238. Štefka rst v soboto 27. avgusta ■T Imaju rmnJt i I idi ob aedeli&h in prarnikihi ob 5. ari, ob ponedeljkih oh 9. ari siutraj. 9 »mm itevtiK« se prodajajo po 3 aovft. (€ stotrak) maofih tobakarn&h v T:a:a is okolici, Ljubljani, Gorici, :rji Kranir- Mariboru Celovcn, Idriji, Petru. Sežani. Nabrežini. Novemmeatu itd. r'mmm airoAb« sprejema aorav« lista .Edinort*. Giorgio Galatti št. 18 — Urada« srn cd 2 pop. do 8 zvečer, o^iasooi 16 stotin t na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, tavue zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TELEFON itv. 870. Glasilo političnega društva „Edinost 4 za Primorsko. V edinomtl 1e moči Sarodnlna s&ala u t«« leto 24 kron, pol teta 12 :ron, 3 mesece 6 k»o% Na narocbe bres dopoaiane naročnine se _ipxav» ne onra Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Jairanfee***' oišma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračc;&. Naroćmno, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: Ulica Torro blanoa fitv. 13. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lr*«tsA aonsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna son.r—'1 tiata Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5tv. 18 Poštno-hranilnični račun št. 841.652. n (Brzojavne vesti.) Poročilo kontreadmirala kneza Uh tomskega o pomorski bitki od IO. t m PETROGRAD 26. (I\a ino.) Brzojavka kmtre* dmiraia kneza Uhtomskeg* porofa ' Dna IO. t. m. je ztpastla porturturako pri statia^e v*a e^kadra, obstoječa iz oklopojaS : »Cesareviča«, »Retvirana«, » Peresvjeta«, »Po-bjele«, »Poltave« ia »Sabastopola« in križark »A-k Ida«, »Dane« ,»Ptlade« ia »Novika« tar 8 torpedovk. Lidije 83 bile namenje-e v Vladi vostek. Ko smo že bili 20 milj za obrambno 5rti, smo gledali japonsko brodjvje ter mu plu i nasproti, da ga zapletemo ^ boj. Bitka je trajala poldrago uro, te da bi b:li imeli mi velik h rgiib. Ob 5. uri popoludne jeeovraž-n k, ki nam je stal naeproti 36 kabljev (1 kabelj — 120 seiajev) daleč, pr čil zipet boj, ki je trajal do 7. in pol ure zveč r. Koncem bitke se je »Cessrevič«, ki je bil poškodovan na krm lu, umaknil iz boine črte. Ko je zap vedujoči admiral dal znamenje, da mora po!cžiti poveljništvo, ker eo bile na »Pere-svjetu« dve jambire rcz^treljene in tudi aparati za dnevne in nočne signa'e pokvarjeni, scm dal jaz na poveljaišaem mostu B;goal : »Z* menoj !« jaz sem menil, da ce mcrajo slediti vse lad je mojemu povelju, ker so imele na krovu mnogo ranjencev iQ mri čav t=r so ble saaoe moeao pcskodovsnp, kakor tudi tcpivi in električni stroji. Zatorej sem se vrnil casaj v Port Artur. Sledile to oklop-njtče: »Rttvzaa«, »Pobjeda«, »Poltive«, »SebEetop I« in »Cdstrevičc ter križarka »Palada«. »C.-sare^lčc je zamogal slediti le počaB:. Radi tsme iz rad' okolščne, ker smo morali v temi vsak trenutek menjati vož:j> radi nsprestania napadov japonskih torpedov^, bo ee ladije razkrop le. Pribodojega dne eo bi'e oklopnjače »Retvizan«, »Sebastopol«, »Peresvjet«, »Pobjeda«, »Poltava«, križarka »Palada« ia tri torpedovke v Port Artuju. Naše irgube zcašajo: mrtvi bo : porotnik Saltenov in prapors5ak L vr^n; težko ranjena eta bila kapitan Boy*mann, ki je vzlic vsem racam ostal še 20 ur na svojem po vel niškem mostu, dokler nianoo prišli v Port Artur. in poročnik R kov ; 21 častnikov je bil i pa lahko ranjenih ; pomorščakov je mrtvih, 286 pa ranjenih. Ladje v pristanišču popravljamo s svojimi sredstvi. Japonsko biodovje je obstajalo iz 4 ozlopnjač I, reda, ene II. reda, iz 4 oklopnih, 4 tanko oklopnih in 5 lahkih kr.žark ter 60 torpedovk. Na mesto kc ntreadmirtla \Viihefca a m prevzel jaz poveljuštvo portarturake eakadre. Položaj v Port Arturju. - Japonci zgubili skupno 65 tisoč mož. PElROGRAD 26 — Ruska brzojavna agentura je prejela včeraj iz Ć f« brzojavko: Kakor poročajo tujci, ki so dospeli iz Ć f j, vztraja Port Artur hrabro kak^r prej proti sovražaiku, ki ni poslal vtČ nobenega par a menttr^a radi kapitulacije. Razp„Lžeaje gar-nizije je izvMtnc. Gjvori se, da eo zgubili Japonci 65.000 mož, ktr j:h je ztlo pobilo, ziasti jih je stal ogromnih žrtev naskok dae J3. t. m. Tudi jim primanjkuje živil, s čemer je Pi.rt Artur dobro preskrbljen. Ć1FU 20. (R;uttrjev b:ro.) Kitajski viri zatrjUjejj, da si utrdbe na Zlati gori, na Beli mramorni gori in L.adodtsinu še ed ne glavne utrdbe, ki ee n&hajajo v varaih ru&k h rokah. Dri g3 glavne uLrdbe se nahajajo »i^er šo v ruski ob ast;, toda eo izložene (gaju japon-Bkega topništva. Govori ee, da je utrdba št. 5, katero bo Japonci že večsrat vztli in zcpat izgubili, eelaj v japonskih rokah. Japonci ob?trel;ava o portartursko trdnjavo s 300 težkmi topovi, ki fo jih pripeljali iz pomor-ssih pristan šč iz Kobe, Nagazakija in Joko bamg. LONDON 26. »Diily Ttlegraphc po roča iz zanesljivega vira iz Ćifu od 25. t. m. o pokžaju v Port Arturju : Na vztoku 95 nahaja ocemlje med Tai'išanim in Vo čjo goro v rokth Japoncev. Na zapadu eo zatedii Japonci utrdbo Ieaa, t)da ne me rejo napred-vati radi min. Tako je v nj hov: posesti tudi Golobji zaliv. Na severu Btoje pri Talienčengu. Njihova sprednja straža je skuhala prodreti preko črte notranj h utrdb, a bila je vsakikrat odbita. Japonski vohuai v Port Arturju so p skušali prerezati električni žice, ki vodijo min. Isti list poroča iz Lia^-janga od 25. t. m., da je 75 kilometrov od L^aojanga pričel boj. Pričaku e se obči tapad Japoncev. Razoroženje ruskih ladij v Šangaju ŠANGAJ 26. Razoroženje ruskih ladij »Asko da« in »Grozovoja« se je izvršilo braz veeh f rm: lnoet?. Danes niso ladije več razvile zastave. Pove jn ki eo izjavili, da ostanejo do zvrsetka vojne v pristanišču. — Križarka s Askoldc sme oBtati v duku do 11. septembra, to je, dokler jo p pravijo. M ;žtvo tbeh ladi/, izvztmši straž, od-puste na častno bfaedo, da 6e sme povrniti v Rusijo. Admiral Skrydlov odpuščen iz službe ? PARIZ 26. L st »L' Eclair« zatrjuje,-da je poveljnik ruskega brodovja v Tihem Oceanu, admiral Skryilov, ki se nahaja sedaj v Vladivoetoku odpuščan iz službe. Število ruskih ranjencev. Čl F Q 26. Neka dne 24. r. m iz Port Arturja odplu a džucika poroča, da znaša selilo ruskih ranjeccav 5000 ter da so zasedli Jjponci v.