I.Ut ta koristi d*lav-•k*ga I|u4«lv«. DtUv« ri »o opr»vlf»nl do v«*fl« kar product rato I Iti« p*por i« dovot»d «o tho intoioat« of tho working el* »o. Work» ora or* ontitlod to «11 what th« z produco. iturodi« moob4-oJim m0«e C, 10OT. »t Um poat offk» * t Chicho 111. Ubovr ih« Act ot Uanf rei« of March trä, 187® Off lit; 4001 f. 31. Str., Ifeiggfg, III. "Delavci vseh dete la, združite sc! PAZITE naétovllko v okiopolu. ki »o naha|a polog vi* éoga nailovB, prtloplfo-nega »podat all . na ovitku. Ako 473 j |o étovilka . . tadat vam • prihodnjo ifovtiko naéoga liata po-foéo naročnina. Prosimo f ponovito |o lakot. ŠTEV. (NO.) 472. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. CHICAGO, ILL., DNE 26. SEPTEMBRA, (SEPTEMBER) 1916. LETO (VOL.) XI. Izsiljevalni trust. /.vezni organi, policija, državni pravdniki. sod i še a s«- Itavijo z. veliko zločinsko afero, ki je i/ vts; kakor enega razloga zanimiva. Prvič je velika afera. Cela kompanija zločincev je združena za izvrševanje lopovskili načrtov. eela vrsta /.rtev je šla ua liiuaniee, "delo' je bilo razširjeno skoraj po \seli večjih mestih, in miljon dolarjev je haje znašala žrtev hudodelskega "trusta . Drugič so .se nastavljale mre/.e le ljudem iz "najboljše družbe" in dosledno so se le taki vje-li vanje. Tretjič je stvar pikantna, ker no lopovi db-segali avoje namene s tem, da no špekulirali ua glasovito moralo in liinavščino takozvane družbe. Nimamo prostora, da bi s«- baviti n tem, kako no prišli bandi na sled. kako so zasačili njene prve člane, kako.se vodi preiskava itd . dasi je tudi v tem marsikaj zanimivega. Naposled pa te posameznosti niso tako va«žne, da bi bila velika izguba. če jih člo v tik ne ve. Policija iniNli, da obsega zločinska družba «»krog šestdeset članov iu lipa, tla jrh dobi vse v roke. Ideja, na kateri jc bilo zasnovano "delovanje" hantle, je bila zelo enostavna. Meti ženialue zločince se člani izsiljevalnega trusta ne morejo šteti. Dvoje je bilo dejstev,- na kateri >«» ve opi rale vse špekulacije: Prvo, tla no ljudje — po«I kožo krvavi; drugo, «la je hinavščina sodobne družlie dovolj velika, da premaga včasi celo «lenarile interese.. Malokjc ima imtrala toliko čuvarjev, kolikor \ Ameriki. Velepleinenita finančna družba, ki nima pod Nolnecm neltcškiin nobenega pametnega opravka in tic ve. kak«» bi ubijala čas. si jemlje patent ua "dobrodelnost" in na "moralo. <> enem m «» drugem vprašanju .-pa ne ro/uiiu» nič teineljitejšega. "Charitv ugaja tisti sentimentalnosti, ki s«- kaj ratla «Iruži /. največjim materi-jaliziuom in z brezobzirno sebičnostjo, obenem pa \eže "obdarovane iiutčneje kakor /. verigami. "Morala" obdaja svoje služabnike / gloriolo nekakšne plemenitosti in ubija spomin na to. tla je l»ilo bogastvo velikih .duhovnikov in duhovnic* "čednosti'* pridobljeno večinoma z uajneinoral-nejšiini sredstvi. , Moralisti |»<> puklk-u .imajo glavno «Iva konjička; eden j«' alkohol, drugi je spolno razmerje. Z enim iu z drugim problemom delojo moralisti kakor svinja z mehom. Vsak razumen človek ve. «la gre tukaj res za «Iva velika protblctua. ki pa zahtevata resne poglobitve iu se ne moreta ločiti od \plošii*h socialnih razmer: Noben pameten človek n« »o zagovar-jal pijančevanja in n«- bo odobraval prostitucije. Ali kdor v;» l»avi s temi vprašanji brez površnosti in predsodkov in jih hoče pregledati It» dna, mora spoznati, da nima kapitalistična družba zanesljivega zdravila zoper nobeno teh so« ialnih bolezni, bas zat<» ne, ker s«» socialne in je treba najko-reuitcjših družabnih reform, tla se i, podmaknejo vsem takim vrstam socialnega zla th izpod nog. Diletantizem, s katerim m- lotevajo teh reči ljudje iz.visokih k r« »i;«»v, ui le brezploden, temveč ustvarja še večje zlo. |w»sebno pa p »spešuje neznosno in pravi morali najbolj sovražim hinavšci-no. Zabile babure, katerih etiina /.usluga j«' ta. «la st» prišle v bogati hiši ua svet ali pa «la so se priženil«' v bogato hišo. pa no dobile vse svoje "znanje" edino o«l kakšnih farskih zelotov, i/.te-gujejo svoje " moralne krtiee n» w strani m vtikaj«» svoje "moralne" nosove v reči. ki jih nič ne brigajo in o katerih nič ne razumejo. Taikc trape se upajo s«»l»i. lahno, harmonično gibanje, ritem godbe jih veseli. Ples sam ne ustvarja nobenih neče«lnih misli. Ampak naenkrat se vmešajo moralne veše. pa klasificiraj«» ple-e in jih ločijo v nu»raliie in nemoralne, zahtevajo ti*»»č predpisov za držanje in kretnje, nastavljajo povsod nadzorni vo. in mora-jo z vsem tem izzvati misli, katere bije preganja* ,j«». katerih j»a irkdar ne bi bilo luč njihove su-gestije. Neprenehoma gobe/de jo o svetosti zakona, «lasi je v neštetih slučajih n jrh la>tni zakon le prostitucija. ker je bil sklenjen iz finančnih ozira v. Ker m d i jo, da ne more bit svetosti rez greha. Ni izmišljajo vsakovrstne nemogoče teorije, ki Iu lahko veljale za sohe, ne z.a ljudi možgani in n kh-ju. Dasi ui pred njimi samimi noben kot na svetu varen, naj Iti bil "svveet home' Ij.uleni ves svet in zakonci ne bi smeli pognati nobenega člo veka razun sebe. zlasti pa nobenega človeka «Iru-gega spola Ker mi same «b» skrajnosti ubožne v svojih idejah, ne inorejo razumeti, d:» imajo drugi ljudje lahkti „večji svet v sebi; vs;,k«» po/.nanst v o. vsak«» prijateljstvu izven zakona jim jc tak«»j sumljivo, ker menda čutijo, «la bi bile same nezmožne nesebičnega prijateljstva. Ljudje so pa vemlar ljudje, in vse farizej-stvo jih m- more premestiti. Ali ljudje se tudi — boje ljudi. Ce st» tudi v tlim duše prepričani, tla je neumnost ali pa hinavščina, kar se izdaja z« moralo, imajo vendar pred s«»tlb«i te morale neizrečen strah. Tako prihajajo iz te dileme neprenehoma v hinavščino. Iu tisočkrat se potem iz /uanstva. ki bi bilo samo p«» sebi popolnoma nedolžno, izleže kaj druzega, zato k«T se mora skrivati, da ga ne odkrije družabna "morala." Ta potreba skrivanja j«* pripravila tla kleparski Itandi, ki je imela krasne žrtve ua polju č|ov«'ške neumnosti, človeške slabosti in človeškega liecmerst va. Prekoračen vrhunec. Pere v Altleii, član angleškega parlamenta, je tlejal, tla je civilizacija človeštva že dosegla vrhunec iu gre sedaj zopet navzdol. Zato — pravi — je treba učiti načela pravičnosti, pravice in resnice, kakor je bilo ob začetka kulturnega razvoja človeštva. Ce se človek ozre p<» sedanjem svetu, se pravzaprav ni čuditi, tla prihaja marsikdo do tako obupnega zaključka. Kajti besede angh'škega parlamentarca so veliko bolj pesimistične, neg«» se zde njemu samemu. Ako hi bilo resnično, tla je človeštvo doseglo vrhunce svojega razvoja in gre že navzdol, kakor se c^rne pot hribolazeu. ka«lar se je vzpel ua vrb gore, tedaj bi bil to začetek konca za človeštvu", iu nauk pravičnosti in reaničnosti l»i prav malo pomagal. T vi • 1 «v 1 • • lezki kriz, ki ga nosi. Člani izsiljevalnega trusta s«» bili imvški iu ženske. Čedni m«»ški z dobrimi manirami, ki so se znali oblačiti in kretati v fini «Iružbi. Lepe ženske, ki so znale zapeljivo gledati in zbujati topla čuvstva v moških srcih, (»lavni sedeži st» bili-v Chicagi, New Yorku in I'hiladelphiji, svoje delovanje j«« pa družba raztezala |»o vsej deželi, kjerkoli žive ljudje n polnimi denarnicami. Najrajši so si organizirani faloti izbirali v javnosti znane ljudi. Metoda .operacij je bila več-alimauj povsod, enaka.. 1'ri tej ali oni priliki st1 jc bogat mož seznanil z. lepo damo. ki mu je kmalu pokazala svojo prijaznost. Poznanstvo se je utrdilo, napravil nc je izlet v kakšno «Irugo mesto, nenadoma se je |»a v hotelu objavil "uradnik zvezne tajne službe" z nalogom,riš«-| nihče z. aretacijo, ampak z. grožnjo, «la objavi škandal. Itogatc dame so na podoben način moški lovili v zanke. Med žrtvami je več takih, ITi so igrale veliko vlogo ne le v družbi, ainpsk tudi v cerkvenih kro-gih in same nastopale k«»t praporščaki morale. Vse to so btpovi dobro vedeli, in zato so se čutili varne. Strah preti javnostjo-je žrtvam mašil lista. Zato je tudi preiskava težavna, kajti večina osleparjenih se ne mara ^oglasiti. «la se ne izpostavi sramoti. Sleparska družb« je operirala največ po hotelih, seveda p«» najfinejših in je v vsakem oziru elegantno nastopala. Kdeti uradnikov, ki je sode-loval pri aretaciji v Tyron Department!! ua ehi- Ni dvoma, «la veljajo za skupim človeštvo e-naki glavni razvojni zakoni kakor za posamezni-ka. pa na.j j«' človek .žival a|i pa rastlina, naj je posamezna zvezda ali pa svetoven sistem. Kakor ima človek svojo <»tr<»šk<», mladeniško, moško c ž«> zgražajo in plašijo potdedic. »lavno Cicer ne priznavajo tega iz strahu, «la bi izdali i svojo krivdo in izzvali maščevanje trpinčenega ljudstva: toda njihovo vse pogostejše in vse strast ne jše zatrjevanje, «la niso zakrivili tega. kar se g<»«li, ampak «la no hoteli sovražniki to. je najboljši d«»kaz. «la jih obliva zona — telesno in «Iušcvik». Ta vojna Ne z«li kakor zanikanje vsake kulture. V n i instinkti divjaka, ki se jc tekom tisoč-letij izgladil in olikal in «»mikal, ki je pa vemlar caškcin (»rant Roulcvardu. je dejal, «la ui m- nikdar videl toliko tlragoccnih želiskih iu meških «»-blek, diamantov, biserjev in «Irugih tlragtwenosti. Seveda; t«» s«» bila "«lelovna sredstva rokovnja» I če v. «rstal iiiaterijalno, telesno, iz živalstva tlošltt bitje, so se zopet zdramili v civiliziranem človeku; vse, kar se je zdelo uničeno v njem. vse. kar v normalnih časih preklinja iu obsoja iu kaznuje, se navidezno ¡spreminja v krepost in čednost; uboj, umor, požig — vse to se sedaj hvali, časti iu odli-¡ kuje. Kaj ni to res tak«» kakor najbolj kričeču, nezaslišana moralna prekueija? f'lovek, ki je usta-novil vsakovrstne zakone za varstvo življenja, u-ničuje danes življenje na lisoče, stotisoče. miljo-ne. Iu zakonito jih uničuje. Izumil je čudovite naprave za ustvarjanje, potem se pa trudi, «la bi iznaš«»l nove naprave, s katerimi bi uničil, kar je zgrajenega. v Opazovalec \ i«li to, pa zaključuje: Človeštvo pada! Prestopilo je vrhunec razvoja in njeguvn pot gre zdaj navzdol. Tako mišljenje bi nas vodilo naravnost v fatalizem. Za kaj naj bi se človeštvo še poganjalo, če nima ničesar več doseči? Kam naj bi se pehalo navzgor, če drži njegova pot žc nevzdržno na-• vzdol? In kaj bi t«*«laj z naukom pravičnosti iu resničnosti? Cemu medicina, o kateri se ve. tla nc odvrne več smrti? Ali «I«» takih nazorov in zaključkov prihaja človek le tedaj, če je njegovo opazovanje tak«» enostransko kakor pri angleškem parlamentaren, pa tudi pri večini ljudi, ki vidijo grozo le tedaj, kadar stopi v koncentrirani obliki pred n je j» Vojna Šestnajst k rat na vojna v eni vojni! Nekoliko miljonov mrtvih. Še več niiljonov in-validov. Možgane vasi. Razdejana mesta. Na miljone vdov in sirot. Cele dežele stradajoče. To je groza, katere seveda nihče ne more prezreti. Ali ta groza ni naposled vemlar nič druzega kak«»r «lo skrajne možnosti potencirana groza vsega našega sodobnega življenja. Če trčita dva vlaka skupaj in ua.ni sporoči brzojavna agent ura, «la je bilo petdeset mrtvih in čez st o ranjenih, nas to hipoma prime, ker nam šumi število v ušesih. Toda če sta na isti železnici «Iva ubita, s«> ne more reči, «la to ni nesreča, ker ne ga števila mrtvih iz prve katastrofe. Deset manjših uezg«»d ina enak, nemara še večji učfnek, kakor «*na velika. Kdaj pa se je prenehal ta ufci«tr po malem? lijurtj«', ki č i fajo, včasi s perverzno slastjo, stali-stike izgub na bojiščih, imajo dovolj prilike, da čitajo tudi statistike izgub ua železnicah, v ja- . mah, v jeklarnah. na morju, pri stavbi mostov, pri vrtanju tunelov. In davno, preden je v Kv-ropi izbruhnila vojna, s«> lahko čitali take številke, vsak dan, vsak teden, vsako leto. Lahk«t bi bili videli, «la niso vse vojne, kar so jih imele Ze-«linjene države, pomorile toliko ljudi, kolikor jili •pade v t«'j deželi na polju industrije v enem samem desetletju. Ni Ii v tem nič graze? Malarija j«' bolezen nemarnosti. Vire ima, ki jih je mogoče najti, torej tinli zamašiti. Treba bi bilo seveda denarja, «la se poiščejo, kužne mlaki' in izsuše. lktlezen hi se odpravila s tem. Ali za It» nimamo denarja.To se pravi: Bil«» bi ga : ampak tisti, ki upravljajo narodu«» bogastvo, ne vidijo sami zase k «»fist i «»«I takih izdatkov, samo na sebi jim pa človeško zdravje, če ni baš njrhovo, ui toliko vredno, tla bi zanj doprinosa I i žrtve brez o-bresti. •!«'tika je bolezen revščine. <>na j«- boj med batulum in človekom. K«l«»r je močnejši, zmaga. Človekova moč je mlvisna t»«l hrane, počitka, snažnega stanovanja, dobrega zraka, solnc.a. Vse to pa je v naši družbi odvisno «hI denarja, Kdor ga nima, se ne more spočiti, nahraniti, okrepčati; ba«'il «»stane močnejši in zmaga,, človek j »a u-inrje. Tudi jetika zahteva.žrtev ua miljone. Ni Ii v t eni nič groze? Vojna širi strašim bedo. lakoto. Ni Ii lakote iu vsakovrstne betic v deželah, v katerih vlada mir? Ne obiskujejo Ii vsidi narodov od časa «b» časa križe, ki raztiašajo brezposelnost od mesta «b» mesta. o«l dežele «l<» dežele iu pehajo miljone v bedo, i/, katere izvira stradanje, degcncracija, sainoniorci, zločini, bolezni iu umiranje.' Vse to ne zmanjša vojne groze. Toda vsled tega. «la j«' vojna, tudi te grozote nrso uiaiijNe, in kdor presoja razvoj iu napredek človeštva, jih ne sme prezreti. Ne, človeštvo ni prekoračilo vrhunca svojega razvoja, ker ga še dosegi«» ni. temveč j«- še zelo zelo otMaljcntt «»«I njega. Sedanja vojna ne dokazuje, «la elo\ešt\«i .pada, ampak «la se še ni dovolj povzdignilo» Njegova naloga ni, «la bi se pripravljalo za s\i»j pogin, amipak «la razširi pota svojega razvoja in si list vari podlago, na kateri bo ni«»g«M- večji napredek. V ta namen ho pa mah» pomagal nauk pravičnosti in resničnosti. I><»l»rih naukov s«' ni ni-kdar manjkalo. Toda tega sveta ne ravnajo na uki. temveč dejstva. Vojne ni povzročila «lege-neraeija ljudi, ampak nasprotja interesov, ki tiče v materijalnili razmerah. Lotiti se je treba torej razmer. Tako jih je treba urediti, tla minejo materijalna nasprotja iu d« postane solhlarnoat človeštva mogoča. Pravičnost pride tedaj iz razmer samih, in resničnost ji sledi za petami. .IMt» z.a take razmere je socializem. K. K. Vojna in socialisti Vojna je. Strašna vojna j»*, najstrašnejša, kar jil» je kdaj do/, i vel človeški svet. Tako velika, tako raznežila. tako uničujoča, tâko grozna, in tako nenadoma je prihrumela, da je hil tudi njen vpliv na mišljenje povsem nenavaden, popolnoma določen z njeno silo in nenadnostjo. Tudi na soeialiste je ta elementarni katastrofi podohui udarec zelo različno vplival. To vidimo po različni taktiki, katere so se oprijeli socialisti po posameznih v vojno zapletenih deželah ta- ' koj od začetka, vidimo po njihovi poznejši propagandi, vidimo po vsakovrstnih metamorfozah, vidimo po agitaciji v nevtralnih deželah in po včasi diametralno nasprotnih nazorih, ki se izrekajo v socialističnem časopisju in sploh povsod, kjer prihajajo socialisti do hcsede. (Jotovo je, da niso mogli socialisti preprečiti te katastrofe. Tudi v deželah, kjer niso niti za hi]i opustili svoje mirovne propagande iu ostali do skrajnosti v neizprosni opoziciji proti svoji vladi, je niso mogli preprečiti. Tudi danes ui še videti sredstva, s katerim hi jo mogli ustaviti in izsiliti mir. t To pa vendar ni razlog, «la hi socialisti položili roke kri/evima. Take navade niso imeli nikdar iu je nc morejo imeti, kajti socializem ni ne fatalizem ne brezbrižnost, ampak delo in zanimanje. Ako mu ne dopuščajo razmere nič druzega, tedaj študira, da se s študijem iu njega rezultati čim bolje pripravi za bodočnost. Napram vojni niso bile socialistične stranke nikdar ravnodušne. Njih velika zborovanja so živi doka/.i, da so se vedno globoko bavili s tem problemom. "Kaj poiuenja vojna v razvoju narodov ? Kaj pomen ja za bojujoči se socializem .' Ali nuire socializem rešiti mir? Katerega orožja AVSTRIJSKA DRAGINJA Prekrasno je sedaj življenje v Avstriji! (ior-jč tistim; ki so morali na vojno! (Jorje tistim, ki so ostali doma. Postiti se je treba, kakor da si mora vsak Frauejožefov podanik stokrat zasluziti fmbesi. Na Kranjskem je dovoljeno prodajanje mesa le trikrat na teden; po drugih deželah razlika tudi ni velika. Toda trikrat na teden je ljudem dovoljeno, tla si kupijo meso, če si ga morejo kupiti, (Jo-veje meso je postalo tak luksus kakor včasi fazan. I biti;:.; «ka 'Arbeiter Zeitung' je preti kratkim « '»jivila cene nekaterih živil na avstrijskih trgih in pokazala, kako raste draginja tudi še tekom vojne. Laili so bile cene po kilogramu sledeče: (•ovedinu, prednji konec ...............K 2.60 (iovedin.i, zadnji k«*ncc...............K J.20 Svinjina.........................