Celo LXVI Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-gtvo 40 Din — ne« deljska izdaja ce« loietno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Poštnina plaBans v golovM« V CJufflM v EetfleE, Uril 1 HecemEra "1938 flev. 277 i Telefoni uredništva ln uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutra} razen ponedeljka in dneva po praznika Cena 1.50 din Ček. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797 U prava i /Lopitar-jeva ulicu štev, 6, Bog pravice Rešil si nas, Bog pravice, iz pogube /e poprej, sliši vdane naše klice, bodi varuh nam še slej! Za krmilom Tvojim plovi ladja varno nam povsod, Bog, ohrani, blagoslovi kralja Petra in naš rod! Sinil iz temin je grobnih naše krone nov sijaj, v svitu znrij novodobnih srečo novo, Bog nam daj! Kraljevino našo brani, bojev petstoletnih plod: kralja Petra, Bog, ohrani, prosi vroče ves naš rod! Za prvi december podajemn vnv prevod driavne himne »Bnie pravdeki bolj odgovarja duhu našega jezika kot prejšnji. naše svobode in državne samostojnosti Odkar {e bilo razglašeno danes pred dvajsetimi leti osvobojenje in zedinjenje slovenskega, hrvatskega in srbskega naroda v eno državo, je Jugoslavija prebredla veliko notranjih in zunanjih težav, doživela marsikatero politično krizo in se nahajala časih v hudih gospodarskih stiskah, je pa vse s svojo jekleno odpornostjo, moralnim zdravjem svojega tesno z rodno grudo povezanega ljudstva ter po modrem vodstvu svoje vladarske rodovine srečno premagala, ne da bi se bili le enkrat omajali temeljni stebri državnega obstoja in reda. Malokatera država, ki je na ruševinah minule svetovne vojne nastala na novo ali pa se povečala in preoblikovala, je bila tako srečna kakor Jugoslavija, ki kljub hudi zapletenosti mnogih notranjepolitičnih vprašanj, nastalih zaradi potrebne ureditve medsebojnih odnošajev treh jugoslovanskih rodov različne duševnosti, zgodovine in kulture, ni bila resno ogrožena v življenjski povezanosti in prirodni vzajemnosti svojih državljanov in nima zaznamovati nobenih prevratov, državnih udarov ali globljih pretres-ljajev ustavnega ali socialnega značaja, kakor mnogi naši bližnji in daljni sosedi. Tudi naši odnošaji do raznih velikih in malih sil, ki so v raznih razdobjih bili več ali manj napeti, niso nikoli prišli do skrajnega in smo vselej ohranili za naš narodni razvoj in napredek v svobodi nujno potrebni mir in koristne gospodarske stike celo v najbolj kočljivih trenutkih. Vedno je bila na višku tudi naša junaška armada, ki je, daleč od vsakih trenj, prask in borb politikov, skrbela Ie za svojo čedalje večjo okrepitev in izpopolnitev ter za svojo obrambno sposobnost in višino, tako da je spoštovanje pred njeno močjo in neprekinjeno pripravljenostjo vsakega, ki bi nam ne želel dobro, odvračalo od kakšnega nepremišljenega koraka ali neprijaznega dejanja. Naj so se udeležencem večjih ali manjših težav, ki po strašni vojni in revoluciji vsega sveta niso prizanesli prav nobenemu narodu in državi na svetu in so samo po sebi umevno nastale tudi med nami ter se reševale v več ali manj globoko segajočih medsebojnih razpravah, zdeli ti naši spori še tako burni — dejanski potek in iztek ter razvoj našega notranjepolitičnga državnega življenja in podoba, ki jo po dveh desetletjih naše zgodovine kaže Jugoslavija, je dokaz, kako je resnično edina, močna in zdrava in kakšna velika bodočnost jo čaka ter kako bo mogla odoleti še večjim težavam, oviram in za-pletljajem, kakor so bili dosedanji, preden se bo svet popolnoma uredil in pomiril. Bili so trenutki, ko se je zdelo, da kompas pri krmilu države ne more najti prave smeri, ko je ljudstvo izgubilo vero v može in stranke, ki jim je usoda zaupala vodstvo državnih po- Dvajset let slov, in ni bilo videti izhoda iz razdivjanosti in brezpotja strankarskih strasti, osebnih pohlepov in koristoljubja, ki mu ni mar občega blagra, marveč le oblasti, da državo izkorišča zase. Toda tudi iz te zmede, ki sta v nji vladali združena sebičnost in nezmožnost, se je po zaslugi naše dinastije kmalu našla pot k ozdravitvi in obnovi ter združitvi vseh ustvarjajočih narodnih sil, da se izločijo iz našega skupnega javnega življenja vsi zastrupljajoči in razdirajoči elementi. To delo se je po pobudi pokojnega junaškega kralja pa po vestnem, korektnem in'daljnovidnem prizadevanju kneza namestnika Pavla posrečilo in danes ve in čuti vse ljudstvu) v Jugoslaviji, da je država in njena oblast za vse, da v njej ni in ne sme biti privilegiranih narodov, strank in posameznikov, ki bi drugim diktirali svojo voljo, da smo v Jugoslaviji mladega kralja Petra II. vsi enaki in enakovredni ter enakopravni ter da imamo vsi le eno najvišjo dolžnost: da vsi prispevamo, naj smo tega ali onega rodu, jezika, kulture, svetovnega prepričanja ali stanu, za splošno blagostanje države, za okrepitev naše skupnosti in sloge, za našo notranjo vzajemnost, ki se ne more roditi iz nasilja, na povelje in prezirajoč ljudstvo ter njega prirodne pravice in potrebe, marveč je le sad modrega, skrbnega in pravičnega vladanja. Tako vlado imamo danes po zaslugi takih odkritih, sposobnih in globokih rodoljubov, kakor so dr. Stojadinovič, Korošec in Spaho, ki so pod začasno vlado kneza namestnika v smislu politične oporoke pokojnega kralja začeli v naši državi novo razdobje popolnega pomirjenja, vsem enako pravičnega in obenem svobodoljubnega režima, ki je državno moč postavil v službo občih koristi, predvsem za obnovo in povzdigo narodnega blagostanja in gospodarstva, ter so Jugoslaviji v enem najbolj kritičnih trenutkov povojne svetovne zgodovine ohranili mir ter so ugled in vpliv naše države tako utrdili, da še nikoli ni toliko pomenila v občestvu evropskih narodov in držav, kakor pomeni danes, ko je naše prijateljstvo vsem velikim in malim silam, naj so v tem ali onem bloku, enako dragoceno in iskano. Tega tudi največja diplomatska zmožnost in spretnost ne bi bila zmogla, če ne bi bila vlada, ki jc Jugoslaviji na čelu v dvajsetem letu njenega obstoja, utrdila države tudi nazno-traj, če ne bi bila državljanom vrnila zavesti in jo poglobila, da so vsi v državi enako dragoceni, in če se ne bi bila lotila ogromnega dela in naloge, da odpre vse bogate gospodarske vire in zaklade Jugoslavije, da dvigne življenjsko raven vseh stanov našega prebivalstva. Razdolžila je kmeta, zaposlila našega delavca, mu zasigurala dostojno mezdo in ga zavarovala za starost, oživila obrt in industrijo ter po načrtu začela dograditev in izpopolnitev našega cestnega, motornega in železniškega prometa v najveli-kopoteznejši izmeri, tako da kmalu ne bomo zaostali v tem oziru za najmodernejšimi državami Evrope. In tudi za povzdigo kulturne ravni prebivalstva Jugoslavije je vlada Stojadinoviča, Korošca in Spaha storila in izdala več ko katerikoli režim pred njo. Ob tej slovesni priliki, ko bo ves naš narod s svojimi brati praznoval rojstvo Jugoslavije pred dvajsetimi leti in dajal obenem duška svoji radosti, da smo srečno prestali vse začetne težave državne rasti in se danes nahajamo v položaju, za katerega nas morejo zavidati večji in starejši narodi naše celine, bi ne storili svoje dolžnosti, če se ne bi spomnili mož, ki imajo največ zasluge, da smo se Slovenci osvobodili in zedinili s svojimi brati v eno državo pa da moremo v njej s svojimi najboljšimi močmi sodelovati za njeno okrepitev in procvit: Kreka, škola Jegliča in Korošca. Njihova imena so za večno zapisana v naši zgodovini. 20 let zunanje politike 20 let ni dolga doba za staro državo. Za mlado državo pa pomenijo naivažnejše razdobje, ko se je morala uveljaviti v družini narodov in tamkaj zasesti pripadajoče ji mesto. V to dobo 20-letnega zunanjepolitičnega snovanja spada važno poglavje, ko se je morala komaj ustanovljena država boriti za svoje priznanje od strani drugih držav, kateri borbi je sled:la borba za stalile meje, nakar je prišla doba urejevanja odnošajev s sosednjimi državami in nato doba, ko se je začela uveljavljati sploh v politiki evropskih narodov in tamkaj zastopati in do zmage voditi svoje življenjske koristi. Pri pregledu zunanjepolitičnega delovanja Jugoslavije v zadnjih dvajsetih letih se bomo morali držati razdelitve snovi, ker nam nudi tudi najlepšo priložnost, da primerjamo uspehe zadnjih treh let z uspehi prejšnjih političnih rodov. Prvi temelji Jugoslavije Jugoslavija, kot skupna država Srbov, Hrvatov in Slovencev temelji na važnih sklepih vseh treh narodov, ki so zapisani v zgodovinskih listinah. K tem spada izjava zastopnikov vseh treh narodov v Nišu jeseni 1. 1914, ki govori o potrebi, da »izpolnimo veliko nalogo, da se osvohode bratje Srbi, Hrvati in Slovenci«. Druga važna listina je proglas »Jugoslovanskega odbora,, v začetku 1. 1915, ki je izrazil isto misel in tudi isto voljo — Za tem pride slovita Kriška izjava z dne 20. junija 1917, ko je prihajala že zarja svobode in ko je bilo težnjam Srbov, Hrvatov in Slovencev po lastni skupni državi treba dali pravno obliko. Dne 14, septembra 1918 je srbska vojska prebila solunsko fronto in začela svoj zmagoslaven pohod proti Belgradu. Istočasno je zavalovalo sveže življenje tudi med narodi v bivši Avstro-Ogrski, ki se je sesula in so na njenih razvalinah vstali osvobojeni slovanski narodi. V Zagrebu je bilo pod predsedstvom dr. Antona Korošca ustanovljeno Narodno veče kot suverena vlada Srbov, Hrvatov in Slovencev na ozemlju Ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič bivše monarhije, ki je dne 25. novembra proglasilo zedinjenje s kraljevino Srbijo v eno skupno državo pod vlado kraljevske družine Karadžordževičev. Svoj sklep je dne 1. decembra 1918 Narodno veče v posebnem poslanstvu javilo takratnemu regentu Aleksandru, ki ga jc sprejel in ustanovitev države tudi slovesno proglasil. Borba za priznanje od strani tujih držav V Parizu se je zbirala mirovna konferenca, ki naj z mirovnimi pogodbami zaključi svetovno vojno. Ali bo na mirovni konferenci sprejeta kot članica že nova Jugoslavija, ali bodo tamkaj priznali samo še staro kraljevino Srbijo. To je bilo veliko vprašanje, ki je s skrbjo navdajalo takratne državnike. Naša delegacija je prišla v Pariz z voljo, da doseže priznanje kot zastopstvo nove države. V Parizu so sc nekaj časa obotavljali. Toda led je prebila Severna Amerika, ki je dne 15. februarja 1919 priznala novo državo in bel-grajsko vlado kot predstavnico kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vladi je predsedoval Nikola Pašič, zunanje ministrstvo je vodil dr. Ante Trumbič. V maj-niku sta ameriškemu zgledu sledili tudi Francija in Anglija, ki sla — Anglija dne 2. junija in Francija dne 6 junija — tudi z uradn:mi listinami priznali novo državo in njene predstavnike na mirovni konferenci. Le Italija tega ni hotela in so se dogajali mučni prizori, ko na primer italijanski delegat Orlando ni hotel govoriti z dr. Trumbičem, marveč je moral med njima od sobe do sobe posredovali poseben diplomatski sel. Dne 20. majnika je bila naša država povabljena, da podpiše versajsko mirovno pogodbo in je bila s tem posredno priznana od vseh držav, ki so to pogodbo tudi podpirale. Tiste pa, ki versajskega miru niso podpisale, kot na primer Turčija, Grčija in Bolgarija, so našo državo na isti način priznale, ko so skupaj z njo podpisale mirovno pogodbo s Turčijo dne 10. avgusta 1919. S tem dnem je bila država Srbov, Hrvatov in Slovcncev pravno priznana od vseh držav. 1 oda sedaj je zanjo nastopila še hujša doba, namreč borba za meje. Borba za državne meje Pri borbi za meje nove države Srbov, Hrvatov in Slovencev je levji del brez dvoma nosila srbska diplomacija, ki ji je treba izkazati čast, da se je z vso južnovzhodno spretnostjo in trmo zagrizla v cilj, da hoče č:m več južnih Slovanov rešiti za skupno narodno državo. Borba je bila huda. čestokrat neenaka, mnogokrat ovirana po računih zmagoslavnih velesil, dostikrat tudi zaradi neizkušenosti članov naše mirovne delegacije. Svojo severno mejo smo uredili večidel na mirovni konferenci, le na Koroškem je bil dovoljen plebiscit, ki pa smo ga dne 10. oktobra 1920 izgubili, ko je 22.025 ljudi glasovalo za Avstrijo, 16.278 pa za Jugoslavijo. Ta izguba je zapustila trpek spom n pri naši diplomaciji, ker ie to bil dejansko prvi diploma-tični poraz, ki ga je diplomacija nove države doživela na mednarodnem področju Meja z Bolgarijo je bila določena dne 24. februarja 1921, ko je konferenca veleposlanikov velikih' zavezniških sil končnoveljavno potegnila mejo med Bolgarijo in našo državo. Meja z Italijo pa je dolgo, dolgo čakala na končnoveljavno obliko. Italija je v ta;ni pogodbi dne 26. aprila 1915, ki je bila podpisana v Londonu in je Italijo odločila, da sc je pridružila zapadn:m velcs:lam, dnbila sijajne obljube glede njene bodoče jadranske meje. Londonska pogodba je ležala med Italijo in novo jugoslovansko državo kot temna senca, ki je_ skoraj ni bilo mogoče odstraniti. Po dolgem prrrekanju je bila nAŠa država prisiljena, da v Rapallu dne 12. novembra 1921 podpiše sporazum, s katerim je Italiji priznala vso goriško, tržaško in istrsko pokrajino ter večje število dalmatinskih otokov, vključivši hrvatsko luko Zadar. O meji pri Reki je odločil šele nov sporazum, ki je bil podpisan dne 27. januarja 1924, ko smo obdržali samo Sušak, oslalo pa pustili Italiji, ki je od svoje strani tudi izpraznila zasedeno srednjo Dalmacijo. — Albanska meja jc bila dejansko začrtana že s sevresko mirovno pogodbo (s Turčijo), podpisano dne 10. avgusta 1920. Na nekaterih krajih so mejo popravili s sporazumom dne 9. novembra 1921. Končnoveljavno in trajno pa je bila meja obojestransko priznana šele v protokolu o razmejitvi 1. 1926. Z Romunijo je bila državna meja po daljšem prerekanju, ki je veljalo posesti mesta Temešvara, začrtana in od obeh priznana s sporazumom z dne 24. novembra 1923, ki pa jo je Romunija, kljub temu da je bila že leta in leta zaveznica naše države, uzakonila šele dne 4. junija 1927. Madžarsko mejo jc začrtala mirovna pogodba podpisana 1. 1919 v Trianonu. Ko smo zaključili borbo za svoje meje, se je izkazalo, da je ostalo naš;h narodnih manjšin še v Italiji 600.000, v Avstriji 150.000 (z gradiščanskimi Hrvati vred), na Madžarskem 165.000, v Romuniji 60.000 in v Grčiji 100.000, medtem ko smo sprejeli v meje naše države 460.000 Nemcev, 430.000 Madžarov, Romunov 60.000, 2000 Italijanov in 440.00 Albancev. Urejevanje odnošajev s sosedi Ko smo imeli natančno določene in mednarodnopravno priznane državne meje, je bilo treba misliti na to, da svojo državo organično včlenimo v življenje narodov, začenši z ureditvijo političnih in gospodarskih odnošajev s svojimi sosedami. Tudi tukaj je morala naša država hoditi trudapolna pota in šele od 1. 1935 dalje smemo reči. da se je pod vodstvom vlade dr. Stojadinoviča posrečilo posaditi našo državo v okvir sosedov, s katerimi vsemi imamo dobre sosedne odnošaje. Z Avstrijo smo najprej uredili soseščino. Že 1. 1919 smo bili v rednih odnošajih z njo in dne 17. februarja 1922 smo podpisali pogodbo o obmejnem prometu. Težave je delalo edino vprašanje Ilabsburžanov, ki se jim Avstrija ni hotela odreči in je to svojo trnio plačala tudi s priključitvijo k Nemčiji dne 13. marca 1938. Urejevanje odnošajev z Italijo je trajalo vse do 1. 