujno potrebo z onim, kar se je mnogim .praktičnejim" politikom videlo še ne dolgo temu kakor izrodek domišljije — ekscentričnih ljudij.
Prememba avstrijske ustave je torej stopila v stanje resuih razgovorov. S tem pa so nastopili veleresni trenotki za nas Slovence, iu gorje nam, ako se ne popnemo na višino svoje naloge!
Rekli smo že, da je vodilna misel v adresi večine: avtonomija dežel! Po pravcu, kakor ga narekuje ta misel, naj bi se izvršila ta preosnova naše države. Stvar je tem resneja, ker vse skupine na desnici proglašajo slovesno, da vlada med njimi popolno soglasje in da so se združile okolo piogiama, načrtanega v adresi! Grešili bi torej, ako ne bi označili svojega stališča nasproti takim epohalnim pojavom.
Mi nismo načelni uasprotniki avtonomije, tudi deželne avtonomije ne. Ali imamo pogojev, od katerih ne moremo odstopiti. Zadoščenjem koustatu-jemo pa, da so zadnje „Novice" in da je tudi posl. dr. F e r j a n č i č povdarjal v adresnem odseka te iste pogoje. „Novice" pravijo, da, ako se popred ne reši narodno vprašanje, bi z federalizmom ne dosegli druzega, nego da bi se prepiri prenesli iz državne v deželne zbornice. Zato treba torej — menijo „Novice" — jasno in določno zagotovili narodno jednakopravno s t. Dokler se to ne zgodi, je in ostane federalizem za Slovence nevarno in dvorezno orožje.
Dr. F e r j a n č i č pa je rekel v adresnem odseku, da bi prišel v nevarnost naš narodni obstanek, ako bi nas hoteli ob sedanjih okolnostih obdarovati z deželno avtonomijo na široki podlagi. Dr. Ferjančič je izustil besede, ki obsezajo ves nad baje fantastiški program, rekši: .Narodi Avstrije potrebujejo, da se zadovolji njih materijalnim, a tudi duševnim potrebam". In potem na drugem mestu: ,Ako nočemo žrtvovati svoje narodne in-dividuvalnosti temu lepemu načelu (avtonomije) na ljubo, moramo zahtevati, d a p r e d avtonomije na široki podlagi piide narodno osiguranje."
Tu imat« isti program, ki je nafi od nekdq: deželam naj se dovoli samouprava v materijalni blagor ljudstva, zajedno pa naj se skrbi, da tudi duševne koristi manjšin ne pridejo v nevarnost. Za nas je tako osiguranje conditio sine <iua non, ker smo v manjšinah po deželnih zborih — seveda izvzemši Kranjsko. A do takega osiguranja pa moremo priti le tako — in to povdarjamo vedno in vedno — da se zasnajejo organi, katerim bode skrb eti za kulturne potrebe vsebdelov ponamičnihnarodov,ne gledana politiike meje; tak organ bi
moral opravljati n. pr. ioistvo vsem našim r«jak«a, naj isti bivajo v Primorski ali Kranjski, ali Štajerski ali Koroški.
Le na tak način bi bil osiguran naš narodni obstanek. Ta pogoj naj se izpolni, pa se ne bo-demo upirali deželai avtonomiji. Ali ponavljamo, da je tu conditio sine qua non. To naj si zapomnijo tudi naši zastopniki in vsi naši politiki v teh resnih trenotkih I
Socijalisti na deln! Že dosedanje delo so-cijalnodemokratiških zastopnikov v parlamentu dunajskem nam kaže, da je tem gospodom program ta, da delajo za — program drugih 1 Ti gospodi« socijalni demokr&tje nam nudijo odurno sliko politiske breznačelnosti in nenravnosti. Ne preti-rnjemo nikakor. Ali ni teh gospodov dvignilo kvišku do poslaniškega dostojanstva ono gibanje, ki znafii borbo delavskih mas proti mednarodnemu kapitalizmu? A kaj vidimo v parlamentu P Naj je na vrsti državnopravno, ali kulturno, ali narodno vprašanje, socijalnoderaokratiške zastopnike vidimo vedno le na strani ooe stranke, ki je predstavi-teljica — mednarodnega kapitalizma. Tudi vse gonje zaradi jezikovnih naredeb se udeležujejo socijalni demokratje. Kako prihajajo do tega oni, ki trde vedno in vedno, da se ne brigajo za narodna vprašanja ?! Kje je doslednost, kje je odkritosrčnost ? 1 Ti socijalisti plešejo, kakor hočejo — kapitalisti!! To je politiška demoralizacija naj-grše vrste. Ali hočete še većega hinavstva ? V svojih glasilih trde, da hočejo v bodočih sejah predložiti raznih načrtov socijalno-reformatorične vsebine. To bi bilo pametno seveda. Ali to je le zgolj komedija, ako pomislimo, da isti socijalisti podpirajo ob enem politiko obstrukrije, kateri je vendar edini namen ta, da ne pride nobena predloga v razpravo, torej tudi socijalno-reformatorične ne. Taki so I V zauikovanju so velikani in junaki, pozitivno delo pa jim smrdi, tem .ambasadarjčm" židovsko-liberalne stranke, kakor prav dobro opaža praška .Politika".