-..K 3.60 Konjsko mest», boljši kosi.............K 1.80 Moka............................... K 0 40 Fižol.......\ . . ■ ................ ... .K 1.30 Ki/......;;..........................K 2.20 Maslo......................-...... , K 3..V) Let t šn je cene znašajo — tudi po kilogramu: (iovetliua. prednji konec.......................K 6.00; Govedina, zadnji konec...........-...K 6.60 Svinjina............,...-.....:.----K 6.20 Konjsko meso. boljši kosi............. ..K 2.60 Moka............................; • K 1 20 Fižol...............•............... K 2.20 Riž................................K 3.10 Maslo...............................K 5.80 Šest kron za kilogram govejega mesa slabše vrste! Delavska plača se pa računa že za dobro, če znaša 3 krone na «lan. Ako se v|>ošteva, da je treba tudi stanovanje plačevati, tla potrebuje človek tudi obleke in perila, kurjave iu luči, mila in mazila za čevlje iu da ima še celo vrsto izdatkov, tedaj si je lahko izračunati, tla ne inore jesti niti konjskega mesa po K 2.60, kaj še govejega! Toda kaj naj je namesto mesa, če j«» moka po 1.20 K., fižol po 2.20 K., in riž celo po K 3.10? Riž. ki je bil preti vojno drag, če je veljal 60 vinarjev ! Ljudi so tolažili, tla ho dobra letina. Ali "Arbeiter Zeitung" pravi, da so se 111«I i te nade vsaj tleh.ma izjalovile. S Hrvaškega, ki je za pridelovanje žit;i zelo važno, tla ni letina posebna. In vojna se nadaljuje, in kakor kaže,- se bo še precej časa nadaljevala. Kakšne dobrote čakajo še na ljudstvo v Avstriji?! Kakšno vest je imela vlada, ko je pričela z vojno? se lahko poslužuje v vojni proti vojni T Kako naj izrabi vsled vojne nastali položaj! Kakšne naloge ga čakajo na dan po končani vojni T" To so bila vprašanja, s katerimi so se pečali nacionalni in internacionalni kongresi iu jih izkušali rešiti* Zlusti ko je zagrinclo na Hal kanu hi je v Kvropi vstala nevarnost splošne vojne, za katero niso bili socialisti nikakor slepi, je bilo vojno vprašanje na dnevnem redu vsakega pomembnejšega zborovanja in njemu so bile posvečene najtemeljiteje šo razprave. Tudi socialistična teorija se je že davno iu mnogo bavila s to snovjo, in ker počiva ves socializem na znanju, je za bodočnost koristno, tla se ozremo po preteklosti. Kakšne ideje so živele o vojni! I. Ko je franetmka revolucija v silnem naskoku razsula fevdalizem in razbila absolutno kraljevo oblast, katero je 'buržvazija postavila za gospodarico nad francosko državo, so se združili evropski knezi, tla s skupno vojsko navale na revolucionarno Francijo. 6. julija 17MÎ. je pozval Leopold II. Avstrijski vse evropske vladarje, naj pobite ogroženemu francoskemu kralju na pomoč. Na bojnem polju je moral francoski narod braniti proti združenim evropskim armadam pridobitve svoje revolucije. Ne na pariških ulicah, na s krvjo nasičenih bojnih poljih, kjer je hrambe zmožna francoska mladina pognala v beg vojske vseh evropskih knezov, je bila izvojevana zmaga revolucije. Vojna je bila najmočnejši izvod revolucije. In vojna je sledila vojni. Po fevdalni Kvropi so hitele francoske armade', na čelu jim ' general Bonaparte. V njihovemu spreiftstvu se je pojavljal meščanski pravni red, meščanska država. meščanska postava. Toda sila Bonapartov a, tega dediča revolucije, se je razbila oh ruskem kolosu. Brez industrije, brez btir/.vazije in brez proletarijata, naslanjajoča se na neizmerno maso kmetov brez vsakršnih potreb, kmetov, ki «lajajo neupogljive. trde. v obrambi nepresegljive vojake, spričo svoje nekulturnosti mrtvo orodje brez vsake volje v eni sami roki, vpričo svoje neizmerne razsežnosti. svoje revščine in svoje redke naseljenosti za pro»! i ra joče tuje armade nepremagljiva divja pustinja - tako je Rusija mogla kljubovati mogočnemu naskoku velike revolucije. Izrabila je vihar revolucije v to. tla si je osvojila Poljsko,- Finsko iu Besa ra hijo. Ob njeni sili je bilo v katastrofi I 1M2 uničeno francosko kra I jest v o. zadujj sklon velike revolneije. Avstrijo iu Prusko je spremenila v svoje vazale, v Fran eiji in Španiji je j>o svoji volji dvignila na prestol nepriljubljene dinastije. Norveško je podarilo Švedski dinastiji. Koncem Napoleonskih vojn je bil car gospodar Kvro|»c. Vsaki narodni vstaji je stala Rusija nasproti kot zaščitniea postavnih oblasti, kot varuhinja absolutizma in fevdalizma po vsej Kvropi. L. 1848. so se zopet dvignili narodi. Po vsej Kvropi so divjali viharji revolucije. Ali ob ru-' ski meji so se morali ustaviti. % Ruski kmet, še vedno upogljivi), nezavedno orodje svojega gospodarja ,je bil nvropski revoluciji nasproten. Žugajoč je H uši jn pomaknila svoje vojske, proti meji. ('ar je prepovedal zedinjenjc Nemčije, njegova moč je tiščala Poljsko k tlom, njegova armada je premagala Ogrsko. Ce Nemčija, če Kvropa ni hoteli biti oropana sadov revolneije. potem so se morali revolucionarni narodi združiti proti revoluciji nasprotujoči Rusiji. Kakor je morala revolucionarna Francija I 17i>2. braniti svojo revolueijo proti fevdalni Kvropi na šampanjskih bojnih poljih, tako bi mogla revolucionarna Nemčija, Poljska. Ogrska. Italija priboriti si svojo svobodo samo v vojni proti absolutistični Rusiji. Vojna proti Rusiji to je bila 1. 1*48. ' parola revolucionarne demokracije. Vojna proti Rusiji to bi bil ' ' popoln, odkrit in resničen prelom z vso našo sramotno preteklostjo, resnična osvoboditev iu združitev Nemčije, upostavitev demokracije na razvalinah fev-dalstva. Tako .je pisal takrat Friderik Kngels. Vojna proti Rusiji. to bi bila "vojna, ki bi pfo vzročila, da se Prusija" resnično priklopi Nemčiji, ki bi pokazala alianeo s Poljsko za neobhodno potrebo. ki bi takoj povzročila osvoboditev Ita-lije. to bi bila vojna, ki je naperjena ravno proti starim protircvoluciouarnim za- VOTKESJVA TÔVEST. Spisal Podlimbarski. (iabrovški gospodar < ijazovec je gledal velikonočno nedeljo dopoldne 1 Hi».",, leta mračnega obraza raz prag svoj« hiše v beli pomladanski svet. Spominjal se je nekaterih stvari, ki niso obetale prida. Poleg letini1, o kateri toži kmet, naj ho dobra ali slaba, so mu pričinjali skrbi njegovi domači ljudje. Z ene strani ga je jezil sin Tone, Z druge ga je skrbela hči Lenka. Le tej je štiriindvajset let. godna j«' ža možitev in komaj čaka moža, ali pravi se noče oglasiti. Sin hribovskega posestnika Anžiča včasi močno pogleda /a njo: dober gospodar bo mladi Anžič in dal bi mu ('ijazovec Lenko, naj jo pelje v hribe, akti sta oba ene volje, pa stari Anžič je trd in ošaben hribovec, ki i/ dna duše sovraži (»abrovško dolino in ne ma " , ra od tam snahe, ko bi prinesla tudi cel tisočak k hiši. Takt» s»- je izrazil na tiho nedeljo v Smoletovi gt.stilnici, ko mu j« krčmar Smole namignil «» tem. kar veseli mlade ljudi. Stari Anžič je imel svoje dobre vzroke, da je sovražil Cijazovea še p«>-sebe j. Oba sta v svojih gozdih mejaša iu tožarila sta se pred leti- zaradi meje. Pravdo je izgubil Anžič in ž njo nekaj petli gozda, majhno, na ('¡jazov-čevo zemljo visečo rebrtno, na kateri je stalo troje pritlikavih bukev. Od takrat s Cijazoveem ni govoril. Pa na Anžiče bi Cijazovec še pozabil, ker • Lenke se brez njih tudi še odkriža. ali starejši sin Tone mu je pričinil veliko /gago. Ta je dovršil pred dvema Ictotna v Ljubljani osmo šolo. pa ne da bi bil krenil k vojakom, in ko je imel, potem Vojaško sitnost za seboj, se je pojtepcl nekam v tuje kraje za učitelja: zrno ua domači zemlji je pustil in v tuje krti je je šel iskat plev. Oh. ta sin se izpridi popolnoma! Po zimi s,, je vrnil iz tujih krajev lačen iu raztrgan in zdaj mu visi pri hiši. ne kmet. ne gospod, iu išče in čaka službe. In vsa« soseska čaka in gleda, kakšno moko nainelje ta študent. ScVe, ko l»¡ dobil službo, da bi nesla sto goldinarjev na mesce, kakršno ima Smoletov profesor, onda naj bi bil že obesil duhov sk«» glorijo na kljuk»», no tista slnžbica pri posti, ki je čaka, piškavega oreha ni vredna in še varščino mora zanjo vložiti štiristo" goldinarjev ! Dalje Cija zovec t» sinu ni hotel razmišljati, ker se mu je zdelo greh, na tak svet praznik še bolj netiti v srcu nabrano uevoljo do lastnega otroka. Sploh on ni bil suženj kakšne globoke jeze ali trme, zato tudi ni poznal tistih rezkih raiporov, ki razjedajo človeštvo in posamezne družine in jih je v p»» vest i h skoraj več nego v življenju. Potegnil se / dlanjo pt) čelu, črez oko, po nosu nizdolti in ustavil desnico ua podhradku, drugo roko je zatak- vfznikoin Nemčije v letih 17i*2 do 1815, vojna, ki postavlju domovino v nevarnost in jo ravno h tem reši. ker napravlja zmago Nemčije odvisno od zmage demokracije." Taki» je pisal takrat Kari Marx. "Zveza revolucionarnih narodov proti pro-t revolucionarnim je bila parola radikalnega, proletarskega, prod i rajo«* ega krila demokracije 1*48. I. Bilo je prepričano, da se more izvojevati /.atinja odločilna zmaga v krvavi vojni proti carski oblasti, ki je braneč stala za vsemi oblastmi preteklosti. V graudiozno sliko se je zgostilo u-panjc ua revolucionarno vojno proti Rusiji v Ferdinandu Freiligratha snu "Ob brezi": v razjarjtjii se ples zakadi. Dvoje vojsk brez števila kot listje lesov Razliva ob jasnem se zvoku rogov vojska prva otl renske strani. To narodi so otl zapada, svobodni ; razlega re/get se njih konj do morja, a v dimu smodnika, vrh ljudske povodni, na čelu jim prapor rdeč plapola. Ves rdeč je! Rdeč je samo! V njeni grb se bahat ne blešči. Tak v smrt vriskajoči» jih žene strastno, tak veže jil», vkup jih tišči. Tak žene jih v boj zoper sužnje od vztoka, ki prapor z zverjadjo'iinajo pretkan m kot nepregledne vode veletoka vale na bobnečo, razzihano plan. Iu vedel sem ne da bi kdo mi dejal — poslednja zdaj bitka divja; vzhod zadnjič zdaj proti zapadli je vstal, za zmago, za moč se peha. To suženjstva zadnji trepet je in stok; kot nikdar še kocka ui padla, sedaj iz kraljev ledenih, tresočih se rok to v stari je igri poslednji lučaj. Ali -"bitka oko! i breze" ui bila hoje v ana. Buržvazija. za hrbtom že ogroževana otl proletarijata. se ni upala gnati revolucije do odločilne bitke proti eari/.inu. Buržvazija je izdala Proletariat v Nemčiji, masakrit-ala ga je na Francoskem.. Koncem revolucije je bil car zopet gospodar Kvrope. To je bil čas, ko je poklical Nikolaj I. avstrijskega c»-sarja in pruskega kralja v Varšavo m -koii'al njun spor s kategorično zapovedjo; čas, \ katerem j«- Prusija, kakor je Bismarck nekoč priznal, "živela kot ruski vazal": čas v katerem je .mogočna f< vdalna stranka, ki jo je vodil Wimlisehgractz, zmagov. Dunaja, delovala na dunajskem dvoru na to, da bi Avstrija za vsako et m» ostala po»l varstvom carja, češ, tla je "zaščita nostavnosti . Se silnejša kot kdaj prej je bila sedaj parola demokracije: Vojna proti Rusiji. II. Ko je Rusija leta 1*"»3. mobilizirala svoje vojske proti Turčiji, tla bi osvojila Carigrad, je zahtevala demokracija vojno. Shode angleške stranke proste trgovine, stranke, ki je demonstrirala /a mir. so čartisti razbili s pozivom: "Mir je zločin, doklei ni pribore jena svoboda!" Marxovc i a Kngelsove razprave iz onega časa zahtevajo vedno iznova vojno, energično, bres-ob/irut), nesnravljivo vojno proti Rusiji. ke'kri/e in pomanjkanja kruha zopet pozvana na tlelo. Otl Manchestra do Rima. od Pariza do Varšave in Pcšte je povsod pričujoča. Svojo glavo dviguje in se zbuja iz svojega spanja. Vsakovrstna so znamenja, da se zopet vrača, povsod vidna v nemiru, ki se je polotih delavskega razreda. Samo signal je še potreben in ,iia dan plane zopet šesta in največja evropska sila \ bb šr-eči «»premi, meč v roki. kakor Minerva - glave olini|*ijea. Tj signal bo dala grozeča evropska vojna (Marx*. Krimska vojna je varala Marxovc upe. Av- nil /a hrbet iu počasno je stopil s praga ter korakal na vrt, i/kušaje se razvedriti. Crešnja, katero je preti mnogimi leti vcepil njegov brat Andrej, je začel i že razvijati cvetje. Ogledal jo je otl vseh strani, pa t i zgodnja « znanjevalka letnih pridelkov ti razvedrila njegove glave. Zahrnila je nje-govt misli na tistega dobrega človeka, ki ji je po-/.lahtnil življenje, tja brata Andreja. Prepustil mu j«- brat Andrej pred blizu tridesetimi leti gospodarstvo na domu. ker se sani ni maral ženiti in ni imel veselja', ukvarjati se z bregovitimi njivami. Izgovoril si je na «lomu k t »t in hrano bila veiiinven nataknjena nanj, taki) da mu ui bilo izhajati ž njo. Sit večnega prepira iu krega. je zapustil za vselej krov. si kupil hišic«) kraj vas i ter se priselil tja. Cijazovec ga je pozneje, ko st je nj«'gova ognjevita žena že umirila, mnogokrat spravljal nazaj ua dom, pa vse zastonj. Danes ga ta »»kolnost peče tem bolj. ker je brat nekaj obolel. Dvojen ogenj ga razjeda v prsih: pi-vie eesf, da leži brat zunaj domače hiše in nima tiste postrežbe, ki bi jo lahko imel «buna, kar j«j nekolik» sramot iu. za Cijazovčevo hiš«»; drugič pa sebična misel in strah, tla ne bi se mu brst osvetil. Poznal je svojega brata kakor lastno «lian. Pri-pritlil *i .i«- \mlrcj v tnali kupčiji in priskoparil ■/ obrestovanjeni denarjev precejšnji kapital in tega morda ne pripiše njemu, ka«lsr naredi tvsta- strija je kol^bala. Prusija je zrla od daleč. Francija iu Anglija se nista upali spustiti se v odločilno bitko. Ruska moč je ostala uezloiuljeiia Boj proti Rusiji je ostal vodilna misel evropske demokracije. illede ostrega bojnega stslcža proti Rusiji so bili angleik* čartisti edini s skrajnim Rusiji sovražnim krilom torijev, ki ag je vodil Cr«|uhart. Kakor je Marx že leta 1853. pisal na podlagi "težavne analize Blue-books od 1807. leta «lo 1850. leta" svoje bojne razprave proti Rusiji v "New York Tribuni", ki jo je dal na Angleškem Tucker ua svetlo, tako je spisal I. 1856. zgodovinsko tlelo o t hI noša jih Rusije iu Anglije, da hi razkril angleški in evropski demokraciji usluge, ki so jih