57. številka Ljubljana, v četrtek 10. marca. XXV. leto, 1892 [ahaja vsak dan »veter, izimbi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatto-ogerake dežele za vae leto In gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec. 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deiele toliko več, kolikor poAtnina znala. Za»oznan ila plačnje se od fetiristopne petit-vrste po H kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., (e se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniitvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Položaj na Češkem. Vlada je predložila deželnemu zboru češkemu punktacijske predloge in to je, kakor vse kuže, začetek zadnjega dejanja tisti tragikomični igri, kateri 8o na Dunaji navzdeli ime „češko-nemška sprava* in katero bode deželnozborska večina v kratkem slovesno zaključila. Sprava v tistem neupravičenem in za Čehe žaljivem zroislu, kakor so jo zasnovali ministri in liberalni Nemci, pripeljana je ad abaur-dum in do tega je tudi priti moralo, ker to, kar določajo Dunajske punktacije nesrečnega spomina, ni in ne more nikdar biti temelj in podloga spo-razumljenju dveh narodov, katera oba imata svoje posebne časih dijemetralno nasprotujoče se interese. Da je bilo sploh mogoče uničiti to pogodbo, za to gro zasluga češkemu veleposestvu. Odkar bo začeli energični in delavni MladoČebi nasprotovati punktacijskim dogovorom, bila jim je sreča mila. Vzbudili so narod iz sna in ga naudušili za boj proti poniževalnim določbam punktacij; prva Žrtev so bili Staročehi, par excellence vladna stranka, ki je slepo služila grofu Taaffeu in njega protislovanski politiki. Staročehi spoznali bo — žal, da šele jako pozno — da sprava ni mogoča in da je naravnost proti narodu Češkemu naperjena in v tej zavesti hoteli ho se odpovedati mandatom ter prepustiti Mladočehom boj proti spravi in nje zagovornikom. To je bila gotovo pametna in tudi izvršljiva misel. Staročehi bili so zavezani sodelovati pri izvrševanji punktacij in ako bo bo h teli umakniti temu, bil je jedini pot — odložitev maudatov. Eminentna ve-čina staročeške stranke bila je tudi že zdavno voljna storiti ta korak, a udala se je vedno želji dveh faktorjev, s katerima je bila veliko let v ozki zvezi, udala se je želji konservativnega plemstva in Dunajske vlade, ne zmeneč se za voljo naroda. Ali opozicija proti punktucijam rasla je od dne do dne in narasla končno do viška ter z elementarno silo primorala staročeško stranko, da se ali upre punk-tacijam ali pa odstopi s torišča. Ko so Staročehi uvideli, da jim ni obstanka, ako se ne udajo volji narodovi, in hoteli odložiti mandate svoje, priskočila sta zopet tista dva faktorja, katerima je obstanek staročeške stranke pogoj za eksistenco, konservativni veleposestniki in vlada, ter Žrtvovala težkim srcem spravo. Mimo liberalnih Nemce? najbolj uneti zagovorniki Dunajskih punktacij, konservativni plemiči češki, motivirali so svoj preobrat v posebni izjavi, katera je vredna, da si jo ogledamo malo bližje. Konservativni plemiči konstatujejo, da so vsprejeli DuoaJBke punktacije šele potem, ko so prišli do prepričanja, da te določbe niBO v nasprotji z njih političnimi in državnopravnim! nazori. Je-li so veleposestniki tudi dandanes še tega mnenja, ni mogoče razviditi iz njih izjave; Staročehi trdili so še pred kratkim to isto, kar konservativni plemiči, sedaj pa priznavajo odkrito, da je glede punktacij mlado-češka sodba jedino prava. V tem je torej bistvena razlika mej nazorom Staročehov in njih konservativnih zaveznikov, mogoče pa je tudi, da veleposestniki niso hoteli naravnost povedati svojega mnenja, kajti v njih izjavi je čitati tudi velevažen stavek: Uvažuje sedanje razmere, nam je priznati, da uedoBtajajo vsi pogoji, kateri bi omogočili uspešno razpravo punktacijakih predlog. Da, teh pogojev ni. Narod češki neče o usiljeni mu spravi ničesar vedeti, ker je do dobrega prepričan, da mu je škodljiv«, katero prepričanje mu je ravnanje nemških sedeželanov le še potrdilo. Nemcem ni za to, da bi na podlagi punktacij nastal mir in sporazumljenje v kraljevini češki, njim so punktacije samo sredstvo, 8 katerim bi si radi zagotovili suprematijo in skovali dobro orožje za nadaljni boj. Češki konservativni veleposestniki naglašajo nadalje v svoji izjavi, da se je pnnktacijam uprl ves narod češki, a ker je veleposestnikom naloga posredovati mej nasprotnima si strankama in kar najbolj mogoče ublažiti boj, ni moči od njih pričakovati, da se bodo potezali za spravo, o kateri jeden pogodbenikov neče ničesar več slišati, ker se čuti oškodovanega. — To je gotovo pravično in pošteno stališče. Konservativni veleposestniki se ne odrečejo svojemu nazoru, da je sprava mej Čehi in Nemci mogoča in tudi potrebna, takisto za oba naroda, kakor za celokupno državo, pripoznavajo pa, da to sedaj ni mogoče storiti. Je-li in kdaj bode to mogoče, tega ne pravijo konservativni plemiči v svoji izjavi nikjer, a vsak razmere uvažujoč razumnik bo priznal, da je Češko-nemška sprava na takšni podlagi, kakeršna je ustvarjena v Dunajskih punk-tacijah, sploh nemogoča, ker bo določbe Dunajskih punktacij nasprotne narodni ravnopravnosti, ker za-gotovljajo Nemcem prevlado in ker cepijo državnopravno celoto, kraljevino Češko. Šiloma pa ne more spraviti dveh nasprotujočih Bi narodov nihče, niti sam grof Taaffe. Punktacije bodo torej izginile. Nemci upajo, da