Volitve na Hrvatskem. Izvojevan je boj. Ban Khuen in njegov zistem sta s temi volitvami napravila jzačetek — koncu I Še bode imel grof Khuen dve tretjini večine, ali dejstvo, da se je število opozicijonalnih poslancev skoro potrojilo, to dejstvo je glasen .memento", da so se tudi na Hrvatskem jele polagoma sukati stvari tako, da pridejo zopet v naravno položenje svoje, to je, da ne bodo stale na glavi, ampak na solidnih in trdnih nogah. Minole sobote sta bila od strani zjediujene opozicije izvoljena se — iu sicer jednoglasno, ker sta vladno kandidata odstopila tikom pred volitvijo — Grdenič v Križevcu in prof. P a s a r i 6 v Pisarovini.
Ali važneje, nego to številno pomnoženje opozicije, je pa dejstvo, da se vladna večina niti od daleč ne bode mogla meriti z manjšino, kar se dostaje kvalitete. Večina je v tem pogledu zaostajala tudi popred. Sedaj pa, ko je opozicija prodrla z vsemi svojimi prvaki in je v njenem taboru malone vse, kar ima narod hrvatski na veleumih, sedaj bode večina igrala zares prav žalostno ulogo — duševnega siromaštva. Mi čestitamo narodu hrvatskemu na tem pojavu zopet oživljajočih se narodnih sil; obžalujemo pa od srca, da na bojišču ni bilo le mrtvili kandidatur, ampak tudi mrtvih volilcev in žen. V Bošnjaci h in v Bosiljevu je došlo namreč do krvavega pretepa med ljudstvom in orožniki in vojaki. Orožniki in vojaki so atreijaii na množico. Ubitih jo več oseb, še več pa raujenih. Med ubitimi je bila tndi jedna ženska v blagoslovljenem stanu.
Ta poboj je najbolji znak pritiska. Ako je torej narod že o takih okolnostih pokazal toliko narodne samozavesti, kako bi še le bilo, ako bi imeli na Hrvatskem zares liberalen volilen red in na širši podlagi nego je sedanji — kajti po sedanjim volilnem redu imajo na dva milijona in pol duš le 50.000 tisoč oseb volilno pravo, dočim imajo n. pr. v Trstu v V. kuriji 140.000 prebivalcev 37.000 volilcev — in ako bi se volitve vr-res svobodno I! I Pristaviti bi Se bilo kričeče dejstvo, da še od onih 50.000 volilcev je do 20.000 odvisnih, ki morajo glasovati za zistem, in pa drugo obžalovanja vredno dejstvo, da pravoslavni večinoma slepo glasujejo za vladni zistem. V večini, ki bode štela kakih 60 poslancev, bode namreč kakih 26 pravoslavnih.
Po grSko-turSki vojni. Nevtralni pas je že določen med obema vojnoma. Ta pas obsega 800 metrov. Edhem paša je prijavil grikioi častnikom, da je pooblaščen v direktno pogajanje z Grško gledć pogojev za mir. Druga vest pa trdi, da se hoče Turška pokoriti zmernejim predlogom vlasti. — Glede dogodkov na Kreti pa trdijo poročila, da v Kandiji ostane mešana okupacija, dokler ne bode rešeno to vprašanje.
Različne vesti.