angleške vla«le izkazovale cariz-mu. Tekom vse te dobe so ostali ozoanjevalei socializma v ostrem nasprotju r angleškim liberalizmom, ki je hotel ostati v mirnih oduošajih z Rusijo. Prihodnja leta so prinesla nove naloge. Vojna je bila takrat neizogibna. Revolucija leta 1848 je dvignila na Francoskem Bonaparta do moči, ki pa se je nu»gcl obdržati na prestolu samo z vojnimi uspehi: V Nemčiji je zopet upostavils dus-lizcin Avstrije in Prusije iu boj za prvenstvo med obema nemškima velesilama je postal neizogiben: izročila je Italijo zopet avstrijskemu tujemu go-spodstvu. njena osvoboditev je morala biti sedaj izvojevana s krvjo in železom. "Revolucija otl spodaj'* ui razrešila nemškega in italijauskega vprašanja. Rešiti ju je morala revolucija ml zgoraj, kati're metoda j«' vojna. Za mir takrat demokracija ni mogla delovati. (Dalje prihodnjič.) Večina ogrskega državnega zbora je, kakor poročajo iz Londona, odklonila predlog, da un.i se skliče jo delegacije. Ta predlog sta bila podala voditelja opozicije grofa Apponyi in An-drasay. Če bi bil sprejet, bi bil to poraz ministrskega predsednika grofa Tisze, pa tudi začetek poraza zunanjega ministra bar«uta Buriana in avstro-ogrskege politike sploh. "Delegacije" so tisto komično zastopstvo, ki tešuje skupne avstro-ogrske zadeve. Njih člani se volijo v avstrijskem iu ogrskem državnem zborli, in sicer v Avstriji po deželah, ua Ogrskem pa takt), da ima Hrvatska svoje določeno zastopstvo. Kakt) imenitno i«' skrpucali ta famozui zbor. se spozna najbolje po tem, da se avstrijska in ogrska delegacija nikoli ne snideta, dasj imata razpravljati in sklepati «) popolnoma enakih za-devah, morata zaključevati o enem in istem proračunu in je absolutno potrebno, «la prideta do enakih sklepov. Med salu» razpravljata le pismeno. Ak«) bi bil sprejet predlog, da se skličejo te delegacije, bi bila prišla v največjo zadrego avstrijska vla«la. Odk«sl naj bi vzela avstrijsko delegacijo, ko ni avstrijskega parlamenta, da j«) i z v t » I i, cel kup avstrijskih poslancev pa čepi v ječah? No, Tisza ne bi bil nikdar dovolil, da bi prišli njegovi avstrijski tovariši v tako zadrego. Če bi se že zgodilo, da bi ga nekolik«) njegovih zvestih mamelukov v parlamentu zapustilo iu preskočilo v tabor opozicije, bi bU potegnil iz žepa kos papirja s Francjožefovini podpisom in bi bil razpustil parlament. Če bi se pa poslanci kaj obotavljali z razhodom, hi bil poslal po bataljon vojakov in bajoneti bi kaj hitro izpraznili parement, kakor so ga že takrat, ko se je bil Franc-jožef spri s svojimi koalicijskimi ministri. V četrtek, 28. septembra se snide zopet nemški rajhstag. Zunanji minister Oottlieb voli Ja govv ima konference z voditelji strank, o katerih se pa nič ne poroča. Pričakuje se, da bo imel kancelar Bcthmann Hollvvcg takoj prvi dan govor o položaju, in da bo potem državni tajnik dr. Ilelfferieh govoril o gospodarskih razmerah. Razume se, »i ». l>fcftti s UM » érèavl tum Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, K. Mineral, Kan«. Podpreds : JOHN GOR.ŠEK, Box 17'J, Kadlwy, Kan». Tajnik : JOHN l'ERNK, Box 4, Breezy llill, Mulberry, Kans. Blagajnik: FRANK STARČiČ, Box 245, Mulberry, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNIK AR, L. Box 38, Frontenac, Kans. NADZORNIKI: PON(JRAC JTRSK, Box 207, Radley, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP 8VAT0, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK STIH'IN, Box 226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠET1NA, Box 23, Franklin, Kans. POMOŽNI ODBOR: WILLIAM HROMEK, Box 65, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMAN, Box i»14, Frontenac, Kans. Sprejemna pristojbina od 16. do 4"» leta znaša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati gl. tajniku. — Vse «lenarite pošiljatve pa gl. blagajniku. Za časten mir. - PRAZNOVERJE. s»* dnmlaues nagovarjajo ciganke na* Ae »tarok r:i jske kmetice, tla nu j jim ilailo malo darilo, pa jim hoilo pogledale «lian roke in ftovedale prihodujost. Hlovenskv kmetice so pa že tuli ko brl-litne, tla >*e n»>»"• ejo cigankam vnesti na limauice in jih r»j>i spodijo, ker dobro vedo, da jih hoče ciganka le oslepariti /a krvavo zjisbiiene grošc. In te pre proste ¿ene nimajo toliko omike in znanja kakor v Berlinu miloative soproge najbogatejših in najvišjih go spodov. Kavno med temi omikanimi ženami jo» cvete prav bohotno prazno veratvo nli vraža. V Berlinu p* na-j i tu moralnim vplivom iu VVilson kot načelnik velike nevtralne dežele sta najbolj poklicana, da storita korake, ki bi vodili do uspeha. Knez lloheidohe j«' govoril o "častnem" litini, torej o miru, ki naj n«' bi nikogar ponižal iu bi zacelil vsaj moralne rane, povzročene «nI več kakor dveletnega klanja in vsega, kur je bilo z vojna spojeno. Nj«'g«»v članek je bil prav lep, ampak tinli prav kratkoviden. Predvsem se knez Aleksander z«'lo moti, če postavlja papažev vpliv v svoje račune. Poglavar rimske cerkev je imel nedvomno v«*lik vpliv v deželah, v katerih so močne katoliško klerikalne stranke, dokler je bil v Evropi mir. Ta vpliv s«* je opažal na Španskem, v Nemčiji, najbolj pa v Avstriji. Ali vojna je to radikalno ¡spremenila. Nemški centrum j«1 «lanes v prvi vrsti Viljemova, nemško naeiouulua iu utilitaristična stranka vsem tem, «la je fanatično katoliška, voli vendar tam, kj«*r s«' ne strinjajo kajzerj«'vi oziroma nemskn-kapitalistično «Iržavni intemu s papeževimi, kaj-zerja. pa ne papeža. Nemški ceiitrum st«»ji v eni vrsti z nemškimi šovinisti, zagovarja nadaljevanj? vojne in zahteva večjo Nemčijo. Papežev vpliv na to stranko se vrne, kadar se umuknejo zunanja vprašanja notranjim in kadar p«»jdc zopet za to, kdo naj gospoduje v Nemčiji. S«'«laj pa ni na Nemškem nobene stranke, na katero bi se mogel opirati papež, če bi hotel" kaj storiti za mir. •m V Avstriji j«' vojni absolutizmu razveljavil stranke. 1'udi klerikalno. Ne «la bi bila Avstrija postala lib« talna. Ampak če je tudi sedaj v t«*j državi vs«> kl«>rikalno pobarvano, je !«• zato tako, ker s«- t » strinja /. vladnimi interesi v notranji p«>-# litiki. Da bi ni igla v habsburških deželah sedaj Katerakoli stranki vplivati na zunanje razmere proti na/oroni in željam vla«le, je pa popolnoma izključeno. Kazuntega je tudi vsak zunanji vpliv na avstrijsko vlado popolnoma postranskega pomena, ker ni dunajska vlada nič druzega, kakor podružnica berlinske vlade iu ne sme storiti nič otlločilnega na svoj«» p«*st. Kje pa naj se drui?«»d tt vel jat i papežev moralni vpliv? V pnitestanski Angliji? V "brezverci" Franciji? V pravoslavni Rusiji? \' mohame-«lanski Turčiji ? Sedanji papež j«' tak«» brez vpliva v politiki, kakor ni bil nobeden izme«l prejšnjih iu njegovi napori za |»osrevanje miru bi imeli najmanj upanja na uspeh. Veliki hoteli in velika zdravilišča v âvici so leto» popolnoma napolnjena z ranjenimi vojaki vseh držav— Anglije, Francije, Nemčije,Avstrije in , drugih, ki »o zapletene v vojno; med njimi so tudi črnci in Indijci, ki spadajo pod angleško, oziroma francosko zastavo. Prvi ranjenici so prmli v Švico kon-2000 vede/.evalk, pa ae umasaaih ci ceni maja letošnjega leta. Od takrat gnnk, ki se potikajo po le»n in grmov j naprej pa prihajajo vedno Ae drugi ju, ampak to so imenitne gonpe, ki sta in sicer po posredovanju ameriških po- ii u je jo v najlepših ulicah, v krasnih slaništev, ki so prevzelu nalog«), da do-ntanoN anjih /. mnogimi sobami. K n jim sežejo med dvema sovražnima deže-se poda ta in ona g'»spa, ki bi rada i/, lama sporazum, da pošljeta obenem vedela kakšuo skrivnost iz sedanjosti t toliko in toliko bolnih vojakov, ki jih ali i/, prihodu josti. To so gospe, ki si imata vjetih. obesijo na sU»je leno telo /a tisoče Oster in zdrav švicarski zrak je mark vrednosti zidane obleke, diaman tem vojakom, katerim je vojna vzela tov in zlata in ne hodi jo peš, ampak i VSo moč in zdravje, jako ugoden in se pripeljejo k prorokovalki v elegant se jim zdravje malone v vsakem slutil kočiji ali \ avtomobilu. Ne prikap čaju zelo hitro vrača, vsaj veliko hi-lja pa zdaj ena, zdaj druga, ampak na treje, kakor po koncentracijskih tabo-, tepe se jih v. asi toliko na enkrat, da rih ali vojaških bolnicah, jih je polna soba, v kateri morajo ča Vsaka narodnost je nastanjena v k at i, da pridejo na vrsto. Seveda so drugem kraju; Angleži v svojem, Av-\ s,, strašno nemirne; \saki gre sapa strijci v svojem itd. Najboljši švicar-kakor kovaški meh, -rce pa bije, da «ki hoteli so namenjeni armadnim mora uboga- gospa /dajpazdaj odpreti častnikom. Za te bolnike se kar naj- gih delih sveta se razproda na leto 3 malo steklenico ''koliuske vode" in jo'bolje skrbi, da se ne morejo prito-! miljarde knjig. Najbogatejša knjiž-poduhati ter tako zopet malo privezati zevati. . nica je "Bibliotheijue National" v Pa- h v o jo duftieo. Pač pride lahko katera • Vsaka vla«la plačuje švicarski via- rizu, ki šteje tri miljone knjig; za njo tudi na vrsto poprej, kn or bi- smela di za svoje može. in sicer po pet priilejo "British Museum" z 2 mil., priti, pa to stane najmanj 1 marko, frankov na «lan za vojake, osem pa za car>ka biblioteka v Petrogra«lu z Po dolgem čakanju se vendar \saki častnike, častnikom je tudi dovolje-odpro-dobro zavarovana vrata" najtaj no, da stanujejo njihove družine v nej.še sobe, kjer sedi-ob elegantni mi bližini, ako si jih morejo vzilrževati. naju s 600,000 knjigami, ■žici " prerokovalka" pred kupom ti Seveda vojakom to ni mogoče. ——*— stih k va rt, ki razodevajo učeni babi Zdravniško potrežbo pa dobe pro-, ^ ontka hrana prihodu ¡ost. V sobici je na p«d tema;isti vojaki ravnotako kot častniki, le mala amitola na stroju brli ia ra/ Za vsakega moža natančno preišče-svet I ju je skrivnostno sobo, kakor \ jo .švicarski vojaški zdravniki, preden P^ll^K^ ^dnje izdanega statističnega kmetski kamrici stara leščerba. Srce pride v Švico; tam so sploh popol-radovedue gospe se hujše utriplje — noma po«! nadzorstvom švicarske kar da bi |>o«ilo. Jedva ima dovolj vlade. glasu, da razodene *• prorokovalki ", za V Švici se nahajajo v zdraviliščih ka j je prišla, in nestrpno pričakuje, samo taki možje, za katere je upanje, kaj bo povedala zvita baba iz kvart.jda še ozdravijo, ne pa za one, za kaki jih pomece p«t mizi in potem zopet'tere ni nobenega upanja več. Vsaka zbere in zvrsti, da iz n jih razodene za j vlada poskuša le še tisto rešiti, kar je drag denar debelo laž, k i jo tista go gotovo, da se bo rešilo. Niti centa spa pričakuje. Ko je plačala neka j, pa ne uporabijo za one, ki so dali vse, mark, pa odide, s srcem polnim are. e svoje zdravje in takoreč tudi'♦ živali pa najhujšega gorja — gotovo pa Ijenje za stvar kapitalistov. Taki prepričana, da so kvarte govorile res reveži se morajo stiskati po zatohlih nico. l'a koliko gorja je že taka "ve domačih bolnicah, kjer čakajo usmi-i leževa tka" ' pripravila and tiste »eum 'jene smrti. To«la vlade se ne trudijo, ne, pa tembol j, praznoverne •4 damve "! j ds bi te reveže kam poslale in jim Med koliko zakonov je zasejala «trup vsaj zadnje dni njihovega življenja in jih razdrta! Koliko srečnih src je nekoliko olajšale. razdvojila in uničila. Koliko prevar, I Ko so prišli prvi ranjenci oziroma goljufij, zločinov ima na svoji kosmati bolniki, jih je švicarsko ljudstvo navesti! In tista premodra vlada, katere vdušeno pozdravilo. Otroci in godbe glavar se vsak čas imenuje "orodje mo jih pričakovale na meji in jih nato božje''f Saj bi morala vendar lahko spremile v notranjost. Ženske so jih zaslediti one goljuf ice, pa se ne briga - pa obsipale s cvetjem ter jim dajale veliko /anje. £ele v zadnjem času se cigarete in sladkarije, sliši, da pošilja k njim uradnike, ki jih Kadar so prišli Nemci, so godbe malo izpn.šu jcjo - a zatrla jih ni. O ! ¡K-ralc» "Die Wacht am Rhein", kadar rodje "orodja božjega " je torej precej Kruncozj( "Marseillaise", kadar An-neokomo in sredi na jomikatie jšegn "Tiperary", itd. Prijazni švi- nemškega sveta cvete vraža v najbolj ^¡.gj^ kmetje so vse enako pozdrav-odličnih krogih mogočno dalje'" (ijaii. —Kadar bolniki enkrat ozdravijo, ----t jih odpošljo zopet v vjetništvo ali pa Ameriška Alaska. «lomov, ako niso bili prej že kje vjeti. Leta 1867 šo Zedinjene države ku- Vsi ranjenci so srečni in zadovoljni v Švici. Ako se slučajno snidejo, ni Kako je z Wi)sonoui, je lahko videl ves svet. hal je moliti za mir v Evropi. Ko je to «istalo brez uspeha, si je mislili ("e nima B«»g toliko vpliva, da bi ustavil klanje, ga tudi jaz ne bom imel. Pozneje je poslal prijatelja v Evropo, da se tam ozre in mu sporoči, če no onkraj m«»rja kaj željni njegovega p«>sr«'(lovanju. K«» mu je (Mivedal, da ga niso nikjer pronili za to, si je dejal: Vsiljeval se Vam ne bom. Mor«la bi bilo drugače, ako bi imel VVilson črno na belem, «la ostane vsaj osem let predsednik. Ker pa morajo volitve odločiti, ali ostane v Beli hiši, ali ne, in ker so volitve že letos, m* mu pa zdi eksperiment, ki se kaj lahko ponesreči, preveč nevaren in zato noče riskirati Namaže, katero bi njegovi nasprotniki pri volitvah kaj lahko izrabili proti njemu. Da napravi korake po volitvah, je pa itak napovedal. Medtem se slišijo iz Nemčije glasovi, ki niso posredovanju nič ugodni. Berlinska "Tageszeit-ung" se norčuje iz Hohenloheovega članka, obenem pa napa«la VVilsona in poslunika (lerarila. Državnega tajnika Lansinga pa še posebno jemlje na piko, češ da je dejal, «la je "dolžnost Zedinjenih držav, da |s»sežejo v vojno kot ponredovaleč, am-,pak «la se udelež«* mirovnega pogajanja ne kot posredovalec, temveč aktivno kukor katerakoli vojskujoča se država' ''Tageszeitung" besni zaradi te izjave, ki p<» njenem mnenju ogrožuje Nemčijo. "Mir pod ameriško zaščito — «pravi — ne bi bil nikdar nemški mir. temveč bi pomenil odvisnost Nenujije od Zedinjenih držuv, torej od naših sovražnikov!" Razumemo, «la ne diši sodelovanje kater«-koli nevtralne dežele pri mirovem pogajanju tistim, ki stoj«* na stališču, «la mora Nemčija diktirati mir in razdeliti Evropo po svoji volji. Komur je pa mi tem ležeče, da ne položi zmagovalec, ako bi sploh ktlo zmagovalec bil. svoje roke brutalno na vso Evropo, ampak «la se sklene mir po načelih pravi«" nosti. kolikor je to v kapitalistični družbi sploh mogoče, b«> želel, «la se udeleže mirovne konference ne le Zedinjene države, ampak sploh vse nevtralne «ležele; opravičene bi bile poskrbe v svojem delokrogu. Polomi privatnih ba?acije vo.lljo bolj izobraženi žirije iz civilnega življenja, trgovci, ura«lniki in odvetniki, čeravno niso izšolani za rabinski stan. V takih slučajih opravljajo službo rabincev načelniki teh kongregacij. V tem letnem poročilu se navaja, da se je židovstvo zadnje leto v Zedinjenih «Iržavah zelo pomnožilo; sam«t tekom 'i mesecev se je ustanovilo 30 novih verskih organizacij; napredek Židov se pripisuje se«lanji evropski vojni, ker ameriški ži«lje ne potujejo nikamor. / / w PershingoA'i voiaki v Mehiki so našli sl«*d za Villo. Tako poroča ameriško časopisje. Kdaj bomo zopet čitali, da je Villa mrtev T ir Začetkom oktobra izide AmeriiKi DruzinsKi Koledar ZA LETO 1917 Koledar, ki s«- je zatlnji «Iv«' l«»ti splošno priljubil slovenskemu čitateljstvu v Ameriki, bo tinli letos skrbno urejen, da čimbolj ustreže našemu delavstvu in občinstvu sploh. Imel bo raznovrstno gradivo: Poučno, zabavno, statistično, šaljivo in splošno zanimivo. Vsi naši stari sotruilniki so tudi lotos prispevali s svojim peresom'. Me«l njimi srečajo naši čitatelji zopet Etbina Kristana z raznimi prispevki; Ivan Molek je med drugim spisal šaljivo igro v «-i», n dejanju, ki bo zlasti dile-taiitskim odrom dobro došla; «lože Zavrtnik st. ima zanimivo razpravo; .lože Ambrožič nam je «lal novo povest; Frank IV-trič se j«- oglasil. Uazuu trli ima koledar spise «Irugojezičnih pisateljev, prirotb»slovne, astronomske, socialne in «Iruge črti-c«'. Seveda tudi letni pregled ne izostane. Natančno vsebino objavimo, k«» pride koledar i/, tiska. Skoraj odveč nam je naglašati, «la b«i koledar tinli bogato ilustriran. Tudi seznani slik objavimo z literarno vsebino vr«'«l na tem uiestu. ko bo k«»le«lar «lotiskan. is K^oledar bo trdo %>ezan. Znano j«1, «la se je papir nezaslišano podražil. Tinli cene «Irugih tiskarskih potrebščin so močno poskočile. To j«' zadelo <•«' 11» bogate časopise po Ameriki, tako da so podvojili naročnino. Vlada si«*er preiskuje razlog«» podražitve, ampak vsa ta preiskava praktično nič ue pomaga. Draginja ostaja. .Tinli mi se ne moremo izogniti temu udarcu. On«» na tiskarskem trgu določajo tinli <•»»in» naše izdaje. Letošnji koledar •Velja nJez,an 50c V tem j«' všteta tudi naročnina za vse Zedinjene «Iržave. * K«>r moramo naklad«» določiti po naročilih, naj ga vsak«lo, kdor g»i /«di. taKoj naroči. Vsakemu sb»vensk« inu delavcu bo pozueje žal, ce «»stane brez njega. Ne odlašajte torej naročila, «la ne pridete me«l tiste, za kat«'r«' bo premalo koledarjev. Naročila sprejema TTIOLETAKEC. 