1925, ko se pričenja doba hudih napetosti, ki so se polegle šele po 10 letih, 1. 1935. Najprej smo z Italijo podpisali slovite pogodbe v Santa Margarita dne 23. oktobra 1922, ki jim je sledila prva trgovinska pogodba dne 14. julija 1924, nakar so prišli belgrajski protokoli v avgustu istega leta in zloglasne nettunske pogodbe dne 20. julija 1925. Zaradi italijanske politike v Albaniji je prišlo do hudih napetosti, ki so se stopnjevale in so dosegle 1. 1933 vrhunec. Umro kralja Aleksandra v Marseillu napetosti nikakor ni ublažil. Priti so morali veliki inozemski problemi, kakor na primer Abesinija, ki so Italijo drugod zaposlili in ki so šele omogočili, da smo svoje odnošaje z njo postavili na prijateljske temelje s prijateljskim paktom podpisanim v Belgradu dne 25. marca 1937. Tudi z Grčijo sc sosedni odnošaji niso gladko razvijali. Šele majnika 1923 smo sklenili z Gr.ijo pogodbo glede svobodnega prevoza do Soluna, svobodno luko pa smo dobili komaj s pogodbo dne 17. oktobra 1928, ki jo jc izpopolnila pogodba podpisana v Ženevi naslednje leto dne 17. marca. Tudi z Madžarsko stvar ni bila lahka. Poskus obnove Habsburžanov 1. 1921 jc povzročil liudo napetost, ki pa je počasi začela pojemati, tako, da smo dne 24. julija 1926 — torej dosti pozno — tudi z njo mogli podpisati prvo trgovinsko pogodbo. Najbolj nerodno so se razvijali odnošaji z Bolgarijo, kjer je delovanje komitov in macedohskih teroristov ureditev zavlečevalo in za daljšo dobo let sploh vsak stik med nami in Bolgarijo onemogočilo. S tem ni rečeno, da obe vladi nista poskušali priti do pametnih zaključkov. L. 1923 je bil v Sofiji podpisan prvi sporazum o obmejnem prometu in o izmenjavi blaga, toda pravega sosedstva ni bilo. Medsebojno razmerje je bilo bolestno in šele v 1. 1929, 1930 in 1933 smo z Bolgarijo podpisali niz pogodb, ki so nekoliko zrahljale medsebojno mejo in jo napravile bolj popustljivo. Preobrat je prišel z odločitvijo kralja Aleksandra, ki je dne 30. septembra obiskal bolgarskega kralja in s tem uvedel popolnoma nov duh v medsebojne odnošaje, duh, iz katerega se je izcimil pakt o večnem prijateljstvu, ki smo ga z Bolgarijo podpisali pod sedanjim dr. Stojadinovičevim rež;mom dne 27. januarja 1937. Tudi z Albanijo so bili prvi sosedni odnošaji precej hromi. V Albaniji sta se križali italijanska in naša politika. Temu primerni so bili tudi naši trgovinski odnošaji z Albanijo, s katero smo šele .1 1926 sklenili prvo trgovinsko pogodbo, ki pa jo je Albanija uzakonila šele 1. 1929. To je kratka podoba o težavah, ki smo jih imeli, da smo svoje odnošaje s sosednimi državami uredili, kolikor so se urediti dale, vsaj na gospodarskem polju, ko marsikje ni bilo mogoče urediti jih v prijateljskem duhu tudi na političnem polju. Naša država v mednarodni politiki Po svoji legi, po svojem obsegu in po svojih naravnih bogastvih je naša država poklicana, da igra tudi v evropski politiki važno vlogo. Zato 6i je morala poiskati tudi svojo lastno zunanjo politično smer, ki jo je popeljala čez neposredne sosede tudi v družino ostale Evrope. Za svoj zunanjepolitični okvir si je naša država najprej izbrala Francijo in se tudi vključila v francoski zunanjepolitični tok kot zvesta podpornica v srednji in južnovzhodni F.vropi. V ta veliki okvir je treba tudi položiti Malo zvezo in Balkanski sporazum, ki sta prav do zadnjih let bili dve veliki sredstvi, s katerima smo sc v zunanji politiki, uveliavljali, dokler niso nastopile nove nujnosti, ki so nam narekovale nova pota, Mala zveza je bila ustanovljena s tremi dvostranskimi pogodbami in sicer s pogodbo z dne 12. avgusta 1920 med Jugoslavijo in Češkoslovaško, z dne 7. julija 1921 med Jugoslavijo in Romunijo in z dne 23. junija 1921 med Češkoslovaško in Romunijo. Pomen Male zveze je bil v njenem skupnem odporu proti madžarskim težnjam po spremembi meja in proti avstrijskim težnjam za obnovo Habsburžanov. 27. junija 1930 so države Male zveze medsebojno povezanost še bolj utrdile s pogodbo, podpisano na konferenci v Strpskem Plesu, ki je naložila 3 zaveznicam obvezno dolžnost mirnega razsodišča za urejevanje sporov. Dne 16. februarja 1933 je dobila Mala zveza svoj pravilnik in svoj pakt ter je postala stalna mednarodnopravna ustanova. Od takrat naprej je začela izgubljati svojo moč in je poslala brezpredmetna, ko je nastop dveh novih velesil, Italije in Nemčije, spremenil ravnotežje sil v srednji in vzhodni Evropi. Mala zveza je imela mnogo nasprotnikov. Posebno Italija in Madžarska sta se borili proti njej. Zato jc prijateljski -pakt, ki smo ga sklenili z Italijo na koncu 1. 1926 osla! votla beseda in ni mogel zaživeti. Za življenje bi bil potreboval razsulo Male zveze, ki pa je takrat bila neporušljiva. Ma'a zveza je dobila v rimski zvez: med Italijo, Avstrijo in Madžarsko svojega protivnika (marec 1933). Da bi Malo zvezo še bolj utrdili, smo svojo državo še posebej naslonili na Francijo s prijateljskim paktom z dne 11. novembra 1927, kar pa je le še povečalo naše težave z Italijo. Vsa prizadevanja, da bi Mali zvezi poleg politične vsebine —- ki je koristila v prvi vrsti samo Češkoslovaški — dali tudi gospodarsko vsebino, so se izjalovili. Zato je bilo skoraj neizbežno, da mora ta izključno politična tvorba izhirati, kakor hitro se bi pojavila nova politična ravnotežja med velikimi državami. Poskušali smo potegniti Poljsko v okolje Male zveze, ko srno z njo dne 18. septembra 1926 podpisali prijateljski pakt, toda poljski interes je bil drugod in tudi ta prijateljski pakt nikdar ni prav zadihal, Balkanski sporazum — drugi okvir našega zunanjepolitičnega udejstvovanja — je rasel le počasi. Nastal je iz sodelovanja med nami in Romuni, iz naših odnošajev do Turčije, ki so dobili zelo podčrtan prijateljski izraz z obiskom kralja Aleksandra pri Ata-turku v Carigradu v oktobru 1933, iz prijateljskih odnošajev med nami in Grčijo, slonečih na prijateljskem paktu iz 1. 1929 ter iz dobrih odnošajev, ki so se razvili med Grčijo in Turčijo. Dne 9. februarja 1934 je bil v Atenah podpisan. Obsegal je vse balkanske države, razen Bolgarije, proti kateri je bil takrat naravnost naperjen, in Albanije, ki je živela pod ostrešjem italijanske zunanje politike in ni smela sodelovati pri Balkanskem sporazumu. Balkanski sporazum se je lepo razvijal. Njegov procvit pade že v dobo vlade dr. Stojadinoviča, ki mu je dal pravo vsebino in trajno zaledje. Prav njegova zasluga je, da je Balkanskemu sporazumu odvzel protibolgarski značaj in celo dosegel, da se je Bolgarija v solunskem paktu z dne 31. julija 1938 Balkanskemu sporazumu tako rekoč pridružila, ko je vsem njegovim članicam slovesno obljubila, da jih ne bo nikoli z orožjem napadla. Tako se je Balkanski sporazum, ki je bil v početku napadalne vsebine, pod vplivom jugoslovanske vlade »moderniziral«, ker je bivšega protivnika potegnil v prijateljski krog, v nasprotju z Malo zvezo, ki te sreče ni doživela in je do zadnjega zdihljaja imela proti sebi protivnika, proti kateremu je bila zasnovana. Posebno poglavje naše zunanje politike tvori naš spor z Madžarsko takoj po umoru našega kralja Aleksandra, ko smo morali Madžarsko poklicati pred sodni dvor Zveze narodov in jo tamkaj obtožili terorističnega delovanja proti naši državi. Spor se je končno zgladil in ni zapustil za seboj prepikrih spominov, kakor to dokazuje prijateljski razvoj medsebojnih odnošajev posebno v zadnjih letih, Ločeno poglavje tvoori tudi Sovjetska Rusija. Naša država je edina v Evropi, ki Sovjetske Rusije niti priznala ni, kaj še da bi z njo imela ka-koršnekoli odnošaje. Tej okoliščini se imamo zahvaliti, da smo bili obvarovani pred razočaranji, ki so jih doživele druge države. V našo državo strup komunističnega razkroja ni mogel. V našo državo zastruplje-valno delo moskovske vlade ni dobilo vhoda. Obvarovani smo bili pred notranjimi nemiri, obvarovani tudi pred usodepolnimi zunanjimi zavezništvi, ki bi »jih bili sicer morali drago plačati. Kakor je velika ljubezen do ruskega naroda, tako globok je pri nas odpor proti režimu, ki je ruski narod podjarmil in uničil in je uničil še vsako državo, ki se je ž njim pečala. Tri leta vlade dr. Stojadinoviča Prišli smo v najnovejšo dobo naše zunanje politične zgodovine, Lahko jo nazivamo dobo preporoda, ko se )e Jugoslavija prikazala v novi, privlačni vlogi v novi Evropi. Vkljub vsem prijateljskim paktom, ki smo jih vsestransko sklepali, vkljub vsem političnim zavezništvom, ki smo jih imeli in nanje obešali svojo usodo, kljub pomembnim sredstvom, kot sta bili Mala zveza in Balkanski sporazum, je bil naš zunanjepolitični položaj sredi 1935 obupen. Na vseh mejah smo imeli nasprotnike, ki so kovali načrte, da nas po-derejo in si naše ozemlje med seboj razdele. Ko je prišla nova vlada na oblast, jc bila njena prva življenjska dolžnost, da razbije obroč, ki je bil skovan okrog in okrog našega državnega ozemla, in da pusti nekaj osvežujočega zraka skozi do takrat strogo zaprte državne meje. To nalogo je v dobi našega preporoda vlada sijajno izvedla ih Jugoslaviji v zunanjepolitičnem pogledu dala ugled, kot ga v vseh 20 letih nikdar imela ni. Korak za korakem je padalo sovražno obzidje okrog naših meja. Druga za drugo so nam naše sosede začele ponujati prijateljsko roko. Prva je bila Bolgarija, s katero smo dne 27. januarja 1937 podpisali pakt o večnem prijateljstvu. Svež zrak je zavel po Jugoslaviji. Obroč je bil strt, okovi so popustili. Za Bolgarijo je prišla Italija, s katero smo sklenili jadranski mir s belgrajsko pogodbo z dne 25. marca 1937, ko je bil grof Ciano naš gost. Zatem je sledila Nemčija. Z Avstrijo se po tolikih brezuspešnih poskusih nismo marali meniti. Sluteč bližajočo priključitev smo šli iskat stikov z Nemčijo in že junija 1937 je prišel v Belgrad na obisk nemški zunanji minister ven Neurath in jartUarja 1938 je naš ministrski predsednik nemški vladi vrnil obisk v Berlinu ter tamkaj tudi dobil jamstva za naše meje. Razvoj dogodkov v letu 1938 je pokazal, kako srečna je bila naša zunanja politika na tem področju. Bodočnost bo pokazala, kako velikega pomena je bil za nas tudi »Jadranski mir«, ki ga je dr. Stojadinovič še podkrepil s svojim obiskom v Rimu v decembru 1937. Ko je dne 13. marca 1938 Nemčija postala naša neposredna soseda, smo svoje zunanjepolitične utrjevanje že končali in smo bili lahko brez skrbi v pogledu politike »osi Rim-Berlin«, ki je po drugih predelih Evrope povzročala tako veliko zaskrbljenost. Ostala je še Madžarska, toda tudi s to so se že lani avgusta meseca 1937 na konferenci Male zveze v Sinaji v Romuniji pričela prijateljska pogajanja, ki so na letošnji konferenci na Bledu tudi v avgustu mesecu dozorela v popoln sporazum, vsaj v kolikor se je tikalo naše države. Ko so izbruhnili septembrski in oktobrski dogodki, ki so razkosali Češkoslovaško, Jugoslavija ni bila prizadeta, Jugoslavija ni mobilizirala, Jugoslavija ni bila v skrbeh, Jugoslavija je lahko mirno nadaljevala svoje delo, kajti na vseh mejah je imela prijateljske sosede, z nobeno velesilo ni bila tako povezana, da bi morala z njo proti kakšni drugi. Vsa velika tajna naše zunanje politike zadnjih treh let in njenih uspehov leži v spoznanju, da nismo velika država, ki ima pravico voditi svetovno politiko, marveč da smo srednja sila, ki naj se zadovolji z veljavo na svojem lastnem prostoru po načelu, da se noče mešati v spore med velikimi državami, da bi ob teh sporih sama največ ne trpela. Zunanjepolitični položaj naše države je danes zavidanja vreden. Stara prijateljstva smo vsa ohranili, novih mnogo pridobili, sovražnike vse razorožili. To so dobri pogoji za na-dalnjo rast države same in njene veljave. Ko zaključujemo ta bežni pregled 20 let naše zunanje politike, ne smemo pozabiti dveh velikih državniških likov, ki sta prispevala k današnjemu ugodju. To je kralj Aleksander, ki je z njemu lastnim pogumom 1. 1934 preokrenil našo zunanjo politiko in ji dal za smoter prijateljstvo z vsemi sosedami. Sredi pota ga je podrla sovražnikova krogla. Toda njegovo započeto delo je nadaljeval modri It n e*z namestnik Pavel, ki je v zakladnico naše zunanje politike prinesel svojo uravnovešenost ter prijateljstvo Anglije, ki je prej vedno stala daleč daleč za našimi obzorji. Teda dvema velikanoma bomo ob 20 letnici tako uspešnega uveljavljanja naše države v mednarodni politiki izrekli besedo zahvale, a tudi možem, ki so, oslanjajoč se na njihovo zaupanje, vodili usodo naše države. Naš pregled ne bi bil popoln, če bi ga ne zaključili s posebno hvaležnim spominom na sedanje tvorce velike Jugoslavije, na trojico državnikov; — dr. Stojadinoviča, dr. Korošca in dr. Spaha, ki vodijo usodo naše domovine v sedanjem trenutku in katerih dosedanje delo je jamstvo, da druga 20-letnica glede uspehov ne bo zaostajala za prvo. Jugoslavija v dvajsetih letih Ker današnji dan obhajamo 20-letnico zedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno skupno narodno jugoslovansko državo, je vsekakor potrebno in prav, če se danes spomnimo vseh tistih važnih zgodovinskih dogodkov, ki so pred 20 leti privedli do zgodovinske združitve južnih Slovanov. So ljudje, ki bi zgodovinskim dogodkom tedanjega časa hoteli dati svoje obeležje, da bi iz tega sklepali na sodobne politične naloge Jugoslovanov. Kakor et.i trde, da je Jugoslavija nastala zgolj samo ix> zmagovitih bojih Srbije in njenih zaveznikov, tako drugi od svoje strani naglašajo, da je Jugoslavija nastala samo po izraženi volji Slovencev in Hrvatov ter Srbov. Vendar pa so zgodovinska dejstva tale: Kakor hitro je v svetovno vojno stopila Amerika z vso svojo vojaško in gospodarsko silo, je bilo jasno, da sla osrednji velesili: Avstrija in Nemčija, izgubili vojno. Amerika je namreč v svoje vojskovanje vrgla še težko moralno orožje, ko je napovedala, da se vojskuje za samoodločbo zatiranih avstrijskih nenemških narodov. S tem Člani Narodnega veča ob priliki izročitve spomenice o zedinjenju takratnemu regentu Aleksandru duc 1. dcccmbra 1918 na dvoru v Belgrad« je nenemškim, zlasti pa slovanskim narodom Avstrije, pa tudi Nemčije, bil dan znak, da sedaj bije odločilna ura tudi zanje. Dasi so Slovenci kakor tudi drugi Jugoslovani že mnogo desetletij poprej imeli svoje narodne programe za ohranitev svoje narodne samobitnosti, vendar v tedanjih razmerah ni bilo mogoče govoriti o zahtevah po lastni državnosti. Kakor hitro pa je med svetovno vojno od zunaj bil podan ta nagib, se je najprej na Slo"enskem, potem pa tudi po drugih krajih, kjer prebivajo Jugoslovani, začelo veliko gibanje za lastno državnost. Kajpada je treba reči, da so Srbi že od nekdaj imeli svoj ideal, biti združeni v srbski narodni državi. Tako je vsak jugoslovanski narod po svoje želel priti do samostojne države. Brez žrtev srbske vojske in zmage zaveznikov bi kajpada nobeno narodno gibanje ne moglo Jugoslovanom prinesti svoje države. Toda tudi po najlepši zmagi zavezniških vojska ne bi bilo Jugoslavije, če bi se ne bilo zanjo izreklo ljudstvo