Zdravijca kneza Črnogorskega cesarju Franu Josipu. Na obedu povodom poroke Črnogorske princese Ane s princem Franom Josipom Batember-škim je izustil knez Nikola črnogorski nastopno zdravijco: „Vsikdar sem se čntil srečnega, da uživam dobrohotnost Njegovega Veličanstva, cesarja in kralja sosednje monarhije. Danes se je veselo pomnožil čut hvaležnosti na neprestani dobroti milostnega vladarja nasproti meni, s tem, da se Njegovo veličanstvo po izrednem zastopniku udeležuje veselja, vladajočega v moji hiši. Njegovo Veličan-i stvo je duševni oče mojega predragega zeta in
<	jaz se čutim srečnega in zadovoljnega, da moja i ljuba hči Ana pride pod milostno iu mogočno var-
<	stvo tega duševnega sorodstva. Čutstva, ki me \ prošinjajo, iščejo izraza v najboljih željah za Nj.
I Veličanstvo, na čegar zdravje dvigam čašo vskli-kom: Živelo Njegovo Veličanstvo cesar iu kralj Fran Josip l
Razprava zoper Barkovljans, obtožene radi j izgredov povodom volitev, se prične danes Tra-i jala bode par dni.
Iz Kopra nam pišejo: Zdaj so ponehali na-i vali na slovenske dijake od strani koperske fa-! kinaže in človek bi mislil, da je vse mirno. A j glej! Due 20. t. tn. ob 8. uri zvečer so se spre-. hajali štirje slov. gojenci okolo solin. Kar jim je j prišlo nasproti 6 gojencev ital. oddelka pevaje: »Viva j Dante . . . .* Jeden ital. gojencev se je zagnal slovenskim gojencem nasproti ter zaupil: ,Viva la lega nazional I* Ti so ga vprašali, kje da mu je omika. Na to so se začeli mešati v govor vsi dru i ital. gojenci ter so izzivljali z besedami: „Noi j semo liberali! A noi no ne comanda nessuno t Po-; demo cantar cossa che volemo ect". Ko je jeden | izmed slov. gojencev rekel, da se pojde pritožit, | odgovoril je ital. gojenec: »Andš dove che volč, ! del diretor o iuspetor. Noi non gavemo paura de nessunl" Odhajaje so še jedenkrat zapeli: .Viva la lega nazionale I"
To je res lep dogodek. Vidi se, da so ital. gojenci „liberi". Tak sadje obrodila dobrohotnost g. ravnatelja nasproti ital. dijakom, da ti sedaj nimajo strahu niti pred deželnim šol. nadzornikom, kakor so rekli sami. Res lepe besede so imeli t ustih prihodnji učitelji Primorske. In tu naj kdo zahteva, da bi se učiteljiščniki obeh narodnosti ljubili kakor bratje! ?	X. Y.
Direktni personalni davek. (Glej poročilo v zjutranjem izdanju od minole sobote o javnem shodu delavskega izobraževalnega in pravavar-stvenega društva!) Po novem zakonu se odpiše 10 odstotkov na zemljiščnem davku,kije proračunjen na 37 in pol milijonov, odpis znaša 3 in pol milijone; na hišnem davku, ki je proračunjen na 35 in pol milj., znaša	odpis tudi 3 in pol milj.,
in na občnem pridobninskem davku, ki je proračunjen na 22 in pol milj., se odpiše 5 milijonov. Skupni aodpis" na davkih bi znašal nad 12 milijonov. — Olajšava pride najprvo na korist bolj obteženim vrstam davkoplačalcev, kakor so kmetje, hišni gospodarji in male obrti. Proračunjeno je, da bode vrhu navedenih „odpisov" v državni blagajni še letni preostanek v znesku 3 milijonov gl. To svoto treh mi.'jonov hoče država povraćati deželam, da bi pokrivale ž njo obč. dokladue stroške. In ako bi v času prihajalo v drž. blagajno še več denarja, si bode država od tega obdržavala samo polovico in diuga polovica bi se povračala deželam. Le tako si je mogoče misliti, da bi se s časom mogel odpraviti indirektni davek.