4008 W. 31 Jt St. Chicago, ltl. PROLETAREC *ati« ,,h ^ *üdru# [Ur**r proti «ofializiuu. Ali to bi bila LIST ZA INTKKK3E OkLAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSA Kl TOREK. —— L*»tuik ia ia«lajatai)i —— üugosiovanska dilivi ki tiskovna divibi v Chicago, lllinou. Nadvojvode padajo. vražje težka reč, katere se vročekrvni sodrugi rajši niso lotili, ker ko Hienda paé vedeli, da ne bi mogli nikdar izvršiti take naloge. I Toda če Nodrug Herger ni gre- Naročnina: U Am.riko *2.U0 ia celo *¡l 'm,ti ««¡«"««ü, tedaj je vpra leto, »l.oO za pol leta. Za Evropo sanje, po kakšni pameti naj se za celo leto, |12> sa pol Uta, odpokliče iz eksekutive. v katero ~0glasi po dogovoru. Pri spremembi j«' bil pravkar izvoljeni btvaltiJa je poleg novega nas nam ti (Jotovo ni vseeno, kateri člani tudi stari naslov.__stranke so v eksekntivi. Med sposobnost m i enega in drugega so razlike, in najbolje bi seveda bi- Glaallo •Uvantk* *r«MiiMci»a Jm«mI. — mcUHiIÜm »»•»• « Amariki. — V»e pritožbe glede nerednega poèiljanjs listu in drugih nerednoati, je poliljsti predsedniku družbe Ivan Molck 4008 Waat 31. Street, Chicago, UI. PROLETARIAN Owaad and pub l*hed avary Tuaaday by South Silvio Worl'mon't Pubisking Compmy Chieago, Mliooir_ Subscription rate»: United States and Canada. $2.00 a year, $1.00 for half Jear. Foreign countries $2.60 a year, 1.26 for half_year -:- -:» -:- Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): . "PROLETAREC" 4008 W :»â SI KfcfcT CHICAGO. ILLINOIS Bergerjev odpoklic. Stranka je glasovala. Iiiieiativa organizacije lo, če bi prišli v izvrševalili odbor bas najsposobnejši. Tako natančno se to seveda ne more doseči; odkod naj vsi člani stranke tako dobro poznajo vse sodruge, da bi mogli izmed njih izbrati ravno absolutno najboljše? Ta ali oni izmed resnično najsposobnejših ne kandidira. Pri glasovanju včasi odločujejo osebne simpatije in drogi momenti, ki bi pravza-prav morali biti postranski. Ali precej gotovo je, da se izbero kandidati vsuj izmed najsposobnejših. Tako so smatrali sodrugi tudi j Hergerja, ki je bil izvoljen takoj pri prvem glasovanju z veliko ve-! čino,, za enega izmeti najsposobnejših. i Je I i sodrug Berger v kratkih I tednih od svoje izvolitve do ini- ¡ Marión eiative iz Marión County izgubil V Avstriji so zopet padle tri cesarsko kraljevske visokosti. Toda nikar se ne prav preveč ustrašiti! ßahwtno je, ali lahko bi bilo žalostnej-šc. Padli «o; ali zato ni treba takoj misliti, da no jih zadeli kakšni šrapneli ali podobni projekti!!. Padli so le s svojih mest, ker so nemški feldmarsali izjavili, da niso za nobeno rabo na vojni, češ da več škodujejo kakor koristijo. Po poročilih iz Curiha je ta usoda zadel.i nadvojvoda Kvgena, ki je poveljeval na italijanskem bojišču, nadvojvodo Leopolda Halvatorja, ki je bil generalni nadzornik artilerije, in nadvojvodo Karla Štefana. I>a jim ne bo treba trpe ti 'brezposelnosti, so našli takoj druga mesta zanje. Nadvojvodu K v gen je 'bi,l imenovan za kil-ratorja akademije znanosti ua Dunaju, nadvojvoda Leopold Salvator za protektorja Franc Jo-žefove akademije znanosti, umetnosti in literature v Pragi, Kari Štefan pa za protektorja znanstvene akademije v Krakovu. Švicarsko poročilo izrecno pravi, da so se 'e izpremembe izvršile pod pritiskom Nemčije. Hudo je, če je treba priznati, da jc cesarska in kraljevska visokost iicsposolvtia. Saj so vsi ti gospodje člani tiste izvoljene familije pardon, dinastije — katero je sam Hog izbral, da ravna usodo narodov v Avstriji. Kako more biti llabs zakon, da ne pride vanje niti kadet, če ni aristo-krat. Tako žive so fevdalne tradicije v tej korum-piratu državi, v kateri ima huržvazija pač toliko korajže, da tlači navzdol, lic pa toliko, da bi pritisnila navzgor. Ni čuda, da je tuko, kjer so bogati meščani plačevali po iiiiljon krou v korup-cijski sklade, da so dobili — haronski naslov. Iu kako naj bi bilo čudno, du pridejo tedaj v slučaju vojne nadvojvode uu prva mesta, tudi če niso pokazali prej toliko vojaškega znanja, kolikor ga mora imeti gojenec akademije, preden more postati lajtuaiit. Iu nadalje ni čudno, da se to krvavo maščuje, da padajo neštevilne, tudi z vojaškega stališč« nepotrebne žrtve, da plačuje ljudstvo ta prokleti sistem s .svojo krvjo, kakor ga je v miru plačevalo s svojimi žulji. Zanimivo je pa vendar poleg vsega, da se vrše take izpremembe na povelje Nemčije. Vpraša se. u I i imajo t«* pruske zahteve svoj vir res le v vojaških razlogih. Tudi na Nemškem vidimo inonarhično-ari-stokratično načelo v bujnem cvetu. Pruski kron-prine je poveljnik armade pred Verdunom; bavarski prestolonaslednik Kuprecht komandira na vzhodu. Kaj no ti gospodki? Kje so oni dobili svoje' strategičiio in vse tisto znanje, ki je na ta- NAL00E SOCIALISTIČNIH ORGANIZACIJ. kem mestu potrebno? Kaj je Viljemov fant pred bur/4in nesposoben? Vsak izmed njih bi v^goto- ; v,.r,|mmi„ dosegel velikega, razun da je žrtvo- val nekoliko stotisoč ljudi? County. Ind., j«' poražena in sodrug Herger ostane član Narodne eksekutive, v katero je bil letos izvoljen kakor že večkrat poprej. Za iniciativo je bilo oddanih 7!»70 glasov, proti njej pa 11.042. Tak je matematični rezultat po svojo sposobnost? Nič se lii zgodilo, po čemer bi bilo soditi kaj takega. Zakaj torej odpoklic? 1'roti socializmu se ni pregrešil. Nedela ven ni postal. Sposobnosti ni izgubil. Izvoljen je bil z večino, iu po volitvi je ostal tak. ka-oddanih gbiM»xih. N» umre se nam kršen je bil pred volit vi jo. Kje so torej razumni razlogi za odpoklic ? Sodrugi v Marion Countv in le ka/e štetje glasov. Kakor je vi- nekateri drugi sodrugi se niso deti |>o številkah, se niti polovica strinjali z nekaterimi njegovimi nazori. Dobro! To pravieo imajo. Ali prav tako ima sodrug Herger pravico, da se ne strinja s temi ali onimi njihovih nazorov in da raz-j loži svoje-mnenje, kakor je storila Sodrugi. ki so takoj napeljali težke topove odpoklica, imajo enako zameriti, če pravimo, da je bilo po našem mnenju za sod ruga Hergerja. še mnogo več članov, nego elan.Ntva ni udeležila glasovanja, in mi mislimo, "da je izmed onih, ki niso oddali svojih glasov, o-gromua večina bila nasprotna i-nieiativi i/. Marión Countv. To mnenje opiramo na dejstvo, da je frakcija* ki je želela odpoklic sod r liga Hergerja, razvila pravico, »la razlagajo svoje na-najintenzivnejšo agitacijo, napela zore. In če bi bili nekoliko ohla-w svoje im.či 'in gledala, da .ie dili svojo vročo, kri, bi si bili 1110-< j< »i I m vsak glas za odpoklic, ka- rali reči, il njihov predlog itak nič več v njem. To jc absurdnost. Kakor so v stranki sami o tej ali oni reči različna mišljenja, morajo hiti logič-no tudi v eksekntivi. Ker so zastopniki iniciative zahtevali le odpoklic sodrug?i Hergerja, ne pa tudi drugih članov eksekutive, so pač prepričani, da jc mišljenje ostalih različno od Hergerjevega, in sicer tako, da se oni v Marion County z njim strinjajo. Nastane torej zadnje vpraša nje: Kje je ibila praktična potre- nadb goval stranke, če sc ne bi liilo oglasilo zadostno število organizacij. ki so ga podpirale. To je seveda resnično. Ali iz po-služcvanja pravice se lahko izleže navadna nagajivost. Kakor je Marion Countv imel pravico, da predloži svojo iniciativo, tako bi katerakoli druga organizacija i-mela pravico, da predlaga liajne-potrebnejše, eventualno tudi smešne iniciative. Iu naposled sc dobi za marsikakšen neumesten predlog toliko podpore, kolikor za- loi^tivric^leinokratična pra- od,»oklicaf Sodrug Herger ven-viea Toda demokracija nc po- ¡k" ne more nadglasovati ostalih, meni. da naj se vsakdo brezobzir-j* v eksekntivi v manjšini ........slu/nje vsake pravice. am/°». «» v manjšini tudi njegovi napak predpostavlja pamet. j ln tist\ki J'1" J^«0*' "a-Nasprotstvo proti aodrugu'*™ ne ugajajo, so lahko potola- Itergerju se je marsikomu zdelo j z,'ni- načelno. V resnici je bilo le ka-; Ker jc pa očitno, da ni Herger priciozno. in kaprice ne bi smele v s svojimi nazori osamljen v stran-stranki porajati predlogov, ki na- ki, kajti sicer bi bil moral že dav dlegujcjo vse članstvo, naklada- no postati nemogoč nn tistem me t ran k ini m organom popolno- stu, na katerem je, in najbrže tu-,ll;, nepotrebno delo in ustvarjajo di ne bi bil dobil mandata, ki ga do skrajnosti neugodno razpolo- je zastopal v kongresu, in ne bi ¿(>llj(, bil dobil letos zopet kandidature, \U bi bila opozicija proti so- jc ie pravično, da imajo tudi ti-driigu Ilergerju načelna, tedaj bi sti nazori, ki jih 011 izraža, svoje l,,la morala organizacija v Ma- zastojistvo v eksekntivi. t ion Countv zahtevati njegovo iz- Izvrševalni odbor ni izvoljen za kliučito.v iz stranke. Tega si ni u-1 diktaturo. Njegovi sklepi naj bo-p„'lii če bi bila prišla s takim do plod temeljitega posvetovanja, predlogom, bi bila morala doka-! (Konec na zadnjem stolpcu 4. str.) vih okolščinah lahko postal cesar po milosti božji. Torej je morala biti modrost vsakemu že v zrbelko položena. Ampak že leta 1 Htlti., ko je imela Avstrija vojno s svojo sedanjo zaveznico Prusijo, se je poveljnik cesarske armade Hcnedck jokal, ker je i-incl cesarsko kraljevske visokosti pod svojo komando. Lojalen A v stri janee mora verjeti, da jo je takrat sam Heuedck zavozil. On je padel pri cesarju v "nemilost \ torej je bil on kriv, da so biliAvstrijci tepeni. Ali preden je prevzel po-veljinštvo severne armade, je prosil in prosil cesarja. naj ne postavi iioIhmiíIi nadvojvod poti njegovo komando. Prosil je zainan, in potem je bilo tako. kakor je vedel naprej. Visokorodni gospodje so bili neumni kakor noč, ampak prevzetni kakor rimski imperatorji, in vsakemu se je za malo zdelo, da bi ubogal vrhovnega poveljnika, ki ni imel uiti modre krvi v svojih žilah. Na svojo pest so streljali kozle, pa take, da je moral vsak feblvcbel spoznati neumnost. Kljub temu, da je bila Avstrija takrat črna od pruskih batin, je ostal tudi nadalje trden zakon ,da mora biti vsak llabsbur/an že po svojem rojstvu veleiim, zlasti pa neprekosljiv strateg. Nepristranska zgodovina, katere seveda ni v šolskih knjigah, nam sicer kaže. da je baš habsburška tamilija'posebno degenerirana iu le izjemoma je štela nekoliko pametnejših članov, ki so pa, čc je bilo kakorkoli mogoče, pobegnili in skušali postati navadni meščani. Prav tisti, ki niso imeli toliko pameti, pa dobivajo visoka mesta, in na vojni postajajo glavni poveljniki. Prisegati ne bi hoteli, da bi bila Oorica še •lanes avstrijska, če bi poveljeval namesto ereher-eoga drug general. Zmaga in poraz so reči. ki ' niso odvisne le od komandanta in od ničesar dru zega ne. lia/lili tega ima poveljnik svojega gc-neralštabnega šefa. ki ima, če je sposoben, važnejšo besedo od poveljnika. Ampak toliko vpliva ima ta vendar, da lahko pokvari najboljše na črte iu najboljšo izvedbo. Za vsakega drugega človeka, preden ga po stavijo na važno mesto, velja pravilo, da sc mora naučiti, kar je potrebno za njegovo delo, in da mora svoje znanje dokazati. Za nadvojvodo j< drugače. On inora biti rojen; s tem je vse opravljeno. Tako pa ni le na vojni. V mirnem času ni bilo nič drugače. Skoraj vsi generalni nadzorniki v armadi so bili nadvojvode; nekateri so bili poveljujoči generali; na kakšnem od Iuomuu^ mestu je bil vsak. Cesarski smrkavec, ki si še ne zna prav hlač zapeti, je že lajtnant. lu to sega še dalje. Kljub revoluciji in zakoniti enakopravnosti stanov veljajo šc dandanes aristokratične pfedpravice, in sicer zlasti tam. kjer napravijo lahko največ škode. Prelistajte seznani namestnikov in deželnih predsednikov, policijskih prezidentov in predsednikov visokih sodišč, sekcijskih načelnikov in okrajnih glavarjev; našli boste med njimi večino knezov, grofov ali pa vsaj baronov. Ministrski predsednik že po nekakšni tradiciji ne more^mstatt, kdor ne pripada višji aristokraciji. Ako postane navaden plebejec okrajni glavar, ima večinoma že sive lase na glavi; grofi so bili z 28 leti okrajni glavarji. Za nekatere kavalerijskc polke velja nepisan Svojih cesarskih visokosti ne odpokliče Viljem; Franc Jožef mora odstaviti svoje. "Nam jih gotovo ni žal. Ampak zanima nas, kaj to pomeni.' Kdor vzame vsak dogodek zase, pride pač lahko do zaključka, da je Nemčija obračunala z aristokratičnimi predsodki in hoče, da naj odločajo le interesi potrebe. Kdor pa ne pozabi, da so dogodki v zvezi z dogodki, da ima vsak učinek svoj vzrok, kdor opazuje taka dejanja v zvezi z drugimi ter išče v njih nagibe in namene, pride lahko do zaključka, da ima Nemčija poleg ozirov na vojne smotre še druge razloge, ki se vsi skupaj lahko spravijo v enoten načrt. ' V Avstriji je treba, da se bolj privadijo vr-.hovni vladi Nemčije. V ta namen se morajo množiti zahteve iti povelja iz Herlina. To je šola u-bogljivosti. Avstrijska armada se mora še bolj spraviti pod nemško višjo komando", in^ za to je bolje, da niso nadvojvode na poti. Članom cesarske hiše je za monarhično vlado aitneje ukazovati in jih kritizirati, kakor če so na njih mestu navadni generali. Poučno je pa tudi to, s kakšnim mazilom se zdravijo bolečine odstavljenih nadvojvodskih veličin. Včeraj vojaški komandanti, postajajo danes protektorji akademij znanosti in umetnosti; eden na Dunaju, eden v Pragi, eden v Krakovu. Vojaščine so se ti gospodje vsaj nekoliko ličili. In vendar niso sposobni. O znanosti in u-metnosti ne vedo niti toliko kolikor kakšen dilc-tant: pa so — sposobni! Seveda, saj so člani takih akademij sami civilisti, ki si morajo šteti za čast vseh časti, «la smejo priznavati nadvojvodo za poglavarja, tudi če je neveden kakor njihove pete. Tako se v Avstriji oficielno ceni znanost in umetnost. In kdor to vpošteva, lahko razume marsikaj avstrijskega. Iz Haaga poročajo, tla so konfiscirale nemške oblasti v Bruslju stopetdeset miljonov dolarjev -(trideset miljonov funtov), ki so jih dobili v zakladnicah belgijske Nacionalne banke. Izdale so pa banki potrdilo in obljubile, da ji vrnejo denar s petodstotnimi obrestmi dve leti po koncu vojne. Torej ne tatvina, ampak pošteno posojilo? Satno malo prisilno. — Ce bi si jaz na tak način poizkusil izposoditi iniljoneck od Kockefeller- ju V Avstriji in na Ogrskem zalotijo šc vedno kakšnega oderuha, ki se hoče obvojni liedi na račun ljudskega stradanja čez noč obogatiti. Sodišča obsojajo take zločince na leto, dve leti ječe. Kakor je videti, ne oplašijo te kazni drugih. To je razumljivo. Oderuh se ne briga za sramoto, ki jo prinese kazen. On računa. Iu račun mu. po-kazujc, da mu prinese par mesecev odiranja in dve leti ječe bogastvo, ki zadostuje za vse življenje. Kadar se vrne iz zapora, mu ni treba več skrbeti za stare dni. In ker si tedaj lahko najame stanovanje na Krszchet Koerut ali na Schot-tenringu in se vozi v avtomobilu in daje soarčje, mu tudi sramota ne tlela preglavice. Z denarjem odkupi tudi to. Zopet naloge? Uredništvo Proletarea je na tem mestu že večkrat govorilo o nalogah socialističnih organizacij, in če zopet ponovimo besedo o teh nalogah, je to samo znak, da se zavedano, kako rade sc pomešajo te naloge v delu drugih nalog, ki prihajajo iz sočasnih drugih potreb, tal strani podpornih, uuij-skili ali prosvetnih društev, katere vzdržavamo, kjer se te naloge takorekoč izgube, kar pomeni izgubo naruvno tudi za našo umerjeno aktivnost. Da bodo te naloge bolj kompaktne iu vidne, ter tako zavarovane pred izgubo v vrsti drugih nalog, ki jih imajo slučajno člani J. S. Z., jih podaja tajništvo J. S. Z. ponovno v nasljed-nih točkah: Dolžnosti krajevnih organizacij. 