Leto XVII., št. 240 Ljubljana, petek 16. oktobra H)jb Cena 2 Din upravmacvoi -juoijtuu*, cuumjeva ulica — Teleton it, 3122, 3123. 3124. 3125. 81261« Inseratni oddelek: LjuDljana, Selen* Diirgova tu. ii. — Tel 3382, 3482. Podružnica Maribor: Gosposka uttca St. LL — Telefon 3L 2456. Podružnica Celje: Kocenova oUca tt. 2. — Telefon 3t- 180. Račum pn pošt. ček. zavodih: Ljubljana §t_ 11-842, Praga člslo 78.180. Wten St 105.241. fimi[ ffMn ponedeljka, znaša mesečno Din 85.— Inozemstvo Din tO.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 1L Telefon St. 2440. Celje, StrosamayerJeva ulica ite». 1> Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Komplikacije v pomorskih sporazumih Vse kaže, da se pripravljajo nove težave glede sporazuma o obsegu pomorskega oboroževanja, in sicer v evropskem področju, kjer se je zdelo, da je stvar najbolj za trdno urejena. Brž ko je Nemčija proglasila obnove svoje oborožene sile, se je požurila Anglija, da je sklenila z njo poseben sporazum o medsebojnem razmerju v nadaljnjem pomorskem oboroževanju. V Parizu so to Angležem sprva precej zamerili, zakaj ta britansko-nemški sporazum je dejansko pomenil priznanje nemškega faiaccom-pli. V Londonu so menili, da so s tem odstranili za dolgo dobo možnosti sporov v območju oboroževanja in tekmovanja na morju, med Nemčijo in Anglijo vsaj, Pariz pa je zelo dvomil, če bo London s svojo naglico zares dosegel zaže-Ijen uspeh. Politični razvoj zadnjih tednov kaže, da bo imeia bržkone bolj prav francoska skepsa nego britanski optimizem. Angieško-nemški sporazum je določil, da nemške oborožitve na morju ne bodo piesegie 35Vc angleške pomorsKe vojne siie. Ta odnošaj sam po sebi ni toiiko presenetil ter m napravil tolikega vtisa na zapadu kakor na vzhodu, zaKaj na zapadu je področje veiiKih vojnih mor-timic, ki so pač ze to.iko močne, da se napoved nemške obnove ni presojala preveč tragično. Na vzhodu pa je oiio povsem drugače. Če rečemo na vzhodu«, mislimo s tem ono področje, kjer se more nemška po-moi^Ka sna najbliže ia najuspešneje uvfcijavijau, to je v BailisKem morju. I.i '.amkaj je angieško-nemsKi sporazum zares povi-ručii veiiKO presenečenje in prav nepr ije tne o učinke. iiauisKo pou-ručje je ono ucsedaj piav miren aei i^viupe, na morju ntumee. NoDena država tu ni imeia večje bojne Siie, niti it.ciie sKanuniavSKe dišave, aiu ma.e re-puouKe, Ki so nasia.e v lieKaanjem ruskem pnoaiLisKem področju. A tuokna v svet., in seveda tudi o Nemčiji. Z obnovo nemške mornarice v razmerju do 6o/o angieske se je ceiotni položaj v Baltiškem morju bistveno spiemenn. Nastaio je spiosno vznemirjenje, ki seveda ni pokazalo toiiko konKretnih po-s.edic pri malin državan KaKor pn velikih. Iviaie baltiške republike in skandinavske države se pač zavedajo, da spioh ne morejo v nobenem primeru konKuri-rali, marveč se morajo prepustiti usodi ter zvezam z mogočnimi prijatelji na zapadu ali kjerkon. Drugače pa je bilo se-iveaa z reaKcijo pri venkih državah. Vsekakor v najbolj neprijetnem položaju je Poljska. Nemore se pričakovati, da bi s svojo pičlo mero baltiškega obrežnega pasu smatrala za primerno, da se spusti v oboroževalno tekmo z Nemčijo, saj bi bil tak poskus zanjo tudi mnogo predraga stvar. Obenem pa je jako neprijetno, vživeti se v položaj gotove inleriornosti na morju, zlasti za državo, ki si je postavila povsem aktualen program, da se uvrsti v krog velesil. Velesila z neznatno pomorsko siio v Baltiškem morju se mora tudi pripraviti na možnost, da se ji v resnem primeru povsem zapre pot po morju na zapad, kar je seveda jako neprijetna zavest. Toda povsem se Varžava v tem pogledu ne misli prepustiti slučajem usode, marveč se hoče opremiti vsaj do neke mere tudi z orožjem na morju in okrog Gdinje so se že začeli urejati trdnjavski pasovi. Da je vse to reakcija na nemški obo?-o-ževaLni sporazum z Anglijo, odnosno sploh na nemško pomorsko oboroževanje, je evidentno na prvi pogled. Končno prihaja reakcija tudi od ruske strani. Rusija je izrazita kontinentalna velesila, katere težišče je v vseh pogledih, tudi kar se tiča oborožene sile, na kopnem. Toda vendar je ogromna razlika med Poljsko ter Rusijo, kar se tiče odnošaja do mcrja. Rusija ima dostop tudi dio drugih morij, tako v Evropi kakor v Aziji. Razpolagati mara torej že spričo tega z znatnejšo mornarico in je dejansko razpolagala z njo že zgodaj v carskih časih. Ta mornarica je propadla deloma v toku nesrečne rusko-japonske vojne deloma pa v državljanski vojni, ki ja bila neizogiben dodatek revolucije. Dolga leta se o obnovi iuske vojne mornarice ni kaj prida slišalo, dasi je ta čas bila sovjetska vlada že sist3matičrwo na delu. da obnovi armado v modernem pomenu besede. Res so se tudi na morju izvršile obnovitvene akcije, toda dale" ne v onem obsegu kakor na kopnem Napoved nemške pomorske oboroževalne akcije v onem velikem, z Anglijo dogovorjenem razmer ju pa je napravila seveda v Moskvi ogromen vtis. Še prav posebno pa se ie ta vtis stopnjeval, ker so ga spremljale imperialistične nemške napovedi o aspiracijah na Ukrajino, pa še bolj. ko so se začele množiti izjave in so se začele s trdo- PROKLAMACIJA KRALJA LEOPOLDA Ul Senzacionalen govor belgijskega kralja o potrebi reorganizacije belgijskega voja* škega ustroja in o novih smernicah belgijske zunanje Bruselj, 15. oktobra, k. Včeraj je bila pod predsedstvom kralja Leopolda seja kronskega, sveta ki se je je udeležila vsa belgijska vlada. Na dnevnem redu je bilo le važno vprašanje o narodni obrambi. Položaj Belgije je v vojaškem pogledu zelo kritičen, njena vojaška organizacija pa je po ugotovitvah posebne komisije parlamentarcev in višjih oficirjev šele v stanju pričenjajoče se proosnove. Vojni minister je sestavil zato poseben zakonski načrt, po katerem se imajo izpremeniti zakoni o milicah, o naboru in vojaški obveznosti. Kontingent belgijske vojske se bo povečal na 47.000 mož. službena doba podaljšala za pehoto na 18 mesecev, za ostale vrste orožja pa na 12 mesecev. Na posebnem zasedanju, ki je napovedano za zadnje dni meseca, bo poslanska zbornica obravnavala vse te probleme. ki so postali zaradi mednarodnega političnega položaja zelo pereči. Kraljev govor Kralj je imel na seji kronskega sveta govor, ki je izzval .nele v Belgiji, nego tudi povsod drugod pravo senzacijo. V kratkih besedah je napovedal, da se bo Belgija vrnila k nevtralnostnemu režimu, kakršnega je imela že pred veliko svetovno vojno. Kralj je pri tej priliki izrecno izrazil željo, naj se njegov govor objavi tudi za širšo javnost. Kralj Leopold je med drugim izjavil: Belgijski vladarji se s prisego na ustavo zavežejo, da bodo ohranili integralnost in neodvisnost države. Tudi jaz hočem ostati zvest tej slovesni zaobljubi in se bom ravnal po zgledih svojih prednikov. Zaradi tega sem želel predsedovati temu svetu, ki mora določiti vse ukrepe, ki se imajo predložiti v odobritev parlamentu in ki so potrebni. da dobi Belgija vojaški ustroj, primeren sedanjim okoliščinam. Zakaj je potrebna okrepitev narodne obrambe Vlada si že več kakor leto dni prizadeva, da ojači naš vojaški ustroj. Odločila se je za to iz naslednjih razlogov: 1. Ponovna oborožitev Nemčije, do katere je prišlo po integralni militarizaciji Italije in Rusije, je povzročila, da je že večina ostalih držav izvedla izredne varnostne ukrepe. Med njimi so tudi izrazito miroljubne države, kakor sta Švica in Nizozemska. 2. Izprememba vojaških metod, ki je nastala pod vplivom tehniškega napredka, predvsem glede letalstva in motorizacije vojske, omogoča, da se že z začetnimi operacijami v kakem oboroženem konfliktu dosežejo sila, naglica in obseg, ki so lahko usodni za države z malim ozemljem, kakor je Belgija. 3. Nagla zasedba Porenja ln prestavitev nekaterih izhodnih oporišč morebitne nove nemške invazije na našo mejo, so samo še povečale naš nemir. 4. Obenem smo doživeli, da so se razrahljale osnove mednarodne varnosti, ko so se prekršile konvencije, ki so bile svobodno podpisane, in ko se je pokazalo, da je v sedanjih okoliščinah nemogoče izvajati določila pakta Društva narodov o sankcijah proti takim kršitvam. 5. Končno riskirajo nekatere države s svojimi spori zapletljaje, ki so možni že spričo nasprotstev med političnimi in socialnimi sistemi in ki bi se lahko degenerirali v novo splošno vojno, ki hi bila Ie še bolj uničujoča kakor ona. ki nam je prizadela toliko gorja. Zato sem mnenja, da bi ne bilo odveč premotriti razvoj vojaških vprašanj v preteklih mesecih. Bodoča belgijska vojaška politika Kralj je nato očrtal vojaški program, ki ga je Belgija realizirala v zadnjem času. Zatem je prešel k drugemu poglavju govora. v katerem je razvil bodočo vojaško politiko Belgije. Tako naša vojaška politika, je dejal, kakor naša zunanja politika, nimata naloge, da pripravita državo za več ali manj zmagovito vojno in za kakršnekoli koalicije v to .svrho. nego. da našo deželo izključita iz vsake vojne Ponovna zasedba Porenja, izvršena s politično gesto, ki pomeni izneverilo lokarnskemu sporazumu, nas je postavila zopet v slične mednarodne razmere. v katerih smo se znašli tik pred vojno. Na3 gospodarski položaj nam narekuje, da si ustvarimo vojsko, spričo katere si bo pač vsak izmed naših sosedov premislil, preden bi se zopet poslužil našega ozemlja za napad na kako drugo državo. Ko bo Belgija izpolnila to svojo misijo, bo v najvišji meri slutila miru v zapadni Evropi, obenem pa si bo pridobila spoštovanje in tudi morebitno pomoč vseh držav, ki jim je kakorkoli za mir. Prepričan sem. da je vse belgijsko javno mišljenje enakih misli o tej zadevi. Toda naše pogodbe ne smejo iti preko tega. Vsaka enostranska politika bi oslabila naš zunanji politični položaj in povzročila po pravici ali krivici tudi ločitve duhov v državi sami. Vsaka zveza, tudi samo defenzivna, bi nas ne privedla do našega cilja, in čeprav bi bila pomoč zaveznika še tako velika, bi nam koristila šele po prvem bliskovitem udarcu napadalca. Da se obranimo takega udarca, moramo biti predvsem sami pripravljeni. Če Belgija ne bo imela obrambnega sistema, ki bo dovolj močan, da nas ubrani tega prvega udarca, bi nasprotnik daleč vdrl v naše ozemlje in ga uničil. Ko bi bilo to že izvedeno, bi nam pomoč prijateljev ne pomagala mnogo kljub morebitni končni zmagi. Deželo bi vojna uničila tako, da bi bile razvaline po vojni I. 1914—1918 le bleda senca novih razvalin. Zaradi teh razlogov moramo, kakor je pred kratkim dejal zunanji minister, še nadalje izvajati ekskluzivno in integralno belgijsko politiko, ki nas mora resolutno izločiti iz vseh sporov med našimi sosedi. Ta politika ustreza v celoti našemu nacionalnemu idealu in jo je mogoče izvesti s tem, da sc v vojaškem pogledu izpopolnimo. da racionalno porabimo svoja sredstva in da zberemo okrog sebe vse Belgijce in jih pridobimo za to. da bodo imeli vselej le eno trdno in absolutno željo — po miru. Poziv, da se vojaški problem takoj reši Kralj je nato govori! o sedanjem belgijskem vojaškem ustroju in poudarjal, da ne ustreza več novim potrebam belgijske države. Vojaški statut, ki je nastal v okviru zakona o milicah iz 1. 1929, je zelo dober 7. nekaterih vidikov, vendar pa ne ustreza več novim možnostim nenadnega vpada, ne omogoča stalne obrambe našega ozemlja, ne jamči uspešne mobilizacije niti takojšnje koncentracije vojske. Hotel sem označiti sredstva za našo akcijo in sem vas zbral vse, ki predstavljate tri velike tradicionalne stranke, v katerih je organizirana pretežna večina Belgijcev. Prepričan sem. da boste storili svojo dolžnost in da boste dali državi v smislu načrtov vojnega ministra zakon, ki bo rešil vojaški problem v oni meri. kakor jo zahtevajo naše patriotske obveznosti napram domovini. Obenem boste združili duhove in tako ustvarili novo komponento naše varnosti ki je absolutno potrebna deželi in njenemu napredku. P tem boste ponovno pokazali. da se vlada nacionalne unije dejansko zaveda, da je njena bistvena naloga postaviti vrhovne interese Belgije nad vse. Odmev v Evropi Vprašanje francosko-belgijske vojaške pogodbe Kolektivna varnost propadla Pariz, 15. oktobra. AA. Listi komentirajo obširno govor belgijskega kralja in mu pripisujejo največji pomen. »Echo de Pari6:< ga primerja s Hitlerjevo noto od 7. marca in poudarja, da Se bo Belgija branila samo, če bo kdo vdrl v njeno ozemlje, z drugimi besedami, Belgija odklanja lokamski pakt. Belgija se je ločiš la od mednarodne obveznosti, ne da bi bila koga vprašala. Včerajšnji dogodki ustvarjajo v političnem in strateškem pogledu popolnoma nov položaj. V političnem pogledu s© razbita vsa prizadevanja za novo lokarnsko pogodbo. Belgija se iz lastne pobude odpoveduje sodelovanju pri varnostni pogodbi, v vojaškem pogledu pa se bojimo, da ie razmerje sj| izpremenjeno in sicer v kori&t Nemčije. »Joiir« piše. da bodo nasprotniki Francije brez dvoma tomačili govor belgijskega kralja kot odpoved od 1. 1920, izvajane politike francosko-belgijskega zavezništva. Tako pojmovanje ni pravilno. Belgija bo tudi v bodoče branila svojo vzhodno mejo proti vsakemu nemškemu napadu. Branila io bo Še odločen kafcor doslej, ker bodo naši belgijski prijatelji storili vse. da izponijo svoj trdnjavski obroč. Mislimo, da «e lahko po pravici veselimo. ^Oeuvre«!: pravi med drugim; Na vsem svetu se ne bo našel pravnik, ki bi mogel s stališča mednarodnega prava pritrditi novim sklepom belgijskega kralja. Belgijski vladar odpoveduje prvi člen Iokarnske pogodbe in porenskega pakta, obenem pa tudi vse obveznosti do Društva narodov; navzlic temu pa sia mednarodno pravo, ki bi se ga hotel otreeti, hočeš nočeš sili, da ostane Se dve leti v Društvu narodov in da pomaga ostalim državam, ki ^o podpisaie pakt Društva narodov, če bi morale priskočiti na pomoč brez razloga napadeni državi. Jaspar in Hymans o sklepih vlade Pariz, 15. oktobra. AA. »Intransigeant« priobčuje izjave nekaterih vplivnih belgij-sk h politikov o najnovejših sklepih belgijske vlade. Bivši ministrski predsednik Henry Ja- vratnostjo ponavljati deklaracije z nemške hitlerjevske strani, da sm-.tra Nemčija Rusijo za prvo sovražnico, zoper katero naj se mobilizirajo vse moči. V taki situaciji je razumljivo, di im* nemška oborožitev m morju za Rusijo jako nevaren pomen. Saj je treba računati z ofenzivnimi stremljenji napram državi, s katero sploh nima skupne meje. Ako namerava tu Nemči a karkoli in kdajkoli, je nujno navezana ravno na morsko pot, saj drugače ne more tjakaj, razen preko ozemlja te ali one ruske sosede, ki pa se bržčas v podohne avanture ne bo hotela prostovoljno spuščati. Jasno sledi iz tega, da je pričakovati ruskega oboroževanja na morju, nemara ne v manjši meri. kakor se je že izvedlo na kopnem. Prav te dni so se pojavile konkretne vesti v tem pogledu in sicer tudi to pot v obliki sporazuma o medsebojnem razmerju ruske in angleške pomorske oborožitve. Nad tem sporazumom se sedaj razburjajo Nemci trdeč, da je s tem izpodnesena osnova nemške-angleškemu dogovoru 2e prihajajo iz Berlina napovedi, da bo Nemčija preklicala dogovor, odnosno zahtevala njegovo revizijo v smislu povečave nemške bojne sile na morju. Rusija razpolaga z možnostjo, da se na morju oboroži v velikem obsegu, nemara v enakem kakor Nemčija Ker se po pravici lahko sklicuje na nemške ofenzivne napovedi, je precej gotovo, da bo rusko pomorsko oboroževanje jako konkretna zadeva, ki bo povzročila še obilo razprav v diplomatskem svetu, vrgla pa novega netiva za spore ne le med Nemci in Rusi. marveč »udi med Nemci in Angleži. spar je med drugim izjavil: »Naj v Franciji ne mislijo, da smo pozabili 1. 1914. Prav pa je, da Belgija varuje svoje nacionalne interese«. Hymans je odklonil vsako konkretno izjavo, pač pa je dejal, da se ne smejo pozabiti čustva najpristnejšega prijateljstva, ki družijo francoski in belgijski narod. Kabinetni šef ministrskega predsednika je izjavil v imenu predsednika vlade, da nima k govoru kralja Leopolda ničesar pristaviti. Dodal je, da se bosta belgijska poslanska zbornica in senata sestala po vsej priliki 26. oktobra, ko bo predsednik vlade Van Zeeland podal svoj ekspoze. Delbos se posvetuje s strokovnjaki Pariz, 15. oktobra. w. V francoskem zunanjem ministrstvu je bila dopoldne konferenca zunanjega ministra Delbosa z najvažnejšimi sotrudniki o položaju, ki je nastal po izjavi Belgije o nevtralnosti. V me-rodajnih francoskih krogih izjavljajo, da proklamacija belgijskega kralja ne predstavlja nobenega presenečenja. Izprememba belgijske zunanje politike se je mogla pričakovati na podlagi razgovorov z belgijskimi delegati v Ženevi. V francoskem zunanjem ministrstvu menijo, da nova belgijska politika še ne predstavlja povratka k politiki ne\'tralnosti pred svetovno vojno. Kralj je izjavil, da njegova država ne bo sklenila nobenih defenzivnih zvez, ki bi mogle opravičiti napad proti Belgiji. Presenečenje v ženevi Ženeva. 15. oktobra. AA. Izjave belgijskega kralja so zbudile v (tukajšnjih krogih veliko presenečenje. Vse kaže. da je nauk o kolektivni varnosti propadel in da po-meni govor kralja Leopolda odpoved lo-carnske pogodbe in vojaške pogodbe med Francijo in Belgijo. V zvezi s tem poudarjajo. da je sestanek petih držav sedaj prepotreben, ker so se njegove osnove zaradi novega srtališča Belgije popolnoma iz-pTemenile. Na angleško pobudo? Rim, 15. oktobra, o. Rimski jjolitični krogi živahno komentirajo senzacionalni preobrat belgijske vojaške politike. Pri tem poudarjajo, da se za belgijskim ukrepom nedvomno skriva Anglija, ki je tako posredno koncedirala Nemčiji nov usj>eh v njeni politiki za dosego popolne enakopravnosti z ostalimi zapadnimi evropskimi državami. Če bi namreč Francija zahtevala od Anglije, naj skupno z njo protestira proti tej belgijski odpovedi vseh vojaških pogodb, — sem spada tudi najnovejši belgij-sko-francoski generalštabni sporazum —, bi bilo pričakovati, da Anglija na tako francosko sugestijo ne bi pristala, čeprav je Belgija enostransko odpovedala vse svoje vojaško-politične pogodbe. Pri vsem tem je tem bolj značilno, da je Nemčija prav danes poslala v London svoj negativen odgovor na povabilo Anglije, naj se udeleži bližnje konference lokarnskih velesil. Italijanski politični krogi vidijo v tem tajno sodelovanje Anglije in Nemčije. Baje je Nemčija obljubila Angliji, da bo za to koncesijo sodelovala pri sklenitvi zapadno-ev-ropskega pakta, kakor si ga zamišljajo Angleži. Francosko-poljsko sodelovanje Pariz, 15. oktobra. AA. Poljski zunanji minister Beck je imel danes konference * predsednikom vlade Blumom in z zunanjim ministrom Delbosom, kakor tudi z drugimi vodilnimi osebnostmi francoskega zunanjega ministrstva. »Potit Journal« piše, da bodo ti razgovori okrepili francosko poljsko zvezo, ki se je z nedavnim obiskom generala Ridz Smiglyja in s potovanjem generala Game-lina v Varšavo poglobila. Francosko javno mnenje pozdravlja obnovo aktivnega sodelovanja med Parizom in Varšavo za obrambo varnosti in miru. Obnova te zveze spada med najvažnejše činitelje evropske diplomacije. Opozoriti je tretja tudi na to, da je bil Beck pred svojim prihodom v Pariz na južnofrancoski obali, kjer se je sesta] z angleškim zunanjim ministrom Edenom. Angleška diplomacija uvideva v polni meri pomen francoskopoljskega zbli-žanja, ki bo važno za bližnja mednarodna pogajanja. Obisk kralja Karola v Pragi Bukarešta, 15. oktobra. AA. Uradno objavljajo, da bo kralj Karel obiskal Češkoslovaško v spremstvu prestolonaslednika, Mihaela ob koncu oktobra. Na Češkoslovaškem bo estal pet dni. V programu so med drugim obed pri predsedniku republike, revija čet, poklonitev Masarvku. ogled sokolskih nastopov in vojaških vaj v Milo-vica-h. Cianov obisk v Berlinu odgoden Rim, 15. oktobra, o. Kakor znano, bi bil moral italijanski zunanji minister grof Ci-ano te dni odpotovati v Berlin. Po poročilih nemških listov je bil že določen tudi rok in sicer 20. oktobra. Italijanski Usti o tem' podrobneje niso poročali, sedaj pa se je zvedelo, da je bil Cianov obisk v Berlinu, kjer bi se imel doseči nov sporazum o koordinaciji italijanskih in nemških interesov v srednji Evropi, odgoden. Pri diplomatskih razgovorih o modalitetah Cianovega obiska v Berlinu je prišlo do nekih nespo-razumljenj. Rimski krogi so mnenja, da se bo Ciano zaradi tega podrobneje posvetoval z Mussolinijem. Nova Italijanska ustava Italijanski kralj bo postal cesar fašističnega imperija, Mussolini pa veliki kancelar, ki ne bo odgovoren niti parlamentu niti velikemu fašističnemu svetv Rim, 15. oktobra, o. Za 15. obletnico pohoda fašistov v Rim. l>o po trditvah v dobro obveščenih krogih proglašena nova italijanska ustava. Kralj Viktor Emanuel III., ki ima sedaj naslov kralja Italije in cesarja Abesinije, bo dobil po novi ustavi naslov cesarja fašističnega imperija. Nova ustava bo določala tudi reformo senata in fašističnega parlamenta ter bo končno izoblikovala fašistični korporativni parlament. Vloga velikega fašističnega sveta bo še povečana in ho ta korporacija predstavljala vrhovni državni forum. Delokrog predsednika vlade Mussolinija kot voditelja fašistične Italije je urejen že z zakonom o prerogatlvih predsednika vlade in z zakonom o organizaciji velikega fašističnega sveta, ho pa z novo ustavo še povečan tako. da bo Musollni kot vrhovni voditelj fašizma stal iznad državne in re- žimske hierarhije. Za svojo politiko ne bo odgovoren niti vladi niti parlamentu niti velikemu fašističnemu svetu in bo imel vlogo nekakega nekronanega kralja. Njegova volja bo nekak vrhovni zakon Italija. Po novi ustavi bo Mussolini imel naslov veliki kancelar cesarstva. V zvezi s temi radikaln nu izpremembami državne ureditve ho izvršena tudi reforma državne uprave. Za predsednika vlade bo imenovan sedanji zunanji minister grof Ciano. Kot minister za narodno obrambo, ki mu bodo podrejena minstrstva za vojsko, mornarico in letalstvo, bo prišel v vlado maršal Balho Položaj prefektov v vseh italijanskih pokrajinah bo izenačen s položajem pokrajinskih tajnikO'. fašistične stranke ter bosta obe funkciji v vsaki pokrajini združeni v rokah ene osebe. Blokada Portugalske odklonjena Načelni pristanek Portugalske na preiskavo, ako se tudi preišče, kdo podpira madridsko vlado London, 15. oktobra, br. Portugalska vlada je danes po svojem delegatu izročila svoj odgovor na poslednjo noto sovjetske vlade, v kateri zahteva od odbora za nevmešavanje v.