bode vlada razpustila deželni zbor češki, a to upanje je prazno. Da razpusti vlada deželni zbor Češki, bila bi posledica združitev obeh Čeških strank, česar se boji grof Taaffe bolj nego samega peklen-ščeka, kajti njegovega političnega sistema vodilno načelo in izvor *V8efa uspehov je: »divide et im-pera." Deželni zbor kranjski. (II. seja, dne 8 marca 189 2. leta.) (Konec.) Posl. Stegna r opozarja, da je enketa prezrla jedno knjigo, to je nemška slovnica za gimnazija, ki bi bila primerna in ne tako težka in učena v primeri s tretjo slovnico za ljudske šole. Razloček je prevelik. Tudi pri berilih bi bilo gledati na to, da so primerni, kratki in jedrnati in ne predragi. Poročevalec Šuklje se zahvali za simpatično obliko polemike dveh predgovornikov, tako se lahko pride do sporazumljeuja. Naučni minister ne bode prvikrat zvedel mojega mnenja iz današnjega govora — pravi — kajti pri mnogih prilikah poudarjal sem isto tako odločno potrebo znanja nemščine. Res je, da sva se pred 9 leti razgovarjala mnogokrat 8 poslancem Hribarjem; politika Bpravila naju je na razna pota. Jaz neseni rekel, da to kar zdaj zahtevam, bi bilo vse, v teoriji ujema se »tališču poslanca Hribarja z mojim, v praksi ne. Naj se ne gojijo nikakoršne iluzije. Če so težavo pri prestopu s slovenske nižje gimnazije v višjo nemško, temvečje bodo ae kazale pri prestopu s slovenske gitnuazije na nemško vseučilišče. Poudarjala se |e naravna LISTEK. Blaznost in ženijalnost. Znano je, da so bili že starim Grkom blazni ljudje nedotakljivi, sacroaancti, češ, da so od bogov navdahnjeni. Pvtija v Delfah je prerokovala bodoč-noBt le če bo jo iz zemlje puhteči plini omamili. Tudi pesnike so imeli Grki za blazne, od bogov uavdahnjene. Zato so je Solon blazuega delal, t. j. pesniška navdahnjenost ga je omamila, ko je Ate* njane vzpodbujal, naj gredo osvajat Saiamino, in zato mu sodržavljani neso storili nič zalega, čeravno je bilo po zakonu prepovedano, kaj tacega nasve-tovati. Italijanski zdravnik Lom br o no je napiBal knjigo o .boleznih na duhu1* in to knjigo čitajo Parižani ravno sedaj najstrastnejše, ker je najslavnejši francoski romanopisec Guy deMaupassant zblaznel in ni upanja, da bi se kdaj ozdravil. Zato se je polotil francoskih kujižnikov velik nemir in vse Beza po Lombrosovi knjigi. Pisatelj' dokazuje v njej, da se pri ženijalnih ljudeh prav redovito opažajo ravno take lastnosti, kakor pri blaznih. On spominja, da bo že stari modrijani trdili, da izvrstni državniki, pesniki in umetniki postanejo umobolni in da trezno mišljenje se ne sklada s pesniško navdušenostjo. Tako je bil tudi naš pesnik Prešeren na zadnje prepričan, da ga vse preganja. Genijalni ljudje imajo kakor blazni vročo glavo in mrzle noge; krt jim sili v veliki množini k mozgu in možganom in navadno postanejo popolnoma neobčutljivi za mraz, lakot in žejo. Voltaire, d1 Alembort, Fenelon, Naj>oleon itd, bili so neizrečeno medli tudi v cvetu Bvojega Življenja. Napoleon je pripovedoval, da bitko odločuje jeden sam trenutek, jedna skrita misel, ki se še o pravem času zasveti vojskovodji v glavi. Mnogi so že prispodab-Ijali pesniški vzlet z majhno vročico, iz katere kli jejo misli hitro in same od sebe ter skačejo kakor iskre iz goreče baklje, če ž njo tja in sem mahaš. Gothe je trdil, da kdor hoče peti, mora si razdružiti možgane ter da ou more le tedaj pesni zlagati, če je podoben mesečniku. Voltaire je osnoval jeden spev svoje „Heuriade" v snu, Nevvtou je v snu reševal matematične probleme in Mozart je izpovedal, da so se porodile njegove skladbe same po sebi, kakor v snu. Kakor hitro pa mine navdušenje in vzlet, tedaj pa, je ženijalen človek ravno tak, kot drugi smrtniki in časih stoji še mnogo pod njimi. Tasso je sam o sebi pisal: „Kadar mine uavdušenje, tedaj se mi duh kakor zmeša, tedaj ne morem dobrih stihov delati, tedaj niti ne razločujem lepo od ne-lepega." Kadar se v ženijih porajajo velike misli, tedaj se ti obnašajo kakor blazni. Schiller je postavljal noge v mrzlo vodo, ko je pesni zlagal. Milton in Carthesius sta si zaiuotavala glave v perice in tudi Bossuet si je omotaval glavo s toplimi krpami. Rosaini je akladal v postelji, a Rousseau je na j lož j»« razvijal svoje misli, če je hodil o poludue po največi vročiui z golo glavo po sulucu. Mnogi ženijalni ljudje so posebno udani opojnim pijačam, na pr. Aleksander Veliki, ki je Da tem tudi umrl, ker pripoveduje BO, da ga je ugonobila vročica potem, ko je bil desetkrat izprazni L „Herkulov vrč". Caesarja, ki je prenašal neizrečene mnoštvo pijače, morali so večkrat ujegovi vojaki ouesveščenega domu nesti. Ako smemo Horacu verovati, neso ni Sokrates, ui Seneea, ui Cato najtrez-nejše živeli. Turciuats Tasso sam o sebi izpoveda, da je neizmeren pijanec in da je blazeu od samega pitja in ljubezni. Nemški pesnik Kleiat je zblaznel od premnogega pitja in se ustrelil s svojo ljubico. Ameriški nujbolji pisatelj Pcii je padel v pijanosti v jarek in od tam so ga prenesli v bolnico, kjer je umrl. Vzgledov za to nesrečno strast ženijev imamo torej v izobilji. nadarjenost slovenskih dijakov. Kes je, da je mnogo jako talentiranih, na to sem ponosen tudi jaz, a mnogo nadarjenih se zgubi, da ne dovrše svojih študij. Slovenski časniki naj bi to poudarjali in skušali doseči, da poneha pri nas ta žalostna prikazen. Imenovalo se je hrvatske dijake iz lJ.ilma.cije, a ti so večinoma vešči