1. Pridobivanje naročnikov za socialistično časopisje. 2. Prodaja socialističnih knjig in brošur. 3. Pridobivanje novih članov za klub. 4. Zbiranje fondov za socialistično izobraževalno delo, kadar zahtevajo potrebe in razmere. 5. Prirejanje javnih shodov, kadyr je mogoče dobiti dobre govornike, za kar je potrebno razviti dobro reklamo. (i. Razdeljevanje letakov in poučnih knjižic v svoji okolici, in to vsaj enkrat na mesec, z vso pozornostjo, da dobe vsi volilci čti-vo direktno v roke. Izvrševati je to delo sistematično, tako du o-pravlja vsak član svoje delo iu da se ne izgublja s podvojenim delom čas in denar. 7. Seje kluba je obdržavati najina nje enkrat vsak mesec; potrebno bi bilo, da se obdržavajo večkrat, zlasti če so na dnevnem 'redu važne stvari, ki jih prinese s seboj čas. Navada naj bo, da se nobena seja ne konča prej, dokler se ne zaključi in odobri kakšen načrt za izvedbo socialistične propagande. H. Vodi naj se točen zapisnik vseh socialistov v okraju, kjer se klub nahaja, da se ob času volitev registrirajo in da se jim na tu način omogoči na volilni dan volitev. S tem v zvezi je tudi naloga pozvati vse tiste, ki še niso državljani, tla sc pripravijo na to, tla postanejo, se o pravem času registrirajo in udeleže bodisi lokalnih ali splošnih volitev. 9. Izvoliti jc poseben odbor, ki naj na .voliščih pazi, tla se štejejo in vpišejo v tozadevni uradni zapisnik socialistični glasovi, kajti če ti niso vknjiženi, se ne štejejo iu jc zastonj vse glasovanje. Do tega ima pravico vsak klub. 10. Polagati jc treba važnost na to, tla obiskujejo člani County komiteja, kjer obstoji in imajo naši klubi tamkaj zastopstvo, seje County organizacije. Tam je treba zasledovati vse akcije stranke, ki pridejo na dnevni red ter o njih poročati na prihodnji seji pri svojem klubu. 11. Potrebno je prirediti, kadar dopuščajo razmere, skupne sestanke, kjer se lahko razpravlja in debatira, z namenom, da se člani privadijo govorništvu. To so točke, na katere je piola-gati važnost posebno sedaj, ko stojimo pred predsedniško kani-, panjo in splošnimi volitvami, kajti ni dovolj da samo sejemo in žanjenio, treba Im tud« skrbeti, da pride požeto v žitnico in mlin, če hočemo*, da postane to enkrat naš užitek. Hrez vodstva teh računov je vse naše tlelo brez vsakega pomena. Tajništvo J. S. Z. DELAVCI! Oktober je na pragu. Veste li, kaj to pomeni? Oktober je ZADNJI MESEC pred letošnjimi nacionalnimi VOLITVAMI J« Sedaj nI veC \sak leden, ampak xJjaft dan dragocen Vsak socialist mora ;deli, ti« tloseJe njegova stranka čim >eOji uspeh. Vsak sticialisl vc. tla bomo prihodnja leta tem bolje napretlo*ali in do»e*ejo delavci tem vei uspehov, Cim ve£ bo \ rnzih zakonodajnih zastopin socialističnih zastopniK? Vsak sociali»! vc, tla bi sc prenehalo kritično preganjanje delavcev /lasti ob ¿asih strajka povsod, kjer bi Imeli socialistične uradnice. socialistične pra%JdniK.e, socialistične sodnice, socialistične ierife. Nikjer se nc bi bilo treba bati, da se bo zlorabljala milica zoper delavce, ki »e na polten način bojujejo /a svoje pravice, kjer bi bil socialist £utierner. Dobili bi /akonc, ki bi onemogočili brutalno izkoriščanje delavcev, zakone, ki bi zagotovili delavstvo krajii delovni čas in poštene minimalne plače, zakone, ki bi dali delavcem resnično varnost > tovarnah, delavnicah, jamah, na Železnicah in pri delu spli h, zakone, ki bi onemogočili napade n.-i linije in njih blagajne, kjerkoli bi odlt>čevali socialisti t) zbornici. Da se dosc>e uspeh, je sedaj potreba agitacija od moza do moka. Vsak zaveden delave» mora sedaj biti agitator za kandidate socialistične stranke, ki je edina stranKja delax)st%Ja AmerikJ. Ako bi imela ameriška mesta socialistično upravo, bi bilo vprašanje kruha kmalu rešeno. Napravile bi sc mestne pekarne, ki bi prodajale kruh za lastno ceno, kakor s«' je v Kvropi, zlasti v I-tnliji zgodilo v raznih mestih. Iu povsod se jc obneslo. BERGERJEV ODPOKLIC. (Konec z 2. stolpca.) Temeljitost sc pa pospešuje, čc se slišijo argumenti in protiargu-inenti. Odbori, v katerih se le kima, so najslabši; polemika je o-življujoč in ustvarjajoč element. Dobro in koristno je torej, tla je iniciativa iz Marion County poražena. Hilo bi le želeti, da bi bilo v stranki tuauj takih nepotrebnih iniciativ, pa več stvarnega dela. Kadar ho tako, bo tudi več stvarnih uspehov. Nemško avstrijska zvestoba. Socializem Vse države, ki so angažirane pri sedanjem I krvavem plesu v Kvropi, se trudijo, da bi kolikor mogoče ponižale nasprotnika in mu pripisale razbojniške namene, aebe pa pokazale svetu v bleščeči plemenitosti. ' Sovražnik j.- brutalen egoist, ropar in barbar; ampak mi se bojujemo za ideale." Tako se trobi na eni strani, tako s«« trobi im' drugi strani. V resnici so pohhlepui roparji na o-beh straneh in obe skupini se bojujeta za popolnoma materijalistieiie, zemljiško osvojevnlne in kupčijsko osvojevalne -cilje. Tega seveda noče nihče priznati. Posebno si prizadevajo v Nemčiji in v Avstriji, da bi čimbolj idealizirali svojo vojno. Za lepe fraze, ki so vedno vplivale na mase, niso v zadregi. Kna teh fraz, ki posebno lepo doni, je "zvestoba". Da bi obdali svoje hudodelske, od nog do glave okrvavljene vlade in zlasti svoje zločince na prestolih s čimbolj žarečiiu sijajem, posegajo tudi v preteklost. Tako je šel po avstrijskem časopisju članek, katerega je objavil tudi habshuržaiiski "Slovenec" kot "zanimivo zgodovinsko reminiseeneo." V njem so pripoveduje sledeče: "V sedanjem času, ko imata Avstrija in Nemčija vojsko na dve fronti, proti Franciji in Rusiji ne glede na druge sovražnike, je brez dvoma zelo zanimivo vedeti, kdaj iu kako sta se za možnost takega slučaja ob državi z» skupen nastop odločili. % O tem nam govori objavljen dnevnik bivšega nemškega kanclerja kneza pl. Hohenlohe. Iiis-nr.fek je odstopil dne 'JO. marca I. 1H!MI. V teh kritičnih dneh j»- bil knez Hohenlohe v Berlinu. Da je Bismarck odstopil in si je Viljem druzega moža izbral na njegovo mesto, so bila seveda kriva razna nasprotja.* .vmpak poleg drugih gotovo tudi to, da je hil Viljem glede zunanje politike drugih misli kakor je bil Bismarck, zlasti kar se tiče zveze med Nemčijo in Avstrijo, Hohenlohe piši o tem v svojem dnevniku. Ko sta z velikim vojvodom badenskitu govorila o padcu Bism ireka. mu je ta reki 1 sledeče: "Vrh tega je še prišlo nezaupanje cesarja v zunanjo politiko kneza. Cesar je imel stimnjo, da h rt če Bismarck voditi politiko po svojih cesarju nepoznanih načrtih, pustiti Avstrijo in trozvezo in se z. Rusijo sporazumeti, tlnčiin cesar noče tega iu drži na zvezi." Nadalje. Ueneral pl. Hetuluek je povedat knezu Hohenlohe to. kar je cesar naznanil poveljujočim generalom: "Potem je dejal cesar generalom, da hoče Husija Bolgarijo vojaško zasesti in da si.želi za ta slučaj nevtralnost Nemčije. Cesar je dejal, da je avstrijskemu cesarju obljubil, da ostane zvest zaveznik in da bo besedo držal. Zasedcnjc Bolgarije od strani Rusije pomeni /.•». Avstrijo vojsko in on ne more pustiti Avstriji» na cedilu.'' iz tega, kar je Hohenlohe ta čas izvedel, si je napravil sledečo sodbo, katero je zapisal v svoj dnevnik: "Vedno bolj se mi dozveda. da sta prišla cesar in Bismarck navskriž zaradi. ruskih načrtov. • Bismarck je hotel Avstrijo pustiti. Cesar pa hoče z Avstrijo iti tudi v slučaju, da se zaplete v vojsko z Francijo in Rusijo. Odtod si razlagam Bis-marekove besede: "Cesar Viljem dela politiko kakor Friderik Viljem IV ; To je črna točka v bodočnosti." Če hočemo te stvari prav razumeti, je treba sledeč^ -dostavit i. Po pogodbi z Avstrijo iz. f. 1*7'». je bila Nemčija dolžna Avstriji v slučaju ruskega napada z v o silo "pomagati. Z Rusijo je pa imela Nemčija pogodbo, da ostane nevtralna, ako je Rusija napadena Iz. tega jasno sledi, da bi morala Nemčija po tej pogodbi ostati nevtralna, ako l»i Avstrija Rusijo napadla. Ta možnost po Hohenloheovih nazorih I. 1X!'0. ni bila izključena, ker bi pomenilo z.isedenje Bolgarije za Avstrijo "casus belli". Rusija si je pa hotela ravno za ta slučaj osigurati nevtralnost Nemčije. Zato je hotela pogodbo z Nemčijo ravno I. 18!K) zopet obnoviti. Ravno ob tej priliki se je pokazala slaba stran te zvezne kompliciranosti.. Na ta način bi se lahko zgodilo, da bi smatrala Rusija Avstrijo in narobe Avstrija Rusijo za napadalca iu bi od Nemčije oba lahko zahtevala: eden pomoč, drugi nevtralnost. Ta stvar se ni dala več združiti. Ko je prišel i. 1 him;. govor na to dvojno zvezo Nemški zrakoplovi so zopet napadli London in nekatere druge angleške kraje. To ni nič novega več. Senzacionalen vtisk je napravil le prvi polet zeppelinov čez kanal; stvar, ki se tolikokrat ponavlja, pa izgu li sčasoma svoj* "čar". ' Nekdaj >c je tak zračen napad na London smatral za izrodili: pr.'grete fantazije; ko so angleški novelisti po iznajdbi Zi ppelinovega zrakoplova pisali o takih nrpadih, so se jim v Nemčiji rogali iu dejali, da imajo bolno domišljijo. Vojna je izpremenila ta "izroilek prevroče fantaziji" v krvavo resnico. To dokazuje, da se beseda "ni mogoče" pre-l'ogo to iu brez pravega premisleka rabi. Pa še nekaj druzega nas uče ti napadi : Kažejo nam. kakšne velikanske nezmislenosti tiče v metodah vojskovanja. kljub temu. da je baje glavni del pre-tnšen s polja surove sile v področje uma. Pri zadnjem napadu je bilo trideset oseb ubitih, sto-petdeset pa ranjenih. Bili so civilni ljudje. Poškodovanih je bilo nekoliko privatnih hiš. Kdina ško da. ki bi mogla imeti nekoliko vojaškega pomena je bila storjen» na neki železniški postaji. Za to Sta bila Nemcem uničena dva zrakoplova. I bijanje civilistov je povsem brez obzira na človečnost iti na mednarodno pravo vojaško brez pomena. Materijalna škoda, povzročena na Iršali ne vpliva na bojevanje nič več, kakor če človek za fronto kihne, razontega ni ta škoda v „obenem razmerju s stroški iu napori. Hi jih povzroča tak polet. Ce se vreme v poštev, da so v nemškem državnem zboru, je dejal baron pl. Marschall o težkočah te posebne zvezne zapletenosti: Vsa čast državni umetnosti kneza Bismar-cka, ampak nam se zdi ta sistem zavarovanja na dve struni preveč zamotan iu nam lahko vzame, kar je za nas največje važnosti: zaupanje. Cesar Frane Jožef je pri svojem obisku v Berlinu dne LI. avgusta lMM!l govoril o "bratstvu in "tovarištvu med hrabro armado prijatelja iu zaveznika, ki stoji njegovemu steu tako blizu, kakor lastna armada, ( cz pol leta na to je nastopila kriza. Cesar Viljem je dejal svojim generalom, da je obljubil avstrijskemu cesarju zvesto zavezništvo, in da ho to obljubo držal. Zvestoba za zvestobo je postalo vrhovno načelo novega kurza v zvezi med Avstrijo in Nemčijo. To načelo se danes izpolnjuje. Zvestoba v sili in v smrti!" Taka je ta "zgodovinska rcmiuisecnca.'' Ofi-cielna zgodovina se vedno piše tako, zato pa tudi ni nič vredna za tistega, ki išče resnico. O sporu med Bismarckom in tedanjim mladeničem Viljemom. ki je privede) do Bismarekove detnisije, nam govore še drugi viri, iu vsaj nekateri izmed njih so bolj zanesljivi kakor Hohenlohov dnevnik. Olavni vzrok razkola meti Bismarckom iu Vilčkom je. bila do oblakov strmeča domišljavost v samega sebe zaljubljenega mladega kajzerčka. Njegove "misli" o zunanji politiki so bile pa zelo piškave, in najmanj jih je narekavala kakšna "zvestoba." Za Bismarcka seveda ni imela ta beseda nikdar pomen. Mož "krvi iu železa" ni bil nikoli sentimentalen. Ce je bilo treba za njegove namene falsifikatn. je falsificiral; če je bilo treba pr« lomiti besedo, .jo je prelomil. Namen mu j«' hil vse, sredstvo pa .j«' bilo namenu po«lrejeno. Bismarck ni bil edini državnik s takimi načeli. V kapitalistični družbi je vsaka politika taka. Vsa razlika j«* v tem, da j«' Bismarck bolj natanko vedel, kaj hoče in da je bil odločnejši, vsled tega tinli hrezohzirnejši od drugih. Kako visoke stoje interesi nad čuvstvi in idealizmi, liani pa kaže prav v sedanji vojni sto slučajev; Turčija. Bolgarska. Italija, Ruuiunija. Urška t«i so vse dokaz.' v velikem. AinjMk meil Nemčijo in Avstrijo je zvestoba pravijo. Neumnost! Med Nemčijo in Avstrijo j«' prav toliko zvestobe, kolikor je med njima skupnih interesov. Bismunck je bil znan zaradi svoje politike, ki j«' i-mcla vedno "dve železi v ognju." On bi bil šel z Avstrijo, «m bi bil šel z Rusijo kakor bi bolje kazalo. Tako bi bil šel rutnunski Ferdinand, tak«» bi šel grški Konstantin. Tako bi sel pa tudi Vil-ček. I«' če bi bil prepričan, da mu bolje kaže. Nemška jiolitika j«' imela vedno simpatije za Rusijo, namreč za ofieielno, carističuo Rusijo. Da j«- šla Nemčija z Avstrijo, nima tmhencga drugega vzroka, kakor t«-ga. da j«* zaradi svojih interesov p«»-trebovala Avstrijo. D<» Bagdada ji ne bi pomagala Rusija; «la pride čez Balkan, ji je bilo treba avstrijski' zveze. In če noče izgubiti svojih ciljev, mora gledati, da ne bo Avstrija tepena. Ako bi bili pri prvem prodiranju prišli Rusi čez Karpate v Budimpešto in čez Krakov v Prago, bi bil Berlin prav tako v nevarnosti kakor Dunaj. Lastni interes j«' bil tista "zvestoba", ki ,j«' prišla Avstrijcem v Karpatih in ob Savi na pomoč. Sicer pa zgodovina t«' "zvestobe" se ni zaključena; bomo /.