Kako se bode meril davek po novem zakonuPDo zdaj so odmerjali davek od obrti s tem, da so gledali jednostavno na adohodek od obrti" ali industrije. tPo novem zakonu bodo pa cenilci računali oziraje se na vprašanje: koliko zamore donašati ta ali o n a o b r t nija s temi in onimi stroji. —
Razdelitev davka. Ves~ davek, kate"
rsga naloži drž. financa se razmerno porazdeli med v»e davkoplacalce. Na ta način ne zgubi nikdar državna kasa. Od davkoplačalcev je pa odvisno, ali plačujejo ali goljufajo državo, ker, kar je eden odtegnil državi, mora pa drugi nadomestiti, torej več plačati. Pri tem se država ozira na poštenost davkoplačalcev o naznananjn ali izpovedih .dohodkov". —
Kedo je oproščen ?
Oproščeni so : 1) N a j e m n i k i z e m 1 j i š č,
I ki sami, z lastno družino obdelujejo tujo zemljo, če si tudi o potrebi najemajo tujih delavcev.
2.)	Izdelovalke delavskih ročnih del, če delajo doma, ali po hišah ali brez pomoćnih delavk.
3.)	Mali kmetje, če se med letom pečajo tndi z drugim in razprodavajo svoje izdelke.
4.)	Domači obrtniki, ki delajo na račun drugih sami se svojo dražino brez delavske sopomoči. —
5.)	Dijaki in dijakinje, ki poučujejo po hišah ia tiste osebe, ki si služijo kruh pisateljevanjem, kakor postranski zaslužek.
6.)	Postranski zaslužek, ki ne znaša nad 50 gld. na leto ;
7.)	Osebe, ki izdelujejo obrtnijske izdelke sami brez druge pomoči in to le v slučaju, da ti ljudje niso sposobni vzdržavati se z rednim obrt-nijskim zaslužkom. —
Davčni razredi. Vsi davkoplačalci se porazdele v 4 razrede : V prvi razred pridejo vsi, ki plačujejo nad 1000 gl. davka; v drugi razred pa oni, ki plačujejo nad 150 gld., a ue više od 1000 gld,; v tretji razred pa se uvrste oni, ki plačuje nad 30 gl., a ne više od 150 gl., iu v zadnji, četrti razred, oni, ki plačujejo k većemu 30 gld. skupnega davka. —
Vsi davkoplačalci enega razreda |so združeni v eno davčno skupino. Ves davek se porazdeli najprvo med davčne skupine, in potem Še-le se odmeri posamičnim členom skupine, t. j., davko-plačalcem samim.
Kako bodo zračunjevali davke? Davčna oblastnija prve istance porazdeli vse dav-koplačalce po dosedanjem plačevanju v davčne okraje in davčne skupine. Ta razdelitev se objavi. — Sedaj bode imel vsaki davkoplačalea rekurirati zarad opuščenja ali znižanja davka. — V tem se voli davčna komisija. Davkoplačalci v)ož6 svojo davčno izpoved (Vsakdo naznani svoje dohodke). Zdaj še-le začne davčna komisija svoje delovanje; pregleda tožbe, odpiše „odpuste' ali zniža ali zviša davek. — Slednjič odmeri davek vsakemu. — To se bode ponavljalo vsako drugo leto. —	(Pride še).
„Tri podp. in bralno društvo" vabi na izlet, ki ga priredi v nedeljo 20. junija t. 1. v Tomaj. Ker pa je treba najeti vozove in pripraviti marsikaj, naprošeui so gg. udje in gosti, ki mislijo se udeležiti izleta, da se prijavijo v društvenih prostorih (Via Stadion št. 19) prej ko je mogoče. Jako zanimiv program veselice, ki se bode vršila v Toraaju, objavimo pravočasno.	ODBOR.
»Triaiko podporno in bralno druitvo* prosi vse dotične ude, ki imajo izposojenih knjig, da bi iste (radi vravnave knjižnice), povrnili vsaj do nedelje, dne 30. t. m, zvečer.	Knjižničar.
Nskaj za smeh. Slavna italijanska legija je že ostavila grška tla. Ves svet se jim je že na« smejal tem junakom, a še enkrat bi se gotovo spustil v hoaeričen smeh, ako bi bil čital našega „Indipendente-a", ki je zatrdil vso zaresnostjo: Izvzemši Italijane je grška vojska kazala jako malo odporne sile. — Da veste torej: oni jedini, ki so strahovali ljutega Turka, so bili — Italijani. Da so pa jedenkrat kar z brzovlakom bežali z bojišča, to je bil le komičen intermezzo v tej najnoveji laški — komediji.