kulturnemu jeziku itabiasskemu v katerem nnpravljajo tudi izpite. Tudi Poljaki imajo na svojih poljskih gimnazijah kak predmet, ki se poučuje v nemščini, kot praktična vaja. Št jedenkrat ponavlja potem, d« se ga ni razumel« dobro, da ni rekel: Do sen, a ne dalje. A za zdaj je tacega mnenja, kakor ga je izrazil. Pri glasovanji vsprejeli so so vsi trije odstavki predloga fiu. odseka brez ugovora. Posl. dr. Vošojak poroča v imenu fin. odseka o prošnji Margarete Bavlofski, udove vojaškega zdravnika, za miloščino. Ker je bil pokojni pristojen v Žlezi jo, se prošnja ne more uslišati in se odkloni^ Posl. Hribar poroča v imenu lin. odseka o proračunu dež. posojilnega zaklada za leto 1892. Skupna redna in izvenredna potrebščina znaša 213.315 gld., skupna vsota pokritja pa 127.331 gld. torej je priinaukljaja za 85.984 gld. kateri je pokriti iz deželnega zaklada. Proračun se odobri brez ugovora. Isti poroča o račuuskem sklepu deželnokultur-nega zaklada za I. 1890. Skupno redno in izven-redno pokritje z.i leto 1890 znaša 3.922 gld., skupna redna in izvenredua potrebščina pa 2 793 gld. 90 kr., torej je pokritje večjo za 1.128 gld. 10 kr., za kateri zuesek se je imovina proti preteklemu letu pomnožila. Mimo proračuua za leto 1890. je dobodkov manj 598 gld., in stroškov manj 1.726 gld. 10 kr., torej prihranka 1.128 gld. 10 kr. Izdalo se je: Donesek deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu 2400 gld., razni stroški 20 gld. 90 kr., za deželno kulturne namene 760 gld. — Računski sklep potrdi se brez ugovora, isto tako izkaz imovine. Pob!. Krsuik omenja daril za uničevanje škodljivih mrčeBOV, ki Be naj razpisujejo tudi nadalje. Posl. Hribar poroča o proračuuu deželno-kulturuega zaklada za 1. 1892. Skupna vsota potrebščin kaže 3.910 gld. (za šolo na Grmu 2400 gld. za dež. kulturne namene 1486 gld., razni stroški 24 gld.) Bkupuo pokritje je 3910 gld. (globe 1700 gld. lovski Usti 2200 gld.) torej ni presežka niti pri-uiankljaja. Proračun se odobri brez ugovora. Društvu za varstvo vinogradarstva na Dunaj i bo dovoli podpora 50 gld. Posl. Hribar poroča o računskem sklepu gledališkega zaklada. Vsi redni iti izvenredni dohodki za leto 1890. znašajo skupaj 60.040 gld. 14x/i k«"-, vsi redni i u izvenredni stroški pa 75.106 gld. ')'-', , kr., torej presegajo stroški dohodke za 15.066 gld. 78 kr. Dohodkov je mimo proračuna več za 55.870 gld. 14'a kr., stroškov pa manj za 115 486 gld. 7*/« kr., torej je skupno pokritje veče za 171 356 gld. 22 kr i in sicer v.-ded večih dobodkov — mej njimi prispevek kranjske hranilnice z 20.000 gld. — pa tudi vsled manjih potroškov za zgradbe. Leta 1890. je bilo za gradnjo gledališkega poslopja izdauih 58.216 gld. 38'/i kr. Po prištetih stroških v prejšnjih letih znašajo do konca 18'JO. leti skupui stroški tega naslova 60.746 gld. 73!/a kr. Stavbinske imovine je bilo koncem 1890. leta 51.893 gld. Iuio-viua se je proti lauskemu letu povečala po odštetih 4% odpisih za 25.826 gld. 2Va kr. Pri tem pomnožku se pošteva zlasti vrednost gledališke stavbe, oziroma dejanski potrošek za njo do 31. decembra J.890. leta. — Računski sklep se odobri brez ugovora. Ob l3.'*- uri zakluči deželni glavar sejo. Prihodnja seja v potek 11. marca. Poročilo deželnega odjbona glede učnih knjig za slovenske ljudske in srednje šole. V 11. seji dne 18. novembra 1890 naročilo se je deželnemu odboru 1. da pri šolskih oblast vili dela na to, da se na slovenskih vsporeduih razredih za grščino uvede slovenski učni jezik in polagoma tudi na višjih razredih gimnazij v Ljubljani in Novem mestu za slovenske učence upelje slovenski učni jezik, in 2. dalo pooblastilo, da založnikom potrebnih učnih knjig za 5., 6., 7. in 8. razred slovenskih ljudskih, oziroma meščanskih šol, potem obrtnih nadaljevalnih in srednjih šol dovoljuje primerne podpore. 3. V to evrho dovolila se je za I. 1691. svota 2000 gld. iz deželnega »klada. K točki 1. Z dopisom dne 18. feprurarja 1891. 1. št. 499, obrnil se je aeielnl odbor d« c. kr. deželnega šolskega sveta s prošnjo, naj pri visokem c. kr. »mučnem ministerstvu dela na to, da se na slovenskih vsporedoib razredih za grščino uvede slovenski učm jezik is da se tudi na višjih razredih nekateri predmeti, bob oboo latinščina ia verouk, predavaj« v slovenščini - K točki 2. Deželni odtn»r sklical je enketo strokovnjakov ua dan 7. jauuvarja 1891. 1 , h kateri je povabil iu katere so se udeležili sledeči gospodje : Deželni šolski nadzornik J. Šuman, gimnazijska ravnatelja A. Senekovič in Fr. Wiesthaler, profesorji Fr. Leveč, Fr. Orožen in S Rutar, ravnatelj c. kr. strokovnih šol I. Šubic, vadniŠki učitelj I. Tomšič, učitelj na strokovni šoli A. Funtek, ravnatelj I. mestne šole A. Žumer, učitelj J. Bele in slednjič poročevalec, deželni odbornik J. Vošnjak. (Št. 499 1. 