♦' videli, kaj se še lahko razvi je iz. '».j«'- . Verjamemo, da "ljubi" Viljeniova Nemčija Avstrijo. Tako jo ljubi, da bi jo vso požrla. Ne-. koliko jo je že začela goltati. Iz same "zvestobe". S takimi frazami slepe narode. S pravljicami o "zvestobi v sili in v smrti" jih gonijo res v smrt za interese monarhiztna in kapitalizma. Vsaka taka zvestoba pa velja toliko časa, dokler s«* nezvestoba bolje ne izplača. Beseda «» zvestobi bo imela globokejši pomen, kailar ne bodo materialistični interessi tako veliki. da zatirajo vse «Irugc. T«i bo h* t«'«laj mogoče, kadar s»* umakne kapitalistični sistem socialističnemu. T«'«la,j izginejo gospodarska vprašanja v sedanjem zniislu; socializem odpravi boje med razredi, k«'r v njegovi družbi ne bo razredov; socializem odpravi tekmovanje med kapitalisti ene dežele in med raznimi kapitalističnimi deželami. Na mesto teh bojev postavi solidarnost interesov. In ta solidarnost bo trden temelj zvestobe. Nemci izgubili dva zeppelina;* so pravzaprav še znatno povrh pla« ali, ka.jti približno tniljon je veljal tak zrakoplov že pred vojno, sedaj, ko so jih povečali iti ko je vi-s mnterijal poskočil v ceni. so g«itovo še dražji. Taka ji* mod rest modernega vojskovanja. ki jo plačujejo narodi s svojo krvjo iu z vsem. kar imajo. Ce je .verjeti Reuterjeveniu poročilu iz. Atn-tfcrdahia. s«* pripravlja na Nemškem ostra notranja kriza. Vscnemei se trudijo ua vse mogoče načine, da bi še preti otvoritvijo državnega zbora vrgli kancelarja Bethina;ui llollvvega. "Berliner Tageblatt " pravi: "Napetost v ozračju državne politike j«' dosegla tako visoko sti pnjo, da s«' mora izvršiti eksplozija, če nima država pretrpeti trajne škede." Reuterjev dopisnik pravi. xda je spoznati iz vsenemške 'National Correspond«'4nz , da zahtevajo vscnemei brezobziren boj s podmorskimi ladjami in smatrajo Bet binarni llollvvega za največjo zapreko tako "odločne kampanje". Pred kratkim j«- sprejel državni finančni tajnik dr. Ilelfferieh zastopnike nemških gospodarskih «Iru-št«'v in je dejal v svojem nagovoru: "Nihče ne more tajiti, da Nemčija hudo trpi zaradi angleške hudodelske trgovske vojne in da mora nemški narod v tretjem letu vojne «loprina-šati največje žrtve in hudo trp«'ti. Toda nenavnd- IVavim "patriotom" se človek sicer zameri, ako pravi, «la so razmere v vsakem oziru bolj ma lenkostne kakor drugo«! in da pravzaprav nismo zato majhen narod, ker nas ni mnogo po številu, temveč zato, ker je naše življenje malenkostno. A če bi se imelo v vseh rečeh poslušati patriote, te-daj bi narod najbolj sigurno propadel: vsekako je resnica gotovo vsaj toliko važna kakor patriotizem. Iu resnica je. da je horizont pri nas povsod omejen, «la nikjer ne najdemo velikih p«*Jez, da vlada na vseh koncih iu krajih strah pre«l "novo-tarijami", da so naše glave le glavice, naše duše le dušice ... in «¿ilj»' ¡/.poznavarno le tedaj, ako nam skačejo pet ped i j pred nosom. Zuto se tudi ni čuditi, da je socializem Slovencem po priliki tako znan, kakor deveta dežela. Iii če naša inteligenca večinoma ne pozna temeljnih naukov socializma, je h* logično, da ne razmišlja niti o pogojih za realiziranje njegovih te«irij, niti o njegovih praktičnih posledicah. Topatam se sliši kak šuo frazo, ki je tako cena kakor otrobi, in to s«* imenuje potem znanje. Ljudje, ki so slišali ue-kaj zvoniti o materializmu, se odrežejo pri priložnosti, da je socializem materialističen — pa krepko pljunejo, kajti za idealista, ki reši domovino sedemkrat na teden, ako j«- vino dobro, je mate-rializem živaljskega značaja. Kdor se bojuje za materialne reči je trehuhar, hleali pa so tist«», kar nas loči o«I živine. Včasih s«* to globoko prepričanje za tr«'tio-t«'k omaje. Ako se pojavi v Nemčiji kakšna 'It*x Heinze' na obzorju, ako vzraste na Francoskem kakšna "afera", pa posežejo socialisti krepko vmes. tedaj pravi ta ali oni, da je socialnademo-kraeija pač tudi napredna stranka. Kadar je stvar končana, pa zadnni zopet star pesem: Kh, vse za želodce, samo za želodec. ot 11 ovo bi bil socializem tudi tedaj resen in važen, ako bi imel edino nalogo, nasititi razne želodce. Toda preureditev družbe ni le vprašanje za lačne iu za raztrgane, temveč tudi za tiste, ki jim ideali niso prazne fraze iu puhel lišp, ki žele, da bi se razvila znanost umetnost in literatura, ki hrepene-po višji kulturi. O sedanjem stanju kulture se sotli lahko pesimistično, pa tudi optimistično. Napredka se gotovo ne more utajiti; priznati se mora tudi. tla prinaša marsikakšen plod razvoja tudi proletariat!! koristi, če tudi lie t«»liko kakor posedujočim razredom. Železnica, hrzojav, plinska in električna luč. moderna kirurgija itd. koristi ponekod tudi nižjim slojem družbe. Vendar pa je gotovo, da so plodovi kulture v družbi zelo neenako razdeljeni, a kultura ni visoka, ako je število iznajdb veliko, temveč ak«i prinaša mnogo koristi; toni višja je, tini splošnej-ši je njen dobrodelni vpliv. V čem tiči pravi pomen Uutenbergove iznajdbe' Pisati in citati so znali tudi poprej nekateri ljudje. Ali tiskarstvo je pospešilo razširjenj«* tega znanja iu omogočilo je literarno izobrazbo široko slojev. Vzelo j«' privilegij znanja posameznikom ter naredilo iz njega pravico Vseh. Vstvarilo je široko podlago omiki in milijonom ljudi je odprlo pot do kulture. A tudi tiskarstvo samo zas«* ne !>¿ moglo roditi tistih uspehov, ki jih «laues opazujemo, ako ne bi bile druge, iz družabnih razmer izvirajoče okolnosti podale iznajdbi praktičnih posledica. Br«'Z napredka ha. polju šolstva tu«li tiskarstvo ne bi moglo prinašati tako obilnih sadov in ne bi moglo posredovati tako širokim slojem znanja, kakor gii danes posreduje. Vir tem razmeram pa je ista moč, kateri je pripisati vsako družabno organizacijo in vsak napredek: Potreba Kapitalistična družba potrebuje neko svoto inteligence za industrijo, oil katere živi, in zato si vzgaja ljudi, ki znajo citati, pisati, računati, ki poznajo tehniko itd. Vstvarja si živ rezervoar, iz katerega lahko zajetna, kakor se ji poljubi in kakor potrebuje - ročne delavce, priganjače, uradnike, tehni-čarje. pravne zastopnike itd. V tej družbi služi vse kapitalu, posredno ali neposredno: In kulture imamo ravno toliko, kolikor je kapitalizem potrebuje. To pa je neskončno majhen tlel tega, kar bi družba kot svota vsili svojih udov potrebovala. Kdor želi več duševnega življenja, višje kulture. mora želeti tudi drugo družbo, ker se .mu v sedanji želje ne morejo izpolniti. Kapitalistična družba producirá idealno blago poglavitno za no slaba lanska žetev je pokazala, «la se Nemčija ne mor«' premagati z lakoto." Da je brezobzirna podmorska vojna konjiček šovinistov v Nemčiji, ki sanjarijo, da prinese tako vojskovanje Nemčiji absolutno zmago, in sicer zmago v najkrajšem času, je ž«' davno znano. Vemo tudi. kako si predstavljajo to vojskovanje; vse la«lj«* naj se brezobzirno potapljajo p»» zgledu Lusitanije. Nobene besede ni več treba «> tem, «la so barbarstvo takega vojskovanja ne more opravičiti z nobenimi nacionalnimi ali vojaškimi interesi. Vojna je sama na sebi barbarska,loti« me«l vzamem tlim ubijanjem vojakov in med potapljanjem žen in otrok je vendar še nekaj razlike. Razun ti-ga j«' pa v vsenemškrh kalkulacijah tudi precej debc-la zmota. Nemčija j«' dovolj dolgo praktieirala brezobzirno ^vojskovanje s podmorskimi čolni; tla je to vojskovanje napravilo njenim sovražnikom mnogo ¿kode, se ne da tajiti, ali zmage ni prineslo in miru ni pospešilo, ampak ga je l«> potisnilo bolj v daljavo. Švicarskemu zveznemu svetu so Inli od raznih strani podani predlogi, naj stori korake pri vojskujočih se državah za posredovanje miru. Zvezni svet j«- odklonil vse te predloge, Češ da ni primerni čas /a tako posredovanje. Z ozirom na to. ds so vse vlade trdno namenjene nadaljevati vojno, ima zvezni svet s svojega stališču celo prav. gospodujoče razrede iu dovoljuje samo toliko sredstev, kolik«ir je v ta naiinii potrebno. Kvalitativno in kvantitativno je ta produkcija odvisna otl potrebe in volje kapitalizma. Vsi faktorji kulture postanejo ua ta način sužnji kapitals. Znanost, umetnost in tlelo je degradirano. Nobeden teh delov se ne more razvijati, kakor bi to naravni pogoj i dovoljevali, temveč sam v mejah vladajočih družabnih razmer, ki so jako ozke. Ca tudi uianchestersko načelo ni prišlo povsod i|o splošne veljave, je pridobilo vendar toliko praktičnega pmcua, da se je pričel ua vseli koncih in krajih hoj vseh proti vsem in da divja boj za obstanek v najpriiuitivuejših oblikah. Neizmerne in neprecenljive moči absorbirajo čisto na vadni boj /a kos kruha. Materialna eksistenca — to je v kapitalistični družbi glavna skrb spodaj in zgoraj, meti podjetniki iu meti delavci: a ta skrb ubija neprenehoma duhove, ki iih je pri rod« morda prcdestiiiiraia /u velikanska tlela. S statističnimi podatki bi se prav lahko dokazalo. «la je materialna beda uničila celo vrsto talentov, ki bi bili kot učenjaki ali uiiictuiki lahko podali s vet u krasne sadove. Nobena statistika pa nam ne more povedati, koliko takih talentov je propadlo preden so sami sebe izpoznali, ali pa pozneje v groznem neusmiljenem boju našega življenja. Slovenci so majhen narod; a že naša novejša zgodovina ima dosti primerov za to. Koliko pa je tistih, o katerih svet nič ne ve, ker morda sami niso vedeli ničesar ali pa premalo o svojih močeh)! Včasih se objavi v literarnem ali v umetniškem sv«*tu novo ime in časopisi pripovedujejo, tla je bil novi mož poprej krojaški ali mizarski pomočnik, podrejen policijski uradnik ali pa (Miti puh. In svet sc čudi. Morila pa je bolj čudno, da se pojavi tako malo enakih talentov. Tisti, ki pridejo tako na p «vršje. so zadeli veliki dobitek v loteriji, življenja: tisti, ki ne zadenejo niti male auibe, ostanejo skriti, a njih število je gotovo veliko večje, (lotovo n«' pride vsako uro kak Kdisou ali Uorkij na svet; a premoženje se ne sestavlja iz samih cekinov, temveč tudi iz. kron iu iz vinarjev. Duševnemu bogastvu človeštva bi prišli tudi manjši talenti v prid. a pogostoma se tudi prav veliki čisto izgube. Nnjph dovitejši utnovi so bili navadno v ni-žavah življenja dtfma. Kar jih .j»' prišlo iz visokih krogov, je bilo jako malo. A njih pot je gladka. Ako imajo res kai duševnih moči.jih veliko lažje porabijo in veliko lažje pridobe priznanja, kakor tisti, ki pridejo iz. proletarskega sveta tor m o-rujo bojevati za vsak korak in v tem pojil lahko poginejo, preden pridejo «lo prve etape. Ogromna masa neposetlujoeih. ki j«' dala '»vetu celo vrsto sijajnih umov, katerim se je sreča nekoliko na-smehljala. mora imeti še več tega blaga, I«» da solnce sreče nanje nikdar iic posije. - V kapitalistični družbi je izobrazba in vzgoja, ki jo učenjak .umetnik, literat potrebuje, odvisna od denarja. V kapitalistični družbi je znanost, umetnost. literatura in predmet kupčije. Vse to pač jasno tloki.zuje. da je svoboden razvoj teh kulturnih faktorjev v sedanji družbi nemogoč. Prvi pogoj za razširjenje in za povzdigo, za osvoboditev duševnega življenja j«' odstranitev boja za materialni 'obstanek. V družbi, ki ne bi služila samo intercsoyt enega razreda, bi se morali vsi utnovi svobodno razvijati; ker bi odpadla odvisnost otl kapitala, In hodila znanost in Umetnost lahko po tisti poti. ki bi si jo sami izbrali. Ako bi družba bila družabna potreba identična s potrebo splošnosti in t«'.j potrebi bi se tem bolj zadostilo, čim bolj bi sc vse torej tudi duševne moči razvile. Družba bi bila iz lastnega interesa prisiljena, ustvariti vse pogoje, «la pride vsak talent lahko na «lan in da lahko doseže najvišji naravni vrhunce. Ker bi morala kultura celi družbi napraviti življenje bolj prijetim in udobno, bi bila glavna naloga družbe, vsako kulturno tlelo olajšati: na široki podlagi splošne kulture bi se duševno življenje brez ubijajoči!) materialnih skrbi povzdignilo na višavo, ki j«' danes uiti v fantaziji ne moremo premeriti. In to je morda največji pomen socializma. Ktbin Kristan. Organiziraj sc in pomagaj druge organizirati • to je prvo pravilo za socialista. Narotli, ki s¡ /ele miru in bi gotovo radi sprejeli paiiietno posrt dovanje. nima.jo besetle. Whiski zV'zri svet je sklenil, «la se nndaljvi zakonotlajua «loba sedanjega nemskega parlamenta, ki bi se moral nieseca januarja raz.pt /"'ti, za lelo «Ini Volitev meil vojno torej tic ho. Tudi «loba alzasko lorenskega dezel liega hora je |m>-daljsana za lelo «Ini. Vloge v poštnih hranilnicah so se meseca a v «rust a pomnožile skoraj za pet niiljnnov dolarjev. To j«» največji dosedanji rekord in znamenje "prospérité!e. Ampak čigave prosperitete? Najzanesljivejše sredstvo, da pridobite VOLILCE ZA SOCIALISTIČNO STRANKO, ie to. da pridobite 4 Proletarcu" naročnike Kdor bo redno čitnl 41 Proletarca", bo moral spoznati, da želi sam sebi hudo, če gltisuje pri volitvah drugače kakor SOCIALISTIČNO. spod Mruz med nus. In Bog ji'1 obvaruj tega, da bi se zanašali na rezultate preiskave. sledila druga mesta, sedaj se je izvršilo tudi v Chicagi. Hlebček, ki je doslej veljal 5 centov, se sedaj prodaja po 6 centov. Peki so seveda ubogi reveži. Pravijo, «la je moralo od 1. maja 1.16 mojstrov opustiti obrt. ker so delali s samo izgubo. Pred dvema letoma je veljal sod moke 4.12 dol., pred dvema tednoma 7.75, sedaj pa 8.10 dol. (V je res, da delajo peki z izgubo. zakaj se tako upirajo zahtevi, »la naj objavijo svoje stroškovnike? L. V. Kstes, ki je študiral produkcijo v 25 pekarnah, v katerih se izdeluje 500(1 malih hlebcev po % funta, navaja, »la sc izdela iz soda moke 357 takih hlebcev, časopis "American Mil-ler" pa pravi, da sc jih v velikih modernih pekarnah la'hko izdela do 420. Resnica je. da imajo v Evropi v nekaterih vojskujočih sc deželah cenejši kruh iz ameriške moke, kakor mi v Ameriki. Jutri je v New Vorku kritičen dan. Ce se danes ne zgodi kaj posebnega, se prične jutri zjutraj splošna stavka. .................. : StranKa i: KLUBOM J. S Z. NA ZNANJE V kratkem dobe klubi glasov nicc za glasovanje o pravilih, ki jih je sprejel naš III zbor. Vsa navodila bo najti na glasovnici. Zapisnik zbora se je bil vsled zadržkov, ki so jih imeli zapisni karji, zakasnil, in sedaj nima več smisla priobčevati ga v listih, pač pa izide tiskan v formi letaka in ga bo dobil vsak klub določeno število. To naj vzamejo klubi na znanje. Tajništvo J. S. Z. ZAKAJ JE PREMOG DRAG? Zvezna trgovinska komisija je uvedla preiskavo, da dožene, zakaj je premog drag. Glavno sta dva argumenta, katerima hoče priti na sled: Ali povzročuje draginjo zapravijivost v premogovi-ni industriji, ali izločitev konkurence. Komisija ima podatke, da izkoriščajo družbe le najboljše jame in tla zapravijo do 1'5() miljo-nov ton na leto. Kes smo radovedni, do kakšnega rezultata pride komisija. Ali — pravzaprav nismo niš radovedni. To je ena tistih preiskav, ki sc uvedejo z veliko reklamo za dotično komisijo, polagoma pa zaspe ali pa dosežejo uspeh, o katerem naj bi bil volk sit in koza cela. Premog je drag. Kajpada je! Ce se uresniči staro pravilo, da sledi zelo vročemu letu zelo vroča zima. tedaj gorje siroiuasncj-šini slojem, kadar se naseli go- Clcveland, 0. ( lanom slov. soe. kluba št. 27 ! V nedeljo, dne I. oktobra se visi raznašanjc letakov. Vsi sodrugi, kateri so hc javili za razuašauje. in drugi, ki žele pomagati, n.