Car v Rimu. Sedaj povdarjajo tudi od ofici-jozne strani možnost, da car Nikolaj pride v Rim prihodnje jeseni. Določenega pa še ni ničesar.
Voda Beaufort - Spontin
iz vrelca v
Neudonf-u pri Karlovih varili
je najbolja in najzdraveja pijača, ker razven dvojne ogljenčeve kisline od magnezije ima v sebi tudi 32 # naravnega ogljenčevega kislica.
Zastopstvo za Trst, Istro in Primorje
Siegfried Hochwald
TRST — Via Giotto - TRST.
Za družine radi volilnih izgredov zaprtih okoličanov. Iz Mirna je doposlal Anton Drnfovka: Drufovka Anton 4 krone. Pavletič Josip, Jakil Andrej, Šinigoj Miha, Šiaigoj Anton, Jakil Franc in Gostard Pavletič po 1 krono.
V Lokavcu je nabral J. A. Tomažič :
Hmelak Franc 4 K., Krkofi Štefan 2 K., Cibej Ernest 1 K 20 stot.; Vidmar Jože, Tomažič Jan. Rebek Franc, Bolko Frice, Blasko Kari, Blaško V. po 1 Kr, Berbuč Marija, pozneje dobil 1 K.; Bra-tina Janez, Bevk Franc, Rustja Miha, Neimenovani po 60 stot. ; Kovač Avguštin BO st.; Vouk Franc, Lokar Ivan, Vidmar Janez; Kompara Anton, Slokar Jože, Kompara Janez, Fornazarič Vencelj, Kovač Janez, Kete Franc, Rustja Anton, Neimenovani, Žigon Jože, Kompara Anton, Soban Franc R., Cibej Janez, Črnigoj Filip, Črnigoj Janez, Kovač Šiefan Kočevar Franc, Vidic Ida, Kompara Roza, Kompara Lovre, Lokar Andrej, Spacapan Jože, Črnigoj Andrej po 40 stot.; Kompara Janez, Slokar Andrej Slokar Jernej po 30 stot.; Novinec Anton, Lokar Anton, Kovač Jože, Čoha Anton, Nemec Andrej, Hmelja k Jože, Čibej Jože, Kompara Jože, Slokar Anton, Slokar Jože, Neimenovani, Čopič Andrej, Kovač Jože, Črnigoj Fran, Lokar Janez, Lokar Anton, Batagelj Franc, Čoha Ana, Lokar Andrej, Slokar Kari, Novinec Janez, Zorn Anten, Soban Anton, Soban Franc, Cvek Alojz, Soban Blaž, Kovač Andrej, Bevk Jan^z, Valič Anton, Blaško Janez, Kovač Pavel, Soban Valentin, Kovač Mi-kica, Kovač Vinko, Črnigoj Anton, Soban Leopold, po 20 stot.; Furlan Vladialav, Lokar Valentin in Franc, Neimenovani, Kovač Alojz po 10 stot. in Batič Rudolf 12 stot.
Izvolitev dveh socijalnih demokratov v Galiciji. Socijalni demokratje v Galiciji so prejeli, kakor se poroča iz verodostojnih virov, z Angleškega 80.000 gld. in iz Belgije 30.000 gld. za volitve. In poleg tega je igral važno vlogo tudi judovski deuar, kajti judje so bili povsodi o volitvah na strani socijalnih demokratov kakor njihovi voditelji iu potem se ni čuditi, kako sta zmagala v Krakovu in Lvovu socijalna demokrata na volitvi za državni zbor.
Mor&la na Ogerakem. Zopet je prišel v Budimpešti na dan škandal, ki priča kak6 nizko je zlezla javna mordla na Ogerskem. Postala je javna javnost, da je intendant kraljeve opere imel nedovoljenih odnošajev do balerin in da je iste uprav komandiral v narodni kazino, kjer so se baje vršile gnusne orgije.
Preziran značaj.