1891.) Euketa izrekla se je v tem smislu, da se potrebujejo nastopne slovenske učne knjige, za kojih izdajo naj bi se dajale podpore : 1. Za 5. do 8. razred ljudskih šol: a) Berilo za 5. in 6. razred, b) Berilo za 7. in 8. razred, c) Slovenska slovnica. Prefesor Leveč se izrazi, da bode berilo za 7. in 8. razred de v tekočem letu izgotovii, ono za 5. in 6. razred in pa slovnico pa 1892. leta. Teb učnih knjig tiskalo naj bi se 500 — 600 izvodov. d) Računice. Te knjige sestavil hi vadniški učitelj Tomšič po Močnikovih učnih knjigah; c. kr. založništvo šolskih knjig pa bi bilo naprositi, da prevzame izdajo knjig. e) Zemlj epis je. Po izjavi prof. Orožna, kateri je pripravljen sestaviti zemljepisje, moralo bi isto obsegati tri zvezke po 7 pol. Prvi zvezek za 6. razred bi se lahko že letos natisnil. f) Zgodovina. Prof. Verhovec v Novem mestu naj se povabi, da spiše potrebne učne knjige. g) Prirodopisje. Ker je ravnatelj Lapajne predložil deželnemu odboru prestavo Pokorovjevih učnih knjig, naj se po nasvetu ravnatelja Seneko-viča rokopis izroči strokovnjaku v pretres in oceno. b) Naravoslovje. Ravnatelj Senekovič je pripravljen potrebne učne knjige za 6., 7. in S. razred spisati, potem pa naj bi F Bambergova tiskarna prevzela izdajo, ker ima že vse potrebne podobe. i) Atlantje. Tvrdka Holzl na Dunaji, katera izdaja atlante za ljudske šole, povabi naj se, da izda atlante s slovenskim tekstom. Prof. Rutar je pripravljen preskrbeti slovenski prevod. k) Katekizmi. Euketa izreče željo, da se s'ovenski katekizmi v jezikovnem oziru pregledajo ter se pri novih izdajah gleda na jezikovno pravilnost. Deželni šolski nadzornik Šuman meni, naj bi se zaradi tega pisalo knezoškofijskemu ordinarijatu. 2. Za strokovne in obrtne nadaljevalne šole: a) „Obrtno spi s je" sestavlja že učitelj strokovne Šole A. Funtek ter bode knjiga tekom leta prišla na svitlo. b) „Nauk o menjicah", spisal dr. Romicb, učitelj na meščanski šoli v Krškem, se lahko še letos natisne. c) Matematika in geometrija za c. kr. stokovue šole. Ravnatelj J. Šubic je pripravljen to knjigo .spisati. 3. Za Brednje šole: a) Nemško berilo za slovenske vh pored ne razrede, ker so za nemške razrede potrjena berila pretežko umljiva slovenskim učencem, kateri so še malo vešči nemškega jezika. O tem predmetu posvetovala se bode konferenca gimnazijskih profesorjev. b) Berilo za 7. in 8. razred sestavil je že prof. Sket v Gelovci ter ga predložil visokemu c. kr. naučnemu ministerstvu. Deželni šolski nadzornik J. Šuman pregledal je rokopis ter pravi, da prvi del ugaja tudi za učiteljske pripravnice. c) Geometrija po dr. Kočevarji prišla bode v Bambergovi tiskarni na svitlo. d) Zgodovina. Prof. Rutar nas vetu je, da se visoko c. kr. naučno ministerstvu prosi aa potrditev Jeseukove učne knjige. e) Mineralogija. Ravnatelj Šubic omenja, da hoče spisati tako učno knjigo po Hochatettsrju in Btschingu. f) Grščina- Deželni odbornik dr. Vodnjak opozarja na dotični deželBozborski sklep, po katerem naj ae tudi za grščino urede slovenski učni jezik. Na to omenja deielai šolski nadzornik Šuman, da bi naučna uprava težko v to privolila. Ravnatelj Sesekovič misli, da naj bi se tudi za viijo gimnazijo napravili slovenski vzporedni razredi s slovenskim učnim jezikom za nekatere jredmete. Dalje izrazi željo glede izdaje občnega latiosko-slovenskega besednjaka. Glede izdavanja teh učnih knjig izjavlja poro* čevalec imenom deželnega odbora, da deželni odbor ni pri volji, prevzeti izdaje in zaloge, pač pa bi bil pripravljen pisateljem dajati nagrade, da se dotičnim založnikom s tem olajša izdaja.' Na to se enketa izreče za nagrade pisateljem po 20 do 30 gld. od tiskane pole, Na podlagi teh enketnih sklepov pozval je deželni odbor navedene pisatelje, da sestavijo dotične učne knjige, kar bo tudi storiti obljubili. (Št. 1784, 1886, 1947, 2545, 4427, 5522, 6427, 7302 1. 1891.) Do sedaj pa je izšla jedna učna knjiga: .Obrtno spisje", spisal A. Fuutek, založil Dragotin Hribar, tiskar v Celji. K točki 3. Iz svote 2000 gld., dovoljene za izdajo učnih knjig, izplačalo se je dosedaj: 1. Tukajšnjemu krojaču Matiji Kuncu za izdajo več učnih knjig za posebne tečaje krojaškega obrta podpora 100 gld. (Št. 6219 1. 1891.) 2. Strokovnemu učitelju Antonu Fuuteku za sestavo „Obrtnoga spisja" nagrada 300 gld. Ker se utegne večina učnih knjig izdati šele prihodnje leto, nasvetuje deželni odbor: Visoki deželni zbor naj sklene : 1. Za izdajo učnih kujig za leto 1891. dovoljena Bvota sme se, kolikor se so že letos ne bode zgodilo, porabiti 1892. leta. 2. Za leto 1892. dovoli se v to svrho svota 2000 gld. iz deželnega zaklada. Politični razgled. itlolruiije (težele. V Ljubljani, 10. marca. Če Ah t deželni zbor. Deželnemu maršalu došel je dopis namestnikov, ki predlaga punktacijske predloge deželnemu zboru. Vlada predlaga načrt za volilno reformo, po kateri bi bilo pomnožiti število poslancev za 13, potem načrt o kurijatnem zakonu iu načrt spremembe deželnega reda, kateri je potreben vsled kurijatnega votuma. Z drugim dopisom predložil je namestnik tudi načrt za razdelitev okrajev, in sicer tiste ope-rate, kateri ho že izdelani in pa zakonski načrt o minoritetnih šolah. Deželni maršal dal je te predloge pristojnemu odseku. Knketa »a regulacijo valute Bešla se je predvčeranjim k prvi seji, kateri je predsedoval finančni minister dr. Steinbach; navzočui so bili vsi višji uradniki finančnega ministerstva, razveu teh pa tudi pravosodni minister grof Scbtfnborn in pa ministra Pražak in Kuenburg. Doslej izrekli so ge vsi člani enkete o stavljenih jim uprašanjih ugodno. Izrekli so svoje mnenje Morio Bauer, ravnatelj Dunajske bančne družbe, Moric Benedikt, urednik „N. Fr. Pr.M, Bogoljub Bondy, predsednik Praške trgovinske in obrtniške zbornice, profesor dr. Braf in dr. Matuš, ravnatelj deželne banke češke. Ogerska zbornica. Ugronova stranka, stoječa na programu iz I. 1848., predložila je samostojen načrt adrese, v kateri naglasa najprej udanost svojo