OBRTNI VESTNiK
Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva Dravske banovine
„0BRTNIVESTNIK® izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno	Din 40-— polletno	Din 20-— posamezna številka. . Din !•—		Glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani44, „Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru** in obrtnih društev Dravske banovine. Uredništvo in npravniStvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Stev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860.
XIII. letnik.		V LJUBLJANI, dne 27. junija 1930.	Štev. 26.
Grški privredniki slovenskemu obrtništvu.
Trgovsko - obrtniška zbornica v Solunu je ob priliki povratka grških trgovcev, obrtnikov in industrijcev iz Jugoslavije poslala Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, odnosno njenemu Predsedniku -zahvalno pismo te-le Vsebine:
>Gospod predsednik!
Ob povratku v svojo domovino se čutimo dolžne, izraziti Vam ponovno svojo najprisrčnejšo zahvalo za topel sprejem, ki ste ga priredili naši delegaciji, ki je obiskala v imenu naše zbornice Vašo lepo dežleo. — Zahvaljujemo se Vam najlepše tudi za Vaša
pojasnila in podatke, ki ste nam jih dali na razpolago o Vaši tako napredni in razviti organizaciji. — V nadi, da bo naš prvi obisk rodil najtesnejše sodelovanje naših organizacij v korist našega stanu in tudi v nadi, da bomo imeli čast, sprejeti tudi Vas kot goste v našem mestu ob priliki naše mednarodne razstave meseca septembra, Vas, velecenjeni gospod predsednik, prosimo, da sprejmete naše najpri-srcnejše pozdrave.
Predsednik: G. Kapavanilion, ]. r.
Direktor: Dr. L. Leta, 1. r.
Dr. Jos,. Pretnar:
Naša obrtna politika.
Obrtna politika je delovanje oblasti) organizacij in predstavništev obrtništva, usmerjena na iskanje potov, ki bi vodili do ureditve in povzdi-ge obrtnega stanu in napredka obrtniške proizvodnje ter uporaba sredstev in izvajanje programov in akcij, ki gredo za tem ciljem. Če si predstavništva obrtnega stanu in oblastva, ki imajo skrbeti za prospeh obrtnika, znajo izbirati prava pota in sredstva v svojem delu za dobrobit obrtništva, če je njihovo delovanje uspešno za interese obrtnega gospodarstva, če oblast izdaja naredbe in zakone, ki dobro urejujejo in ščitijo legalno obratovanje in če te zakone obrtne oblasti Smotreno izvajajo, pravimo, da je obrtna politika obrtniških predstavništev in oblastev dobra. V nasprotnem primeru govorimo o slabi ali pogreše-ni obrtni politiki.
Glavni pogoj za dobro obrtno politi-je, da je smotrena, da vpošteva izkušnje, dane razmere in posebnosti, da je dalekovidna in preudarna in da je v njej gotova umerjenost, stalnost in enotnost za vse pokrajine države.
Ako se vprašamo, da-li je naša obrtna politika dobra, si moramo žal odgovoriti, da ne, aliv saj ne v taki meri, kakor bi bilo potrebno in tudi mogoče. Napredek v tem pogledu moremo zaznamovati šele po 6. januarju lanskega leta, dočim bi lahko označevali vso ostalo dobo po ujedinjenju samo nekako tavanje od enega eksperimenta do drugega, delo brez določnega, premišljenega cilja, dostikrat popolnoma slučajno, brez notranje, stvarne potrebe, temveč le kot rezultat ali posledico slučajnega upliva ali diktata posamečnih interesov.
Spominjamo se še dobro, kako so n. Pr. pred volitvami hodili po zborovanjih razni preroki ter razvijali svoj gospodarski program, dopovedovali obrtniku, kaj vse je treba zanj ter mu obečali, kaj vse se bo storilo. En minister za drugim, ena vlada za drugo so prešle, prešlo je devet let, a mi nismo prišli niti tako daleč, da bi izenačili obrtno zakonodajo. Obrtniški krediti in obrtniška banka, ki spadajo tudi v obrtno politiko, so ostali za mnoge dele države, osobito za Slovenijo, se odprto vprašanje. Ureditev strokovnega šolstva in njega podpiranje je tako napredovalo, da še danes nimamo dobrega zakona ali naredbe za to šolstvo in da se je podpora države obrtnemu nadaljevalnemu šolstvu reducirala lani na okroglih 30.000 Din za 98 naših šol. Urad za pospeševanje obrta peša od leta do leta in je šele v
zadnjem času začelo to delovanje pri nas oživljati, ko je posegla vmes naša Zbornica za TOI in ko so ji začele slediti še druge zbornice. Obrtniška stanovska organizacija more zaznamovati viden napredek samo v nekaterih pokrajinah. A tu je došlo do akcij in pojavov, ki hočejo to organizacijo odrivati ali celo spravljati na povsem pogrešila pota. Tudi vprašanje zbornic (komor) spada med vprašanja obrtne politike. Tu vidimo, da razna demagoška gesla, razni osebni interesi in popolna materijalnost in še vrhu tega skrajna pristranost naravnost haračijo na tem polju. Strokovna literatura pomeni naravnost dokument naše revščine na obrtno - političnem polju. 24.000 slovenskih obrtnikov ima poleg zborničnega službenega glasila »Jugosl. Obrtnik« edini »Obrtni Vestnik«, okrog katerega je zbranih čez 2000 naročnikov; pri 75.000 srbskih obrtnikih ima beograjski »Za-natlija« peščico čitateljev, ki je komaj enkrat večja, kakor jih ima slovenski »Obrtni Vestnik«. Pri Hrvatih ni nič bolje. Nekaj strokovnih mesečnikov (»Krojaški Vestnik , »Pehar« itd.), ki komaj žive, dopolnjujejo to žalostno revijo, ki bi morala biti eden vidnih znakov za uspešno delo dobre obrtne politke.
Če končno še vpoštevamo, da vodijo srbski obrtniki svojo, mi svojo in obrtniki drugih pokrajin več ali manj tudi svojo obrtno politiko, da 3e med seboj niti ne poznajo, dostikrat tudi nimajo volje, da bi se poznali, potem se ne moremo več čuditi, če o enotnosti, smotrenosti in uspešnosti obrtne politike ne more biti govora.