-ij pridejo ta dan ob 7. zjutraj \ kluhove prostore, kjer bodo leta ki pripravljeni. Slovenski sodrugi motajo raz na>ati letal e dve nedelji zaporedoma, zato ker >o tudi hrvatski sodrugi ta posel že dvakrat i/, vršili. Na »lih», .sodrugi, da pokrijemo leg vaega drugega dela vjeli še naš del mesta h nocialisticno li- popravljanje dopisov, ka- tenturo in tako po nvojih imjeeh tero iuyra bita v veeini »lučajev nripomoremo do večje zmage v zelo temeljito, oziroma je treba novembru. vse predelati, in na novo apiaati, Nadalje naznanjam vnem so- ker se od staveev ne more zahte-drugoui in rojakom, da se vi še so-j vati, da bi čitali hieroglife. cialistieui shodi vsako sredo ve- --— čer, 'ob H. ua vogalu St, Clair in I LISTU V PODPORO. 65. ullee. Pridite vsako sredo ve j »Soeialintteni klub štv. 7tf v Kure r in pripeljite svoje sosede iu clid, O., *10.0U. — Ant. Uabrenja. prijatelje. Couemaugh, I'u., 6tk«. - Koeiali- Koutest za 1'roleturea' 'm stični klub štv. 140 v Hartford, bli/.a koncu. Veliko delo je izvr Ari^„ — Skupaj $12.60. Ueno, in uspehi so mnogo večji, Zadnji igkag $386.45. Vsega do kakor sum pričakovali. (Mani klu- dane» $398.05. l»H so )H>kazali, da uiso socialisti ZE 0fm s«uu» po iiuenu, ampak tudi v dejanju. Toda čas odmora še ui tukaj. "Družinski Koledar' v kratkem ZA &TRAJKARJE V OGLESBY. EKIBKtrVITA: N. Dunlch, Filip Uodlna, P. Kokotovicb, Fr. Mxgola. M. rolovuia, J. Krpan. X. P tleh, Alex Du bra vac, Frank Hren. B. tlklč. Pr. ftaus tn V. 8u*a. Frank Patrick, fl tajnik, 803 W. lfaAaoa lUKt, iti I'Uoc, Qfalcafo, IU. > Bajn «kaekutive an vaako prvo an h o t n v mesecu ob I. xv«čer na H03 W Madison Rt. NADKO&NI ODBOR: \lik#- Mavrici», Chicago, IU.; hauieter Kkoaomoff, U%ry, Intl.; I. Celic b, We«t Allia, Wis.; N. Dimicb, Chicago, 111. OXXBOB ZA T1BXABBO. Frank Zuje pre.lsedaik, Alex Dubfavar blagajnik, Pat. Kokotovicb tajaj k, Frank Mrgole in Jo«. Steiner odborniki. t KAKI IZBORNI LINIMENT H! Za št rtfj kujoče elane društvu "Mladi Slovenec" št. 42, Oglesby, i/.i de, in mora priti v vsako hilo, 1111., S. D. P. Z. so darovali: kjer stanujejo naši rojaki, K«m- Društvo'Bratstvo', it. 4, Neff», Hiubi, ki i«l« govornik«, naj s« obrnejo do gl. tajnika. / ARKANSAS: — 8.'». Fort Smith, Ark.— Jugosl. aoc. klub, taj. Frank Crilc, boi 37, Jenny Lind, Ark. He je ne \ »ako tratjo nedeljo v nteseou, v Jennv Lind, Ark. eem oktobra dobimo V našo sredo SNP.I. skupaj $3.00 Društvo »07. llutington, Ark.-^Jugool. •<*. klub, taj. Jno. Jaraovick, B. F. D. Box 167. sod. Kristana, ki bo govoril na "Zavedni Slovenec" št. 4. SDPZ.. ,44>- ,inrfürd' Ark< ~ Tnj,,ik Jübn *rBdtl» Bx " več shodih. Dne 2t>. oktobra se Llo.vdell, Pa., skupaj $4.00. Dru- ARIZONA: — priredi veselic« z igro. Pevski «tvo «Narodna Slogu' št. 67. S.D. 164' ulob*' Aria-Jugual. udru*., tajnik Bartol Gjokovicb, box 1197. odsek je na delu, dramatični od-, P.Z , Seminole, Pa., skupaj W.:i0. COLORADO: — , _ , „ „ sek je na delu, in dolžnost vsake- Društvo "*marnieu" št. 26, S.D. ~ JuS0iL B0€- kluh' uJB,k Ch" 608 ga člana je, tla pomaga kolikor ; P. Z., Kxport, IV, skupaj iW.">0. [LLINOIS: _ mogoče. Ne dovolite, sodrugi, da Društvo 'Slovenska Zastava', št 1. Chicago, III.—Jugoal. aoe. klub, tajnik Filip Oodina, 2S14 Bo. Karlov an», bi bilo vse t«, ogromno delo na M, SDPZ., denny Lind. Ark., svo- 4- HaV Ill.-Jugoilovan.k» »ociahatKui klub, tajnik John Rogel, 427 Bter ramah 20 sodrugov. Kolikor čl a- ta $.">.00. Društvo ' Ljubljana" št. rt. Chicago, lil,—Jugoal. Soc. 1'druienje, tajnik Jo*. Horvat, 1914 So. Kacine nov. toliko agitatorjev za naše i- 37. SDPZ., Barberton, O., skupno Avenue. , w , . .. „ „ , ; , , . j..,.,- ,v .4 , i j. ^....w/ .'0 Chicago, lil.—Ju goala vensko aoc. udruze-nje, tajnik I'etar Kokotovicb, 2J06 deje. U u. Druitvo Jedinost SDPZ. ClvbSurn Avenue. I Stranka nas klice n« delo. Dva št. 7. Claridge, Pa., skupno #2.00. ».">. Waukcgan, III. — Jugoal. aoc. klub, tajnik P. Peklaj. 427 Belvidere St. miljona glasov proti kapitalizmu Društvo 4Vetrnica'it. 13. SDPZ.. 4/ r.*nim"'.i.11, ""^ ,0<> ^^'^"L11 oAndrir11VAiÄ'nBox,S?1" .,•, , .v i • , .. 50. Virden, 111. — Jugoal. aoe. klub, tajaik Sim. Raufii, Box 195. m militarizmu. (Miovimo se te-j Whitney, Pa., svota Dru-i Seje B0 VBako - ne,leijo v n.eaecu ob 9. uri /.jutraj v Minors Hali. lull klicu, sodrugi, vsr kot en iliož. štvo "Delavec", št. 51 SDPZ.. »>". < hicago, ill. — Jugoal. aocialiati^no ndruženje, tnjnik Frauk Maurich, 4150 '<» ......... k" - r"ik",li ««m.PoH-'n^tawl.a. »VOUW..W. Društvo ,4 ¡^'t«.''!!!. - .«¡.Urtii« kl.b, uj.ik F,..k K„k,r.o tičnega boj« lil se pregledajo ll- • Nada st. 20 SDP/.. Huntington, Springfield, III.—Jugoal. a0c. klub, tajnik Jerry Frh, 4:tl N. Reynolds St. spehi našega dela. lahko S pono-| Ark., Louis Louske ^ Witt, III. — Jugoal. aoc. klub, tajuik John Zupančič. .,„„ vzkliknili: "TihH ja, ae„, po- po 30*Ant Meüv,d, Tony Med- !ä.o«3ub.V.Ä^tMi'ÄtÄ «t magal do te zmage. ved, Josip Zupančič, Josip Uud.v, 110. Htaunton, IU.—Jugoal. aoc. klub, tajnik Ant. Auaee, L. Box 158, organi- M. Petroviči», tajnik. VViljem Sander; po 2.">c: Martin ,ator Frank ^"vinlek. ,, i-,! ,, . .. ,, , 12*. N ok oni m, III. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Frank Porenta, Box .»0. Seje I ueejj, John Petne. Frank IVtric., 8# Vsako drug0 B<.d«lj0 v meaecu. Jenny Lind, Ark. Tony skerl. Frank Maček, Frank 154. Meaner. III.—Jugoal. aoc. udrufeaje. tajnik Dan Vukich, Bx 0H0 Jugoslovanski socialistični klub Stinie, Josip .leki, Louis Zore. JJ1!- ill«». — Jugoal. aoc, klub, tajnik ' * . . . . J. , , . ... ow. Stiointon, III. —Jugoal. hoc. udfužen)e, tapok Mik« Kadich, Box ,;J2. štev. S3 v Jennv Lind priredi na .lohn Moze; Josip Hauptiuau 30c;.j ' \ L oktobra velik shod v društveni Josip Dim 10c; Tony Drenik lOe. INDIANA:— ^h . . .. . :!•> Indianapolis, hol. Jugoal. hoc. klub, Im|iiik Ant. Mravlje,.746 Holmec dvorani, (¡lavni govoruik bo so- Društvo "Nada >2.00. skupaj 41. Clinton, Ind. — Jugoal. aoe. klub, tajnik Iga. Mular, I* Bx 449; arganixa-drug Etbin Kri3tan. svota Društvo "Naprej do tor Ant. Izdiha, 824 N. 9th St. Sej« ao vsako prvo in tretjo aoboto v me Zatorej se vabijo vsi tukaj /i- W« SI. 75 SDI'Z.. Ki,z H-nr.v, ,, ".tf,";,,. < ,„,„ veči delavci iu tovariši iz sosednih P«.: John Okorn $1.00; Ant. Kal- Washington st. ima veliko ¿tevilo uporab v vsaki hi&i. Nikoli ne poteče dan ne da bi kaki ¿lan imel pri* liko rabiti. Severa's Gothard Oil (Severovo Gothardsko Olje) je taki liniment ter se že rabi preteklih 35 let. Izkazal je svojo vrednost pri zdravljenju REVMATIZMA, N EV R ALG I JE, IZVINJENJ, OTOLKLJAJEV, OTEKLIN, OTEKLIH ŽLEZ, OKORELIH SKLEPOV IN MIŠIC, KRČEV, BOLEČIN IN BOLESTI. Cona 25 in 50 contov. flUjta ilwM« plimo "Severov«» Oothanl»ko Olj« •• UkAimlo aalo u*p»Sno. Moj« *«•»» Je Imela hud« Ih>Ic^mi«> v n< «ah t.«1« p<> rnlii)enjii Severovesa 0«0iarr| bnWirn' i-oalale manj hod» iu k» y imrabil« pol »teklvnlc«, ao bola^io* popolnoma Utflmle." John Mlkiibttrtlk. HM No. 1 IV.t 0«. Irf.n MounUin. Mloh. Kupite S«vert>ve Pripravke v lekarnah. Ako Jih ne moreta M dubiU, uaroi ite Jih ud na a. Zavrnit«, loidomeatltva. V W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa. 121. St, okrajev» Huntington, Arkol in tič ÖOe, Maks Lauter Johana ,,s:>- Whitlng, Ind.-Jugoal. aoc. udiuz., tajnik Frank Janeich, 4U1 Hartford. Ark. na sluwl. ker bodo H rova t 30e, Krank Kosec 2.>e, tqwA slišali velezauimivega govornika. John Brudar 25c, Joe Ausbergar lSH. Centerville, Iowa. — Jugoal. sor. udru*. Tajaik Stefan Papick, Mine No. 30. Vsi na plan dne I oktobra ob 1 L'."»«-, .lohn Jaiiiski.2."»c. .It.lin Okro- « a. toifc IfWl. M», klub. tajni. Frank Sum. ptfpoldan! Vsem, ki pridejo, .se že šek 2 .*><•, Aut. delševar 2"»c, Ant. KANSAS:_ \ nanrci zalivaljujejemo. Dotlej Kostante 2.V, Valent. Podbcvšek {0- Mulbcrry, Kails.—Jugoal. aoc. klub, tajnik Mike Krulc, K. K. 2, box :\h ... , o- M ». i» Ii I .»- L' i 3b Mineral, Kana.—Jugoal. aoe. akupina, tajnik Frank Hpeiaer, box 293, UH svidenje! -»c, Matt. I Od De vse k -oe, hrank Hoje V9ako o in 4 ncdHj0 v mesecu ob 2 uri popoldne v E. Mineral, -----Indof 2oe. Frank Juvan 2.">c, TonT d\orani ¿t. 6. Pueblo, Colo. Podbevšek 25e, Tom. Kotleruisn ¿J- lrou\°>"ai 'Jta jnik John Trotar, p. O , . , 1- - »- i 11. »- I®0« rrnnklin, Kana. — Jugoal. aoe. klub, tajnik Louia Karbnger, H. i. D. 4. V nedeljo, dne S. oktobra pri- 2oe, Joe Kovač Joe ludol 2.»c. Box 86 oirard. Kana. redi tukajšnji slovenski socialisti- Martin Kobene, 25e, Andy Petruel Hi. Skidmore, Kana.—Jugoal. no- klob, tajaik J. Alti, K. Box 110, Columbus, eni klub faven shod, na katerem 25e, Frank Petemel 2.V. Rudolf v„ Ka,,",,,, 1111 j«*«»» a»w, , S-. Carolin, Khiim. — Jugoal. aoc. klub. tajnik Frank /upancic, box .to. govori naš najboljši slovenski go- Abersek 'Joe, Louis Koiistebo 2.>c, pi stone Citv, Kana.—Jugoal. not-, klub, tajnik Mike Fine, box 496 vornik sodrug Etbiu Kristan iz John Koslosnik 2")C, John Lindič ¡JJ. [i1unkirk,'. Kan».—Jugiial. skh. klub,; tajnik John Gor«e, box 19r^Bac. Jose Si/.ano IV, mcHIOAN*_ gram naznanijo plakati. .lohn Joger l.V, Jernej An/lil- I6e, ül Helroit, Mich. — Jugoal. M*-, miru*., tajnik M. Poaavae, .IST Kerry Ave. C I» I», R. Cornelli l."><'. Valentin Rogi- Stroit, Mich. — Jugoal. aev. klub, tajnik Ivan Potočnik, l:is Kendall st. nek 10c, Filip Podbevšek 10c. Jo- MINNESOTA:_ sip Indof 10c Jobii Stetinger 10c nnaholm, Mmn, — Jugoal. aoc. klub, taj. M. K. Sostsrich, JOS W. Birch St. Frank Seckl lOe. > Hok„ik VirKini"» Mino.—Jugool. u.lruženje, organizator Nik. Jugov,ch, Box «30. 10t Uli 11 IjIIMIIC »•*•'• n, «allí. <'o|(i>¡. Jacw. *, tajaik John Lckahc, B«>i 107. w I'OUIä 157. O roas, Knnaaa.—Jufosl. aoe. klnh, tajnik Chas. Jane. Box 11M, Crowoburg. oc 20e, To- 173. Mulberry, Kans. — Jug0sl. aoc. klub. tajnik John KogovSck, K. K. 2, b. ;i«l. Kniest Cornelli 10e. Rudolf MISSOURI:--rt « -t .,1 i..,.. H- Loins, MO Zahorik 1,0e. Skupaj svota Milwaukee, Wis. Jugosl. soc. udruženje broj il pri ret l i v nedeljo, 1. oktobra veliki veselico z vinsko trgatvijo v "Liedertafel llall" na 7. in Prairie St. Vstopnina v predprodaji hvila za prejet, dar 15.: pri blagajni 2r>c. za osebo. Začetek ob 2. popoldne. Cenjene rojake in prijatelje prijetne zabave bavinto na to veselico. Za zabavni odbor Tlios Stepieh. Louis Resuik -Jugosl. so«, udru/.., tajnik Mirko Katich, 171S Menard St. Vsem darovalcem se izreka naj- MONTANA: — 73. K«'d Lod^c. Mont.—Jugoal. aoc. klub, tajnik Ja>hn 1'rleb. Bx 7 !l 1 \|„ • , 96. Bear Creek, Mont,—Jugoal. aoc. klub, tajnik Frank Oaniček, b. 13U, Bear •losip .Meglic, lajlllk Creek, Mont. društva Mladi Slovenec >t. 42, 131. Klein, Mont.—Mike Konci-.ti b. »O. SDPZ.. Oglesbv, III. Skupaj sedanji izkaz..... !k."iS.."»ti Prejšnja i/ka/.a .......... 2H.4.» I«. 2« West Newton, Pa Socialistični klub št. 32 J. S. Z. v West Newton, Coliusburgh, Pa. OHIO: — 2. Cileneoe, O.—-Jugoal. sn<\ skupina, tajnik I. žlambergar, L. Bo» 12. — Redne mear. ne «ejr a«. v«ako 2. nedeljo popi. pri aodr. N. 2lemhergerju. L. Voungatown, ().- Jugofl. aoc. iidru/enjc, taj. Jo». Aratok, box 311. . . 11 Ju- ... — Nefla, O. — Jtifos!. aoc. «kunlaa. tsinik Kari Derna?, hax 2S Do se.laj sprejeli skupaj. . ..fM.).Ul -7. Cfrirlnuil. O. Jugosl. aoc. akupina, tajnik Math Petrovcleh, 0)96 li. b7 St., ----Ant. Kobic, organizator. — Seje vmik 2. četrtek in četrto aoboto ob S. uri zvečer v meaecu na 1107 E. 61. 8t. E. Palestino, O. — Jugosl. aoc. klub, tajnik Jos. Istenich. Collinarood, O.—Jugoal. aoc. klub, tajnik Jo*. Kuncii h. I.".9 K. 136tli St. Collinvvood, ()v Ali trpite vsied premembe letnega časa. Izvanredno vročemu 45». let IM'11111 Razširite hvojo znanje! I'oui?ite ec o aocinlizmu! Razvedrite ai duha! " Proletarec" ona v svoji književni zalogi »ledeče knjige in broiure. Pošljite. naročilo fie danes: Makslm Oorki. Mati, mehka vezba ...............................$100 Upton Sinclair (poslov Jo« Zavcrtnik in Iv. Kaker): Džungel. Povost . iz chicaSkih klavnic ...........................................70 Enrlco Ferri: Socializcm Iu inodcrua veda ..........................60 Proletariat.....................................................10 Etbin Kristan: Nevarni socializem ................................10 Kdo uničuje proizvajanje v malem .................................10 Socializem.....................................................10 Socialistična knjižnica. 2 zvezka in "Naša bogatstva" .............10 KapitaUstlčni razred.............................................10 Vojna ln soeljalna demokracija...................................16 Prof. Wahrnnind*(poslov. A Kristan): Katoliško svetovno nazlranjo ln svobodna znanost.........................................25 O konsumnih društvih............................................10 Zadružna prodajalna ali konsum ...................................05 Kako je lep vojaški stan. !j;ulnc zbirko "Več luči!" 6. snopič.)... .10 Katoliška cerkev in socializem .....................................10 Spoved papeža Aleksandra .........................................10 Francka in drtifio . ........;.....................................25 Vse te knjige lo brošuro pošljemo poštnino prosto. PROLETAREO. 4008 W 31st St . CHICAGO, ILLINOIS. s Vabilo na ^Veselico 2 katero priredi | Soc. klub št. 13 na Sygan, Pa. | | v dvorani društva ••Bralstvo" štev. 6 S. N. P. J. i | dne 30* septembra, t. I. t t IGRALA Itn D K IZVRSTNA «¡«»DP.A IZ TOM "S KI N, PA. J ♦ i X Vstopnina z\ moško .r)0c. Ženske v spremstvu so proste, brez 2 t " spremstva 25c: ^ $ ( isti dobiček je namenjen v dva dela. Kna polovica si' 2 ^ pnabi za volilno kauip.-tnjo, dni^ra gre Proletarcu v po 0hio - Jugosl. soc. kluh, t. jnik John tllaga. Cul Rd v dvorani Teodora Kotica. /,ace- ^^ njjhov tek je s,al>< s0 h-itr«, Akr0Bt n _ Jugwllt w u stHllU.h) u7 K. MBrkrt Mt. tek ob i. zvečer. ^ j„ z]„hk« utrudijo, in človek >e |,orRjn, O.-Jugoal. aoc. klub, tajnik John Ivosevleh, 167;: K. 2.M. st. Spored veselice: Od 7. 5i Sklad za volilno kampanjo bo- j " sprejmite 1^. mo porabili na ta način, da po-1 ""»»"lih cenenih posnetkov, ker £ množimo in razširimo soeijnlistič- uizka cen« pomeni slabo kakovost. 7. no literaturo, ki ka?.e boljšo pot • • o ^ v bodočnost človeškega življenja., Za revmatiznn, ki >v navadno ¡'.., ki pa ne obljubil je nič nemogoče- j pojavi s premembo letnih čjasov. •/a in ncflosežnega. Na s\ idenje torej dne S loeialistifnim pozdravom , Liniment najbolj se rabi samo ua zunaj. Na panam-ski razstavi leta l!Ht> je dobil .H Trinerjev Liniment najvišje priznanje -(îrand Prix. Cena 2"» in .'»tli st. 14T. Barberton. O. —Jugosl. soc. udrulenre, taj. Ätevo Ziaich. Box udruf., tajnik Bokq Bober, BA 21 Vork\ille. O. I.V.» Bellnirc, O.—-Jugosl. aoc. ________ .. ^ , lrtl York\ ille, O. — Jugosl. soc. utlruienje, tn jnik Stojan Raguf, Box ôm. OREGON: 47. Portland, Ore.—Jugosl. soc. udru*., tajnik Lukas Iatvanich,.621 Bidwell av. PENNSYLVANIA ï — O. N. S. Pittsburgh, Pa.—Jugosl. aoc. akup^na, taj. John Brati« h, 722 hifibn St. 6. Conemaugh, Pa — Jugoal. soc. klub, tajnik Frank Podboj, box 21$, Cone mnugh, Pa. 10. Forest City, Pi. — Jugoal. «oc. «kupita, tajaik Fraak Raiais, box 6*5. 12. K. Pittsburgh, l'a.