za vladarja iu domovino iu potem prav obširno razpravlja o dr-žavnopravuem temelju, kakor ga je ustvarila pogodba iz leta 1867. Po sodbi te stranke je državnopravna osnova taka, da ni ne absolutistična ne kon8titucijonalna in ker Bi interesi obeh državnih polovic niso identični, ampak često nasprotni, je pogodba obema kvarna. Načrt navaja potem tirjatve stranke: personalno unijo, samostojno carinsko ozemlje, samostojno vojsko in konzularstvo ter konča, da jo ohranitev dosedanjo državnopravne pogodbe povod, da mora vlada šiloma sestaviti državnozbor-Bko večino, katera ni izraz narodove volje, kar je na očitno Škodo državi. Vuaiijc «lr/«i*e. Srbske homatlje. Radikalni poslanci Aleksa Ratarac, Joksim Padlovič in Radislav Mitiović interpelovali so vlado zaradi počenjanja mitropolita Mihajla. Vse 14 točke, katere navaja interpelacija, so prave obtožoice proti mitropolitu; očita se mu, da je v zadevi ločitve kralja Milana in kraljice Natalije postopal nepra- vil no in falaiiikoval dotično razsodbo škofijske sinode, da je t drugo cerkveno oblastjo dopisoval si glede ac&fga pretendenta in da je, kakor trdi menih Visarlon it hlUsdarskega samostana na gori Atos, isdal tuji državi važne državne tajnosti. — Italijanska zbornica. Včeraj začela bo je v italijanski zbornici velika uaančua debata, ki bode, kakor se splošno sodi, odločilna za usodo Rudinijevega ministerstva. Finančnega odseka poročilo navaja, da je v državnem gospodarstvu primankljsjs jeonujst milijonov frankov, naglasa pa, da je to le z*»ljaaoje, ker je bilo v prejšu^m upravnem letu deficita pet in sedemdeset mrfijonov. „Rifornm" pravi, da je ta primera povsem nepravilna, saj je tudi proračun tistega leta izkazal samo 53 milijonov fraukov deficita, da se je pa faktični deficit povečal še za 22 milijonov, in da bode tudi sedaj tako. — Kakor vse kaže, bode finančna debata strahovita a tudi osodepolna za bodočnost Itahje. „Aiadatnc Anastaslv*' zoveja v Parizu seveda v zaničljivem zmislu gledališko cenzuro. O njej je bila precej ostra debata v narodni zbornici. Radikalna stranka zahtevala je odpravo cenzure, a minister Bourgeois ji je nasprotoval, trdeč, da je cenzura bolje nego sledeča kazen, ker je z nje pomočjo mogoče zaprečiti mar sikai, kar bi utegnilo oškodifi državne interese ali pa rast posaumikov. Zbornica pritrdila ie ministru popolnoma in zavrgla z veliko večino vse predloge. Nekateri listi upajo, da bode ta debata dala cenzuri novo moč, da se bo upalo zopet vršiti svoje pravice. Dopisi. Iz 14 a tu it i k u 0. marca. [Izv. dop.] Krasna lega prijaznega našega mesta je pač znana Širom domovige. Priroda je bogato obdarila mesto in okolico njegovo. Prirodi pridružila Be je v novejšem času nemška za blagor slovenski uneta akcijska družha, ter nam postavila kar dva kolodvora, da uatreže vsestranski potrebam, željam in strastim, da ublaži žalostne posledice srditih bojev mej severom in jugom. Sezidala nam je ta kolodvora Bredi plodouosnih njiv, — ima:no ju, — do obeh pa nas vodi zaplankaua pot, na severni strani po razdrtem žlebu, na južrn pa po blatnem in kolikor moč še bolj zaplaukanem in z lesovjem založenem kolovozu. Pa kaj to! Imamo vsaj dva kolodvora, jeden za Nemce, drugi za Slovence. Že smo bili odmerili krasno cesto „Unter den Liden* na severni kolodvor — oficijalno „Fuhrladestelle" — pa vzela jo je zima, vsaj za letos, dočim Be južna stran zaman trudi, da razširi pot na južni kolodvor. In merimo in vlečemo na obe strani, na Bredi pa — je blato ostalo, in po blatu gazimo na oba kolodvora in še bodemo gazili. Iu blato gazili bodo tudi „dobro došliu nam gostje, če jih bode letos še kaj. Pošiljali jim bodemo slavnoznano godbo na kolodvor, da blatno jezero gazeči ne izgube poguma; utegnili bi ostati kje na Šutni ali celo v Zaprcah, kar bi bilo nam na severu v očituo škodo. Bliža so pomlad. Zopet bodemo merili ceste — senčnate, prostorne za živali iu ljudi nn obe strani, za Slovence, in Nemce, na severni in južni kolodvor; a gazili bodemo staro blato še za naprej, dokler se nam ne sezida liki curek rava cesta .Unter den Linden" pod sloveči /n»čerosenheim" — v kar nam Bog pomozi in sloga — Kamniška! Star purgar, ki bi rud po suhem hodil. Opomba uredništva. Res skrajni čas bi že bil, da si prijazni Kamnik omisli in dodela mestu dostojno kolodvorsko cesto s posebnim oddelkom za peSce. Taka cesta pa mora biti tudi dovolj razsvetljena. Nadejamo ne, da bode slavuo županstvo storilo svojo dolžnost in ukrenilo vse potrebne korake, da se zapreke odstranijo, da bodo že prvi pomladanski izletniki korakali po suhem v priljubljeni naš Kamnik. Gosp. zastopniku mesta Kamnika v dež. zboru pa priporočamo, da priskoči županstvu v pomoč in pospeši točno in ugodno rešitev te nujne zadeve. Domače stvari. — (Deželni zbor kranjski) ima tretjo sejo jutri zjutraj ob 10. uri. Na dnevnem redu so večinoma prošnje, o katerih poročajo dotični odseki, in poročila finančnega odseka o nekaterih računskih sklepih in proračunih. — (Koncert .Glasbene Matice") bode dne 12. marca 1892. leta v veliki dvorani filhar-moničnega društva pod vodstvom g. M. H ubada. Pri koncertu sodelujejo: gosp. J. K. Te rt ni k, operni pevec, gosp. Hanuš Baudiz, koncertnik in učitelj .Glasbena Matice", g. K. Hoffmeistor, pianist in učitelj »Glasbene Matice* ; slavna godba c. in kr. pešpolka baron Kuhna št. 17. pod osebnim vodstvom svojega kapelnika gosp. Nemrava; moški in ženski zbor „Glasbene Matice", Vspored: 1. Anton Dvorak: 149. psalm, (Nova pesem Stvarnika poslavi!") za mešan zbor in orkester. 