šine pri Čd( ganki. Iz Liaojanga. LIAOJANG 26. (Reuterjev biri.) Ker so Be pojav.le na raznih straurh t>lpa Cun guzov je potivanje brez v.jaskeg^ spremstva nevarno. Vedeoje Kitajcev na jugu ol Liao janga se je od časa, ko si sa ru-ke čete umaknile iz Dač.čava, zelo poslabšalo. Patrulje k mjeaištva zadeva o po noči na male 8ivraž te oddelke. Razpoloženje v Liaojangu je optimist čno. Boj sprednjih straž pri Liaojangu. BEROLIN 26. »B^rimer Tagebtattu« so sporoč il iz Liaojanga: Dines se je vršil južao od Tsaolmz', 10 kilometrov južno-vztoono od L:aojanga od 3. d i 6. ure zjutraj hud bij med sprednjimi stražimi voja Ivanov. Japonci so bili odbiti. Steselj — generalni adjutant. PETRuGRAI) 26. Car Niaoiaj je imenoval generala Steaelja svojim generalnim adjutaDtom. Kuropatkin stopi v ofenzivo. LONDON 26. V R mu eo zvedeli, da je aedaj na zasibireki železnici radi silneg« drževja promet o"irao. Gtneral Kuropatkin pričakuje, glasna poio5il iz Mukdene, le še 120 topov, ki so mu jih posiali iz Rusije, da st pi potem v ofenzivo. Oskrbovanje ruskih križark. LAS PALMAS (Kana.ski otroki) 26. [R°uterjev bipo.} Ribiči poročajo, da ao videl' tri ruske križarne blizo rta Jubi, kako bo si iz nekega parnika nalagale premog. Japonsko dobrovoljno brodovje. FRANKOBROD ob MEttU 26. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Toaija od 24. t. | m. : Pomoreio društvo je sprejelo predloge j glede gradnje dobrovoljnega brodovja. Zgra ! diti sa ima 10 ladij po 6000 tinelat. Stroški j bo proračunjeni na 15 milijonov jenov. Vsaka japonska ob.telj bo b-»je prispevala pol drugi jen. Vihar v japonskem morju. FRANKOBKOD na MENU 26. »Frankfurter Zeituagc je prejela iz Tokija sledeče poročilo : V južnem delu japonskega morja je dne 20. t. m. razsajal vihar, ki je v Fa-sanu (Koreja) porušil 56 h.š ter raibil 147 ladij. Podmorski brzojav med Cušimo in Fu-aanoai je pretrgan. Tudi v Moji je bilo razbitih več lad.j. 67 oseb je bilo rešanih, mnogo se jih pogreša. PODLISTEK. Ženski Neron. Spi-al Sacher-Kaaoch- — Preval J. S. o V. V poletnem dvorcu Gsčinskem je sedela Katarina II. s kneginjo Ddškovo. Razgovar-jnli eta se zaupljivo. Carica je prijaliala eem na konju ; ta nogah je imela visoke čevlje iz etfi ana, kakoršne so nosili takrat po vsej Rusiji ; na hrbtu možko ogrinjalo, a na glavi mal tri vogla ti klobuček s šopkom peres. Nestrpljivo je tolkla z bičem ; kakšenkrat je vstala, hodila po aobi, potem pa se zopet vrgla na divaa. Daškova jo je gledala znatiželjno, okolo cs.nic se jej zibal smehljaj. — Zakfj ee mi posmehuješ, Katinka ? — je začela Katarina prva. — Ti si zelo zaljubljena. — Zaljub'jcna sem, a tudi Mirovič mene ljubi. Obe sta molčali nekol ki ča?a; carica je nekaj poslušala. — Ni-ii bilo to peketanje konja ? — N<*, nisem čula ničesar. — Srce mi mo5no bije — je rekia Katarina II. položivša roko na prsa. — Oj, ti si velike, a vendar majhna gospa ? — je vskliknila Daškova, — kaj na* merujtš storiti žnjim ? — Ša sama ne vem — je' odvrnila carica, atopivša k oknu, da zakrije svojo zmedenost. — Ša sama ne veš ? — Vem le to, da on ne sme umreti na navaden način. — Nu, kako pa ? — S.-li videla plamen, kako uničuje samega sebe ? — Katarina, ti s; grozna ! — Mcžao, ali moja m sal sama po sebi je pesniška. — A mora li on umreti na vsaki način? — Carica je prikimala z glavo. — Mirovič ni človek, ki bi bil v stanu zrušiti Orlova in ga zameniti, on je prevelik sanjar. V čemur ugaja meni, v tem je nevaren državi. — Katarina, tvoja ljubezen ima grozno logike. Carica se je sprehajala po sobi spu-stivša glavo io prekrižavša roki od zadaj. — Ostane mi le v nadlego; on je etra- Premog in voda za baltiško eskadro. CARIGRAD 26. Parnika ruskt ga pa-robrodnfgi društva »Juno« in »Meteor« Bta plula danes skozi Bospor. Vozila sta premog in pitno vc do za baltišto eska Iro. sten, naveličam se ga, potem mi pa napravi kako eramoto. — In postane ti nezaosen, je li ? — Ml ž no je tudi to. Kaj hočem torej žnjim? Moram ga odstraniti — a kako? to je sedaj vprašanje. — Lepa gospa je začela misliti povsem trezno o svojem ljubimcu, kakor o kaki državni stvari. — Morda bi pri slo prav njegovo ^fanatično navdušenje ? — Preko obraza jej je naenkrat preletel strog smehljaj. — Spomnila sem se. Kaj meniš ti — je nadaljevala šepetaje, ne bi li mogla porabiti Miioviča, da se z Djegovo pomočjo osvobodim Ivana ? Kneginja Diškova je zadrhtela. — Ne plaši se, Katmka, umirajoči jemalec prestola caj povleSa s aeboj v grob tudi nadležnega ljubimca. — Kako lo ? — To je moja skrb. Da. Tako mora biti S srca mi padeti dve bremeni, ki mi moriti dušo. Potem se le bom Bpala mirno. — Ti si groznr, Katarinu. _ Pametno, samo pametno, mala moja! Nekoliko dni potem našli sta se zopet zvesti prjateijioi v cančini delavnici. — Poslednji čas je že, da izvedeš svojo nakano — je rekla kneginja Daškova ne- Brzojavne vesti. Nadvojvoda Rainer. VELIKO V EC 26. Vrhni poveljnik deželne brambi nadvojvoda Rainsr, je dosptl daned popoludae aemkaj inšpicirat čete dtžslne brambr. Novi deželui glavar tirolski. DUNAJ 26. Do edanji dtžslni glavar tirolski gref Brandij je bil na lastno prošnjo odpuščen iz službe. Na njegovo mesto je b 1 imenovan dežslnim glavarjem državni in deželni poelanee dr. Kathrein. Štrajk v 3Iarsllji. MARSILJA 26. Pristanišči delavc:, ki so b;li dosedaj mirni, bo dali včeraj prefektu tridnevni rok, da posreduje v prilog dslavcev, sicar da pričnejo štrajKati vsi delavci. Vozniki tramvaja, paUi in natakarji ee hočejo ba e pridruž ti štrajkujoSim. MARSILJA 26. D.inea predpo'uine je prefekt sprejel odposlanstvo mornarjev n delavcev v dokih, ki eo ee izjavili pripravnimi pričeti zopet delati, ako ee jim dovoli 8 urno delo in dnino 6 frankov. Ako ee tekom 18 ur ne og;di njihovim željam, tedaj se razširi štrajk na vsa francozka pristanišča. Legar. TEŠIN 26. Tukaj sa je pojavil legar. Bjlezen so koDŠlatirali na 81 civilnih in 57 vojiških oBtbah. Isvzemsi nekoliki slučajev e bolezen nenevarnega značjja. Vzroka epidemije je iskati na b že v okužjoju vodovoda. Pojavlja se vedno manje slučajev bole :ni. Požar zaloge petroleja. ANTWERPEN 26. V Hub^ketu je eksplodiral rtsarvoar petroleja. Petrolej se je razlii ter se na neki bližaji vojaški kovačiji