že davno poprej. Zavezniki so nazadnje vendarle zmagali s pomočjo tiste Amerike, ki je razglasila za svoj glavni vojni cilj samoodločbo narodov. Moremo reči, da smo zlasti mi Slovenci bistveno doprinesli k ustanovitvi Jugoslavije. Zlasti pa je v tistih usodnih bojih odločilno posegal v lok dogodkov sedanji voditelj slovenskega naroda dr. Anton Korošec, ki je po smrti dr. Kreka moral sam nosili vse velikansko breme odgovornosti. Majska deklaracija, ki je bila v dunajskem državnem zboru prebrana že 30. majnika 1917, je bila od hrvatskih strank sprejela šele marca meseca 1918, medtem ko je hrvatsko-srbska koalicija pristopila k temu gibanju šele kasneje, ko je Bolgarija na bojišču že kapitulirala. Že poleti 1918 so se na Slovenskem ustanavljali narodni sveli z osrednjim svetom na čelu, ki mu je predsedoval dr. Korošec. Šole oktobra leta 1918 pa se ie v Zagrebu ustanovila Narodno veče Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je bilo nekaka vlada vseh avstro - ogrskih Jugoslovanov. Predsednik tega Narodnega veča je bil dr. Korošec, ki je bil obrnem načelnik vseh jugoslovanskih poslancev na Dunaju. Kot tak je dr. Korošec konec oktobra odpo-tovnl v Ženevo, do bi tamkaj dobil zveze z zavezniškimi vladami. Tukaj je prišel v stike z Jugoslovanskim odborom in Hrvatom dr. Trumbičem, ki je sklenil s srbsko vlado tako imenovani kriški dogovor, knko naj bo urejena nova jugoslovanska država. Po dolgih pogajanjih je 1'ašič v imenu srl>ske vlade z dr. Korošcem in dr. Trumbičem sklenil tako imenovano -ženevsko deklaracijo«, po kateri je bilo Narodno veče v Zagrebu priznano za postavno vlbdo avstrijskih Jugoslovanov. Dogovorjeno je tudi bilo, kako naj se razmere pozneje urede. Medtem pa, ko se je dr. Korošec kot priznani zastopnik Narodnega veča mudil v Parizu ter tamkaj deloval pri zaveznikih za svoje dežele, je Pašič kot zunanji minister Srbije odstopil, nakar je »ženevska deklaracija« ostala brezpredmetna. Istočasno pa so zagrebški politiki hrvat-sko-srbske kalicije, ki so do zadnjega oklevali, stopili brez dr. Korošca v stike s srbsko vlado na Krfu ter se z njo dogovorili za nadaljnje postopanje. To akcijo je vodil S<'etozar Pribičevič, ki je imel močno zaslombo tudi med svojimi političnimi prijatelji v Ljubljani. Ko je dr. Korošec zvedel, kaj se je zgodilo, se je brž vrnil domov. Toda več dni ni mogel dobiti potnega lista. Ko ga je nazadnje dobil, so ga italijanske oblasti zadržale v Veroni še dva dni. Tako je dr. Korošec prišel za dva dni prepozno domov. Narodno zedinjenje se je namreč medtem izvršilo brez njega dne 1. decembra 1018 v Belgradu. Zastopniki Narodnega veča iz Zagreba so namreč prinesli v Belgrad svojo adreso, katero so v slovesni avdienci prebrali tedanjemu princu regentu Aleksandru, ki je nato odgovoril in razglasil zedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ko je bilo tako 1. decembra 1918 razglašeno zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno državo, je bilo obenem razglašeno, da do nove ustave ostane v veljavi dosedanja oblika notranje uprave. Formalno so potem ta slovesni akt potrdili dne 16. decembra, ko so se zbrali zastopniki narodnega veča in srbske narodne skupščine. Istega dna je odposlanstvo Črne gore izročilo re- Nj. kr. Vis. k,nez-namcstnik Pavlo f Nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, prvohoritelj za Jugoslavijo genfu Aleksandru sklep narodne skupščine v Podgorici, da se tudi Črna gora zedini v novi državi s Srbi, Hrvati in Slovenci. Nova država je dobila takoj novo vlado, v kateri je bil predsednik rajni Stojan Protič, ministrski podpredsednik pa dr. Anton Korošec. Prva je novo državo priznala Amerika, nakar so sledile še druge države, dasi je bilo treba premagati mnogo ovir v tem pogledu. Preden pa je nova država dobila sedanje meje, je preleklo še nekaj let. Za nas Slovence je bil silno nesrečen plebiscit 10. oktobra 1920 na Koroškem, kjer smo izgubili zibelko Slovencev. Tudi meje z Italijo niso dolgo bile določene, šele rapallska pogodba je to vprašanje rešila, dasi le začasno, ker je kmalu poleni na Reki nastala nova meja. Medtem ko je nova država imela mnogo težav zunaj, jih je bilo pa še več znotraj. V ospredje je namreč stopilo kmalu vprašanje, kako naj bo nova država znotraj urejena. Žj prva vlada je v tem pogledu pripravljala načrte, kateri naj bi pozneje bili predloženi ustavotvorni narodni skupščini. Pokazalo pa se je, da so že v tedanji prvi vladi, ki pn je vladala vsega skupaj le dobrih 8 mesecev, mišljenja bila deljena in precej različna. Eni so se zavzemali za gospodarski, politični in upravni centralizem; drugi pa so zavzemali docela nasprotno stališče. Zaradi teh nesoglasij je nazadnje morala odstopiti tudi prva Protičeva vlada. Protič sam jc stal na stališču, da je centralizem v novo ustanovljeni državi nemogoč in škodljiv. Izdelal je svoj ustavni načrt, ki se je v marsičem močno približal ustavnemu načrtu SLS, kakršnega je zastopal v vladi in v začasnem narodnem predstavništvu dr. Korošec. Vendar ni obveljal niti Korošcev niti Protičev načrt, niti se niso ozirali nn zahteve Hrvatske zajednice, ki je predlagala svojo rešitev. Veliki radikalni državnik Protič je prav zaradi lega umrl v popolni osamljenosti. Tako je bilo začasno narodno predstavništvo. ki se je bilo prvikrat zbralo dne 1. marca 1919, razpuščeno dne 28. septembra 1920, ko so bile razpisane volitve v ustavodajno skupščino. Te volitve so bile dne 23. novembra 1920 ler je poleni tn skupščina delala do 21. dec. 1922, ko je bila razpuščena. Ta skupščina je na Vidov dan dne 28. junija 1921 sprejela novo ustavo, vidovdansko ustavo, ki je poslala za 10 iei temeljni zakon naše države, obenem pa je postala vzrok 20-letiiemu boju za notranjo ureditev Jugoslavije. Ta ustava je bila v veljavi do 6. januarja 1929, ko je bila razveljavljena, nakar smo 3. septembra 1931 dobili sedanjo ustavo. Zlo pa je bilo ne le v centralistični ustavi sami, marveč tudi v tem, ker niti te ustave nobena vlada ni hotela izvesti, da bi bila ljudstvu dala vsaj nekaj samouprave, čeprav bi bila ta samouprava še tako krajevna iu majhna. Šele na koncu se je vladi, v kateri so bili zopet možje SLS, posrečilo, da so dosegli oblastno samoupravo, ki je v Sloveniji po toliko letih znova začela sveže gospodarsko in tudi kulturno' življenje. Kakor hitro pa je bila leta 1929 ustava ukinjena, so z njo padle še tiste majhne oblastne samouprave, ki so pri nas še danes v dobrem spominu, ker so vkljub vsemu mnogo dobrega naredile. Zato danes ob 20-letnici no stojimo lo pred zgodovinskimi dogodki v zunanji pofitiki, marveč upravičeno tudi upamo ter pričakujemo, da so bodo poslej razmere tudi doma bolj naglo in ugodneje razvijale. To seveda bo odvisno od novih poslancev iu od izida volitev. Paziti pa bomo morali, da se za Slovence no ponovi leto 11)2(1. Tudi takrat so radikalna gesla prihajala od onkraj Sotle in Kolpe, zraven pa so jih netili tudi domači levičarski elementi. Ko pa so bile volitve končano, se jc videlo, da jc dr. Korošec s svojim programom doma ostal v manjšini ter da so dobili večino tisti, ki so Ijudoni na Slovenskem oh- Dr. Jan. Ev. Krek, prerok narodnega vstajenja Ijubljali zlato gradove, kakor to delajo zopet danes. Radič jc dobil takrat 5!) hrvaških poslancev. Toda z njimi ni šel v Belgrad, temveč jc ostal lepo doma ter boj prepustil ilr. Korošcu. Slovenski glasniki radikalnih idej pa so v Belgradu takoj šli s ccntralisti ter tako pripomogli, da je bila s 13 slovenskimi glasovi sprejeta centralistična ustava. Demagogija jc bila v teli 20 letih tisto zlo. ki je ljudstvu in državi, zlasti pa Slovencem in Hrvatom, največ škodovala. Kakor smo rekli, obhajamo 20-letnico Jugoslavije v docela drugačnem vzdušju. To je ozračje, ki je razčiščeno. Sedaj vemo, kani gremo. Vemo, da je sedanja vlada v gospodarskem oziru storila za ljudstvo več, kakor so poprej v 20 letih storile vse vlade skupaj. Sedanja vlada je voljna in hoče urediti tudi notranje razmere tako, da bodo ustrezale Slovencem, Hrvatom in Srbom ter hoče s tem dati najkrepkejši temelj močni Jugoslaviji. Dvajset let bojev, dela. trpljenja, razočarani in preganjanj je za nami. Danes ob 20-letnici naše države lahko rečemo: Mnogo, kar se je zgodilo v teh časih, je bilo narejeno brez nas in Nekaj Danes ob 20-letnici zedinjenja je nam dobro ob srcu, ko vidimo, da imamo svojo Akademijo znanosti in umetnosti, da je prenehala borba, ki se je toliko let vodila za obstoj naše univerze ter da izhajajo slovenski učbeniki v duhu, ki smo ga boleli in terjali že zdavnaj za našo mladino. V vseh dvajsetih letih je šla borba za ohranitev samostojnosti slovenskega naroda, ne toliko za politično v najširšem smislu, v kolikor predvsem za kulturno, iu reči moramo, da smo že omahovali in nas je skrbel njegov obstoj, dasi smo verovali v večno vrednoto Naroda tudi, če ga ilismo smeli pisali in tiskali. Spominjamo se, da je še za balkanskih vojska, pa tudi ob svetovni vojni, bilo važno vprašanje pri nas — problem jezika: ali naj se zedinimo — ne samo politično, temveč tudi kulturno in jezikovno? Vraz-Prešeren! Tako je bilo predstavljeno jezikovno vprašanje z imeni največjih predstavnikov nasprotnih tokov: slovenstvo, j ugo slo va list v»! Prešeren ga je rešil v slovenstvo, Vraz — v jugoslovanstvo. Ob prevratu je la boj še vedno Irajal in reči moramo, da se je rešitev skoraj bolj nagibala na Vrazovo slran. O Kreku vemo, da je bil tega mnenja, da bo politično zedinjenje imelo za posledico tudi kulturno in jezikovno ter da se mu ni zoperstaviti, ker je nujno. Da bo slovenski znanstveni jezik srbsko-hrvatski, pa je bilo skorajda splošno mnenje. Taka je bila naša dola, ki smo jo prinesli v novo državo, vzela iz prejšnjih romantičnih generacij. Toda s seboj smo prinesli tudi oporoko Prešernovo in še mlajšo in bolj svežo besedo Ivana Cankarja, ki jo jo govoril na svojem predavanju leta 1913. Politično zedinjenje, da! — toda jezikovnega — ne! In obe ti dve smeri smo prenesli v naše novo življenje, ki sta dobivali tudi svojo politično barvo. In tako smo doživljali še v boju za ustavo izjave naših kulturnih delavcev, ki so jo podpisovali, pa ne izdali, iu s katero so se zavzemali za samobitnost slovenske kulture in jezika; nasprotno pa so politični ljudje začeli metali polena pod noge našim največjim znanstvenikom in sami univerzi, ki jim je bila prav zaradi slovenskosti na poli. Pričujoči smo bili sramotnim očitkom »avstrijakantstva ljudem, ki so bili čisti kot kristal in so ljubili naš narod in našo lepo besedo nad vse. Te razmere so zagrenile marsikomu življenjsko radost in ga ubile. In tako se je vnela dolga borba proli slovenski univerzi, ki je bila v vodili nevarnosti, da ji podžagajo korenine. Na Akademijo sploh misliti ni bilo. In v tej največji nevarnosti je zavel strupen veter na rast slovenskih šolskih knjig in uničil s svojo snpo domovinske članke Cankarja, Trdine itd., naših klasikov in največjih Slovencev. .Vrazovslvo je zmagalo Prešerna —, Dr. Anton Korošec, predsednik Narodnega veča v Zagrebu celo zoper nas. Vendar sc v teh zgodovinskih časih prav ob 20-letniei svojo državo zavedamo, da bi brez Jugoslavijo slovenski narod danes trpel najhujšo usodo. Vseh 20 let smo naglašali: Hiti hočemo dobri državljani in sinovi te svoje narodne države, nočemo pa nikomur biti hlapci in ne nakovalo za razne strankarske politike, ki so državo ler državno misel izkoriščali v svoje osebne interese. Zaradi tega smo bili deležni s svojimi voditelji vred mnogo trpljenja. Danes pa lahko rečemo, da smo zmagali! In z nami jo zmagala državna misel v srcu slovenskega naroda, ki prav te dni doživlja svoje veliko zadoščenje. Bliža sc namreč čas, ko ho v Jugoslaviji, po zaslugi tc vlade, zavladal bratski mir in sporazum. Iii v tistem sporazumu nc more biti prostora za politične stremuhe, kateri so 20 let nosili državo na jeziku, v rokah pa pendrek za ljudstvo. Tam, kjer .jc svoboda, ni prostora za valpte. Da slovensko ljudstvo res tako misli, bo dokazalo 11. decembra. In slovenski narod bo za 20-letnico Jugoslavije iloliil zgodovinsko zadoščenje! Prometni minister dr. Mehmcd Spaho zedinjenja Prešeren pa je rasel sam vase, da slopi v življenje, ko se poleže burja. In zdaj ob dvajsetletnici zedinjenja vidimo, kako je zrastla iz tal Vseučiliška knjižnica, kakor trdno stoji naša alma mater, kakor rastejo instituti naši 'tehniki, kemičnemu in strojnemu oddelku, kakor se je dvignila prav za jubilej naša Akademija znanosti in umelnosli. naše najvišje potrdilo kulturne samobitnosti I Slovenščina se je razvila za popolno znanstveno delo, izdelana je v vseh panogah ter lahko tekmuje z vsemi! Umetnost se osvobaja tujih šol in Ljubljana terja zase umetnostno akademijo, kakor ji je obljubljena glasbena. Knjižna produkcija, o kateri se je svoj čas govorilo, da bi bila vsaj v prevodih lahko samo enojezična, se je prav v slovenščini neizmerno razmaknila in potrdila našo kulturnost in našo potrebo po slovenski lepi knjigi! liazstava ob letošnjem jubileju je pokazala naš velik uspeh in našo voljo za bodočnost. Slovenska kulturna samobitnost je zdaj trdno postavljena v temeljih in mislimo, da se nikdar več ne bodo povrnili časi, ko bi jo zopet kdo spravljal v problem: ali, ali! In lo je za nas najbolj razveseljiv kulturni rezultat ob dvajsetletnem jubileju političnega zedinjenja: kulturna samobitnost slovenskega naroda jc priznana in zagotovljena! Zato gremo lahko z velikim upom v novo desetletjel td. Min Zaprtja, lenlvost Brev sta vzrok mnogih bolezni. 1-2 Artln dražejo dr. Wandsrja zavžlte zvečer, omogočajo zjutraj lahko Izpraznjenje. 2 kom Din 1'50, 12 kom. Din H-—, 60 kom. Din27—. Ketf. S. br. 77'J4'34. Dvajset let Lelo dvajsetletnic je letos. Vsi pišejo spomini na tiste dni, ki so začrtali v našo zgodovino brazdo in ločili z njo dva svetova, dni, ki so pečatili našo usodo. Bojevniki in poliliki, možje in žene, narodni boritelji in tudi oni, ki so skrbeli »za narodov blagor , jih pišejo. — Kaj če bi jaz, izmed tistih eden, ki smo bili takrat najmlajši, napisal, kako smo mi takrat gledali nn svet — kot gledalci 7, galerije, ko nas nihče ni vprašal, kaj mislimo, ko se nihče ni zmenil za lo, ali ploskamo ali žvižgamo, in vendar je usoda tudi o nas odločala takrat, nam so črtali nove poti, stavili nove mejnike, razpenjali nova obzorja! Pri nas v Dravski dolini so bile takrat »utra-kvističue dvojezične šole. Zakaj so jih tako imenovali, 110 vem; morda zalo, ker so nam gospod učitelj največ po nemško ubijali v glavo nemško kulturo in ker so gospod »fajmošter« po slovensko učili moliti Boga. Takrat so bili baje hudi časi; kruha smo stradali in mehkih besed. Za dobro jutro! je bilo grmenje lopov od znpada, 7.a lahko noč! smo sanjali o pogrnjeni mizi. Sirer pa so »naši> zmagovali na vseh frontah. Zdi se mi, da smo od same slave živeli in od bojnega navdušenja. Saj je razlagal gospod učitelj, da sta Srbija in črna gora »kapuU, »Polentarji pa da so zbežali globoko v Benečijo, Rus je na kolenih in prosi za mir. Velike so bile le besede in verjeli smo jim, bolj kot danes evangeliju verujemo. Kako bi jim ne? Zakaj bi jim ne? Saj so viseli po stenah v šoli zemljevidi z zelenimi in rdečimi črtami, ki so prikazovale, kje stojijo naše balerije, kam sekajo granate in kje so si očetje in bratje skopali strelske jarke. In s front so prihajale karle domov s slikami, kako huzarji ruske kozake pretepajo, kako Bošnjaki davijo Lahe. Ob slavnostnih dneh so visele cesarske zastave od streli, gospod učitelj pa je izvlekel iz omare gosli in intoniral, da smo mi stoje zapeli »Gott erhalte ...