Omenimo naj h koncu še obrtno politiko, ki se zrcali v naši carinski politiki in v naših trgovinskih pogodbah z drugimi državami, ki so bile sklenjene pod prejšnjimi režimi. Tu šele čuti naš obrtnik, kakšna je bila ta politika, ki daje n. pr. Italijanu prostost naseljevanja in konkurence. Mnogo bi lahko povedal o tej politiki Bat‘a in druga inozemska konkurenčna podjetja.
Čas je, da krenemo v naši obrtni politiki na boljšo pot. Tega naj bi se zavedali osobito oni voditelji obrtništva, ki noč in dan sanjajo le o ločenih zbornicah in raznih centralah v Beogradu, mesto da bi se zamislili in upo-znali v bridko in težko življenje našega malega obrtnika po podeželskih mestih in vaseh ter na merodajnih mestih začeli z rednim in stvarnim delom, mesto pisanja demagošikh, fra-zastih in stvarno plitkih rezolucij in predstavk.
Podpore iz držav.
Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani je dobil od Državnega zavoda za unapredjenje industrije i zanatstva v Beogradu sledeče obvestilo:
>Državni zavod za unapredjenje industrije i zanatstva razpolaga z gotovimi proračunskimi in izvenproračunskimi (dohodki in državne razredne loterije) krediti, ki so namenjeni za pospeševanje obrti in hišne domače industrije.
V prejšnjih letih so se iz teh kreditov podeljevale podpore tudi posameznim obrtnikom, ki niso bili premožni, ali pa so radi gospodarskih ne-prilik ter denarne krize prišli v težek položaj.
Ker pa je bila privilegirana obrtna banka osnovana z namenom, da dovoljuje obrtnikom denarna posojila pod ugodnimi pogoji, in ker so krediti ministrstva trgovine in industrije oz. Drž. zavoda za unapredjenje industrije i zanatstva namenjeni edino za pospeševanje obrtništv in hišne domače obrti, je odločil gospod minister trgovine in industrije v interesu povzdige domačega gospodarstva, da se smejo
razredne loterije.
krediti ministrstva v bodoče uporabljati samo za one svrhe, za katere so namenjeni.
Zato si usoja zavod obvestiti kraljevsko bansko upravo, da se bodo v bodoče odobravale podpore posameznim obrtnikom samo v izjemnih in posebnih slučajih, to pa samo tedaj, ako je delovanje prosilca splošno koristno in potrebno za njegovo okolico, ako isti uvaja nove delovne oziroma nove produkcijske metode, ki so bile do sedaj nepoznane, a so za dotične kraje in prebivalstvo zelo koristne.
Zavod si usoja zato prositi kraljevsko bansko upravo, da blagovoli v smislu gornjega obvestila obvestiti obrtnike in jim svetovati, da se v bodoče ne obračajo več na ministrstvo trgovine in industrije oziroma na Zavod za unapredjenje industrije i zanatstva v Beogradu s prošnjo za nakazilo denarne podpore, ako njihovo delovanje ni splošno koristno za pospeševanje našega obrtništva oziroma za povzdigo našega gospodarstva.« (Op. uredništva: O stvari smo že kratko poročali.)
Obrtni naraščaj.
Vprašanje obrtnega naraščaja je za nadaljni razvoj obmištva eno najvažnejših vprašanj. Ni to samo vprašanje sedanjosti, ampak je predvsem vprašanje za bodočno zgradbo modnega narodnega obrtništva.
Ne moremo reci, da se pri nas v tem pogledu ne pomikamo naprej, vendar pa opažamo, da kljub vsem odredbam in ukrepom se razni obrtniki ne zavedajo pomena in zanisla naraščaja. Stanje vajencev je v veliko slučaijih približno takole. Obrtnik ima par vajencev an mogoče 2 do 3 izučene delavce. S temi dela. Vajencem se navadno dajo tako opravila, pri katerih v kratki dobi dosežejo dovolj spretnosti, da jih lahko samostojno opravljajo. Pri tem delu ostanejo mnogi celo učno dobo, a v najboljšemu slučaju se jim tu pa tam zaupa še kakšno drugo delo. Poznam vajence v mizarski stroki, ki po dveh letih dela niso v mizarstvu znali drugega, nego poliranje. Drugi zopet so znali samo rezati in tretji so se bavili z lepljenjem. Vse predpriprave so opravljali vajenci, a izučeni delavci so se bavili z glavnim delom, s sestavo. Po končani učni dobi taki vajenci navadno nimajo pravega pojma o rokodelstvu in ostanejo vedno le pol - delavci, ako ne samo navadni manipulanti. V krojaštvu srečamo vajence, ki so celo svojo učno dobo pretežno pri šivanju gumbnic in gumbov. V drugih obrtnih panogah stvar ni boljša. V takih razmerah še posebno cenimo one Obrtnike, ki se zavedajo, da je dober naraščaj obrtu nujno potreben in da brez njega v bodočnosti ni pričakovati uspehov in napredka.
Orbtnik ima od takega dela morebiti momenten dobiček, ker se na podlagi nekake delitve dela, ki izuči vajenca v enostranskem delu, stvar opravi hitreje. Slabe posledice pa se pokažejo potem, ker se taki vajenci navadno po končani učni dobi odpuščajo z navadnim izgovorom: »Ni dela«. Kam naj se tak mlad človek
obrne in ker se razume na svoje rokodelstvo le prav slabo ter ga radi ne-porabnosti ne sprejme nikdo. Zasovraži poiklic in ako ima dovolj volje in ljubezni za obrt, se poizkuša na kakršenkoli način izučiti še onega, kar mu ni dal njegov učitelj.
Kako to vpliva na razvoj obrti, vemo dobro. Obrtniki tožijo vsi brez izjeme, da nimajo kvalificiranih delavcev, da se današnja mladina zanima za vse drugo preje, nego za poklic. Povsem razumljivo je, ako zaide izučen naraščaj često med delavce, ki s posli njegovega obrta nimajo opravka. Vsak mojster se brani nehvaležne naloge, da bi samo iz človekoljubla učil nesposobnega pomočnika in ga povrhu še plačal.