2. Anton Nedvčd: ,Ne zabi me!", moški zbor. 3. R. \Vagner: Slavospev Walterjev iz opere „Mojsterski pevci Norimberški", poje g. J. K. Tertuik, spremlja orkester. 4. Anton Dvofak : a) Prstan, b) „Da jaz te zapustim !", dvospeva za soprau in alt, poje ženski zbor. 5. J S. Svendsen. a) Romanca, Ab?x Zar/y:ky b) Mazurka, za goali, svira g. Ilanuš Baudis. 6. K. M. VVeber: Htionova arija iz opere „Oberon", poje gosp. J. K. Tertnik, spremlja orkester. 7. Anton Foerster: „Ljubica", mešan zbor. 8. Pietro Mascagui: Cerkveni zbor iu opere „Ca-valleria rusticana", dvojen mešan zbor s spretnije-vanjem orkestra. Sopransolo gdč L Danes. Cene protorom: Cercle a 2 gld., prva vrsta sedežev v pritličji iq ua galeriji a 1 gld. 50 kr., ostali sedeži a 1 gld., ustopnina a 60 kr., dijaške ustopnice a 30 kr. ae dobivajo, v trgovinah g. Fr. PetriČa in g. Fr. Sossa in na večer koncerta pri blagajnici. Začetek točno ob 8. uri zvečer. — (Slovensko gledališče.) V nedeljo dne 13. t. m. bode se predstavljal zuan Ohnetov igrokaz: „Fužinar" (Le Maitre de Forges) v prevodu g. Valentina Kopitarja. Ker se je že do'go želelo, da se spravi na naš oder „Fužinaru, ustreglo se je zdaj občni želji in tako s ■ bode spet podala občinstvu izborna dramatična predstava. — (O razmerah v bodočem deželnem gledališči) se nam piše: Z ocirom na to, da ima nemški „Theatervereiu" kmalu sejo in da se bode pri tej tudi posvetoval, kaj in kako je ukreniti glede lož, „Theaterdirektorja" itd., prosil bi Vas, da povzdignete v svojem listu glas in priporočate slavnemu deželnemu odboru in našemu Dramatičnemu društvu, naj ukreneta, da se 1. na noben način število slovenskih predstav ne skrči, (sedaj jih je baje določeno 8 na mesec. 0|>. pis) da, želeti bi bilo, da se še poveča. Le tako bodemo mogli uspešno konkurirati z nemškim gledališčem, kateremu na noben način ne srn1 biti dovoljeno večje število pred-tuv! 2. naj skušata oddati v najem gledališča slovenskemu direktorju. (Tu navaja gosp. dopisnik nekaj osobnih zadev, katere se nam ne zde primerne za javnost. Uredu.) Nemci pa naj napravijo, kakor jim drago! 3. da se lože za slovenske predstave oddado posebej. Na vsak način pa mora v novi hiši imeti slovenska dramatika prednost pred nemško! — O tej važni zadevi bodemo imeli še priliko govoriti obširneje, kajti od njeue ugodne rešitve je v prvi vrsti odvisen napredek naše slovenske dramatike. — (Za družbo sv. Cirila In Metoda) nabrala je vesela družba v „hotel Metropole" v Ljubljani svoto 3 gld 50 kr., katero smo doposlali vodstvu. — (Umrl je) včeraj č. g. Ivan To man, bivši nemški propovednik v Trstu, pozneje župnik v Črnučah in zadnji čas, ko je živel v pokoji, duhovnik pri nemški cerkvi v Ljubljaui. — Na svojem domu v Idriji umrl je včeraj zvečer gosp. Jurij Tavčar, znan cerkveni slikar in podobar. Pokojni izdeloval je sosebno oltarje in slikal križeva pota, mnogo cerkva po Kranjskem in Primorskem okrašenih je z njegovimi izdelki. — (Na pritožbe) o nerednem dohajanji lista posamičuim naročnikom izjavljamo, da se list redno odpošilja dan za dnevom ob isti uri. Ako ga torej kdo dobiva neredno, kriva je temu le dotična pošta, kjer ga vsprejema. Tam naj se torej pritoži. — (Obrte so odpovedali) meseca febru-varja t. I. sledeči obrtniki: Mihajl Učak, sobno slikarstvo; Janez Lerch, pi'arstvo; Barba Knstelic, sejmarstvo; Anton Sirk, brunjerijo: Marija Turna, čevljarski obrt in Jera Juvanc, prodajo jedil. — (Prememba v posesti.) Barona Co-delli-a gozde pri Lazah, ki obsegajo 135 oralov, kupil je posestnik Jožef Ver bič iz Bistre za 9000 gld. — (Najlepšo Prešernovo sliko) ima gotovo slovanska čitalnica v Mariboru. Slika predstavlja Prešerna v njegovi najboljši dobi iu se vsi veščski izražajo o njej jako laskavo. Stari možje, ki so Prešerna osebno poznali, trdijo, da je ta podoba jako dobro pogojena. Izdelat jo je z oljnatimi barvami ..v naravni velikosti naš domač portretni slikar g. Dekleva, ki bira sedaj v Mariboru. Dasi ne živi v najboljih gmotnih razmerah, vender ae je toliko žrtvoval, da je to sliko brezplačno poklouil slovanski čitaln ei v Mariboru. Opozarjamo vse častilce Prešernove, da si ogledajo to znamenitost Mariborske čitalnice, kadar imajo k temu priliko. Želeti pa bi bilo, da bi se našel podjetnik, ki bi dal to sliko pomnožiti, da bi se zamogla tudi druga narodna društva preskrbeti dostojno sliko našega prvega pesnika. — (Slovanska čitalnica v Mariboru) priredi v nedeljo dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer v svojih prostorih zabavni večer s tombolo. Ker je odbor za to tombolo nakupil že krasnih in dragocenih dobitkov, nadejati se je obilne udeležbe članov in po njih upeljanih gostov. — (Strica otro vala.) V Dolini pri Trstu umrl je koncem preteklega meseca gostač Ant. St. Kmalu po smrti raznesla se je vest, da je bd otrovan. Poizvedbe dognale bo toliko, da bo res izkopali mrtvo truplo in se je pokazalo, da je bil St. res otrovan s fosforjem. Zaprli so nečakinjo umrlega, ki je stregla pokojniku mej boleznijo, ker nanjo leti sum, da je otrovala svojega strica. — (Krvav dvoboj) vršil se je na Reki mej znanim odvetnikom dr. Barčičem In poveljnikom veteranskega zbora Schodleom. Dr. BarMč bil je smrtno ranjen in je umrl malo ur pozneje. — (.