« Gospod župnik so učili slovenske molitvice — in nič več, kajti preblizu so bile graške ječe za slovenske izdajalce. Čez noč pa se je zgodil čudež. Nemško grmenje gospoda učitelja je utihnilo in pred poukom smo molili slovenski očenaš. — Vlak za vlakom se je vlekel po dolini, čete so se vozile od zapada na vzhod, bogvedi kam, vozovi so bili okrašeni z vejami in zastavami, ljudje'so se zgrinjali na postaje in kupovali, kar se je kupili dalo, saj je manjkalo vsega doma. Očelje so se vračali domov, melali vojaške čepice v kot in lezli pod klobuke. »Vojne je konec!. Kol da izrekajo pobožno molitev z odpustki. »Vojne je konec! Kol da je pesem, ki omamlja dolino. In vas je bila ,wjlua .zgodb o daljnih krajih, ki so v grozi porojene' dobivale že kar vesel obraz. 'Saj smo doma!« »Kje pa je puška, oče?« — »V Tirolih! — Na Piavih — -Škoda! — Vojaške čepice smo si natikali na glave, da so štrlela ušesa od njih kot Pavlihi. ln čudo prečudno! Kot da se je svet raz-klal na dvoje: razdelili smo se v Slovence in Nemce. (Bog ve zakaj; saj smo bili vsi le »Avstrijci«.) — Očetje so vojno končali in sedli za peč, mi smo vojno začeli. Po gozdovih, za šolo, pred šolo, okrog šole in po cestah smo se sprijemali v kopice in pretepali sp prav kot veliki in zares, dn je lekla kri iz rdečih nosov in zabuhlih obrazov. »Živeli Slovenci!« Kaj so bile tisočletne nedosa-njane sanje petintridesetih rodov, ki so nam odprle oči in nam povedale, kaj smo? Zgodilo pa se je nekega dne, da je bil eden »Slovencev od »Nemcat tepen in je jokal. Tislo uro pa je imel gospod župnik verouk. Nagovoril ju ranjenca, ko ga je videl v grenkih solzah: »Cajnko, kaj se pa kisaš?« Cajnko se je dvignil v klopi, obrisal solze z rokavom, posmrkal in iztisnil iz sebe: »Strgar me je tepel, ker sem Slovenec.« Bojpče je pogledal Slrgarja, češ kaj pa sedaj? Že je zabliskalo izpod očal in zagrmelo od mize: »Strgar, pridi sem! Gospod župnik s šibo v rokah — joj, kaj bo pa zdaj?! Strgar je vstal, ostrmel. Velik, zdrav fant je bil; v gumbnici je imel »cesarski« znak. — Počasi je pobledel in pristopil k hudemu sodniku. »Strgar, moli d<\.el zapovedi!« Strgar je začel: »Veruj v enega samega...« »Ni prav; po nemško moli!« je vsekal gospod. Strgar je gledal, rdel in bledel. »Ne znam,t jo tiho dahnil. Moli po nemško, saj si Nemec!« je župnik pribil. Kar sam je stegnil fant roko, da dobi plačilo, saj je predobro poznal navado in tarifo hudega gospoda... Nato je pokazal župnik s šibo črnožolti znak: »Tole v peč, li pa poleg poklekni in premišljuj, zakaj si jih dobil! Od tistega dne smo bili v šoli sami Slovenci, kajti naša vojna se jp končala pri diplomatski mizi šolskega katedra. In prav letos je dvajset let! Kje je danes tisti župnik in njemu podobni, da bi delili potrebnim svoje iuodrosti?l D. Z. Dr. Ante Pavclif bero v imenu narodnega veča spomenico o zedinjenju Srhov, ITrvatov in Slovencev ob priliki slovesnega sprejema dne I. decembra 1918 pri takratnem regentu, poznejšem kralju Aleksandru L, ki ga obdajajo Mani takratne srbske viacio Pogovor o jubilejni izdaji zbornika »Slovenija« Prvi december, dan našega zedinjenja v eno državo s Srbi in Hrvati, praznujemo Slovenci kot dan, ko se nam je zagotovil po razsulu Avstrije in po medvladanju prve slovenske narodne vlade, svobodni narodni razvoj Tako je 28, oktober dan, ki je razmajal v nas svobodo in nam raztrgal stoletne suženjske vezi, 1. december pa kat dan, ki je Slovcncem zagotovil narodni obsloj v mejah narodne države Jugoslavije. Ko smo pred desetimi leti praznovali desetletnico zedinjenja, je Leonova družba izdala pod uredništvom ravnatelja dr. J. Mala lep zbornik »Slovenci«, dozdaj edinstveno knjigo o Slovencih, vsebujočo opise slovenske osvobo.ditve, prevzema oblasti po slovenski vladi in zedinienja, ki so ga napisali ljudje, ki so aktivno sodelovali pri teh zgodovinskih dogodkih (dr. Brejc, dr. Jerič itd.), glavno pa pregled vsega dela na vseh poljih kulturnega in gospodarskega značaja v Sloveniji, pa tudi problem Slovencev v zamejstvu. Poleg Erjavčeve knjige o Slovencih, ki da >r kratkem lepo zgodovinsko osnova, je ta zbornik dozdaj najboljši informator o naših novejših razmerah za I. 1918—1928, ter ga šc sedaj pripo-re.čamo ne samo tujcem, temveč tudi vsem našim ustanovam, pa tudi privatnikom, ki jim je poznavanje slovenskih zadev mar. Pred nekaj tedni pa smo v našem listu že naznanili, da se pripravlja založniško društvo »Jubilej« s pomočjo hanske uprave, pač najbolj pp,klicane za to, da izda mo-numentalno knjigo o rasti in podobi slovenskega življenja v teh letih svobodnega narodnega izživljanja. Toda proglas smo sprejeli od založništva, ki si ga je nekoliko drugače zasnoval, kakor pa si je program osvojil uredniški odbor, ki ga predstavljajo ravnatelj dr. J. Mal, prol. dr. F. Štele ler gospodarstvenik dr. Jože Lavrič. Ker je dr. Mal svoj čas tako odlično uredil jubilejni zbornik ob desetletnici, sem se obrnil nanj tudi v tem primeru in ga prosil za pojasnitev vseh vprašanj, ki se tičejo izdaje tega jubilejnega zbornika, pač največjega knjižnega dela, s katerim bo v kulturnem slovenskem svetu proslavljen praznik zedinjenja v letu 1938. »Gospod ravnatelj, ali bi mi mogli povedati kaj o pripravh za izdajo monumentalnega zbornika Slovenije, ki ga urejujete Vi?« »Urejujemo ga trije, kako.r je vam znano, pišejo ga pa naši najbolj priznani strokovnjaki iz raznih strok. Mislim, da ste se obrnili za informacije k meni, ker sem uredil že svoj čas knjigo »Slovenci«, in takoj moram reči, da ste prišli ko.t naročeno. Prav premišljeval sem, kako bi napisal proglas za časopise in javnost — na, in zdaj iste Vi tukaj. Dobro mi de, da ste sami občutili potreba in važnost prav na prvi dccember, ki je za lako delo najprimernejši. Zanima Vas, kaj mislim napisati v proglasu, ki ga šele koncipiram? Poudaril bi naiprej dva velika mejnika, važna za naše osvobojenje, ki sta postavljena pred poslednjo vojno in pa takoi za njo, eden, ki gleda nazaj v preteklost, drugi pa v bodočnost. Tik pred izbruhom vojnih sovražnosti smo namreč praznovali Slovenci spo,mladi 1. 1914. obletnico važnega dr-žavnopravnega akta iz svoje zgodovine: 500 letnico, odkar ie bil na knežjem kamnu pod Krnskim gradom na Gosposvetskem polju 18. marca 1414 ustoličen zadnjikrat karantanski vojvoda po sla-rcslovenskem pravu in običaju. Ta spomin in to praznovanje je tedaj prevzelo ves slovenski narod, zlasti pa njegovo srednješolska mladino. Odmevi tega razpoloženja po lastni državnosti se javljajo v Majski deklaraciji slovenskih poslancev v dunajskem parlamentu. Drugi mejnik pa je postavila svetovna vojna sama, ki je izrekla 6vo,jo obsodbo nad avstrijsko jetnišnico narodov. Dne 29. oktobra 1918 smo se tudi Slovenci na manifestativen način odrekli 6toletne podlažnosti Habsburžanom. Pred vsem svetom in na ves glas smo izjavili, da hočemo — prosti vsake tuje nadoblasti — s Hrvati in Srbi živeti v skupni državi Jugoslaviji. Tako smo prišli do zedinjenja, ki jc mejnik za bo.dočnost in na katerega moramo vedno misliti, kadar hočemo razlagati današnjo podobo slovenskega kulturnega, političnega in gospodarskega življenja In tu moramo obstati ter se ozreti nazaj, še bolj pa naprei ter ugotovili, kaj smo v tem času naredili, kakšno pot prehodili, kaj dosegli, pa tudi kaj zanemarili. Tudi iz napak sc učimo za bodočnost, in če se jih nam bo posrečilo točno ugotoviti, ima tudi to za bodočnost velik pomen, da se jih varujemo. Vse to nas opravičuje, da pregledamo svoj razvoj zadnjih 20 let v zborniku, ki bo z vso natančnostjo in vestnostjo, pa obenem s primerno, po malenkostnih posameznostih neobremenjeno preglednostjo nudil jasen vpogled v to, kako smo »prosto volili vero in postave«, kakor pravi lepo naš Prešeren. In to bo vsebina našega zbornika.« »Gospod ravnatelj, ali bi mi lahko natančneje povedali razpredelitev in snov te vsebine, kar bo javnost gotovo zelo zanimalo?« »Prav zaradi ogromnosti snovi — podati hočemo celotni narodni ra/voj zadnjih dvajsetih let — smo si delo razdelili trije uredniki po treh panogah: upravno zgodovinsko jaz, kulturno dr. Štele, gospodarsko pa dr. Lavrič, ki smo izdelali tudi že podrobni program. Siccr še ni do podrobnosti vse trdo postavljeno — nekatere gospode smo naprosili, pa še nismo do.bili odgovora, drugih ni v Ljubljani, pa jih nameravamo naprositi — toda v glavnem Vam lahko že postrežem tudi z načrtom. Uvodno besedo bo napisal ban dr. Natlačen. Ljubo bi nam bilo in delu bi dala poseben sijaj, če bi se nam posrečilo pridobiti za sotrudništvo tudi g. ministra dr. Korošca, ki je glavni junak naše prevratne dobe in glavni oblikovalec našega našega narodnega življenja. Prr.sili smo ga za članek o današnjem svetovnem političnem položaju in razmerju Slovencev do njega, morda kakšen me-nioarni donesek ali kar si že bodi. Vemo sicer, da ga državniška delo čez moč zaposluje, toda na tihem upama. da se nam bo odzval in potrdil še bolj monumentalnost našega zbornika. Ostalo gradivo pa bo razdeljeno po zgoraj označenih glavnih panogah. Za temelj bo napisal g. doc. dr. V. Bohinc statistični opis Slovenije, v katerem bo podal oznaka geografske lege in zemljepisnih pogojev, ter nje strukturo po antropološki, socialni, kulturni, geografski in verski plati Odgovarjajočo zgodovinsko osnovno študijo ba napisal prof. Silvo Kranjec, ki bo posegel nazaj v zgodovinske priprave našega osvobojenja, ter v do.godke ob majski deklaraciji in narodnih taborih, ob Narodem veču, narodni vladi, utrditvi meja na Primorskem, zvezani z boji v Prekmurju in na Koroškem ter natranjo politično življenje v državi, strank"e in vlade. Za oris državne uprave in ustave smo naprosili takega upravnega strokovnjaka, kakor jc podban g. dr. Stanko Majcen, ki gotovo najbolje po.zna naloge uprave ter ima popoln pogled v to panogo javnega življenja, G. inšpektor Terstenjak bo orisal deželno in pokrajinsko vlado v Sloveniji, boj za ustavo v skupščini, dela velikega županstva v Ljubljani in Mariboru, oblastne samouprave ter ureditev po banovinah na podlagi nove ustave. Za ureditev sodstva bomo naprosili predsednika ape-lacije g. dr. V. Golio. G. Viktor Steska pa bo opisal cerkveno in stanovsko upravo, kjer bo prikazano poleg dela Cerkve tudi delo v raznih stanovskih ustanovah kot na pr. v odvetniški zbo.r-nici, kmetijski zbornici, lekarniški, zdravniški, delavski itd. To bi bil načrt za upravno politični oddelek. Kulturni oddelek pa bi upelial z lepim načelnim člankom o slovenski kulturi in njeni usmeritvi prof. dr. Fr. Lukman. Prosvetni načelnik dr. Lovro Sušnik pa bi orisal stanje in podobo našega šolstva, ljudskega, srednjega in strokovnega, dalje delo naših mladinskih in športnih organizacij, (Sokola, Orla, Slovenskih fantov, Skavtov, itd.) na podlagi banske prosvetne uprave ter delo posameznih prosvetnih organizacij: Prosvetne zveze, Ljudske univerze, Zveze kulturnih društev, kjižni-ce itd. Cene Kranjc, uradnik licejske oz. univerzitetne knjižnice bo dal pregled tiskarstva, knjižnic, knjižnih družb, revij, strokovnih glasil, dr. M. Pivec-Steletova bo prispevala slatistiko našega Tiska in gradivo za grafikone. Prof. F. Koblar bo napisal sintetičen pregled slovenskega leposlovja v dvajsetih letih ter delovanje ljubljanske radio postaje, prof. dr. Lukman ustanovitev in rast naše univerze. Akademija znanosti in umetnosti bo posebej prikazana, njena zasnova in borba zanjo ter njena ustanovitev O glasbi bo pisal Vilko Ukmar, o znanosti prof. Lukman, o likovni umetnosti dr. Štele, o muzejih, galerijah in arhivih prof. Baš, o strokovnih društvih referent banske uprave. Poseben poudarek bomo dali tudi gospodarskim vprašanjem. Tako bo induslrijec Ivan Avse-nek opisal naš podjetniški stan. Meister Hrvoj narodno gospodarske dohodke Slovenije, dr. Golia industrijo Slovenije, Janez Traven razvoj naše obrti, gostilništva in domače obrti 6ploh, Sv. Bro- zovič Trgovsko obrtno industrijsko zbornico, F. Sink trgovinstvo, Ivan Lah gibanje zaposlitve pri OUZD zavarovanega delavstva. Inž. Lambert Muri bo s pomočjo kmetijskega oddelka na banovini opisal celokupno slovensko kmetijstvo ter njega probleme. Prav tako inž. Ši-vic gozdarstvo, inž. Žumer rudarstvo, inž. Nagode, promet (železnice, pošto, telegraf, ceste, avtobuse), inž. Porenta javne zgradbe in regulacije, inž. Rueh elektrifikacijo, dr. Marn tujski promet, Drago Potočnik denarništvo, Martelanc zavarovalnice, dr. Valenčič zadružništvo, dr. Sušeč davčno zakonodajo in svetnik Božič državne in samoupravne finance. Pod oddelkom socialna in zdravstvena politika bo predstavil prof. dr. Gosar naloge socialne politike in izpopolnitev skrbstva, Filip Uratnik bo sintetična podai delo na polju socialne politike, dr. Kuhar vprašanje izseljencev in diaspore. Obdelani bosta še poglavji o dobrodelnih ustanovah in društvih ter o gospodarski in socialni literaturi. Dr. Meršol bo po.dal sliko zdravstvene zakonodaje, dr. Ivo Pire pa delo Higienskega zavoda in ostalih zdravstvenih ustanov. Končno bo podal dr. Kodre pregled slovenskega gasilstva. Za sam ko,nec pa bo dr. Fr. Štele povzel sintezo vseh teh razprav ter napisal zaključno besedo kot sintetičen pogled na napredek Slovenije v zadnjih 20 letih To bi bila podobna vsebina velikega zbornika, ki naj dostojno poikaže vse naše delo v tem razdobju.« »Kdaj pa bo knjiga izšla, gospod ravnatelj in v kakem formatu in obsegu?« »Kot se že iz vsebine vidi, bo ta velika knjiga, ki že sama po sebi terja velik format, da bo resnično reprezentativna, kat se spodobi. Razume se, da bo tudi gotovo ilustrirana, kar na. pr. knjiga »Slovenci« v desetletju 1918—1928« ni bila. Preračunano imamo, da bo vsega okoli 130 klišejev, ter nad 60 grafikonov in 10 zemljevidov, ki bodo ponazarjali sestavke. Knjiga bo imela od 320 da 350 strani. Kljub tej razkošni obliki in bogati vsebini ter pomembnosti gradiva bo vendarle razmeroma zelo poceni, saj bo v prednaračbi veljala samo 150 dinarjev. Seveda se bo ta cena pri poznejših naročilih znatno povišala, kljub temu, da je bo tudi sicer težko dobiti, ker naklada ne ba mnogo višja od naročnikov. Zato bi bilo želeti, da jo naši uradi, občine, ustanove, šole, podjetja in privatniki naroče čimprej pri založbi »Jubilej«, Ljubljana, Bleivveisova cesta 10. Prav zato sem Vam tudi hvaležen, da ste se oglasili pri meni ter vprašali za naš načrt, ter vidite, da je delo v najlepšem redu in je stvar že toliko dozorela, da lahko c.bvestite javnost o knjigi, ki bo, upam, v čast našemu delu v zadnjem dvajsetletju. Tudi če knjiga ne bo izšla še za današnji dan, kakor bi sicer morala, bodo vendar ljudje na današnji praznik o njej po.drobneje poučeni, ter bodo laže pričakali mesec januar, v katerem bo pa knjiga že v rokah naročnikov.