Vsak pameten obrtnik, ki hoče napredovati, se mora zavedati, da je odvisen pretežni del uspeha pač oo. dobrih delavcev. Ako teh ni, gre delo slabo od rok in tudi slabo izpade. Radi tega se mora zavedati vseh dolžnosti m odgovornosti, katere nosi pred bodočnostjo in to ne samo v interesu lastnega obstoja, ampak tudi odgovornosti napram narodu. Procvit našega obrtništva za visi pa 6amo od dobrih delavnih moči, ki so strokovno dobro podkovane. Pravi obrtnik bi moral podžigati v duši vajenca vsa njegova stremljenja in ga navduševati napram vsem in za vse, kar spada k poklicu. Osnovo strokovne praktične izobrazbe dobi le pri obrtniku in ne v šoli. Šola da vajencu le postranska znanja, ki so sicer neobhodno potrebna, a pravo podlago da le obrtnik.
Že pri izbiri vajencev se pri nas greši jako mnogo. Ne gleda se mnogo na razpoloženje vajenca. Velikokrat se sprejme vajenca z mislijo: »No, za to ali ono delo bo že«. Pri tem se pa ne zaveda, koliko greši tak obrtnik napram sebi, napram vajencu in napram svojemu obrtnemu stanu.
V dobro obrtništvu je, da skrbi za zdrav in strokovno dobro izučeni naraščaj.
Zavedati se moramo, da smo komaj začeli graditi naše gospodarstvo, ter da bodemo brez pravih delavcev vedno odvisni od tujine. Naš obrtniški stan pa hoče, da se osvobodi in da postane važen činitelj v narodnem gospodarstvu. Da se to doseže, mora skrbeti predvsem, da bo imel dobre in sposobne pomočnike. Ne od obrtnikov samih, ampak od pomočnikov je odvisen naš razvoj. Ako hoče obrtnik, da se bodo vajenci in pomočniki zavedali dolžnosti do gospodarja, mora predvsem pokazati, da se zaveda
Najboljši in neovrgljivi dokaz potrebe stalnega in harmoničnega sodelovanja teorije in prakse nam nudi delo. Čeprav na videz nerazdružljiva, vendar tvorita teorija in praksa vsaka lastno obzorje, od katerih se širi eno s strokovnimi spisi, drugo s praktičnim udejstvovanjem, to je z delom.
Naslednje vrste naj podajo kratek pregled o teoriji in pripomočkih za dovrševalna dela lesa.
Za utis, katerega naj napravi n. pr. pohištvo in opazovalca, je v prvi vrsti merodjen načrt. To z ozirom na arhitekturo, dimenzije in končno tudi glede pratktične uporabe. Vendar s tem, da je v tem slučaju mizar uresničil idejni načrt v uporabni objekt, še ni zadostil svoji nalogi, ker tu prehaja od mehaničnega obdelovanja lesa k kemičnemu, to je k dovrševalnemu delu.
Kaj se razume pod izrazom dovrše-valno delo?
Dovrševalna dela lesa so vrsta delovnih procesov, s katerimi se z ostrino orodja oblikovana površina lesa pripravi do one popolnosti, ki odgovarja bodisi zahtevi naročnika, sloga, ali pa umetniškemu čutu izdelovalca samega. V splošnem se delijo dovrše-vlna dela v 3 skupine:
1. Brušenje;
2. luženje;
3. prevlako, to je politiranje, mati-ranje ali luženje (lakiranje).
'Poudariti je treba, da se morajo vse stopnje dovrševalnih del izvršiti skrb-
dolžnosti do vajencev in pomočnikov. Brez obojestranskega razumevanja ni misliti, da bi kedaj dosegli višino, ki bi bila našim obrtnikom samo v čast in v dobro.
Stremljenje našega obrtnika je, da doseže v narodnem gospodarstvu ono mesto, ki mu že od nekdaj pripada. Doseči pa je to mogoče le, ako so vse panoge obrtništva praktično in teoretično na višku. Do viška pa pridemo le potom dobro dzvežbanega in izšolanega naraščaja.
no, vestno in s pravim razumevanjem. Vsaka površnost, ki izvira iz napačne kalkulacije ali podcenjevanja tega dela, ko se smatrajo dovrševalna dela kot za nekako odveč delo, katero je treba kar najhitreje izvršiti, se maščuje na izdelku samem.
Izkušnja nas uči, da še tako lepo in solidno izdelan predmet, ki je le na hitro roko dovršen, ne vzbuja pri opazovalcu onega zanimanja, katerega bi zaslužil, ako bi bilo celo dovr-ševalno delo pravilno in skrbno izvršeno.
Kot prvo dovrševalno delo lesa je brušenje. Pod izrazom brusiti v splošnem se razume delovanje ostrine posameznih zm (razne debeline in trdosti), ki so v stanu odtrgati majhne drobce (prah) od površine materija-la in jo tako več ali manj ogladiti (les, kovine, kamen itd.) ali napraviti rezilo (ostrino orodja).
Pri brušenju lesa se želi v prvi vrsti doseči ravna in gladka površina. Navidez zelo enostavna, a vendar zelo teško dosegljiva zahteva. Kdor pozna raznoličnost rasti lesa, njegovo delovanje in neenakomernost v strukturi, ta pride do zaključka, da absolutno ravne ploskve na lesu ni mogoče doseči. Upoštevajoč te težkoče, skušamo že z orodjem doseči kolikor mogoče ravno ploskev, in ker je naše oko preslabo, da bi videlo neravnine, se poslužujemo tipanja (čut prstov); tako se najbolje »vidi«, kje je »hrib in dolina«.
(Nadaljevanje sledi.)
Ker ne vodijo knjig o svojem poslovanju. 'Zakaj izgube toliko za-lužka ali vsaj na obrestih? Ker pač nimajo v točni evidenci dolžnikov in zapadlosti svojih terjatev.
Sedma zapoved:	»Dobaviteljem
plačuj po dogovorjenih pogojih!«
Kdor se ne drži pogojev pri plačilu, je slab plačnik. Pri slabem plačniku izgublja dobavitelj radi zamude plačila na obrestih itd. Kaj je posle-dica?Da svojo izgubo že naprej vkal-kulira in nastavi višjo ceno in težje 'pogoje. Škodo ima obrtnik.
Osma zapoved: Ne obluhuj, česar ne moreš izpolniti!