—Jugosl. *oc. udriii., tajnik Sitefan Blagich, box 1!». Jahn Ora^anin, arganisstor. Hvgan, Pa.—Jugosl. aoc. klub, tajaik John Polapc, Box 478, Morgan, Pa. ; Ciairton. Pà.—Jugosl. soc. udr„ tsj. John Apfelthsler, Box l2i Elizabeth, Pn. Farrell, Pa.—Jugosl. soc. udruft., tsinik J. Hrvačic, 1U15 hlpearniHn Went Newton, Pa.—Jugosl. soc. akupina. tainik Jos. Zorko, R. F. I». 2, b. ..«», So. Side Pittsburgh, Pa.* — Jugosl. Soc. udruàeaje, tajnik Jo«. Black, 2620 Shi h h St. New Brighton, Pa.—Jugosl. soc. udr., ta jnik John Chogich, box 175. Herminle. Ph. — Jugoal. socialistični klub, tajnik Ant. Kodrlch, R. F. D. n, Box I"6. Irwin, Pu I za nevralgijo, razne poškodbe, o- J'dinslown, Pa. Jugosl. soc. klub., tajnik Math iisbreiijs, ^ ^ 1. Ha 120 T . »W>. Ileinunie, Pa. — Jugosl. aoc. klub, tajnik Alois Slebir, box 117. 14. okt. tekline.2tvinjen.ia ltd.. jc i rilierjev -l( UrKt> P„ JUgi»sl, so«, udruienie, tajnik Mato Mestrovi. h, Ih»x 7*. •oni Liniment najboljše zdravilo. I>ti 74. Wlilock. Pa. — Jugosl. soc. kluh, tafnik J. MlklsnW, L Bot .1. 117 n«: 127. i:íi. I It. 155. 162. 167. 1711. 171 Hcnvcrsdiilf, 1 *:i. Jc.i-d » - Muh. tajnik \nt. /nlnr, PA 127. Canonsburg, Pa. Jugoal. sjc. klub, lajnik Paul Posega, box 365, Canons-burg, Pa. Dunlo, Pn. Jugosl. ki ib, t:ijnik Frank Bavdck, B<»x 242. Pittsburu. Pi . Ju: ■> ■ Kliib, ta nik, Unrt. Fiorentin 5171 Dresden. A lie. Fit/ 11 en t v, P:i. J i-u*!. >r. klub, tajnik Ant. Boltich. Reading, I'a. JugoM. soc. klub, tajnik Peter Hočevar, 143 River St. liro» imville, I'a .lii^'-1. » . udr ;^en jr, ta jnik Jolin Bnrtolich, box 15H. West Brownavilb', Wash. ' 0. on t h View, Pa. Jugosl. SOC. khtb, tajnik LoulS Sill',. Smith View, Pa. Steellon, I n. Ja^oil mi. . udrirenje, tajnik .1. Mroovich, 553 So 3rd St. ^ n " 1 klub, t: jnik Tony Seiner, P. (). WISCONSIN: — 0. Milwaukee, Wii. Jugi'. 1 ••< 1" / . tajnik Peter Rsdulovirh, 201 7th St. II. K en ( ,h|i;i , VV Jnji<> ' •. 1/1 njr, tajilik M Eheliche, il'.'l N. Chicago St Organi/atop Pn I .lutea. Seje \*)iko /adnjo nedeljo v mesecu v Soi-ialist gl. sta ni. ..», W. A IU*. Wis .1 uy osi ud 1 u/ , tajnik I < Hi,«h, 5222 Sherman St. 122. Rncine, Wis.- .1 uansI. soc. 11 I i/oiije, |'»j. John llobrinieh, *35 River View. 137. Kenosha. Tajnik Pn\e| Ju 1 a, Uin «.rand Ave. WYOMING: — 8. Ciifnberlnnd Wyo. Jn^osl. soc. kbit», tnjnik Ant. Aifrsr. Box 6t. 44. Superior. Wyo. Jugoal. - >r. skupina, tajnik Lukaa Oroser, box 341. An drrj Kr/i^nik. box 103, orgnni/ator. Saj» vsaka -IriiL"» nedel;,« v mr*e a po;.«Idas «h 8. uri v Bali K. Pern*ka lOS Ca iirbn h. Wvn. .Ingo*!, «oi . 1. Ir /en je, tajnik John Pesic h, L. Box 152. \ irt ft m k Springs, Wyo. .Ii .. •• klub, taj. Frank Tauchar, 671 Ahaav a\. 169 Reliance. \N'\o. Jugo«l. klul«, tainik Lovr. Cieničnik, box !•«;. 172. Suhlet, NN.w». Jugosl. »oc. kbih, tajnik Knrl Kramar, box 116. KONFERENfNT ODBORI, st. L Zapadna Pennsylvania Tajnik Paul Unnas, 2«4rt Esst St., N. S Pittsburgh. Pa. At, 2. Oblo. T111 n s k Sp. Morkovich, 5 6 F.mersnn PI., Voungstowa, O. St. .;. Chicago. TnjniK J(,- llonut, I iM I So. Racine Ave. *t I. Wisconsin. I . v IS I h, »12 Ith A\c., Milwaukee, Wis. A. 5. Mlsouti in Juiui 111. I ..ink 1 ink Porenta. box 30. At. 6. Kuusas Tajnik John C«or*ek. Bot 105 Rndlev, Knns. At. 7. Ohio. Ta jnik Tonv In, li. 2, llox 161, Bellnlre, O. ▼s« prltoib« tltafo se J. S. Z, j« nasloviti na «odr Msurlclja, Nana nad zorn«fa odbora, 1944 80 Racine Ave., Chicago, OL Reuterjeva agent ura poroča in se pri tem sklicuj«* na nemške časopise. da je bilo nest na jat osel» obojega spola, ki ho se meseea maja udeležili nemirov v Iirun*wiku, obanjenih na smrt. o onih nemiri se je različno poročalo. Nemški. z vlado Minpafi/.irajoči listi ko pisali, da je bila v mestu nekoliko.dni popolna anarhija, zaradi česar je bi-lo potrebno' razglasiti vojno stanje in poklieati vojaštvo, da je latrlo izgrede. Poročilo i i Koda-nja pravi, da je povzročila nemire, pri katerih so se /lasti Sipe pobijale, županova izjava, du naj ljudje jedi» krompirjeve lupine. I/, vaega j»* razbrati, da je šl<» /.a nemire vale»! pomanjkanja hrane, Ce pravi uradna oseba *tra-dajočini ljudem, »» »lolo-čene težke kazni, v mnogih slučajih smrt. Stališče človečnosti je seveda pogostoma drugačno kakor zakon. Iti v belgijskem slučaju je še nekaj «Iruze-ga |H»leg človečnosti vmes. Nemška vojna sodi šča stoje ueilvomno na stališču patriotizma. In gotovo pomeni patriotizem, da se sluzi »vnji «|o-inovini. IN» vseh patriotičnih nazorih je to naj-plemenitej««» delo. Za Belgije«» je Kelgija domovin«, tudi če je okupirana «ni Nemčije. S šptona-žo s«i Itelgijei hoteli služiti svoji domovini, torej plemenito ravnati. Ako stoii Nemee to / usp« bom, dobi odlikovanje. Ker so to storili IMgij ei, so dobili .sinrt. Tako bije patriotizem samega sebe po zobeh. Kakor poročajo iz Sv i«»«', namerava Nemčija izgnati desettisoč italijanskih državljanov. v št«•-v ši /»'iiske in otroke. Pravijo, da j«» to plačilo za italijanski ukrep, s katerim,so bili nemški državljani i/gnani iz Italije, ko j»1 ta napovedala vojno N« m č i j i. Ta razlaga seveda ne pomeni mnogo. Kiten stori prvi tak korak, pot mii pa poplača drugi /. enako veljavo. (V bi bila prej Nemčija i/ gnala Italijane, ki bila pa potem Italija Nemee. IVzadeto je s tem večinoma delavsko ljudstvo . Na Nemškem je na tisoč«» italijanskih zidni. ,ev, cestnih iii železniških tu sploh iu'iziičcn?h del. ' Cev. .Mladih moških seveda niso izgnali; tiste, ki so v vojaških letih, so spravili v konc« n-tracijske tabore, ako niso pravočasno »»«iim-nií pe ta. Da /.adene tudi ta udar«««' n ijhujc delavstvo, s«» razume takorekoč samo ob s«»bi. Švicarski zvezni svet j»- sklenil, da vpelje pet i ud va jse t odstoten davek na vse vojne profite izza novega leta 1!H~>. Kakor je znano, je Švica nevtralna, in beseda "vojni davek" zveni v mirni d« želi nekoliko absurdno. Vendar je popolnoma opravičena; Švica nima vojne, ampak odkar imajo njeni sosedi vojno, ima vojno industrijo kakor Amerika. V Švici mislijo, da kapitalisti «>d i/r»'dnih profilov, lahko nekaj prispevajo za dr/a v o. Menda imajo prav. bol liusiji bodo letos, kakor, poročajo iz Stok šole za nekoliko mesecev pozneje odprte l'or navadno. Šole privabijo mnogo dijakov nesta. kji-r morajo tedaj živeti in se seveda tu miniti. Mestne uprave so pa ze sedaj v za-»i /.ara» I i pomanjkanja živil in ne žele. da bi ■•«•vilo prebivalstva pomnožilo za lisočerc I. »le. . !';•!<»» postavlja vojna vs«- iih glavo. V nor »m;«1 mIi časih konkurirajo mesta, katero dobi to ;i! ono šolo S»««laj bi se rada iznobila še tistih, kar jih imajo. V normalnih časih si belijo glavo, k ; l<> bi [»oiiinozila število svojega prebivalstva. Sedaj s«- branijo vsakega prirastka, trs 'element nrnredka!" Vojna ,)«• Japonski parlament je sprejel obáiron pro gram /;• poninožitev mornarice, ki se izvrši v sed miíi letih in je dovolil v ta namen l'J*> miljnnov dolarjev. Kamor m* človek ozre, po v so« I s»' razvija militarizem. Moloh žre miljoue, na vsakem nevojaškem polju pa valed t»*ga zaostaja razvoj. Z mi-Ijoni se pa pripravlja, da bo danes ali jutri zopet žrl ljudi — tudi na iniljone. Iz lierlbia in iz Budimpešte poročajo, da vlada na Ruskem velrka draginja. Nekateri predmeti s»» ae podražili za sto odstotkov. I živauje mesa je dovoljeno le po trikrat na teden. Nobenega vzroka ni, «la ue bi verjeli takih "prijetnih'' reči. Vojna povzroča draginjo povsod, torej bi bilo eiftlno, da je ne bi povzročala tudi v Rusiji. Saj imamo celo v Ameriki »Iragi-iijo zaradi vojne, «lasi sami nismo zapleteni v vo.j no. Le t»'ga ne verjame/no, »la bi Nemci v I Ser linu in Madjari v Budimpešti smatrali za tolažb«», da so tudi Rusi »»diraui. Oderuštva svojih 'oderuhov ue čutijo pri tem prav nič manj. Monk va brei vode. l'odh'K «liugili iivtjciiHkili |»otr«'h¿«'iu, ne iialiHju ineitt«) M itak va tudi v veliki zadregi /Miadi vode. Vodne črpalai«-e obratujejo immíii.Iuii, t»»da kmnaj t oil ko vo«le načrpajo, du ,je mri prebival atvo »b>volj. hoalej ni bilo «ipa/ati te J ^TJISŠ gu poin-tujkau ju, kajti v mcMtu je bit»i * velik«* n n j ljudi, /* K man us I lUranab Dr Anion Biaabinl Julin F uri V A . V » .crina»' John C. Krm l.inttl K ui.tl» Jamas f. 5t*t>ias C. K. Wall*, k Ameriška Državna Banka V Nemčiji je bilo tekom zadnjega šolskega leta na.euoindvajsetib vseučiliščih za polovico-manj dijakov kakor navadim leta. t »lavni vzrok j«* pač ta, »la je morala večina »lijakov k vojakom. To je tista stran vojne, ki pospešuje bodočo kulturo. » . Volile«' slabo s«t»li, ako misli, «la stoli dovolj, če glasuje za kaudhlata svoje stranke. Človek ima jezik. da lahko pouči tiste, ki s«» pouka potrebni. Iz Rima poročajo, »la je italijanska vlada koutiscirala »l»'set iniljoiiov jajc. ki so- jih imeli špekulanti skrit»' v svojih skladiščih. Namen .j«* bil sev»da prozoren. Pr«'jalislej nastane na trgu še večje pomanjkanj«' jajc. Te»la.j se bodo zanje lahko zahtevale še-diolj oderuške ceue kakor s»>-daj. Vlada je napravila čez te prijetne načrt»' križ in je dala prodajati jajca na javnih trgih za polovično ceno. Italija .j»' šla v vojno iz "najpatriotičiiejših namenov, za zedinjeiije vseh Italijanov, za tiaro-d »Mi id»*al . in k»'r je bila stvar tako "idealna". mi bili vsi "Imlje stoječi Italijani navdušeni za njo. Zastopniki bur/.vazije s»i naravnost gonili vlad») na vojno. Iz najčistejšega jdealizina. Sedaj s»* izraža ta čisti idealizem v — odiranju svo-jih rojakov. Sa.j m le v Italiji tak»i. Iz vsak«* države prihajajo »Miaka poročila. Kilor intnre »»»1 vojn»' na kakšen način profitirati, gleda, »la napravi profit. Kden prodaja »Iržavi čevlje s papirnatimi podpla-li za vojake.»Irugi ukrade vlak t. žitom.ki mu ga je v la»la že plačala, tretji »ulira prebivalec na trgu Patriotizem! Vpričo t»ga pa imajo dovolj pogu-ma za trditev, »la postajajo valed vojne interesi vseh razredov enega nar<*la enaki. Ib'lgijska vla^a .j«' pri nevtralnih deželah protestirala proti prisilnemu ."posojilu ki si ga je Nemčija naj»'la pri belgijskih bankah. Tudi ameriška vlada je dobila tak protest, ki pravi: '' t h I zanesljivih strani se je dognalo, da je pruska vbula ukazala belgijskim bankam, »la morajo podpisati prisilno vojno posojilo v znesku »Mie miljanl»' frankov. Narodna belgijska banka, ki j»- privaten denarni zavod, bo morala založiti tri petine t»' svote. Ta korak nemške vlade krši člen«» Id Iti tu 17 nietlnarodne konvencije v Haagu. Ib'lgijska vbula odločim protestira proti «»-grožauju privatne lastnine, kakor tmli prekrša-Vanju iii«'»liiar«Mlnega pravaf" Pr»it»'st belgijske vlade .j»' popolnoma «upravičen. Ampak praktično ne pomeni nič »Iruzega. kak »r kos popisanega papirja. Nemčija j»' zopet enkrat kršila mednarodno pravo. Toda katera iz med vojskujočih st» držav ga iie krši ' Anglija pleni pošt»i na vsakem praniku.katerega »losež«». S»»m-patje «»»Igovori s kakšno noto na imštcte protestne not»» iz VVashiiigtoiia. pa — pleni mirno dalje. In ka.j naj st»»ri Amerika druzega. kakor »la pro-t»stira/ Tmli S»'inčiji bi nevtriflne «Iržave lahko poslale protestu»' not«* zoper konfiska»'ij<) b»»lgij-skega im«*tja. N»'inčija s«» najbrž<».ne bi zmenila za 1«>. t »• bi pa hotel»' nevtralne il»'/«'l«' inateri-jalno, to s»» pravi z. nrožjcui p»»»lpreti svoje proteste. bi s«- morale združiti proti aiigleško-frauco-skim in proti nemško-Hvstrijskim zaveznikom, in dobili bi iiujkurioznejšo vojno, kar jih pozna zgodovina. ( itn bi bile na vojni, bi pa same začele kršiti mc vrnil «lomov. Zanimiv») j»», »la s«> j«» to zgo»lilo prav sedaj, L *» g H IZ i v New Vorku gen«»ralua stavka. Dr. Richters Pain Expeller LK revmatične bc lečlne, aa bolečin« otrpnaloatl Mda po v tn m lile. Pravi ae dobi 1« > zavitku, kot van kafe ta alika. Nt vremite ga, ake nima na eavllk« n»še trtne inaaa ke a Sidro. 25 in AO centov « vseh lekarnah, al pa naročite al aa ravnost od F. Ad. Richter fcCt. 74 80 Washington Street, New York, N. Y 1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18.ste ulic«, CHICAGO, ILL. Pondeljek in v četrtek do 8A zvečer vse druge dneve pa do 5¿ popoldan Glavnica in prebitek . . . $500,000.00 00PRT0: Pošiljamo denar v stari kraj brzo in točno. POZOR! Zaradi nepričakovanega naglega dviganja in nestalnosti kron ske vrednosti, nemogoče je določiti stalno ceno, ali vse naše cene bodo računane po najnižjem dnevnem kurzu. Uprasajte ali pišite po cene. Obsežnj denarni premet in nizke cenc. Vse poailjatve garantirane. i Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in pošojilnico ▼ Zagrebu in njenimi podružnicami. Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo. Angleiko in Francosko. Govorimo vse slovanske jezike. MODERNA KNI trO VEZNICA Okusno, hitro in ;rp«fao dsto ze privatnike in druStva. 8pre> mamo naročila tudi izvet* masla. Imamo modeme strojs. Vlskt eer.e ia poAtena poitrsitML bAATHI H0LAH, 1033 Bine Island Ava,, < Advar." CWw ^ CARL STROVEB Attorney at Law Zastopa ia vsak so&ieili fti>eciali8t za tožbe v odškodnina kih zadevah, ^t aobe 100«. 133 W HASHllWI'ON SIllKU CHICAGO, ILL Telefon: Mai ti Mfl Dr. W. C. Ohlendorf, M. r tdxavBtk a notranje fcalecul ta raaocsJnik ia4M»silk» pretakava tvtcpiaia*--p«, -»ti je 1» iAt»r)\% 1921 Blv.e Ara., Chicago, t1 redu je od 1 de I p« pol; »<1 7 Q sveder ix^en CWmi iiv^Ai Knlmki saj p ROJAKOM NA ZNANJE. Naivečii« slovanska tiskarna v Ameriki jc = Narodna Tiskarna = 21 K>-50 Bluc Island Avrnue. Chlcago, II.. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgdvce. "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni J^ADAR potrebujete društvene po trebščir.e kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE CO., 2711 South Mtllard Avenue. CHICAiiO, IIX. ^ Cenike prejmete zastonj. Vte delo garantirano. 324 BROAD SIR KIT ('«•njenim rojakom v Chicagu, VVau-.ke^anu. Ken»»shi in Milwaukee nazna* * njam, , «la brez odloga uživa TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO. To sredstvo spravi v pravi tir in gibanje pre-havljalnc organe, ki «»pešajo valed prenapetepa dela ali iz «Iruirih razlopov, z rednim čiščenjem nečistoče i/, droba; s tem izboljša apetit, , regulira prebavno»!, prepreči ubaunnit, odpravi zapeko in pokrepča telo. Trinerjevo ameriško zdravilno ^reivko vino reuulira «l«»lo prehavljalnih organov. Uživajte t»» vino, kadar občutite izgubo apetita, slabost po jedi, napenjanje erev, smrad ia ust, nečist jezik, » koliko in krče, zapeko, obledeloat, nervoznost in telesno slabost. To vino vam zagotovi pokrepčevalno spairif iti m«ič, »la lahko opravljate svoje delo vsak dan. Stari lju«lje bi morali imeti to zanesljivo sre«lstv»> vedno v hiši za redno uživanje, /.cnske, ki trpe na glavobolu in na drugih neprilikah, bi Cena $1.00 morale poskusiti Trinerjevo ameriško z«lravilno ___________1 grenko vino. JOS. TRINER (hicago, III. , otečenim .. _______ita. Miši« lahlji» ne valed »lela, je treba drgniti s Trinerjevim linimentom. Cena 26c in r»0c v lekarnah. Po pošti 35c in fiOc. TRINCRS r ELIXIR BiTTER-WlKE TMiMiaOV» HORKtVÍNO ^•' •..»lOMP" T».»«" M m i i,mi.i » • Izdelovalec, 1333 1339 So. Ashland Ave. ' Pr» rti revmatizmu, bolečinam v križu, neuralgiji, otečenim udom in otrplim zgibom se posluzite Trinerjevega linimenta. Mišice, os-