« Ko 6em se g. ravnatelju še jaz zahvalil za naklonjenost in njegova pojasnila, sem se poslovil z željo, da bi popolnoma uspela ta lepa zasnova, ki bo v najlepši luči pokazala pomen današnjega dne za slovensko kulturno rast, napredek in samobitnost, td. Dvajset let naše industrije Mod vsemi gospodarskimi panogami v naši državi jo gotovo bil največji napredek v industrializaciji države. L 1918 smo prevzeli iz prejšnjih pokrajin razne vrste industrij, ki so bile dotlej organično vezane na svoje področje in so večinoma v njem živele samo pod težkimi pogoji, ker se niso nahajale v izrazitih industrijskih središčih in jih tudi vladna gospodarska politika, ki je zelo, zelo merodajna, ni favorizirala. Posebno v naših krajih so živele industrije bolj skromno življenje, ki je bilo zlasti razvidno iz tega, da so bili dobički naših industrij manjši kot dobički industrij dotične stroke za vso državo Nekatere panoge so le s težavo vzdrževale obratovanje, temelje na tradiciji in surovinskih podlagah, iu so živele v senci kar-telov, ki so ščitile tudi one proizvajalce, katerih', proizvajni stroški so bili višji kot pri drugih, ki sq imeli ugodnejše predpogoje za gospodarski razvoj. Imele pa so pri nas industrije znaten Irg, nn katerem so se mogle uveljavljati le v težki konkurenčni borbi z veliko industrijo severnih pokrajin bivše Avstrije. S prevratom leta 1018 se je znašla industrija na slovenskih tleli v novih gospodarskih razmerah, ki so imele še nekaj let po vojni pečat neustalje-nosti in počasne prilagoditve. Predvsem je bilo potrebno ugotoviti, katere industrijske panoge so v izpremenjenih razmerah lahko računale na nadaljnjo rentabilnost. Slo je pri tem za novi trg v novi državi, ki je postal slovenski industriji dostopen v novih razmerah. Kajti naša industrija ni proizvajala svojih izdelkov samo za potrebe ožjega slovenskega trga, ampak tudi zn neslovenski trg v območju bivše monarhije, izven meja prejšnje nvstroogrske monarhije pa se je izvažalo le malo izdelkov. Tudi lastninske razmere v naši industriji so dobile nove smernice. Kakor na vseh ostalih poljih, tako smo se tudi na gospodarskem polju skušali otresti tujega lastništva in lo v prvih* lotili z večjim uspehom Pri tem delu so odlično' sodelovale tudi banke, ki so prešle v slovenske roke, nastale so tudi nove banke, ki so v nestalnih inflacijskih letih izdatno kreditirale Industrije in se tudi v njej udejstvovale. V povojnem razmahu naše industrije lahko Nova sezija nove tipe nove cene! Izdaiamo celo vrslo novili tipov, m Karting • Blauputikt 9 Sachsemverk Z najvišjo popolnostjo 0 najboljšo izdelavo • najnižjimi cenami! RADIO BIRKE Mestni trg 9 Telefon 24-56 ločimo tri stopnje. Prva stopnja je bila takoj po vojni v inflacijskih letih, ko so se ustanovile številne nove industrije z znatnim sodelovanjem bank na našem ozemlju. Ta razvojna doba je trajala vse do lela 1925, ko je prenehala inflacija in ko je deflacijska politika dosegala prve uspehe na polju dviganja dinarja. V tej dobi je bila industrijska politika v veliki meri nesistematična in gradila so se nove industrije vsevprek. Našle so te industrije kmalu dober odjem, vendar je zašla industrija od leta 1923 dalje v krizo, ker ji niso bili na razpolago tako izdatni kreditni viri kot v povojnih letih. Druga stopnja industrializacije je bila dana z uveljavljenjeni novega carinskega zakona, ozir. tarife iz leta 1924, ki je postavil naši industriji druge konkurenčne pogoje v primeri z inozemsko konkurenco. Tedaj so začele v senci carinske zaščite rasti pri nas nove industrijske panoge, ki so bile pri nas poprej bolj redko zastopane. Tu mislimo predvsem na tekstilno industrijo, ki se je tako razmahnila, da je poslala danes naša najvažnejša industrijska panoga, dočim je bila vse do krize leta 1930 naša lesna industrija na prvem mestu. Tretja stopnja industrializacije pa je bila v naši državi dana s krizo leta 1931 in dalje. V tej stoknji industrializacije pa Slovenija ni bila več tako aktivno udeležena, ker je medlem nastopilo mnogo faktorjev, ki niso bili baš najugodnejši razvoju slovenske industrije. V teh letih so nastale v nekaterih krajih naše države nove industrijske panoge, ki so temeljile na velikem rudnem bogastvu južnih krajev naše države, na bogastvu, kakor ga slovenska zemlja ni imela in ni mogla dati industriji kot podlago. Vendar pa sc je kakovostno delo slovenske industrije tudi v teli časih lepo uveljavilo, za kar je najboljši zgled železarska stroka. Še je prostora za mnogo industrij v naši državi in tudi slovenska industrijska delavnost ima mnogo možnosti za razvoj in napredek. 3054 industrij imamo v državi Po statistiki ministrstva trgovine in industrije je bilo v vsej državi dne 31. decembra 1937 3051 industrijskih podjetij, od tega največ v donavski banovini: (199, v Belgradu 661, v savski 609 in v Sloveniji 403. Če pa vzamemo relativne številke, potem je razvidno, da je bila industrializacija na najvišji stopnji v Sloveniji. Če pogledamo industrijska podjelja po strokah, vidimo, da je najbolj zastopana kmetijska industrija ter industrija hranil, kar je z ozirom na kmetijski značaj države razumljivo. Takih podjetij je 884, sledi lesna industrija s 403 podjetji, tekstilna s 399. stavbna s 369 in električna industrija z 234 podjetji. Produkcijska vrednost vso jugoslovanske industrije znaša nad 14.5 milijarde dinarjev. Po posameznih strokah se razdeli produkcijska vrednost takole: hranila 4210, tekstilna 2230, lesna 1690, rudarstvo in plavžarstvo 1560, železo in kovine 1500, usnje in guma 1020, kemična 960, stavbni materini 430, električna energija in elektrotehnika 410, alkoholna 210, papirna in celulozna 180, steklarska industrija 90 milij. dinarjev. Z industrijske statistiko v naši državi ie ležko, ker imamo prve podatke šele iz lota 1935. Ža nazaj je na razpolago vodno manj podatkov. Iz te dni objavljenih proelodov je razvidno, da smo imeli leta 1918 in 1935 naslednja industrijska podjetja: 1918 1935 število podjetij 1.527 " 3.050 zaposleno delavstvo 191.656 336.310 glavnira 11.898 milij. 18.845 konjskih sil 514.128 744.832 Prvi mecen slovenske Akademije znanosti jn umetnosti Tovarnar Marko Rosner v Mariboru daroval za Akademije 100.000 din. Z velikim veseljem smo danes prejeli vest. ki jo še z večjo radostjo javljamo slavonski javnosti, da je mariborski tekstilni tovarnar g. Marko Rosner daroval ob priliki našega državnega praznika' 1. decembra najvišjemu slovenskemu kulturnemu zavodu znesek 100.000 din. S tem se je pridružil redki vrsti slovenskih kulturnih mecenov* ki jih tako potrebujemo. Posebno Akademije znanosti in umetnosti, ki delajo resnično samo za napredek znanosti in raznih umetnosti brez ozira na njihovo materialno korist, so takih darov naravnost nujno potrebne, 6aj jim drugače ni mogoče izdajati-znanstvenih publikacij. Vse akademije po svetu so nastale iz privatne darežljivosti in iz javnih podpor; spomnimo se samo na zagrebško akademijo, ki jo je omogočil škof Strossmajer, ali srbsko, ki šteje obilno mecenov, da ne imenujemo še krakovske in praške, katerim bogati posestniki darujejo poslopja in volila v o,bči kulturni blagor, Pri nas je naša slovenska akademija znanosti in umetnosti vstala šele ob dvajsetletnici naše državne samobitnosti s podporo države, toda njena redna letna dotacija še zdavnaj ne zadostuje za izdajanje knjig in gradiva, ki ga take akademije morajo izdajati. Kaj šele, da bi mislila na svojo lastno hišo,, ki jo kot naša reprezentativna najvišja kulturna ustanova mora čimprej dobiti. Zato pozdravljamo volilo g tovarnarja Rosnerja, ki je prvi pribitel naši mladi akademiji na pomoč, iz vsega srca pa se javno zahvaljujemo tudi vsem. ki so preskrbeli, tako odlično podporo ter želimo, da bi ta zgled vplival tudi na druge naše denarnike, da se ove-kovečijo kot meceni slovenske kulture. Ob dvajsetletnici države taka podpora r*jlepše potrdi našo narodno zavest in težnjo, podpreti slovensko samobitnost v njenem kulturnem vrhu. Emanuel Kolman: Za 1B december Nam zgodovina pesem je, sijaj in jek in krik, spet težka kakor krik, spomin je ran, spet svetla kakor maj in svit v snu neizbrisnih, večnih slik. Na naši sveti zemlji bdi sijaj rok božjih in lepoto večne mik, zapusti kdaj njen dobri, krotki kraj, spet se boš vrnil, žejen, kot bolnik! O domovina, v srečo zatopljena, o domovina, sinja kakor cvet v pomladnih rosah, lepil kakor žena z nasmehom božjim, živi r svitu let kot večna radost nam, blagoslovljena, kot luč sij neminljiva, čista r sveti jf ZA MIKLAVŽA zelo prikladna darila nudi tvrdka A. & E. SKABERNŽ LJUBLJANA Iz tega pregleda je razvidno, da je število industrij naraslo za skoraj 100^, število delavstva se je povečalo v nekoliko manjšem obsegu in podobno kažejo tudi ostali podatki. Za nekatere stroke so na razpolago naslednji podatki: 1918 1935 mlini in žage 609 1053 elektrotehnika 8 20 farmacevtika 5 22 tekstilna 87 319' kemična 65 147 hranila 104 233 papirna 13 32 keramična 32 56 izdelki iz lesa 6 13 elektr. centrale 100 251 V posameznih letih po vojni je bilo vloženi!) v industrijo: 1919—1921 novih podjetij 302, kapifal 1.738.4 milij. din 1922—1924 170 in 1.087.9, 1925— 1928 492 i n 1.761.8, 1930-1934 272 novih podjetij z glavnico 1.106.6 milij. din. Primerjava z drugimi državami V naslednjem smo zbrali nekaj podatkov ža primerjavo naše industrije z industrijami drugih držav, ki nam kažejo pomen naše industrije. Podatki med seboj niso popolnoma primerljivi, ker datirajo iz raznih let. vendar izpremembe od leta do leta niso bile velike. Jugoslavija 1937 USA 1933 Nemčija 1936 Avstrija 1936 Madžarska 1936 število delavcev prod. konj- podjetij v tisočih vredn. skih v milij. sil v val. tisočih 3.054 414 14.500 745 142.000 6.060 31.360 42.900 254 000 4.423 3.700 8.421 290 2.582 Nismo pa v pregled privzeli tudi drugih držav z znatno industrijo koi n. pr. Anglijo in Francijo. Iz pregleda se pa vidi, da se sicer v industrijski delavnosti ne moremo primerjati z velikimi Industrijskimi kolosi, da p« je naša industrija tudi že postala velika iu da bomo na tem poiju .kmaiu presegli vse naše sosede razen dveh.velikih industrijskih zahodnih sosed: Nemčije in Italije. f Stavka Kominterne v Franciji zlomljena Lo majhen del delavstva je sledil pozivu moskovskih agentov — Daladierova vlada je izvojevala zmago reda nad revolucijo Puri*, 30. nov. b. Tako zelo pričakovana splošna stavka v Franciji se je pričela na vse zgodaj zjutraj. Ob 6.30 zjutraj je državna radijska postaja pričela poročati o dogodkih v državi. Napovedovalec je sporočil, da povsod vlada vzoren red in mir. Podzemna železnica in avtobusi so obratovali kot po navadi in je tu vzbujala pozornost le mobilna garda, ki je napravila mučen vtis na prebivalstvo. Nekatere lokalne železnice so snoči objavile, da se ne bodo priključile splošni stavki. Na glavni pariški pošti se je promet razvijal povsem normalno in ni bilo opaziti prav nobenega zastoja. Ker so se angleški časnikarji bali, da ne bodo mogli dobiti za časa splošne stavke zveze s svojimi listi, so zasedli vsa razpoložljiva letala, ki so bila pripravljena na letališčih, da jih odpeljejo v London, kjer bi poročali svojim listom. Vse to pa je bilo preuranjeno, kajti telefonska zveza je obratovala prav tako kakor pretekle dni in ni bilo niti najmanjšega zastoja v poslovanju. Vsi znaki kažejo na to, da je Daladierova vlada v celoti dosegla svoj namen. Ni pa se še moglo ugotoviti, kako se razvijajo dogodki v posameznih tovarnah, in ni še jasno, ali bodo imeli delavski voditelji tukaj več uspeha. Posebno ostre ukrepe je Daladierova vlada storila v in okrog borznega poslopja, kjer se nahajajo važne telefonske proge in poštni urad. Poleg mobilne garde je stražilo to poslopje še 50 vojakov s puškami in strojnicami, tako da je bila zagotovljena popolna varnost telefonskih in poštnih naprav. V nekaterih delih Francije je bila splošna stavka v zadnjem trenutku odpovedana. Tako je bila odpovedana splošna stavka za vse francosko alpsko področje, vključno Grenoble. Razen tega ni bilo izdano nobeno geslo za stavko v področju Tunisa in za Alžir. Najbolj so bili prizadeti zaradi stavke le dnevniki, ki so izšli v zelo omejenem številu in v zmanjšanih izdajah in ki se v splošnem bavijo le s stavko in pa z notranje-političnimi problemi ter s posledicami te stavke. Skoraj vsi listi z izjemo levičarskih zelo neugodno komentirajo vtis, ki ga je stavka izzvala v inozemstvu. Uradno poročilo opoldne: Stavka je propadla Daladier je izdal opoldne uradno sporočilo, da je splošna stavka, ki jo je proglasila splošna delavska zveza, v glavnem propadla. Od železničarjev je prišlo danes na delo 99%. V rudnikih je stavkalo komaj 10—30% delavcev, ostalih "0—90% pa je prišlo na delo. tako da obrati niso mnogo trpeli. Stavka se je posrečila le v težki industriji in v lukah, kjer je odstotek stavkajočih precej velik in je prišlo na delo le minimalno število delavcev. Vlada je sestavila podatke o stavkujočih ter trdi, da se je udeležilo stavke vsega skupaj okrog dva milijona delavcev, torej globoko izpod onega števila članov splošne delavske zveze, ki bi se morali stavke udeležiti. Vlada dalje sporoča, da se od popoldneva že opaža popoln polom stavke in delavstvo stalno prihaja na delo. Banke delajo normalno; na železnici, pri tramvaju in pri avtobusnih podjetjih, prav tako pri podzemni železnici ni bilo nobenih posebnih ovir in se je promet gladko razvijal. Borza je bila odprta in dela povsem normalno. Le tiskarski delavci ro se udeležili stavke v večjem številu, tako da listi niso mogli iziti v popolnih izdajah. Na trgih je hrane več kot dovolj. Kavarno in restavracije so odprte in življenje poteka normalno. Ministrstvo za javna dela je poslalo izredno lepo zalivalo železničarjem, ki se niso dali zapeljati po brezvestnih hujskačih in so omogočili, da je ostal promet na oni višini, kot je bilo potrebno. Po Franciji večidel red Opoldne je bil položaj v Franciji naslednji: V Montpellieru stavkajo samo delno po tiskarnah. Listi so zato izšli v manjši obliki. V Rou-baixu so železničarji sklenili, da se ne udeleže stavke. V Dunquer(|iie so avtobusni in tramvajski nameščenci izjavili, da 'bodo delali, nastavljene! v plinskih in električnih podjetjih pa stavkajo. Najbrž bodo delali tudi pristaniški delavci in bančni nameščenci. V okolici Hasernncka ni bila napovedana nobena stavka. V Grenohlu se železničarji še niso odločili, če bodo stavkali. V Bordeatmi in okolici stavka tramvajsko osebje. Ni še znano, če stavkajo tudi občinski nameščenci. Po vesteh iz Lilla delajo normalno v tainošnjih tiskarnah. V Lvonu je izšlo samo nekaj listov, v Clermont-Fe-rantlti in Kouenti pa ni izšel noben list. Delavci v arzenalih v Totilonu in Cherbnurgu stavkajo. Iz številnih krajev poročajo, da delavstvo v elektrarnah ne stavka. Učitelji v pokrajini Vaucluse tudi ne stavkajo. Iz Lvona poročajo, da normalno poteka vsa potniška, blagovna in druga železniška služba. V Belfordu delo v