vnel. Disedaj ga je zgorelo 100.000 kubičnih metrov. Petrolej je lastnina neke ruske družbe. Ogenj se je razš ril tudi na zaloge neke ameriške družbe. Vagoni s petroljem eo v ognj u. ANTWERPEN 26. Dosadaj je zgirelo ameriški družbi Standard Od Cimpanie 160.000 sodov, ruski družbi Eitt'j pa 120.000 sodov petroleja. Jtusko-japostska vojna. Trst 26. avgus:a 1904. Danes bi bilo več vesti iz japocofilskih virov o položaju pred Port Arturjem. Ali varno. — Ivan mora poginiti. Ti poznaš moč s katero je duhovščina obvladala narod; tvoja preustrojatva jo seveda zmagajo, ali je ne morejo udušiti povsem. Velijo, da si tjjka, ki nasprotuje ttari veri, staremu pravu in starim običajem ter hečajo postaviti za cara Ivana, po oporoki carice Ane naslednika ruskega prestola. — No, to je že preveč — je zavpila carica ter udarila z nogi ob pod. — Žrtvovati boš morala MiroviČa, da rešiš sebe. — A kdo ti pravi, da ljubim Miroviča? — je iekla Katarina II. To je igrača; a vendar zajoSem, ko jo pokvarim. VI. Ko je Mirovič drugi dan zvečer došel v Gačinski dvorec, našel je carici Iežeč?> na zofi. Dižila se je kakor da spi, ter je stavila roko pod glavo. Prozorna obleka iz rdečkastega perzijskega platna in1 razpeta temnoze-lena suknjica, obrobljena s črnim žametom, pokrivala Bta jej telo. Mirovič 89 je tiho primaknil, ^klenil, in božal nog), s katere je padla papuča. Katarina se je vzdramila. — Grde sanje sem imela — je easepetala, — sanjala sem da si ti zginol. (Pride ee.) -sa bo tako ce asne, nedoločne, da ne dozna- \ ješ z njih ab-olutio nič dražega, nego ta,' da Ru^i še biaano trdnjavo in da jo Japonci še obstreljav8jo. Nu, po dejBtvu, da se Port Artur trdno drž: ia da so vzl:c decidiranemu povelju Njeg. Veličanstva Mikada, da do 23. t. m mora trdnjava pasli v roke Japoncev, ; vse glavne utrdbe še v rokah Rusov — po j tem dejstvu moremo soditi, da se ruska posadka zaveda veličine svoje nal« ge in da bo vsi navdušeni za devizo : ne vdajmo se ! Junaštvo ruske posadke je označeno v brzo- j javki ruske brz< javne agenture, ki trdi, da bo Japcnei i»gu^>ili do B6daj rpred Port Ar-turjem ♦>."> 000 mcž. Tudi če je ta številka neki 1 ko j ret rana, nam Š3 vedao predstavlja kakor vero etne one vest , ki tr le, da so Japonci satni z i začeli izgubljat' vero, da bi se jim posrečilo zavzeti Purt Artur z naskokom. S daj je d šlo slednjič rusko uradno sporoč lo o usedi ruskih ladij po pomorski bilki dne 10 t. m. Od ladij, ki so zapustile Port Artur, 89 je nasleduje jutro vrnilo v pristanišče 5 oklopojač, 1 križar in 2 torpe-dovki. »Aekold« in Gromoboj« sta razarožena v San gaju. Prt ko Londona javljajo, da je dežavje v Manižurji Z( p< t jelo ponehovati in da so Japonci r ni tako nadebuden, kakor se zatrja cd japcncfiiske etrani. Mi ponavljamo, da so bili japonski računi zasnovani na supoziciji, da pride v 3—4 mesec h do odlečtve — sevela Japoncem v prilog — v času torej, v katerem se ruska vojska ne bo mogla dovolj oj^čiti. S^ daj pa si o ž a v sedmem mesecu in jesei je pred durmi, ne da bi bili Jjpo:ci mogli doseči niti en^ga zares ođh čilnega vfptha. Prav za prav smo še ie na začetku prave vojne. Kakor eo prorokovali z ruske strani. Ali tedaj se jim je E.ropa rogala, češ: tolažijo se. Danes S) pa jap mofi ska Evropa ne rogi Več ta«o samosvestno. A to je ravno, kar tam ozaa^uje Sidanji položaj v Maa-džuriji. Kuske Jazaretne ladije. Kakor poroča »Pol. Korr.« iz Petro-grada, je ruska pomorska oblasmna odredila, da b do imele ruske lazaretne ladje po noči posebna znemenja, da se jih ni bo zamenja va'o z drug mi ladijami. To zaamenje bo obstajalo v tem, da se na mestu, kjer je navadno rasv. šena zastava, obes jo tri u5 , in sicer rudeea med dvema bel ma. O uh no vih znamenj h bedo obveščene vse vlade. neki petorici podpore od tega društva ! Vidite, prevrv.a.ni, kaso Bte po zvezi z Fiap pom d šli ^ zavezništvo z — »L ga nazo-nalec, z isto in, da izhajajo iz zavoda v Kopru tudi najbolji svečeniki, Be vendar ne moremo zlagat z našim škof>m. V tistem zavodu v Kopru ae tako sovraži nas jezik, da se ga gojenci iz pnte pa nočejo učiti ! Na gimnazju se ga pa uče še manje. Itali jani nočejo pozaati t »barbarskega« jezika! — Ćud no, da ntš škr.f ne ve tega! Takih svečenikov, napolnjenih irred ntist šdm, libe ralno židovskm duh m, in kL ne pozaajo našega jezika, bi ne smeli rab ti nikjer, ali prav niajer v naš; š ti,fiji. V Trstu, Kopru in v katerem drugem gnezdu v Istri bi utegnilo biti, da se taki duhovniki strinjajo z lib ralnožidovsko stranko. Aii z našo nikakor, ko jim nedostaje tudi »1 quel a«. Gospod Nagel v 'vezi z gospodom F;ap-pom skrbi za ta'~e duhovnike, ali za nas in naš narod na skrbi. I i ene d nas je v milosti le on;, ki je priprav jen služiti kakor po korna t ro Ije v namene: knkor b> opi«ani gori ! Kakor se brigs prek « R ma, da »uredi«, oziroma odpravi naš jezik iz cerkva, naj ee tudi pobr ga za hrvatski konvikt v Pazinu ! Ali kaj pravim ? Tu je kontradikcija. Prevzvišeni je pokazal, da mu je na srcu oaa fabrika irredentizma v K -pru, ki bo služ la, da na- polatinijo, a za drugo ga ne b jIi giava. Sedaj pa vprašuiem one savn? kolego, ki toliko hvalijo biskupa Nagela ; imajo-li oni res prav ? ! Kaso mor*-jo govoriti, da Nagrl n storil Slovanom nobene krivice? Mari so eiepi ?! Aio je njim dobro v Tr^tu in morda katsremu v okolic , n*j ne mislijo nikar, da je rtdi tega d< svoje pravice, svetinje naroda — na rod naš ! To pravo dano nam je od Bjga da ljubimo svoj narod, ker ga je ljubil tu li OJrešenik sam. S-mi smo tu v b rbi, a držati te hoSemo hrabro p > vzgledu slavnih portsrtur*kih junakov ! Bodimo česati duhova ki, ali poleg tega tu (i bontelji za prava naroda in — 8'oja prava ! Sv čenik v škofiji. ]fova zveza med škofoma JCagelom in flappom. ii. Roko na prsa, presvetli ! Pak rec te nam, moremo-li mi odobravati VJo zvezo in podpirati t) Vašo »gratiostm et bfnignam hospiliutem« s škofom Flippom ? ! Moremo li mi s.etovfcti kakemu deSku ter mu iti Da roko, da pride v ta zavod ?! Ne in stokrat ne ! A zakaj ta nesrečai »ae« ? ! Zato, ker bi s tem Fami seb' dajali p^usk?, *ko nam zadoščajo že one, ki jih dobivamo od — Vas ! V tem zavodu bi se neši mladeniči izneverjali svojemu narodu ! Postali bi, kar 83 le mnogi drugi: preganjalci taš:h pravic, naš h svetinj, našega jezika in naroda. Vest naša nam ne dopušča, da bi svetovali komu kaj tacegj, kajt konvikt v Kopru je deležen podpore tuli od srani zl »glasne »Lega naziona1«« ia v bogoslovju v Gjrici se de!e Higijena v slovenski šoli. Prijbčuje at. Ž i vko Lapaj ne. (Dalje.) UiiteljBke plače bo jedino le ca Štajar-Biem nekoliko boljše. D ug d fa je beda učiteljskega stanu notor.