Postavna in izobražena dama je. Rojena in odgojena med Slovenci; zato pa bi za slovan-•tvo žrtvovala svojo zadnjo kapljo krvi. Njeni otroci so vzgojeni v strogo-narodnem duhu in kadar je potreba v boj za dom, je ona gotovo v prvih vrstah. O vsaki priliki nabira darove za „družbo sv. Cirila in Metoda" in nedavno, ko se je v tržaških Slovenkah porodila ideja, da ustanovijo neko podjetje, bila je jedna prvih, ki so se podale na j delo ter ni mirovala poprej, dokler se ni uresničila stvar. Ona je uzorna domorodka, ni sebična in ne ošabna, navzlic temu pa ima neko napako, radi katere jo prezirajo neke dame; ta njena napaka pa obstoji v tem, da nima — bogastva. Vendar pa, kljub svoji neimovitosti, koristi več narodu, nego marsikatera imovita Slovenka.
DA, prezirana je, toda ko bi imeli mi mnogo takih žen, kmalo bi se naš rod ponosno postavil na lastne noge.
Pretirkno sani olj ubje.
Velik mož in velik sebičnež. Če govori, kriči in maha z rokami, kakor čednik na vaškem pašniku; za narod pa žrtvuje vse svoje moči, toda le tedaj, kadar je v korist njegovemu žepu. V družbi j hoče imeti vedno prvo besedo, dela se jako uče- , nega in izobraženega, na srečo pa se večkrat le ; — blamira. Rad pripoveduje, kako da je že sode- ! loval pri raznih listih ter spisal jedno knjigo, ob- i segajočo celih osem (1) strani; ljudje pa, ki ga -poznajo, pravijo, da je njegovo govorjenje le pre- ! tirano in samohvalje. Ko ide po ulici, dviguje glavo i ter poželjivo poglednje za mimoidočimi ženskami, | akoravno ima doma brhko zakonsko polovico, s j katero pa govori le italijanski. Če ga srečaš in ako nisi njegov poseben pozuanec, te pogleda prezirno, kakor bi hotel reči: „Kaj boš ti, reva, proti takemu duševnemu velikanu, kakor sem jaz . . . Nisi mi niti do ledij*. Kamorkoli zaide, povsodi hoče biti prvi, v vsako stvar mora vtakniti svoj nos, dasi si je nakopal že mnogokatero nepriliko radi te, prirojene mu vsiljivosti.....Kaj hočemo, tak je in tak ostane vse žive dni I
Zobobol olajšujejo zebne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani
(I)unajska cesta) katere ho bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. c. In k Vis prejasne gospe prentolonaslfidnice-udovH nnd vojvodinjn Štefanije Steklenica velja 20 kr.
Vžigalice in Svinčnike
družbe sv. Cirila in Metoda
prodaja
tobakarnar LAVRENČIČ
ms*- na trgu pred vojašnico, hšt 1. -mm
Koncipljenta
vešCega slovenskemu in laškemu jeziku, vsprej-me takoj dr. O t ok a r Ry b a r, odvetnik v Trstu, Via S. Spiridione St. 3.
Pozor na brate Ribarić!
Podpisani je odprl v svoji hiši krčmo, ul. Porta, 1, uhod ul. Conti, za Holtom. Toči pristna črna in bela vina istrska in dalmatinska I. vrste. Drži pivo Dreherjevo T sodčkih in steklenicah. Kuhinja je izborna, vedno z jedili preskrbljena. Postrežba je točna. Strankam dad<5 se kosila in ve» če rje. Oddaje se vino tudi na dom v sod-čekih po 28 1. — po dogovoru. Nadejaje so mnogobrojnih posetov od strani sorojakov, zahvaljuje se prav srčno njim udani
Mihovil Ribarić.
OLJE.
Pošilja se od 5 litra naprej in na debelo.
/V
Naj fineje olje
Pošilja se od 5 litrov naprej in na debelo
Najnovejie vesti.
