IZOBRAŽEVANJE Koprski učiteljiščniki
STROKOVNIH KADROV 50 Praznovali
Kot vsako leto, so tudi letos v začetku aprila dijaki kopr-
skega učiteljišča s kulturno prireditvijo, likovno-tehnično razstavo, roditeljskim sestankom ter z ustanovitvijo športnega društva proslavili svoj šolski praznik.
m ^ zadnjih mesecih lahko za- lažja. Za lažja delovna mesta bi	delavcev in razne oblike dopol-
edimo v naših časopisih nešteto prav tako usposabljali le na de-	nilnega in specialnega izobraže-
ankov, ki osvetljujejo proble- lovnem mestu, zahtevali pa ob-	vanja ter je treba to njihovo de-
r .Rokovnega izobraževanja z vladovanje večjega števila delov- javnost še širiti in izboljševati, Letos se je morda bolj kot na učenci klavirja in za konec še azličnih plati. Ta javna razpra- nih operacij in dopolnilno sploš-	tako se na drugi strani ne stri-	proslavah v prejšnjih letih poka-	dijaki V. letnika z vtisi s prakse.
Ji dokazuje, da so ti problemi no in strokovno izobraževanje,	njam z zapostavljanjem vloge	zalo dvoje: prvič velika usposob-	S tem bogatim	programom dijaki
j^reči, zato je kopstno, da o njih težja delovna mesta pa bi morala	šol in pomena rednega šolanja	Ijenost dijakov za bodoče kultur-	niso pripravili	samo prijetnega
~	iccrirvv/ vcv —	pid-IVOC lici klvTlv/V 11C7111 H1CT- V cUiJtTHi XUUV» U h y UMJ U i J fctllOb l Adi
jodu j e, kakor koristi, če ni do- stu in šole. Tu nastopa vloga šole, izvrševanje določenih delovnih vij strokovno, utemeljeno in če jikazuje te probleme pristran-l«o.
. Članek, ki je izšel v »Delu«
14. aprila pod naslovom '‘Zobraževanje za delovna mesta«,
Je je vzpodbudil, da o teh problemih napišem nekaj svojih Nsli.
Osnovna misel tega članka je Jamreč, da je edina rešitev, če “orno hoteli imeti dovolj strokov-I h kadrov, izobraževanje na de-ovnem mestu v izobraževalnih Jhtrih podjetij, vloga strokovnih rj pa je skoraj izločena, oziro-zmanjšana na minimum. Prav jjjes, ko si prizadevamo, da bi fodjetja prevzela ustanoviteljstvo b s tem tudi obveznosti vzdrže-w5nia strokovnih šol, je sugeri-takega mnenja lahko zelo jJ^dno. Člani delavskih svetov, bodo odločali o višini sredstev delovanje strokovnih šol, molet0 imeti jasno perspektivo ce-Hei6ga izobraževanja kadrov in d le trenutne potrebe, sicer bo-j. njihove odločitve vse prej ka-j, r objektivne. Naslednje vrstice (J služijo kot skromen pripomo-Pri razjasnitvi teh proble-
j Pospešen razvoj industrije ter-3 Ustrezno število usposobljenih ^lavcev. Ker je značilnost indu-vtiske proizvodnje večja ali
liški
dvorani, kjer so se v pri- ževalno in kultumoprosvetno delo
na vasi. Čeprav imajo redni učni načrt skrajno napet, da jim pušča le malo prostega časa, je vendar njihova priprava na splošno kul-turnoprosvetno delovanje v bodočem poklicu vseskozi zelo živahna. To se kaže v delu recitacij-sko-dramske skupine, predvsem pa v delovanju pevskih zborov. Po zaslugi prof. Mirana Hasla so na šoli kar trije zbori, t. j. mešani in dva ženska, pa še oktet. Ženski zbor prvih dveh letnikov ima še poseben pomen, ker je. bil ustanovljen zaradi vzgoje mladih dirigentov-amaterjev in ga vodijo dijaki-specialisti IV. letnika. Razen v recitacijsko-dramski skupini in zborih pa so dijaki prizadevni tudi drugod, kar je bilo vidno na vzorno urejeni razstavi, kjer so vzbujali pozornost zlasti izdelki modelarskega, radioamaterskega in gospodinjskega krožka.
Kot drugo značilnost letošnjega praznovanja na koprskem učiteljišču je treba omeniti dobro povezavo med šolo in starši. Odziv staršev je bil letos nadpovprečno dober. Najprej je bil skupen roditeljski sestanek, kjer so bila obravnavana splošna šolska vprašanja, potem pa še sestanki po posameznih razredih. Oboje, usposobljenost za kultur-np-prosvetno delo na vasi in po-
d«nw	Posebna novost na proslavi letošnjega dneva koprskega učiteljišča so bili nastopi dirigentov-amater- vezanost šole s starši, sestavlja
jjSlo da ulnosobimo delavca jev 8 samostojno naštudiranimi pesmimi. Na sliki: ženski pevski zbor prvih dveh letnikov pod vod- P°leg strokovne neoporečnosti ti^enoSavneT^n najhtS	S‘VOm dijakinje A* Ukmar lz IV- Ietnika	najosnovnejše prvine, ki morajo
K^/^dilovnem^proceJu^Zareš plrHe ne, rn5>remo zanikati. Tra- operacij in s tem hiter ekonom- jetnem domačnostnem vzdušju delavca. Kljub težkim okolišči-,b' biu n«nam“tno le bi teko	^	mora. Prav skl efekt pri tem pa je ostala zbrali starši, gostje, dijaki in pro- nam, v katerih šola deluje (pre-
i^braževanie komnlicirali ven	zahtevnosti po- intelektualna, estetska in če ho- fesorji, so nastopili mešani in dva malo prostorov, zbirke po hodni-
S^tram da tekeea	kl;ca. Katero pot si bo posamez-	čete tudi moralna stran človeka	ženska pevska zbora, oktet, reci-	kih), sta mladina in nrofesorski
f6 ne moremo istovetili	?lk lzbjaUe njegova stvar, važno	neobdelana. Dodatno formiranje	tatorji z deli literarnega krožka,	zbor koprskega učiteljišča s po-
Kniem ki nnm nnodc^vi?:	^ t<V?a bo k°ncm Cllj usklajen	ljudi v tem smislu v dejavnostih	dramska skupina z enodejanko	žrtvovalnim delom oboje dosesla'
lrŠi rv!iem " f P 5 , .tavIJa s profilom poklica in ga bo prav raznih društev, v organih druž- Mirka Božiča »Devet gomoljev«,	J. H.
em’	amPalc	le bolje,	da	tako morala določiti gospodarska	benega upravljanja, na	raznih se-
^	term^	pnucevanje	organizacija. Če iz vsega tega	minarjih in podobno je	le omeje-
• ian;|e‘.Ker ,so ,metode Povzamem zaključek, bi torej no in tudi problematično, ker za f/	. «•	« f« -m
Inarl Pnočevanj3 več ah manj gospodarska organizacija morala ljudi ni vedno dovolj stimulativ-	fUMIPPT! i 111 Ul
kraticam! PIV: PIR’ sama organizirati usposabljanje no in si zanj ne vzamejo dovolj "llIvUl1	Sli-lHjiJiSLcl
Sed. v	6 130111 °	izgubljal	be-	kadrov za enostavnejše poklice	časa. Naš končni cilj pa je ven-
setl6tj •	Svetu	so znane že več	be-	oziroma delovna mesta s priuce-	darle široko razvita in	razgleda- V dvorani Zavoda za socialno razdelitvijo pač ni bilo mogoče
»Mi llntudi pri nas seas.Peš.no vsnjem na delovnem mestu, za na osebnost. Pa če že tvegamo zavarovanje se je v počastitev misliti na velik uspeh posamez-^stri-r sa) zagotavljajo m- zahtevnejše poklice pa ustanoviti tek način izobraževanja za del Praznika dela in 20-letnice vstaje nih zborov, ker so bile razlike v tjg ■P.fbmo možnost pridobiva-	lastno šolsko izobraževalno usta-	naših delovnih ljudi, ker nas sili.	zvrstilo sedem dijaških zborov z	posameznih glasovih prevelike,
iertj .^.stevnujjsih kadrov in s	novo ali pa se poslužiti že obsto-	jo k temu ekonomski momenti,	učiteljišča. Koncert je pokazal	Naloga profesorjev glasbenikov
SltiSBiVl®, Pr?i.?vociriie- p^.av. ne"	iečih. Ko bo izvedena nujno po-	si tega ne moremo in ne smemo	sadove mnogih prizadevanj glas-	je bila, da v svojih šolah zboro-
^stpr-110 bi bilo oporekati temu	trebna reforma strokovnih šol, o	privoščiti z mladino, ki je šele	benih pedagogov na področju	vodstva vzgojijo nove mlade di-
a vrabn°st in vlogo pri	kateri bom spregovoril kasneje,	dovršila osnovno šolo. Tej je tre-	zborovskega petja. Le-to ima na	rigente. Lahko smo ugotovili, da
bljanju kadrov, saj se je v	bo moral odpasti očitek, da šole	ba omogočiti vsaj do 18. leta	ljubljanskem učiteljišču že tradi-	jim je to v veliki meri uspelo
ifitn0 °bne^j’ -re ■3 00 ,v?r" ne vz§aiai° primernega kadra. redno šolanje in dati sistematič- cijo in je že pred leti uživalo Trud je poplačan. Koncert je po-vatj razne metode se izpopolnje- Celotni novi sistem izobraže- no izobrazbo in vzgojo. Iz vrst precejšen sloves. Zbore so usta- kazal, da zborovsko petje na uči-VD »	.	vanja strokovnih kadrov je dobil	mladih ljudi bodo zrasli bodoči	novili že pred vojno, v letih 1956	teljišču raste, a bo kljub temu
^ ra?^-3”36’ kl.pa še ni ookonč-	svoje osnove v Resoluciji o stro-	upravljale! in strokovnjaki, osno-	in 1957 sta takratna zbora prire-	treba na zavodu poskrbeti tudi za
^licoJls«no’ nomenklatura	kovnem izobraževanju strokovnih	va za vse to pa je	temeljito zna-	dila dva	javna	koncerta,	kvaliteten — reprezentančni	zbor.
5tl, da ■ Nlsem namreč prepn-	kadrov, ki jo je sprejela Zvezna	nje. V	tej situaciji zmanjševati Pozneje so	glasbeni pedagogi	ki bo	predstavljal	šolo	na	vseh
Je pametno, če istovetimo	ljudska skupščina junija 1960.	pomen	strokovnih	šol je narav-	osnovali	šest manjših zborov	in	večjih	prireditvah.
Hii^° delovno^ operacijo s Vse> kar sem doslej omenil, je '	...... "	‘	................
S dAobimo ja popolnoma v skladu z omenjeno Nslic *<rev' Sniatram, da je	res0iucij0. Nekaj dokazov:
t	V!- -f«	".e,, re-
S-Rivalka Gumbov že poklica^	virih strokovnih kadrov dopušča
$ se m a«	resolucija kot začasno rešitev več
ie ’toeneie definiral sL	stopenj strokovne izobrazbe in to
'6r k. 16 ceneje detinirati, si	od priučenih) kvalificiranih do
najvišje izobraženih kadrov. V 2. poglavju resolucije, ki govori o sistemu strokovnega izobraže-naših strokovnih šol, ki	vanja, so na prvo mesto postev-
nost škodljivo za naš celoten moški oktet, v njih pa so zbrali (Dalje na 2. str.) vse dijake na zavodu. S takšno
Jure Gartnar,
IV. letnik učiteljišča
bo
težko najti izhod.
^'ko tem Že naletimo na prvo
nastala zmeda, iz katere
< nciL-'	v dii J d, o V/ lici	v v/	V<X v -
jlejo i Podatkih lahko izobra- Ijene strokovne šole, ki naj bi Jo ^ le okrog 150 poklicev. Še izobraževale za eno ali več sto-j ^1 zdi prevelika obremeni- penj strokovne izobrazbe. V 4. jWa šole, saj imamo danes mož- poglavju resolucije (Izobraževa-^n0vZa izobraževanje na pretek, nje strokovnih kadrov) je jasno fo 2aila Pomanjkljivost, ob kate- povedano, da se priučeni delavci jeQenerno na vsakem koraku, usposabljajo v gospodarskih orga-Jh	ker nimamo izdela- nizacijah za navadnejše poklice
r te0li3ov kadrov. Če bi se lo- in je dopuščena tudi možnost iz-Jih dela v vseh gospodar- obraževanja zahtevnejših pokli-Jlg ‘aoogah, točno opisali op ra- cev (delovnih mest!) v ustreznih ‘-J j a Posameznih delovnih me- strokovnih šolah. V istem poglav-tudi predpisali obseg po- ju je tudi jasno poudarjeno, da L Zna • splošnega in strokovne- se bodo morali kadri na ravni j V d aia za ta delovna mesta, kvalificiranih delavcev tudi v bo-jlili f, , dnem času lahko opre- doče izobraževati na praktičnem i1	niesta v enostavna delu in v strokovnih šolah.