španske zadeve uvedbo preiskave zaradi kršitve sklenjenega dogovora, zlasti pa zaradi tihotapljenja orožja iz Nemčije, Italije in Portugalske za španske upornike. Portugalska vlada izjavlja, da v načelu pristaja na tako preiskavo, toda le s pogojem, da se istočasno odpošljejo preiskovalne komisije tudi v španske luke in da tudi tam ugotove, kdo in kod je tihotapil orožje za madridsko vlado. Ruski delegat jc snoči izročil predsedniku odbora za nevmešavanje v španske zadeve že drugo noto. v kateri zahteva, naj angleška in francoska mornarica takoj blokirata portugalsko obalo, da se na ta način prepreči nadaljnje tihotapstvo orožja za španske upornike preko Portugalske, obe- nem pa zahteva, da.se uvede postopanje proti vsem državam, ki jih je sovjetska vlada v svoii prvi noti obtožila, da so kršile dogovor o nevtralnosti. . Predsednik odbora, ki je obenem delegat Anglije, je odklonil to rusko zahtevo, češ, da ne spada v pristojnost odbora za nevmešavanje, in je svetoval ruskemu dober Evropec«. Angleška vlada, je nadaljeval Eden, podpira politiko nevmešavanja in ne more v njeno dobro voljo nihče dvomiti. Svoje dolžnosti bomo lojalno izvrševali in bomo zato tudi podpirali vsako možno obliko izvedbe politike ne vmešavanja. Mislimo, da je to najboljša pot, da se izognemo nevarnostim, ki nam prete spričo položaja v spaniji. • Namen angleškega oboroževanja je Izven vsakega dvoma. Evropa je lahko prepričana, da je Velika Britanija dovolj močna, da lahko igra svojo vlogo pobor-nice za ohranitev miru in da se ji nihče z nasilnimi metodami ne more zopersta-viti. Ne skrbe nas toliko odkrite nevarnosti, kolikor strah pre^ nepričakovanim razvojem že tako in tako močno napetega mednarodnega položaja. Zato moramo z vsemi silami delati na to, da ublažimo sedanjo mrzlično vročino. Evropa se mora varovati pred ideološkimi borbami. Noben boj ni v preteklosti zahteval večjih žrtev od takih borb. Brez kolebanja bomo še naprej zasledovali svoj cilj, ki obstoji v pobiranju vojn in podpiranju mednarodnega sporazumevanja. Nič nj namreč bolj gotovo kot to, da v bodočih vojnah ne bo več zmagovalcev. Od posameznih narodov je sedaj odvisno, ali se hočejo odločiti za pot, ki pelje k sodelovanju in mednarodnemu miru in ki jo s potrpljenjem in zmernostjo prav lahko nastopijo. Toda pogoj za to je, da prenehajo enkrat za vselej mednarodne polemike. V imenu vlade vas zagotavljam, da bomo tem načelom povsod pomagali do zmage. V ta namen se hočemo tudi notranje zediniti in oborožiti. Mislim, da ni več daleč trenutek, ko bo mogla Velika Britanija z močno armado in prav tako trdno odločnostjo vzpostaviti ravnotežje na korist miru in svobode. > "cr Važna posvetovanja v Berchtesgadnu Hitler, Goebbels, Goring in Schacht izdelujejo nov nemški štiriletni delovni program Pariz, 15. oktobra, b. Današnje pariško časopisje posveča veliko pozornost poročilom, ki prihajajo iz Nemčije o važnem posvetovanju. ki se te dni vrši pri Hitlerju v Berchtesgadnu. Posvetovanj se razen Hitlerja udeležujejo še naslednji njegovi najožji sodelavci Gobbels, general Goring in dr. Schacht ter so posvečena v prvi vrsti gospodarskrn problemom. Splošno se pričakuje, da bo v Berchtesgadnu izdelan nov štriletni delovni program. »£xce!sior« opozarja v svojih poročilih, da je v Nemčiji spet oživela propaganda za povratek nemških kolonij. Pričakuje se. da bo tudi v tem pogledu prišlo v Nemčiji v kratkem do velikih ljudskih manifestacij, ki naj zanesejo propagando za povratek kolonij v najbolj zakotno nemško vas. Nemški odgovor na angleško noto Berlin, 15. oktobra, br. Nemško zunanje ministrstvo jc danes poslalo v London odgovor na znano angleško noto glede sklicanja lokarnske konferenco. Vsebina odgovora še ni znana, toda v poučenih krogih zatrjujejo, da Nemčija ni izpremenila svojega že znanega stališča. Razdelitev prostorov v novi palači Narodne skupščine Beograd, 15. oktobra. AA. V kabinetu predsednika narodne skupščine Stevana Ci-riea se je danes dopoldne vršila seja šefov klubov in njihovih namestnikov. Na seji ?o sklepali o razdelitvi klubskih prostorov v prvein nadstropju novega skupščinskega poslopja. Za JRZ sta določeni dve klubski dvorani jn dva manjša prostora v pročelju poslopja na Aleksandrovo ulico. Poleg tega kluba so v severnem delu poslopja prostori kluba neopredeljenih poslancev. Na severni strani na Briandovo ulico imajo prostore Seljački klub. Jugoslovanski klub in Jugoslovanski radikalni klub. Na fronti proti Kosovski ulici v južnem vogalu poslopja se nahaja delovni klub. poleg njega pa trije prostori kluba Jugoslovanske nacionalne stranke. Na južnem vogalu na Aleksandrovo ulico je v prvem nadstropju salon za diplomate, v središču prvega nadstropja so pa prostori kluba novinarjev s šestimi telefonskimi kabinami z oddelkom za domači in za tuji tisk. V levem krilu je manjša dvorana 7.a finančni odbor. V prvem nadstropju na Kosovsko ulico se nahaja, še knjižnica. dalje prostori za upravni odbor, pošto in telefonsko centralo. V pritličju se za vestibulom nadaljuje velika avla za razgovore, v pročelju na Aleksandrovo ulico, na desni od vhoda so prostori predsedstva vlade, na levi od vhoda prostori tajnika in treh podpredsednikov narodne skupščine. V nasprotnem delu poslopja, na Kosovsko ulico, je v pritličju kabinet predsednika narodne skupščine, poleg njega pa splošni oddelek, blagajna in tehnični odsek. Na desni od velike avle za razgovore, poleg velike skupščinske dvorane, so prostori ministrskega sveta, na levi od avle pa prostori za tri manjše odbore. V podzemlju, na Kosovsko ulico, ima prostore orožništvo, dalje sta tu bife in stenografski urad. ki je s posebnim hodnikom direktno zvezan s središčem velike skupščinske dvorane, kjer stoje stenograf-ske mize. Bife ima svoje prostore tudi v pritličju in prvem nadstropju, ki je z njimi zvezan z dvigali. Po današnji dopoldanski seji v kabinetu predsednika narodne skupščine so si udeleženci konference z več poslanci ogledali vse prostore. Slovo Ruždija Arasa Beograd, 15. oktobra, p. Turški zunanji minister dr. Ruždi Aras, ki se je 24. ur mudil v Beogradu, je davi ob 7.30 odpotoval dalje proti Carigradu in Ankari. Pred odhodom so se na postaji poslovili od njega pomočnik zunanjega ministra dr. Vladislav Martinac, več višjih uradnikov zunanjega ministrstva in zastopniki turškega poslaništva. Novinarjem je Ruždi Aras pred svojim odhodom izjavil; Z dr. Stojadinovičem sem imel priliko za izmenjavo misli in se radujem, ker j bomo imeli čast pozdraviti ga tudi kot j našega gosta v Turčiji. Najina nazranja J se povsem strinjajo, kar daje poseben pomen skupnosti naših interesov. Antanta balkanskih držav stopa solidno po svoji poti k skupnim ciljem. Tudi odnošaji Bolgarije napram ostalim balkanskim državam se dobro razvijajo. Bolgarija se po vodstvom dr. Kjuseivamova vedno bolj približuje ostalim, balkanskim državam. Zakaj ne hi tudi Vi bili zadovoljni ko lahko za mai denar dobite dobro in elegantno obleko iz našega blaga Cene našega blaga za obleke so od 120.— do 180.— dinarjev po metru VLADA TEOKAROVIČ i KOMP. P A R R Č I N Tkanine za vsak žep in vsak okus. Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Gradišče 4 in v vsakem večjem mestu Jugoslavije. Beležke Razpis volitev v zadnjih treh banovinah • Agencija A vala poroča, da je notranji minister pooblastil bane zetske, vardarske in dunavske banovine, da razpišejo splošne občinske volitve za svoja področja. Volitve v zetski banovini bodo 22. novembra, v vardarski in dunavski pa 6. deccmbra. S tem so razpisane splošne občinske vo Iitve za vse banovine, tako da bodo končane v celi državi do C), decembra. Volitve v savski in dravski banovini sc izvajajo postopno, a bodo po beograjskih vesteh tudi završene do omenjenega datuma. Volilni kontumac »Slovenski gospodar«, podeželsko glasilo JRZ za bivšo Štajersko, piše: »Sc šc dobro spominjam, kako smo mo rali biti tiho pri prejšnjih volitvah. Imeli smo pravi kontumac, nagobčnike, da jc bi lo groza. No, pri sedanjih volitvah je veliko svobode. Toda eno pa svetujem- nekateri gospodje, posebno takole učitelji in uradniki, bi prav pametno storili, da si sa mi naložijo kontumac! Sedaj prostovoljno!« Novo službeno glasilo dr. Mačka 2c nekaj časa so sc širili glasovi, da dr. Maček ni zadovoljen s »Hrvatskim dnevnikom«, ki dosedaj velja za njegovo ofi-ciclno glasilo, in da bo zato začel i/dajati nov list. Iz okolice dr. Mačka so sc te vesti odločno dernantirale. Zato jc zbudila včeraj tem večjo senzacijo vest, da je dr. Maček poslal vsem svojim narodnim poslancem ter predsednikom svojih političnih organizacij okrožnico, v kateri jim sporoča, da bo res začel izdajati nov list, ter jih poziva k zbiranju naročnikov. Dr. Maček pravi, da bo ta list odslej edino službeno glasilo njegove stranke. Novi list se bo imenoval »Seljački dom« in bo izhajal kot tednik- Izhajal bo kot nadaljevanje nekdanjega »Doma«, ki ga jc izdajal pokojni Stjepan Radič in ki je prenehal izhajati kmalu po 6. januarju 1929. Službeni značaj »Seljučkcga doma« bo podčrtan še s tem. da bo kot izdajatelj označen dr. Maček sam. glavni urednik pa bo njegov politični tajnik prof. Jclašič. Kakšno bo v bodoče razmerje dr. Mačka do »Hrvatskega dnevnika«, ki je dosedaj veljal za njegovo službeno g'asilo. iz okrožnice ni razvidno. Ker pa okrožnica dnevnika nikjer ne omenja, smatrajo to za znamenje, da je. dr. Maček dvignil roke od njega. Ako se ta domneva obisitini, bo imel »Hrvatski dnevnik« v bodoče zelo težko stališče, ker je bi'a doslej njegova glavna moč v tem, da je veljal za glasilo dr. Mačka. Dr. Stepinac v Beogradu Kakor poročajo listi, se žc par dni nahaja v Beogradu zagrebški nadškof koad-jutor dr. Stepinac. Posctil jc več ministrov. Predrznost Celjska »Dcutschc Zcitung« poroča v kratki beležki o občnem zboru Kluba koroških Slovencev, ki je bil v soboto v Celju. List jc postavil besedi »koroški Slovenci« v narekovaj in pristavil: »Imena funkcionarjev in govornikov pač nc zvene baš slovansko: dr. Fellachcr, I.ilck, Miillcr, Reichmann, itd. Sapicnti sat!« Težko si jc misliti predr/nejše izzivanje in to v času, ko jc diktator nemške Avstrije 'dr. šušnik in urednik celjskega germanskega lista g- Jakob Prah! Res, sapicnti sat! Postani in ostani član Vodnikove družbe 2 Svojevrstna volilna borba Od Sv. Petra na Medvedjem selu nam pišejo: V nedeljo, 18. t. m. bodo pri nas občinske volitve. Vloženi sta dve listi. Nosilec liste JRZ je g. Debcljak, nosilec opozicijske liste pa g. Ivan Cverlin. Agitacija za volitve je zelo živahna. Pri maši zadnjo nedeljo je imel cclo gospod župnik pridigo o občinskih volitvah. Pozival jc farane, naj volijo Oebeljakovo listo, ker so na drugi listi tudi krivoverci in pritcpcnci Po maši je prišlo do incidentov, ker so začeli pristaši gospoda župnika napadati svoje politične nasprotnike. Trdili so, da nosijo s seboj nekake Jetake, in so jim hoteli kar sami preiskovati žepe. Pri tem so posestniku Konradu Majerju raztrgali sto-dinarski bankovec. Pri tej svojevrstni volilni agitaciji so sodelovali tudi sedanji župan in zopetni nosilec kandidatne liste g. iDeboljak, sedanji prvi občinski svetovalec g. Florjan Vcrk, organist Jožef Sekir-nik itd. Gospod župnik je tudi poudarjal, da kandidatov z nasprotne liste ne vidi ne v cerkvi in nc pri spovedi. Čisto jc gospod pozabil na to, da je eden od prvih kandidatov s tc liste popolnoma na lastne stroške postavil na svojem posestvu krasno kapelico z zvonikom in zvoncem in da je gospod župnik sam to kapelico blagoslovil! Menda vendar tudi ta kapelica ni brez-verska ali cclo krivoverska! Končno besedo o dogodkih bo spregovorilo sodišče, že v nedeljo pa bodo svojo sodbo izrekli volilci. Poslanik Girsa zopet v Beogradu Beograd, 15. oktobra. AA. češkoslovaški poslanik dr. Vaclav Girsa se je vrnil v Beograd in zopet prevzel poslaniške posle. Hitlerjeve! so razbili plebiscitno proslavo v Celovca Šele sedaj sc jc izvedelo za incident, ki se je pripetil v Cclovcu pretekli petek ob proslavi obletnicc koroškega plebiscita. Iz neznanih vzrokov so namreč hitlerjevci svečanost razbili. Avstrijski listi več dni o tem niso črhnili nobene besede. Sclc v sredo jc celovški klerikalni »Kiirntncr Tag-blatt« prinesel ogorčen članek, ki so ga po njem posneli tudi nekateri drugi avstrijski listi. Iz članka se da razbrati o dogodku naslednja slika: Za petek zvečer ob osmih jc bilo sklicano v dvorano Sandwirt v Cclovcu zborovanje v proslavo plebiscitne obletnicc. Zborovanje je sklicalo društvo bojevnikov iz plcbiscitnc dobe, sodelovala pa jc godba 7. pehotnega polka. Ze cclo uro pred pri-četkom je zasedlo galerijo in prve vrste v dvorani kakih 500 hitlcrjcvccv, ki so jih bili po zatrjevanju »Karntncr Tagblatta« pripeljali v Cclovcc večinoma od zunaj. Slavnostni govornik jc bil dr. Dorflinger, ki jc svoj govor lahko še v miru končaL Ko pa je nato pevski zbor zapel neko avstrijsko domoljubno pesem, so začeli najprej padati medklici, nato pa se je oglasilo žvižganje, ki je pesem zaglušilo. Govoriti jc hotel še stotnik Mair-Kaibisch, vendar pa so njegov govor preprečili navzoči hitlerjevci s kravaliranjem, vzklikanjcm »Heit Hitler!« in s prepevanjem hitlcrjcvskih bojnih pesmi. Prišla jc policija, ki jc začela dvorano izpraznjevati. Ves čas so se nadaljevale demonstracije. Na razne avstrijske domoljubne klicc nekaterih zboro-valcev so hitlerjevci odgovarjali s klici »Pfui« in »Hcil Hitler«. Demonstracije so sc nato nadaljevale šc po ulicah. Zasliševanje prič v kerestinskem procesu Zagreb, 15. oktobra, o. Ob velikem zanimanju občinstva ®e je danes nadaljevalo zasliševanje glavnih prič. Najprej je bil zaslišan edini priživljenju ostali član nesrečne omladinske organizacije JRZ Veli-mir tiogič, Gogič, ki je |k> poklicu zasebni uradnik, živi sedaj v Kainenici, v srezu Caribrod ob bolgarski meji. da je varen pred preganjanjem in maščevanjem, s katerim so mu grozili, če bo nepovoljno pričal v kerestinskem procesu. Gogič je obširno opisal dogodke v Kerestincu ter je tudi pojasnil, zakaj je šla deputacija omladincev k banu Mihaloviču. Hoteli so se pritožiti zoper po^lopauje članov zagrebškega odbora JRZ, ki je dobil v Beogradu večjo denarno podjjoro, pa jih ni razdelil omladincem, kakor ie bilo baje določeno, marveč jih j-i porabi 1 za docela druge svrhe. \'sj člani depu-tacije so bili v običajnih civilnih oblekah ter nihče izmed njih ni imel orožja. \«o pot nso z nikomer govorili, se nam koga izzivali. Ko so bili že blizu Kerestinca. ^o opazi-li velike gruče kmetov, ki so kričali; Glejte morilce Hrvatov, evo č-?!nike- Nato je Gogič opisal, kako so se odigravali dogodki sami. Med drugim je navedel, da so bili kmetje oboroženi z lovskimi puškami, karabinkami. revolverji, sekirami, vilami, koli in palicami. Opisal je, kako s0 se omladinri ob napadu na grad najprvo zabarikadirali v predsobi, nato pa v kopalnici. Ko so barikade padle, so se hoteli brez upora prodati, loda kmetje so jih zverinsko jx>klali. Ubitih še*l omladinrev je zadobUo nič mani kakor 300 ran. Ko so opazili da je on še živ. so ga med stalnim pretepanjem in grožnjami, da i:a bodo obesili. vlekli gradu proti ribniku. Silili so ga. da je moral [>oiiavljati Sramotilne klice in f>eti raznesmi. Zunaj ga je yače| po^L-v nec Tomašic zasliševati kakor zločinca h* izpraševali, kje imajo orožje. odkod dcu bili bombe in slično. Za vsak nepovodjen odgovor so ga pretepali. Na vprašanje predsednika, ali bi spozn»l napadalce, če bi jih videl, je Gogič odvrnil, da jih najbrž bi. GP-de obtožencev ne moro z gotovostjo trditi, ali jih je t akta t videl aH ne, ker so sedaj vsi lepo obriti in oblečeni v narodne noše, takrat pa ic l»il delavnik, pa so bili napadalci v delovni obleki in neobriti. Gogič je izrazil sum, da «o nalašč tako preoblekli. Prišlo je do osebnih sj^opadov ined zagovorniki in državnim tožilcem, nakar je predsednik od redil, naj vsakega obtoženca posebej privedejo v dvorano in soočijo / Cio" gičem. Ta je pri 15 obtožencih izjavil, da s« na nje dobro spominja in da so bili dokoma v gradu, deloma pa pred gradom. O nobenem pa ne more trditi, da bi neposredno sodeloval pri pokolu v kopalnici ali pozneje, ko so pretejiali uiega. Za Gogičein ie bil danos zaslišan še 15. letni Vladimir, sin ubitega Jovana Bute. Deček je še vedno j>od vtisom strašnih dogodkov, koso pred njegovimi očmi ubili o<~e-ta. mater iu sestro ter je v>-s preplašen itt s "komaj razumljivim glasom pripovedoval o napadu na hišo svojega očeta. Večkrat j«-na glas zajokal. Zasliševanje prič se bo jutri nadaljevalo. Kokainska senzacija v Ljubljani Ljubljana, 15. oktobra. Policija ima te dni opravka z afero o prodaji lažnega kokaina, kakršne naša kriminalna kronika še ne pomni. Znano je, da se je po vojni tudi po naših mestih v velikem obsegu razširila do uživanja tega nevarnega strupa, a policija ima le redkokdaj priliko, da pride s takšnimi rečmi v stik. Ljudje, ki so zapadJi tej strasti, imajo precej dobro, varno organizirano dobavo tega redkega, dragocenega blaga, da jim po navadi ni treba hoditi po kriminalnih oddelkih in sodiščih. Med poštene prodajalcc kokaina, če smemo v tej zvezi rabiti ta izraz, pa sc je v zadnjih letih nateplo brez konca in kraja ponarejevalcev in sleparjev, ki vsake vre te ničvredno robo obešajo lahkovernim kupcem za drag denar. Samo, kadar gre za te vrste sleparske kupčije, se včasih dcgodi, da pridejo tudi policiji na uho. A tudi ti primeri so precej redki, zakaj ljudje, ki so jih potegnili prodajalci lažnega kokaina, kljub veliki škodi, ki jo utrpe, skoraj zmerom zamolče svojo sramoto, ker se boje tudi bridkih posledic po zakonu. Zgodba, katere glavni junak je znan ljubljanski trgovec I. C. nudi v resnici primer izredne kriminalne senzacije. Njegovi posli zadnji čas niso šli v redu. V stiski se je lotil tudi kupčije s kokainom, ki se mu pa ni prav nič obnesla. Pred dnevi se je zglasila pri njem družbica nelegalnih razpečevalcev omamnega praška in mu ponudila na prodaj večjo količino blaga. Trgovec je bil pri volji, na mestu je izplačal 30.000 Din in prejel za- nje večjo količino kokaina v originalni)* etiketiranih zavitkih. A komaj so prodajalci dobro odšli in je T. č. začel zavitke dostavljati svojim strankam, jc prišlo n * razburljivega odkritja, da jc >kokain^ neka prazna mešanica, ki je v celoti vredna komaj nekaj dinarjev. I. <5. sc jc dobrr» zavedal, da se tako ogoljufan nc more r S nobeno uradno instanco zateči po svoj) pravico. V stiski je prišel ■n«. originalna idejo, ki jc vredna ameriških tihotapskih, in gangsterskih zgodb. Najel je nekaj zanesljivih, za taksne reči pripravnih zvahil je sleparske prodajalce v past, na' o pa so njegovi plačani planili po njih, jim zvezali usta in jih odpeljali v neJto samotno graščino na Gorenjskem. Tam so ujetnike neusmiljeno pretepli, toda prevarani trgovec je zaman zahteval svoj denar nazaj — sleparčki so bili izkupiček že zdavnaj pognali. I Stvar bi bržkone ne bila prišla policiji v roke, če se ne bi bilo posrečilo enema izmed jetnikov pobegniti, pa je po ovinkih o ugrabitvi obvestil kriminalni oddelek. Trgovčeva družba je še o pravem času ^.začutila, da ji gori za petami, pa je brž razpustila svoje »internacijsko taborišče.