čja in tuli od * Bih strani javno pr:znana. Zaht-vati moramo torej od narodnih činiteljav, ki so od^o^orji za to, da č»m preje ureie u5ite'tjs-e plafie tako, dn se bod » temu stanu z veseljem posvečevali nadarjeni mladiniSi, ki bodo, zadovoljni s spojim stanom in b« cijaln m položenjem, mogli vse vsptšnrje odgojevati zaupano j m šolsko mladin >, kakor tuli lastnim otroki m osigurati boljšo bodočnost. Denar, k: Be p rabi v to, ce bo zaviž;n, največ bo nosil tis »čere obresti. Zahteva uč.tejjt a da pridi učitelj do prejemkov IX. čmovnega razreda, ni nikakor pretrana. Ce pomislimo, da Bmo geogr« fHno po lisajeni me 1 dva kulturna nar« da, uvidimo tako:, da podležemo ljubeznjivim eo^edom ako ti pravoča-no ne pr:d b mo najmanj tako silne l&stce kuiture. To pa je možn-t jedino le potom dobrih elovensk h šol! Skr b mo torej za nji?, ustanovljajnK-, razširju m > in negujmo ljudske šol-1, u^ite j šča, gimnazije, realke, trgovske, mornar-k« in vojaške šele z izključno slov^n^kim učnim jezikom ! Potem nam tuii vstuč li§ča ce odide. Narod naš pa postane ziveden, kakor d&nes niti sanjat* ni možno. Slovenska šola naj b bila vzor šjle v vsakem czuu in d ilž »ost vb^ slovenske jav nOBti, izlasti slovensk h vod teljev in sloven skega časopisja je, da ee pečajo i njo ttko do'go, dokler ne dosežemo stavljenih si ciljev. V t;m oziiu je fskreno pozdraviti delo, ki bo se ga v zadnjejq času lotili slovenski akndem ki, združeni v f«jrijaln:h društvih. Neustrašno se podajajo med narod in ga nivdušuj^jo v prvi vrati za slovensko šolo, za kttero je pač skrajni čas, da se ustanovi, iziioma preustroji tako, da jo bomo mogli s ponosom nazivati — svojo. Simo <>b sebi je umljivo, da bomo še do go časa navezani na svojo šolsko družbo, da si ž nje pomočjo ustanovimo slovenskih š 1 v kraj h, kjer se je ug-j^zdil tnjac. B lo bi želeti, da bi bile ravno te šo.e prav vzorna in da bi se ž njimi megli ponašati nasproti tujcem. Za vse to pa, kakor tudi za ustanov,tev vseh potrebnih šil, treba je, da se družbini prejemki čim preje iziatco pomr ož jo in prepričin sem, da je to možno doseči '.b požrtvovalnosti našega naroda z ag lnim delovanjem po društvih in čanopi9 h kakor razkritjem novih virov dohodso. Družba naj prospavajoča zavode skuša č m preje oddati zaet ipom, katerim po zakonu gre briga za šolstvo. Islaati moramo zaLi te vati, da se to vrši na Kranjskem, kjer prevladujemo sami. (Pride še.) »mško rogoviljenje radi slovenskih vsporediiic v Sleziji je ra;grše in najpooleje sleparstvo in zava-jtnje nemških ma?. Fakt je, katerega ne inore'o oporeči, da so nekateri odlični vodi telji Nemcev, ne le vedeli o tei nameri vlade, ampak, da eo oni b. mi svetovali vladi tako rešitev tega vprašanja, ki se je moralo :eš ti tako ali tako. In nič se ni čuditi temu, da so računajoči nemški vod.telji sami naaveto-vtli t>iko rtšitev. PrtS^mo! Oligarh čnemu staličču Nemcev morajo absolutno b-Ij ugi-jati slovanske vsp »rednice na nemš tem za vodu in pod nemškim v< dstvom, negoli pamostojoa slovanska ucittl/šČa pod slovanskim vodstvom. To je vendar jasno kakor beli dan. In ravno zato je — ako Nemci vendar tirajo to divjo gonjo — ta g;>nja najnesramnejs sleparstvo in zavajanje Dem-sk h mas. Ii nesramna in nedostojna igra, ako se eedaj imenitni možje izgovarjajo Čdš, oni tam je vedel, jaz ne ! To je otručje. A i zlasti možje, ki vjšj vo line nal ge v jav-niicti, mj ne bodo otr« c:, ampak mož e s toliko poguma, da tudi zastopajo to, kar so stor.l", ali čemur so pritrdili nejavne. Ce one slovanske vsporedn ce res pome-njajo vel ko nevarnost za nemštvo Šlezije, p tem s i gosp' da zagrešili sle.jar^t^o na lastnem narodu s t-*ro, da so vladi na^veto-vali tako reš tev ! Ce pa one v^parednice ne pomenjajo take nevarnost'", potem je z- pst le sleparstvo na narodu, abo se poslednjemu govori, da je nj» ga narodna posest v nevarno-ti, in se ga s Um zavaja v gide demon-Btncije proti njim. ki jim nočejo Li5 žalega storit'. Na veaki nač.u je vsa ta gonja radi slovanskih vspcredn o v Š eziji koimdija, ki vzbu a g ti us, ker je vse na njej ie laž in hI* p r-t■ o, n-iskrenost in h nsvsfevo. 0 fra ueozke in protektoratu nad katoliki na Jutroveni. Parižki list »J urna « ;e pru b3il sledečo izjavo, ki jo je ba^e po>tal nesi avstrijski diplomat glede francozfcega protektorata nad katoliki na Jutrovem : Prot'Ktorat Franc je nad katoliki in sve-tmi krati na Juirovcm izhaja iz raznih *po godtb s turško vlado, ki n eo bile še odpo vedane do dane*. To so pogodne, sklenjene meti f no'Zfcim krajem Fraucom I. n tur š in ki so bne leta 1569 in 1581 na n-vo j otrjene. Nadalje temelji francoski pro-te^torut na neii pog >db. iz 1-ta 1673, sklenjeni pod vla io Lu lovika XIV; ootem na «kt*p h narižkegt mira i? 1 a 1856 tn bero* lihsk ga kougre^a, iz leta 1878 ki potrjuj vso miu< lom v klavzul', v Kateri 83 izrecno pot ju ejo pravice, ki jih je Franciia prido bila nad «atol k< in n|iho/imi zavodi ni Jutrovem. Dokler ta pogoaba, ki so jo podpirale vse velevlasti, ostane v moči, dokler te pravice rt dno izvršujejo f ancozki poslaniki in konzul', se Avs.ro ograttu ne le ne bo do tikala tega pro.e a tirata, ampak ne bo niti uvaževala eventuvaino-ti kake krize, o kateri se sedaj še govoriti n - morr. Avstro ogrska ni tozadevno Btori.a do aedaj nikakega koraka in tudi sr. Stolica ne more v tej stvari ničesar ukreniti, dokler ni francozka vlada opustila svojih pravic, ki jih izvršuje na temelju veijavn h pogodeb. Tem izvajanjem je dodal avstrijski diplomat — po izvestju »J. urnala« — še sledeče pomisleke : Protektorat nad katoliki na Jutrovem, v slučaju, da ga Francija opusti, bi zamogel avstro-ogrski vladar Bprejeti le pod naslovom kakor cssar avstrijski in kralj ogrski, a pritrditi bi morali obe državni zbornic1. Ogrska bi pi tega n kdar ne privolila. Avstro ogrska ima na Jutrovem mnogo šol in zavodov, ki so kakor juridične oaiba pod varstvom Francije, toda posamične osebe stoje pol varstvom avstro ogrsuh konzulatov. Avstro-ogrski podanik, ki bi iskal zaščite na frinoozkem konzuli ti, bi izgubil svoje pravice. A7Btro-ogrska ima calo sama pod svojim varstvom potomce bantškib in tudi dru-g h druž n, ki ni-o njeni državljani. Novih varovancav noča s:cer več vsprejemati, ohranja pa stare, ki spadajo pod konzu arno sodišče ia plačujejo pristojbino za to. To vss na temelju raznih pogodeb, ki omejujejo na ta način fr^nezki protektorat. Zat3 ntče Avr-tro-ogrrska druzega, nego da se ohrani »fS:atus quo«. Drobne politične vesti. 