Nepoštenjak daje več kot ima sam, in nesposoben obrtnik obljublja več kot more izpolniti. Odjemalec je razočaran in se ne povrne več. To pove še drugim in obrtnik je kmalu na slabem glasu. Zato pomni: »Beseda velja in se drži!«
Deveta zapoved: Potrudi se, da pišeš v lepem slogu in da predvsem pišeš v lepi slovenščini!
Ne pisari mnogo. Obrtnik itak ne piše rad. Toda piši razločno in misel povej kratko in jasno! Lepa slovenska beseda ti dela čast in spoštovanje, kakor delo, spačena tujka te smeši kakor ponarejen lišp.
Deseta zapoved: Stalno se izobražuj in ne imej se sam za človeka druge Vrste.
Svoj poklic boš razumel in napredoval boš s svetom le, če stalno slediš napredku v svoji stroki, pa tudi vsemu, kar mora vedeti in znati izobražen človek. Zato čitaj in poslušaj, obiskuj strokovne tečaje in druge izobražene prireditve, poglej si rar-stave in ogleduj si moderno urejena podjetja. Če si strokovnjak in mož na svojem mestu, si lahko tudi ponosen in samozavesten; potem bos pa tudi spoštovan in cenjen. Mi pa hočemo, da se obrt spoštuje in ceni.
Na Vidov dan, t. j. v soboto je sicer državni praznik, vendar pa uredba o> odpiranju in- zapiranju pravi, da morajo biti obratovalnice zaprte, ako to> 'izrecno razglasi oblast in sicer med; službo božjo, a največ dve uri. Ako torej pri nas zadnji daa izide ukaz, da. se mora imeti zaprto za časa svečane’ službe božje,, dobo lahko vse obratovalnice odprte cel dan:
Praznovanje sv. Cirila in Metoda;. Dravska direkcija pošte in brzojava: v Ljubljani opozarja goste, da se za ri-mokatolike' praznuje na podlagi zakona o praznikih praznik sv. Cirila in Metoda dne 5. julija in da veljat ta praznik tudi za poštno poslovanje-.
Nova tarifa za avtotakse v Ljubljani. Kr. banska uprava je za avtotakae v Ljubljani določila nov tarif. Vsak av-totaksi mora imeti taksameter, na katerem se po prevoženi razdalji avtomatično kaže znesek, ki ga je po tarifi treba plačati,. Tarifa pa je določena sledeče: Za vožnjo po mestu: Vožnja za prvih 500 m 10 Din, za vsakih nadaljnjih 250 m po 2 Din. Za vožnjo izven mesta za prvih 500 n* 10 Din., za vsakih nadaljnjih 200 m po 1 Diit. Pri vožnjah izven mesta se plača tudi povratna vožnja, četudi se gost ne vrača, po 5 Din od km. Za vožnje po mestu to ne velja. Čakarina je po 1 Din za vsake 2 minuti. Za to tarifo se vozijo lahko največ 4 osebe skupa j. Računa se vožnja vedno od stajališča do cilja. Od pošte do kolodvora bo znašala torej vožnja z avtotaksijem 12 Din* tipamo, da bodo avtotaksiji prenesli ta tarif, ki je pač dokaj nizek.
Naš izvoz. Po podatkih carinske direkcije je bilo izvoženega blaga v mesecu maju 414.765 ton v vrednosti '542,567.847 Din. Napram maju lanskega leta znaša povišek okroglo 9 milij. Din, lansko leto pa v tem času 1 milij. 737.325 ton v vrednosti 2.459 milij. Din, tako da se je 'letošnji izvoz po vrednosti povečal za okroglo 395 milijonov Din.
Pristopajte k Obrtniški Samopomoči!
Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova ulica št. 10, pritličje.
Kaj je? novega
Borzno poročilo'. Tuje valute so stale v prošlem tednu y dinarjih: Berlin (nemška marka) 13-50- (Budimpešta (pengo) 9 90, Curih (švicarski frank) 10-96, Dunaj (avstr, šiling) 7 98, London (funt) 274’91, Newyork (dolar) 56-47, Pariz (franc, frank) 2-22, Praga (češkosl. krona) 1-68), Trst (italijanska lira) 2-96.
Nj. Vel. kraljica Marija je posetila v torek dopoldne nepričakovano mestni dekliški licej v Ljubljani in gospodinjsko šolo ter se o zavodu izrazila jako pohvalno.
(Gospodarski kongres zbornic TOl in drugih gospodarskih korporacij se bo vršil v Beogradu 6. in 7. septembra ter se bo pečal z izvoznimi trgovinski' mi vprašanji, z izenačenjem koledar' ja in z vprašanjem banovinskih in ob' činskih davščin.
Norme za format opeke se namera-' vajo izdati in v ta namen izdeluje* gradbeno ministrstvo poseben pravil' nik, ki naj bi določil, kakšen format se mora izdelovati.
Načrt zakona o Centralnem uradu za pospeševanje industrije in obrta je izdelalo ministrstvo trgovine in indiK strije ter ga poslalo y izjavo prizadetim gospodarskih korporacijam.
Prvo letalo na progi Praga - Sušak je poletelo v ponedeljek na novi-progi ter je opremljeno s 6 sedeži.
Gostilničarski dom si nameravajo zgraditi gostilničarji v Ljubljani ter- v njem pred vsem urediti prostore za gostilničarsko šolo.
Akcija za gostilničarsko pivovarn® v Laškem je dosegla že lepe uspehe in, poročajo, da je baje podpisanega že za. okroglo 10 milijonov Dim delnic-od celotnega delniškega kapitala 15* milijonov Din.
Davčni odbori v mariborskem oko«-lišu delujejo glasom informacij dokaj, dobra ter baje tudi v znatni meri vpo-ste vajo težek položaj obrtništva, za kar gre v veliki meri zasluga energičnemu in resnemu nastopu članov iz-kroga obrtnikov..
Lovska in gozdarska razstava, na kateri bodo mogle razstaviti brezplač- -no tudi lesne obrtniške stroke in krojači Lovske obleke,, se bo vršila v jeseni ter že sedaj opozarjamo nanjo naše obrtnike,, ki bodo pri transportu blaga uživali posebne ugodnosti.