« Policijskim organom pa je vendarle uspelo, da so večino obeh družb polovil:, le trgovec I. č. in še nekaj tovarišev so izginili neznano kam. Ko so v njegovem lokalu priredili hišno preiskavo, so našli na kupe zanimivega materiala. Kriminalni oddelek bo v nekaj dneh zaključil preiskavo, nakar bomo o aferi mogli izčrpne-je poročati. Tržaški škof Fogar . premeščen v Rim Trst, 15. oktobra, k. Danes imajo tudi že tržaški listi vest, da bo škof Alojzij Fogar zapustil tržaški ordinarijat. Ob priliki poslednje avdience pri papežu je sa mprosil za premestitev. Njegova prošnja je bila sprejeta in mu je bila poverjena važna funkcija v Vatikanu. Svoje novo službeno mesto bo nastopil proti koncu meseca. Atenski poslanik pri predsedniku vlade Beograd, 15. oktobra, p. V Beograd jc prispel danes jugoslovenski poslanik v Atenah Boško Hristič. ki je imel dajši razgovor s predsednikom vlade dr. Stojadinovi- čem. Poplave v črni gori Podgorica, 15. oktobra, p. V Črni gori in zlasti okrog Podgoricc že nekaj dni neprestano dežuje, paradi nalivov so reke prestopile bregove in poplavile žc S vasi v podgoriški okolici ter napravile veliko škodo. Tudi v Albaniji so poplave prizadele prebivalstvu hude težave in mnogo škode. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo; V gornjem primorju se jc razvedrilo. Oblačnost prevladuje v estalih predelih, sredi države je nekoliko vedro, prav tako v severnih krajih. V zadnjih 24 urah je deževalo v južni polovici države. Temperatura se je v severozapadnih krajih nekoliko dvignila, v ostalih pa je ostala neizpremenjena. Minimalna temperatura Veliko Gradiš te minus 1, maksimalna Visoko 21 stopinj. Zemunska vremenska napoved za dane»: Razvedrilo se bo po vsej državi. Jutranje megle v dolinah rek in po kotlinah, v severnih krajih ni izključena slana ponoči. Solnce vzhaja ob 5-54 in zahaja ob 16.52. Dunajska vremenska napoved za danes. Milo vreme bo trajalo najbrže še dalje časa v notranjih južnih Alpah po večini jaeno. Naši kraji in lfudje Jadranska straža zvestim sodelavcem Ljubljana, 15. oktobra. Poslovilni večer, ki sta ga sinoči priredila treni uglednim odbornikom oblastni in krajevni odbor JS, je pokazal, da bi se v krogu jadranskih stražarjev v Ljubljani lepo dala gojiti družabnost s prirejanjem podobnih sestankov. Prikupno zgornjo Sla-mičevo dvorano je napolnilo lepo število funkcionarjev obeh odborov in prijateljev odhajajočih. Zlasti je tudi navzočnost dam poživila družabno sliko. Za umetniški okrasek večera pa sta poskrbela baritonist Joža, Likovič in prof. Marijan Lipovšek. Pevec se je v zadnjem letu z vztrajnim šolanjem odlično izpopolnil in je presenetil zbrano družbo s tremi krasnimi pevskimi točkami, z Leoncavallovim prologom. 7, Gre-čaninovim »Jetnikom« in Premrlovim »Bol-hačem«. Briljantno ga je spremljal sloveči pianist, ki je sam še s Foersterjevo para-frazo »Po jezeru* pokazal svoje tehnično znanje in umetniško čustvovanje. Predsednik oblastnega odbora JS dr. Pirkmajer je v toplem nagovoru izrekel zahvalo g. brigadnemu generalu Jovanovi-ču. ki odide v Beograd na odgovorno mesto pomočnika orožniskega poveljnika. dalje g. Vekoslavu Kerševanu. ki je povišan za načelniku notranjega ministrstva, in polkovniku Kvintilijanu Tartagliji. ki prevzame poveljstvo orožniskega polka v Novem Badu. Vsi trije so odločni poborniki za idejo Jadranske Straže in so pri vsej svoji veliki zaposlenosti žrtvovali mnogo časa za to prepotrebno nacionalno organizacijo. Z območja ljubljanskega odbora odide tudi dosedanji kočevski šolski nadzornik Betria-ni. ki je premeščen v Prelocr. V svojem krogu se je mnogo trudil za JS. Kakor z njim. izgubi oblastni odbor JS še vrsto marljivih narodnih delavcev, ki jih služba žene v druge kraje. Pa,mam odhajajočih je g. dr. Pirkmajer v imenu oblastnega odbora poklonil krasne šopke nageljnov. V imenu ljubljanskih sokolskih društev je izpregovoril jedrnato poslovilno besedo starosta Kajzelj. Tajnik oblastnega odbora JS Viktor Pirnat pa je v posrečenih verzih humorno opisal delovanje oblastnega od-Vira. Žel je mnogo odobravanja. General Jovanovič je v ljubeznivih besedah izrekel zahvalo za lepe ure. ki jih je zlasti preživel v družbi s poborniki JS in Sokolstva v Ljubljani. Nikoli ne bo pozabil Slovenije in Ljubljane. V svoje rodno mesto se vrača, a vendar mu je težko. V Ljubljani je sno-7,rral. kako je treba v društvu delati. Prisrčne besede priljubljenega generala, ki se ob koncu spomnil tudi Sokolstva. so sprejete 7 burnim odobravanjem. Ena-Jro toplo se je poslovil g. načelnik Kerše-san. Večer je potekel res v najlepši harmoniji. Preporodovci <1 r. Janžetu Novaku Preporodovcu dr. Janžetu Novaku je postavila nagrobnik Starešinska organizacija »Preporoda«-, v kateri je pokojni pre-porodovski vzornik marljivo deloval zad-rja leta vse do svoje prerane smrti. Kot navdušen Preporodovec, ki je predvojno "vihro preživel kakor večina njegovih vrst-cikov v napetem pričakovanju, ali se bodo njihovi, takrat tako drzni ideali uresničili, je za idejo velike Jugoslavije tudi trpel po ječah skupno z nepozabnim Endlicher-jem. I>ve leti sta že potekli, odkar je tudi fcorbeni. vedno žilavi in impulzivni Janže (moral kloniti neizprosni zahtevi narave in je naše! svoj mir v domači zemlji, blizu svojega rojstnega doma v Notranjih Goricah. Preporodovci, v SOP včlanjeni, in vsi ostali smatrajo za svojo častno dolžnost, da se manom dragega, nepozabnega tovariši Janžeta oddolžijo na način, ki bo najprimernejši njegovemu resnemu delu. S skromno, pietetno svečanostjo se bodo poklonili v nedeljo na njegovem grobu in mu po končani službi božji ob pol 11. odkrili nagrobnik, kjer je v kamen vklesan pre-porodovski simbol: desnica s kladivom. Janžetu in vsem, ki so že odšli v kraje miru pa je posvečen še drug simbol: pre- lomjena vejica mladega brstja. Njih ni več, toda ostala je ideja, močna in vedno živa, trajen opomin vsem, ki so še ostali, mladi generaciji pa še posebej. SOP vabi vse prijatelje »Preporoda«, da se skupno z njegovim članstvom udeleže nedeljske svečanosti in pohite v Notranje Gorice na Janžetov grob. Odhod iz Ljubljane zjutraj ob 8. izpred nebotičnika z avtobusom, ali ob 10. z vlakom Večina potuje z avtobusom, ker je zveza ugodnejša in primernejša. Za hladen obed v Notranjih Goricah bo preskrbljeno. Povratek v prvih popoldanskih urah, ali po dogovoru. Kako je šemnik dobil novega lastnika Rudnik je nameravala kupiti tudi banska uprava Zagorje, 14. oktobra. Kakor smo v »Jutru« poročali, je rudnik v Šemniku pri Zagorju prišel v druge roke. Rudnik je kupila Trboveljska premogo« hopna družba, najbrže zato, ker je v zvezi s Ki-sovškim rovom ki je last TPD, kakor tudi. da se iznebi malenkostne konkurence. Rudnik v Šemniku je že med vojno dobro obratoval. Tedanji lastniki Francozi, ki eo obenem bili lastniki še sedaj obstoječe Anti-monske delničarske družbe, eo pred nekaj leti prodali rudnik neki ljubljanski družbi. Novi lastniki eo investirali nekaj tisočakov, da so lahko pričeli z večjo produkcijo. Se» veda so sprejeli tudi več novih delavcev, tako da je bilo včasih zaposlenih po 120 rudarjev. Ob tem je nadalie, dobilo zaslužek veliko število domačih voznikov, ki so prs« mog odvažali na zagorsko postajo Pa eo pričeli protestirati, ker se je zaradi pranja premoga kalila voda v Mediji. Že takrat je bil te družbe namen, da rudnik proda. Med drugimi je bila kupec tudi TPD, vendar do kupčije ni prišlo, ker eo Francoski delničarji to odklonili. Kmaloso nastale govorice, da se za rudnik zanima kr. banska uprava v Ljubljani. To vest je še bolj utrdilo dejstvo, da ie pri letošnjih ob» cinskih volitvah v začetku leta solastnik g. Bonča agitiral za listo JRZ in spravil vse delavce in voznike skupaj, da so s trobojni-co odšli v sprevodu na volišče. Že takrat se je vsem obljubovalo, da bo z zmago JRZ odpravljena velika brezposelnost in da bo Zagorska dolina prišla do potrebnega zaslužka. Obljube se na žalost niso izpolni« le in tako je bilo zadnji čas zaposlenih le že 38 rudarjev in 20 voznikov. Vsem rudarjem je bila 1. oktobra odpovedana služba na 15 dni. Do 15. oktobra bodo torej lastniki še dobro izrabili produkci]o. Po že sklenjeni kupčiji s TPD se je zve delo, da je bila banovina prav resen kupec Ce bi se zboljšala produkcija, bi zadostova la kurjava za veliko uradov tako, da bi se v 2 letih rudnik izplačal. — poleg tega bi ostalo podjetje slovenska last. — Sam solastnik je na vprašanje, zakaj ni«o proda* li rudnika banovini, ko je kup že tako» rekoč doaovorien. dejal: >Kdor je več nudil, tisti ga je pa dobil«. Od strani TPD ee pa zatrjuje, da je bil rudnik prodan, ker je bil izčrpan, za investicijo bi pa bilo potrebnih do 60 tisoč Din. Ker TPD tu ne bo dalje obratovala, je prizadetih poleg delavstva in voznikov tudi več obrtnikov, ki so doslej imeli vsaj nekaj zaslužka. Protest elevelandskih Slovencev Odgovor ,»Ameriške domovine44 na »Slovenčevo44 poročilo Cleveland, oktobra. Clevelandski dnevnik »Ameriška domovina« je po svetovnem naziranju tak, da bi ga morali v stari domovini uvrstiti med »klerikalne« liste, pri tem pa odločen zaščitnik interesov in ugleda Slovencev v Ameriki. »Jutru« se je »Ameriška domovina« že lepo zahvalila za objektivno poročanje o življenju in težnjah rojakov v Ameriki, na naslov »Slovenca« pa je te dni njen uvodnik naslovil naslednji protest: Neki Andrej Kobal iz New Yorka je poslal ljubljanskemu »Slovencu« daljše poročilo, ki nosi naslov »Politično življenje Slovencev Združenih državah«. Ne poznamo g. Kobala, toda po vsebini tega političnega dopisa v staro domovino bi sodili, da se je šele ta mesec vpisal v prvi razred ljudske šole. Ko je izrekla še nekaj ostrih na naslov g. Kobala, navaja »Ameriška domovina«. da je pisal o Clevelandu takole: — Po vojni so se osnovali v Clevelandu razni republikanski in demokratski klubi, ki so ne samo delovali z ameriškimi, temveč so v svojih okrožjih igrali tudi vodilno vlogo. Do slovenskega mestnega zastopstva ali do državnih političnih mest pa so se ti klubi vendar težko povzpeli. So četrti v pustu Clevelandu, kjer bi Slovenci ne glede na geografske razpodelitve dosledno lahko izvojevali občinska mesta, toda trojno strankarstvo jih preveč cepi. Pomislite, pravi »Ameriška domovina«, da je bil ta dopis poslan iz New Yorka v Ljubljano letos avgusta. Da bi se poročevalcu »Slovenca« razbistrili pojmi o elevelandskih Slovencih, navaja uvodnik kar po vrsti: Clevelandski Slovenci imamo v mestnem zastopstvu 4 slovenske in 1 hrvatskega mestnega odbornika. Pri tem naj g. Kobal blagohotno upošteva, da je Cleveland milijonsko mesto in da ima 33 okrajev, iz vsakega okraja po enega zastopnika. Slovencev in Hrvatov je v Clevelandu okrog 5").000. Torej, če imamo pet svojih ljudi v mestnem zastopstvu milijonskega mesta, pač lahko rečemo, da se že nekako udej-stvujemo v politiki. In vseh teh pet mestnih odbornikov je demokratov. Dalje: na mestni sodniji je sodnik — Slovenec g. Frank Lausche. ki letos kandidira za okrajnega sodnika in bo. kakor vse kaže, tudi izvoljen. Torej v milijonskem mestu je Slovenec mestni sodnik, vseh mestnih sodni- kov pa je samo 15. Dalje: v državni zakonodaji v Columbosu imamo Slovenca Josipa Ogrina in Hrvata Viljema Boiča. Država Ohio šteje nekaj nad 6 milijonov prebivalcev. Dalje: guverner Davev (demokrat) je imenoval za okrajnega inženjerja g. Louisa Drašlerja, ki načeljuje štirim okrajem in pod čigar vodstvom dela 15.000 delavcev. Pod njegovim nadzorstvom je bil izgotovljen nedavno most na Lorain Ave. v Clevelandu in ta most je dobil prvo priznanje kot najboljši jekleni most v USA. Dalje: v uradu okrajnega pravnika je John Princ, v uradu mestnega pravnika pa Viljem Vidmar, oba asistenta pravnikov. Na demokratsko narodno konvencijo v Filadel-fijo smo letos poslali Johna Mihelicha. ki je bil delegat demokratske stranke, ki je določila predsednika Roosevelta spet za predsedniškega kandidata. Prvič v zgodovini Slovencev je imel Slovenec to čast! Dalje: isti John Mihelieh kandidira letos v 20. okraju za kongresnika v poslansko zbornico USA. Volitve bodo v novembru in vse kaže na njegovo zmago. In če bi hoteli, bi našteli še razne politične službe, jako dobre službe, ki jih imajo naši ljudje v raznih mestnih in okrajnih uradih. Teh ni mnlo in vse to so dosegli naši ljudje s svojim političnim udejstvo-vanjem. G. Kobala prosimo, naj pošlja v domovino dejstva namestu površnih informacij. Naj vedo naši časopisi in njih citate! ji v domovini, da smo ameriški Slovenci nekaj dosegli v tujini in to vse s svojo lastno močjo. Če ne poznate pravega in resničnega položaja, potem pa raje molčite. Štrajk v ljudski kuhinji Ljubljana, 15. oktobra. V Ljudski kuhinji v Streliški ulici, ki predstavlja eno najstarejših obednic za preproste, siromašne sloje pri nas, je prišlo snoči do nenavadne prigode, ki zgovorno priča, v kako razbitih, vznemirljivih časih živimo. Poslovanje Ljudske kuhinje sloni na načelu krščanske dobrodelnosti in gospodarske pridobitnosti hkratu. Od nekdaj je v nji dobivalo hrano veliko število dijaVov, ki so uživali podpore raznih katoliških ustanov, obenem pa so zmerom prihajale vanjo kosit in večerjat velike trume delavcev, slafeo plačanih zasebnih nameščencev, pa tudi brezposelni-kov in brezdomcev, ki so čez dan po parah nabrali kakšne skromne o Din, da si zvečer privoščijo kaj toplega za želodec. Med množico teh plačujočih aboneutov pa se je zmerom pomalem kuhal-kakor je žc navada v taksnih primerih, pikro nezadovoljstvo s kvaliteto hrane, zlasti pa še z načinom postrežbe. Za te najbeinej-Se goste je namreč uveljanjen običaj, da se v dolgih vrstah postavljajo pred okence, skozi katero se v kuhinji servirajo obreki, da sami odnašajo krožnike in si poiščejo prostora pri mizah. Zadnje dni se je med njimi pojavilo precej slabe volje zaradi tega, ker v kuhinji dan za dnem tako kasno pričenjajo servirati. Tako se n. pr. zvečer nabere lepo število zdelanih, ješčih ljudi že takoj ob 18., ko se zapirajo delovni obrati, nato pa morajo čakati še po cele pol do tri četrt ure, preden pridejo do svojih porcij. Snoči se je med njimi na lepem zdramila pobuda, da bi uprizorili majhen, ! svojevrsten »štrajk«. Odločili so se, da , počakajo, ko se okence odpre, nato pa soglasno odklonijo hrano. Abonentje so bili v resnici solidarni in izjavili so, da zahtevajo izboljšanje hrane in postrežbe, sicer pa da gredo za svoj denar rajši is^at obedov in večeri j drugam. Nato je blizu 90 ljudi korporativno zapustilo obednico, a še dolgo so oetali pred dc-mom in viharno razmotrivali spor. Nazadnje je bila še policija poklicana na pomoč, da je demonstrante pripravila k razhodu. Dva avtomobila sta treščila Ptuj, 1«. oktobra. Na cesti Ptuj—Maribor se je danes opoldne pripetila avtomobilska nezgoda, ki le k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Iz Valantove gostilne v Hajdini pri Ptuju se je takrat odpravila družba z avtom znamke Fiat proti Mariboru. V njem so bili šofer Franc Stros, lastnik avtomobila Edvard Rastajger in Anton Roeenfeld ki je vprav pred kratkim dcAivel hudo avtomobilsko nesrečo. Na cesti so dohiteli kmečki voz, ki je prav tako vozil proti Mariboru. Temu vozu pa je baš prihajal nasproti tovorni avto znamke Ford, ki je last špedicije Friderika Hfreba iz Maribora in ki ga je šofer Anton Mesa-rič baš vodil proti Zagrebu. Na tovornem avtu je bilo mnogo tekstilnega blaga. Stros je menil, da bo kmečki voz prehitel, še preden se bo srečal s tovornim avtomobilom. Zato je pognal in se nenadno znašel sredi med obema ta''a tisočaka v primeri s celim kapitalom nista ni-kakšen denar. Odkrito vesel je bil kupec te pogodbe in si je šel hitro denar izposodit, pa ga je ciganu na roko izplačal. Potem sta se dogovorila, da pride gospodar v mraku čez Sotlo na določeni *raj, ki mu ga je cigan jako natančno opisal. In glejte, cigan je bil m:ž beseda: pričakal je gospodarja. Ko je ta prišel, mu je cigan zapovedal; -Zdaj pa mirno stoj na tem mestu, jaz grem nekaj niže, da začnem za-ilad odkopavati! ^ Kmet je čakal z velikim nahrbtnikom, prezebal je do 22. ure. Cigana pa ni bilo od nikoder več. Ves cbupan in žalosten, se je kmet naposled vrnil s svojega nočnega pohode in čakanja in je nekaterim sosedom skesan priznal, ka :o je ciganu nasedel. Drugi dan je šel or:ž likom javit, da mu je cigan denar ukradel. V razgovoru s komandirjem je naposled le povedal resnico, da je šel ciganu na limariice in tako napačna prijava ne bo imela posledic, vprašanje pa je, če bodo cigana dobili, ali če ga tudi primejo, če bo pri njem še kaj ostanka v drobižu. Veliki uspehi našega umetnika v Ameriki Iz Severne Amerike je prišel v Zagreb na ob«k slikar Maksimilijan Vanka. V nekaj dneh bo spet odpotoval v New Vork, kjer se bo stalno nasePl. Življenje, izkušnje in uspehi slikarja Vanke doma in v tujem svetu so prav značilni za naše razmere. Tako kakor njemu se je godilo itudi drugim našim umetnikom '.n znanstvenikom. Akademski slikar Maksimilijan Vanka je bil profesor na umetniški akademiji v Zagrebu in po 16 letih službe je dosegel deveti uradniški razred, pri tem pa od leta do leta bolj občutil krutosti usode italenta v o/kih razmerah. Ko se je dvema letoma z razstavo svojih del poslavljal iz Zagreba, je to naša javnost komaj beležila, čeprav mu jc biia mnogo dolžna-Vanka jc n?.mreč hrvatsko folkloro dvign i do višine slikarskega študija. Odšel je v Ameriko in v Nevv York v Maria Sierner-galeriji je r.izsavi.l iste slike, ki so bile na njegovi /adnji razstavi v Zagrebu. dejstvo, da je tako odlična ga'erija razstavila njegova dela, je bilo zanj veliko priznanje. Jevvell, rajveoii umetniški kritik New Torka in ameriške unije sploh, je njegova dela laskavo occnil in poudarja! njegovo umetniško ind'vidiw'nost. Mnoge slike so bile prodane za visoke vsoie. V dveh letih je Vanka mnogo potoval po Ameriki od A!.'antika do Pacifika. Z ljubeznijo je študrra] socialne razmere Amerike in. kakor je Jack London v svojih poves:':h pokazal življenje družabnega dna AmeriSce. tako verno je Va.nka to življenje ovekovečil v svojih slikah. Strašni kontrasti med razkošnimi nebotičniki in bednim svetom v temni senci tega ra/.košja to našli v njem vernega tolmača, ki ne slika s itcndenco, temveč s srcem. Tudi naše. p> Ameriki raztresene naseljence je obiska-val in zda j, ko se je vrnil v Zagreb, je med drugim dejal tudi tole: To, kako mnogo naših ljudi živi v Ameriki. se ne da imenovati na dnu življenja, temveč na dnu bede. Slikar Van.ka je mnogo občeval s slovenskim rojakom, ameriškim pisa'elj?m Adamičem. Sličnost usode in tudi uspeha v tujini je oba združila in zdaj se oba ba-vita z načrtnn, da bi izdala sp~m mico raših lji"di v Ameriki. Literarni del b^ nap;sal Adamič., slike pa bo Varka in bo to gotovo prvi umetniški report o tem, 'kako živi v tujini milijon Jugoslovenov. Na dražbi v zastavljalnici Bliža sc zima in z njo skrb za zimsko obleko. Vendar nam zaenkrat še sije soln-ce in vsa znamenja kažejo, da je bii zgodnji sneg samo strah, ki je takole mimogrede opomnil mnoge, da se ogledajo za toplim odelom. Mestna zastavljalnica je včasih pravi blagoslov marsikomu, ki utegne tu za skromen denar dobiti najnujnejšo obleko. Seveda pa tudi tisti, ki so tu morali pustiti zastavljene predmete, ter jih niso mo- niiijiHiiniiiimiiiiiDunijiJiiii/iimumii gli pravočasno rešiti, niso ostali ravnodušni. Slej ko prej morajo stisniti zobe: ko potrebuješ nujno denarja, ga res naj-lože dobiš, če neseš v zastavljalnico kako dragocenost, uro, suknjo ali obleko, čez čas pa pozabiš na rok, ko moraš zastavljeni predmet rešiti, da ne zapade. Zgodi se pa tako rado, da prav v takem trenutku nimaš potrebnega denarja. V sredo je bil po enem mesecu spet tak dan, ko je visel na vratih mestne zastav- ljalnice napis, da je zastavljalnica danes za stranke zaprta, ogled zastavljenih predmetov pa je dovoljen dopoldne med deseto in enajsto uro. Seveda jih je mnogo, ki jih radovednost prižene, da si gredo zastavljene predmete bolj natanko ogledat, da vedo popoldne pri izklicavanju prav preceniti njihovo vrednost, kajti tudi tu je previdnost upravičena, saj se je pogosto dogajalo, da se je kdo tu prav pošteno na-smolil, ko je brez premišljenosti in poznavanja predmeta gnal ceno zmerom više. Že nekoliko pred tretjo uro je v zastavljalnico v rdeči hiši prignala radovednost precej ljudi, mnogi pa so prišli, da tu poceni, za skromen denar pridejo do zimskega perila, suknje, obleke in čevljev. Bliža 9e tretja ura, ko zapadejo vsi zastavljeni predmeti. Visok uradnik razglasi, da se prične dražba. K pultu se rine študentka z listkom v roki ter prosi za izstavitev ure, uradnik v zimskem suknjiču je zmagoslavno rešil foto-aparat, star upokojeni pismonoša je z ganljivim veseljem prejel staro dragoceno stensko uro z orkestri-ončkom. Uro naviješ s ključem in zaigra koračnico, tramtadram ... Mlado dekle z dolgimi, lepimi kodri se je približalo pultu in z nervozno kretjo izročilo listek uradniku: Oče jo je poslal, da dvigne njegovo suknjo, ki jo je bil zastavil zgodaj pomladi, ob kraju zime. Kodrolaska je stisnila zavoj pod pazduho in brez besede izginila med gručo ljudi. Bil je zadnji čas, kajti uslužbenec že godrnja. Pravkar je ura odbila tri. — Dražba se prične! — Okrog pulta so posedle ženske in stari možaki, po videzu iz bližnje mestne okolice. Sivi, stari obrazi, ljudje v oguljenih zimskih suknjičih, revni in pričakujoči nečesa. Majhen up jim je ostala samo še zastavljalnica, Uboge ženske v starih, obledelih klobukih, katerim se pozna moda-pred desetimi leti. Razni ljudje so tu: vseh okrog sedemdeset. To je že precej in tudi dražba sama obeta biti živahna. Toda, kakor bi se sporazumeli, nihče ne žene cen previsoko. .Marsikdo je prišel sem s sto, dvesto dinarji in z nado, da ne bo odšel zastonj. — Moška obleka 150 dinarjev! — se za-čuje zveneč glas uslužbenca. — Plačam! — mu odgovori moSki glas. Ljudje se zganejo, radovedni, kakšna neki je obleka za 130 dinarjev. In ko vidijo, da je obleka še skoraj nova, so vsi zado-vojni in čestitajo. — Deset komadov perila! — zakliče mož pred pultom. — Šestdeset dinarjev! — Plačam! — se oglasi majhna, siromašna ženica z nagubanim obrazom. — Šestdeset dinarjev, v prvem, drugem in ... — — Pet in šestdeset dinarjev! — kliče neki mož v ozadju. — V prvem drugem tn___ tretjem! — Zenica je vsa žalostna povesila glavo. Ni se ji posrečilo. Ce bi imela vsaj sedemdeset dinarjev, potem ... Tako so nekateri prišli do marsičesa potrebnega, ljudje iz okolice so pokupili precej za domače, saj so dobili tri kose blaga za tristo dinarjev, nekaj oblek po 150 Din. Lepe, okovane čevlje* ravno prav za zimo in sneg, si dobil za šesfkovačev; zim- sko suknjo, ki je bila cenjena na sto dinarjev, so zdražili do 175 Din. Na prodaj pa so bile tudi gosli, katere je bil zastavil ubog študent. Zanje ni bilo preveč kupcev in si tako dobil čisto dobre, lepe gosli za stopetdeset dinarjev. Seveda niso bile kaka Stradivarijeva umetnina, toda prav primerne za začetnika. Med drugim pa, če si bil kaj pri denarju, si si lahko omislil daljnogled za 60 dinarjev, uro budilko, foto aparat (120 Din) in še marsikaj. Seveda, kaj se hoče, med vsemi temi ljudmi jih je bilo res malo, da bi imeli gledati kaj v daljavo, tudi ura jih ni imela več k čemu buditi, saj so že vsi večinoma upokojeni in nimajo več kaj zamuditi. Tako je vse ostalo pri prvi cenitvi, foto aparat je pa res kazal, da bo v drogeriji takle v kaseti najmanj tisočak, zato je imel tudi dva tekmeca. No, in ko jc ostalo pri stodvajse-tih dinarjih, so vsi z radovednostjo pogledali, kakšen znamenit plen je padci dra-žilcu v roke. Kmalu pa so strokovnjaki izjavili, da je to navadna stara škatla: »Nič posebnega! — Sc petdeset dinarjev ne bi dal zanj.