1000. zaplembo je slavil zagrebški »Obzor* 24 t. m. Bolgarska in Grška. Iz Sofijo javljajo, da se je med bolgarek m pirobrod-niin društvom v Varni in med g'ško vlado sklenil dogovor, da se uvede direktna pore orska vi žn;a med Varno in Burga^om ter grškimi pnstanifč . D'govor se predloži grški zbornici v odobrenje, predno stepi v veljav o. Novi naslovi. Parižki 1 sti priob-čujejo vcsfc iz Washingtona, da 89 bo ura Ini nas.ov zbstop-tev severoamtr.šiih Zveznih dižav glts l v bodoče: »Amer šio p slani-ŠjVo«, »ameriško odpcslansti/o«, >»msr ški konzulat« itd. Ta sklep, da se ne bo v bodoča zastopstvo v inozemstvu imenovalo več »odposlanstvo« oz roma „poslaništvo severoamer ekiti zvt-znih dižav", je radi t gi zelo važen, ker se ho^ej > s tem Zvezne države ura ino ponašati napram inozemstvu kakor zastopstvo vse Amerike. Angležki odposlanec vBe-le mgrad j. Po umoru srbskega kralja Aleksandra je A-gležka odpokl cala svojega odposlanca iz Beligrad'. Vse druge države imajo sedaj 8"oje dip^mat čne zastopnike pri srbskem dvoru le Anglija dala v tem oziru iziemo Knkor zatrju e seiai „No.'oje Vremjau odcošlje Anglija z ^pst svo ega odposlanca v Beligrad. L?st poroča po zanesljivih inf^rma ciiab, da je bil srbski minister-ki prednik Pasič npdavno soreiet od aog'ežkfga kralja v Marij'nih varih Elvarda in da je bilo o tej prilik* vprašanje glede imenovanja novega gngLžkega diplomatičnega Z-iBtopnika na trb^kem dvoru ugolno rešeno. Car Nikolaj. Par ž ki list »Journal« je izvedel iz Pctrograda, da se ear N kolaj pred mesecem novembrom ne povrne v Pa-trograd. Ni znano, se poda li za ta čas v L:-vadijo, oz roma na inspekcijsko potovanje. Štrajk železničarjev v Italiji. V Italiji preti zopet štrajk žslezni-č^rjev. Pred dvemi leti jim je vlada povišala plače za 20 milijonov 1 r, ker so žugali z ( bčim štrajkom. Sedaj zahtevajo voditelji i železničarjev novo povišanje p'.ač, kar bi provzroSilo na leti 35 milijonov stroškov. O IpuBlanei železo.čarjev, ki predlože vladi te zsht-ve, imajo ntlog, da pol nobenim pog'ii«m ne odjfnjajo. Ne dovoli li vlnda 36 m lijonov, pr čns takoj obči štrajk. Z li se, da se ne bo vluda udala ter da bo polvzela nai*'rož>i» korsVe, da preoreč š'r>-jk. Domače vesti. Proračun tržaške občine za triletje 1905—1907 Od sre le je izležen na javni up gUd triletni proračun občine tržašse, to je, za leta 1H05 —1006 —1907. Z izloženjem tega proračuna, oz roaia pr grama del, ki se imajo izvrš t v dobi pribodi j h let, bo naši mtBini gospodarji č.*z dolgo zopit enktat stor.li, kar zahteva od m h mestni statut. Nai posnamemo iz tega programa ona dela, ki sd t č-jo k« risti naših tkoličanov. Za rHzšrj»nje šole na Katinari je določen h 65.00«) K ; za novo šjlsko poslopje na Opčinau 60.000 K ; za novo župnišča na Prošeku 30.000 K ; na nnvo župnišče v Šk-dn u 30 000 K ; za solo y Gropadi 1S.000 K; za razširjenje šoie v Šiedjju 16.000 K; ea razširjenje šule v Rojanu 40.000 K; za ljudsko kopališče v Barkovljah 3'J 000 K ; za začetek gradnje ce3te na Škor-feljo 50.000 K; za covišenje ceste tamkaj 420 000 K ; za novo cesto oi Rocola do lovea 1 200 000 K ; za popravo ceste Bazo vica Opg ui 10.000 K ; za popravo ceste Cazovica S žina 10 000 K; za novo cesto Barsovje Bjved Proaek 30 000 K; za zboj sanje komunikacij po okolici 70 000 K ; zs pokrit e potoka Boved v Bardovi ah 65.000 K ; za pralnico sv. v Križu 14.000 K : za pre f»krblj«-rj-% »kol'ce z vodo, vštevši sv. Križ 500.000 K. Ka! naj rtetm > o tem programu javnih del po naši okolici za iriletje 1895 —1897 ? Priznavamo, da se sa go-p »d^e t> pot v obi-leji meri spomn L naše okol ce nego je bi o v navtd do ?edoj. A i radi tega nimamo še razloga da bi j:m peli slavo. S^j je b 1 zadnji Ča-, da so storil; to, ker s tea, kar so stavili v program, bi sa le deloma popravile dosedanje vnebovp joČe in necdpu tne z«muae. Samo da vse to ce ostane — kakor te je ie to, da Be mnogokrat prpeti suSaj, da po-baliD, kateremu je tujsc izr<čil svoj kovčeg, zgioe b kovčegjm vred. Tujec je namreč izn čil pobalinu kovč?g ter mu povedal kam ima iti. Zaup6j< č pobalinovi p; šteno?t:, se tujte m9j potjo n: niti ozrl po nosaču njegovega kovčega. A ko je pr šel do svojega c:lja, se zaman o?ira po pobal nu. Ker ga le ne zagleda, in ker nosača s kovčegom le ni i d nikoder, sa tujec slednjič overi, da je pobalin ubral drugo pot ter a u ukradel ko?č* g. No, taki slučsji so ee pripetili ža večkrat, a gori omenjeni pobalki se še vedno zbirajo v bližini koledvora južie žalezaica ter tam pričakujejo svojih žit v —tujcev. Slavnej c. kr. redarstvene] oblasti sve-;u emo, naj skušt prti v okom tej stvari. Domačim kapitalistom pozor! Na prodaj je kakor se si ši gra ščina na Bledu za 240 000 kron. Poleg gradu, dvth vil ;n kopališča je lastnina bleska grtšiine tudi do seda; redno dog«jalo — le m papirju, le i Ble^SiO jezero, več goz in h paicsl ia tudi j . t_. _--__:___i_ i.. ,t_. i____ll. I - k : i... u...: an » o Tnvnru v canen, da ktpMvirajo vla lo, da bo mehkrja, ko bo odloča'a o bodočem posojilu in prihodnjih obS n-kih dokladsh. Laskavo prizoauje. Z-grebški »Obzor« priolču e čianek o slavnoBti »Zvona« v K r zeveh in omenja tuli elivn >sti složen s i h gasi cav v Pcstoj ii. Omenivš:, da se je te slavnosti udeležila tudi deputacija hr- r.bi lo v v Savi do Bjlnnj-kega jezera. latotako je baje na prodaj kopališke v Kamninu, zi katero ponuja neii konaorc j 120 000 kr n. Hrvatska gimnazija v Zadra