Statistika šolstva kaže, da je v Sloveniji 1 visoka šola s ca. 1200 slušatelji, 23 srednjih šol s 6660 dijaki, 25 strokovnih sol z 2940 učenci, 98 obrtnih nadaljevalnih šol z več kot 7000 učenci, 36 meščanskih šol s 641^1 učenci iji.834 ljudskih šol z okroglc,88.000 učsnci.
Glavne sokolske svečanosti jso se v Beogradu že pričele z veličastnim nastopom naraščaja zadnjo nedfeljo.
Velika poneverba v znesku 1 mili-jpn 265.000 Din je prišla na. dan pri; Mestni hranilnici v Črnomlju.
Konferenca Male antant© je bila. otvorjena v ponedeljek % Štrbskem Plesu (Češkoslovaška) ter razpravlja o splošni mednarodni situaciji, o. pogodbah v Parizu in Haagu radi eks-propriacije vojvodskih posestev, o Briandovem memorandumu za ustanovitev evropske uniis ter o gospodarskih odnošajih me« državasni; Mate antante.
Na svetovni mednarodni kcroferencfi za izkoriščanje vodnih sil, ki se je pred kratkim vršila v Berlinu, se je sprožilo tudi vprašanje elektrifikacije Evrope tako, da bi se s pomočjo enot« no urejene evropske mreže omogočila razdelitev elektrike meti različne države.
Ameriške earine so izzvale v vseh evropskih državah veliko razburjenje in odpor, ki se ponekod že kaže v propagandi za bojkot ameriškega blaga.
Za madžarskega kralja bi radi proglasili madžarski plemenitaši in nacionalisti nadvojvodo Otona, sina bivšega cesarja Karla ter v ta namen delajo doma in v inozemstvu živahno propagando.
Napetost med Italijo in Francijo se je zadnje čase jako poostrila in v finančnem komiteju je podal predsednik Tardieu izredno energične izjave proti izzivalnemu nastopanju Italije.
Deset zapovedi za obrtnika.
V nekem nemškem strokovnem časopisu sem svoječasno čital, kako se mora ravnati mojster, da bo vršil svoj poklic tako, kakor treba. Ker nam je solidni in strokovno visoko
go ljudi kupuje v trgovinah, je na tem veliko krivo ravno to^ da pogosto ne dobe izdelka pravočasno pri obrtniku. Kdor z zakasnitvijo postreže odjemalca, naj se ne čudi, če
-	.	.__________,„i	..	i,_„_
izobraženi nemški obrtniic lamco za vzgled, mislim da bo prav koristno, če v naslednjem povem, kaj smatra nemški obrtnik za svoje glavne zapovedi.
Prva zapoved se glasi: »Ljubi svojo obrt! Povej in pokaži ljudem, kaj ustvarjaš s svojimi rokami!«
K temu bi pripomnil, da naj se iz ljubezni do obrta porodi tudi ponos na svoj poklic. Javnost seznanimo s svojim delom potom reklame, razstav, izložbenih oken in z opozorilnimi dopisi, Danes, ko industrija dela s polno paro, da se prerine na trg, tudi obrtnik-rokodelec ne sme ostati pri staroverskih navadah in čakati, kdaj pride kupec sam od sebe. Obrtnik mora biti ne samo dober izdelovalec, temveč tudi dober trgovec, ki zna svoje blago tudi dobro prodati.
Druga zapoved:	»Dobavljaj	sa-
mo solidno, kvalitetno blago!«
Obrtnik se z industrijo ne bo mogel boriti v ceni. Če se hoče uveljaviti se bo mogel edinole s solidno izdelavo in dobro kakovostjo, osobito z lepoto in posebnim ukusom svojega izdelka.
Tretja zapoved: »Drži se dogovorjenega dobavnega roka!«
V tem pogledu se pri nas veliko greši. Znan mi je primer, ko obrtnik državnemu uradu ni dobavil pravočasno izdelka. Kredit je med tem zapadel in prišlo je do pravde, v kateri je seveda obrtnik propadel, ker je bil on sam kriv, da ni pravočasno dobavil kljub opominu. Če danes mno-
ga	o luni pi/gmai v jiaiVA/jc ivvrn-
kurence.
Četrta zapoved: »Zaračunaj za svoje delo pravično ceno, raje premalo nego preveč, a pazi tudi da ne delaš za slepo ceno radi konkurence.«
Vedno se najdejo mojstri, ki ne znajo kalkulirati in zato računajo enkrat preveč, drugič zopet premalo. Kdor dela enkrat prepoceni, bo prisiljen, da drugič zaračuna preveč, da se krije. Stranka kmalu opazi, da je bila oškodovana* pa gre h konkurenci. Kaj je torej pomagalo, da si prvič dal blago v svojo škodo? Dajanje po slepi ceni izpodkopavajo ek-zistenco rokodelstva, onečaščajo obrt in vodijo neizogibno k pokaženemn delu. Samo solidna in poštena cena, ki temelji na pravilni kalkulaciji ustvarja zaupanje in pridobiva odjemalce.
Peta zapoved: »Račun daj stranki obenem z dobavljenim delom, najkasneje pa ob koncu meseca!«
Če stranka vidi, da se ne mudi mojstru, potem se tudi sama ne žuri. Ako tak mojster stoka, ker ne dobi kredita, ali ker mu primanjkuje denarja, si je mnogo sam kriv.
Šesta zapoved: »Vodi redno svoje knjige in dolžnike ne puščaj mesece brez opomina!«
Zakaj mnogi mojstri ne znajo kalkulirati, zakaj delajo često v izgubo, zakaj ne znajo davčni oblasti dokazati črno da belem, da slabo zaslužijo? —
Dolak Adolf,
strok, učitelj Tehn. sr. šole.
Dovrševalna dela v mizarski stroki.
(Iz prakse za prakso).
MEDIČ - ZANKE
tvornice olja, firneža, lakov In barv <boJa>
d. s o. z.
Centrala v Ljubljani * Lastnik Franjo Medic Tovarne: Ljubljana "Med vode - Domžale Podružnice In skladliSa: Maribor, Novlsad
Lastni dom. proizvodi: laneno olje, ftrnel, vs« vrste lakov in emajino lakastih barv, oljnatih barv, kemijsko 61 stih, olepšanih in navadnih prstenih barv vseh vrst in Dijane, steklarski kit, čopiče znamke „Herafcl“ ln sploh vse v barvarske stroke spadajoče blago ZS ObrtnUM, trgovino, industrijo, sa tnlnrritea. ^ pomorstvo in zrakoptovsfer* p* aoMdidb rtnah In tedni postrv*
Poročilo o X. jubilejnem mednarodnem vzorčnem velesejmu v Ljubljani.