« Mož pa je le trdil, da bo zanj aparat čisto dober; če drugega nc, svoj portret bo lahko izdelal z njim. Nazadnje pa jc vendarle zmanjkalo vseh stvari. Mnogi niso ničesar odnesli. Nič hudega, so rekli, lahko pridemo tudi drugič pogledat. Tako je bilo za vse prav. Saj če bo tako vreme, kakor te dni, lahko še mesec počakamo in ni vrag, da se bo tudi kje dobil denar, da pojdemo v zastavljalnico in kupimo lepo zimsko suknjo za 120 Din, pa celo tako imenitno, da bo imela krzno okrog vratu. T 893171391271 Domače Tesli * Letošnje Vodnikove knjige, ki izidejo ob koncem oktobra, je krasno opremil znani naš slikar prof. Mirko Šubic. Piatiko pa sta poleg njega ilustrirala tudi prof. France 1'odrekar in siikar-grafik Elko Justin. Ljubitelji lepe knjige, ne odlašajte! Javite se brž poverjeniku v Svoiem kraju ali pa naravnost pisarni Vodnikove družbe v Ljubljani, Kn&flieva ulica 5. pritličje, desno. * Odsek brezposelnih učiteljskih abi-turientov sekcije JUU v Ljubliani sklicuje sestanek učit. abituri jentov 18. t. m. ob 10. dopoldne v prostorih sekcije JUU v Ljubija= ni, Frančiškanska ul. 6.1. Ker so na programu važne informacije, prijave v tečaje, izstavljanje potrdil OBUA za uporabo doseženih ugodnosti, vas pozivamo, da se sestanka gotovo udeležite * Učiteljsko društvo za srcz Laško prelaga za 17. t. m. napovedano zborovanje na 24. t. m. v nadi, da dotlej že prejmejo člani oktobrsko plačo. + Darovi. Učiteljskemu konviktu v Ljubljani je daroval g. dr. Albert Kramer v Ljubljani 100 Din namesto venca na grob gospe Marte Mrakove. — Za dečka-junaka Ljuba Bartola iz Drage so darovali: neimenovani gospod iz Ljubljane 100 Din, neimenovana dama iz Subotice 30 Din, Poldia Bavdek in Zcra Blinc na Vinici po 100 Din, Petka Pinter v Ljubljani 100 Din in gdč. Mira zavoj obleke. — Vsem iskrena hvala! + Učiteljstvu, staršem in mladini v vednost. Te dni je izšla v lični opremi in z mnogimi slikami okrašena prva knjiga Vandotove planinske pripovedke »Kekec z naših gora.« V dolgih jesenskih in zimskih večerih naša mladina pač ne bo našla kratkočasnejšega berila in hvaležnej-še zabave, kakor ji jo nudi ta, naravnost iz otroškega srca pisana pripovedka. Cena vezani knjigi je 35 Din in se naroča pn »Izdajateljstvu Kekca« v Ljubljani, Idrijska ulica 11. Galopne in kasaške dirke priredi Kolo jahačev in vo-začev v zvezi z Jezdnim odsekom Ljubljanskega Sokola dne 18. oktobra na vojaškem vežbališču, Fužine pri Ljubljani. — Začetek ob 14. uri. • lz šumarske in rudniške službe. Premeščen je za uradnišlkega pripravni-ka gozdarskega odseka banske uprave v Ljubljani inž. Vojislav Jovanovič. doslej pri gozdarski upravi na Bledu, za uradniškega pripravnika pri rudarski šolj v KnjaževCu pa inž. Slavko Iglic, doslej pri ravnateljstvu državnega rudnika v Zenici. * Poštni direkciji. 1'išeo nam; Res vzorne so pisemske poštne zveze iz severnega dela dravske banovine z našim Po-«avjem od Zidanega mosta proti Zagrebu, odkar ®o temu delu vzeli direktno nočno poštno ambuianfno zvezo. Če gre po sreči, pride pismo iz Ljubiiane v Sevnico v dveh dneh /god' pa se. da roma pošta na isto razdaljo celo štiri dni. kar je za srednjeev« ropske razmere manj primerno. Zato pač upravičeno želimo, da bi se zveze izlK>ljšale. # Izredna dobrotljivost. Na dunajski kliniki je umrl pred dnevi nunski advokat dr. šandor FLscher. Njegova oporoka je ziaj iznenadila vso Rumo in okolico, ker je izraz izredne dobrotljivosti. Veliko večino svojega premoženja je pokojni dr. FLscher določil v dobrodelne svrhe. Najbolj značilni pa sta na^lednj določbi njegove oporoke; siromakom mesta Rume je zapustil 100.000 Din ter odredil, da se ta denar razdeli vsem revežem brez razlije narodnosti in vere. Okoliški občini Jarka, kjer je imel od staršev podedovano posestvo, pa je tudi zapustil 100.000 Din kot prvi prispevek za fend. iz katerega naj bi se vsako leto najboljšemu učencu osnovne šole omogofil študij na kakšni kmetijski šoli v državi. Blago za- moške suknje Največja in najlepša izbera in najsolidnejše cene! A.Žlender Ljubljana - Mestni trg 22 Vas postreže najbolje! + Preureditev Sarajevskega gledališča. Kakor je »Jutro« že poročalo, sta v Beogradu pri prosvetnem ministrstvu predsednik sarajevske občine in upravitelj gleiališča prosila, da bi se sarajevsko gledališče prezidalo in razširilo, ali pa, da bi se zgradilo novo gledališko poslopje. Ministrstvo je obljubilo izposlovati pri Državni hipotekami banki 5 in pol milijona dinarjev pesojila za povečanje sedanjega gledališkega poslopja. Po načrtu, ki je že pripravljen, bo preurejeno sarajevsko gledališče eno najmodernejših v vsej državi. Poslopje bo dvignjeno, posebno pozornost pa bodo posvetili gledališkemu odru, ki bo visok 25 m. Samo za preureditev odra bodo znašali stroški poldrugi milijon dinarjev Bodoče matere morajo skrbeti da se izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne Franz-Josefo-ve grenčice. — Franz-Josefova voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov. & D, * Tragična smrt trgovca Vidmarja lz kapel pri Dobovi nam poročajo: 2e delj časa so domači opažal' na trgovcu Vidmarju duševno vznemirjenost in potrtost. V ponedeljek pa ga ie našel sin na podstrešju mrtvega. Bil je dobrosrčen človek ter ga bo premnogi pogrešal kot dobrega priiatelja. Mihce ne dvomi, da je šel v smrt v duševni zmedenosti. Blag mu spomin! Družini naše sožalje. * Čebelarska letina v brežiškem srezu. Iz Brežic nam poročajo: Čebelarsko leto je bilo letos nadvse žalostno. Stari čebelarji. ki čebelarijo v srezu že 20 do 50 let rre pomnijo tako slabe letine. Neprestano deževje je oviralo izletanje v dobi največjega razcvetanja, posebno ob času travniške paše. Družine so se namnožile v veselje čebelarjev in le prav čudno je, da niso že med letom pomrle, saj ni bilo v panjih skoro trohice medu. Če bi še ajdova paša odpovedala, potem bi imeli same mrliče. Sploh preživlja tudi čebelarstvo močno krizo. * Zgodnji sneg na planinah Južne Srbije. Iz Skoplja poročajo, da je na planinah okrog Galičnika in Markovih hanov že do pol metra snega. Ta zgodnji sneg povzro- j ča velike skrbi živinorejcem. Na planine, I ki so zdaj pod visokim snegom, so prejšnja I leta gonili svoje črede na zimsko pašo konec oktobra in šele v začetku novembra, letos, ko so se na pašo podali prej, pa jih je že zdaj sneg pregnal in morajo z velikimi težavami premeščati svoje črede v kavadarsko in djevdjelijsko okolico. Sneg je zalotil na planinah preko 15.000 ovac. Iz Ljubljane u— Zadnja pot gespe Marije Lavrenči-čeve- Včeraj ob 1?. je gospa Marija Lavrencičeva nastopila svojo zadnjo pot pri Sv. Križu. Njeno krslo jc krasilo innogo vencev in cvetja. H pogrebu so poleg svojcev in sorodnikov prišli tudi številni prijatelji njene in sorodnih družin in razni ugledni predstavniki, zlasti številna pa je bila udeležba notranjskih veljakov, ki prebivajo v Ljubljani. Narodno tiskarno jc zasitopel g. polkovnik Žerjav, iz uredništev konzorcija »Jutra« je sledilo pokojnici na zadnji poti več urednikov, z banske uprave jc bil g. načelnik Breznik, v zastopstvu KK in nekaterih drugih društev g. dr. Fet-tich. Zlasti mnogo je bilo tudi ljubljanskih dam. Pogrebne obrede so opravili trije duhovniki. Pogreb od kapelice do rodbinske grobnice je bil kratek, tih in dostojanstven in se je vseh najgloblje dojmil. Naj bo plemeniti materi in ženi lahek počiitck ob strani ljubljene hčerke Milene in njenega moža dr. Gregorja Žerjava! u— Smrt splošno znanega Ljubljančana. Po daljšem bolehanju jc umrl na Starem trgu 6. gospod Franc Pleničar, sodni ofi-cijal v pokoju. Lahko rečemo, da jc bil eden najbolj poznanih mož v Ljubljani. Odlikoval ga je izreden, zdruv humor, za šalo je včasi iztresal verze kar iz rokava. V sleherni družbi je bil priljubljen, držal na se je do poznih let trdno kakor dren. Pri vsaj svoji veseli naravi jc bil najvzor-nejši oče in soprog. Šestim svojim sinovom je skrbno uravnaval p»t v življenje in zavzemajo danes vsi zelo vidne položaje. Svojo zvesto družico je izgubil pred nekaj leti. V jeseni življenja jc užival najiskrc-nejšo ljubezen svojih otrok. Z njimi sočustvujejo nešteti pokojnikovi znanci in prijatelji. Pot k večnemu pokoju bo g. Fran Pleničar nastopil jutri, v soboto ob 17. Lahka mu bocli zemlja! Uglednim družinam tudi naše odkritosrčno sožalje. žal v krvi. na glavi pa mu je zazevaU, tolikšna rana. da so možgani pogledali na dan. V liolnišnici so ga zdravniki brž operirali. morali pa so mu odvzeti za kake 3 kv. eni kosti, a še zmirom bruha kri. Med tem ko kolesar sam visi mod življenjem in smrtjo, je njegov so;>otnik na srečo odnesel samo nekaj lahkih prask. Na Celovški cesti onstran mitnioc pa je 24-letni gluhonemi krojaški pomočnik Jože Berga-nt, ki stanuje na Cesti v Mestni log in je zapos-Ijen pri nekem krojaškem mojstru v D racijah. tako nesrečno padel |K>1 tramvaj, da je dobil 1iu!<\ frgovsko predmete. stenografijo, strojepis i. t. «1. nemšči= no se lahko naučite v večernem trgovskem tečaju na Christofovem učnepi zavodu. Domobranska 15. Informacije, prijave dnevno, tudi zvečer do 7. ure. Pričetek tečaja 10. t. m. Šolnina 100 Din za v*e predmete. u— Slušatelji ahit." tečaja T0f otvorijo plesne vaje v soboto 17. t. m. ob '20. v Trgovskem domu! I Blago z a. Iz Celia c— »Madame Butterilv«. Ljubljansko Narodno gledališče je otvorilo novo sezono Mestnega gledališča v Celju v sredo zvečer z vprizoritvijo Puceijcve opere »Madame Butterflv«. Gledališče je bilo nabito polno. Predstava je doživela izredni uspeh. Orkester je zvenel pod taktirko odličnega dirigenta g. Nika Štritofa, ki jc opero tudi režiral, polno in čisto ter je krepko črpal in oživljal glasbene lepote te Puc-cinijcve opere. Ga Gjungjenčcva je podala Butterflv v pevskem in igralskem po- * Neurje nad Jadranom. Lani ob tem času je še trajala sezona kopanja, letos pa kar nočejo prenehati močne burje. Na odsprtem morju zapadno od Komatskih. otokov se je prevrnila velika ribiška ladja, na kateri je bilo 7 mož. Ponesrečencem je prišla na pomoč italijanska jadrnica, ki je plula proti Zadru. Vsi brodolomci so rešeni, na varno spravljena pa je tudi barka. Burja je zajela tudi italijansko ribiško motorno ladjo »Casanova« in sta dva člana posadke utonila, ko so mogočni valovi ladjo treščili ob pečine in jo razbili. Osem članov posadke pa se je srečno rešilo na kopno. Strašno neurje vlada že nekaj dni v Dubrovniku. V torejt in sredo so bile med hudim vetrom močne plohe. * Borba za ogramno dedščino. Pred n?-j|cke. Danska uprava razpisuje nabavo oblačilnega in perilnega blaga v večji množini za obdarovanje siromašne šolske mladine narodnih šol o božiču. Predvsem sp nabavi za dečke Saglia hlačevina in oksforJ odnosno kote-nina ter za deklice hlatro oziroma flaneio za obleko in flaneio odnosno barhent za perilo. Za kakovost [>osam&znih vrst blaga je priložiti vzorce v dolžini 1 m. Ponudbe, kolkov&nje s 5 Din z vzorci, ce* nami in prodajnimi pogoji je nasloviti na banovinskj šolski odbor Ljubljana, Knafljo-va ul. štev. 9-11 s0ba 19 do 30. t. m. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. * Za masažo DIANA KINO IDEAL Danes premiera! Slavna pevka GERTRUDA LAVRENCE in DOUGLAS F VIRBANKS v prekrasnem filmu „B0HEME" (VII>11 — roman velike ljubezni) Godba: GIACOMO PUCCINI. Predstave ob 16., 19. in 21.15 uri. OD 6. t m. ZNIŽANE CENE! ENERGIJO PITI z uživanjem prijetne Ovomaltine za predjužnek ali malico bo tudi Vam koristilo. Ovomaltine krepi telo, živce, zdravje ter povečuje delovno sposobnost. Varujte se, če Vam kdo reče, da je gotov izdelek isto kot Ovomaltine. Ovomaltine je naravna koncentrirana krepilna hrana, ki je pripravljena po posebnem znanstvenem izključno našem postopku samo iz najžlahtnejših sestavin, ki se nahajajo v svežem mleku, svežih jajcih in sladu, dočim so vse nepotrebne sestavine izločene. Kakao je pridejan samo zaradi boljše arome. Samo z Ovomaltino se dosegajo Ovomaltinski uspehi! Zavojčki: ljudski Din 6.50; mali Din 10.50; srednji Din 24.—; veliki Din 43.—; stekleni Din 47.; rodbinski Din 76. Ovomaltine u— Nova šolska palača III. drža rne realne gimnazije za Bežigradom 1k> že v nedes Ijo ob 11. slovesno otvorjena Tako bo novo ljubljansko predmestje v enem samein tednu dobilo dve novi šolski palači, ki pa eta v resnici tudi bili potrebni. Prav gotovo svečanost otvoritve HL državne realne gimnazije ne bo zaostajala za otvoritvijo nove osnovne in meščanske šole preteklo nedeljo. u— JNAK Edinstvo. Drevi bo ob S. v klu* bovem lokalu redni članski sestanek. Zaradi bližnjega občnega zbora udeležba strogo obvezna. lj pravni * odbor. u_ JNAD Jadran. Redni občni zbor bo drevi ob '20. v društveni čitalnici. Vstop imajo le oni tovariši, ki bodo do tega datuma imeli poravnane vse svoje obveznosti napram društvu. u— Društvo >Soča«-Matica vabi svoje članstvo in prijatelje na komemoraciio, ki se bo vršila 17. t. m. ob ;>oi '21. v steklenem salonu restavracije -'Zvezda« na Kongresnem trgu. Govori Urbančič: Vsem našim mu-cenikom v spomin ob sedemletnici Gorta-nove smrti. Polnoštevilen obia.k priporoča odbor. 18. t. m. v nedeljo ob 11.15. bo pa žrtvam v spomin maša zadušnica v cerkvi sv. Cirila in Metoda na Tyrševi ce»ti (&v. Krištof*. Sočani in Tahorjani. pridite vsi! u_ Pomočniški zbor Združenja trgovcev v Ljubljani sklicuje za dne 28. t. m. ob pol •JO. v Trgovskem domu svoi redni občni zbor. Članstvo vljudno vabimo, da ee istega udeleži, (.klbor. u Absolventi drž. dvorazredne trgovske šo'e. ne pozabite v nedeljo gremo v Zupanovo jamo. Če bo deževalo, ostanemo pa doma. u_ Vabimo vse prijatelje iu somišljenike na vinsko trgatev, ki jo priredi Udruženje jugoslovenskih četnikov v Ljubljani v sobo-!o 17. t. m. ob 7. zvečer v gostilni g. De-ronde (preje Mrak). Cesta '29. oktobra št. 4 (Rimska cesta). Vstopnina r>rosta. Čisti do* hodek je namenjen v dobrodelne svrhc.— Na svidenje! n Brezplačen tečaj o vkuhavanju me-^a bo danes ob 1« v prostorih zveze gospodinj. Breg 8. Aparat in kozarce posodi tvrdka Agnola. u— Gorupova cesta za promet zaprta. Mestno poglavarstvo naznanja, da bo zaradi tlakovanja do nadaljnjega zaprta Gorupova ulica. Vozovni promet naj se vrši po Enion-t>ki in Groharjevi cesti. u— Iz tramvaja jc padel. Na celovški cesti je postal žrtev nesreče 27-lctui krojaški pomočnik Jože Bergant. ki slanuje na Cesti v Mestni log. Peljal sc jc s tramvajem. Po nesreči pa je gluhonemi siromak padel iz njega in dobil zelo hude poškodbe. Zlasti sc jc pobi! na g'avi, pregriznil si je jezit, prebil si je nos in si zlomil ključnico. Na pomoč poklicani reševalci so ga takoj prepeljali v bolnišnico. u— S kolesom si je razbil glavo, h Spodnjih Kališ pri Kamniški Bistrici so včeraj pripeljali na kirurški oddelek 29-letnega brezposelnega delavca Franceta Pustoslem-ška. ki so ga v skoraj brezupnem stanju z razbito lobanjo pobrali na cesti proti Bistrici. Peljal se je s svojim kolesom, nanj pa je naložil še nekega prijatelja. Zaradi prevelike teže sc mu jo na klancu utrgala zavora. in s silovitim sunkom je Pustoslom-sck priletel v skalo ob ccsli, kjer je oblc- gledu tako dovršeno, da bi delala čast tudi velemestnim odrom. Gosp. Gostič je pel Pinkertona z mehkim, polnim glasom in se je v arijah vseskozi uveljavil. Pevsko in igralsko sta se odlikovala tudi baritonist g. Janko kot konzul in altistka gdč. Koge-jeva kot Suzuki. Ostali pevci so po svojih najboljših močeh pripomogli k uspehu. Tudi zbor je ugajal. Scenerije in kostumi so bili učinkoviti. Ga. Gjungjenčcva in g. Gostič sta prejela dva lepa šopka. Občinstvo je izkazavalo svoje priznanje umetnikom z viharnimi aplavzi. Celje je doživelo večer globokega umetniškega užitka. — R. P. e— Brezposelnost pojema. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci 391 brezposelnih (223 moških in 168 žensk) nasproti 465 (296 moškim in 169 ženskam) dne 30. septembra. e— Ukinitev toka. Kranjske deželne elektrarne bodo zaradi nujnega popravila na omrežju v nedeljo 18. t. m. od 7. do 10. v Celju spet ukinile dobavo toka. e— Nesreča na celjski postaji. V sredo popoldne so na celjskem kolodvoru postavljali 18 metrov dolg drog. Nenadoma pa se je drog prelomil in padel na 25-letnega pro-govnega delavca Martina Saleja z Zg. Hudi-nje. Zadet na glavo se je Šalej takoj zgrudil nezavesten. Z reševalnim avtomobilom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so mu takoj nudili zdravniško pomoč. Ko je prišel zopet k zavesti in si je opomogel, so ga poslali v domačo oskrbo. e— Smrt v jarku poleg državne ceste na S p. lludinji. V sredo popoldne sc je 40-letni brezposelni rudar Feliks Anderlič s Sp. Hudinje, ki jc igral po gostilnah harmoniko. močno napil. Ko jc stopal okrog 15. po državni cesti na Sp. Hudtnji, jc stopil s ccstc in legel v bližnji jarek. Ljudje sc niso zmenili mnogo zanj, čeprav je pričel pozneje močno hropeti. Ob 17.30 pa jc nenadno izdihnil. Zadela ga jc bila srčna kap. Nesrečnež je ležal skoraj tri ure brez pomoči, ker varnostna služba ni poskrbela za pravočasen prevoz v bolnišnico. Ta ne-dostatek moramo javno grajati, saj je šlo vendar za človeško življenje! e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 komična opera »Fra Diavolo« s Stanom Laurelom in Olivrom Hardvjcm ter dve predigri. KINO METROPOL. CELJE. Danes prinašamo veseloigro »UGRABIJENJIE«, v glavni vlogi GUSTAV FROHLICH, in najnovejši zvočni tednik. Iz Kranja r—■ Glavni dobitek tombole, modem in udoben Olvmpia Opel avto. katerega je dobavila tv. vBeka*. Ljubljana VII, ogleduje ir: občuduje vsa Gorenjska. Tudi za II. dobitek >AVanderer« motorno kolo je na stotine reflektantov Največje zanimanje vzbujajo enako sodobna spalnica, žensko, moško in otroško kolo. Trs; Ikj krasno razsvetljen zato ni bojazni da bi končala pri-roditev v temi. Koristno razmeščeni ojačevalci bodo zadostno prenašali navodila in izžrebane številke. — Po/nr! Veljavno so le tablice z zeieno označbo in podpisocn četnega predsednika. Največja in najlepša izbera in najsolidnejše cene! domske I plašče^ I A.