dobi letos se 8. razred ter postane tato popolna. Tržaška sr. Jakobška godba. Podpi- dravo v gozdu nad staro opensko cesto. Nfcšli so ga pa Še le včeraj papoludne ob 4. uri in pol. Poklicali bo na lice mes'a zdravnika se zdravniške pnetaje, ki je konstatoval smrt, naitopivšo po zadušpnju, a potem so Eamom« rilčevo truplo prenesli v mitvtšaico pri sv. Justu. Radi vrčka piva — zab;»den. Dne 21. t. m. pu noči je v Bohinjski Beli neki ita lijanski delavcc dvakrat z nožem zabodel ka žarja L^narda B guša, katerega so prepeljali v ljubljansko boln š uco. Beguš je v pijanosti izpil Italijanu vrček pivc. Pohotni morilec — aretovan. V sredo eo našli b izo Ć.rnuč ob Savi truplo ženske, katero je nekdo posilil in na to zadavil. V umorjeni rt sp zoali 60 letao vdovo kajžar c > Uršulo Ulčar iz O^rnu?. K k >r ee je dokazalo, je bila Ulčar dne 22. t. m. na padena bi z j žtUzn ce, ko je .rezala verbovje. Orožniki so pričeli taki j zes edovati mori ca. j Sum je 1* tel na nefcega cunjarja ALtona j Kolenea, d ma iz Lit je ki se jo onega dae p(,t kal « kolo Ćernuč. V črtrtek p »polu ice je n-iki r» <1 ;r eretoval Kolenca v Ljubljani ter ga • dpaljal k načel »iku mestne p< Lcije dtu. Z«r i u, kjer je Koleac deloma pripo-znhl ^o e z'oMnstvo, na kar je bil izročen d že'nen u eodifču. vatekh gtBilcav, p še : »Nd kongrtsu je o ! sani odbor nimnja vstm svoj m s. delujočim tklenjeno, da vsa slovenska gasilna društva izstopi o .z takoimenovanega »reich3verbanda« Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, pronp*i"> K 66.50 do 68.00, za september K —do-- marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassć in MeliopH«* promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— d —, marec-avg. 68.30 do 69.30. London. Hladkor iz repe surov 103/iO Sh. Java 113 h h. New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za brvin 5e dobave, vzdržano, 5 st. znšanja, nespremenjeno. Pariz. Kž za tefcući mesec lo 2) rž z» sept. 15.50 za september-d' cember 16.—, z-> nov. februa r 16.-10 (mirno.) — Pšenica za tekoči me-sec 22.35 za sept. '2A.*iD, za september-december ■22-95 a no embsr-febr. 2^.56 itrdno). Moea za tekoči mesec 30.— za sept. 30.30. za sept -decetmer 30.65, za november f bruvar 31 20 (trJno) Rspičao olje za tekoči mesec -«^.7;», za Heptecn 41 J5, za tept. ^decembei 49. — z i januvar april 50. — (mirno fc? irit za tekoči meMec 43.25. za sept. 42 75 zi aept. -decemoer a6 2b za janavar • april 3rt.75 (trdno) Sladkor surov 88° uso nov 253(4 — 2i — imirao), be za takoči me-i-ac 29l/4 za sept. 2y3/,, za okL-jan 30-/„ z januvar - april 311/« (trdno) ra-rinirar ot1^—62 Vreme: dež. Ovorana za sodne dražbe v ulici Sanita št. 23—25. Uradne ura -sami ob delavniki t) od 8. dj 12. predp. iu od 4. do 7. pi peludue. DRAŽBE: ki se višjo daues, dne 27. avgustu t. 1. in naslednje um : Predmeti, bi se b. do pro lajali nadrobno ali pa v po-a_ue*uih Koa.h ao : barvan eaten, batist, ptr^al, fušcauj, plašči za g iape, sutino za tucšite ubitke, volneno blag* za žtaase ooleke, m «!erei, preproge, srajce za moške m ž ep doje l.iaee, pngr njala za pi.st.lje itd. itd. členom, da to pričele redne vaje. Prosi torej izvrlu oče ud»-f raj se redno u :c ežujejo vaj. vabi ter ee z.ruž . o v evo^o slovansko akupnoit ki se bodo vrs le vsako sredo od 8. do 10. Stajarska. Kranjska, Koroška, litra, Dal ure svečer. Kdor želi pristopiti ktkor izvi-naocija itd.) in da poz □ vej o za vet op tudi tlea, naj pe zglasi v društvenih pro- hrvatska dobrovoljnn gasilna druitva. Nt Si ^tor.b, Sit^e Fontane še. 4 j.ri gostilni de| u aeija je ponesla s seboj toli ugodne Spazzacaroin. Ztrlaeiti seje ali v t >rek, ali spominr, da bo yo n-ožncBti delovala z vso P^tek od 8. do 10 ure zvečer, silo na tim polju. Ob t?j pni ki treba, da »Dramatidiio 'društvo v Trstu« ge javno zihvalimo bratom Slovencem za va? one g spo lične in g spod-, ki žeiijo nj.h >vo prijfctiljsao goatoljubnost, ki eo nam pristopiti kakor izvrševalni čiat i in k imajo jo ve* čas iziasjvali vsi, iziasti pa podna- veselje do dramatične umetn sli, da se bla-čelnik ljubljanskega gasilnega društva, g~s, od govolijo prijavni čm pr^j pri g. Jak. Š oWa, Josip Turi. Varki dan bo nam prirejali ka- »Narodni domc (ul ca Gitrg:o Ga atn št. 18, kov izlet — aeda, na diviio blejsko jeztro, ntd=tr.) potem v k.-asni Kamnik, kjer je tamošnje Ob enem se naznanja vtem p. n. igr^l- pevok.) društvo »L ra< priredilo koncert kam in igralcem, da se je d'U.šfc-'o presel io s Hrvit m La ča-?t. Oo navzočnosti župana bo 24. t. m. v »Narodni dom«, ter da te bodo se vistle zirtvijee, a ko je tr^ževačii visi pričele redne vaje tikoj počet .oa sep pjvtljn k Vu-ic v daljšem govoiu n.»zdra\il tembra. sijvans&i vza emnesti, b lo je oduševljenje Pevsko društvo »Zvonimir« v R colu tako veliko, da s> ga Slovenci na ramfch priredi svojo ve^elico-obletnico dne 18. sep-nosdi j o vriu. Tuko Slovenci tudi na svo- tembra t. J. Na programu bodo: petje, jem g^ilcem dtlovanju ne puščajo iz vida godba, deklamacja, plee. Natan čni vspored narodn h interesov !« he prijbvi pravočasno. Slavna bratska dnt- gažrdje pravice in zakona — T in- gtva eo naprosena, da uvažu ejo to nazna-teresu države f ! To zveni Jticer milce pt- a;;0 izlaati zat-, ker je to ml*do društvo radoAsno. Ali v neš h sloveaskitt pjkrajinah ve:ikega pomena za naš ii. okraj. ;e polit.