X. jubilejni Ljubljanski velesejem se je vršil pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in je bil tako po svoji zasedbi, množini in odlični kakovosti razstavljenega blaga, kakor tudi po zanimanju in številnem obisku interesentov, ki so posetili velesejem ne samo iz vseh delov naše države, ampak tudi iz inozemstva tako številno kot še nikdar doslej, na višku. Navzlic temu, da sta se letos dogradila še dva nova velika razstavna paviljona in cela vrsta privatnih, kar je popolnoma preobrazilo zunanje lice sejmišča in ustvarilo arhitektonsko celoto, vendar ni mogla uprava velesejma zadovoljiti z oddajo razstavnega prostora vseh interesentov. To je najboljši dokaz, kako so naše narod-•no-gospodarske relacije v preteklem desetletju pridobile na svojem razmahu in postavile velesejem kot nujen integral v naše narodno gospodarsko življenje.
Poleg razstave najvažnejših panog celokupne svetovne industrijalne in obrtniške produkcije, je imel velesejem še sledeče specijailne oddelke: Pohištvo in oprema stanovanj. Ta razstava je vzbujala pri vseh obiskovalcih odlično zanimanje in je dokazala, da je naše mizarstvo vseskozi na višku moderne umetnostne obrti. — Strojna in kovinska industrija. Poljedelski stroji in orodje. Avtomobili, motocikli. Tekstilna industrija Jugoslavije, ki je bila letos na velesejmu prvič kompaktno zastopana, posebno v bombaževinastih izdelkih krasnih kolekcij. Volneni produkti pa žal še niso bili tako zastopani, kot bi bilo želeti. Usnjarska industrija. Papir in lepenka. Kemična in živilska industrija. Razstava perutnine in kuncev. Razstave te vrste v tako velikem obsegu Jugoslavija še ni imela. Obisk je bil odličen in razprodane so bile večinoma vse razstavljene plemenske živali. Higijenska razstava. Na jubilejnem velesejmu je razstavilo skupno 788 razstavljalcev, od tteh domačih 463, inozemskih 325 in sicer: USA 10, Chile 1, Anglija 14, Avstrija 71, Belgija 5, Čehoslovaška 35, Danska 1, Finska 9, Francija 12, Grčija 1, Holandska 2, Italija 4, Madžarska 6, Nemčija 135, Švedska 7, Švica 3. Razstavnega blaga je bilo preko 200 vagonov. Razstavljalci so bili razdeljeni v 19 glavnih blagovnih skupin.
Glede uspeha so se razstavljalci izjavili sledeče:
Gibanje razstavljalcev	od leta	1921
naprej je bilo sledeče:		1922
	1921	
Skupno število	470	534
Domači	441	384
Inozemci	29	159
	1923	1924
Skupno število	776	726
Domači	585	535
Inozemci	191	191
	1925	1926
Skupno število	623	646
Domači	480	505
Inozemci	143	141
	1927	1928
Skupno število	623	706
Domači	500	534
Inozemci	123	172
	1929	1930
Skupno število	734	788
Domači	519	463
Inozemci	215	325
Dravska banovina	28-6%	
Savska banovina	17-3%	
Dranski banovina	3-8%	
Vrbaska banovina	3-3%	
Primorska banovina	4-6%	
Zetska banovina	0-9%	
Dunavska banovina	12-6%	
Moravska banovina	7-8%	
Vardarska banovina	1-9%	
Beograd, Zemun, Pančevo	90%	
Skupaj 89-3% Inozemcev 10'2%
Inozemski' posetniki so dospeli zlasti iz Avstrije, Čehoslovaške, Grčije, Italije in Nemčije, pa tudi iz Bolgarije, Finske, Rumunije, Francije, Anglije, Ogrske, Albanije, Turčije, Združenih držav ameriških in Chile.
Razstavljalci in obiskovalci so odhajali iz velesejma zadovoljni. Kritika domačega in inozemskega časopisja, gospodarskih in javnih krogov in bila dobra.
XI. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani se vrši leta 1931 prvi teden meseca junija.
Od 31. avgusta do 15. septembra 1930 pa se vrši vsedržavna Šumarsko-lovska razstava v okrilju jesenske velesejmske prireditve.
•a .c .'I
g
o ■§ a g
NI
7.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18. 19.
v odstotkih: Strojna industrija	55	35
Poljedelski stroji in orodje 92	8
Gasilski stroji in orodje	78	13
Kovinska industrija	72	17
Avtomobili, motorja, bicikli,
vozovi	54	38
Elektrotehnika, fotografija,
optika	55	40
Lesna industrija, pohištvo,
pletarstvo	85	10
Usnje in konfekcija, ko-Tekstilna industrija in
konfekcija	72	18	10
Papir, grafika, pisarniške potrebščine	15
Galanterija, igrače	62
Steklo, porcelan, keramika	45
e
11
8
5
5
Glasba Graverstvo, zlatarski izdelki, bižuterija Stavbena industrija Industrija živil Kem. izdelki, .kozmetika Razno
35
62
68
86
68
82
41
28
46
65
34
32
14
27
18
44
10
9
62-83 28-33 8-84
Iz organizacij
Vsem Obrtnim društvom Dravske banovine! Vabilo na redni občni zbor Zveze obrtnih društev za Slovenijo v Celju, ki ga sklicuje podpisano vod-pisano vodstvo za nedeljo, dne 27. julija 130 ob 9. uri dopoldne v salonu hotela Balkan s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo vodstva, 2. Sprememba pravil, 3. Volitev odbora, 4. Referati, 5. Slučajnosti. — § 7 pravil. Zvezni občni zbor sestoji iz delegatov včlanjenih društev. Včlanjene organizacije odpošljejo na vsakih 50 članov po enega delegata; pri tem se prebitek 25 ali več članov šteje za polnih 50, manjši prebitek pa ostane neupoštevan. Vsaka posamezna organizacija naj bo zastopana vsaj po enem, nobena pa ne več kakor po 5 odposlancih. Odposlanci se morajo na zboru izkazati z legitimacijami. Zastopanje delegatov po pooblaščencih je nedopustno. Funkcijska doba delegatov traja tri leta.