Žlender L j ubil a na - Mestni trg 22 Vas postreže najbolje! i Iz Maribora a— Ameriški znanstvenik predava v Mariboru. Drcvj predava v Ljudski univerzi baron Gcorgc Kosenberg dela Marre iz Ncwyorka, lektor ameriške univerze, o novem licu Amerike. Predava v francoskcin in nemškem jeziku. a— Predavanje o koroških Sloicncib bo drevi ob 2(1 v dvorani Zadružne gospodarske banke. Predaval bo g. I r^ič, tajnik kluba koroških Slovencev v Ljubljani. 21-24 MATIG« Najlepši film francoske produkcije! L' EQUIPAGE Tovariši v življenju in smrti. Danes zadnjikrat! UNION KARL MAY prvič v filmu po svoji knjigi SKOZI PUŠČAVO Danes zadnjikrat! SLOGA PREMIERA! Napeto in misterijozno! C HA KIJU CHANOVA TAJNOST Danes zadnjikrat! _ Cr^dU±oA>f. 06 16;; 19."-i« 21."x«AL a— Gledališke novice. Prva letošnja popoldanska predstava bo v nedeljo 18. t. m. Ponove prav zabavno in prisrčno veseloigro češkega dramatika O. Minafika »Zor-ka«. Za prihodnji teden se pripravlja otvoritev operetne sezone. Pod taktirko kapel-nika Herzoga ter v režiji z\ntona Harasto-viča bo premiera operete »Ciganski pri-maš«, ki jo jc uglasbil Kalman. Ob tej priliki sc predstavi nova pevka Jelka Igličeva. Ostale vloge igrajo Barbičeva, Gorinškova. P. Kovič, Sancin, Harastovič, Gorinšek, Verdonik. Rasberger, Crnobori. Borko in Košuta. a— Poskusen vlom \ stanovanje mestne-gaga svetnika. Včeraj okrog 16. sta poskusila dva zlikovca vlomiti v stanovanje mestnega svetnika Henrika Sabothvja v Krekovi ulici 14. Imela pa sta smolo ker sta bila g. Sabothv in njegov podnajemnik dr. Kunej doma. Ko sta z vitrihom odprla vrata sta zagledala pred seboj svetnika Sabothyja in po prvem presenečenju sta jo ucvrla nazaj na ulico. Pričel se je razburljiv lov za vlomilcema, ki pa sta za enkrat vendarle ušla. Oblasti ju seveda še nadalje zasledujejo. a— Izropana usnjarna. V S^gornjem Du-pleku stoji 10 metrov od glavne ceste usnjarna Franca Greifa iz Maribora. V to usnjarno so vlomili tatovi in odnesli izgo-tovljenega usnja v vrednosti 4000 Din. Odtrgali so oa zunanjih vratih ključavnico, odstranili želez je in razbili vrata. Tatovi so nemoteno izvršili vlom in izginili v noč brez sJedu. Za je naš rojak g. Slavko Zore. Odličnemu kulturnemu delavcu in izbo ni emu pevcu iskreno čestitamo vsi Zagorjani! z— Ob\-estilo glede vežbe zračnega napada, ki bo še ta teden, z vsemi obrambnimi predpisi, je nabito na občinski deski. Okrog 20. do 30. t. m. se bodo vežbe ponovile z letali. Prebivalstvo naj se pokori rediteljem. Pričetek naznanijo sirene in zvonjenjc malega zvona. Ustavit :je treba vsa prevozna sredstva, vozniki in drugi sc morajo skriti v bližnja poslopja Priporočamo, da se poskrijete v rudniške rove m druge vame kraje. z— Brezposelni se vračajo od ja\ nih del. Ker so deloma prenehali pri javnih cestnih delih v Kandršah, Trcbeljevem in Slačni-ku, jc sedaj doma veliko število brezposelnih delavcev z družinami. Pričakuje sc, da bodo oblasti poskrbele za prehrano zlasti onim, ki imajo družine. Kakor vse kaže, bo letošnja /.ima prinesla še več pomanjkanja. ker dosedaj ni izgleda, da bi se razmere izboljšale. z— Sesrcče. V nedeljo jc hčerka gostil-ničarke gospe Tilkc Mcndušičeve, gdč. Anica, doma na stopnicah tako nesrečno padla. da s* jc prebila čelno kost, in zlomila nogo. Zdravnik dr. G rum ji je nudil zasilno pomoč, zvečer so jo odpeljali na ra grebško kliniko. — V ljubljansko bolnišnico pa je moral sinček rudniškega strojnika Rudi Grčar. Doma pri igranju ie pa del meter visoko in si /.lomil roko. — Hujša nesreča se jc pripetila bivšemu trgovcu v Bcvškem g. Ivanu Millerju. Zaradi gospodarske krize je bil tudi on prizadet, kakor mnogo drugih solidnih trgovcev. V boju za življenjski obstanek, je hodil k strankam z motorno žago drva žagat. Že nekaj dni je bil zaposlen pri trgovki Pavlini Kendo- vi v Zagorju. Ko je včeraj hotel delo pospešiti, mu je grčasto poleno izpred žage izpodletelo, ter ga je obenem žaga zagrabila, in mu razmesarila levico. Pripeljali so ga k zdravniku dr. Grumu, ki je nesrečneža obvezal in ga velel prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Vsem pa je zagonetka, kako da mu roka ni nič krvavela. Z Jesenic s— Nov grob. Po dolgotrajni bolezni je v soboto ponoči v 75 letu umrl g. Peter Oman, upokojenec Bratovake skladnice, stanujoč na Javorniku. Pokojnik je bil nad 40 let zaposlen kot žičar v tovarni KID na Jesenicah. Bil je eden od one stare garde žičarjev in žebljarjev, ki so pred desetletji prišli v naše kraje lz Koroške in tvorili jedro tega poklica, ki se je v tovarni na Jesenicah krepko uveljavil. Veliki družini je bil nadvse dober in skrben oče. V politično življenje ni aktivno nikoli posegel, bil pa je zvest napred-n;.ak, čeprav je za svoje prepričanje velijo pretrpel. Na poslednji pdti ga je spremila dolga vrsta nekdanjih sodelavcev in znancev, pevci pa so mu pred hišo žalosti in ob grobu ubrano zapeli žalostinke v slovo. Bodi značajnemu možu ohranjen svetal spomin! Hudo prizadetim naše globoko sožalje. Iz Ptuja j_ Obletnica koroškega plebiscita v Ptuju. Tudi v Ptuju se je v soboto v prošiij« ski cerkvi brala zadušnK"a za umorjenega Mihaela Habiha. Cerkev je bila polna. Zve« čer pa je bil v prosvetni dvorani ^Mladike« spominski žalni večer. Navzočni so bili številni predstavniki mesta in organizacij-Žalno zborovanje je otvoril predsednik društva primorskih in koroških rojakov g. Pe« ric v Ptuju. Obenem smo se spominjali smrti Viteškega kralja. Culi smo dve Maistrovi pesmi in še predavanje o sedanjem položaju Korošcev. Deklamacija »Ajda zork je zaključila ža'no prireditev. j— Ptuj ima 7.000 prebivalcev. Tudi ptujska občina se je povečala. Po novi uredbi so bile mestu pridružene občine Zgornji in Spodnji Breg (razen kraja Dra-ženc), dalje Vičava, Štuke in Rablječeva vas, vse Brstje in del Rogoznice do Brači-ča. Teritorij občine se je tako_ povečal od 275 na 2.315 ha, število prebivalstva pa od 4.264 na približno .7.000. KRANJSKA GORA. V ponedeljek je bila maša zariušnica za koroškim Slovencem AJihe jem Ha-bihom, ki je postal 13. septembra smrtna žrtev sovražnosti proti narodno zavednim koroškim Slovencem. Po službi božji ie bila spominska svečanost, kateri so prisostvovali zastopniki vseh kulturnih in dobrodelnih društev. Pobudo za komemora ei jo so dali koroški rojaki. ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Tablice za tombolo v Kranju dobite po predprodajni ceni Din 4 pri tvrdki S. J. Rozman. oipodaritTO Dinar, pengo in lev Pod naslovom Jugovzhodna Evropa po devalvaciji lire prinaša Neue Ziircher Zeitung« zanimiv članek, ki pravi med drugim naslednje: Prva devalvaciiska ila 16.0% ju gos lo venskega izvoza, 13.3° o madžarskega. 16:l% runiunskega in 8.8% bolgarskega izvoza. Na jugoslovenskem. ru-niunskem in madžarskem trgu zavzema l alija poleg Nemčije najvažnejše mesto. K temu prihaja še okolnost. da je Italija pravkar otvorila velikopotezno trgovinsko ofenzivo v jugovzhodni Evropi. Nekaj dni pred devalvacijo lire sta bila sklenjena trgovinska sporazuma 7 Jugoslavijo in Bolgarijo. Po vsem tem je bilo pričakovati, da devaL vacija lire in pozneje tudi češkoslovaške krone ne bo ostala brez posledic v Beogradu. Budimpešti in Sofiji. v nasprotju s temi pričakovanji pa so v teh državah izrecno odklonili v«ako nadaljnjo devalvacijo valute in se zdi. da bodo to stališče zastopali tu- di šc naprej. Merodajna je pri tem okolnost, da so te tri države iz predvojne kakor tudi povojne dobe hudo zadolžene, zlasti v Fran-i ciji in deloma tudi v Švici in Nizozemski. 1 in hočeio sedaj gled<=> na potrebo sanacije financ v celoti' uživati olajšanje, ki ga ie devalvacija francoskega in švicarskega franka ter goldinarja prinesla glede plačil za dolgove v teh državah. Kakor se zdi, pa problem devalvacije v jugovzhodni Evropi šc nikakor ni deiini-tivno rešen. Končno gre pri teh državah vendar za agrarne države, za katere je izvoz življenska jiotreba. Ce se hočejo izogniti lastni devalvaciji spričo olajšanega izvoza iz držav, ki &o devalvacijo že izvedle, je to le mogoče, če vse države jugovzhodne Evrope zavzamejo enako stališče in če bodo poskrbele, da same krijejo ali poskrbijo za kritje izpadkov pri izvozu V tem smislu se v državah jugovzhodne Evrope prizadevajo. da zaščitijo interese izvoza pri nespremenjeni valuti. Potem, ko so Francija, Italija in Češkoslovaška z devalvacijo ustvarile pogoje za ši-rokopotezno trgovinsko ofenzivo v ju-, govzhodni Evropi in potem, ko ie Italija s koncesijami nasproti Jugoslaviji in Bolgariji pokazala pripravljenost, da prevzame del izvoznih presežkov teh držav se zdi. da bo sčasoma Nemčija, ki je bila dosIe[ glavni trgovinski partner jugovzhodnih držav, potisnjena resno v ozadje, zlasti ker Nemčija vztraja na dosedanjem tečaiu marke. Tako bo gospodarski proces, ki sledi devalvaciji izzval znatne spremembe, ki bodo imele za posledico popuščanje gospodarske nadvlade Nemčije na Jugovzhodu. Skoro 60% ljubljanskega obligacijskega posojila vpisanih Vpisovanje 6% obligacijskega posojala mestne občine ljubljanske je tudi zadnje dni lepo napredovalo. Čeprav teče rok vpisa do 10. novembra, je sedaj vpisanih že »koro 60° o od celotne vsote 20 milijonov Din. Zanimivo je. da so zadnje dni prevladovali vpisniki za majhne vsote, kar je razumljivo. ker se mali človek ne odloči tako hitro. Vsekakor pa je dol>er znak, da so tudi manjši vlagatelji siH>-/.nali ugodnost, ki se jim nudi z vpisom in da se sedaj pridno poslužujejo možnosti vpisa obveznic, s katerim si zajarnčijo razmeroma visoko odstotno obrestovanje. V petih dneh je bilo doslej sajmo pri Mestni hranilnici vpisanih 10.688.000 Din posojila. Od drugih vpisnih mest so prišla doklej ol »vi-stila o vpisu nadaljnjih 7W.000 Din tako da znaša skupna vsota 11.400.000 Din. Mnogi denarni zavodi pa še niso sporočili vseh prijav, tako da je vsota v resnici še večja. Kakor kaže bo mnogo pred potekom vpisnega roka že dosežen odobreni znesek 20 milijonov Din. Nj pa še znano, ali l>o potem emisija zaključena, odnosno a': se bo še nadaljevala. V drugem primeru bi bilo putom potrebno dodeliti obligacije. vpisnikom po s-otovem ključu. Desorientacija na deviznem trgu Kakor je znano, je Narodna banka le nekaj dmi držala angleški funt v svobodnem prometu na višini 250 Din, potem pa je na splošno presenečenje opustila vsako nadaljnjo intervencijo, kar je povzročilo popolno desor.ientacijo. Tečaj funta je pričel /opet pad.ufi in že v sredo je popustil na J46, včeraj pa je kar nenadoma zdrknil navzdol v Zagrebu na 241.25, v Beogradu pa ce.io na 236. V krogu naših izvoznikov je zaradi teaa nastalo novo vznemirjenje, ker izvoznik; ne morejo čakati, di bi se tečaj zopet popravil. Zboljšanje tečaja je verjetno, ker je sedanji padec pripisati le okolnosfi, da so nenadoma prišle na trg večje količine funtov, ki pa jih Narodna bank« ni hotela prevzeti. Že pred dnevi smo grajali to postopanje Narodne banke, ki je precej podobno špekulaciji na račun izvoznikov. Večja ponudba funta ima vzrok v tem, da je Madžarska spričo devalvacije švicarskega franka odpovedala Švici dogovor glede prodaje pšenice in so sedaj švicarski trgovci pričeli v znatnih količinah kupovaitj pšenico prj nas. Ker izvajamo pšenico proti plačilu v devizah, ku pujejo Švicarji pšenico predvsem za funte-Skrajni čas je. da bi se Narodna banka zavedala dolžnosti, da v smislu izjave finančnega minislra skrbi za stabilnost deviznih tečajev, ker ne gre, da bi naši iz- vozniki pri sedanjih podvojenih težkečah trpeli še 'taiko znaten valutni riziko. Posledica take politike bo občutna škoda za naš izvoz, ki bi ga morali prav zaradi interesa naše valute, še bolj pa v splošnem gospodarskem interesu povsod podpirati. Izvozniki so danes zaradi dogodkov na deviznem trgu skrajno rezervirani in ne sklepajo trenotno nikakih poslov. Tako postopanje pa mora imeti končno za posledico, da bo izvozno kupčijo vzel ▼ roke inozemski trgovec, ki ima v deviznih poslih več svobode dočim je naš izvoznik že zaradi nujne potrebe po gotovini primoran prodati devize takoj, čim jih dobi. in po ceni. ki mu jo diktira Narodna banka. Mislimo, da je naloga Narodne banke, ščititi sp'ošne gospodarske interese, ne pa, da si dovoljuje ekspermente na škodio izvoza. Navzlic znatni oslabitvi funta so tečaji v privatnem premetu pri ostalih svobodnih devizah mnoao bolj stabilni. Tako znaša cena švicarskim frankom 11-50 — 11-60 Din, francoskim frankom pa 2.3560 — 2.36 Din. Docela v nasprotju s tendenco pri funtu pa je gibanje tečaja lire. Efektivne lire se danes prodajajo precej nad novo pariteto po 2.50 Din. med tem ko znaša parketni tečaj, ki je merodajen za klirinški obračun. 2.2883 in so prej italijanske nov-danice vedno notirale nižje, nego znaša pariteta. Vzrok je pač v tem, da te lire ne izvirajo od izvoza, (ki gre, kakor znano, preko kliringa) in imetniki niso primorani predajati, kakor je to pri izvoznikih, ki ne morejo čakati na boljši 'tečaj. Vprašanje naših dolgov v Franciji V številnih državah, ki imajo dolgove v Franciji, so vzbudile upravičeno pozornost določbe 4. člena francoskega devalvac.jske-ga zakona k.jer ie določeno, da morajo mednarodni dolžniki Francije svoje dolgove plačati Franciji v z'atih frankih stare paritete v nasprotju s francoskimi dolžniki, za katere velja novi frank enako kakor stari. Iz raznih držav prihajajo sedaj vesti. da ta določba ne bo našla mednarodnega priznanja, ker nc gre, da bi za mednarodne dolžnike v Franciji veljali dru£i predpisi nego za francoske dolžnike. Ta določba pa je -tudi docela v nasprotju s prakso v drugih državah, zlasti v Zedinje-nih državah, k: so celo prepovedale uve-Ijavl jen jc zLvfih klavzul za vse dolgove ameriških kakor tudi inozemskih dolžnikov, če sc iim morajo 'ti doltjovi plačati v Zedinjcnih državah, lz Prage poročajo, da Češkoslovaški noče priznati te francoske zahteve. Kakor se zdi, bo tudi naši država svoje anuitete v Franciji plačala v novih papirnatih frankih. Francoski imetniki naših zunanjih posojil (predvojnih, kakor tudi 7% stabilizacijskega posojila iz leta 1931) so že prejšnji teden naslovili na našo vlado zahtevo, da se mora anuitetna služba za naše dolgove v Franciji vršiti v prejšnjih zlatih frankih, v tako zvanih Poincarcje-vih frankih. Iz Beograda sedaj poročajo, da je naša vladia proučila spomenico fra.n-' coskih imetnikov naši hobligacij in je skoro sigurno, da bo plačala kupone, ki so dospeli v plačilo včeraj, v novih papirnatih i frankih, ziasti ker je potrebne vsote za plačilo teh kuponov deponirala v Parizu že pred devalvacijo franka. V poučenih krogih v Beogradu prav tako skeptično gledajo na določbe francoskega devalvacijske-ga zakona glede inozemskih posojil. Francija je devalvirala frank tudi zaradi tega. da zmanjša sebi breme državnih dolgov in ne gre, da bi naša država plačala več, nego plača Francija sama. Tudi mi moramo odbiti francosko zahtevo in ne smemo priznati zlate klavzule, ker je zahteva Francije pretirana. Gospodarske vesti = Italija zvišuje uvoz. kontingente, ki so določeni v lirah. Po ukinjenju sankcij je prišlo med Italijo in češkoslovaško do nove ureditve trgovinskih odnošajev že s sporazumom, sklenjenim 31. avgusta v Rimu. Sedaj poročajo iz Prage, da je italijanska vlada povišala za 25'E vse vrednostne kontingente za uvoz češkoslovaškega blaga v Italijo, ki so bili določeni s sporazumom od 31. avgusta t. 1. Pri tem povečanju kontingentov je upoštevana predvsem sedanja manjša vrednost lire. na katero se glase kontingenti. Kakor se zdi, bo Italija tudi drugim državam v enakem razmerju zvišala kontingente, ki so bili pred devalvacijo določeni v lirah. = Podražilev češkoslovaške bombažne preje. Češkoslovaške bombažne predilnice so pred dnevi rvovečale cene preji, ki se izvaš-.i v klirinške države (Avstrijo. Ru-numijo, Jugoslavijo in Madžarsko) za 20"n. To podražitev utemeljujejo prediln;ce s tem. da sc je zaradi devalvacije češkoslovaške krone n^dra/il bombaž. = Tretje znižanje diskonta v Franciji. Tz Pariza poročajo, da je Francoska banka ponovno znižala diskontno obrestno mero od 2.5 na 27c. To je že tretje zmžanje diskonta po izvršeni devalvaciji franka. Borze 15. oktobra Na ljubljanski borzi so se oficielni tečaji v splošnem nekoliko dvignili razen devize Curih. Pariz in Trst V privatnem kliringu so se angleški funti nudili po 247. avstrijski šilingi pa so se trgovali po 8.58. V zagrebškem privatnem kliringu jc bil promet v angleških funtih po 241.25 (v Beogradu po 236), v avstrijskih šilingih po 8.5050 in v grških bonih po 31.25. Nemški klirinški čeki stanejo v Liubljani 14.02, v Beogradu 14.00 in v Zagrebu 13.3950 odnosno za 15. november 13.6750. Na zagrebškem efektnem tržišču jc Vojna škoda nekoliko popuščala ter je bil zabeležen tečaj 365 do 370. Tudi dolarski papirji so nekoliko popustili in je prišlo do zaključka v 7ft'o Blairovcm posojilu po 75.50 (v Beogradu po 75.50 — 76). Končno jc bil promet v delnicah PAB po 182 do 185. Ljubljana. Amsterdam 2315.15—2329.75, Berlin 1740.53—17-">4.41. Bruselj 729.45— 734.51, Curih 9!K».45—1003.52. London 215.22 —217.28. Nevvvork 4303.51—1339.83. Pariz 202.02—203.46." Praga 153.44—154.54. Trst 22tf.94—230.02. Curih. Beograd tO^Pariz 20.27. I^ondon 21.2950. Nevvvork 435.125. Bruselj 73.20. Milan 22.85. Amsterdam 232.50. Berlin 174.75. Dunaj 72.50. Stockholm 109.7750. Oslo 107- Kobenhavn 95.05, Praga 15.40, Varšava 82. Budimpešta 85.75. Atene 3.90, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vicdnote: Vojna škoda 305—370. 6°/o begluške 08 den.. 7% invest. 82.50 den.. 1% Blair 75.50—70.75. 8"'n Blair 85—80: delnice: PAB 195—200. Trboveljska 180—185. Sečeraria Osijek 135 den.. Beograd. Vojna škoda 367.50—368.50. 4° o agrarne 48.50—49.50. 6% begluške 68.25— 68.50 (68.70). 7*/« Drž. hip. banka 91 bi.. 1% Rlair 75.25 - 76 (75.50—7«). 8* 0 Blair 85 bi.. Narodna bank n 6900—7050. PAB 194.50— 196.50 (195 -198). Blagovn« tržišča ŽITO -f Chicago, 15. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 116.25, za maj 115.125. za julij 109.75; koruza: za dec. 95, za maj 89.625, za julij 86. 4- Novosadska blagovna borza (N t. m.) Tendenca čvrsta. Pšenica (vse 78 kg): baška, sremska in slavonska 159 — 161; banatska 157 — 161; baška ladja Tisa, Be-gej 170 — 172; sremska ladja Sava 167 — 169. Ječmen: baški, sremski, 64 kg 102 — 105. Oves: baški, iremski in slavonski 90 — 92 Rž: baška 110 — 112. Koruza: baška in sremska 103 — 105, banatska 101 — 105. Moka: baška, sremska, slav., banat- ALBUS MILO za umivanje NADOMEŠČA DRAGO TOALETNO MILO! Dobiva se povsod 5 Pazite aa ime ALBUS S ska »Og« in »Ogg« 245 — 260, »2« 225 — 240; »5« 205 — 220; »6« 185 — 200, »7« 150 — 160; »8« 105 — 110. Otrobi: baški. sremski 78 — 82.50. Fižol, baški in sremski brez vreče 160.50 — 162, baški beli z vrečami 170 — 172.50. BOMBAŽ + Liverpool, 14. oktobra. Tendenca dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji: za okt. 6.75 (prejšnji dan 6j67), za dec. 6.74 (6.66). + Newyork, 14. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 12.08 (12.05), Uredba o likvidaciji katedrih dolgov (konec)* Vrnitev kupljenega zemljišča Nikoli in nikdar pa ni kupec zemljišča, če je kmet v smislu te uredbe dolžan plačati zanj več kakor današnjo dvakratno krajevno povprečno prometno vrednost zemljišča dotiene kulture. Če je plačal kupec (kmet) za kupljeno zemljišče več, se smatra, da je izpolnil svoje dogovorjene obveznosti. nima pa pravice do vrnitve presežka plačil. Ce prodajalec na to ne privoli sme zahtevati, da se mu zemlja vrno, kupcu vrne za kupnino sprejeta odplačila, ima pa pravico terjati od kupca zakupnino za uživanje zemlje. Pogodbena stranka, ki zahteva naj se pogodba v tem smislu raz-dere. nima pravice koristiti s to uredbo glede dolgov, nastalih zaradi tega. ker se je pogodba razdrla. Vrednost zemlje >n višino zakupnine določi sodišče v nepravdnem postopku. Prevzemniki zemljišč po agrarni reformi in drugi kmetje, ki se koristijo z gornjimi določbami sedmega poglavja, se glede teh dolgov ne morejo koristiti z drugimi ugodnostmi določenimi s to uredbo. Prodaje s pridržkom lastnine V primerih, kjer si je prodajalec pridr-žal lastnino posestva, ako se dogovorjeni obroki ne plačajo, so prisilne izvršbe za vrnitev posesti izza 20. aprila 1932 nične, če zemljišče do dne. ko dobi ta uredba moč, ni prišlo v last druge osebe. Prav tako so nične tudi pogodbe o prodaji zemlje drugim osebam, izvršene brez kupčeve privolitve v času od 8. oktobra 1935 do dne razglasitve te uredbe. V takih primerih mora kupec ostanek kupnine, če ne presega dvakratne povprečne krajevne vrednosti zemljišča, izplačati prodajalcu obenem z dospelimi in neplačanimi obrestmi v petih enakih letnih obrokih s 3% obrestmi. Prvi obrok je plačati do 15. novembra t. 1. ostale obroke pa do 15. novembra vsakega prihodnjega leta. Da se določi svojstvo kmeta v smislu določb sedmega poglavja uredbe se vzame za podlago tista površina zemljišča, ki ga je imel kupec pred nakupom zemlje. Predpisi te uredbe se ne nanašajo na dolgov« agrarnih interesentov proti državi za zemljišča, doblje—* po predpisih v agrarni reformi. Ce dolžnik ne plača obroka Ce dolžnik ne plača dospelega obroka po uredbi, pridobi upnik pravico takoj zahtevati plačilo celotnega ostanka dolga po redni sodni pota; če je dolg po predpisih uredbe znižan, mora plačati dolžnik ostanek znižanega dolga * Glej »Jutro« št. 228, 230, 232, 235. 