čnih uradnikov, ki o V;em, kar da- Odbor, lajo, pa bi o pravično ali krivično, govore, Koncert s plesom priredi »Goapodar- da je v interesu dižave. Takov mož je tudi društvo pri bv. M. Mag f. zgornj « v ti^t glasoviti c. kr. okrajni glavar v Ce nt(ifclio < ne 28. t. m. v društven h prosto-ie\cu, ki ču e na ime Mac Nevin. To vam rib. s deloval bo pevski zb««r »Bratovščine je bil najbrtzobitirneji gizitelj ustavni, dr- bv Cirila in Met dija« in domača g dba. žavljanskih, j^o itičnih in narednih pravic Začetek ob 4 uri popoln ne — Ob 8. uri korcŠKgi preb.valstva slovenske narodnosti. zvečtr prične plts, ki bo tiajal do 3. ure Gero;abizator najhujšega kalibra je uprav zjutrai. divjal proli vsakemu napredku in razvoju »Zatod sv. Nikolaja« se je p e^l l iz kor- šk b Slovencev. Mcž ima na svoji ves i lastnih prostorov v ul.co Furn to št. 18, ii. neš et h krivic na škodo Slovencev. — Od n> na levo. tega moža so as te dni p s avijali v Celovcu Zieza slovenskih pevskih društev nemšiutaraki iupanje in učitelji. In to pri- gt3je aedaj 20 pevskih društe . jli-tošnja Ikoje porabi on, da je pozival navzoče, redi.a skupščina odpolancev pevskih dru naj nadaljujejo v njegovem duhu, ker vse, gtev be bj višila 18. septembra v Ljub-' kar je on delal, da je dtlal li — v interetu ]janj. države! Teralnice v aferi bomb. Sodni pmtav Tako zatrdilo zveni kakor kletev, ka- dr. Barzal je, kakor prei3k«»v&ln sodnik vi kor zasramovanje pojma »intere« države«, procesu radi sf^re bomb, izd ti dne 22. t. m. Kaj je vendtr država? Nili to le firma, ped t-ralnice proti: uSitelju obftinsc h l|U isk h katero bj zd.užujejo ljudje v skupnost, da šol Jakobu f u m i s, privatatmu uradniku uiivajo v istej jednaka prava in jednako b uno f e r 1 u g a, odvetniškemu pisarju varotvo ev-denkredit 1889 K 296.— 303—, TurSte K 127.50 do 129.50 Srbske —.— <10 —.—. Dunajska oorza ob 2. url popol Državni dolg v papirju n v srebru Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronah 4°/0 Avst. investicijska renta 31/,0/. Ogrska renta v zlatu 4°/0 „ v kronah „ renta 31/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 nar k 20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini ParižKa In londonska oorza Far iz. (Sklup.) — francozKa rentu 98.15 5°/0 italijanska renta 103.90. Spant-ki ezterieuj 87.12 akcije otomanske banke 567.—. Pariz. (Sklep.i Avstrijak« državi« železi ___ Lombardi 95.50 uniticirana tuiška renti« 87.30 menjice na London 252 60, av8tr;]HKh zlata r»» 102.70 ogrska 4°/0 zlata renta 100.85 Lilnderbi». 4.62 turSke srečke 23.50, panžka Dank- 11 79, italijanske mendijonalne akcije 725 —, ai rije b o Tinto 13.63. Trdna. L. u n d o u. (Sklepi Konsolidirau dott 8S3/16 Lombardi 31/4 srebro 26'/4, Spaiska renta 8b3/s iw lijansk« renta 10.7/s, triul diskom, 27/a meujict n Dunaju —.— dohodki banke —-— izplačila ban* —. Trdna. Tržna poročila 26. avgusta. Budimpešta Pšenica za okiobei 10 69 do 10.70 ; ' a april I0.a9 do 10 90 Rž za oktober 8 it d. 8 24; ta april 8.51 do 8.53 O^es za okt 7 21 do 7.22; z< pril 7.47 do 7.49 ^Koruza za avgu^t-— _ d0 —} zh sept. 7.41 do 7.4 S. Plenica, ponudbe srednj?; t>ovpr ie-ane slabotno, mrtvo. — Prodala 14.0'K) meiersrih stot., zi 5 stotin* znižanja. Druga žita mrtveje. Vremt : hlad o. Ha vre. (Sklep.) Kava Sancoa gooi »» rage za tek. me-ec po 50 kg 44.75 frk, za dec: 45.50. Ham bar g. (Sklep pop.) \»va Samo- g» average za sepiemoer 361/4 za de . 37 —, za marec 37s;4, ta maj 3o;/4 vzdržaio. — Kava Rio aavai. loct» 35—36, navadna reeina 37 -39 navadn- do ■ 40 -42 Hamburg. (Sklep ) Sladkor z- avgust 21.25, za sept 2130, za oktober 21.tMJ. dec. 2!-7o, t* marec. 2i 90 za maj 2210. Stalno. — Vreme: lepo. "tiiKU&trC VJO'M drizovcKna. .fi oosm» 6 »jj. j k. so h iranca. • ^ t - ^..DOiViACI PRIJATELJ" mšMh?^ fKšjfrzft^v^dreHs .'sčsrzs //.'.te iaCe Prafa-iTH. _____ Pisarna D' grsgorina in Dr Slavika se preseli 24. t. m. v „Narodni dom" u hod ulica Giorgio Galatti štv. 18, II. liadstr. rvoarub ponistva . Aleksander Leva li nzi !_____ulica Tesa št. 52 A-- (v lastni hiSi.i | ZALOGA: Piazza BGSari9 (šolsko poslopje; Ceue da se oi bati silake Sprejemajo se vsakovrstna deU tori po posebnih načrtih Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških, predmetov za otroke in odraščene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Siita aa porcelanastih ploščato za spomenice. Najnižje konkurenčne cene. v Cevljarnica SILVIO MONICO se je preselila iz ul. Riborgo št. 10. v ulico Malcanton 8. TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA regiatrovaua zadruga z omejenim poroštvom. V lica S. Franeesoo štev, 2, I. - 1 R S T - Ulicu S. Franceseo štev. 2. II. - - - — Tele n 952 — n^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^ Hranilne uloge sprejema od sakega, če tudi ni ud zadrug in jil. obrestuje po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5l/,°/i>. na menjice po 6%, na zastave p) Uradne ure : od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno hranilnični račun 816.004. h < A i \ {J b t a n o v 1 j e n o leta 18^ © J3 O n a a a Ti o u p* 9% priznano najboljše Oljnate barve zmlete s stroii najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finostit ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah y?doif jlaupimann v Ijubljani x X X X X X X X X X X »-C X X X X X X X Utemeljeno 1S«>9. Prvi zagrebački Pod državnim nadzorom. — L prva tovarna oljnatlb barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. Ilu&trovani ceniki se dobe brezplačno. £ X X X X X X X X X X X X >--« X X X X X X X X X X X Prve in jedi e želodčne kapljice Odda se 8Z LTT^Z T^ BV. Antona Padovanskega. jv Rj*na hš . 257 (pri dvanajst h murvak). Zdravilna moč teh kapljic je nepre- | Nataa'n^je B* izve v lipr»VniŠt U »E Uno^t «. UOJRSKO - PRIPRfll/NI Zfll/OD Skola i internat: gerislaviccva ulica 12, l. kat. Ovaj prokušani zavod za naobrazbu jednogodišnjih dobrovoljaca-aspirantah otvora 1. r^jna t. g. 6-mjesečni zimski glavni tečaj. ■ ■■II — I II II I i II I ra-in M-iTTTF-— mi^—f m »ji—■ uij.. .. Tom institucijom, koja jc za mladež od osobite vriednoti. mogu mladići, koji ma s kog razloga svoje nauke dovršili nisu, bez obzira na predznanje i zanimanje ne samo steci pravo jednogodišnjih doorovoljacah, nego si i u gradjanskom staležu osigurati družtveni položaj, kao što i polučiti častnički čin. Dosadan j i sjajni uspjesi savj stne obuke pružaju svakomu najsigurnije jamstvo te ravnateljstvu nije od potrebe d a Inje naglašivanje, kako temeljito nastoji naobraziti povjerene mu djake. U internatu zavoda podpuna obskrba za vojničko strogo uredjenje i zapt. Pobliže upute, kao što i program sa imenikom učenika, koji su izpit položili, daje na zahtjev bezplatno !(&vnaf€Sjs?vo zavoda is Zagrebu, Berislavićeva ulica br. 12, I. kat. Upis danomice. Doba: 16—20 godina. (Varstvena znamka). kosljiva. Te kapljice vredijo redao prebavljenje, će se jih dvakrat na 0000000003000030 > dan po jedno žličico popije. Okrepi -^^--—js.