] 0ve!h cirana- Za P c1'0 skupino	Mislim, da je s tem dovolj
jli j a teest verjetno ne bi ter- poudarjena vloga šol v strokov-
«« ri o na »n firv-i 4	« 4** »Ji« 4« r-rr. n _
»Nov humanizem, nova etika v odnosih med ljudmi...
V ponedeljek 24. aprila je bil v Ljubljani tretji plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije; obravnavali so Idejno-politične naloge in delo organizacij Zveze komunistov v današnjih razmerah. Referat o tem vprašanju je Imel tov. Janez Vipotnik, član izvršnega komiteja Centralnega komiteja ZK Slovenije. V razpravi je sodelovalo 22 članov CK, zaključni govor pa je imel sekretar CK Miha Marinko. Plenuma se je udeležil tudi sekretar CK ZK Jugoslavije Edvard Kardelj.
Iz bogatega gradiva tretjega plenuma prinašamo nekaj odstavkov iz tez.
»Komunisti morajo pri idejno - političnem delovanju upoštevati oba činitelja družbenega razvoja1 objektivne zakonitosti in subjektivne sile. Usmerjeni so predvsem k oblikovanju socialistične zavesti množic. Položaj delovnih ljudi daje za to sedaj nove pobude.
Prva naloga naprednih sil in zlasti komunistov je, da se trudijo, da bi možnosti, ki jih za poglabljanje socialističnih družbenih odnosov daje položaj delovnih ljudi v naši deželi, čim-hitreje postale stvarnost. Stvarnost pa bodo postale tem hitreje, čimprej bodo sistem razumeli, sprejeli in praktično izvajali vsi delovni ljudje. Naloga komunistov je, da s svojimi stališči in s svojo argumentacijo v idejnem boju, ki bo potekal na vseh nivojih od posameznih ekonomskih enot in družbenih služb do komun in republik, pripomorejo k uveljavljanju najnaprednejših odločitev, ki jih omogoča sistem. S tem bodo največ pripomogli k dvigu socialistične zavesti vseh članov naše družbene skupnosti.
Miselnost ljudi se ne oblikuje samo s propagando za določena stališča in ne samo z ideološkim prosvetljevanjem, ampak predvsem v praksi, ko delovni ljudje odločajo o bistvenih problemih svojega življenja. V boju za boljše življenje so in bodo delovni ljudje spoznavali vsestransko povezanost in odvisnost individualnega in kolektivnega interesa. Ta proces pa je možen samo v ustreznih demokratičnih formah in zahteva maksimalen trud za uveljavljanje sistema in organov neposredne demokracije, od delavskih svetov do Socialistične zveze in Zveze sindikatov.
Družbena zavest, ki jo zahteva in s tem ustvarja sedanji sistem delitve dohodka, pomeni odpravljanje mezdne miselnosti, pomeni negacijo razlikovanja med osebnim, kolektivnim in družbenim, povezuje individualni interes s skupnim interesom, ustvarja odnose, kjer je posameznik zavestno svoboden v družbi, ki ni več negacija, ampak potrditev individua; skratka, ustvarja nov humanizem, novo etiko v odnosih med Mudmi.«
hi tw uOsp0t3arske organizacije aciji nesprejemljivo in v nasprot- slovanskih narodov, je tekmovalo 2052 ekip in 10.260 pionirjev in mladincev.»Vsi pionirski odredi ki r^&ni« tno kasnejše izpopol- ju z vsebino resolucije.	so tekmovali, so prejeli spominske trakove, ki so jim jih pripeli na prapore najvidnejši slovenski
j Nga 'v, v tečajih in seminarjih. Kakor na eni strani ne zmanj- športniki (Cerar, Šlibar, Pečar in drugi). Odredi so prejeli tudi lepe spominske plakete z ilegalcem tLveiWpina delovnih mest bi šujem vloge in pomena izobraže- delo akademskega kiparja Boža Pengova. Vsak pionir, ki se je udeležil pohoda, pa bo preko šole dobil .■ 0 v<::zala s pridobitvijo valnih centrov v podjetjih, ki bodo tudi spominsko diplomo, ki mu bo ostala v trajen, lep spomin na V. partizanski pohod »Ob žici oku-ln bi se delila v težja in prevzeli usposabljanje priučenih	pirane Ljubljane«
Posvetovanje o novem sistemu finansiranja šolstva
Na skupnem posvetovanj predstavnikov Centralnega svet Zveze sindikatov Jugoslavije, s« kretariata ZIS za prosveto in ku' turo ter Centralnega odbora Sir dikate prosvetnih in znanstveni delavcev se je v petek 5. maj zbralo v Beogradu večje števil predstavnikov naših prosvetni: ustanov in gospodarskih organi zacij, da skupno premotrijo prv izkušnje pri uveljavljanju noveg zakona o finansiranju šol. Tova riša Krste Crvenkovski in Mila: Mirkovič sta kratko obrazložil svoja daljša referata, ki so j-udeleženci posvetovanja preje] že prej (»Družbeni pomen noveg sistema finansiranja šolstva« ii »Novi ekonomsko-družbeni odno si v šolah«), zatem pa se je raz vila živahna razprava. V glavnen so diskutenti poudarjali, da bi potrebno pritegniti k odstranje vanju negativnih pojavov, ki za virajo naravni razvoj našega šol stva, vse družbene činitelje. N; koncu je spregovoril predsednil Centralnega sveta Zveze sindika tov Jugoslavije Svetozar Vukma novič in v daljšem govoru dejal da prosvete v našem družbenen življenju ni nekaj takega, da b: se razmere na tem področju ne mogle urediti tako, da bo sisterr šolanja naših državljanov poteka: brez večjih motenj.
Poročilo s posvetovanja bomo objavili prihodnjič.
St. 9
Lep razvoj zdravstvene šole
Letošnje šolsko leto je za Šolo *a otroško zdravstvo izredno pomembno. Medtem ko so se gojenke pripravljale doslej za svoj poklic otroških negovalk le dve leti, ta organizacijska oblika šole sedaj odmira. Postopno se uvaja na ustanovi štiriletno šolanje, tako da bodo bodoče absolventke te zdravstvene šole vse bolj poglobljeno in s širšim obzorjem sprejemale in opravljale svoj vzvišeni poklic. To dejstvo pomeni razmah, pomeni prelom s preteklostjo. S povečanjem kapacitet se je število gojenk dvignilo na 107 in to v šestih oddelkih.
Važno je vedeti, da spremlja teoretični pouk tudi praksa povsod tam, kjer so ustanove za otroško zdravstveno zaščito. In tako bomo našli gojenke na vseh klinikah, kjer imajo otroške oddelke, v dečjih domovih, v otroških dispanzerjih, v otroških vrtcih in kdo ve kje še. Izpopolnjevanje teorije s prakso in obratno pa je tjsto nadvse važno, kar potrjuje, da se vzgaja in uči na tej šoli
Prosvetni delavci!
Za vas In člane vaših družin je Odprt v BEOGRADU — Kralja MUuti-na 66 — DOM PROSVETNIH RAD-NIKA.
V DOMU lahko dobite prenočišče v sobah z 2—3 ali 4 posteljami po primernih cenah.
DOM ima primerne higienske naprave (tekoča topla voda ves dan, zvečer se lahko uporablja kopalnica), svojem obisku njihove proslave sem prave čudeže: čez teden DOM je odprt ves dan. Posamezne s® prepričal, da pisec ni v ničemer dela doma, ob nedeljah
kader zdravstvenih delavcev, ki bo ustrezal našim potrebam.
To je potrdil tudi roditeljski sestanek, ki je doživel rekordno udeležbo staršev iz vse Slovenije, tja od Prekmurja in naše Primorske. Preko 100 navzočih staršev je budno ip z največjo pazljivostjo spremljalo poročila, ki so jih nudili: predsednika upravnega in šolskega odbora in ravnateljica šole Anica Gradiškova. Iz vseh poročih, ki jim je sledila živahna razprava, je bilo lahko spoznati, da je v šoli dobro poskrbljeno za politično ideološko vzgojo, da so na šoli najrazno-vrstnejše proslave, da gojenke živahno spremljajo kulturno življenje naše družbene skupnosti z ogledom razstav, obiskom gledališč in podobnega, da ni zanemarjeno družabno področje, skratka: da je ves »-šolski mehanizem« sodoben, napreden in na tekočem. To pa je mnogo, dva-
krat mnogo, ako dodamo, da organizira šola, ki ima. sicer 32 let svojega obstoja za seboj, razne tečaje, ki naj omogočijo s posebnimi strokovnimi izpiti dodatno kvalifikacijo tistim, ki žele to doseči. Z iskanjem oblik 'v tej smeri želi šola nuditi najširše možnosti vsem, ki imajo osnovne pogoje.
Svežost, ki diha v šolskem aktivu, sodobni učni in vzgojni prijemi so temelji, ki sloni na njih napredek in razcvet te šolske ustanove.
In ovira. Tudi ta je! Pomaknjeni ob grajsko pobočje, na Lončarsko stezo, se dobro zavedajo, da poziva novi čas v akcijo, ki naj tudi Soli za otroško zdravstvo čim prej prinese novi dom in novo šolsko zgradbo. Potrebe preraščajo možnosti, stisnjeni so, pa si žele, da bi prišli v svetle, zračne prostore. Nove. Kdo bi jim to zameril?
V .D.
Mladinski pevski zbor Sevnica (1. 1959-60, 75 članov)
PROSLAVA NA VICU
(PetdsseUetnica I. osnovne šole) '
Pisma uredništvu
Ali se vam zdi to prav?
Svoj čas smo brali v tem listu na grafikon kulturniških Izletov, ki v skozi trpljenja (čeprav že tolikokrat y nedeljo popoldan smo, na- je kolo, vendar verjamem, da n$
in^deiu^išk^5^3 osnovne'šole pod'* vod-	o^sTovai^ s^ine^ivS MkiČ	mesto da bi šli v naravo na spre- tega ne rabi dosti, ker je, kak*
stvom ravnatelja Rada Krasnika. Ob dejstvom, da ta zgledni odred dela presivna, da moremo vsem izvajal- hod šli na pevski festival. Vsakdo pravimo, kolo za mlajše Ijuo* _______________________________ ; .	;	:	Cke£j	temBd no* kU*uW ot«**.^je Veliko pcseije pa ima z otrok*
ali Skupinske	prijave sprejemajo	pretiraval, raje nasprotno: morda niti	kot seme razsipa svoj plod...«	le Iskreno čestitati, saj je prireditev	z navdušenjem	poslušal. Tudi. jaz	Tudi otroci, ga	imajo	raai,	*
predhodno.	nl povedal vsega, kar je mogel videti Enako pristna, nezlagano preprič- daleč presegla okvir konvencionalne	,	.,	. proQorlot;in vedo, da je V Življenju dosti pfe
vsak, kdor se je te dni odzval vabilu	Ijiva je bila tudi kulturna prireditev	proslave in je po svoji vrednosti za-	sem Olia mea	njimi, freseneiuu	. vosebno	še	v izananstvu.	A®
V Splitu Je	pripravljeno letovišče	na njihovo jubilejno praznovanje.	v SVOBODI. Enourni program, ki so	služila, da bi jo užilo dosti več ljudi,	me je petje iz Haloz. Vedela Sem,	-r
prosvetne delavce, ki ga boste lah-	.^Skrbno.^ okusno^ in_nevsnjrvo u^re-	ga Uvedli učenci^ ob sodelovanju god-	kolikoj jih Je mogla^ sprejeti skromna	^ s0 tovar^i	učitelji žrtvovali	ZiZa«	Pesem	^
mnogo prostega časa, preden so tovain zhral zato, ker ga še dan** zbor naučili. Zahvala za ves trud hole krivice, ki so bile storjen* je bilo ploskanje, s čimer so na- našemu narodu. Bil je narnr* ši skromni tovariši zadovoljni.	borec Slovenske Koroške. Ve™
Toda	bolj kot petje me	je	pre-	da bo znal	našo mladino	prapttn°
senetilo	nekaj	drugega. Tovariš,	vzgajati v	sovraštvu	do	fašizma*
katerega učenci so zelo lepo peli Ni pa mi znano, zakaj mu je
uporno iskanje in nepomirljivo ust- tivno pogojene, vsebinsko izčrpne in	rnsmeianesa ^ prisodil človek, da jih misija očitala, da je pesem zas
varjanje. Le eden izmed dokazov je estetsko dovršene. Pretresljiva pot in tovariškega^oneta Lovšeta?3 8 ho komisija ocenila pravično, te- rela;;Komisiji bi povedala, da *
Njegovi prijatelji in tovariši so mu	ga ni dosegel Po objavljenih re-	danes otroke učijo v šoli o k
prerokovali še dolgo življenje. Pa ven-	zultatih bi skoraj lahko videl v	vicm državni, meji in. o zapo
dar je neizprosna usoda odločila dru-	njegovih očeh solze. Vem, da se	l jan ju naših ljudi izven. m*J ^
gače. Te dni je legel v prezgodnji	je pred otroci obvladal, a doma	Drugi očitek, ki ga je ta nlov
grob zopet eden naših vidnih in de-	se verjetno ni mogel pomiriti,	moral slišati, je obleka. PrepP
lovnih tovarišev.	Mogoče bo kdo rekel, zakaj to čana sem, da komisija ni bila J1.