237, 239. Ce pobira dospele obroke davčna uprava, opravi le-ta izvršbo na dolžnikove premičnine. Ce ne da izvršba nobenega ali če da le nezadosten uspeh, zahteva davčna uprava na podlagi overovljenih izpiskov iz svojih knjig pri pristojnem sodišču prodajo dolžnikovih nepremičnin. Gornje posledice ne nastopijo v primerih elementarnih nezgod, zaradi katerih je bil dolžnik oproščen plačila davkov. Kmet se ne more pogoditi z upnikom v svojo škodo Predpisi te uredbe se ne morejo s pogodbo spreminjati v dolžnikovo škodo. Ce so dogovorjeni med dolžnikom in upnikom glede rokov, obresti in ostalega za dolžnika ugodnejši pogoji od pogojev, določenih s to uredbo, ostanejo v veljavi dogovorjeni noaoji) to velja ziasti. če .jc dogovorjen daljši odplačilni rok nego 12 let). Dolžnik sme položiti tudi pred rokom bodisi enega ali več obrokov, ali pa poplačati ves dolg. Zaključne določbe Kmečki dolgovi, ki skupaj niso večji ali po izvršenem znižanju niso večji od 500 Din, se morajo plačati v dveh enakih letnih obrokih. Dolžnik kmet, ki je po 20. aprilu 1932. odsvojil ali obremenil svojo imovino v nameri, da oškoduje svojega upnika, kakor tudi vsakdo, ki v nameri, da bridobi sebi ali komu drugemu v nasprotju s predpisi te uredb.- k^ko korist se kaznuje z zap"-rom do 6 mesecev in v denarju do 10.000 Din, če ni dejanje po kazenskem zakoniku strožje kaznivo razen tega izgubi tak dolžnik vse olajšave iz te uredbe, če bi imel do njih pravico, poleg posledic po zakonu o pobijanju pravnih dejanj izven konkurza. Prav tako izgubita te olajšave tudi njegov nasnovatelj in pomagač, če sta kmeta po tej uredbi. Te kazni izrekajo redna sodišča. Vsi posli, sodna dejanja in vse listine po tej uredbi so oproščeni vseh taks. izvzeni-ši takso za pritožbo na okrožno sodišče. Sodni sklep glede priznanja zaščite kmeta po tej uredbi je dokončen in ni znper n;e-ga pravnega sredstva. Zoper ostale sodne sklepe po tej uredbi ima interesent pravico pritožbe na okrožno sodišče. Minister za kmetijstvo se pooblašča, da predpiše v sporazumu s pravosodnim, finančnim in trgovinskim ministrom pravilnik za izvrševanje te uredbe. Vsi pravilniki, omenjeni v tej uredbi, se morajo izdati do 1. novembra t. I. Pravosodni minister se pooblašča, da v sporazumu s pristojnimi ministri izdaja avtentična tolmačenja predpisov te uredbe. Vestnik ZKD Na pragu nove sezone V nedeljo 4. t. 111. se zbrali v Ljubljani načelniki okrožnih odborov Zveze kulturnih društev, da se na skupni seji upravnega odbora in propagandnega odseka pogovo-« rijo z vodilnimi funkcijonarji Zveze o smernicah bodočega kulturnega dela v svojih področjih. Okrožni odbori so bih osnovani šele v teku letošnjega leta po prizadevanju načelnika propagandnega odseka, inž. Jožeta Rusa. Do sedaj je bilo ustanovljenih 11 okrožnih odborov od zamišljenih 20. V tej kratki, a plodonosni dobi so okrožja razvila izredno živahno kulturno gibanje in udejstvovanje. Podeželje se je preko svojih okrožnih odborov še tesnejše zvezalo s centralo v Ljubljani in tako zamišljena porazdelitev dela jc pokazala zavidljive uspehe Ob 10. uri smo se zbrali v prostorih Zveze. Sejo je otvoril predsednik g. dir. Je-ran, ki je po pozdravnem nagovoru v klenih besedah podčrtal namen in pomen seje, ki naj rodi zamisel o skupnem programu kulturnega delovanja v letošnji sezoni. Ta program pa naj izvedejo vse številne edinice širom Dravske binovine, primerno krajevnim prilikam, v katerih delujejo. Za predsednikom je razvil misli o kulturnem delu na podeželju inž. J. Rus. V svojem referatu jc poudarjal predvsem smotrenost in sistematiko celolctncga kulturnega dela Vsaka cdinica naj sestavi program dela! č'e ni mogoče na pr. natančno določiti teme predavanja in osebe predavatelja, morajo biti vsaj datumi trdno določeni, da more na eni strani centrala ustreči željam poedinih društev, na drugi strani so pa tudi člani informirani že v naprej o prireditvah svojega društva Tajnik ZKD g. dr. Puc Boris je po splošni debati obširno obrazložil pomen okrožnih odborov, zlasti pa še vzpodbudi! navzoče okrožne načelnike k iniciativnemu delu, ki je odvisno le od agilnosti in požrtvovalnosti delovnih poedincev. Omenil je nadalje £c, da namerava ZKD prirediti tudi knjižno loterijo. Vendar jc treba ta načrt pred realizacijo še do podrobnosti proučit. Načelnik knjižničnega odseka pravnik g. Artnak France je podal še nekaj misli o delovanju knjižnic. Po vsestranskem pretresu aktualnih kulturnih vprašanj in problemov jc predsednik zaključil uspelo sejo. L nobenim drugtm re Klamnim sredstvom oe morete doseči enakega učinka. Kakor » časopisnim jglasom. čigar delokrog je neomejen Časopis pride * vsako hišo in govori dnevno desettisočen čitateljev t&edno oglašanje v velikem dnev niku je najuspešnejša investicija, ki prinee*-koristi trgovcu in Kupcu Zahvala Za vse, vsem - prav vsem, M ste tako pretresljivo lepo počastili spomin naše nepozabne Ma rte moja najgloblja zahvala, Ljubljana, 15. oktobra 1936. oMraG {£0ze# Prva vožnja s trajektom čez Rokavski preliv Te dni so otvorili promet s trajektom med Dovrom in Calaisom. Na levi sliki vidimo tirajekt ali železniški brod v trenutku, ko zapušča Dover. — Na desni: Angleški minister John , S i m o n čestita strojevodji trajekta na prvi srečni vožnji čez Rokavski _ preliv Zobovje iz briljantov Pravda zaradi nedotakljivega zaklada v ustih Mister Robert Ashley v New Yorku je "Hi nekoč bogat draguljar. Bodisi iz težnje po originalnosti ali za to, da bi imel neko rezervo za skrajne primere, si je dal v tistem času izdelati nekatere zobne plombe iz briljantov. Spreten dentist mu je to opravil. Leta so prešla, časi so postali slabi, dra-guljarjevo imetje je kopnelo in upniki so začeli trkati na njegova vrata. Že davno je bil zastavil vse, kar se je dalo pač zastaviti, njegovi žepi so bili polni zastavnih listkov, toda »zaklad v zobeh« je ostal nedotaknjen. Toda smola je hotela, da je aieki upnik zvedel končno tudi za ta za- klad in da je začel neizprosno zahtevati, naj si ga pusti bivši bogataš izdreti. Prišlo je to tožbe. Sodnik in zagovornik sta vzela stvar s komične strani, toda upnik se ni hotel vdati. Na zadnje je sodnik izrekel naslednjo sodbo: »Zobje, pa čeprav so okrašeni z briljanti, so sestavni del človeškega telesa in jih ne gre z nasiljem odstraniti. Moški lahko proda svojo kri za transfuzije, ženska si lahko ostriže lase, da jih proda, toda to se mora zgoditi iz proste volje.« In tako je Ashley odšel z nedotaknjenim zobovjem domov. Upnik pa je vpil za njim, da se bo stvar končala še z boksarskim spopadom in da mu bo rajši zobe izbil, nego da bi se jim odpovedal. Jubilej mrtvega človekoljuba Slavni raziskovalec dr. Fritjof N a n s e n, bi bil te dni dovršil 75 letnico rojstva, čeprav je že nekaj let pod zemljo, se ga te dni spominja ves svet zaradi njegovih velikih nesebičnih del za trpeče človeštvo Razbojnik — policijski ravnatelj Limkijen je bil eden najhujših razbojni« kov v kitajski provinci Fučov. Tam so ga proglasii za »sovražnika države št. l.< in razpisali na njegovo glavo visoko nagrado. V največje presenečenje kitajskega pravosodnega ministra pa je dospelo pred kratkim pisanje tega razbojnika, v katerem je izjavil, da hoče »voje dosedanje življenje popolnoma spremeniti. Predlagal je, naj bi ga vlada vzela v službo kot — policista in še niegove pajdaše zraven. Minister je sklenil, da bo tvegal originalen po* 6kus in je moža res vzel v policijsko službo. Sedaj bo limkijen s &voi irroi ljudmi pomagal zatirati razbojništvo. s katerim se je preživljal doslej. Potovanje okoli zemlje v 19 dneh Znani Cooksov potovalni urad sporoča ▼ listih, da prodaja vozne listke za 19-dnev-na potovanja okrog sveta. Ta oglas otvar-ja novo dobo v zgodovini turizma. Takšna potovanja okrog sveta so danes mogoča seveda le zavoljo stalne zrakoplovne zveze z Ameriko in zavoljo otvoritve nove zračne proge čez Tihi ocean. Doslej je Cooksov potovalni urad ponujal potovanja okrog zemlje v 39 dneh. Otvoritev nove letalske proge čez Tihi ocean je ta potovalni čas zmanjšala kar za polovico. Snemanje filmov na morskem dnu Neka japonska znanstvena odprava namerava snemati filme na dnu morja. Vodstvo ekspedicije sta prevzela dva tokijska pro< fesorja, ki So jima dali na razpolago znatne vsote. Pred kratkim so dovršili podmornico, ki eo jo gradili nalašč za namene te ekspedicije in ki bo odplula proti otokoma Izu in Osirni, kjer se bo vršilo snemanje v globini 3C0 m. Znanstveni svet pričakuje uspehov te filmske odprave z velikim zanimanjem. in to tem bolj, ker bo delovala v ti? stem de'u morja, ki je bilo 1. 1923. središče silnega potresa. Lastovke potujejo z letali RudnlSka v Belgffl Zgodnji mraz v predelih Srednje Evrope je letos hudo pritisnil lastovke, ki so jih morali z železnico in z aeroplan! prevažati na jug. Ta slika kaže takšen transport v kartonih iz Monakovega v Benetke Kadar vre sladki mošt... Klet je postala grob cele družine V kraju Pereseciba v rumunski Besara-biji je stopil kmet Corecki v svojo vinsko klet, da bi pogledal, kako mu mošt kipi. Klet ni imela nobene zračilne naprave. Ko moža dalj časa ni bilo nazaj, je stopila v klet za njim njegova žena, ki se pa Vinogradi v osrčju velemesta V Argenteuilu in na Montmartru Malokdo ve. da imajo vinograde tudi v francoski prestolnici. V Argenteuilu. sevs-rozapadnem pariškem predmestiu, so te dni imeli trgatev, nič manj veselo nego na deželi. Toda trta ne uspeva samo v tem delu Pariza. Dobiš jo celo na Montmartru. Pred vojno so imeli tam obsežne vinograde, ki so jih potem nadomestili s — tovar- nami. Pred nekoliko leti se je pristen Mont hiartrečan odločil, da posadi zemljišče, ki ga je kupil na vogalu ulice des Saules in ulice Saint Vincent, s trto. Zemljišče pa je obrnjeno preveč proti severu in grozdi niso preveč siladki. Sedaj se je neki drugi entuzia«t odločil, da bo začel pridelovati vino na Montmartru. Družina pod nesrečno zvezdo Tragedija v Budimpešti — Niz nesrečnih smrti Na klopi nekega javnega vrta v Budimpešti so našli mrtvega 361etnega trgovca s šivalnimi stroji, Štefana Popperja. Spravili so ga v bolnišnico, kjer je kmalu potem umrl. Ugotovili so, da se je bil zastrupil. S svojo smrtjo je Popper zaključil tragični roman svoje družine. Njegov oče je bil veletrgovec s šivalnimi stroji. Pred štirimi leti je umrl v svoji pisarni nenadne smrti. Kmalu potem je doživelo njegovo podjetje polom. Vdova starega Popperja se je vrgla iz obupa nad tem pod vlak. Starejši sin je dobil nameščenje v neki pisarni ,pa so ga nekaj časa nato zopet odpustili in se je obesil. Mlajši sin, že omenjeni Štefan, je začel z majhno trgovino s šivalnimi stroji, ki tudi ni uspevala. Iz obupa je pil strup. Družina je z njim izumrla. tudi ni vrnila. To je vznemirilo hčer, ki je šla v klet pogledat, kaj je s staršema. A tudi ta ni prišla nazaj, šele naslednji dan so postali sosedi pozorni na to, da ni bilo družine Coreckega od nikoder na spregled, pa so jo šli iskat. Našli so očeta, mater in hčer mrtve v kleti, kjer so bili plini, ki so se dvigali iz mošta, zastrupili zrak. Podmornica „Adua" Italijanska vlada je odredila, naj se deset novih podmornic, ki jih gradijo ta čas, imenuje z imeni abesinskih mest. Tako so dobile imena: Adua, Aksum, Aradam, Ala-gi, Makale, Negeli, Gondar, Ašangi, Desie in Dagabur. Posebna sodišča za ženske in moške V Montani (USA) je neka ženska organizacija postavila zahtevo, naj bi žensk ne so« dili moški in moških ne ženske. Za utemeljitev 6voje zahteve je priskrbela obilen material, ki dokazuje da moški kot sodniki ne presojajo pravilno ženskih zločinov, kakor ženske ne moških. Rodovitna mati Pri nekem tekmovanju v Kanadi, kjer je f]o za najmlajšo mater z največjim otroškim blagoslovom, je dobila prvo nagrado neka žena iz Toronta, ki šteje šele 24 let, a ima že de«et otrok. To bogastvo je pojasnila g tem, da ee ie poročila že v svojem 15. letu, ko je še pohajala v šo'o. Menda je v tistem času pohajala rada še kam drugam. Sicer pa jo je prvi mož ostavil že po petem otroku, naslednjih pet je imela z drugim možem. Državni poglavar izraža sožalje Gramofon, šolsko pomagalo V Južnoafriški uniji s0 skoraj vse šole opremljene s kinomatografskimi aparati, ki omogoča<0 u;i't»'<0m orerlavnnie vsakovrstnih snovi z živimi slikami. V zadnjem času izpopolnjujejo ta nazorni pouk se z gramofonskimi ploščami. Težke snovi fiksirajo enkrat za vselej na gramofonske plošče, le ptošče so učnim močem na razpolago in jim prihranijo ponavljanje. Pri pouku prirodo-slovja dajejo gramofonske plošče n. pr. opise vsakovrstnih živali, pa posnemajo pri tem tudi njih. glasove, kar pouk zelo poživlja. V premogovniku pri Monsu je nastala strašna eksplozija, ki je zahtevala več človečkih življenj. Po katastrofi so se zbrali pred vhodom v rudnik svojci pogrešanih rudarjev, čakajoči obvestil o razdejanju pod zemljo Poroka princese Julij ane Mati in hči se z enako vnemo pripravljata na veliki dan Holandska kraljica Viljemina in njena hčj Julijana ostaneta tokrat dalj nego običajno v svoji poletni rezidenci Het Loo, kjer pripravljata vse potrebno za poroko princese 6 princem Bernardom Lippe-Biestrefeld-£kim. Natančni datum tega dogodka še ni določen, tudi imena mladih dam in gospo* dov, ki bodo par spremljali, še niso znana. Ulog za podelitev te časti je zelo dosti in aranžerji ne bi radi zapostavili kakšne plemen itaške družine. Kraljica in princesa &e že več dni raz-govarjata samo o toaletah za ceremonijo. Tu ne gre samo za oblačila poročne dvoji- ce, temveč tudi ®premčtva in gostov. Grad je poln modelov V6eh vrst in v«ak dan prihajajo še novi. Holandske tvrdke. modistke in šivilje imajo sedaj polno dela s tem. tako da trenutno ne morejo ugoditi zasebnim naročilom, tem bolj ker je kapaciteta holandske tekstilne in modne industrije re* lativno majhna. Čipke poročne toalete izdeluje znamenita amsterdamska šivalna šola, ki je dobavila tudi čipke za poročno toaleto 'kraljice Viljemine. Ni še dojeno, kje se bosta princesa in princ po poroki užalila. Bržkone sj bosta izbrala za bivališča palači pokojne kraljice Eme v Haagu in X Soesterburgu. Posledice zapuščinskih davkov Oporoka bivšega ameriškega poslanika v Parizu V Newyorku so otvorili oporoko nedavno umrlega pariškega poslanika Jessea Isidorja Straussa. Mož je zapustil svoji vdovi letno rento 10.000 do'arjev in je odredil, naj «e ostala zapuščina razdeli med njo in otroke. Strausg je prvotno napisal oporoko, v kate« ri je 18 dobrodelnim zavodom namenil vsote med 10 tisoč in 335 tisoč dolarjev. Med drugim bi tudi Harwardsko vseučilišče, v katerem je promoviral, dobilo 105.000 dolar- jev. Židovska dobrodelna društva bi dobilal 335 tisoč dolarjev. Te določbe pa je preklical že naslednja ■ leto, češ da eo zapuščinski davki postali tako visoki, da bi njegovi svojci ostali »koro s praznimi rokami, če bi hotel toliko denarja zapustiti drugim. Nadalje je izjavil, da je že za življenja daroval vsakovrstnim dobrodelnim in drugim ustanovam velik del svojega imetja. Ples zimskih metuljev Prezident Le brun izraža sožalje svojcem žrtev Charcotove ekspedicijske ladje »Pourquois pas«, ki so se potopile v viharju blizu Islandije Kaj mladostnih plesalk na gala prireditvi Empire Poola v Wembleyu Psiček i preprečil samomor žena nekega varšavskega kinematografskega podjetnika, ki so ga bili zaprli zaradi goljufije z menico, je hotela izvršiti samomor in vzeti še svojega otroka s seboj v smrt. Ko se je pa pripravljala, da otroka usmrti, jo je napadel njen jazbečar in je s krepkimi ugrizi otroka, svojega tovariša pri igri, tako dobro branil, da je morala mati svoj prvotni načrt opustit L Ko se je nekaj pozneje zaprla z otrokom v kuhinjo in odprla plinsko cev, pa je začel psiček spet tako žalostno tuliti, da so prihiteli sosedi, vlomili in v zadnjem trenutku rešili mater ter otroka. «,I»I>IMM Idealen junak Eden najbolj znanih hol]yvood»kih filmskih ravnateljev, William Ty'er, pripotuje v bližnjih dneh v London, da bi po naročilu svoje družbe poiskal v Evropi ■> idealnega filmskega junaka« za Hollyvood. Tyler- je tako opisal tega izrednega moža: Glavo mora imeti kakor Clark Gable, u»ta kakor Gary Cooper, oča kakor Charles Bover. Njegov glas mora zveneti kakor glas Herberia Mar-shaAla. roke mu morajo biti lepe kakor roke Le«lia Howarda, osebni nastop nai mu kakor pri Robertu Tayloru. Malo težko bo dobiti takšno idealno zmes... Jedilni vagoni brez alkohola Novi Švedski prometni minister je prepovedal prodajanje alkoholnih pijač v jedilnih vozovih. V novem Hanssenovem kabinetu so štirje ministri abstinenti, to so minister za zunanje zadeve, trgovinski minister, minister za javna dela in prometni minister. Menijo, da bo finančni minister zvišal davke na alkoholne pijače. Patriotizem francoskih trgovcev Francosko notranje ministrstvo je sporočilo, da je doslej 400.000 trgovcev zaprosilo za lepake, ki jih obešajo na svoje prodajalne in s katerimi se obvezujejo, da ne bodo višali cen. Katere barve imajo otroci najrajši Neki francoski psiholog je hotel zvedeti, katere barve učinkujejo na otroke najbolje. Na temno sivo mizo je položil modre, ru* mene, rdeče in zelene papirne plošče, otroci pa naj bi povedali, katere jim najbolj ugajajo. Pet in petdeset malih otrok ee jih je odločilo za modro, šest in štirideset za zeleno. petnajst za rdečo ali rumeno. Od deklic je dalo trideset prednost zeleni barvi, tri in dvajset rdeči, še»t in dvajset modri, šestnajst pa rumeni barvi. Nasprotno 6e je imed dečki devet in dvajset odločilo za modro jn rmeno, dva in dvajset za rdečo in šestnajst za zeleno barvo. Od bavrnih me« sanic eo ugajale najbolj tiste, ki imajo modro kot osnovno barvo. ANEKDOTA Shawa so pozvali, naj bi se udeležil proslave 3001etnice Shakespeareovega rojstva. »Ne u vidim, zakaj bi moral praznovati rojstni dan tujega človeka«, je odgovoril Shaw. »še svojih ne praznujem.« VSAK DAN ENA flft-, »Poslovilno pismo za Lilijano sem tako lepo napisal, da niti ni vredna, da bi ga prejela.« .(»Muakete«) Kulturni pregled Slovenski koncert Ljubljana, 15. oktobra. Kot druga koncertna prireditev v novo preurejenem poslopju ljubljanske Filhar-monične družbe, se je vršil 12. tm. otvoritveni koncert male filharmonične dvorane a sporedom izključno slovenskih skladb za godalni orkester, solospev, moški kvintet, klavir in violino s klavirjem. Podpisani sem bil zaradi obolelosti zadržan od poseta koncerta in sodelovanja ni njem ter sem predvajanja poslušal v prenosu ljubljanske radiofonske oddajne postaje. Tak prenos nudi večjo objektivnost po eni plati, po drugi pa je njegov nedosta-tek neplajstičnost podajanja in neenakost v zvočnosti. Vzlic temu je napravil koncert najboljši vtis, kar je na licu mesta tudi dokazovalo mnogobrojno odobravanje, s katerim je publika nagradila izvajalce. Nova mala dvorana se odlikuje po akustični tenkoslušnosti ter bo zato kar najbolje služila svojemu namenu: gojitvi komorne glasbe. Za orkestre, četudi za male, je skoraj prevestna, ker registrira igro vsakega posameznika in napravlja iz članov orkestra prave soliste, na kar ni vsak izvajalec vedno pripravljen... ■ Prva točka je bila Jenkova predigra v priredbi za goCfalni orkester. Izvajal jo je godalni orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice ob pomoči nekaterih gojencev drž. konservatorija pod vodstvom konservatorista Uroša Prevorška, ki je vskočil mesto podpisanega v zadnjem trenutku. Nato je slovenski vokalni kvintet zapel Petelinov »Ascendit deuss, trd oreh za madrigaliste celo, kaj še za druga, ne specializirana udruženja! Kakor pri uverturi, tako je tudi tu zlohotna pripravnost dvorane podtaknila nogo izvajalcem in spodnesla marsikateri ton, predvsem pa celo intonacijo, ki je občutno padla. V tem czini je imel naslednji solist, prof. Marjan Lipovšek, zaradi instrumenta samega lažje stališče. Zaigral nam je Foersterje-vo nekoliko prazno in obenem napihnjeno, toda iskreno in briljantno parafrazo na .