Vsa društva prosimo, da vodstvu Zveze naznanijo v najkrajšem času število v društvu včlanjenih tovarišev in pa imena delegatov. Izpolnijo naj priložene liste in jih vpošljejo ha naslov: Zveza obrtnih društev za Slovenijo v Celju, Gledališka ulica 2.
Vsa društva so vabljena, da se zanesljivo udeležijo Zvezinega občnega zbora in da odpošljejo po možnosti poleg delegatov še druge osebe.
Savez hrvatskih obrtnikov v Zagrebu bo imel 29. jun. t. 1. svoj XXII. redni občni zbor v Samoboru (pri Zagrebu). Na dnevnm redu je med drugim načrt novega obrtnega zakona, vprašanje komor, socijalno zavarovanje obrtnikov, reorganizacija saveza. Za to zborovanje vlada velik interes med hrvaškim obrtništvom, kar je umevno z ozirom na važnost in aktualnost dnevnega reda.
Razno.
Nove novčanice po 10 Din. V prvi polovici julija bodo prišle v promet nove novčanice po 10 Din, ki so bile 'izdelane v naši novčanični tiskarni Narodne banke v Beogradu.
’ Za rektorja ljubljanske univerze je bil na seji univerzitetnega sveta izvoljen znani univerzitetni profesor g. dr. Alfred Šerko.
Prodaja lesenih sodov. Dne 25. junija t. 1. se bo vršila pri Središnem stovarištu materijala v Subotici ofertalna licitacija glede prodaje ca. 2000 komadov starih lesenih sodov od mineralnega olja. (Predmetni pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Direktor Centralnega urada za pospeševanje industrije in obrta, gosp. Jurovac se je mudil prošle dni v Ljubljani. Obiskal je trgovinsko - obrtni oddelek banske uprave, Državni urad za pospeševanje obrta in Osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani. Zanimal se je za obrtno pospeševanje v Dravski banovin ter vodil razgovore radi državne dotacije naših bbrtaopospeševalnih institucij.
Pritožbe proti občinskim davščinam. Ne samo pri nas v Sloveniji, temveč tudi po drugih pokrajinah, odnosno mestih države se vlagajo pritožbe proti previsokim občinskim bremenom. Tako so vložili ugovore proti občinskim proračunom, ki uvajajo previsoke doklade in takse, trgovci in obrtniki v Splitu in Osijeku.
Revizija socijalne zakonodaje. Beograjska zbornica je dobila uradno obvestilo, da se delo za revizijo socijalne zakonodaje v ministrstvu ^ SOcj]aj no politiko ln narodno zdravje dokončuje. Začetkom prihodnjega meseca bo ministrstvo sklicalo širšo konferenco predstavnikov gospodarskih organizacij in strokovnjakov ministrstva, na kateri se bo dokončno raz-[ pravljalo o izdelanem zakonskem načrtu.
Ford bo deloma počival. V new-yorških borznih krogih se govori, da bo Ford Motor Comp. ustavila delo v svojih avtomobilnih tovarnah v Detroitu, ki zaposluje nad 100.000 delavcev, in sicer v zadnjih dveh tednih meseca julija. Evropske montažne delavnice te družbe bodo prav tako v zadnjih dveh julijskih tednih delo popolnoma ustavile ali pa bodo delale le s skrajšanim časom.
Uradne ure pri Glavni carinarnici v Ljubljani. Zbornica za TOI opozarja interesente, da ima Glavna carinarnica v Ljubljani odslej uradne ure ob delavnikih od 8.—12. ure in od 15. —18. ure, ob sobotah pa od 7-30—13-30.
Trgovina med Jugoslavijo in U. S. A. Sedaj, ko je stopila v veljavo nova ameriška carinska tarifa, nas zanima seveda v prvi vrsti trgovsko razmerje med USA in Jugoslavijo. V preteklem letu 1929. je eksportirala Jugoslavija v USA za 125-7 mil. Din blaga, kar je bilo toliko kot 1-59% vsega njenega eksporta. Importirala je pa iz USA za 360-26 mil. Din blaga ali za 4-74% vsega njenega importa. Torej je Jugoslavija v trgovskem razmerju do USA visoko pasivna. Iz Amerike dobiva Jugoslavija v prvi vrsti transportna
sredstva, stroje, aparate in orodje, mineralno olje, volno, organične spojine, industrijske in medicinske rastline in oljčne sadeže. iProdaja pa Jugoslavija v Zedinjene države zlasti razne vrste prsti in kamnov, nekatere vrste papirja, lesne produkte, industrijske rastline. Nova carinska tarifa bo izvoz teh predmetov v USA gotovo skrčila.
Gradnja ogromne peči za taljenje železa. Pred kratkim se je pričela graditi v Martinovi topilnici Kranjske industrijske družbe peč za taljenje železa, katera je poleg svoje sovrst-nice, ki je bila dograjena v predlanskem letu, največja peč te vrste v naši državi. Nova peč stopa na mesto prejšnjih starih peči, katerih produkcija ni več zadoščala potrebam podjetja. Kapaciteta nove peči bo znašala preko 30 ton na en sam vložek, ki dozori za vlivanje v teku 6 do 7 ur. Nova peč bo imela tudi nov okrog 50 m visok kamin, ki predstavlja tudi veliko tehnično pridobitev za podjetje. Peč sama bo nad 18 m dolga, 5 m široka, segala bo 9 m pod zemljo in 6 m nad njo. Ako bi se vse to ne izvršilo z domačim tehničnim osebjem, domačimi delovnimi močmi in materijalom, bi stala popolna dovrši-tev peči okrog 3 milijone dinarjev.
Dobave.
Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. junija t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg bukovega oglja in 10.000 kg kovaškega plinskega koksa; do 1. julija 1.1. pa glede dobave 45.000 kg negašenega apna ter glede oddaje pleskanja železniškega mostu čez Dravo. — (Predmetni pogoji so na vpogled pri istem odelku). — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 4. julija 1.1. ponudbe glede dobave stekla z žico (Drahtglas) ter glede dobave 1 centrifugalne sesaljke, — Direkcija državnega rudnika Sanjski Rudnik (Srbija) sprejema do 5..
iuliia 1.1- nnnuAKo,	•’	•	.	v
J . e   6*cue uooave jeklenih vrvi. — Direkcija držav, rudnika Velenje sprejema do 7. julija t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg vulkan olja in 200 m konopnenih cevi. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 9. julija t. J. ponudbe glede dobave 4 komadov geoloških kompasov- — (Predmetni oglasi s natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Dne 5. julija t. 1. se bo vršila pri Komandi pomorskega arzenala v Tivtu pismena licitacija glede dobave raznega orodja. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni komandi). — Dne 8. julija 1.1. se bo vršila pri računsko - ekonomskem oddelku ministrstva za zgradbe v Beo-oradu ofertalna licitacija glede dobave raznega pohištva za postaje. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku). — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. junija t. 1. ponudbe glede dobave jekleno-žičnih krtač. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). — Direkcija držav, rudnika Velenje sprejema do 30. junija t. 1. ponudbe glede dobave 3 komadov preizkuševalcev napetosti, 30 komadov drvarskih cepinov ter glede dobave akumulatorjev, žarnic in okovov. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30.
junija t. 1. ponudbe glede dobave batnih teles iz jeklene litine. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 1. julija t. 1. ponudbe glede dobave 30.000 komadov zidne opeke. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 2. julija 11. ponudbe glede dobave 300 kg bencina za jamske bencinske svetiljke. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 3. julija 11. ponudbe glede dobave 10.000 komadov zidne opeke, 1 električne prevozne drevesne ža-
ge, raznega železa, pločevine, ležišč, matičnih vijakov, stojalnih vijakov, tračnikov itd..— Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 3. julija t.
1. ponudbe glede dobave 2 ur, 3 stalnih kretnic, 15 komadov ključavnic za sobna vrata, 60 komadov mazalic in 15 plošč iz kotlovnega železa. — Dne
2. julija t. 1. se bo vršila pri Upravi policije v Skoplju ofertalna licitacija glede dobave 110 kompletnih letnih uniform za policijsko stražo. Dne 3. julija t. 1. pri Upravi drž. monopolov v Beogradu olede dobave 22.000 kg žebljev. — (Predmetni oglasi z na-
tančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 26. juinja t. 1. se bo vršila pri Komandi III. armijske oblasti v Skoplju licitacija glede dobave raznega orodja zapekarne. — (Pogoji so na vpogled pri isti komandi). Dne 3. julija t. 1. se bo vršila pri Komandi pomorskega arzenala v Tivtu licitacija glede dobave raznega kučuk - materijala. (Oglas je na vpogled v pismi Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri ekonomskem oddelku omenjene komande).
Oddaja slikarskih del. Direkcija dr-
žavnih železnic v Ljubljani, gradbeni oddelek, sprejema pismene ponudbe glede oddaje slikarskih del v poslopju centralne ambulante državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpo-oled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem oddelku).
Prodaja lesa. Dne 4. julija t. 1. se bo vršila pri Direkciji šum kraljevine Jugoslavije v Ljubljani licitacija glede prodaje lesa, drv in lubja na panju. (Predmetni oglas in 'pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani).
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
W
Železnina orodja« ofcovleit«!.
 ""
Porcelan
V
Steklenina BOGDAN ŽILIC
IjUBLJANA, Dunajska c. li \
“	(poleg	Figovca)
L. Mikuš, SSSiSS
Ljubljana Mastni tro 23
rrMano 1830
Specialna tovarna strojev n obdelavo lesa
KLEIN & STIEFE1 F FULDI
Zastopnik:	®
PETER ANGELO
Ljubljana, Gledališka ulica Ste*. A/l
Specijaiitets: mizarski in ko-larski stroji, posameini in f vsaki kombinaciji i vdelanimi elektromotorji (pogon brez jermena) kakor tudi vsi strofi za jermenski pogon
Oomotralea kredit brez menične podlage
Zahtevajte ponudbo dl brezplačni obisk zastopnika
Naksos in šmirgel II Carburundum
v prahu in zrnu.
Silitium-Carbid
drsalci za brušenje terazzo in kamna.
..ElektrccoruncT
plošče za brušenje vodnih žag, orodja i. t. d. ima vedno v zalogi
Feliks Toman ml., Ljubljana, Resljeva c. 30
Utaite In razširjajte
»OBRTNI VESTNIK"
(scMovmiJsI NaJvsCil isborl
Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
TURPUARlifl
RUARna
IVAN FIGAR
LJUBLJANA
6osposvetska cesta. VoSnjakpva ulica it 6
(v bližini restevracije „Novt Svet“) Zaloga, izdelovanje in popravila vsakovrstnih pil (turpija) in rašpel. Delo se izvršuje strokovno po najnižjih cenah. Pri večjem naročilu primeren popust. Plačam enostransko tovornino.
Brzojavni na*'-o*: Kred!tL}nbl!«»* — Telefon ii <040. 2457, 2458, 1805 is 2806
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, de* viz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu* in inozemstvo, sate Jeposlts itd. itd.
DVokolen najboljših svetovnih znamk v veliki izberi zelo pooeni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega in igračnl vozički v zalogi. — Več znamk Hvalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevmatika.
Ceniki franko. Prodaja na obroke. >
»TRIBUN A* F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov
LJUBLJANA, Karlovška cesta 4
©T©
&
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
CENTRALA: KONGRESNI TRG 4
T.l.lon II. MM	Ralu«	m	prtkl	Krmllalu	«	UuMJui	it.	m«
PODRUŽNICA: LJUTOMER
Teleton it £308
Bala kradite v obrtne svrhe. DOIDOIHIO ustMMNrtlanJe obrtnih In Industrijskih podjetij, izvriuje vse bančne trans-
MUlilc« M »a teko« »lun .. obre.tuiejo Mr nolugodn.lo, votane vloge po eo-govoru primerno vise
z„ konaoreij »Obrtnega VoitnlkRc Tvan Miheli? Urednik Ivun Lombar. - Tinkama »Merkur«, trg.-tod. d. d. (predrta vutk O. Miehftlek). Vrt v Ljubljani.