je	izpolnila	program	dela,	ki si	uTteffi	pišem toda če	opazim, da	se	dela	mestu, ker danes v	socialistih..
ga	je	napravila	lani.	Res	ni bil mu delu. ogromno delo, ki	ga	je	clove ™
bogat in vsestranski. Toda - več	ocenih /pesni- ^Pevovodje nisem poznala, niti čuti član komisije sovraštvo
je	bilo	vredno,	da	je	bil	realen,	Novimi besedami: Ne samo, kar vele-	ga danes ne bi, če ne bi bila opa-	nastopajočega tovariša. Povej .
premišljen.	Za obe	sindikalni	po-	va mu stan, kar more, to mož je sto-	zua tega.	ali bi bilo nekaj takega pravUn..[
družnici, v katerih je približno riti dolžan. Mnogi vzorni šolski vrtovi, Tovariš službuje v prometno V bodoče naj bodo v komi*1"
ko izkoristili v izmenah: Od 3. do 16. iena razstava pod naslovom MOJ be LM izredno disciplinirano in teh- dvorana viške SVOBODE, julija, od 17. do 31. julija, od 31. Ju- KRAJ VČERAJ je zgovorna priča nično neoporečno, je spet razodel to- Res, spomina vreden jubilej! lija do 13. avgusta, od 14. do 25. avgu- smotrno zamišljenega in resno vode- Hko plemenite notranje poglobitve, da	Janez L.
sta.	nega dela na šoli. Nobenih Potem- ni mogoče podvomiti o najvišji kvali-
Cena za letovanje je 700 din na kinovih vasi med eksponati, nobenega teti vzgojnih prizadevanj, katerih ne-dan za osebo.	slepila za oči. Predmeti na panojih in posredni izraz je bila izifirno zamiš-
Rezervacije pošljite na naslov: mizah govore, da množica delovnih, ijena revija alegoričnih podob iz Dom prosvetnih radnika, Beograd — krožkov resnično utriplje ob željnem osvobodilne borbe in socialistične gra-Kralja Milutina 66.	pridobivanju znanja. . Dvajsetletnica ditve. Zopet .nobene navlake in tvega-
vstaje in petdesetletnica šole se v be- nih učinkov; vse pantomime in alegb-Pripravljajo ae tečaji za predava- sedi in sliki simbolično zlivata v eno: rije so bile vzlic otroški zasedbi mo-telje tujih jezikov (nemščine, angle* -upinTno iskanjin nepomirljivo ust- tivno pogojene, vsebinsko izčrpne in ščirie, francoščine, ruščine) v STRUGI ob Ohridskem jezeru.
Istočasno s tečajem bodo letovali v Strugi tudi prosvetni delavci iz tujine zaradi konverzacije.
Tečaji bodo od ,3. do 30. julija 1961.
Prijave za tečaje sprejema: Dom prosvetnih radnika — Beograd, Kralja Milutina 66.
Sindikat prosvetnih In znanstvenih delavcev Jugoslavije
Uspešno delo komisije prosvetnih delavcev občine Šoštanj
Komisija prosvetnih delavcev pri Občinskem sindikalnem svetu
krivica, tudi meni ni državi človeka ne sodimo po o o!?'
ki. Neki tovdriš je povedal,
os
IVAN ŠUŠTERŠIČ
Strokovni učitelj Ivan Šušteršič na Obrtno izobraževalnem centru kovinskih in električnih strok v Ljubljani, praznuje te dni šestdesetletnico svoj c, ja razgibanega, mladini in narodu posvečenega življenja.
Rojen v Kladezni ulici, je tedaj pristna »ljubljanska srajca«, čeravno mu rojenice niso dale, da bi bil dobršen del svojega službovanja preživel v slovenski metropoli. Kot sin železničarja — oče je bil strojevodja— z devetimi otroki, je moral že v ranih letih okušati, kaj pomenita nezahtevnost in skromnost.
Potem ko je opravil z osnovno šolo na Grabnu , in z nižjimi klasičnimi razredi gimnazije, je vstopil v strojni oddelek TSS. Kot železničar je služboval sprva v Zagrebu, nato ga je pritegnila rečna plovba v Novem Sadu, a le za par let. v svoj-stvu tehnika in predavatelja in vodje delavnic naletimo na njegovo ime v Boki Kotorski, pri mornarici. Tivat, Kumbor, Divulje so bile . postojanke njegovega delovanja vse dotlej, da ga ni zajelo razsulo stare Jugoslavije. Tragika naših ljudi tudi njemu ni prizanesla, Padova, Ponte Malo, Gonars, Dachau, Ratzebur,
Aleksis<fi>rf v pomeraniji in končno do konca utrujajoča pešpot do Borg- črte, pa najsi gre za tehnologijo ma-horsta ob holandski meji. Čeravno teriala, ali obdelave, ali za strojne smo tu, doma, doživljali osvoboditev elemente, ali za strokovno račun-na pomlad, je prišel naš slavljenec stvo, ali za strojeslovje. Težko je re-domov šele na jesen leta 1945.	či, da bi bila v Centru akcija, ki ne
Po osvoboditvi se je takoj vklju- bi klicala tudi jubilanta k sodelova-čil na delo pri Tehniški srednji šoli; nju. Tak je v kolektivu, prav tak kot višji industrijski obratovodja pri tudi do mladine — kovinarjev, ki jih Fakulteti za gradbeništvo in geode- z izrednim čutom odgovornosti uspo-zijo TVS v Ljubljani pa je prišel sablja za izučene delavce. Dejansko pred osmimi , leti na OIC kovinskih je njegovo delo obširno, četudi na-in elektrotehničnih strok na Vič, vzven nikakor ne hrupno. Saj je kjer je še danes.	osebno skromen, nadvse zaželen po-
V naši strokovni šolski dejavno- klicni tovariš, ki ima iskren občutek sti predstavlja Šušteršič kaj po- za težave bližnjega. Ni čuda, da je membno in cenjeno ime. Je med v kolektivu pa tudi v širokih vrstah najvidnejšimi predstavniki šolskega strokovnega predavateljskega kadra kolektiva, ki nudi delavski mladini v Ljubljani, pa tudi med prijatelji svoje'bogato strokovno znanje. Da- in znanci izredno priljubljen. Po svo-ije je vodja strokovnega aktiva, po-' jih močeh in izkušnjah rad sodeluje verjeno mu je varstvo nad strokov- v množičnih organizacijah, nimi učili, je pisec skript (Tehno- Ob lepem življenjskem jubileju logija materiala), vztrajno in z vso tovarišu Šušteršiču Iskreno čestita-pripravljenostjo vnaša izsledke svoje mo. Naj bi zdrav in zadovoljen še strokovne razgledanosti v učne na- dolgo delal med nami!	V. D.
pravfrTtvamettrpredavanfa:	^miTnTprometno Sredstvo zanj objel^vm^'
O skupinskem pouku (z ogledom ni samo učitelj, bil je vse, pevovodja, in hospitacijo na ljubljanskih ŠO- režiser, knjižničar, vrtnar in sadjar, lah), Nekatere značilnosti opisne-	femTa“vV°za
ga ocenjevanja in Humanizacija miajše.učitelje, bil je življenjski prak-naše šole. Zadnje predavanje je tik.
bilo povezano z družabnim po- Ni miroval niti, ko je bil upoko-poldnevom. Nekateri so odšli. 5?"^?-e?.r.a.v,ia.
Ocena pa naj
K. >
K analizi revije
pevskih zborov občine Ljubljana-Vič-Rudnik
kri*#
dri.
Vabilo k udeležbi na reviji volje in truda. Ge bi se
Precej pa'jih je tokrat le vzdr-	brinovi m%rftem LNsvojo'ljub”	pevskih zborov	je	naglasilo, da	vsega tega	zavedali ne bi
žalo do konca. Med plesom so	ijeno ženo, ni odnehal. Delal je na	bodo dobrodošli	tudi	zbori z	nize-	izjav, ki so	bile mestoma vse r «.
izvedli tudi oddajo Pokaži, kaj	'ffeh popriščlh, nikjer nikoli ni od-	organiziranih šol. In	prav je	tako!	kot taktne.	Upoštevali naj bi	.
znaš. Smeha ni manjkalo in prav	njegovo de°o in kako so mu še danes	Ampak...	razliko med zmogljivostjo
ibe^oSužnlS koSe? S In	revije, ki naj bi pri- ših pevcev In starejših. A J*
obe podružnice koristen, iep nj tokrat ’sari,i pnče. vsa ta leta je spre- kazala uspehe in pomanjkljivosti pri nekaterih mlajših zborih '
na. Pred zadnjim skupnim pre« ber učitelj tem našim delovnim iju-davanjem je pripravila za član« dem, ki znajo biti hvaležni za naše
stvo še temo O mladinskem kri- Prlzadevanje.
,	,	| .	•	s__roi • Danes tega delovnega tovariša ni
minalli, ki jo je posredovala veg med nami. Toda spomin nanj, uslužbenka TNZ IZ Celja.	njegovi zlati nauki bodo ostali v srd’
načrtovanju "nalog: manir a to	^ N* ^ke izobrazbe. Kot samouki mo- znanja.
kvalitetno in realizirano. -o-	n. vodnik rajo v svoje delo vložiti precej
Alenka Kad
Čih
šolskega” eta odšlaana°pot sMvnč preTkratkta	daljnje delo, je marsikateremu ocenjeval le-tehnično stran P°d^
XIV. divizije in tako počastila tobusd?ihle "bilo in "iri es“'s^zbrMi zborovodji ubila voljo do ponov- janja pesmi. Dejstvo pa je, ^ spomin na 20-letnico ljudske vsta- okoli svojega nekdanjega učitelja, ka- ne udeležbe na reviji, Kritiki so noben zbor ni bil tako s‘® ’ t-g je. Sploh je treba zapisati, da j? kor otroci okoli svojega očeta. Ce bi se premalo zavedali, da učitelja ne bi bilo mogoče najti tudi * , velenjska podružnica letos delov- mSrali priznUatiieda se izplača bitTdo- precej obremenjuje delo s pev- pozitivne pripombe. Saj ti zb
" J	-> •	-	« -	’	“	...." skim zborom, ki ni všteto v nje- niso bili koncertni in tudi
govo redno delo v šoli. To velja certni publiki niso bili namenjen še zlasti za učitelje na nižeorga- Svet za kulturo in prosveto J ^	_	niziranih šolah. Zavedali se tudi vse zborovodje lepo sprejel, V^
. .,	., n j egovliT učencev^in^tovarlšev; s tem niso, da je večina zborovodij sa- gostil in nagradil. Vendar
Tako za komisijo prosvetnih si je tovariš Tone postavil najlepši in moukov, Saj učitelji na učiteljišču marsikomu več pomenila toff delavcev občine Šoštanj, kot vse najtrdnejši spomenik. Sredi pomlad- .	J	v j - k	-7.„nn
rNctolo	hi vUlinln nh neša cv^a in zelenja, ki ga je tako niso pridobili v tem pogledu m- beseda, četudi najmanjšega y
OStaie Komisije naj Ul veijdio UU HnV..1	v nrezeodnU eroh. Nal	.•_X.______________________________
Izobraževanje strokovnih kadrov
(Nadaljevanje s 1. str.)	potrebami delovnega mesta. Za	zlasti pa raznih popravil, bo še	tem mestu ne	bom podrobn
družbeni razvoj. Škode, ki bi na- ožje profile bo manj snovi in	vedno dovolj in za vsa ta dela	razčlenjeval.