Dunaj 24. (Zbornica poslancev.) Podpredsednik Abrakauuovid naznanja, da predsednik Kathretn ni mngel priti v sejo, ker se ne počuti dobro. Potem se je toplimi besedami spominjal umrlega posl. Hofbaueija. Podpredsedmk Atirahamovič je naznanil, da misli nekatere stareje vladne predloge izročiti proračunskemu odseku. Poslanec Gross pa je naprosil, naj se prvo čitanje teh pred- i
Acquedotto št. 9. (nasproti „Latteria Svizzera")
Ima se veliko korist in velik trud se prišpara, ako se poslužuje pri l. špediciji in slov. firmi za olje, kis in milo. Postrežba je točna, h i t t a in vrči so tralni. Prevzemajo se pošiljatvo za celo Primorsko, Kranjsko, Štajersko in Trst prosto na dom, ostavši vrč na domu brel are. Jedilno olje 1. 28 nč., fino 32—36 nč. 1., finejšo 40 na* mizno pol fino po 44 — 48 namizno lino po 52—56 in 60 uč. 1., ekstrdfino 64—72 nč. 1. — Kis vinski in ciper8 ki po jako nizki ceni. Milo kuhinjsko 18 nč. K., fino 24, ft-nejše 26 — 28 nč. K. Velika zaloga mila (žnjfe) za toaleto po zmernih cenah.	Udani Anton
*	.	. . » ,.. . ,	P« J» unpruaii, uij so pi vu uiuujje i«u preu- j	p^riA,,.	nrrv
Aroma in okus razlikiyeta najzanesljiveja na J ]0g vrši v plenumu in naj se iste postavijo na dnevni ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
živilih med pristnim blagom in ponarejenji, katerih vnanjost je proračunjena v varanje. Na to je posebno paziti pri pravi hladni kavi nasproti le prižganemu sladu, katerega duh in okus postaneta kmalu zoperna. Ime sladna kava gre torej le Kathreinerjevemu izdelku. Po posebnem, danes po vsem svetu pripoznanem prirejanju, dobiva le sladna kava aroma, sličcn bobovi, kar jo dela izbornim nadomestilom oziroma dodatkom k bobovi kavi. To potrjajo razna znanstvena preiskovanja prvih avtoritet. Najavtentičneje potrdilo je dalo občinstvo samo o brezprimernih prednostih Kath- ; vojajtj reinerjeve sladne kave s tem, da vedno rase raba j -
red prihodnje seje. Podpredsednik je odgovoril, da hoče ustreči prvi želji; glede druge želje pa je na predsedništvu, da odloči. Na to so se jele citati j peticije. Posl. Hobenburger je zahteval, naj se doslovno prečita peticija mesta graškega zoper jezikovne naredbe in da se ista vsprejme v steno-grafiški zapisnik ter da se po imenih glasuje o tem predlogu Podpredsednik je dal pročitati peticijo. Predlog za glasovanje in uvrščenje v ste-nografiški zapisnik je bil podprt zadostno.
Kana|a 23. Danes zjutraj so oda i i zadnji grški
iste v vsakem gospodarstvu.
Tržaške pfirtreti.
PiSo Anton Zaje.
Mož brez pomena.
Vedno leta okoli; nikdar ga ne dobiš doma, zjutraj odhaja že zgodaj in vrača se še-le pozno v noč. Prvi dan meseca, ko dobiva svoje plačilo, pričakujejo ga pred stanovanjem razni ljudje, kakor n. pr.: čevljarji, krojači in perice.....ali zastonj
— njega nil Vsako jutro si kupuje na .upanje* tri liste, katere nosi seboj ves dan in če je prišel med Slovence, razgrinja „Edinost", med rudeekai ji Sita „II Piccolo", med zmernimi Italijani pa „buh-štabira" članke „Mattina*. Ako ideš v Rojan ali v Barkovlje, najdeš ga v gostilni, če se podaš k sv. Andreju, vidiš ga sedeti kje na klopi. Njega dobiš med najpriprostejim ljudstvom in med tržaško inteligence, ki ga sicer prezira, kar pa njega ne moti čisto nič. Njega lahko božaš ali tepeš, hvališ ali grajaš; vsa mu je prav in jednako. Ako ga vržeš skozi jedna vrata na piano, prihaja ti skozi druga zopet nazaj. Pred par leti je bil baje tudi izvrsten zasledovalec žensk, kar pa sedaj ni več. Tempi passati. On je vse in nič.... nikjer in povsod.... mož brez pomena t
Atena 24. Vlada je odgovorila na prijavo Edhen paše radi direktnih pogajanj, da Grška nima povoda direktno pogajati se, ker je vlastim poverila svoje interese.
Trgovinska bvmojavke ln vtatl.
iJudlmpeita. Pšenica /ajoKon 7.45 7.46 Pšenica maj-juni 1897 783 do 7.85 Ove» za jesen 5.80—5.82. — Bž 7.a »pomlad —. — .—. Koruza *a maj-juni 18»?. 3.«2*8.64
Pšenica nova od 78 kil. f. 8 20—8.25 od 79 >cilo. 8 25 8 30 oi 80 kil f. 8.35—8 40., od HI. kit. f. 8 40
8 45 , od 82 kil. to*. —.----- Jciomn 6' —8-—
proto 5-76- 6-20.