-"— ^^- IVAKT SCHmDLER Dunaj pošilja že veliko let dobro znane III II ist^sa—» TŽ W fiP^ ir stroje vsake Trste za poljedelske ili obrtne potrebe, mline za sadje in grozdje, stiskalnic* za olje in prrozdje, skrop lniee za trte, poljska orodja, stiskalnice za seno, nilatilniee vitlje, trijfrrje, <*Ij*i 1 nice za žito, lužčilnice za koruzo, slanioreznice, stroje za ribanje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, se saljke za vodnjake in gnojnice, železne cevi-vodovode itd. itd. od sedaj -vsakomur po zopet zdatno znižanih cenah ravno tako vse priprave z\ kletarstvo, sesaljke ea vino. medene pipe, gumijeve ploče, ko- J zopljene in gumijeve cevi, stroje za sladol d, nriprave '» izdelo7anje soda \> de in penečih pe vin, mline za oisavo. kavo itd, stioje za t-elanje klobas, tehtnice za živino, teht lice u:i drog. steberske tehtnice, decinulne tehtnice deležno pohištvo, železne blagajne, šivalne žtroje vseli sestavov, orodja ia str »je vsake vrste za ključavničarje, kovače, sedlarje, ple- j škarje svinčene cevi itd. itd. i mm?* rse pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejih plačilnih pogojih, tudi na obroke. H Cenik! z več kot 400 slikami bezplafn« in franko. — Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku j Prekupci in agenti se iščejo. ! Piše se naj naravnost: Ivan Scbindler, Dunaj III. Erdbergstrass Trinin i Haiilaktirnim filaiom Barriera vecchia 11. - ANTON SANZIN - Barriera vecchia 11. Bogata zaloga perila, ^novij za ženske, perkala, cefirja, satena in batiste v zajamčenih barvah ter novih narisih na izbero. Srajce bele ali barvane za moške, velik izbor zapestnikov in kravat. Modrci in drobnarije ter izdelki za delavce. Vse po jako ugodnih cenah, P° j^ko ugodnih cenah. Najprimernejše letovišče za tržacane je grad pokvarjeni želodec, store, da zgine v kratkem času omotica in životna lenost (m r t v o s t). — Te kapljice tudi store, da človek raji jć. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo ae v vseh grlavnih lekarn s. h na svetu. — Za narooitve in pošiljatve pa jedino le v Lekarna Cristofoietti v Gorici. Dramatično društvo v Trstu ! sprejme snHe.so oziroma snflerja ; plača : po dogovoru. Ust m ene ali pismene ponudbe sprejme: Jak. St?ka, »Narodni dom« (ul. Giorgio Galatti 18, II. Svoji k svojim OBUVALA. Dve harmoniki tni n-i 3 ta 2 vrsti liruga kraaj - — Dobro jutro! Kampa, kam? jekega ((vraielak,y,ga) aifltema proda]o Ke po — Grem kupit par čevljev! j niz ti ce ji uliet Bo9?hetto 36, II. n. de^no. — Svetujem Vam, di. greste v ulico Rihorgo št. 25. po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste dobe-obuvala za možke, ženske Učenke m pri odlični družini v Gorici otroke, stanovanje in hrano po primerni ceni. Isti popravlja male stvari brezplačno j -Ponudbe pod »Odlična družinac Gorica ter sprejema naročbe vskovrstno obuvalo' (Poste restame.) na debelo in drobno. Lastnik: Peter Rehar. M ftjr»4n b*a - A n slovenska zaloga in tovarna fclajSIalSjoa pohištva Andreja Jug v Trstu, ulica iS. Lucia 13. (zadej tribunala) priporoča vsake vrste solidno izdelanega, svetlo ali temno poti ranega poišhtva. Prodajalnica izgofovljenih oblek š=š lila Gitta Hi Trieste" ^ tvrdke XX EDVARD KALASCH XX JJ Via Tor rente št. 40 ^ J^ nasproti gledališču „GOLDON1" JJ a krnjačnsco, kjer se izvršujejo obleke ^^ Krasna lega, obziren park s senčnatimi sprehajališči, brez prahu, mirno bivanje, čist zrak, krasen razgled na divno romantično pokrajino v ozadju in na zelere griče n doline, ki se v ospredju razprostirajo do morja. Lepe zračne sobe z dobro hrano za letoriščnike. Nizke cene. "{na Nizke cene. pri Borštu. Izboren teran, mrzlo pivo, okusne jedi. Za izletnike dobro urejena restavracija : Svojim rojakom ae posebno priporoča udana Eleonora Ferluga lastnica. n K K K X K K K K po iatri in najugodnejših cenah. V pradajalnici ima tudi zalogo perila za delavdki stan po izvenredno nizkih cjnaL Izbor boljših in navadnih snovij. V ELI Ivi IZBOR izgotovljeni.i hlač za delavce kakor tudi biuga za hlače, ki »e napravijo po m«ri. Avtorizovana krojačnica. Fotografični atelijer pri sv. Jakobu, ul. del Rivo 42 vabi cenj. totrice in botre z* blagohoten obis^, za-gotavljaje dobro delo in nizke cene Izvrsaje tudi slike skupin, razglede, fotografije na porcelanu za spomenike itd. Porećanja od gl. 2.50. Op mba: Ateljfe nima nikakega po ovalnega pooblaščenca za sprejemanje aaročb. iiOSISKA LJUDSKI POSOJILNICA vpisana zadruga z neomejenim jamstvom. v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., II. nadsr v lastni hiii. —-^Nr- M. X A X X f X A Hranilne vloge pprejemsjo se od vs^cega če tudi ni član društva iu se obrestujejo po 41[z°lo* ne bi se odbijal rentai davek. Posojila < aj-jo s« samo članom in s opr na in^-nj ce po 6 °/0 in na vknjižbe po o'/aVo Uradu j C vnaki ilsn od 9. do 12. ura dup d. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in pr»*zn kov. g Stanje Hranilnih vlog leta 1902. Kron 1,479.00C •XXXXXXX.~AXXXX.XXXA Poštno-bran. račaii štv. 837.315. V kratkem se otvori prodajalnica manifakturnega blaga ^imbrosich & jWolricky __— ulica Belvedere št. 32 — Bogat izbor vsakovrstnega sukna za gospe, platenine, kotenine, maje, žepne rute v vseh barvah, fuštanj, nogavice pletene za moške, ženske in otroke. Pletenine. Pregrinjala, pogrinjala, preproge. Rute vseh vrst in barv za na glavo, šjali iz volne in bombaža. Gefir, perkal in batist, perilo za moške in otroke. Drobnarije. Konkurenčne eene. V^T" Ulica Belvedere št. 32. „LJUBLJANSKA KREDITJNA BANKA" v Podružnica v Celovcu. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja vas vrate i en t, ssstsvnih pisem, prijoritet, komunalnih ctbfpćj, tref k, delnic, vslot, novcev in deviz, hromili Udaja k fiftkima irebuju. "ii m r Zamenjav* In Mkomptuje izžrebane vrednostne papirje ia vuovčuje eatpsle — kupone. — — Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srećke proti kurzri - izgubi • V!nl:uluje In dtvlnkuiuje vojaške ženitnlnske kavcije. Mmhampt im imkamsn mmmic. Bortist mmtočUm. LJUBLJANI Podružnica v Spije tu Denarne vloge vsprejema t tekočem računa ali na vložne knjižice proti ugodnim obreetim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do — = dne vzdiga. ....................^ Promet m deki in nakaznioami.