stala s tem, ne bi mogli zlepa krajši čas šolanja, ker ne bo po- moramo imeti usposobljen kader. Končno bo treba v naših s popraviti.	-	trebno tako obsežno znanje, koli- Bodimo realni in strpni, proble- kovnih šolah temeljito potne. ^
Popolnoma se strinjam z zah- kor pa bodo profili širši, se za- mi so vse pretežki, da bi jih sme- starimi učnimi metodami- j* tevo, da jo treba prav vse naše htevnost poklica poveča in s tem li površno in neodgovorno obrav- mislim pri tem samo na uvaj > strokovne šole reformirati in pri- tudi trajanje in vsebina izobra- navati. Podobne ugotovitve nava- uporabe novih učnih PrlP“v pe lagoditi potrebam gospodarstva, ževapja.	ja končno tudi resolucija v 1. kov, ki je žal zvezano, cepr^jjpl
S pavšalno kritiko in splošno Neresno se mi zdi poenostav-	točki 3. poglavja.	bi smelo biti,	z matena etp
ugotovitvijo, da sedanje šole niso Ijanje problemov izobraževanja	Naslednja stvar, ki je potreb-	možnostmi šole,	ampak Pr® ,a	V
primerne, pa ne bomo prišli da- kadrov in zapiranje oči pred de- na korenite reforme, je organiza- na uvajanje praktičnega ac s leč Treba se je stvari lot,iti si- janskim stanjem. Jasno je, da cijska oblika sedanjih strokov- pouk, na tesnejše povezova J ^ stematično in dosledno. Pred- ima visoko razvita industrija nih šol. Zopet se naslanjam na podjetji in na prilagajanje ^ vsem je treba reformirati učne druge potrebe kakor manj raz- resolucijo, ki postavlja zahtevo, je proizvodnji. Vdrbahzem, ^ ................... ......................—	da se povsod, kjer je le mogoče, malizem in podobni atnouu ^
Pevska revija v Sevnici
memuV20a ometnice6 vsJaje^Na rians- Vi3<Tudi letos so bili mladi pevci »in- načrte,' organizacije šol in učne vita industrija in obrt, zato vse- da se povsod, kjer je le mogoče, malizem in poctoom parentih smo brali: zapojmo pesem o tervjuvani« ter so tako izražali svoje meto(je	ga ne kaže metati v en koš. Tudi sedanje šole reorganizirajo v sol- re šole morajo najprej ^ Jgch0
svobodi, zapiovi pesem borb in zrna- ^voUstvo, da nasto^jo pre^	uč i	ših strokovnih v najbolj mehanizirani tovarni ske centre, ki bodo vzgajali kadre naših strokovnih šol, če jin
pozdravii ^nfade°pevceVpredsednikVob-	leč"^" pVe.d0blVd3°	šol so zares zastareli in se jih	še ni odveč monter, ključavničar,	za več stopenj izobrazbe in	hoteli prilagoditi potrebam	p jj,
činskega sosveta za glasbo tov. Petan- Pevski zbor osnovne šole Boštanj	držij0 prvine starega obrtniško	električar itd., tega pa ne more-	vključevali tudi šolanje odraslih,	ga razgibanega aruzoen	^
čič, pedagoški svetovalec občine sev-	^^n^/aedpe "agir®^tamt03ve	cehovskega šolanja. Ponovno pa	mo priučiti, ampak ga moramo	Prav tako se morajo šole speci-	gospodarskega življenja.
mCGiavna ocena druge revije v spioš-	Jereieta zap"i ubrano dve zahtevni	poudarjam, da so vsa prizadeva-	temeljito šolati. Ne bomo pa šo-	alizirati za posamezne stroke in	mo uresničili zahteve _	š019j
nem je bila ta, da je od lanske na-	pesmi. Krona vse revije je pač bil	nja za izboljšanje učnih načrtov	lali, ampak le priučevali n. pr.	poklice. Nujna zahteva, ki velja	del mnogoter očitek, aa
prfedovaia po številu, in sicer je le-	tudi letos ioo-čianski mladinski^zbor	zaman dokler ne bomo dobili	tekstilnih in drugih delavcev, ki	zlasti za sedanje srednje strokov-	ki bi morala biti vsaj kor	gjV'
LOrugnroriCen6uUPbVjeeVbn<ta,:ida4,0s,o	profilov za razne poklice, delajo le pri raznih strojih, ne šole, pa je uvedba dvostopenj- proizvodnjo, zastarela in
___..-—Vi;	iv szcoVi rirucfiH rmrilnh tnlrn 9.3. jinrilA na tp ^ Aa, e m i oni rt/-\	«7 o IV/ndim Ha Trcnknn iiviHi Ha cp cItpcto šnlania Krm rprikin SO! ki lipmska. Danes ie V
Drug pozitiven uspen je du ta, aa so umetne pesmi. z,Dor je nastopu zc ua jčuuuu	^	~	...,	---• T- “ i--------tn	^ mnoSi*1
nastopili pevski' zbori skoraj iz vseh drugih revijah, tako 23. aprila na Edino to je smiselno izhodišče za Mislim, da vsakdo uvidi, da se skega šolanja. Ena redkih sol, ki Ijenjska. Danes.je v	0 V*
tgSSrSSiSE rSfrriM« KS£r&K5\a8 sr	tss&
pripravljali na revijo v težkih pogo- stališče, pri vzgoji mladega^ pevskega čemo doseči, kaj mora nekdo na poklici izšolati ta da jih ne mo- tehniške šole) pa
jih, morda nekateri; celo brez instru- kadra, ki ga sedaj večkrat pogrešamo	stopnji poklica
rneiNapredek je bil tudi v tem, da je pevskih revi" se nudi vsakemu učen- nato bomo pa določili predmete, še dolgo let ne bomo izhajali, ce- resno in od 14 zborov že pelo večglasno kar 9, eu, da preizkuša svoje pevske zmož- obseg snovi in trajanje šolanja, lo vedno bolj cenjeni bodo, ker obstaja strah, da se
ho- ključavničarji in drugi podobni šola, ostale (zlasti ekonomske in tudi, da šoli nismo vedno “f"' s<r
liške šole) pa še rešitve tega gojev, da bi lahko posta znati, remo priučiti. Brez teh poklicev problema ne lotevajo dovolj dobna. :	,	0
hitro. Zdi se mi, da Če bomb pri razmotriv je* bosta zrušila problemih strokovnega ^
od 14 Zborov ze pelo večglasno Kai », «-u, u«	/.inv*.- OLJStfg snurvi lil uajctlljt: auičllljčl. lU VCUUU UVIJ. UCUJCIU	vrtJO baja	aaca o v. vj^ouca	- ------ „
to so poleg Zabukovja pevci šol Bian- nosti in se tako privaja na javen na- Ker go za iz<jelavo profilov po- jih bo vedno manj. Kljub še tako mit in avtoritete klasične srednje vanja upoštevali tudi n,0 tč faAžSKadrmeii loštenj m seveda naj- smo, da bodo3« mudi pevc^ nadaile- klicana edino podjetja, ki potre- kvalitetni konfekciji bo še vedno strokovne šole, če bomo šolo re- misli sem prepričan da b^. ^
močn^^miadinskT^bor*—5ioo-čianski vair’syoje delo kot mladinci in člani bujejo kader, bo usposabljanje za po meri izdelana obleka zaželje- formirali v tem smislu. Ker pa ključki .objektivnejši iz Sevnice^ pod vodstvom^tov.^Kren«-	postal"'zborovodjagna posamezne poklice.po novih učnih na, pa. tudi ostalih del iz drugih je ta problem preobširen in za- ristnejši za reševanje
Pf
tfl
Zanimiva knjiga
o posebnem šolstvu
i nas izide prav malo tako FLRJ, letu, posvečenemu zdravju epih publikacij o šolstvu, kot je vsega človeštva, 60-Ietnici Zavo-rošura z naslovom: Usposablja- da za gluho mladino v Ljubljani, ?Je telesno in duševno prizadetih 50-letnici Vzgojnega zavoda Ja-družbi neprilagojenih otrok ”	T — - t ;..ui;—:	An i_i
slepo mladino v E. T.
>_ --—“*	uuun. v neza Levca v Ljubljani in 40-let-
, “ Sloveniji. Preteklo leto jo je niči Zavoda «dalo Društvo defektologov Slo- Ljubljani, jfenije. V slovenskem in angle-s*tem jeziku pisana, je tiskana na ^lo lepem papirju. Kratko besedo seznanja bralca z razvojem Osebnega šolstva na Slovenskem;
^Pretrgoma se razvija šele od ■1900. Pod avstroogrsko monarhijo je bilo število zavodov in za prizadeto mladino še zelo ?izko (4), med obema vojnama je 26 naraslo na 12, po osvoboditvi je doseglo število 39. Kljub *isoki številki pa še vedno ostaja Ifičina prizadete mladine in otrok l2ven zavodov. Da bodo vsi otro-ci Preskrbljeni, bo treba ob podati ljudske oblasti in v skladu
PRVA ČITANKA
ZA MANJŠINSKO ŠOLSTVO
Izšlo je prvo berilo (HORVAT, B. bo sledila prvi knjigi kmalu tudi 2. nlh šolah, da se sistem dela v razredu in L. Gerenčer): Elso olvasokonvv. čitanka, ki bo dvojezična.	obdrži. Otroci se uče v materinskem
Ljubljana, Državna založba Slovenije Knjigo že uporabljajo v šolah jeziku. Sele ko se opismenijo v ma-1960. 173 (I) str. 8”, v madžarščini za kljub nekaterim spodrsljajem tiskar- terinščini, nadaljujejo v drugem Je-naše dvojezične šole v Prekmurju. S ne. Prvo berilo Je po snovi in zapo- ziku. tem je zamašena prva vrzel za manj- redju približano slovenskemu. To je šinske potrebe. Razveseljivo pa je, da ugodno iri potrebno v naših dvojezič-
Knjiga je sestavljena pravzaprav iz šestih delov:
našim ekonomskim še veliko
razvojem
tovrstnih
Ustan oviti Stanov.
.Temu kratkemu, a dovolj iz-rjPnemu uvodu slede izbrane fo-JSrafije, ki seznanjajo bralca z jMjenjem mladine v zavodih in ^rtvovalnim delom njihovih gojiteljev.
. V abecednem seznamu za sli-phii so našteti vsi zavodi in šole ^ prizadeto mladino, iz prilo-l^hega zemljevida pa razvidimo j^Predenost posebnih šol po Slo-Nttji.
I Brošura je smotrno urejena in ‘*Po seznanja bralca z eno izmed Vei našega šolstva, ki se zdi, da e razvija povsem tiho in neopaz-k0’ ter obenem dostojno proslav-vrsto jubilejev, katerim je ^večena: 15. obletnici obstoja
Komorni trio slepih mladincev pri vaji (ilustracija iz knjige o posebnem šolstvu)
Ob Priročniku za spolno vzgojo
jei ^es je, vsak praktik je bil ve- vseh, ki bi lahko in hoteli pove- Prepričan sem tudi, da bo tra-1 Priročnika za spolno vzgojo, dati svoje. Ker so pač praktiki, jalo precej več časa, preden bo riJ. ie, kakor vemo, edini v celi
Nove knjige
Nosov: »Neznalčkove dogodivščine«.
Iz ruščine je prevedla Alja TkaČeva mladinsko delo Nikolaja Nosova »Neznalčkove dogodivščine«. To je ~ro-man« za tiste mlade bralce, ki so si že na najenostavnejši način.
-	_ .	v", **,., *% r. 4 rt f-f*»rt r, rt'
KULTURNI GLOBUS
Celotna Izdaja književnih del Ko-rolenka. Ob štirideseti obletnici smrti ruskega pripovednika Vladimirja G. Korolenka je moskovska založba >-Mlada garda« natisnila novo izdajo. Korolenko je bil pubUcist, zaradi sodelovanja pri narodni organizaciji pa je bil pregnan v Sibirijo. Številne novele opisujejo prav to okolje in ljudi z dna. Pisatelju je bUzu kmečka tematika. V novi izdaji so vključena nekatera dela, ki doslej niso bila objavljena, pa tudi manj poznani spisi.
1.	Abeceda velikih črk. Princip je v slovenščini imamo prevod »Slepega enostaven, začne z besedo MAMA, muzikanta«.
kjer sta samo dva glasova oziroma črki M in A. Analitičnosintetična metoda je očitna. Slike in pojmi dajejo izvajanju neko celoto.
2.	Slede vaje za branje z velikimi črkami. V knjigi sploh ni načina branja z zlogovanjem, saj otrok ljubi miselne celote, želi brati.
3.	Izpeljava malih tiskanih črk iz velikih tiskanih črk. Vaje.
4.	Citanje.
5.	Iz malih tiskanih črk izpeljava malih pisanih črk. Vaje.
6.	Branje teksta za vsesplošno vajo. Pester izbor teksta madžarskih klasikov (kakor Petoii, Fehčr, Sebe-styčn, Balazs, Mčricz idr.) in jugoslovanskih (kakor Cankarja, Čopiča,
Bevka, Ribičiča ...) daje knjižici vso privlačnost pri učiteljevi izbiri lekcije.