— nekoliko prikrojeno ponarodelo pesem >Po jezeru« in jo podal z briljantno vir-tuoznostjo. Naslednji solist, sopranistka-konservatoristka Ljudmila Polajnarjeva, je zapela na prvem mestu Janka Ravnika ~ Pozdrav iz daljave«, občuteno pesem, ki pa nudi pevcu le malo prilike, da bi se uveljavil, ter favorizira klavirsko spremljavo, ki se v široko razpredeni pred-, med- in poigri dvigne do simfonskega tvznosa in barvitosti. Hvaležnejša je Antona Lajovica »Veter veje«, skladba, ki jo na žalost le redko čujemo na koncertnih deskah, dasi je po svoji pestrosti, barvitosti in iskrenosti ena njegovih najuspe-lejših. V drugi polovici sporeda je prof. Karlo Rupel zaigral troje slovenskih skladb za violino in klavir, ki so menda še danes eiine tovrstne skladbe naše literature. Najprej Osterčevo »Fantazijo^, ki ne upravičuje povsem svojega naslova, ker se ravno v pogledu domiselnosti ne odlikuje (ali pa smo si morda glede terminologije navzkriž?). Je pa skladba jasnih obrisov, s tendenco, odvrnjeno od zvočnosti in usmerjeno v asketsko, čeprav ne v gorečno, temveč v nekaj suhoparno zaverovanost. Kogojev »Andante« je točka železnega repertoarja vsakega našega violinista, ki da nekaj na-notranjost kompozicije. V nji je dovolj impresionizma, mešanega s čistim ekspresionizmom (če že hočete strokovnjaštva), predvsem pa razpoloženja za simfonijo. Za zaključek je sledil moj >Intermezzo roman-ti^ue«. Vse tn skladbe je prof. Rupel, ki je naš najprominentnejši violinist, zaigral z vsemi vrlinami, ki odlikujejo njegovo tehnično in interpretacijsko oblikovanje: do kraja izdelana tehnična popolnost, združena s toplino, konsisteneo in este-tičnostjo tona, ki se jim verno pridružuje poglobitev v imanentno vsebino skladbe. Ne vem, da-li bi bila njegova predvajanja tako zaokroženo popolna, kot so, da, nima spremljevalke posebno finega umetniškega občutja in zanosa. Prof. Zora Zarnikova mu ne sledi samo, temveč ustvarja sama iz svojega klavirskega parta slike dovršene plastičnosti in sile. Tako je njun nastop vedno prežet pravega umetnostnega udejstovanja in v vsakem oziru vzoren. Po prof. Ruplu in Zar-nikovi je znova nastepil slovenski vokalni kvintet z Lajovčevo »Meglo« in dr. Sva-rovo priredbo poskočne narodne »Moj očka ima kcnj'ča dva«, ter dosegel posebno z zadnjo pesmijo velik aplavz. Kot zaključno točko večera smo čuli Pre-vorškov >Concerto groaso« za godalni orkester, ki ga je dirigiral avtor in ki ga je izvajal isti korpus kakor prvo točko. Ta skladba, ki je komponirana kot šolsko delo z zavestno naslonitvijo na predkla-sične vzore, je bila že nekajkrat izvajana z lepim uspehom. Tudi tokrat je dirigent-avtor žel v svoji dvojni funkciji spontano odobravanje. Tako je bila otvorjena na najprimernejši način nova komorna dvorana Filharmo-nične družbe, kateri želim, da bi sprejemala ped svoj krov najodličnejše domače in tuje interprete, v prospeh in napredek našega glasbenega življenja. L. M.Š. Stari Zagreb na odru Dramska sezona se je letos pričela z dvema dramama iz življenja starega, fevdalnega Zagreba; z -..Novim redom« pripovednika in kcwnediografa Josipa Evge-ma Tomiča, vrstnika Avgusta šenoe, ter T »Gornjim gradom« modernega feljtoni-sta in romanopisca Rudeše Habeduša-Ka- , tedralisa. Obema je skupno ozadje namreč izredno politično stanje, v katerem je bila Hrvatska v drugi polovici preteklega stoletja, v obeh se obsojajo in smešijo ooortunisti in karieristi v najvišji hrvatski družbi, ki so se klanjali nenarodnim režimom. Zanimivo pa je, da so taka dela postala v sedanjih političnih razmerah na Hrvatskem zopet aktualna in imajo svojo hvaležno puoliko. Od peilirskih književnikov sodi Tomič med najbolj zaslužne. Moral je pred vsem nadaljevati komaj pričeto delo svojih literarnih prednikov: vzgojiti hrvatsko či-tateljsko publiko in ustvarjati domači repertoar. Bil je v prvi vrsti pripovednik in je napisal veliko število novel in romanov (» Melita«, >Zmaj od Besne«, »Za kralja, i dem«, >Udovica«). Tudi kot dramatik je mnogo ustvarjal. Spisal je sedem izvirnih dram in komedij, med njimi tudi - Novi red« in »Veroniko Deseničkoc-Zaslužen je bil tudi kot dramaturg in in-tendant hrvatskega gledališča. Zato je čisto prav, da se je zagrebško gledališče spomnilo 30-letnice smrti tega zaslužnega književnika z uprizoritvijo »Novega reda«. To je skorajda politična satira na hrvatske razmere pod Bachovim absolutizmom. Domači hrvatski korenjak, graščak Tomo Plentaj, ki od prevratnega leta 1848. ni več bil v glavnem mestu, pride s svojega podeželskega posestva v Zagreb in je tu seveda v stalnem navzkrižju z »novim redom« germanizatorskega absolutizma. Stara patriotska generacija Da se je upirala samo v prepričanju, da se lahko vse doseže po dosedanjih poteh, po-služila se je pasivnega odpora namesto borbenosti, ki jo je prepustila mladini; le-ta je tedaj že začela iskati potov do širokih sloje-v, ker je slutila, da samo v sodelovanju z vsem narodom lahko doseže narodno svobodo. Graščak Plentaj je nesrečen nad vedenjem večjega del hrvatskih zgornjih slojev, ki so pod dolgim tujim vplivom izgubili narodno zavest. Nič boljše ni bilo niti v njegovi lastni snobovski rodbini: soproga in hčerke so se kar trudile, da bi v vsakem pogledu posnemale tujce in so kar na veliko nemškutarile. Režiser Verli je delo uspešno postavil na oder, tako da je po njegovi zaslugi restavracija »Novega sveta« odlično uspela. Glavno vlogo graščaka je igral Sotošek na splošno zadovoljstvo ter zopet pokazal svoj izredni talent. V ostalih vlogah so nastopili Grkovič, Mirjev, Griinhut, Mila Popovič-Mcsinger, Nadja Grahor, Braco Reiss in ostali. Kritika je prejela komedijo zelc dobro in prav tako tudi publika. Druga drama iz starega Zagreba »Gornji grad« se vrši časovno nekoliko pozneje. Začenja se v času Rombergovega ko-mesarjata, ko je prišlo do upora zaradi nezakonitega vsiljevanja dvojezičnih grbov na finančnih uradih na Hrvatskem in se končuje v prvem desetletju režima bana Khuena Hedervaryja, ki je uvedel nasilno madžarizacijo. Zagrebško gornje mesto je bilo tedaj sedež ekskluzivne hrvatske aristokracije, ki je bila sicer politično v raznih taborih, velika večina pa seveda s tedanjimi oblastniki. Ta zaključna visoka družba je znala skrbno čuvati svoje tajne. Nova demokratska družba v dolnjem mestu, razpoložena izključno opo-zicionalno, je izrabila vsak škandal gornjega mesta v svoje namene. Avtor Ha-beduš je obdelal na temelju rodbinskih pisem in spominov značilni decemberski škandal iz 1. 1891, ki se je res vršil. Ha-beduš je znan po svojih feljtonih in romanih, v katerih obravnava življenje starega Zagreba; mnogi so bili objavljeni v dnevnem tisku. Avtor sam smatra svojo dramo za dramatizirano reportažo iz zadnje četrtine preteklega stoletja, ko je hrvatska romantika preživljala svoje zadnje čase. Kot prvo dramsko del0 Habeduša, ki je dosedaj pisal samo popularne romane, predstavlja »Gornji grad« po svoji dramski konstrukciji značilni uspeh. Seveda je avtor posebno pod močnim vplivom Krleža in v prvi vrsti »Glembajevih« Z ene strani obsoja in demaskira zaključeno družbo gornjega mesta, polno grehov in napak, na drugi strani pa kaže nostalgijo za njo. Tak0 je stari cče Thuroczyje-vih umoril nekega »škrivana« in odted bogastvo baronovih. Bil je volk med ovcami! Glavna protagonista sta bila naša ožja. rojaka, velika umetnika: ViKa podgorska in Hink0 Nušič. To ni bilo lahko v drami, ki predstavlja res »teater« v pravem pomenu besede. Podgorska je vprav fascinantn0 igrala zapleteno vlogo Lidije, ki je na pol >vamp«, na pol pa tragična ljubavnica. Njena izvrstna maska in okusni kostumi so še vzdignili vlogo egsaltirane baronice. Nučič je diskretno podal barona Thuroczyja, ki ni znal skriti svojega parvenijstva in ki je ali cinik ali slabič. Dubravko Dujšin kot cente Spinelli je igrati svojo bolj pasivno vlogo prepričevalno in z globokim doživetjem. V ostalih večjih vlogah so bili dobri Strahinja Petrovič, Grkovič, Ela Hafner-Gjermanovič in Gizela Humi. Režija in inscenacija je bila na višini v rokah Tita Strozzija, ki je sam zrastel v salonih gornjega mesta. Splošno pa je v tej drami veliko nemotiviranega in preveč generali-ziranja. Posebno drugo in tretje dejanje bi bilo treba nekoliko skrajšati, ker bi r tem primeru priSla dramatika bolj do veljave. Gotovo je, da se bo Habeduš še razvil v drami, kakor se je v romanu. Teatrski uspeh prvega njegovega dela je nedvomen. Tradicije Gornjega mesta šo v Zagrebu še zelo močne in vsaka repriza bo gotovo našla hvale4*i0 publiko. Dr. Oton A rabrc£. ŠPORT Zdaj pa najhujši - BSK V nedeljo gre SK Ljubljana četrtič v boj za prvenstvene pike, to pot proti velikemu tekmecu iz Beograda. V nedeljo bo v Ljubljani zopet velik dogodek za vso našo športno publiko. V borbi za. državno prvenstvo se srečata državni prvak in naša Ljubljana. Elitno moštvo državnega prvaka na-stopi kompletno. Sama popularna imena državnih reprczentativcev potujejo v Ljubljano, da zagotovijo svojemu klubu dve dragoceni točki. Mošino moštvo, ki je navduševalo razvajeno publiko po vseh evropskih centiih, je tudi za nas športno razodetje, zlasti takrat, ko gre za točke, ki bi mogle odvzeti BSK naslov državnega prvaka, na katerega so Beograjčani in simpatizerji splavih« toliko ponosni. Nasproti ekipi popularnih imen. kot so Glazer. Radovanovič, ing. Arsenijevič, LechnoT, Tirnanič. Moša. Vujadinovič, Bo-žovič. bo Ljubljana postavila, polog srca in ljubezni do kluba, tudi solidno tehnično znanje, ki nam ga že vsi športni centri priznavajo. Gotovo je. da naši fantje ne bodo zlepa klonili in bodo podprti od svoje navdušene publike. skušali prelomiti tradicijo, po kateri ie BSK do sedaj srečno odnašal točke iz Ljubljane. Ze drugič v letošnjem letu bo Ljubljana sprejela s simpatijami, ki jih je vedno deležen samo prijatelj, beograjske goste, ki so v težkih časih ustvarjanja S.K. Ljubljane stali z vso svojo moralno in športno podjioro na njeni strani. Ko sprejemamo naše iskrene prijatelje iz Beograda z dobrodošlico. želimo obenem našemu zastopniku vso srečo v veliki borbi. Za nedeljsko napeto tekmo je prodaja vstopnic navadnih stojišč in trihunskih sedežev v trgovini Rokavičar, Prešernova ulica in pri blagajni kavarne Evropa. V nekaj vrstah Prav za prav ali morda celo zelo daleč je še prava zimska sezona, pa je po našem športnem tisku že završalo o Planici. Po eni strani so se razširile vesti, da bodo vzgledu Planice v tej sezoni sledili tudi drugi narodi, pred vsem Avstrijci, Cehi, Italijani, Nemci. Švicarji in celo sami Norvežani. Na raznih krajih grade menda po teh državah nove ogromne skakalnice, ki naj bi mesle« daleč nad sto metrov. Istočasno £• to stvarno borbo proti Planici pa jo prišla v javnost nekoliko zagonetna in seveda precej senzacionalna vest, da jo udruženje smučarjev Planice kar se da oficielno odpovedalo svojo ogromno skakalnico v Planici, češ da se na njej v bodoče ne bodo več vršili smuški skoki. Kakšni so bili podrobni razlogi, ki so vodstvo tega udtuženja spravili na to misel, še ni znano. O stvari bomo svoječasno še spregovorili. V Glasgowu je bilo v sredo srečanje med nogometnima reprezentancama Nemčije in Škotske, ki se je končalo z zmago Škotov 2:0 (0:0). Gledalcev je bilo 50.000. Odgodena ligaška tekma med Haškom in Ljubljano se bo po zadnjem sklepu JNS vršila dne 25. t. m. v Ljubljani. Ta termin je sicer prost prvenstvenih tekem. Službene objave LNP (4. seja u. o. dne 7. L m.) Suspendira se Disk do poravnave sodniške takse bivšemu pr. ss. g. Jenku v znesku 50 Din za tekmo Disk-Mars 19. III. 1036. — Kaznujejo se z globo 25 Din, ker niso na poziv p. o. pravočasno dostavili seznamov juniorjev: Maribor, Mladika, Olimp, Atletiki, Korotan—Kr; z enako globo se kaznujejo, ker niso pravočasno odzvali pozivu p. o. glede dostavilve savez-nih izkaznic: Disk. Javornik, Trbovlje, Jadran. Globe je nakazati v roku 14 dni po objavi, sicer bodo klnl»i suspendirani. — Kaznuje se zglobo 25 Din Korotan—Lj.. ker ni pravočasno javil, da njegovo igrišče ni uporabno za javne tekme. Znesek nakazati v roku 14 dni pod pretnjo suspenza. Glede vršenja funkcije službujočega odbornika se sprejme načelen sklep; če funkcionar, ki je določen za to službo, izostane, ali si ne poišče po pravilniku za službujoče odbornike namestnika (iz vrst pel sa veznih funkcionarjev), se kaznuje prvič z globo 50 Din, drugič z globo 100 Din. in zabrano funkcije za dol«) dveh mesecev, tretjič s črtanjem funkcije. Z enakimi globami se bodo kaznovali oni. ki ne bodo poslali poročil o tekmah, tako da jih bo prejel p. o. v teku srede po tekmi. Funkcionarji izven sedeža podsaveza se bodo v gornjih primerih kaznovali tako: prvič z dvomesečno zabrano vršenja fnnkcij v klubu, drugič z izključitvijo iz kluba v smislu § 11 in 12 kaz. prav. JNS. Odobri se sklep predsedstva glede dovolitve nastopa Pliberšku Antonu kot gostu v moštvu Ljubljane dne 4. t. m. — Naknadno se dovoli nastop Macubu Karlu v moštvu Olimpa 4. t. m. — Določijo se uradne ure v podsavezni pisarni vsak dan razen nedelj in praznikov od 18. do 19., mb sredah pa od 15. do 17. Izven teh ut imajo dostop v podsavezno pisarno samo predsedniki in tajniki poedinih podsaveznih odborov ter poslovodja. 7. seja p. o. dne 14. t. m. Spored prvenstvenih tekem dne 18. t. m.: V Ljubljani. Igrišče Primorja ob 8.30 Ljubljana jun. : Mladika jun., ob 9.45 Slavija : Svoboda, službujoči Prezelj Josip. Slavija in Svoboda po 5 reditelje-v; ob 13.30 Ljubljana rez : nasprotnik neznan, ob 15. Ljubljana : BSK, službujoči Kralj, nadzor nad blagajno Jugovec; red-iteljstvo Ljubljana. Igrišče Hermesa ob 11.30 Hermes jun. : Svoboda jun„ ob 9.30 Hermes : Korodan-. Kranj, službujoči Pokovec Štefan, Hermes rediteljstvo. Igrišče Slovana ob 9. Reka jun. : Slovan jun.. ob 10. Slovan : Reka. služb. dr. Mauri, Slovan in Reka po 5 rediteljev. Igrišče Jadrana ob 10. Jadran : Mladika, služb. Repovž. Jadran in Mladika po 5 rediteljev. Igrišče Mladike ob "10. Mars : Korotan Lj.. služb. Slanovec V-Mars in Korotan po 5 rediteljev in igriSče Most ob 10. Grafika : Mosite. služb. Saksi-da. Grafika in Moste po 5 rediteljev. V Celju. Igrišče Celja ob 15. Celje : Rapid. služb. Mahkovec, oba kluba po 5 rediteljev. Igrišče Olimpa ob 9. Laško : BBSBBBBBBBSBBB Točno plačil) »Jutru« naročnino Varni cvnfeem zavarovalnino BBBBBBBBBBBBBB Hrastnik, služb. Hrastnik. Olimp rcditelj-stvo. Igrišče Jugoslavije ob 10. Žalec : Jugoslavija, služb. Taček. Jugoslavija reditelj-stvo. V Mariboru. Igrišče Rapida ob 13.30 Maribor rez. : Železničar rez., ob 15. Maribor : Železničar, služb. Franki. Oba kluba po 5 rediteljev. Ob 10. Maribor jun. : Železničar jun., služb. Anion, Oba kluba po 5 rediteljev. V Cakovcu igrišče CSK. ob 15. OS K : Atletiki, služb. prof. .Telačič. OSK reditelj-stvo. Igrišče Gradjanski ob 10. Gradjanski : Lendava, služb. Rcichnig. Grudjan ski rediteljstvo. V Trbovljah. Igrišče Amaterja ob 15. Amater : Olimp, služb. Dolinar. Reditelj-stvo Dask in Trbovlje. — Igrišče Trbovelj ob 10. Retje : Zagorje, služb. Hvala, redi-teljstvo Dask Amater. — V Zagorju ob 15. Sloga : Trbovlje, služb. Zupan. Slog;i rediteljstvo. — V Kamniku ob 15. Kamnik : Zalog, služb. Svetičič, Kamnik rediteljstvo, — V Domžalah ob 15. Domžale : Disk, službujoči Slamič, oba kluba po 5 redite ]jev. — V MurSki Soboti ob 15. Mura : Drava, služb. Peterka. Mura rediteljstvo. — V Ptuju ob 15. Ptuj : Slavija P. službujoči Vuga. Ptuj rediteljstvo. — V Radovljici ob 15. Radovljica : Kovinar, službujoči Škrt Srečko. Radovljica redteljstvo. — Na Jesenicah igrišče Bratstva ob 15. Br.ii-stvo : Gorenjec, službujoči Jelen. Oba kluba po 5 rediteljev. Službeno iz S. O. pri L. N. P. Pozivajo se sodniki, da prilagajo sodniškemu poročilu tudi postave moštev, ki so jih prejeli od klubov. — Poziva se p. s. s. Hobacher, da sc zglasi pri predsedniku radi zaslišanja. — Obveščajo sc gg. poverjeniki, da morajo v smislu § 43 pravilnika delegirati k prvenstvenim tekmam za stranske sodnike le savezne sodnike. — Naknadno opravičilo s. s. Betetta. sc po zapisku o zaslišanju vzame na znanje. — Ukine sc suspenz s. s. Jančiču in kandidatu Puntarju, poziva pa sc kandidat Janša, da v roku 3 dni pošlje poročilo pod pretnjo črtanja iz seznama. _ Obvešča se s. s. Reinprcht, d;a ni upravičen ubrati takse, ker se tekma ni vršila. — Poziva sc s. s. Jordan, da se zglasi pri s. s. Skcrlju radi zaslišanja. — Delegirajo se k tekmam dne 18. t. m.: Ljubljana jun. - Mladika jun. Oainernik, S'a-vi-ja - Svoboda Martelanc. Ljubljana - BSK stranska Dolinar in Kušar. predtekma l)or-čec, Hermes jun. - Svoboda jun. Lukežič. Hermes - Korotan Macoratti. Reka - Slovan jun. Škerlj, Slovan - Reka Mrdjen, Jadran - Mladika Kušar, Mars - Korotan Dolinar, Grafika - Moste Kos. Celje - Rapid Deržaj (spor.) stranska Seitl in Deč-man. Laško - Hrastnik Reinpreht. Žalec -Jugoslavija Ochs. Maribor - Železničar Lihtenberger rez. Petrovič. Maribor jun. Železničar jun. Kiippstaetter. Maribor -Železničar rez. Nemec. O. S. K. - Atletiki Kopic, Gradjanski - Lendava Konič, Amater - Olimp Hrlih. Retje - Zagorje Božič. Kamnik - Zalog Jordan. Domžale' - Disk Hobaher. Mura - Drava. dr. Brandl. Ptuj -Slavija Bizjak. Radovljica - Kovinar Straus, Bratstvo - Gorenjec ing. Jesih. — Stranske sodnike delegirajo poverjeniki. Pričetek tekem in igrišča so razvidna iz službenih objav poslovnega odbora. Službeno iz poverjeništva SOLNP T.bov-Ije. Pred tekmo pri tekmi Dask—Retje sodi s.k. Gracer. predfekmo pri tekmi Amater-Olimp pa s. k. Krhlikar. Za stranska sodnika pri tekmi Dask—Reije naj Dask določi dva starejša igralca, prav tako pa tudi Sloga za tekmo Sloga—Trbovlje. Za strajiska sodnika na tekmi Amater—Olimp se določita s. k. Stepišnik in Puntar. Sklicuje se ponovno sestanek vseh saveznih sodnikov in sodniških kandidatov v poverjeništvu za 20. f. m. ob 17. v garderobi Delavskega doma. Za sodniške kandidate obvezno, ki se obenem opozarjajo, da bodo črtani iz seznama. če ne bodo vršili funkcije stranskih sodnikov. Celje-.Rapid. Na G lazi ji v Celju se bo pričela v nedeljo 18. t. m. ob 15. podsavez-na prvenstvena tekma med Celjem in Iia-pidom iz Maribora. Po letošnjih rezultatih se sicer zdi, da je Celje nekoliko močnejše moštvo, kljub temu pa je izid nedeljske tekme negotov. Vsekakor bo tekma zelo zanimiva in napeta. SK Svoboda. Drevi ob 18.30 članski sestanek, nato seja odbora. V nedeljo igrajo juniorji ob 11. na Hermesu, I. moštvo pa ob 9.30 na Primorju. Opozarjamo članstvo, da je v nedeljo ob 20. otvoritev plesnih vaj v Delavski zbornici. SK Mar». Danes ob 19. obvezen sestanek vseh nogometašev v gostilni Predo-vič. Važno! SK Slavija. Drevi ob 21. v lokalu sestanek vseh nogometašev. Ob pol 20.-seja odbora. — Sigurno vsi! Sprejemajo se novi člani. i Iz Julijske krajine Štiri istrski mladeniči pred posebnim sodiščem Kakor poroča neki zagrebški časopis, »o je vršil vpričetku oktobra v Rimu pred posebnim sodiščem za zaščito države proces proti štirim mladeničem iz BuzetšČine v Istri, ki so bili vsi obsojeni na izredno hude kazni, če se vj>oštevajo prestopki, zaradi katerih so bil; obtoženi. Italijanski listi o trm procesu niso [toročali. po čemer je sklejKiti, da je bila razprava tajna in da se tudi sodba ni smela objaviti. Po .informacijah omenjenega lista >o nekdanji istrski Hrvati že lani sredi avgusta ovadili kmečke fante 221etne'.ra Mateja Do-briloviča, 20!etnega Rajmunda Rafaeliča, 20-letnega Petra Jacina in pilotnega Petra Ukotiča iz Ukotičev pri Buzetu tamkajšnjim karabinerjem. češ da so manifestirali za neko so.-oduo državo. Mladeniči so bili tedaj takoj aretirani in izročeni posebnemu sodišču, ki je takoj uvedlo preiskavo proti njim. Preiskava se je kakor običajno zelo zavlekla, tako da je prišlo do razprave šele te dni. Tudi pri procesp .