PSenioa: dobre ponudbe, povpraiovanje bolj«, trg stalen. Prodalo se je 24000 met. it., cena 10 nč. dražjo. Vreme: nestalno.
r»fija. Norafinirani sladkor for. 11.67 doNori po f. 11.70.
Pragi*. CenMfogal I.o novi, postavljao v Trn. f> carino vrod o tpošiljatev pmoej f. 32*— —■•— Concnrt. 34 —	ĆJeivorn' 84'—'■ 34.25 V glava sodih 36 60 Jako
stalna robe primanjkuj«.
Havre. Kava Hantoe good average za maj 47.— u september 48.— mirno.
Hamburg. b*nto» #ood average za maj 38'—. za Beptem-ber 32.75, za december 39.50 za marc 40.—. mirno.
Driavnn leleznion. (Postaja pri ttr. Andreja.).
Od dnć 1. maja 1897. ODHOD:
6.30 predp. v Herpolje, Ljubljano, na Dunaj-, ▼ Beljak. 8.30 „ t Herpelje, Rovinj, Pulj. 4 40 pepol. v Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.80 „ v brzovlak t Pni;, Divačo, Beljak na Dunaj..
Lokalni vlak ob praznikih 9.15 popol. t Divačo.
DOHOD:
8.05 predp. iz Ljubljane), Divače. 9.45 „ iz rulja, Rovinju. 11.15 „ iz H^riolj, Ljubljane, Dimaia. 7.05 popol. iz Puljii, Rovinja, Ljubljano, Dunaja. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Rovinja,
Lokalni vlak ob praznikih: 8.35 popol iz. Divačo. (JTuftnaa ieleznioa (Postaja južno žole«nice.)'> Od dni 1. maja 1897. ODHOD: brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. »mnibuu v Nabrežino, Vidom, Benotkn in Veroarti„ poštni vlak na Dunaj, zveza s Pešto in Zagrebčan,
7.45 predp. 8.25 , 9.- . 9.55 „ . 12.50 popol. onmibua v Koriniu.
Oonnjakn bovsa 21. maja	1*5»T.
predvčeraj	danes
Državni dolg v papinu .... 101.95	102.05
„ v »rebru .... 102—	10H.-
Avstrijska routa v zlatu . . . 128.—	122.80
v kronah . . . 100.85	100.85
Kreditne akcijo.......»62.80	366.25
Loudon 10 Lat........119.56	119.50
lUpoleoni.........#.52	».62
80 mark .......U-™	11.72
100 (tali. Hr ... 45.45	45.40
4.40 „ uninibus v Nabrežino, Videm, Rim. U.25 „ poštni vlak »u Dunaj, zveza z Reko. 8.05 n brzovlak na Dunaj, ssveia s Pešto, Reko 8'05 „ brzovlak v Kormin. 8.45 „ mešani viak v Nabroiino, Videm, Rim. 10.— „ mešani vlnk do Miirzzuschlaga.
L»kalna vltika ob t praznikih. 2.— * v Gorico, Kotiuin, ćervinjan. 4.25 „ v Nabrežino.
T v d a n m k i vlak: 7.50 popol. (srodaj ekupr :8 v Oatonde.
DOHOD:
6.65 predp. meSani vlak iz MUrzzuschlaga, Beljaki., Itd. 7.30	mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrojao.
8.35 „ brzovlak iz Eorinina, 9.25 „ brzovlak z Dunaja. 10.25 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.37 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.20 „ oinnibua iz Rima, Benetk, Nabrežiao. 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7.45 „ omnibus iz Verone, Kormina, Nabioiine. 8.30 „ brzovlak iz Milana, B«netk, Vidma, Nabrežino;-8.56 „ brzovlak z Dunaja zveza s Reko.
Lokalna vlaka ob praznikih. 10.50 popol. z Kabrežine. 11.25 „ ia Karmina,Gorico, Cervinjan.
Tedenski vlak. 9.— predp. (are da) ekuprea ia Ostende.
Lastnik kensorcii usta ,Edinoetr. Izdavatelj in odgovorni urednik: Frtm Godaik. — Tmkanu Dolenc v Trstu.