Knjiga je prilagojena našim domačijskim potrebam, kjer se močno čuti predvsem prekmurski princip.
Najbolje vidimo to v slikah. Zal so le v zadnjem delu knjižice slike večbarvne, v sprednjem delu Je tisk dvobarven. Knjigo je ilustriral in opremil Arpad Salamon. Nekatere slike so posrečene in bo imel učitelj prijeten posel pri pouku, npr. konjiček LO (str. 15), Tamšs je padel (str. 24), Pč-ter s puško (str. 27), Dinšr (str. 33),
ONNEP (str. 34), GOL (str. 38) Idr. Na sprednji platnici knjige je narisan lendavski grad. Lepo priznanje gre založnici, ki je imela s tiskamo odgovorno nalogo za natisk madžarske knjige. Kljub skromnemu pregledu teksta In ponovnemu natisku so ostale nekatere napake, kakor so naglasi v besedah, več napak je pri razlogova-nju, včasih je stavek stisnjen v vrsto (str. 130, 2. odst.), kar pi pregledno pri branju. Na spojnem listu, kjer je pri sliki tudi začetna črka po abecedi, manjka Ij. Zelo neprijetna napaka tiskarne pa je na str. 14. zgoraj, kjer so štirje N obrnjeni, kar bo zelo motilo male učence.
Sicer je tisk zelo lep. Knjiga bo služila učencem na osemletkah v prvem deloma še v drugem razredu.
so v
so pač neenakopravnem
tilrf ^ sodelavci Pa 50 znani jav- glede javnega izražanja mnenj in ših šolah in družbi, kakor mu po Je preproste zgo V delavci na področju šolstva in previdnost jim narekuje molčati, njegovi vrednosti pripada. Ura- etičnem tonu in
A mnenja Etikov?
in pripombe
ki, ^ekaj kritičnih pripomb v prosvetnem delavcu« je vzbu-
0 naravnost ogorčenje. V gla-

DPM
Mnenja sem, da tako močna prizadetost celo jemlje nekaj ugleda sodelavcem Priročnika, kar je vsekakor napačno, kajti Priročnik je brez dvoma lep do-
j	jrniuciujv je uiei uvoina lep uo-
ia nrohtmL	Prinos k temu vprašanju. Ob tej
utrli pot preko začetnega beriva z velikimi črkami. Niz zgodbic iz otroške-položaju dobil Priročnik tisto mesto v na- ga sveta prepleta fantazija, ki jo mla-
............... — ■ - -	di bralec išče v tistih letih. Nosov
je preproste zgodbice napisal v po-mero za otroški
čunali bi se, če bi mislili, da lah- humor. Prav to delo je doživelo šte-ko z avtoritativnim nastopom ^v .slovenš«ni Pa ie prepričamo o vrednosti Priročnika. Vsak zase ga bo precenil in uporabljal, svoje mnenje o njem
Pričetkom maja bo v Ljubljani grafični bienale. Priprave za grafični bienale v Ljubljani potekajo v znamenju novih imen. Na tej tradicionalni prireditvi, ki si je že utrdila mednarodni sloves, bodo tudi letos sodelovali ugledni mednarodni mojstri grafične umetnosti. Kaže, da bomo imeli priložnost videti dela grafikov, ki Jih doslej še nismo videlij vendar imajo vse kvalitete, da sodelujejo na tako ugledni razstavi. Videti Je, da se grafika znova povrača k črno-beli tehniki.
Uspeh Viscontinijevega filma ▼ Parizu. Viscontinijev film »Rocco in njegovi bratje« je doživel v Italiji žolčne napade desničarjev, tudi o prepovedi predvajanja filma Je stekla beseda. Film govori o treh bratih in njihovi materi, vsi so prišli iz siromašnega kraja v mesto, da bi si ustvarili lepše življenje, toda v mestu doživijo tragične dogodke. Film so predvajali v Parizu, kjer Je kritika navdušeno in enoglasno priznala visoko umetniško vrednost filma in poudarila, da lahko Viscontinijev film postavimo med najboljše stvaritve po vojni.
Folklorni ansambel bo gostoval T Izraelu. Zagrebški folklorni ansambel »Lado« je gostoval po raznih mestili v Italiji, maja pa bo napravil daljšo turnejo po izraelskih mestih. Nastopi: ki so jih imeli izvajalci plesov in pesmi v Italiji, so želi lepa priznanja med strokovnjaki in publiko. Časopisje Je pisalo laskave pohvale o tej folklorni skupini.
Mednarodna glasbena tekmovanja
v SZ. V Moskvi so pričeli obsežne priprave za II. mednarodni natečaj reproduktivnih glasbenih umetnikov; ki je posvečen P. L Čajkovskemu. Največ izvajanj bo posvečeno kompo-»c v ui ugeui la^icuu, zicijam Čajkovskega, izvajali pa bodo mogli pa jo bodo uporabljati tudi tudi dela sovjetskih in drugih svetov-tisti, ki se žele naučiti madžarščine nih skladateljev. Najboljši izvajalci
bodo prejeli nagrade in diplome. Do konca leta bodo določili seznam umetnikov. Nastopali bodo pianisti, violinisti in čelisti. Organizaciji načeluje Dimitrij Soštakovič. Prireditev se bo pričela prihodnje leto in bo trajala od 2. aprila do 7. maja.
Vse priznanje gre seveda avtorju Bell Horvatu iz Murske Sobote, ki je knjigo sestavil in ji dal glavno vsebino z manjšim sodelovanjem L. Gerenčer.
N. Brumen
ca + 1
ra*^ trispevek priobčil. V Naših gjcdih zopet ostra reakcija. heA° Vse to prebiraš, ti posta-pJ° neke stvari nejasne. Ker je i^nik
prvem poskusu in tako avtoritativna obramba ni potrebna; toliko nesiguren Priročnik nikakor U^nik res pionirsko delo, je ni’ ,dia, bi ga razvrednotil v očeh ]?>lj razumljivo, da avtorji že- prakt!kov 611 ,sarn kntlčen pnspe-1 kritičnih pripomb. Toda prvi Vek’. ^A® boji pisec članka v »eni prispevek s kritičnimi revijl Otrok 1x1 d™zina. JPombami (morda res v celoti v Prosvetnem delavcu je bil Ptojcmijivimi) je uničujoče objavljen že drugi članek s kri-sWi 6n' ta celo nekaj nedo- tičnimi pripombami, ki pa v pole-„Vbosti je v tej polemiki. Tako miki ni nikjer omenjen. To nam !>LPr- Slasilo DPM poudarja, da še bolj potrjuje misel, da ne gre jn ec članka ne pozna problemov toliko za vsebinsko stran prispev-(L, Pomena sodobne vzgoje; za ka> kakor za prizadeto avtorita-
knjiga obdržala originalne Ilustracije Lapteva.
IVinkler: »Kolesar Matejko«. Venčeslav VVlnkler je dolgoletni pisatelj , „	,	.	.	.	,	mladinskih del, mnoge knjige so bile
pa Zadrževal zase, iz stranu pred prevedene v srbohrvaščino, iz bogate »razkrinkanjem«.	zakladnice njegove pravljične ustvar-
jalnosti je odbral izbor pravljic, ki so Ker vsaka dobra knjiga doživi nastale v daljšem razdobju. O Prince-več »dopolnjenih« izdaj, sem P° pomoti, o Kolesarju Matejki,
mnenia da iih ho tudi ta Prirnč- Pisani žogi, o Trmastem Jurčku in mnenja, da jin po rudi ta Pnroc- druge zg0(lbe govorijo o veščem pisa-
mk. Ponovne izdaje pa bodo bolje telju mladinskih del. Kot večino so-dopolnjene, Če bomo prenesli ne- dobnih pisateljev za mladino zanlma-
koliko več kritičnih nrinomh	j0 tudi Wlnklerja notranji vzgibi otro-
KOilKO vec Knticmn priporno.	ka_ zat0 so nJegove pravljice takšne,
Trp da se mladi bralci v njih prepoznajo. ° 1 Knjigo je ilustrirala Cita Potokar.
Radijska ura v šoli
Radijske ure se čedalje bolj vključujejo v šolski pouk. Otrokom pomenijo prijetno novost, razvedrilo, uro brez nervoze; za učitelja pa so tudi lahke ure, ki terjajo le pripravo za kratek uvodni razgovor, hkrati pa so dokaz o modernosti in reformi ra-nosti pouka.
klinif tei trditvi naj bi veljala tivnost.
^°t>čena mišljenja prof. Branka Članek v reviji Otrok in dru-
dr. Žlebnika in drugih, žina izraža zaskrbljenost, da pro-o .j^Sterih pa niti eden ne govori svetni delavci zaradi objavljenega
t; ‘anku, objavljenem v Prosvet- članka sploh ne bodo prijeli v p delavcu.	roke Priročnika, v isti sapi pa
tij £°raja se misel, da če priobče- izrazi nezaupnico celemu ured-t)ve‘anek ni bil v celoti konstruk- niškemu odboru Prosvetnega de-',A,n> velja to za odgovore v lavca: klin s klinom. Zapreti usta OjJ* meri, saj so namerjeni celo ne samo preveč pogumnim prak-itjAho na avtorja članka in tikom, temveč tudi njihovemu 0) daika (v glasilu DPM in reviji glasilu. Sicer je težko reči, kako družina). Kje je sedaj je vse med prosvetnimi delavci t^truktivnost, ki se naj bi je odjeknilo, vendar ne bomo daleč N ta nesrečni praktik?	od resnice, če rečemo, da je po
r.a je Priročnik izpolnil veli- vsem tem več škode za ugled \ Vrzel, o tem nihče ne dvomi, glasila Prosvetni delavec, kakor bil tudi težko pričakovan, za Priročnik, seveda v.očeh manj stv t^leg ostalega potrjuje dej- kritičnega bralca. To pa je po sili ’da 80 se praktiki takoj ogla. mojem mišljenju krivično, ker je ^vV5er pa j0 tako avtoritativno ta list zelo razširjen in po vsebi-n prvi, je iluzorno priča- ni res zelo blizu vsem prosvetli da bomo slišali mnenje nim delavcem.
Neprevidnost1 ni pogum«
ln Promet tako hitro na- razne vrste nesreč v domači hiši, pr v ta-J2a> da prehitevata našo sploš- delu, v prometu, v šoli, pri ravnanji vis liha tehnično varstvene vzgoje, z elektriko, z najdenim strelivom 4~
Moj pernati prijatelj
Težko je poravnavati stare dol- nosu komaj slišno, kakor bi se gove povsem brez občutka tiste- bal, da s polnim glasom porušim ga posebnega sramu, ki nam po- to krhkonežno lepoto, ganja kri v lica iz zavesti, da smo »To je družinska domač-nekaj za vedno zamudili, pa če- nost...« je tiho kramljala, »toda
v očeh pa so se ji zasvetile solze.
»Kaj se je zgodilo z vašim malim kavalirjem?« sem tiho vprašal.
»Ubili so mi ga,« je zašepetala. »Fašistom je bilo preveč slo-
tudi se še tako trudimo, da bi pred leti, ko sem učila še v svoji storjeno napako popravili. S po- rojstni domovini na Primorskem, venstva okrog mene in so me dobno zadrego
v srcu pišem te vrstice v spomin že davno upokojeni tovarišici Almi. Upam, da še živi ob sončnem vznožju Be-gunjščice, od koder prihaja poleti vale o v njeno idilično izbo vonj murk, merju.
sem imela ščinkavčka, ki mi je bil dve leti pravi osebni prijatelj ...«	c
Moje oči so jo molče vpraše-tem nenavadnem raz-
dafen in encijana.