občinskih uradih in na mnogih podjetjih poteka kot običajno. V tovarne je prišlo na delo okrog 85% delavcev. Železničarji so se pokorili povelju in prišli na delo. Povelju za stavko se večina delavcev ni pokorila. V Clermont Ferrnntu je stopilo v stavko tramvajsko osebje. Listi niso izšli. V Nancyju niso stopili v stavko občinski nameščenci ter tramvajski uslužbenci. V Parizu nič posebnega. Poročilo zvečer: Splošna stavka je propadla Pariz, 30. no,v. c. Večerno poročilo se glasi: Splošna stavka, ki je bila oklicana za danes, je popolnoma propadla. Delavstvo ni sledilo agitator-fem skrajne levice in je Daladierova vlada zmagala na celi črti. V Parizu so razne družbe, ki vzdržujejo promet, zjutraj za dve uri ustavile delo, ker so mislile, da delavstvo in nameščenstvo ne bo prišlo na delo. Toda odziv je bij tolik, da so dve uri p iMJ Vf^ ■ H r*qp —nn Codreany ubil Bivši voditelj »Železne garde« v Romuniji ustreljen, ko je hotel pobegniti iz ječe Bukarešta, 30. nov. TG. Policija je izdala uradno poročilo, da je bil voditelj razpuščene »Železne garde« Codreanu ubit. Hotel je namreč pobegniti iz ječe, pa so ga pri poskusu straže pozvale, naj (toji. Codreanu se da pozive straže ni oziral, nakar Je morala straža po predpisih ostro streljati. Pri prvem strelu je Codreanu padel. Bil je takoj mrtev. Vest o žalostni usodi nekdanjega voditelja »Železne garde« se je z bliskovito naglico raznesla po prestolnici in izzvala Javna razmotri-vanja na ulicah. Ponekod je morala posredovati prometna policija, da je vzpostavila zopet red. Codreanu Je imel v najvišjih krogih mnogo privržencev in vsi sočuvstvujejo z njegovo usodo. Preiskava bo dognala, zakaj je hotel Codreanu pobegniti in ie njegov poskus bega ni v zvezi z atentati, ki so se zadnje dni pripetili na več krajih Romunije in ki so pričali, da se je teroristično gibanje pod nekim novim tajnim vodstvom zopet zelo razpaslo. Policijske obUsti so te dni že razkrinkale obstoj tajne organizacije, ki se je imenovala »Bataljoni smrti«. Pri pregledu listin o članstvu te organiza-zacije je policija ugotovila, da so ji pripadali po veliiri večini člani razpuščene »Železne garde«. Preiskava utegne zavzeti širok obseg, ker hoče vlada na vsak način ugotoviti, če je bilo delovanje »Bataljonov smrti« omejeno samo na Romunijo in če morda ta organizacija ni imela poslovnih zvez z inozemstvom. Codreanova smrt bo imela velike notranjepolitične posledice, ker ima vlada trdno voljo, da potlači nekdanjo »Železno gardo« v vseh njenih odtenkih. n Spletke okrog Karpatske Ukrajine Poljska je razočarana, ker Karpatski Ukrajinci niso prišli pod Madžare Zanimive vesti o vlogi Italije in Nemčije Budimpešta. 30. nov. TG. Tukajšnji dopisnik švicarske »Neue Ziircher Zeitung« je na podlagi verodostojnih virov za svoj list napisal članek o Karpatski Ukrajini, ki je vzbudil veliko zanimanje. Člankar pravi, da sta zadnje dni motali tako Poljska kakor Madžarska ustaviti svojo časopisno in radijsko propagando za odcepitev Karpatske Ukrajine od Češkoslovaške. V preteklem tednu je italijanski poslanik v Budimpešti trikrat v tem smislu nastopil, nemški poslanik pa enkrat. Sprva je Italija dajala Madžarski in Poljski poguma, naj nadaljujeta to propagando in je bila stvar že tako resna, da se je celo praška vlada bala, da bo prihodnje potovanje italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Varšavo končnoveljavno zapečatilo usodo Karpatske Ukrajine, ki bo odtrgana od češkoslo-\aike, tako da bosta Poljska in Madžarska dobili svoje skupne meje. Italijanska politika se je torej raenkrat preusmerila, kar naj služi kot dokaz za to, da ji za enkrat ni bilo mogoče uresničiti svojega načrta v svoji lastni»Č e z p o do n a v s k i osi«, ki bi vezala Rim, Belgrad, Budimpešto in Varša->o. Nova nemška »vzhodna os«, ki se šele polagoma pojavlja in jo diplomacija tako rekoč tele pripravlja, se je izkazala močnejša. V ostalem pa je tudi nerazumljivo, kako so nekatere države mogle misliti na to, da je mogoče nekaj tednov po dunajski odločitvi zopet trgati češko - slovaško ozemlje. Saj so dunajski spis podpisali štirje zunanji ministra, namreč italijanski, nemški, madžarski in češkoslovaški. Borbo za odcepitev Karpatske Ukrajine je sprožila in vodila Madžarska. Poljska jo je i. vsemi močmi podpirala in Italija ji je dala svojo zaslombo. Toda propaganda je morala prav tako naglo, kakor je nastala, tudi usahniti. K temu je pripomogla tudi preusmeritev češkoslovaške zunanje politike, ki se sedaj močno oslanja na nemško vlado in je zmaga praške Tladc v vprašanju Karpatske Ukrajine prav za prav prva diplomatska zmaga nove čsl. države. Vprašanj« je sedaj, kako ho Poljska na ta dogodek odgovorila, kajti na Poljskem so prepričani, da je mala deželica Karpatska ITkrajina postala odskočna deska za razne načrte, ki imajo pred seboj cilj, da se ustanov;! velika ukrajinska država iz 7 milijonov Ukrajincev, ki žive pod Poljsko, in 32 milijonov Ukrajincev, ki zdihujejn pod Sovjeti jo. Poljska vlada je pravilno razumela, da ima Nemčija s tem, da je Karpatsko Rusijo zaščitila proti madžarski grabežljivosti, v rokah dragoceno sredstvo, s katerim zmeraj lahko pritiska na poljske zunanjepolitične odločitve. Poljski odgovor Nemčiji: Zbližanje s Sovjetijo Varšava. 30. nov. TG. Tukajšnji dopisnik »United Press« poroča, da smatrajo v poljskih političnih krogih najnovejšo sovjesko-poljsko izjavo kol najbolj pristni odraz sedanje smeri poljske zunanje politike. V političnih krogih to izjavo pozdravljajo, ker zopet dokazuje, da je poljska zunanja politika ohranila svojo neodvisnost. S tem. da je poljska vlada to izjavo prav v sedanjem trenutku objavila, je hotela podčrtati, kakor tukaj menijo, da Poljska ni pripravljena, da hi se udeležila kakšnega protisovjetskega bloka držav. Poljska ima druge cdje. Poučeni krogi zatrjujejo, da hoče pidjska zunanja politika doseči, dn se ustvari ravnotežje med sovjetsko Rusijo in Nemčijo — in s tem preprečiti, da hi se nasprotje med Nemčijo in Sovjetijo lomilo na poljskem ozemlju. Poljski vladi je bilo mnogo na tem ležeče, da svojo zunanjepolitično smer brez ovinkov poudari prav sedaj, ker noče prikrivati, da je bila poljska vlada nad zadržanjem Nemčije v vprašanju skupnih moja j. Madžarsko, torej s priključitvijo Karpatske Ukra jine k Madžarski, globoko razočarana. Francija: Poljska pobira sad svoje setve Parit, 30. nov. TG. »Temps« je napisal nrnd-uik o ukrajinskem vprašanju. V članku pravi, da nato redno vozile vse podzemske železnice, vsi tramvaji in skoraj vse avtobusne zveze. Tudi dovoz živeža v Pariz je bil popolnoma normalen. Najbolj zanimivo je bilo, ali bodo železničarji prišli na delo. V pariški oblastni direkciji so prišli na delo vsi železničarji in notranje ministrstvo jc opoldne objavilo, da v Parizu samo železničar, po imenu Scnard, ni prišel na delo. Dopoldne ob 10 30 je notranji minister Sarraut sprejel časnikarje in jim izjavil, da je položaj tak, da ne more biti boljši. V Parizu in njegovi okolici je policija do tedaj aretirala 487 oseb, ki so razgrajale po ulicah ali pa svoje tovariše ovirale oditi na delo. Opoldne je poštni minister Julicn izjavil ča6ikarjem, da poštno osebie povsod v redu opravlja svoje delo. Kmalu po 12 je minister de Monzie, pod čigar resor spadajo železnice, razposlal nameščencem in delavcem brzojavno okrožnico, v kateri se jim zahvaljuje za požrtvovalnost in zavest odgovornosti. Vljudno sporočamo, da imo današnji nakladi »Slovenca« priložili položnice. — Obenem prosimo, da bi s to položnico plačali tudi naročnino za »Pond. Slovenca«. Na položnico napišite — »naročnina za Pond. Slovenec«. Uprava »Slovenca«. Knez-namestnik v Londonu London, 30. nov. AA, Reuter: Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga bosta jutri v tukajšnji pravoslavni ruski cerkvi prisostvovala svečani službi božji ob proslavi jugoslovanskega državnega praznika 1. decembra. Mussolini obišče London Rim. 30, nov AA Havas: Ze zdaj proučujejo v Rimu možnost Mussolinijevega obiska v lx>ndonu. Mussolini naj bi obiskal London takoj po Chamber-lainovem obisku v Rimu. Mussnlinija bi spremljal I zunanji minister grof Cinno. Vse, kar je prav... govori perilo drug drugemu po pranju s terpentlnovlm milom »Oven«; da pa Je tako lepo čisto in sveže ter prijetno dišeče, je zasluga mila »Ovon« tklptntinotto' »ufo Dr. Emil Hacha - novi predsednik češkoslovaške države Praga, 30. novembra. A A ČTK: Skupna seja parlamenta in senata se je začela ob 10.30. Prisotni eo bili vsi člani vlade s predsednikom generalom Syrovim na čelu. Prisotna pa sta bila tudi predsednik slovaške vlade dr. Tiso in kar-patskoruski minister Revay kot zastopnik predsednika vlade Vološina ki je bolan. Navzočih je bilo 208 narodnih poslancev in 104 senatorji. Predsednik narodne skupščine Malypetr je ugotovil, da prisostvuje seji zadostno število poslance* in senatorjev, ter zato seja lahko začne volili predsednika republike. Na galerijah je bilo opaziti vse diplomatske zastopnike, ki so akreditirani v Pragi. ..Glasovanje se jo., lačelo ob 11. . Predsednik narodno tjkupščine Mnlvpetr je opoldne objavil izid glasovanja. Glasovalo je 332 senatorjev in poslancev. Dr. Emil Hacha je bil izvoljen za predsednika republike z 272 glasovi, a 37 poslancev in senatorjev se je glasovanja vzdržalo (komunisti in Nemci). Ker znaša število glasov, ki jih je dobil Emil Hacha, več kot tri petine prisotnih glasovalcev, kolikor je potrebno za izvolitev predsednika republike, jp Malvpetr proglasil, da je tir. Emil Hacha izvoljen zn predsednika češkoslovaške republike. Proglasitev so prisotni pozdravili i dolgim in navdušenim ploskanjem in vzklikanjem. Seja jo bila natn oreki- se počasi žc kažejo posledice delitve Češkoslovaške. Nemčija je zavzela postojanke, ki ji odpirajo pot gospodarskemu in političnemu vplivu proti vzhodu. Poljska sedaj pač pobira sadove svoje dosedanje politike. Iskala je zaslombo za svojo varnost pri Nemčiji. Zadnji dogodki so to prepričanje nekoliko omajali. Zadnje čase je mislila z ustanovitvijo bloka, ki hi segal otl llaltika dn (''ritega nmrja, zajeziti razvoj nemškega vpliva. Izkazalo se je. da je to prepozno. Dokler je bila še Mala zveza, dokler je bila še Češkmlovaška. je bil še čas misliti nn takšne cilje. Danes je mnogo t?žje. Danes išče Poljska novih smeri. Kaj pomeni so-vjetiskn-poljska izjava, danes še ni mogoče posedati. verjetno pa je v ozntljti obojestranska zaskrbljenost zaradi Ukrajincev. Ce hi se tedaj po slavilo to vprašanje, bi Poljska seveda ne mogla računati nn pomoč zapadnih velesil. Zapadni velesili sta doživeli polotil sinje srednjeevropske politike, To jima ne daje poguma, da hi se lotili na vzhodu kakšnih novih načrtov, ki bi ju spravili v težave z Nemčijo. Užhorod bodo vrnili? Praga. 30. nov. b. Iz llusta prihaja in vesti, da ho Užhorod v kratkem zopet dodeljen Podkarpatski Ukrajini. Madžarska ho pa dobila mesto Sen-jiin Ves« uradno še ni potrjena, pa tudi ne zanikana. njena. Ta čas pa je predsednik vlade general Sy-rovv odšel v palačo vrhovnega upravaega sodišča in sporočil dr. Hnchi izid volitev. Po izvolitvi je novi predsednik prisegel ter se je nato odpeljal v svojo novo rezidenco Hradčane. Na poti v Hradčane mu je ljudstvo prirejalo burne pozdrave Dr. Hacha je takoj sprejel člane vlade na čelu z ministrskim predsednikom generalom Sirovim ki je podal ostavko svojega kabineta. Predsednik republike je ostavko sprejel, začasno vodstvo vlade pa je poveril do sestave nove sedanjemu kabinetu pod vodstvom generala Svrnsega. Novi predsednik republike je popoldne oh 5 začel s posvetovanji in je najjtrej sprejel zastopstvo vodstva stranke narodne edinosti. Ob fasu, ko to poročamo, še nikdo ni dobil mandata za sestavo nove vlade. Govore pa največ o Beranu in Clnvalkovskent. ki naj bi bila bodoča predsednika vlade. Praga. 30. nov c. Poučeni kroni trdijo, da ho Rudolf Fteran novi predsednik vlade, Chwalkovsky pa še naprej zunanji minister. ZO letnica države v Belgradu liclgrnd, 30 nov. m. Jugoslovanski državni praznik zedinjenja bo prestolnica proslavila zelo slovesno. Mesto je že danes vse okrašeno. Z vseh poslopij vise državne zastave. Vse trgovine so svoje izložbe okrasile s slikami članov kraljevske družine, okrašenimi z državnimi zastavami. Meslo samo je razkošno razsvetljeno. Jutri dopoldne bodo po vseh cerkvah in molilnicah zahvalne službe božje, katerim bodo prisostvovali člani vlade, ge-neraliteta, zastopniki posameznih ministrstev, odposlanstva vseh kulturnih in narodno-obrambnih organizacij in ljudstvo. Po mestu bo tudi velik sprevod, ki ga bodo priredile narodno-obrambne in kulturne organizacije. Jutri zvečer priredi vojaštvo veliko baklado z vojaško godbo na čelu. Jutrišnjemu državnemu prazniku današnje časopisje posveča večino svojih člankov ter omenja vse važne trenutke iz borbe za osvobnditev in zedinjenje Slovencev. Hrvatov in Srbov v skupno državo Jugoslavijo in ogromne zasluge, ki si jih je za to pridobil naš kraljevski dom. Sprejem pri g. banu Na predvečer državnega praznika zedinjenja sta g. han dravske banovine in ea. M. Natlačen priredila ob 17. uri v banski palači čajanko. Zastopane so bile vse panoge našega javnega življenja. cerkveni krogi z prevzv. knezoškofom dr. Rožmanom, univerza z g. rektorjem dr. Kušejem, generaliteta in višji častniki z divizionarjem g. Lukičetn, člani slovenske akademije, banska uprava z g. podhanom dr. Majcenem, predsednik apela-cije ilr. V. Golia, ljubljanski konzularni zbor, dalje zastopniki naših kulturnih, prosvetnih, gospodarskih in upravnih ustanov z damami v zelo animirani in prisrčni družbi, ki jo je poživljala gostoljubnost in prijaznost obeh gostiteljev. Družabni večer je potekel v najlepši harmoniji. Belgrajske novice Brlgrnd, 30 nov m. Na posredovanje slovenskih ministrov je kmetijski minister pripravil za nov finančni zakon tekst naslednjega amandmana: Vinogradniki, katerim se podeli banovinsko brezobrestno posojilo za obnovitev vinogradov, se opro-šfajo vseli državnih taks za zadolžnico, poroštvo in vknjižbo v zemljiško knjigo, v kolikor je to v zvezi s podelitvlio posojila Belgrad, 30 nov. m. Z odlokom finančnega ministra je postavljena za računovodkinjo 10. skupine pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani Marija Tavzcs; z odlokom po.močnika prometnega ministra je upokojen Ivan Bodrik, vlakovodja v Ljubljani. Brlgrnd. 