Črna gora") je naslov daljšemu pesniškemu delcu, katero je zložil znani pesnik Turkuš. Dobiva se po 20 kr. s pošiljanjem na dom pri pisatelju. NasIov: Prof. Turkuš, Graz, L-ssing-stras8e 22. — (Slovenski klub u a Dunaj i) ima v soboto 12. t. m. peti svoj večer v tej sezoni z berilom g. prof. dr. Janka Pajka: „Predmet iz praktične filozofije." Dvorana „zur gold. Kugel" am Hof 10, mezzanin. Začetek ob 8. uri zvečer. K temu večeru vabijo se na Duuaji bivajoči Slovenci. — (Slovansko pevsko društvo na Dunaj i) priredi 19. marca svoj veliki postni koucert v dvoraui lionacher-jevi. Vspored priobčimo prihodnjič. r Danes „Jour-nxo**. ^% Telegrami „Slovenskomu Narodu4: Darmstadt 9. marca. Stanje po mrtvo-udu zadetega nadvojvode nespremenjeno. Bruselj 9. marca. Po pogrebu nekega delavca hodile tolpe socijalistov delavcev z rudečimi zastavami po ulicah in kričale: „Doli z ininisterstvom !" Budimpešta 10. marca. V zbornici poslancev rekel je pri nadaljevanji adresne debate ministerski predsednik Szaparv, da je Apponvi govoril, kakor ua je zmagala narodna stranka pri volitvah, a dejansko je baš nasprotno res. Narod je dal vodstvo za delovanje lopet v roke vlade in ta bode storila svojo dolžnost. (Živahno odobravanje.) Budimpešta 10. marca. V tajni seji so sklenili poslanci državne zbornice, da poklonijo na korist stradajočim na Gorenjem Oger-skem jednodnevne dijete. Pariz 10. marca. Loubet ponudil je baje Constansu mesto generalnega guvernerja v Algiru ali pa kako poslaniško mesto. Prvo je baje Konstans takoj odklonil, o drugem pa se še ni izrazil. Splošno mnenje je, da ostane Constans v Parizu ter da bode v seuatu pobijal vlado. Carigrad 10. marca. Turška oblast zaprla je tukajšnjega agenta ruske pošte Sišma-nova, o katerem sumi, da mu je kaj znano o umoru Vulkoviča. Na reklamacijo ruskega konzula izročili so ga njemu. Kazne vesti, * (Glasbena in gledališka razstava na D u na i i.) Slavna skladatelja Anton Rubin-stein iu St. S a en s obljubila Hta, da bodeta pri tej razstavi dirigovala vsak v jednem koncertu. V drugi polovici meseca maja bode kouceitovala Budimpeštanska filbarmonična družba. *(„Prvni češka politička jednotave Vidni") imenuje se društvo, katero na Dunaji že sedem let dela v prospeh češko-slovauske ideje. Dobrovoljne durove v dosego svojega namena vsprejema imenovano društvo pod gorenjim naslovom I-L'ebenberggasBB št. 6. Predsednik društvu je Vaclav Kubik, tajnik Vladimir Skrejšovaky. * (Potres.) V raznih krajih v Italiji bili so zaduje doi precej močni potresi. * (Zgradbe v olajšavo b t r a d a j o c i ra na Ruskem.) Iz Peterburga se poroča, da se bodo posebno pospešile zgradbe onih cest, s katerimi se hoče dati zaslužka stradajočim, ter bodo najvažneje teh cest že dogotovljene do mesecu maja. * (Johnn Marija Fari na) — kdo bi ne bil čital tf*ga imena — načelnik uvetovno znane tvrdke za dišečo vodo „Eau de Cologne", umrl je v Kolonji. Bd je vnuk uBfauovitelja te tvrdke in mestni svetnik v Kolonj'. * (Krvav prizor na ulici.) V Parizu zasačili so te dni na boulevardu Sebastopol tatu, ki je ulomil. Ko je bežal, ustrelil je trikrat z revolverjem na svoje preganjalce. Dve osobi sta bili mrtvi, jedna pa ranjena. Zločinca bo prijeli in ga komaj varovali proti razburjeni množici, ki ga je hotela Hnchovati. * (Župnik in cerkovnik.) Začetkom tega meseca ukazal je novi župnik neke cerkve v Napolju, da mora cerkovnik dajati cerkvenemu zakladu del dohodkov, katere je imel od zakupa stolov. Cerkovnik se je branil in župnika hudo razžalil, tako da je ta razposajenca nemudoma odpustil. Cerkovnik je sklenil maščevati se; ko je župnik bral sv. mašo. planil je nanj in mu zabodel velik nož v prsa. Župnik je smrtno ranjen, cerkovnika pa so odvedli v zapor. ]lni]ji)n|rn slatina I lili I llllnfl OD se priporoča proti (24) Tujci: 9. marca. Pri *l»lleit Vranovits, Schlesinger s Dunaju. — SchropH, Hillebrand Prossnig iz Građo*. — Brener iz Monakova. — Croco iz Bregenca. — Treulich iz Prage. — Fischer iz Berolins. — Pogačnik iz Podnarda. Pri fcloim : Selinger, Pollak, WeiBtburg, Bernotn z Dunaja. — Svoboda, Labroiaae iz Monakova. — Lengel iz Velike Kaniže. — Pvtlik, Schiller iz Plzna. — Kukolj iz Kranja. — Bal zar i/. Trata. — Jurca iz Ptuja. Pri |nšii«*m kolodvoru t Abelea, Mareo iz Trsta. t mrl I so v IJ u Ril Jan I: V deželni bulnici: 7. marca: Štefan Žagar, delavec. 20 let, morbus marca: brigthU. — Jožef notna malae. Glashtltt^r, zasebnik, 75 let, earci- MeteorologiČno poročilo. ban Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri »a v mm. 1 * i 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 733-1 mm. 780'6 mm. 729 0 mm. —14 6' C — (> 6° C — 12» C . brezv. si. szh. si. szh. megla jasno obl. 5-60 aa. snega. Sredin« teiuperuriira —5*5', »a 8'3" pod normalom. Izkaz avstro-ogerske banke z dne 7. marca IM92. Prejšnji teden 39S.033.000 gld. (— 4,437.000 gld.) Bankovcev v prometu Zaklad v gotovini Portfelj..... I.oinhard..... Davita prosta ban-kovčna reaerva . 24H.294.O00 181,106.000 36,166.000. 181.000 2.617.000 111.000 57,644.000 „ (-(- 5,464.000 „ ) ID"ULxa.SL3slce. borza dne 10. marca t. 1. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 9450 — gld. 9440 Srebrna renta.....„ 93\v6 — w 9390 /.lata renta......„ 110*60 5°/0 marčna renta ... n 10295 Akcije narodne banke . . „ 1004-— Kreditne akcije .... „ 307-50 London.......„ 118-75 Srebro ....... „ Napol........ C. kr. cekini..... NemSke marke .... 4'/.. državne srećke iz 1. 1854 Državne srečko iz 1, 1864 Ogcrska zlata renta 4"/, . . Ogerska papirna renta 5°/0......10i Donava rcg. srečke 5% . . . 100 gld. 1^2 Zemlj. obč. avstr. 4»/i°/o zlati znat. listi . . 116 Kreditno srečko......100 gld. 186 Rudolfove srećke...... 10 „ Vi Akcije uuglo-avstr. banke . . . 120 . 150 — „ 110-60 t- , 102*50 — „ 1007-- — J 118-70 »'48»/t — l 9-43 6'M — „ 5-59 58-12' . — „ 58-12'/, 250 gld. 13S gld. 50 kr. 100 g 1H1 „ — „ , . . . ic7 . 31 . 20 „ 50 , ■ a« „ 50 . Tramway-drust. velj. 170 gld. a. v..... 240 „ — Fra.aa.£liBlc& naznanja v svo- jem, svojih otrok in ostalih sorodnikov imenu pretuino vest, da je njen iskreno ljubljeni brat, velečastiti gospod Ivan Thoman umirovljeni župnik in nemški propovednik danes ob polu štirih popolndne, po dolgotrajni in hudi bolezni in po večkratnem vsprej'emanji svetih zakramentov za umirajoče, v 68. letn dobe svoje, mirno zaspal v Gospodu. Truplo dražega pokojnika bode v petek, v 11. dan marca, ob polu petih popoludne slavnostno blagoslovljeno v hiši žalosti, na Krakovskem nasipu st. 6, nato preneseno na grobišče k sv. Krištofu, a ondi pokopano v lastni gomili. Zadušne svete mase služile se bodo v več cerkvah. (254) V Ljubljani, v 9. dan marca 1892. Fran Stu|ei*, c. kr. notar v Metliki, javlja v svojem iu v imenu svojih malodobnih otrok Frnnii in IVflnlco vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem potrtim srcem pretužno vest, da je v dan 9. marca t. 1. ob 1. uri zjutraj, po kratki in mučni bolezni, previđena s sveto-tajstvi za umirajoče, v 24. letu svoje starosti, umrla nepozabna soproga in mati, gospa AMALIJA STAJER roj. HRIBAR. Pogreb predrage pokojne bodo v četrtek, v dan 10. marca, ob 5. uri popoludne iz hiše žalosti na pokopališče pri sv. Roku. Svete mase zadušnice služile se bodo v farni cerkvi. Pokojna priporoča se v blag spomin in molitev. Metlika, v dan 9. marca 1892. (253) Podpisani nazrfanjavi tužnega srca sorodnikom, prijateljem in znancem prežatostno vesr, da je Bogu vseganiogočnemu dopadlo, najinega iskreno ljubljenega očeta, oziroma tasta in starega očeta, gospoda Jurija Tavčar-ja hišnega posestnika, slikarja in podobarja včeraj zvečer ob 6. uri, po daljši bolezni, previ-denega s sv. zakramenti za umirajoče, v 74. letu svoje starosti, k Sebi poklicati. Truplo predrazega ranjkega bode v petek, dne 11. t. m., ob 4. uri popoludne v hiši žalosti blagoslovljeno in potem na pokopališč) pri svetem Križu k večnemu počitku pokopano. Priporočavi ranjkega v blag spomin. Idrija, dne 10. marca 1892. (2581 Harollna Nngodc rojena Tavčar« Marija« Vončina rojena lauar, hčeri. Knjige in muzikalije pokojnega gosp. Vojftelia Val«* u le ae rarpro«l»»jiifo iim « ojsovl «-ewti h. nI. IO v I. niMlHtropIt od 11. ure dopoludue do 1. ure popoludne in od 8.— f>. uro popoludne. LJUBLJANSKI ZY0H" atoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. ! Kupiva! .ZTTOIST" letnife 1879. Ig. pl. KIeinmayr & Fed. Bamberg knjlgotrftnlca v Ljubljani. (255-1) Ces. kralj. zaloga pri (226—2) Antonu Eravanji v Cerknici. pisarnica za posredovanje zasebnih opravil v L.Jiililjuuf, Prefiernov trg Nt. 3 prodLetJa.: 1 Kiiniituro, dobro ohranjeno, za nizko ceno; 1 atroj sa predtlaek (Vordruckmascbine) a polno opravo; (257—1) 1 blairn|no neagorljlvo: 1 koelje in koleaelj in vlnake sode različne velikosti. V gostilni ,,Pri avstrijskem cesarju" dobivnjo se vsako are«lo in vaak petek sveže morske ribe; toči se prav izvrsten črn latran» pristna hrvaška ramena vina in najboljši doleujakl evleek9 lastni uvoz. — Krito in zakurjeno kegljišče je p n. gostom na razpolaganje. — Naročila ua obed se veprejemajo vsak dan. 247—2) X Na najnovejši in najboljši način ♦ X umetne (228—2) £ 1» zobovja f X ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo« ♦ vanJa in vse aobn« operael|e9 — odstranuje j lobne boleeiue z usmrtenjem živca l zobozdravnik A. Paichel, | ♦ poleg čevljarskega uioaiu, v Ktihler-jevi hiši, I. nadstr. ♦ Ponudba. Kdor kupuje „palice" za kolesa (t ribe) v.siik«' velikosti v/, nuj bolnega zelenega gabra, ulj nalake za preselce. ali kdor sploh kupi ersLTojroTr les na debelo, naj naroči pri: J a n o/ii MuNiarMi«* u iz Brezovice, posta Borovnica. (227—2« Kiiban s soparom iz dišečih gorskih malin, napravljen natančno po avstrijskem pripravljanju zdravil, ima iiHJlepši duh in naravno lepo barvo. Steklenica z 1 klg. sirupa 65 kr., [stehtati od 5 klg. višjo a klg. 55 kr. Mala steklenica 35 kr. Piccolijeva lekarna „Pri angelju4 v LJubljani, Dunajska cesta, aj^ t*n ii4* itrvrSttJeJn. (59—4i ee—eeeeeeeeeeteeeeeeeeeeeeeee—8 V1ZITN1CE priporoča „Narodna Tiskarna''. letntti ni e e ns ee>nse i •nnnneenn eenseensn m Odlikovan na koroški deželni razstavi 1885. leta. Priznanja in priporočila iz vseh krajev monarhije. I; kranjska izdelovalnica Mastiti žimnic in žicastomrežnih postelj v l.jiiltljimi (v ŠiNkl). v Koa1er-|evl plvanil priporoča tli Hhh- *imule«' uu|bol|Ne vrate ta olroake poalel|e po 5 glil. in več, vvllke I u «11 ua obrok«*. (211—3) Zalagatelj za bolnice, hotele, zavode, kopeli, vitle, xaaebnike itd. — Ceniki zastonj. narot,il;i n.- tn.''ii<» i/.\rAr Mor kupi \ «•»"•. dubi odpust od ! i nn). 5 Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No Hi. Lastnina in tisk ,Narodne Tiskarne*. ""■nHaHHfl(IHB^Ha^^Hk^BB •Hi^aHHaHkjalklaHBk™ W9B 3171 362511