Živo in z vso toploto se spominjam svojega obiska pri njej. Bilo je lepo marčno popoldne. Našel sem jo slonečo ob oknu, oblito z blestečo svetlobo, v kateri se je kopala vsa panorama
•Razvilo se je iz prav takega »omizja«, ki je pred nama. V mrazu sem gostila družinico med
premestili na italijanski jug. Zavrnila sem dekret in kakor drugim, je tudi meni preostaja! en sam izhod — beg čez mejo. Srce se mi je trgalo ob misli, da bom zapustila ljube otroke brez besede slovesa in jih prepustila tujemu nasilju. Kakor obsojenec pred odhodom na morišče sem
oknom, kamor se je zatekala pred. zadnji dan v šoli skozi šiloma
burjo. Ob sončnih dneh sem odpirala tudi notranjo oknico in pogumni mladič, ki se je odločil
Julijcev, ležeča v južni soseščini prezimiti v rodnem kraju, se je kakor na dlani. _	hodil gret v mojo izbo, vedno če-
»Kako ste bogati!« sem jo za- šče in vedno globlje. Kmalu mi vidljivo pozdravil, strmeč nad to- je zobal z roke kakor golob, go-likšnim razkošjem svetlobe. stoljubje pa mi je vračal s pet-»Pridite večkrat, pa bo vaša jem, kakršnega prej ne poslej polovica tega bogastva...« me je med ščinkavci nisem slišala. Ta-v odgovor neboleče zbodla, ker ko se je bil navezal name, da me
zatajevane solze požirala obrazek za obrazkom in jih . zaklepala v skrinjo spomina. Ko sem velela otrokom, naj odidejo, je zletel proti oknu po stari navadi tudi ščinkavček, hip nato pa je čivknil in krčevito zaprhutal. Ozrli smo se in ugledali ptička na oknu mrtvega. Izpod okna se je razlegel hudoben smeh, jaz in otroci pa ... — Ne spominjam se, kako
.am° pri nas sorazmerno pre- orožjem ter prvo pomoč v nezgodah. evll° nezgod v primerjavi z Slikanice so bile poslane kot darilo Razvitimi	in tflkn VSPm nsr
tiJČUjiL izvitimi deželami in tako vsem osnovnim šolam. ,Ce Jih katera klih 0*visol£ davek v krvi in ma- šola še ni prejela, naj se za to poza-j, žrtvah za vsako zamujeno nima pri občinskih organih DOZ. Pošiljka obsega toliko izvodov, da ga
ri^-1 wan za vsako zamujeno
jjjjpstg1®?® in poškodbe so posebno lahko prejme skoro vsak tretji otrok tiljt otroku,mladini in PredSo1" Skoda, da ni tudi v prosti prodaji.
Na nekaterih šolah so se Otroci
% Urokih SKi mladini in preo
Se ne^bi^udflzvenšofske or- 1'la neicatenn soian au se uhucj «5 Za clie in družbeni oceani 'ki skr- tako razveselili slikanice, da so sl je iNoa arnost v	rtiin in zaželeli vsi. Zato so nekatere občine
prometu, prt delu in —Crtn —“»ii za to, da bi se po-rije propagande tudi z mate-dporo izboljšala tehnično VjriJlJt Lvzgoja na šolah. Sole in I1«, ritni riestokrat prezaposleni z 'trritognPiakcilami raznih vrst in se !'We Vzbajd°volj poglabljati v kon-jCrio izrine probleme, če jim ne M, L	s konkretnim gradi-
Sltcfrio 'rSorili ln drugimi pripomoč-Ja E>r>ooramo S pohvalo omeniti Mlin bjuvfrihpga zavarovalnega zavo-*	tel,!!} (DOZ), ki Je skupaj z
tlon0rj}nj,k_o presenetil naše šole ® BHica^?0,000 izvodov lepe dvo-»niče z naslovnim geslom:
V!, haRzoII,1?NOST N1 POGUM!
ni,h tek!»h ilustracijah ln s pri-st°m obravnava slikanica

že poslale DOZ željo, naj se izdela ponatis, dokler so še na razpolago klišeji in stavek. Ce bi se prijavilo več občin in ustanov, ki hi bile pripravljene prispevati potrebna sredstva (okoli 40 din za izvod), bi se gotovo lahko tej želji ugodilo.
Podobni slikanici »Varuj se nesreč!« in »Pozor, mine!«, ki so jih šole prejele prejšnja leta, nista več na zalogi. Želeti bi bilo, da bi vsaj nekaj izvodov tega gradiva ohranile šolske knjižnice, da bi tudi pozneje bilo vsem učencem dostopno, saj lahko služi kot pomoč pri tehnično vzgojnem pouku v šoli. Želimo, da bi to akcijo DOZ posnemale tudi druge ustanove In organizacije, ki hočejo pritegniti šolsko mladino k svojim vzgojnim akcijam.	J. S.
sem bil predolgo odlagal obljub- je pričakoval na oknu stanovanja sem prišla do stanovanja. Še isti Ijeni obisk.	■	ob uri, ko sem se vračala is šole.
Pred oknom na vrtu je stala Sčasoma so mu postale ure moje sliva, polna že do konca napetega odsotnosti predolge in preveč sa-
brstičja. Iz njene krošnje so nenehno priletavale na okensko polico siničke, se cvrčeč igrale na njej kot na majhnem gledališkem odru in spet odletavale med veje.
—	»In še ta ptičji variete...« sem se hitel čuditi. »Šolska krmilnica je že davno osamela, ker je živa-lice ne potrebujejo več, a vaše okno, kot vidim, je še polno gostov.«
»Razumite jih,« mi je odgovarjala z rosno bleščečimi očmi
—	»to so zdaj moji otroci, odkar
motne. Nekega dne sem opazila, da me spremlja na poti v šolo. Letal je od drevesa do drevesa, na čistinah pa je drobil za menoj kar po tleh. Po mojem glasu je spoznal mojo učilnico, priletel na okno in k meni na kateder. Učencem je postal kmalu domač in nepogrešljiv kakor priljubljen sošolec. Meni je postal tydi vzgojno sredstvo: kadar otroci niso bili pridni, sem jih kaznovala s tem, da sem ščinkavčka odpravila iz sobe in mu zaprla okno. Kako
nimam več pravih okrog sebe. zdravilni in naglo učinkujoči so Kakor vidite, skrbno obiskujejo bili ti nedolžni ukrepi! Zasolzeni dom stare osamljene učiteljice, in so me otroci prosili, naj se usmi-kadar sem sama z njimi, priba- lim deložirančka. In naše skupne jajo celo v sobo. — Zdaj se jim poti iz šole domov... Koliko ve-moram zahvaliti za zabavo...« selih vzklikov in otroškega žvr-Postavila je na notranjo polico golenja, s katerim se je kosal moj skledico s priboljškom. Takoj se pojoči pernati prijatelj! Zadnji
je zbrala okrog nje dolgorepa družinica najlepših sinic, kar jih poznam.
»Saj vas imajo osebno rade,« sem razmišljal o tem lepem od-
košček poti do doma sva hodila sama in tedaj se mi je vselej intimno približal kot najboljši kavalir ...«
Pripovedovalka ie umolknila.
večer sem zapustila svojo ljubljeno deželo. Zločin nad ptičkom mi je nekoliko olajšal žalostno pot...«
Nešteto ptic so že pomorili zlobni ljudje, ali ta zgodba me je prevzela, kot da je šibra predrla človeka. Ne vem, koliko časa sva molče zrla skozi okno v brsteče veje, ki so oznanjale pomlad Kolikšno čustveno nasprotje:	tu
grenkoba spomina, tam radostni napoj... In vendar se je oboje zlivalo v čudežno skladnost. Kakor sta si blizu porodničina bolečina in vzklik novega mladega življenja, je tudi naju zelenje in siničje cvrčanje prebudilo k besedi, da sem se lahko pomirjen zahvalil in se poslovil z obljubo, da spet pridem...
To je moj stari dolg, ki mi stiska srce. Upam, da še živi in ji prijazne siničke obletavajo darežljive roke. Meni pa je po tej zgodbi tako, kakor da sem jo obiskal in da to uro skupaj zamaknjeno zreva V prihajajočo pomlad ...
Janes Tj mn to
Radio Ljubljana že štirinajst let prireja radijske šolske ure. Za ure se vidi, da jih sestavljajo najboljši strokovnjaki. Izvajajo jih priznani igralci, recitatorji in napovedovalci. Glasbena spremljava; zvočni efekti so brez dvoma spretno izvedeni. Ni pa opaziti, da bi bile radijske ure pripravljene ob zadostnem upoštevanju otroka.
V oddajah za nižjo stopnjo je posebno pereče to, da se majhni otroci težko vživljajo v kraj, čas dogajanja in težko razlikujejo med nastopajočimi osebami. Kadar otrok v tem ne uspe, mu pomenijo radijske ure toliko kot cicibanu tiskane knjige. V spominu mu ostane samo nekaj zabavnih stavkov in zvočnih vtisov. Ko sem bral spise učencev tretjega razreda o oddaji Obloženi kruhek, sem uvidel, da prav zaradi tega niso mogli napisati ničesar smiselno povezanega.
Razumevanje oddaj za višjo stopnjo zavira pretežak jezikovni izraz. Znano je, da je besedni zaklad otrok omejen. Ne zanikam, da se morajo otroci učiti novih besed, toda učijo naj se polagoma. Posebno nekateri komentarji k oda jam se kar ponašajo z menjavanjem izrazov, stilizmi vseh vrst in duhovitimi govornimi obrati. Učenci osmega razreda so mi potožili, da v radijski uri Upoma pesem ponižanih niso razumeli takilih besednih zvez: krhki zasajeni verzi, ritem krampov, pojem vojne, besede upora itd.
Radio v šoli je novost, za nekaj časa je središče otrokovega zanimanja. Toda radijski aparat grmadi vse preveč dejstev, podrobnosti, zvočnih efektov, besed. Otrok ubeži v svet svojih razmišljanj in sanjarij. To je psihološko ozadje tistega paradoksa pri procesu učenja, katerega se je z bridkostjo zavedel že marsikateri pedagog: čim več razlagaš, tem manj otroci znanjo.
Kakor šolske ure so tudi radijske ure različne, nekatere uspejo, druge ne. Morda ni vsaka snov primerna za radijsko uro, morda bi se na kak način dalo otroku olajšati razumevanje ra-dajskih ur. Želim, da radijske ure ne bi pomenile izgubo časa, kot se to mnogokrat dogaja, ampak, da bi bile smotrno vključene v šolsko delo.
F. Žagar
Televizija mladim gledalcem
NEBO V MAJU
»Če porlreU oživijo« (27. cprila 196!)
Dvajset let je minilo, odkar so se naši narodi dvignili proti tujim zavojevalcem. Ne glad, ne mraz, niti smrt sama jih niso plašili.
Številne slavnosti, prireditve, spominsko svečanosti izražajo, kar čutijo naši ljudje ob 20. obletnici. Mnogi obnavljajo spomine na boje, drugi na izgnanstva, tretji na življenje v ilegali in podobno. Vsem pa je skupna misel: »Bilo je težko — a zdržali smo in svoboda nam je veliko plačilo.«
Dvajset let je dolga--doba in mladina se ne spominja let borbe. Tej je vsaka beseda nova, še nepreživeta in obnovljena. Narodnoosvobodilni boj ji je predvsem veličasten podvig, v katerem se posamezniki izgubljajo. Pod pojmom NOB si pogosto predstavlja vihrajoče zastave, temne gozdove, regljajoče strojnice, divji juriš partizanov, bežeče Italijane in v zlobi skremžene obraze Nemcev — vse to v mogočni celoti, kot na velikih platnih francoske revolucije, kjer so posamezni obrazi le del dogajanja, ne pa človek zase. In z letom 1945, z osvoboditvijo — ko se je končala veličastna doba boja in se je začel čas graditve — je za današnjo mladino nekako končano življenje znanih in neznanih junakov NOB. Na odru zgodovine so nastopili novi ^ljudje— junaki dela in znanja. Nekako težko si mladi ljudje predstavljajo, da so borci postali graditelji, da so šli v šole, da živijo danes med nami in pogosto tiho, skoraj neopazno opravljajo svoje bolj ali manj odgovorne naloge v družbenem življenju.
Prav zaradi tega, ker Cesto jemljejo mladi ljudje NOB kot zanimivost, pa še zato, ker je NOB zanje le splošen pojem brez jasne predstave borcev — posameznikov, smo se pri spominski oddaji »Ce portreti oživijo« odločili za naslednjo pot:
Iz velike zakladnice grafik in akvarelov slovenskega slikarja Božidarja Jakca iz časa NOB šmo izbrali pet portretov, in na podlagi teh poiskali ljudi, nekdanje partizane, ki so našim mladim gledalcem, katerim je bila oddaja namenjena, gotovo zelo blizu.
Pet fantov, katerih podobe je Jakčeva roka skoraj ob istem času in skoraj na istem kraju vtisnila na papir, — in vendar, po kako različnih poteh so prišli v partizane in kako različne so njihove poti po letu 1945!
Prvi izmed njih je ušel iz italijanske šole — prišli so mu na sled, da zbira za OF. Majhen, droben — a je takoj šel v akcijo. Kasneje mu je odneslo nogo. Božidar Jakac ga je naslikal po okrevanju. Po vojni je fant končal srednjo tehnično šolo in danes je »šef tehnične pripreme« v podjetju »Mikron« v Novem Beogradu.