30 nov. nf. Z odlokom prosvetnega ministra sta prestavljena učitelja Rotjotnir Vodo-pivec iz Znojil v Ljubljano in Peter Golobič z Jesenic v Ljubljano. Sprejela je ostavka, ki jo je podala na drž. službo Marija Ivane v Skomarju. Zemunska vremenska napoved: Ohladilo se ho. Pretežno megleno vreme |>o vsej državi. Od časa do časa bo dež. v planinskih predelih utegne padali sneg. Zagrebška vremenska napoved: Hladno, lokalne padavine. Velike pomilostitve za 20 letnico Jugoslavije Belgrad, 30. novembra. AA. V imenu Nj. Vel. Kralja so kraljevi namestniki na predlog pravosodnega ministra in na podlagi il. 30 ustave kraljevine Jugoslavije smatrali za umestno, da izdajo splošno amnestijo in pomilostitev v sledečih mejah : A. Splošna amnestija za vse tiskovne pre-greške, ki se kaznujejo po tiskovnem zakonu in kateri so bili storjeni zaključno do 1. derembra 1938. leta brez ozira na lo, če se je sodno postopanje začelo, ali je v teku, ali če postopanje še ni začeto s tem, da se postopanje niti ne začne, dalje velja amnestija za prestopke,«o katerih je bila že izrečena sodba, pa naj ho pravomočna ali ne. H. Splošna amnestija za prestopke po inkonu o gozdovih z dne 21. decembra 1029 leta. če so bili storjeni zaključno do 1. decembra 1038. leta brez ozira Ha to, če se je sodno postopanje že za-ielo ali če je v teku. Prav tako, fe se postopanje še ni začelo. Amnestija določa, da naj se |>ostopek ne začne. Prav tako obsega amnestija tudi vse obsodbe, fe so pravomočne ali ne. C. Amnestija odpušča osebam, ki so bile obsojene s pravomočnimi razsodbami od strani civilnih sodišč tlo dne tega ukaza s kaznijo odvzema svobode, ki no traja več kot 12 mesecev, odnosno še ni bila vsa odsedena, kakor tudi denarno kazen do 5.000 din, odnosno dosedaj še neizterjani ostanek, izvzemši za žalitve in klevete, ki se kaznujejo samo na privatno tožbo, pod pogojem, da pomiloščenec v roku 3 let od dne lega ukaza ne zagreši nobenega zločina sploh, prestopka ali prekrška iz koristoljubja. Delno se oprosča in zmanjšuje kazen odvzema svobode osebam, ki Vo bilo obsojene s pravomoč-ninii obsodbami civilnih sodišč do dne ukaza, fe znaša kazen več ko 12 mesecev in sicer: 1. obsojencem, katerim je bilo prisojenih vef ko 12 mesecev do štirih let z enim letom, odnosno 6 meseci, fe prej niso bili obsojeni za kak zlofin, ostalim pa za (i mesecev, odnosno za 3 mesece. 2. Obsojencem, ki so bili obsojeni od 4 do 10 let — se kazen zmanjša za 18, odnosno 0 mesecev samo, fe prej niso bili obsojeni za kak zlofin, ostalim pa za 9 mesecev, odnosno za 5 mesecev. 3. Obsojencem, ki so bili obsojeni od 10 do ln let — se zmanjšuje kazen za 2 leti, odnosno za eno leto samo v primeru, fe prej niso bili obsojeni za kak zlofin, ostalim pa za eno leto, odnosno za C> mesecev. 4. Obsojencem, lgoo 3 letih, še ni bilo nič. Se danes Narodna tiskarna raje zaposluje tuje kot pa domače ljudi. Po vseh prebridkih izkušnjah s socialnostjo dr. Krameria je treba vsej javnosti povedati lo zanimivost njegovega ob I jubkarstva. Grafična organizacija lelos proslavlja visoki jubilej 70 letnega plodnega in uspešnega delovanja in wa javnost jo občuduje. Vsej javnosti pa bi moralo biti znano, da to organizacijo odklanja in ji škoduje ra\no dr. Kranter Pri tem ga tudi njegova naprednost prav nič ne ovira Mogli bi se oglasili tudi vsi oni, ki so desetletja delali zanj in za njegovo politiko, pa so končno ostali na rusli in so mnoge sprejela naša tiskarska podjetja. Kaj naj pravi k vsemu temu socialistično delavstvo. ko so se njegovi voditelji tako tesno zvezali s takim dr. Kramerjetn. kakršen se je pokazal baiš glede grafičnega delavstva? Ali se še zdaj zanašajo na kake izjave in obljube in zatrdila o socialnosti dr Kramerja. ko so lahko v dejanjih opazovali in gledajo lahko še danes vsak dan to socialnost, kakšna je v praksi. In pri grafičnem delavstvu gotovo ne gre za kake revolucionarje ali pa politično enostransko usmerjene delavce, ker so v organizaciji prav vsi. Naj povedo ti socialistični voditelji, kaj bo storil dr. Kramer v dokaz svoje socialne miselnosti? Kaj se mariborski delavski vodja Eržen ne spomni več, kaj je leta 1935 vs« pisal o dr. Kramerju v »Delavski politiki« o grafični stavki? Saj je še funkcionar te zmage: Ljubljana organizacije, pa tako hitro pozabila na vse, kar je Narodna tiskarna v zvezi z dr. Kranierjem storila grafičnemu delavstvu! Že samo ta dejstva jasno kažejo, da dr. Kramerju in tudi z njim povezanim »delavskim voditeljem« ne more zaupati prav noben delavec in tudi prav noben nameščenec in mu tudi nihče zaupanja ne bo dal Dovolj smo vsi razumni, da lahko končno poinedemo z obljubarstvom, z Inži-naprednostjo. s protiljudsko narodnostjo, ki izgubi vsako veljavo, če ee lahko zaposli tujec namesto domačega človeka. G r a f i č a r. Odlikovanj Belgrad, 30. nov. m. Na predlog finančnega ministra so odlikovani; z redom «v. Save 3. »top. dr- Ljud, .Valjavec, višji svetnik v finančnem ministrstvu; z redom sv. Save 4. stop. dr. Martin PavUč, svetnik finančnega ministrstva, Stanislav Brinšek, finančni svetnik dravskega finančnega ravateljstva, Dragoljub Ljujlč, finančni svetnik dravskega fin. ravnateljstva, dr. Anton Matellč, fin. svetnik v fin. ravnateljstvu v Skoplju, Janko Ravhekar, višji rač. inšpektor v fin. ministrstvu, Ivan Hinderle, vttji rač. inšpektor v fin, ravnateljstvu v Ljubljani, Fe-dor Tomšič, višji rač. inšpektor v Ljubljani, dr. Ivan Kavec, svetnik drž. pravobranilstva v Ljubljani, Franc Golob, višji monopolski inšpektor v Ljubljani; z redom sv. Save 5. stop.; Franjo Kervlna, višji carin, kontrolor pri glavni carinarnici v Ljubljani, Gliša Aleševič, višji carin, kontrolor pri glavni carinarnici v Ljubljani, Ivan Torkar, podinšpek-tor glavne "kontrole finančnega oddelka v Kranju; z redom Jugoslovanske krone 5. stop.: Viktor Damjan, davčni inšp. v Škofji Loki, Albert Prime, davčni inšpektor v Ptuju, Jože Sever, davčni inšpektor v Mariboru, Anton Vardijan, davčni inšpektor v Ljubljani, Lovrenc Novak, višji davčni kontrolor iz Ljubljane, Alojzij Drnovšek, davčni inšpektor v Murski Soboti, Viktor Traven, uradnik Poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, Josip Lavrič, uradnik podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani, Srečko Bizjak, višji monopalski kotv trolor tobačne tovarne v Zagrebu. Kolonija barakarjev v Mariboru pogorela Eno izmed največjih socialnih del, kar jih je bilo do sedaj v Maribora izvršenih, je brez dvoma preselitev prebivalcev vagonov in barak v človeka dostojna stanovanja v novi občinski hiši. Ze včeraj so preselili zadnje stanovalce iz te kolonije, zastrupili vso golazen, miši in podgane z zastrupljenim hiesom, danes pa so okrog 80 vagonov in 3 barake temeljito prepojili s katranom in jih nato zažgali. Zal niso mogli uporabiti tega lesa za kurivo, ker je obstojala nevarnost, da se zanese v mesto in novo občinsko stanovanjsko hišo stenice in druga golazen Zato je bilo najbolje, da so vse skupaj zažgali Pohištvo, obleko in razne druge predmete bivših stanovalcev so temeljito razkužili, preden so jim dovolili preselitev v stanovanjsko hišo. Barake in vagone so zažgali ob pol šestih zvečer. Malo pred tem časom je četa vojaštva obkolila ves prostor ter zaprla dohode, da ne bi ljudje ovirali delo gasilcev, ki so varovali sosedne zgradbe. Barake so v dobrih dveh urah zoorele in od žalostne kolonije je ostal le kup očrnelih in ožganih tramov in deska ter starega mnammmaa BrezvesfsiGs! paiitišnih tihotapcev na višku Vsak dan si izmišljajo nove laži, da bi zbegali ljudstvo in se izmuznili njegovi sodbi Glavno slovensko mesto je že danes v taboru JRZ Kdor prebira naše časopisje in se ne udeležuje živahnega in razgibanega političnega dela JRZ v Ljubljani, bi mislil, da se Ljubljana na volitve pripravlja le z, raznimi zakotnimi in gostilniškimi sestanki, ki jih prireja »pieganjana« opozicija. Kdor pa ima priliko oil bliže zasledovati ogromno delo. ki ga je že izvršil naš strankin aparat v Ljubljani, la se čudi skromnosti, s katero sto in sto neumornih delavcev pripravlja zmago Ljubljane za dr Korošca. Samo bežen pogled za kulise lega vrvenja je, fe omenimo, da sta dnevno po dva ali celo trije shodi, na katrih govorijo naši ljubljanski kandidati ter predstavniki mestnega odbora ,11!Z, med slednjimi najinar-ljiveiši jioslovodeči podpredsednik ljubljanske JRZ dr. ,lnro Adlešič. Tako so bili prejšnji teden javni shodi za območje frančiškanske in stolne organizacije JRZ v beli dvorani Uniona. za poljansko organizacijo JRZ na Poljanah, dalje v gostilni Keržič v Mestnem logu, v gostilni Dalmacija? na Vodnikovi cesti, v Rokodelskem domu v gostilni »Slov-a' v Trnovem, v gostilni Zadnlkar na Brdu, v gostilni Anžič v Slepanji vasi in v nedeljo zvečer v Prosvetnem domu v Dravljah. V tekočem tednu so zopet bili shodi na Mirju, v Rokodelskem domu, pri iZorcu v Sv. Florijana ulici, v gostilni Pri Kalrci v Rožni dolini ter v Ljudskem domu v Mostah. Vse to niso prireditve kakih maloštevilnih družb, temveč so to pravi manifestarijski zbori, ki 6e jih udeležuje 200 do 700 volivcev. Razpoloženje na vseh teh shodih je živahno, mladostno razgibano in borbeno. Slari veterani, ki se komaj še spominjajo zadnjih svobodnih volitev pred 11. leti in mladi fantje ter možje, ki niso še nikdar stopili na volišče, se družno zbirajo, z navdušenjem poslušajo govornike in z. doslej neznano živahnostjo pozdravljajo kandidate in predstavnike stranke. Zbrovalni prostori so redoma okrašeni z zelenjem državnimi trobojnirami in s sliko Nj. Vel. kralja. Shod pričema mladina z navdušenim petjem državne himne, ob koncu pa zaermi udarno »Hej Slovenci«, Takih 6hodov je bilo sedaj že po Ljubljani vse polno, ne da bi se zanje delal kak tam-tam s časopisjem in plakati. Na tisože organiziranih ljubljanskih Članov JRZ je ž* danes porok, da ho vsa trezno in res rodoljubno misleča Ljubljana 11. decembra govorila tako, kot bo govoril ves slovenski narod; dr. A nt. Korošru ho dala najsijajnejšo legitimacijo za nadaljnje vodstvo našega naroda. Kje naš narod stoji, vemo. Pozna svoje kandidate,'pozna njihove 'nazore, njihovo dosedanje delo in že skoraj z nestrpnosljo pričakuje dneva, da nekaterim ponovno, nekaterim na novo poveri zastopstvo svojih potreb, skrb za svoje dobro ime in pravico. Narod s svojimi kandidati je tako trdna skupnost, da ni nobenega dvoma več, da bo iz vo-livne borbe izšla kot slaven zmagovalec. Cisto nekaj drugega pa je na nasprotni strani Tam se je zbralo vse, kar je po čudni zaslepljenosti vedno proti naši narodni celoti. Nekdanjih pristašev Jevtiča. Živkoviča, dr. Kramerja, dr. Mačka, Ljotiča in še drugih predstavnikov te pisane družbe pač prav nič ne veže med seboj. In vendar so se zbrali na eni listi, da bi se vsaj kdo prignetel v novi parlament, čeprav nobenemu od njih ni vseeno, koga bi doletela ta izjemna sreča. Združili so se, da poskusijo — narodna stvar pa naj gre kamor hoče Tej družbi je seveda silno težko z, odkrito besedo potegovati se za zaupanje, ki naj bi ga ji narod izkazal na dan volitev. Nima namreč nič pokazati ne za preteklost, ne more nič resno obljubiti za bodočnost, praznih rok stoji pred narodom —- volitve so pa že skoraj tu! Kdor od njih pa je že kaj bil v politiki, pa ima za seboj samo dela sovraštva, zatiranja, sramotenje, ki ga je nagrmadil na obraz svojega naroda. Nihče od nasprotnikov ne more iz svojega dosedanjega po-liličneia delovanja pokazati kaj priporočljivega. Zato ni čudno, da nasprotniki za svojo kandidatno listo, za zmneo nič ne govore, da sebe nič ne priporočajo. Vedo namreč, da pri resnih volitvah gre za lo. da si narod izbere najboljše zastopnike — vedo pa tudi, da oni gotovo to niso, ne tisti, ki so si svoje politično dobro ime že zapravili z dosedanjim opletaniem, ne tisti, ki silijo v politiko na novo, za svoj »šnort«. Z a sebe torej nihče od teh ne more govoriti, ker bi bilo vse — prazna beseda. Kakoi vedno doslej, jih je tudi lo pot zaneslo na »proti«: proti narodni skupnosti, v kateri vidiio edinega in najmočneišepa nasprotnika, edino trajno oviro, ki jim izpndmika njihove tihotapske naklepe. Proti tej skupnosti so se obrnili, da bi jo kako razdrobili in potem iz posameznih delov izvabili kake glasove Ker ne morejo govoriti, kaj so naredili, ker ne morejo obljubljati, ZAHTEVAJTE, SEZNAM NAŠIH 73 ZA MIKLAVŽA * B O ZIC * NOVO LET6" LEPA KNJIGA • ZAHTEVAJTE SEZNAM NAŠIH 73 KNJIŽNIH KOLEKCIJ MLADINSKO SLOVSTVO LEPOSLOVJE ZNANSTVFNA DELA PRAKTIČNE KNJIGE PRODAJNE CENE ZNIŽANE DOfiO^ OGLEJTE SI HREZOB VEZ NO NASE KOLEKCIJE JUGOSLOVANSKA KNJIGAMA V LIUBUAN! kaj bodo naredili, lažejo, lažejo vsevprek. Njihove laži bi bile brezpomembne, če bi bilo časa za čas, ki bi jih itak sam ovrgel. Toda časa ni več ni ti štirinajst dni in ta pofovsko, marksistično, kapitalistično mačkovska družba upa, da do takrat njenih laži še ne bo mogoče razgaliti in da bodo še ne razkrinkane obležale nad javnim mnenjem, ki ga oni zastrupljajo. Laži si izmišljajo vsak dan nove, vsak dan bolj hudobne In zavite. Trosijo jih med ljudi v govoricah, v letakih in če bi jim človek samo prisluškoval, bi mu morali odpovedati živci. V tem delu so dosegli že tako izurjenost in spretnost, da jih pameten človek komaj dohaja. Temu produciranju laži. ki gre tako hitro od rok, kakor na tekočem traku, pa se ni čuditi tako močno, ker imajo v svoji sredi mednarodnega učitelja za to umazano široko, ki so se ga že tudi drugod po svetu posluževali podobni politični tihotapci. — V njihovi družbi je namreč zastopam kominterna, ki laži goji smotrno in po načrtu kot svoje redno politično sredstvo. Z laijo vzeti ljudem jasno sodbo in tako razrahljati njegovo notranjo skupnost — lo je metoda kominterne, ki jo je preskušala ie na marsikaterem drugem narodu in se je sedaj lotila tudi slovenskega. Vse, kar je v sedanji volivni borbi zmedenega, razburljivega, nerazumljivega, so zanesli vanjo komunistični strokovnjaki v laii, ki so tudi ie pripravljeni pobrati sadove, če bi se narod ne pokazal dovolj resnega in bi nastavil ušesa tem satanskim jezikom. Z lažjo je kominterna že marsikateri narod — kakor prav sedaj vidimo v Evropi — pripeljala prav na rob pogube Kominterna namreč hoče javno biti rešenik človeštva, zato ga mora prej tajno in pod vsakršnimi maskami uničiti. Tako laže, laže in za žrtev pripravljeni narod speljuje v močvirje, odkoder ni več izhoda. To brezvestno delo opažamo tudi v slovenskem javnem mnenju in le zrelosti našega naroda se moramo zahvaliti, da ne rodi nikakih uspehov. Kako daleč pa gre hudobija zastopnikov kominterne na opozicionalni strani, naj nam pokaže samo ena izmed laži, ki je menda najnovejšega izvora. Po svojih redkih, pa nesramnih agentih, širi med ljudmi naslednjo bedastočo: »Korošec na.s je Srbom prodal, klerikalci so napravili za svoje posojilnice na milijone dolga Ta dole bomo morali pri davkih odplačati vsi. Če pa Maček zmaga, bodo morali ta dolg plačati samo klerikalci Takrat bodo vse klerikalne posojilnice propadle« Menda bedarija sama ne potrebuje nobene razlage, ne zavračanja, ker je prazna od začetka do konca, skratka: bedarija. Navedli smo to le, da bodo ljudje pozorni in da ne bodo ostrmeli, če jim lepega dne pride na uho še kaka podobna Laž namreč ne pozna meje In kominterni gre trdo, zato se ne ustraši nobenih sredstev. Oorje pa narodu, ako bi se pri volitvah opredeljeval po takih praznarijah. Proti tej poplavi laži je edino sredstvo — velika volivna zmaga liste, na kateri je ime dr. Korošca. Ta bo zaprla umazane studence, iz katerih taka mlakuža priteka, da ho pot~m mir in se resno delo spet more nadaljevati. Najnovejša laž Ob zaključku lista smo izvedeli, da je skrpu-rana ljudska fronta razširila med slovenske volivce neko okrožnico, v kateri se govori o nekakem potovanju senatorja dr. Kulovca in še nekaterih drugih slovenskih zastopnikov k dr. Mačku v Zagreb. Okrožnica tudi pripoveduje, da je senator dr. Kulovec ob tej priliki dajal dr. Mačku neke politične izjave in da je dr. Maček na te izjave tudi odgovoril. Od senatorja dr. Kulovca smo pooblaščeni, da izjavimo in vsemu pametnemu slovenskemu svetu javno razglasimo, da je vse v okrožnici o potovanju, o izjavah, o dr. Mačkovem odgovoru, skratka vsa vsebina od prve do zadnje besede iz trte izvita, na vsem lepem izmišljena laž. Novinarski koncert stopnice za današnji no-vse dopoldne v Matični blagajni. Važno je to, tštvu uspelo dobiti pri ni železnici v tej obliki, reki koncert plačajo pot-! do Tabora samo 1 din, u zvečer do izstopne po-nočne takse! Kupite si s dopoldne pri Matični Opozarjamo, da se v vinarski koncert dobe še knjigarni, zvečer pa pri da je Novinarskemu dri mestu popust na elektrii da z vstopnico za novina niki od katerekoli postaji in enako tudi na povralk staje samo 1 dinar brez torej vstopnice so dane knjigarni! 