-o omenjeni ovaduhi nastopili kot edine obremenilno priče. Sodišče je obsodilo Mateja Dobriloviča na 0 let robije, Rajmunda Rafaeliča na 5 let, Petra Jacina na 2 in prav tako tudi Petra Ukotiča na i leti robije. vse skuj»aj pa se> na 18.0<«0 lir globe. Drobne novice V Trstu jo umrla ga. Ivana Kraševic. rojena Sahadin, nekdanja učiteljica in življenjska družica učiteiji Kraševioa. Pokopali so jo na barkovljansketn pokopališču. Bavdažovi družini iz Podgrada je v nekem tržaškem sanatoriju nenadoma umrla 151etna hčerka učiieljiščnica Lilijana. Prejšnji četrtek pa je pri Sv. Jakobu po kratki bolezni umrl g. Andrej" Požar. Pokojnim lahka domača zemlja! Preostalim naše sožalje! Na puljskih srednjih šolah imajo ob pri-četku šolskega leta leto za letom velike težave zaradi primanjkovanja profesorjev. V Puli namešča prosvetno ministrstvo običajno suplente ali pa profesorje .ki so drugod manj zaželjeni. V profesorskih krogih velja Pulj za profesorsko kazensko kolonijo. Imenovanje suplentov in premestitve profesorjev pa stalno želo zavlačujejo in tudi profesorji sami prihajajo na svoje novo službeno mesto običajno z zamudami kar po tri tedne. Zaradi tega razpolagajo srednje šole pričetkom šolskega leta. zmerom s 3 ali 4 profesorji, ki naravno ne zmorejo vsega dela. V prvem mesecu se pouk vrši v zelo skrčenem obsegu — dnevno po 2 ali 3 ure. pa tudi drugače so dijaki zelo prikrajšani. Puljsko fašistično glasilo »Corriere Istriano se zaradi tega zelo pritožuje in poziva istrskega šolskega skrbnika, naj končno vendarle že napravi konec tej vsakoletni vrzeli v pouku na pulj-skih srednjih šolah. Goriška občinska uprava je sklenila zbrati zemske estanke vseh on h civilistov, ki so za časa svetovne vojne padli v Gorici, v skupni grobnici na goriškem pokopališču. Po dosedanjih ugotovitvah je teh žrtev 220, med njimi tri neznanega imena in porekla. Grobnica bo dograjena že konec t. m. in na njej bo naslednji napis: Goriška občina je zbrala tu ostanke 220 meščanov, ki so pričakovali odrešenja po Italiji, a so padli v času od junija 1915. do oktobra 1918. Pod napisom bodo v kamen vklesana tudi vsa njihova, imena. Zanimivo je, da je med njimi 143 slovenskih in 10 nemških imen. Zaradi bega čez mejo je bilo te dni prijavljenih goriškemu sodišču .spet pet fantov in deklet iz goriške pokrajine, in sicer 27 letni Kajmuud Prinelč in 24 letna Avgusta Kumar jeva iz Zgornjega Oerovega, 18-Ietni Tugomir Stebenič iz Solkana, 24-letni Anton Nardin iz Vrtojbe in 26-let-ni France Piemonti (?) iz Voglarjev pri Trnovem. Tudi v Zadru je bil podobno k.iknr v Trstu odstavljen dosedanji tajnik tamkajšnje fašistične zveze, ki je M-le malo časa. deloval v zadrski pokrajini. Za novega tajnika je bil imenovan Atos Bortolucci. Pri fašističnih organizacijah na Krasu jo bilo po imenovanju Graziollja za novega pokrajinskega tajnika v Trstu izvršenih v«-6 sprememb. Za tajnika v Postojni je l>il imenovan dr. Dominik ('arnina. v šmihelu pri Postojni Alojzij Gelli. na Oj>činah pri Trstu pa ing. J'ran Gara vin. V Cerknem so karabinerji aretirali 27-letnega Ivana Makuca. ki je doma z Gorja in je bil pred nekaj meseci obsojen 2 leti zapora zaradi ilegalnega l>ega čez,, mejo in nekih drugih prestopkov. Na Trnovski planoti je zapadlo zadnjo di^i toliko snega, da je bil ponekod ludi nx večjih cestah ustavljen skoraj ves avtomobilski promet. Tako so prenehali voziti avtobusi na cestah Gorica—Lokve in Col—-Orni vrh. Iz (iorioe je bilo mogoče z avtom v Orni vrh le preko Idrije. Predelski. prelaz nad Bovcem je bil docela zasnežen in je še seda? neprehoden. Celo v Logu pod njim je zapadlo skoraj pol metra snega. V Solkanu se je smrtno ponesrečil 27let-ni delavec Venceslav Pavlin. V nekem kamnolomu se je zrušila nanj plast zemlje in kamenja. (Joriški reševalci so ga nemudoma prepeljali v goriško bolnico, kjer pa je dva dni pozneje podlegel poškodbam. V Kožbani v Brdih so našli v hlevu posestnika Antona Maligoja 891etnega starčka Alojzija Oobaja. Starček je prenočil na so-tin in je po nesreči padel v hlev in si zlomil hrbtenico. Kmalu nato je umrl. V Lokvi pri Trsta je pretekli ponedeljek pri Santinovih nastal požar. Tržaški gasilci so se zaman borili proti elementu, ki jo uničil vso Santinovo domačijo. Posestnik Ivan Santin je oškodovan za 10.000 lir. V Colu nad Ajdovščino je zadnjo soboto pogorela hiša kmečkega posestnika 301et-nega Franceta Makuža. Zgorela je tudi vsa oprema. Poleg hiše je ogenj uničil še hlev in v njem shranjeno poljsko orodje, nekaj sena in drugih pridelkov, škode je 17.000 lir. A. Poltzer: 20 Pot brez cilja B o m a n Moje vabi-lo, naj sede, je kar preslišala. Obstala je pri vratih, lahno naslonjena na temnovišnjevo zaveso. »Ne vem, kari vam je Lawrence pripovedoval o svojem razmerju do mene. Res je, da sva samo oddaljena sorodnika; toda on je bil tisti, ki- se je zmerom skliceval na sorodstvo, kadar sem se branila njegovih daril in njegovega denarja ... Vem tudi, da me ima rad. a meni ni nič do njega...« Milica je govorila hlastno in razburjeno, ne da bi me pogledala. Radostna omotica se me je polastila. Niti malo nisem več dvomil o tem. da me Milica ljubi! Kako naii 'bi si bil drugače razlagal meno pojasnjevanje? Sam ne vem. kaj mi je biilo. a mahoma sem jo držal v naročju. Tiho je zajokala. Pozneje je šepnila: ».Teli. da me vzarneš s seboj?...« Njene besede so me predramile v resničnost. »Milica, nekaj pomni: siromak sem, večji nego misliš,« sem pričel. In ker je nestrpno mrdnila z obrazkom, sem nadaljeval: »Ne, moraš me poslušati!« Jel sem ji pripovedovati o svojem prejšnjem ar-tistovskem življenju, o nesreči, ki mi je bila uničila kariero, in o izgubi svojega premoženja. »Ko v Bej- rutu zapustim to ladjo, bom imel ravno še dovolj denarja, da pridem domov,« sem končal. »Za mojo lastno prihodnost me ni skrb. A nsopravičl;e moglo priti Boltonu na misel, da se je peljal z menoj na riviero. Gotovo je bil našel pri mrtvem Williamsu kake zapiske, ki so kazali na Monaco. Vprašal sem torej Milico: »In kakšna naj bi bila meja naloga pri tej stvari? Kako nai pomagam tvoji materi?« »Moje matere /te poznaš. To ti ie najbolj brez-zavetno bitje na svetu. Nikoli ne bo brez tuie pomoči našla moža. ki hrani kovčeg z dragulji. Kneževina Mcnaoo sicer ni velika, a gotovo .ie, da živi tam mnogo bivših kapitanov ali — ladijskih častn kov. Zakaj mati se ni vedela natanko spomniti, ali ie VViPiams govoril o kapitanu ali samo o častniku. Takoj, ko prideva v Bejrut, se moraš vrn ti v Monte Carlo. Mater boš lahko našel. zdaj, ko veš n eno ime. Če ie pa ne dobiš, začni sam iskati. Ako izslediš dragulje, te čaka dvajset tisoč funtov. Pomisli — dvajset tisoč funtov!« »In tvoja mati?« »Nikoli se ne bi polakomnila tega denarja. Zanjo bova že skrbela. Maihno hišico ji kunjva. z vrtom in cvefacami. kajti cvetlice ima neizmerno rada...« TUDI VAŠ NOVI PLAŠČ - OD PAULINA KER STRANKAM IZVEN LJUBLJANE OB NAKUPU POVRNEMO POLOVICO VOŽNJE 3. RAZR OD VSEH POSTAJ SLOVENIJE. KONFEKCIJA PAULIN, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 5. CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pri-ctojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo aložb. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro aH dajanje naslovov. NajmanjSi znesek za enkratno objav« oglasa Din 17^—» Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« n!n m _ „_____«__«_ odgovor, priložite vin v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Ju tra", LJubljana* Na Kurešoek vozi avtobus v nedeljo, dne 18. t. m. ob 8 uri izpred Mestnega doma. ob '/J 9. iz Dolenjskega mostu. Informacij« telefon 3070. 217.-4-18 Službo dobi Beaeds 1 Mu. davek 3 Dio u šifro ali dajanje naslova 6 Diu Najmanjši znesek 17 Din Frizerko perfektno v železi*. vodni in trajni ondulaciji sprejmem tako. Plača po dogovoru. Točne ponudbe na Jnrij Simunac, Kranj. "3474*5-1 Dva čevljarska pomočnika dobra sa zhita in šivana dela, sprejmem takoj v »talno delo. Naslov vseh posl. Jutra. •24720-1 Službe išče Vsaka beseda 30 oar; davek 8 Din n dajanje naslovi 5 Din. najmanjši znesek 18 Din Brivski pomočnik prvovrsten, finega nastopa, :S5vrčnje trajno. železno, vodno ondulacšjo, 20 let st«T, išče nameščernje. Ponudbe na podru ž. Jutra v Mariboru pod »Prvovrstna« 24723-2 Potniki Be«eda t Din, lavek S Din sa Šifro ali dajanje naslova 6 Din. NajmanjSi znesek 17 Din Zastopnik vel i V. e domače tvornice nogavic išče pod zastopnike za Ljnbljauo in Maribor. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Nogavice«. 24731-5 P oitk Francoščino nemščino in klavir poučuje odrasle in šolsko mladino. Aneta Potočnik, strokovno diplomirana. Mnogoletna učna praksa. Beethovnove ul. !5 visoko pritličje — v sredi. 347 V -4 Beseda 1 Din. davek 3 Din za Šifro »Ii dajanj«- aa. slovi S Din NajmanjSi eneoek 17 Din Kupujem jabolka ns vagone, mešana (Wirt-schaftsftpfel) in namizna. Pismene ponudbe pod 41340 na Publicitas. Zagreb. 34672-34 Glasbila Beseda 1 Dtn. lavek 8 Du za Jifro ali 1ajao}e naslovi. R Din NajmanjSi znesek 17 Din Salonski gramofon lep, popolnoma nov, prodam po nizki ceni. Gajeva 3/If. levo. 24718-26 Beseda 1 Din, davek 3 Din ia Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Šivalni stroj pogrezljiv, nemški fabri-kat, i okroglim čolničkom, kateri tudi stika, naprodaj po nizki ceni. — NOVA TRGOVINA. Tyrševa 36. 24606-26 Kupim Beseda 1 Din, davek * Din ta šifro ali dajanje naslova S Din NajmanjSi znesek 17 Din. Otroški voziček globok, dobro ohranjen kupim. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra. 34608-7 Hranilno knjižico Mestne hranilnice Ljublja na, 140.000. prodam takoj. .'nnudbe na podružnico ,lu tra Maribor pod »Gorica«. 25064-16 Hranilno knjižico Mestne ljubljanske kupim za Din 30.000.- Plačam 90% v mesečnih obrokih po Din 1.500.- z 5% obrestmi. Lahko je tudi več knjižic za navedeni znesek. Naslov v vseh posl. Jutra. 24714-16 Družabnika za manufakturno trgovino v sredini mesta. na zelo prometni točki, iščem zaradi razširjenja obrata. — Pismene ponudbe pod »Ma-nufaktura« na ogl. odd. Jutra. 34656-16 V najem Beseda 1 Din. lavek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Mešano trgovino oddam v najem ali n« račun gospodični. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcija«. 34710-17 Veliko sobo lepo, z prav dobro hrano oddam trem gospodičnam po Din 430.- mesečno. Kopalnica. klavir, poceni kurjava. Poizve se Strossma-jerjeva 4/1. desno, nasproti gimnazije na Polianah. 34714-33 Opremljeno sobo solnčno in čisto, s poseb-vhoiiom, lepo blizu banske uprave in trgovske akademije. oddam stalni solidni osebi. Naslov v vseli posl. Jutra.. 34725-23 Opremljeno sobo prijazno, lepo oddam šivilji ki dela po hi"ah na Mirju. Naslov v vseh posl Jutra 34724-23 m Lokali Trgovine, trafike, bufete industrije, hotele, gostilne, kavarne, restavracije, vi-narne, menze, mlekarne prodamo in posredujemo nakup solidno, naglo in uspešno: Poslovniea Pavle-kovič. Zagreb, IMca 144. 24717-19 Staro medenino hron, baker in cink kakor tudi starožielezo kupim. Jugolutz — Ljubljana VIT. 24739-7 1 Beaeda 1 Din. davek 8 Dia za Šifro ali dajanje "aslova 5 Din NajmanjSi znesek 17 Din. Hranilne vloge kupite ali orodaste najboljše potom moje pisarne Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 36-10. . 31657-16 G. Th. Rothman: Gospod Kozamurnik gre na letovanje 40 Kajti kovčeg ni imel spodaj nobene opore. Razen tega pa stranice niso bile iz usnja, ampak iz lepenke, ki je brla samo prevlečena z nečim, kar naj bi bilo usnju podobno. Zato se je gospod Kozamurnik mahoma udri skozi kovčeg in potegnil za seboj ročaj zavore za silo, ki je v svojem strahu zagrabil zanj! Menzo najprometnejše zagrebško središče, izborno idočo, ki ima zajamčeno dnevno stotino abonentov, prodamo kompletno opremljeno z velikim jedilnim in kuhinjskim priborom, opremljenim dvosobnim stanovanjem, zaradi »možitve dosedanje dolgoletne lastnice Slovenke, najbolj zanesljiva eksistenca agilnim Slovenkam. Informacije proti poslanim frankio-znamkam daje: Poslovniea Pavleko-vič, Zagreb, Ilica 144. 3i7: (">-:;> Beseda 1 Dia. lavek „ Din za šifro ali dajanje naslova S Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje lepo. suho. zračno oddam takoj z vsem komfortom v Celju. Ponudbe na upravo zgradbe Pokojninskega zavoda, Celje. 24750-31 Trisob. stanovanje z vsem komfortom oddam v Gregorčičevi ul. ;7 b z 1. novembrom. 34752-31 -JJL Vsaka beseda 2 Din; lavek 3 Din. za šifro ali lajanje naslova 5 Din. aajmarjš' znesek 20 Din. Rdeče rože pričakujem omenjeni vlak. Na peronu gl. kolodvor, z rdečo rožo. 34753-34 Vsaka beseda i D~n; lavek 3 Din za Šifro ali lajanje naslova 5 Din naimanjSi znespk ?*1 Din Vestno, odlično in diskretno posredujemo ženitve in možitve boljših krogov. Imamo mnogo odličnih partij dam in gospodov v svoji evidenci. Informativne prospekte razpošilja proti vpo-slanim 10.- din v poštnih znamkah: »REZOR« ZagTeb Pošta 3. 34716-26 I hformacije Dvosob stanovanje s kabinetom, solnčno oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 347)8-21 Sobo odda Veliko sobo opremljeno ali prazno, lepo. zračno. oddam takoj solidni stranki nasproti banske uprave. — Jerkič, Bleiweisova št. 16/11, vra'a 14. 34631-33 Beseda 1 Din, lavek 3 Din za šifro ali dajanje naalo-va o Din. NajmaojSi znesek VI Din. V oglasnem oddelku »Jutra« naj dvignejo: Avgust 117, Berkc-1, Boljša moč, Dobro idoča, Dober nakup. Dom, Delati hočem. Frizerka, Jesen, lzvežbani, Tnozemka, Kavcije zmožna. Krojaški pomočnik. Kuharica 282, Koliko obresti, Lep donos, Lepa jesen, Lokal, Ločenka. Lepi odno-šaji, Ljubljana 09, Mizar-stvo, Mlada sama gospa, Nemec, Nakupovolec, Nujno obema prav la. Odsotna, Otrokoljubna. Penzio-nist. Premožna, Parcela, Prostorno, Prima reference. Razno pohištvo, Ruda in premog. Res dobra moč, Šport, Soliden, Stavba, Samostojen, Simpatična natakarica, Tiha [K>moč, Trgovski sotrudnik. Takoj, Tri-cikl, Usoda 193ti. Ut: ha. Ugodni pogoj. Voljčaka, Vestna. Zanesljiva in natančna, Za gotovino 19:1(5, Zephir 10Om3. aupno mesto 193. Opremljeno sobo lepo, strogo sepaTirano v bližini Tabora oddam takoj. Vrhov&eva ul. 9/11. desno. 3474.1-33 Opremljeno sobo s poseb. vhodom oddam takoj gospodu. Florijanska ul. 31/1. 247.33-23 Lepo sobo s posebnim vhodom in vso oskrbo oddam v centru. Oddam pa tudi malo sobico isto tak o z vso oskrbo. Naslov v vseh posl. Jutra. 24734-23 Hubertus nepremočljiv za vsakega Din 250.- in vsa druga oblačila po neverjetno nizkih cenah pri PRESKER-JU, Ljubljana, Sv. Petra c. 14. Telefon 2059 Suha drva, premog, jC karbopakete dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva ul. St. 5. !z življenja na deželi KRANJ. Jug. akademsko društvo v Kranju hoče podpreti Klub prekmurskih akademikov, ki »nuje potujoče knjižnice po vsem Prekmurju. Važnosti teh knjižnic ob naraščajoči madžarski propagandi v Preks murju nam gotovo ni treba posebej poudarjati. Zato prosimo kranjsko občinstvo, da prispeva kakršnekoli slovenske leposlovne knjige. Poklonjene knjige izročile v društv. lokalu (hotel >Jelen«) ali pa obvestite društvo, da pridejo člani ponie. POIJCANE. Občinski odbor RK si je naložil hvalevredno nalogo priskočiti na pomoč v času krize siromašni mladini. Ker pa sam nima dovolj dohodkov, prosi vse darežljive in dobrosrčne domačine, naj z malim darom podpro društvo, da bo za-moglo za prvi december o priliki proslave praznika uedinjeja obdariti tukajšnje naj-ubožnejše šolske otroke, ki pogrešajo v mrazu poieg tople lnane še prav posebno obutve in najpotrebnejšo obleko. Se tako skromen dar bo dobrodošel. Ponošeno ob leko bodo prenaredile požrtvovalne gospe. Posebej še še obrača društvo do gg. trgovcev ter jih prosi za ostanke blaga za perilo in za vrhnjo obleko; dalje za živila: moko. jajca, sladkor, su^o sadje in drugo. Darovi se oddajo v četrtek 2~2. oktobra v šoli v Poljčanah in v Čitalnici v Peklu. Pri strankah, ki bi bile morda zadržane oddati blago, pa se bodo prihodnjega dne zglasili na domu pomladkarji sami. Uverjeni smo. da ne boste nikogar odslovili brez daru ter da bo dobro mišljena akcija uspela, za kar vam bo siromašna mladina iskreno hvaležna. RADOVLJICA. Po velikem uspehu, ki ga je imelo preteklo nedeljo ^Pohujšanje v dolini šentflorijanski«, se igTa prihodnjo nedeljo 18. t. m. ob 20. uri ponovi. V soboto 17. t. m. ob 20. uri pa predava v Sokolskem domu g. Artnafc Franc o avtorskem pravu. Na to predavanje opozarjamo vsa okoliška društva in jih vabimo k udeležbi. Glede dolžnosti, ki jih imamo napram avtorjem, smo še zelo malo poučeni in neizpolnjevanje teh dolžnosti ima hude posledice, kar so izkusila že mnoga društva. To predavanje ima namen, da pouči voditelje pevskih in godbeaih zborov, posebno pa voditelje gledaliških odrov, kako je treba postopati, da ne pridemo v konflikt s avtorskim pravom. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri Petek. 16. oktobra; Zaprto. Sobota. 17. oktobra: Konjeniška patrola. Ked A. Nedelja. 18; ob 15. Mladi gospod šef. Izven. Znižane cene. Ob 20. Florentin^ki slamnik. Izven. Ponedeljek, 19: Tudi Lela bo nosila klobuk. B. OPERA Začetek ob 20. uri Petek. 16. oktobra: Zaprto. Sobota, 17: Vesela vdova. Izven. Znižane cene. Nedelja. 18; Ples v maskah. Premiera. Premierski abonma. Ponedeljek. 19; Zaprto. Zanimalo vas bo ... . . . da študirajo za naslednjo oporno pre* miero Karelovo originalno opero »Botra smrti pod muzikalnim vodstvom ravnatelja Poliča in v režiji prof. šesta. Glavno partijo popotnega muzikanta l>o pel ix. Janko. ... da pripravlja g. Niko Štritof novo upris zoritev Puccinijeve opere >La Bohemet z gospo Giungjenac v partiji Mimi. . . . da študirajo v drami v režiji inž. arh. Bojana Stupice Katajeva komedijo >Kvadra-tura kroga« v novi zasedbi. . da pripravljajo v drami tudi komedijo »Na ledni plošči« ki jo je spiral NVerner in jo režira Ciril Debevec. i Umrl nam je danes zjutraj naš predobri oče, praded, ded, brat, tast, svak, stric, gospod PLENIČAR FRANC SODNI OFICIJAL V POKOJU v 83. letu starosti, večkrat previden s sv. zakramenti. Na njegovi zadnji poti ga spremimo v soboto, dne 17. oktobra 1936 ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Stari trg št. 6. na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo vae. ki so ga poznali, da se ga spominjajo v molitvi. V LJUBLJANI, dne 15. oktobra 1936. Globoko žalujoči sinovi: JOSIP, FRANC, PAVEL, EDVEV, BOGO, VLADIMIR — ter ostali sorodniki. Zahvala Vsem, kateri ste nam stali ob strani ob težiti izgubi našega nepozabnega papaua nas tolažili z besedami in stali z dejanji ob strani, mu poklonili toliko lepega cvetja ter ga spremili na njegovi zadnji poti, tisočkrat Bog plačaj! Prosimo spominjajte se ga v molitvi. CERKNICA, CELJE, TESLIČ, 16. oktobra 1936. Rodbine: Zagorjan, Majcen, dr. Oberman Premiera Verdijeve »pere r petih de.ja= njih »Ples v maskah«. DjIo spada med najsilnejše Verdijeve umetnine ter obeta v obeh zasedbah, ki jih pripravlja opera. ena= ko zanimive predstave. Načrte za inscena-cijo je napravil inž. Franz. režiio vodi prof. Šest. muzikalno vodstvo pa ima dirigent Anton Neffat. Premier^ka zasedba ie sle* deča; Rihard Gostič, Amalija Oljdekop, Renato Janko, vedeževalka Kogejeva, paž Ribičeva, Silvano Kolacio. Tom Zupan, Samuel Petrovčič. Mariborsko gledališče: Petek. 16; Zaprto. Sobota, 17- Pohujšanje v dolini len'flotumski. A. Radio Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »iNaš val« Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Petek 16. oktobra. Ljubljana 11: šolska ura; V Sofijo ln na Vitošo planino (g. Marjan Tra tar). — 12: Slovenska narodna in umetna pesem na ploščah — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila — 13.15: Pevske jazz skupine na pleščah. — 14: Vreme, borza — 18: Mati vzgojiteljica (gdč. Felicita Labernik). — 18.20: Pilar Arco poje na ploščah — 18.40: Spomini na Španijo (g. prof. Btbin Boje) — 19: Čas, Vreme, poročila, spored, cbvestila. — 19.30: Nac. ura: Sodelovanje srbske in bolgarske cerkve v zgodovini (dr. Pavel Jevtič — iz Beograda). _ 19.50: Za dobr0 voljo: Zdravnikova zmaga (prizorček) —■ 20: I- koncert ljubljanskega godalnega kvarteta — 20.40: Plošče — 20.50: Iz slovanskega sveta (Radio orkester). — 22: čas, vreme, poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče. Beograd 17.20: Narodne pesmi — 18 20: Plošče — 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Varšave — 22.20; Plošče. — Zagreb 17.15: Lahka godiba — 20: Prenos iz Varšave. — Praga 19.30: Prenos Fi-bichove opere »Mesinska nevesta«. — 22.25: Lahka glasba na ploščah. — Varšava 19.20: Poljske pesmi — 20: Simfoničen koncert — 22.40: Godba za ples — Dunaj 12; Koncert orkestra — 15.20: Mladinski koncert — 16.05: Plošče — 17.30: »Glasovi iz teme« — 19.30: Otroški pevski zbor. — 20.10: Spomini na Oscarja Wil-dea. _ 22.20: Senate — 13.15: Pester glasbeni spored — 24.15: Simfonična glasba na ploščah. — Berlin 19.20: Iz romantičnih oper — 21: Zabaven glasbeni program. — 22.30: Prenos iz Stuttgarta. — Miinchen 19.30: Klavirske skladbe . — 20.10: Zvočna igra — 21: Spevoigra — 22.45: Svetovni nazor v besedi in glasbi. 23.45: Nočni koncert na pleščah — Sfutt-gart 19.30; Ješenske slike — 20.10: Opereta in film — 22.30: Koncert orkestra in solistov _ 24: Plošče. Gostilna HVAR Vsaki petek morske ribe po izberi. — Prima Hvarska in viška vina. — Vsaki čas gorka in mrzla jedila. TOČNA POSTREŽBA. Se priporoča SOMALUK MARKO, Poljanska c. 11 »Cesto imitirano — a nedosegljivo!« Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.