Drugega, kmečkega fanta so Nemci kmalu po okupaciji zaprli in odgnali v taborišče Kwissesdorf. Od tam je pobegnil in šel v partizane. Leta 1944 je bil že komandant kamniško-zasavskega bataljona: 19-Ieten — najmlajši komandant v naši vojski. Sedaj je šef odseka narodne obrambe v Kamniku.
Tako se vrstijo usode — od kurirčka Janezka, ki je padel 15 dni pred osvoboditvijo, pa do fantov, ki so med vojno bili vodniki za Belo Krajino, za Gorjance, ali pa delali v tiskarni — pa so po vojni končali univerzo in
danes vodijo podjetja, skrbijo za splošno varnost in podobno.
Preprosti kmečki in delavski fantje so šli v partizane — danes pa stojijo sredi življenja in mu uravnavajo tok.
ADAMIČ MILAN, UČITELJ EKSPERIMENTALNE OSNOVE SOLE FRANA LEVSTIKA V LJUBLJANI:
Gomtek prtrdl šolskih telsvizijskih krožkov
Kolikor poznam sedanjo strukturo naših poskusnih televizijskih šolskih oddaj, bi morali na osnovnih šolah organizirati vsaj tri vrste krožkov, da bi televizijske oddaje čim bolje vključili v pouk, da bi zadostili željam mladih gledalcev in da bi izkoristili tudi druge televizijske oddaje.
Glede na omenjene posebnosti bi bila koristna sledeča struktura posameznih krožkov:
1.	vsi učenci enega razreda z učiteljem ali profesorjem si ogledajo televizijsko oddajo, ki je v neposredni ali posredni zvezi s poukom:
2.	oddaji prisostvujejo učenci enega razreda ali posamezniki iz različnih razredov, čeprav ni v direktni zvezi s poukom, a je za učence izobrazbeno ali vzgojno koristna;
3.	interesni krožki vključujejo učence, ki se zanimajo za določene probleme, katerih jim šola ne posreduje.
V zvezi z organizacijsko strukturo se takoj javlja vprašanje, ki zadeva vsebino oddaj, katere naj posamezni krožki gledajo fin seveda poslušajo). Sicer ne poznam celotnega televizijskega programa, vendar pa pri tem mislim na oddaje, ki sem jih sam videl. Ne smemo namreč pozabiti, da vključuje osnovna šola učence od 7. do 15. leta starosti, t. J. otroke različnega predznanja, raznih interesov, sposobnosti in želja. Zato naj bi bili krožki dinamični, da bi lahko upoštevali naštete posebnosti. Zlasti bi morali biti gibljivi l. in 2. vrsta krožkov,
kar pomeni, da ne bi TV-oddaj gledali stalno isti razredi, ampak da bi se zvrstili vsi po posameznih stopnjah. Da bi to v redu izvedli, bi bilo potrebno poleg grobega poznavanja TV-sporeda tudi vsebinsko poznavanje posameznih oddaj, in sicer precej časa vnaprej, cia bi se tisti, ki vodijo TV:krožke, na oddaje tudi lahko pripravili.
Za I. in II. vrsto krožkov pride najprej v poštev oddaja »Razgled za mladi svet«, za HL. vrsto pa razne zvrsti oddaj, ki so stalno na programu v določenem dnevu in določeni uri, ter razne aktualne oddaje, ki jih ni mogoče vnaprej predvidevati. Televizijski spored objavljajo naši časopisi vsak dan in za ves teden, tako da se je možno vsaj deloma orientirati.
Za televizijski krožek je pomembno predvsem to, da ne omogoča otrokom samo gledanja oddaj, ampak da jih navaja na diskutiranje o oddajah.
Otroci so dobri kritiki in hitro povedo, kaj jim je bilo v oddaji všeč in kaj ne. Take pripombe bi dobro služile posebno mladinski redakciji šolskih TV-oddaj, ker bomo le na ta način prišli do sporeda, ki bo naši šoli najbolje ustrezal.
Povedati pa je treba še nekaj. Delo v krožkih je naporno, in jemlje učiteljem mnogo časa, zato bi bilo treba misliti na urejene materialne pogoje.	J ■
OBVESTILO
Radiotelevizija Ljubljana je organizirala 25. marca 1961 senilna: za uči-teljiščnike v Murski Soboti.
Program: Pomen in rnzvo) televizije doma in po svet,, (Cilenšek Rado). Tehnični problemi te’eviziie (inženir Pernuš). Delo ro'a'l!nske TV-re» dakcije (Škofič Herman). Didaktične posebnosti TV-šolskih oddaj (Tomšič Janez).
Učiteljiščniki so si ogledali tudi film o angleški televiziji BBC. Ob prvi priložnosti si bodo ogledali še delo v TV-studiu v Ljubljani.
... šič
Sonce se bo v maju strmo dvignilo in dan se bo od 14 ur 20 minut v začetku meseca podaljšal za dobro uro in deset minut. Kdor je opazoval večerno nebo, posebno zahodno stran, je lepo videl, kako so ozvezdja eno za drugim zaradi revolucije zemlje izginjala za zahodnim horizontom, in tako je tudi Sonce dne 11. maja na videz prešlo izpred ozvezdja Oven pred ozvezdje Bik. (Primerjaj astrološke napovedi po nekaterih časnikih z resnico, kar je posebno važno delo, in preganjaj mračnjaštvo, v katerega zapada še danes precej ljudi, ko verujejo v usodo, ki mu jo kroji rojstvo pod tem ali onim znamenjem!)
Kdor je zamudil v marcu in aprilu pojasnjevati učencem pojem »planet« — popotnik — lahko popravi to v mesecu maju, dasi tako lepe priložnosti, kakor , jo je imel v omenjenih dveh mesecih, ne bo kmalu imel, ko je Venera tako očividno bledela in kazala manj in manj svoje osvetljene strani nam ter šla končno nevidna med Zemljo in Soncem na zahodno stran in postala Danica. Kdor jo je opazoval vsaj skozi manjši daljnogled, ne bo pozabil ..njenega vedno tanjšega srpa ih približevanja Soncu. No, sedaj v maju je Venera že daleč zahodno od Sonca, kaže nam zopet vedno več svoje osvetljene strani in ima lepo fazo v obliki močnega srpa. Dne 16. maja bd žarela zopet v svoji največji velikosti —4 mj ter je razen Lune najsvetlejši objekt na jutranjem nebu. Konec maja jo lahko opazujemo okoli poldrugo uro, preden jo jutranja zarja skrije v svoji svetlobi. V mesecu maju, ko je Venera tako
Poziv
Vse tovariše in tovarišice, ki so v šolskem letu 1950/51 maturirali na učiteljišču v, Mariboru, vabimo na 10. obletnico mature. O vseh podrobnostih Vas obvestimo. Prijave pošljite na naslov: Osnovna šola Bogojina-Prekmurje, najkasneje do 15. maja letos. Na svidenje!
PRAVNI NASVETI
svetla, nič pa to ne dč za vztrajnega opazovalca, kajti prav lepo je vidna tudi pri belem dnevu. Ako jo hočete pokazati podnevi učencem, ji sledita že od jutra. Najbolje bo, če si navaden lovski ali turistični daljnogled pritrdite na močno stojalo, in sicer tako, da je os, na kateri se premika daljnogled, nagnjena proti jugu za 46. stopinj. Ker imajo majhni daljnogledi veliko zorno polje, zadostuje, da Veneri slediš približno na četrt ure in imel jo boš v daljnogledu do njenega zahoda. Dobro je, če s cevjo iz kartona izločiš sončne žarke, ki bi od strani svetili v daljnogled.
Mars je viden še vedno na zahodni strani večernega neba in tudi na njem lepo opazuješ premikanje pred daljnimi ozvezdji. Ker ga je Zemlja že močno prehitela, pojema tudi njegova svetilnost. Vendar ga boš še prav lepo videl, kako se odmika od zvezde Kastor v Dvojčkih in se približuje svetlemu Regulu, glavni zvezdi v ozvezdju Veliki Lev. Ne pozabite dne 18. maja naperiti, male daljnoglede ha Mars! Tega dne bo potoval pred ozvezdjem Rak, in si^er tik nad njegovim središčem, ki ga tvori krasna zvezdna kopica Jasli. Ker so zvezde v jaslih precej, gosto posejane, boste kmalu zapazili, da se Mars, ki bo tedaj okoli 250 milijonov kilometrov oddaljen, od nas, polagoma premika mimo kopice zvezd, ki je od nas oddaljena stotine svetlobnih let. Ob tem spoznanju čudovite perspektive doživite nekaj velikega!
Majska zgodnja jutra pa bodo okrašena tudi z obema velikima planetoma — Jupitrom in Saturnom. Jupiter bo vzšel sicer že pred polnočjo, a bo ob času vzhoda Venere zelo visoko na nebu. Ce boste dobro opazovali, ga boste videli malone ves mesec pred ozvezdjem Kozorog.
Ne dolgo za Jupitrom bo vzhajal tudi lepi Saturn. Planeta bosta sicer na videz vse leto skupaj, a Jupiter se bo začel vedno bolj oddaljevati od Svojega lepega brata. Tako bodo v mesecu maju trije planeti krasili jutranje nebo.
O najmanjšem planetu, Merkurju, nismo mogli mnogo povedati, ker bo v maju v razmeroma neugodni legi. Le v zelo jasnem severozahodnem horizontu ga boste našli od 15. do 23. maja po '20. uri nizko na severozahodu.
P. M.
VPRAŠANJE: Imate 36 službenih let. Upokojeni ste bili v VII/2 razredu. Ste pa še vedno aktivna učiteljica s polno zaposlitvijo. Zadnji dve leti ste bili ocenjeni z oceno »se posebno odlikuje«. Ali ste si pridobili pravico do napredovanja v višji razred? Kakšen je postopek in kdo o tem odloča?
ODGOVOR: Prosvetni uslužbenec, ki je dosegel drugi periodični povišek zadnjega plačilnega razreda svojega naziva, nima glede ocene »se posebno odlikuje« več možnosti napredovati v naslednji plačilni razred.
R, J,
VPRAŠANJE: Vaša redna učna obveznost je 20 ur tedensko, poučujete pa samo 17 ur. Ali mortite 3 ure do polne učne obveznosti dopolnjevati na drugi šoli?
ODGOVOR: Po 23. točki Odloka o honorarni službi, o delovni obveznosti in nagrajevanju za nadurno delo v prosvetno-znanstveni službi v šolah in
Na podlagi 35. in 36. člena zakona o visokem šolstvu (Ur. list LES 39/60) in na osnovi sklepa seje sveta Višje gospodinjske šole v Grobljah pri Domžalah z dne 30. marca 1961 objavljamo
RAZPIS
za vpis na Višjo gospodinjsko šolo v Grobljah pri Domžalah za šolsko leto 1961/63
Višja gospodinjska šola bo v šolskem letu 1961/62 sprejela v I. letnik redne in izredne študente. Za redne študente je določenih 40 mest.
Na šolo se lahko vpiše kot redni ali izredni študent vsak, kdor je z uspehom končal eno izmed naslednjih šol druge stopnje:	gimnazijo, učiteljišče, vzgojiteljsko, ekonomsko,
tehnično, medicinsko, kmetijsko šolo ali šolo za umetno obrt. Absolventi bivših triletnih gospodinjskih šol ali gostinskih šol se lahko vpišejo le, če so dovršili osemletno osnovno šolo ali njej enako šolo.
Na Višjo gospodinjsko šolo se lahko vpiše tudi tisti, ki ni končal ustrezne šole iz prejšnjega odstavka, ima pa dovršeno osemletno osnovno ali njej enako šolo ter najmanj triletno uspešno delovno prakso, če predhodno opravi sprejemni izpit. Le-ta obsega pismeni in ustni izpit iz slovenskega jezika ter ustni izpit iz kemije in biologije. Program sprejemnega izpita je objavljen na oglasni deski VGS. Kandidati ga lahko dobe v pisarni ravnateljstva šole osebno ali po pošti.
Kot izredni študent se lahko vpiše vsak, kdor je v stalnem delovnem razmerju ali iz drugih opravičenih objektivnih vzrokov ne more obiskovati pouka kot redni študent, izpolnjuje pa enega gornjih pogojev.
Poleg zgoraj navedenih pogojev morajo kandidati za vpis na VGS izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	do 1. septembra 1931 morajo izpolniti 18 let starosti,
2.	biti morajo telesno zdravi, kar morajo dokazati z zdravniškim spričevalom, ki ne sme biti starejše kot mesec dni.
Prednost pri vpisu imajo kandidati, ki že poučujejo gospodinjstvo oziroma delajo v zavodih ali centrih za napredek gospodinjstva in to lahko dokažejo s potrdilom občinskega ljudskega odbora oziroma okrajnega zavoda za napredek gospodinjstva.
Kandidati, ki se žele vpisati na VGŠ kot izredni študenti, naj se seznanijo z določbami pravilnika o izrednem študiju na VGS (Ur. list LRS, 33-201/1960).
Prijave za vpis na VGS za študijsko leto 1961/62 za redne in izredne študente bo ravnateljstvo šole sprejemalo do 15. septembra 1961.
Kdor se želi vpisati, mora najkasneje do 15. septembra 1961 poslati ravnateljstvu šole:
1.	prijavo, kolkovano s 50 din z izjavo, ali se prijavlja za redni ali izredni študij;
2.	rojstni list;
3.	zadnje šolsko spričevalo (absolventi triletnih gospodinjskih in gostinskih šol tudi spričevalo o dovršeni osemletni osnovni šoli ali njej enaki šoli);
4.	življenjepis;
5.	kandidati, ki še niso bili zaposleni, morajo priložiti pismeno mnenje šole, kjer so se šolali; tisti, ki so bili že zaposleni, pa potrdila o trajanju zaposlitve in uspehu pri delu.
Vsakdo naj priloži tudi pisemski ovitek z znamko in natančnim naslovom bivališča
Kandidati za vpis, redni in izredni, ki morajo opravljati sprejemni izpit, bodo opravljali sprejemni izpit 12. septembra 1961 ob 9. uri.
Dne 2. septembra 1961 bo na šoli ob 9. uri sestanek vseh izrednih študentov. Tu bodo prejeli navodila za študij ter izpolnili potrebne tiskovine za vpis.
16. septembra 1961 bo ob 9. uri sestanek za redne študente. Ta dan bo tudi vpis v I. letnik Stud. leta 1961/62.
Pričetek predavanj za redne študente bo 1. oktobra 1981.
Ravnateljstvo Višje gospodinjske šole (pošta Domžale)
drugih vzgojnih zavodih (Ur. Ust LRS št. 6-15/56), lahko za šolstvo pristojni svet ljudskega odbora odredi, da dopolnjujete svojo učno obveznost na drugi šoli, če vam manjkajo do polne zaposlitve na matični šoli: najmanj 3 učne ure.
VPRAŠANJE: Koliko obveznih ur ima predmetni učitelj s polnimi 34 leti službe na srednji tehnični šoli?
ODGOVOR: Po I. odstavku 19. točke odloka o honorarni službi, o delovni obveznosti itd. (Ur. Ust LRS št.
Letni občni zbor
V klubu poslancev v Ljubljani so se danes (10. maja) zbrali dele* gati organizacij Sindikata pro« svetnih in znanstvenih delavcev LRS na svojem letnem občnem zboru. Dnevni red je naslednji:
1.	Delo v preteklem obdobju ig bodoče naloge našega sindikata*
2.	organizacijsko in blagajniško
poročilo nadzornega odbora, 3. diskusija o poročilih, 4. volitve nor vih organov Republiškega odbora in razno.	i
Poročilo z letnega občnega zbora bomo objavili v naši prihodnji številki.
-PROSVETNI DELAVEC-izdaja RepubUški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS — List izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik' Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva: 33-722, interno 363 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva ul. l — Telefon uprave: 22-284 — Poštni predal: 355-VH — Letna naročnina 400 dinarjev — Številka tekočega računa: 600-70/3-140 — Tiska CZP -Ljudska pravica-

DRŽAVNA
ZALOŽBA
SLOVENIJE
PRIPOROČAMO NASLEDNJE PRIROČNIKE:
Dr. Ivan Toličič:
Otroka spoznamo v igri	500 din
Bogdan Uratarič:
Proizvodna zemljišča in
živali	800	din
Avgust Petrišič:
Jokes and Funny Stories	280 din
Dr. Mihajlo Rostohar:
Začetno čitanje po analitični
metodi	750	din
Tone Ljubič:
Okoli Krima	45	din
Ernest Tiran:
Pomenki	550	din
Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite naravnost pri
DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE, v Ljubljani, Mestni trg 26.
Lunine, mene v maju so sledeče} Zadnji krajec bo 7. maja ob 16. uri 58 minut. Mlaj bo 14. maja ob 17. uri 55 minut. Prvi krajec bo 22. maja ob 17. uri 19 minut. Polna luna bo 30. maja ob 5. uri 38 minut. Luna je dober vodnik po nebu. Dne 6. maja bo ob 13. uri poleg Saturna. Naslednjega dne bo šla ob 1. uri mimo Jupitra. H. maja pa se bo ob 17. uri srečala z Venero. Dne 15. maja bo stala ob 23. uri malone tik poleg lepe zvezd« Aldebaran. 20. maja bo ob 19. uri blizu Marsa. 21. maja bo ob 23. uri 1« 2 stopinji od Urana oddaljena. (Potreben manjši daljnogled). 28. maja bo šla ob 1. uri mimo 3 stopinje oddaljenega Neptuna (večji daljnogled).
Zima je že daleč, in malone vs» njena ozvezdja so že zatonila. L* Dvojčka bosta še nekoliko časa vztrajala, a sta nizko na severozahodnem večernem nebu. Dolgo ozvezdje Hidra — Morska kača se je z vso svojo dolžino ■premestilo na zahodno stran ne" ba. Le njen najnižji del je še blizu južne točke. Tudi Veliki Lev se j« nagnil na zahod in zdi se, kakor da bi naskakoval plen, ki je blizu hori' zonta. Visoko ,pa se je dvignila De* vica s svojo vročo zvezdo Špika. Ze v malem daljnogledu vidiš, kako belo žari. V sredini maja bo prekoračila poldnevnik in prešla na zahodno stran neba. Tudi Pastir — Bootes — s svojim Arkturjem, ki je po temperaturi podoben našemu Soncu, je že visokfli in Krona z Biserom mu dela družbO' Slede še Herkul in v peto ga pikajoča Kača, ki jo nosi Kačenosec — Ofiub-V Herkuiu boš z malim daljhogledoi« lahko našel okroglo meglico, ki je j resnici kroglasta kepica, v kateri žari okoli 100.000 vročih sonc! Nižko na« horizontom začne vzhajati tudi lepa ozvezdje Skorpion, v katerem žari hladna, rdeča zvezda.. Antares, ki J" štejemo med zvezde-gigante. Pro* koncu meseca pa se dvigajo na nel* že ' poletna ozvezdja Labod, Lira 9 Orel, katerih glavne zvezde Dene« Vega in Atair tvorijo krasni nebesi* trikotnik. Tudi Rimska cesta s svoj' mi oblaki sonc prihaja vedno bolj o° veljave.
Ce imaš tudi manjši lovski daljo^ gled, pokaži ’mladini bogastvo zvezo nega neba v ozvezdju Orel in Skorp' on! Daleč od mest je to zelo lahko.
Pavel Kunaver
6-15/56), se zniža učna, obveznost za 2 učni uri na teden prosvetnemu uslužbencu, ki ima nad 30 let službe, oziroma prosvetni uslužbenki, ki ima nad 25 let službe. Vaša učna obveznost Je torej 20 ur na teden.
H. K.
VPRAŠANJE: Ali še pripada upokojeni učiteljici povračilo selitvenih stroškov v kraj, kjer bo stalno živela? Kdo povrne eventualne stroške?
ODGOVOR: Ce se nekdo preseli ob upokojitvi v drug kraj, mu ne pripadajo selitveni stroški. Selitveni stroški pripadajo učitelju ob upokojitvi. samo v primeru,da se mora izseliti iz naturalnega stanovanja. V takem primeru plača stroške zavod, kjer je učitelj služboval, toda samo do kraja, v katerem je dobil zameno za dosedanje stanovanje.
Esperantisti pozor!
Prosimo uprave vseh šol na ozemlju LR Slovenije, kjer se poučuje mednarodni jezik espe-rdUto, ' da nam čimprej spdroče naslednje podatke:	1. število
učencev, ki se uče esperanta (moških, ženskih in razred); 2. v kakšni obliki se esperanto poučuje (svobodne aktivnosti, fakultativni predmet ali obvezen predmet); 3. Ime in naslov učitelja, ki poučuje esperanto.
Podatke potrebujemo zaradi poročila Zveznemu zavodu za proučevanje šolskih vprašanj.
Savez prosvetnih radnika esperantista Jugoslavije Beograd, Terazije 42
Obvestilo
Prosimo vse tovariše učitelje, ki so praznovali v Zgornji Kungoti pri Mariboru, da do 20. maja pošljejo naslove na upraviteljstvo .šole Zgornja Kungota zaradi 200-letnice šole.
Šolski odbor Zg. Kungota
CANKARJEVA ZALOŽBA
pripravlja novo poljudnoznanstveno zbirko
PLANET
Doslej smo v slovenski poljudnoznanstveni književnosti pogrešali zbirko, ki bi izsledke posameznih ved združevala z družbenimi potrebami in nudila poleg praktičnih napotkov tudi teoretična dognanja.
Zato našo novo zbirko še posebej priporočamo prosvet-) nim delavcem, ker bodo v njej našli dovolj gradiva za pripravo pri vsakodnevnem pouku. Zbirka bo nepogrešljiva tudi v knjižnicah naših učnih zavodov. Letošnja serija obsega naslednjih 5 knjig:
Dr. Drago Lebez: POZOR STRUPENA ŽIVAL
Naš znani strokovnjak na področju živalstva in kemije nam približa v svoji poljudno in prikupno pisani knjigi svet strupenih živali, ki nam sicer vzbujajo samo strah in gnus. Poleg izrednega biološkega pomena stopnjuje vrednost knjige še bogastvo dokumentarnega materiala, ki ga je zbiral avtor v dolgih letih svojega znanstvenega dela. Knjiga bo nepogrešljiva kot pripomoček vsem učiteljem in še posebno biologom, prav tako pa bo upravičeno pritegnila pozornost ljubiteljev narave.
Darko Debenjak: POTA RAZVOJA
Danes, sto let po Danvinu, jiihče več ne dvomi, da se živi svet razvija. Kako se razvija, ali je živi svet nastal iz neživega, ali je človeška duševnost naravnega izvora, vse to pa so vprašanja, okrog katerih se še vedno bije ogorčen idejni boj. Današnjega idealizma v biologiji pa ni mogoče pobijati s stališča mehaničnega materializma, ampak Ve z dialektičnega j tališča. Zato skuša avtor dati dialektičen odgovor prav na najbolj pereča vprašanja sodobnega razvojnega nauka, kot so: nastanek življenja, razvojne zakonitosti, nastanek človeške zavesti itd.
Vlado Ribarič: CILJ — VESOLJE
Avtor nas popelje od prve rakete do triumfa človeškega genija — do poleta prvega človeka v vesolje. Knjiga bo še posebej privlačna za vse pedagoške poklice, ker so v njej podane v aplicirani obliki vse vede, katerih poznavanje ie nujno potrebno za razumevanje poleta v vesolje.
Franci Sušnik-Tine Martinčič: POZOR — STRUPENE RASTLINE
Ali so nam tudi rastline lahko nevarne? Kaj vemo 0 rastlinskih strupih? Kako bomo spoznali strupeno rastlino’ Vse to in še marsikaj nam v poljudni obliki razložita avtorje v svoji knjigi, katere privlačnost še stopnjujejo številne i*1 nazorne ilustracije. Knjiga bo dragocen. pripomoček predavateljem biologije, v nič manjši meri pa bo dobrodošla učiteljem, agronomom in vsem, ki se zanimajo za naravo-
Dr. Stevo Julius: MODROST TELESA
Avtor na poljuden način seznanja bralce z dogajanji v obolelem človeškem organizmu. Razgibano in pregledno P0" šreduje najnovejša dognanja s področja preventive in terapije, pri čemer še posebej poudarja pomen zavestnega sodelovanja bolnika pri premagovanju bolezni.
Knjige omenjene zbirke imajo prikupen format, pregl6" den tisk in številne ilustracije.
Vseh pet knjig bo imelo okrog 1500 strani. Letna naroč' nina zbirke znaša: broširane 2500 din, vezane v polplatn^ pa 3000 din. Plačljiva je največ v 10 zaporednih mesečnih obrokih po 300 din.
Prednaročila sprejemamo do 30. septembra 1961.
Odločite se pravočasno, ker bo cena v prosti prodal1 precej višja.
Na zalogi pa imamo tudi še naslednje knjige:
Dr. Metod Mikuž: Pregled zgodovine NOB v Slovenil^’ pp 1200 din, cpl 1500 din, pus 1700 din.
Prvi posnetki nevidne strani lune, broš. 150 din.
Dr. France Černe: Planiranje in tržni mehanizem v eko nomski teoriji socializma, broš. 1000 din.
Dr. Vital Manohin: Vremenoslovje in podneboslovjo, broš. 350 din, ppl 500 din.
CANKARJEVA ZALOŽBA V LJUBLJANI