80 letnica smrti misijonarja Lavtižarja Kranjska gora, 30. novembra. Dne 3. decembra se bomo spominjali tukajšnjega rojaka in amerikanskega misijonarja Lavtižarja Lovrenca, ki je umrl pred 80 leti. Rodil se je bil 11. decembra 1820 v Srednjem vrhu št. 10. Gimnazijo in bogoslovje je dovršil v Ljubljani z odličnim uspehom. Prepis spričeval je na razpolago. Po novi maši v Kranjski gori je bil kaplan na Jrebelnem in Dobrovi pri Ljubljani. L. 1804 je Drobne novice Koledar Četrtek, 1. decembra: Zedinjenje. Edmund in tovariši, mučenci; Natalija, spoznavalka. — Ta n.esec je dan dolg od 8 ur 56 minut do 8 ur 42 minut. Dan se skrči do 22. t. m. za 16 minut in zopet naraste do 31. za dve minuti. Petek, 2. decembra: Bibijaua, devica, muče-nica; Pavlina, mučenica. Sobota, 3. decembra: Frančišek Ksaverij, spo-znavalec. Volite, volite! Lutz-peči, tovarna Ljubljana Vil. Tel. 32-52 — Kakšne ugodnosti imajo sezonski delavci v Nemčiji? Zveza poljedelskih delavcev v Murski Soboti javlja: Delavci, ki so odpotovali v Nemčijo na delo 1. 1937, in oni, ki so v letih 1937 ali 1938 menjali gospodarja, imajo pravico do brezplačne vožnje samo do Passaua. Oni delavci, ki so šli v tekočem koledarskem letu na delo v Nemčijo in so ostali na delu do konca sezone pri prvem gospodarju, imajo pravico do brezplačne vožnje do Št. Ilja na naši državni meji. Obstoji te en Ar e žic skoraj 300 strani velike osmerke, se dobi v vseh knjigarnah ali pri avtorju. Cena v elegantni vezavi z angleškim platnom znaša 130 din. — Huda nesreča v gozdu. S Krvave peči so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 42 letnega gozdnega delavca Janeza Ruparja. Rupar je v gozdu podiral drevo, ki se je nanj prevrnilo ter ga hudo poškodovalo po vsem telesu. Ruparjevo stanje je zelo resno. Slaščičarna torte PELI CON piškoti, čajno pecivo nei čokolada, bonboni, rEklVvn bonboniere Wolfova, MikloSiteva, Kongresni trg, tel. 3147 Protituberkuiozni dispanzer in zdravstveni dom v Slov. Gradcu Po požrtvovalnem prizadevanju Krajevne proti-tuberkulozne lige v Slovenjem Gradcu se je končno posrečilo sedanjemu odboru krajevne lige, da je s pomočzo in sodelovanjem vseh krajevnih čini-teljev, to je Krajevne 1'TL, mestne občine Slovenj Gradec, vseh okoliških občin ter OUZD, Proti-tuberkulozne zveze in Hig. zavoda v Ljubljani pri-vedel priprave za otvoritev Protituberkuloznega dispanzerja tako daleč, da se ho uresničenje lega načrta izvedlo že 4. decembra 1938. Celje e Proslava praznika zedinjenja Fantovskega odseka in Dekliškega krožka. Zaradi proslav narodnega zedinjenja, ki bosta drevi in jutri v mestnem gledališču, sta Fantovski odsek in Dekliški krožek priredila proslavo narodnega zedinjenja že v torek ob pol 9 zvečer. Proslavo se je udeležilo vse članstvo Fantovskega odseka. Dekliškega krožka in Prosvetnega društva, udeležili pa so so proslave tudi okrajni načelnik g. dr. Ivan Zobec s soprogo in mestni župan g. Alojzij Mihelčič s soprogo ter policijski predstojnik g. Torner. Proslavo je pričel salonski orkester pod vodstvom g. Zvouka Lenardona, ki je zaigral koračnico. Takoj nalo se je dvignila zavesa in na oder je stopil fant v narodni noši in deklamiral dr. Anton Delie-Ijakovo »OI» dvajsetletnici Jugoslavije«. l'o dekla-maciji so stopile članico Dekliškega krožka in ob spremijevanju pevskega društva Celjski zvon izvajale lepo simbolično vajo »Gor čez izaro . Oder je bil okrašen z oleandri, na steni pa jo visela, ovenčana z državnimi zastavami, slika Nj. Vel. kralja Petra II. Kol tretja točka proslave jo bila zborna deklamacija članov Fantovskega odseka in članic Dekliškega krožka po Simon Gregorčičevi pesmi »Naš narodni dom«. Ko so je dvignila zavesa, je Celjski zvon zapel »Zvezda mila jo migljala.. 01) prazniku narodnega zedinjenja je spregovoril predsednik Fantovskega odseka g. Vrabl Tone. Po govoru je orkester zaigral drž. himno, člani Fantovskega odseka so za zaključek izvajali simbolično vajo »Naprej zastava slavec. Spremljal jih je orkester. Proslava narodnega zedinjenja, ki sta jo priredila Fantovski odsek in Dekliški krožek, je bila izraz veselja ob 20 letnici Jugoslavije. odšel s škofom Barago v Ameriko. Deloval je najprej v Michiganu v Baragovi škofiji, potem je odšel k misijonarju Pircu v Minnesoto. Sredi svojega dela, pri izvrševanju poklica, je našel smrt, komaj 38 let star. Šel je v hudi zimi obhajat čez zamrzlo Rdeče jezero. Ko se je vračal, je zašel v snežni metež in pritisnil je mraz. Drugo jutro so ga našli Indijanci zmrznjenega. O njegovem življenju je letos pisal in bo še pisal list »Katoliški misijoni«. Prihodnje leto nameravajo vzidati v župuo cerkev spominsko ploščo, njegov pranečak, sedanji lastnik rojstnega doma, pa v domačo hišo. Lavtižar Lovrenc je bil svet mož, ves navdušen za misijonsko delo. Blag mu spomin! Ali 2e veste, da popolnoma A odprodajamo ® ™?:"M' Lena$i & Gerkman, Ljubljana Kamgarn, sukno, damsko blago in evila. Poslužite se ugodnosti. Dr. Fr. Cukala - Danes obhaja stolni dekan lavantinskega stolnega kapitlja g. dr. Franc Cukala šestdeselietnico svojega življenja. Rodil se je 1. decembra 1878 na Gomilskem v Savinjski dolini, po dovršenih gimnazijskih študijah je vstopil v celovško bogoslovje, kjer je bil 20. julija 1902 posvečen v mašnika. Služboval je kot kaplan dve leti v Železni Kapli, odkoder odšel v Gradec nadaljevat svoje študije. Leta' 1905 je postal liolegiatni kanonik pri Gospe Sveti in je tukaj ostal do I. 1907. 27. julija tega leta je bil na graški univerzi promoviran za 3oktorja bogoslovja. Od 1. 1907 do 1. 1912 je opravljal službo prefekta v celovškem dijaškem semenišču »Marianum« in je bil obenem pridigar pri mestni žujjnijski cerkvi v Celovcu. L. 1912 je dobil Župnijo Podklošter, kjer je ostal do 1. 1920. Po prevratu je moral zapustiti Koroško, pri-bežal je v Guštanj, k jer je župni koval do 1. 1926, od 1. decembra 1923 je bil obenem dekan Mežiške doline. L. 1926 ga je škof dr. Andrej Karlin imenoval za kanonika lavantinskega stolnega kapitlja, 1. 1934 ga je papež Pi j XI. postavil za stolnega dekana istega kapitlja. Od 1. 1926 do 1936 je bil ravnatelj bogoslovnega semenišča v Mariboru. V stolnem kapitlju in škof. ordinariatu opravlja mnoge važne in odgovorne službe, vodi kapiteljsko gospodarstvo, je med drugim prodirektor lavantinskega bogosi. učilišča, škofov zastopnik v lavantinski Katoliški akciji, predsednik cenzurne komisije za tiskanje knjig, skrbi pod škofovim vodstvom za gradbo novega bogoslovnega semenišča, kar opravlja z veliko vnetno in spretnostjo. Izven osrednje škofijsko službe se še udejstvuje kot predsednik Družbe sv. Mohorja v Celju, pisni je mnogo člankov v razne časopise iu revije, v lavantinsko škofijo je uvedel duhovniško družbo »Unio Apostolica«. To so zunanji podatki o plodovitem in bogatem duhovniškem življenju g. jubilanta. Povsod, kamor ga je postavila I ožja Previdnost, je goreče deloval, svoje velike zmožnosti je uporabljal le v čast božjo in blagor vernikov, do njegovih velikih uspehov' sta mu še pomagala njegova močna, izrazito duhovniška osebnost in prikupljiv ter uglajen nastop. Za svoje zadttge je bil g. dr. Cukala že v krški škofiji imenovan za kn. šk. duhovnega svetovalca, v mariborski škofiji je naglo napredoval do stolnega dekana, 1. 1920 je bil odlikovan z redom sv. Save III. razreda. Še sedaj, ob šest-desetletnici, je g. jubilant poln zdravja in moči. kar nas potrjuje v upanju, dn bo še dolgo let posvečal svoje lepe zmožnosti v prid Cerkvi in slovenskemu narodu. G. jubilantu, vzornemu duhovniku, zaslužnemu kulturnemu delavcu, dragemu duhovnemu sobratu. kličemo vsi njegovi znanci in prijatelji: Bog Vas ohrani še na mnoga letal — Trojčke so dobili v nedeljo, 27. novembra v Frfravovi gostilni v Kraščah pri Moravčah, ki obstoji že okrog 100 let. Krstili so jih na imena Franc, Marija in Katarina. Mladi ugledni botri so prinesli h krstnemu kamnu sv. Martina v Moravčah že nad 60 novorojenčkov. Bog jih živi z novorojenčki vred! — Slovenski niisal si marsikdo želi. Kar dobro ga pa nadomešča molitvenik Kristus kraljuj, ki ima v lepem novem prevodu popolno masno besedilo za vse nedelje in praznike in za vsak drug količkaj pomembnejši dan v cerkvenem letu. Še to prednost ima pred misaloin, da je obenem molitvenik in cerkvena ljudska pesmarica (145 pesmi z notami!). Ni ga bogočastnega dejanja — od molitve, preko daritve, zakramentov, do raznih pobožnosti — ki bi Ti novi molitvenik ne bil v njem s svojim globokim poukom izvrsten vodnik in bi Ti ne nudil zanj izbire najlepših molitev. Pri vsem tem se tesno naslanja na sv. pismo in liturgijo, pa daje vendar — brez pretirane čustvenosti — dovolj razmaha zasebni pobožnosti — odlika, zaradi katere zasluži, da pride v roke vsakega slovenske izobraženca. — Naroča se pri založniku: Škofijskem ordinariatu v Ljubljani; dobi pa se ludi jk> vseh boljših knjigarnah. Mobiloil Arcfic Miklavž pravi: Še danes moram nakupili za darove: Blago za inoške suknje - štucnrje, mareuuo duble, palmaston, avto-loden, Hubertuspri manufakturni trgovini JANKO ČESNIK, Ljubljana Lingarjeva — Nezgoda šolarja zaradi neprevidnosti. Grdo navado imajo otroci, da se po cestah obešajo na vozove in se tako izpostavljajo nesrečam. Tako se je tudi 8 letni učenec ljudske šole A. na poti iz Rakičana v Mursko Soboto obesil na voz, da bi se zastonj popeljal po cesti. Po neprevidnosti pa mu je zašia noga med kolo, ki mu jo je zdrobilo. Odpeljali so ga takoj v Mursko Soboto v bolnišnico, kjer se trudijo, da mu ohranijo nogo. Volite, volite! Liitz-pečf, tovarna Ljubljana VIL Tel. 32-52 — Lepe božične razglednice je založila Prosvetna zveza v Ljubljani. Ena nam predstavlja sv. Tri kralje, kako polagajo darila božjemu Detetu. To lepci sliko je naslikal Janez Šubic. Prosvetna zevza se je s tem oddolžila spominu tako odličnega slikarja, kakor je bil Janez Šubic. Druga slika nam predstavlja božje Dete na zemeljski obli, v siju božične zvezde. Naslikala jo je gdčna. Gra-fenauerjeva. Cena razglednicam je le 1 din, kljub temu, da so izšle v večbarvnem tisku. Tisk je preskrbela Jugoslo.vanska tiskarna. Naročite jih pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemile zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. — Opozorilo zdravnikom. Razpisano je 11 zdravniških služb (za špecijaliste in nešpecijaliste) na ozemlju drinske banovine. Podrobne informacije se dobe v Zdraviliški zbornici v Ljubljani. — Poziv nesamostojnim zohntchnikom. Pozivamo vse nesamostojne zohotehnike, ki so vstopili v poklic pred letom 1930, da se gotovo udeleže sestanka, ki ho v petek 2. decembra oh 8 zvečer v mali dvorani Delavske zbornice. — Društvo nesamostojnih zobotehnikov za dravsko banovino. {Kaj podari? Dami — eleganten plašč in obleko, gospodu — dobro zimsko suknjo. Svetujemo Vam, podarite praktično in pocenil ■GukiČ, pri Grimosfovfu Istočasno so uspela prizadevanja tukajšnjo zdravstvene oblasti, da bi se v Slovenjem Gradcu otvoril celoten Zdravstveni dom, ki je za te, v higienskem in socialnem oziru tako zanemarjene kraje, res nujno potreben. Popolno sodelovanje zasebne iniciative, združene s prizadevanji javne higienske službe, je privedlo do lega, da sta se obe akci ji lepo združili in da bo mogoče 4. decembra odpreti v Slovenjem Gradcu celoten Zdravstveni dom s Protituberku-loznim dispanzerjem ter oddelki: dečji dispanzer, šolska poliklinika in posvetovalnica za matere. Je to najlepši primer, kako je mogoče s složnim sodelovanjem zasebne iniciative in javne oblasti doseči zaželeni in potrebni cilj, ki naj bo čim izdatnejša in popolnejša pomoč revnemu prebivalstvu. Edino tej složni delovni skupnosti je uspelo, da je v razmeroma tako kratkem času bilo omogočeno v Slovenjem Gradcu uresničenje tako važnih zdravstvenih ustauov. Novo zavetišča za dijake im « •iii|h .ii/n m*. Ljubljana, 30. nov. Mrzli in mokri dnevi so nas zopet spomnili tistih dijakov, ki, morajo z vlakom v šolo, pa izgubijo toliko časa s čakanjem ha postaji ali na ulicah. Njihovo telesno in dušno zdravje je v nevarnosti. Društvo »Doin in šola na bežigrajski gimnaziji je z velikodušno podporo banske uprave poskrbelo za take svoje dijake, ki jih je čez 200. V lokalu za novo Mavričevo hišo v Terste-njakovi hiši je po posredovanju g. župnika Za-krajška moglo odpreti zavetišče za svoje dijake, v katerem se v opoldanskih urah na toplem in pod vestnim nadzorstvom zbirajo tisti dijaki, ki so sicer tavali kakor zgubljeni okrog. Vsi, ki zavetišče obiskujejo, so iz srca hvaležni njim, ki so jim do njega pomagali, saj morejo tako že v Ljubljani spisati naloge za bodoči dan, obenem pa se še učiti ali se tudi razvedriti po šolski utrujenosti. Zelo pa bi bili veseli, če bi se jih kdo spomnil z lepimi ilustriranimi listi ali primernimi zabavnimi igrami. Upamo, da bodo vsi, ki so doslej pokazali toliko razumevanja za to prepotrebno socialno ustanovo, ki se je že izvrstno izkazala, tudi v nadalje ostali zvesti pomočniki potrebnega dijaštva. »Dom in šola« na III. realni gimnaziji je imelo v ponedeljek, 28. t. tu. svoj prvi letošnji roditeljski sestanek, ki se ga je udeležilo toliko staršev, da so bili celo vsi prostori okoli prostorne risalnice popolnoma zasedeni. Sicer pa so bili številni udeleženci s sestankom zelo zadovoljni. Gimnazijski ravnatelj g. K. Hočevar je imel zelo uspelo predavanje o pomoči, ki naj jo slarši nudijo dijakom pri učenju, iti še posebej o važnem vprašanju inštruktorjev. Predavanje je bilo polno praktičnih nasvetov o predmetu, ki je vsem staršem zelo blizu. Naravno je bilo, da se je po referatu razvil tudi živahen razgovor. Poleg prvega predavanja je bil na sporedu šo važen govor predsednika društva g. prof. Stopa r ja o vplivu šporla na dijake. Predavanje pa nikakor ni izzvenelo odklonilno, marveč je nasprotno hotelo poudariti, kako naj bi se pozitivne strani športa, predvsem njegova vzgoja, k tekmovanju, izrabile tudi pri šolskem delu. — Starši želijo, da bi se podobni stiki med domom in šolo večkrat omogočili. — Kontroliran med z zaščitnim znakom »Medved« je zajamčeno pristen, brezhiben in zdravilen. Nudi vatli ga edino Drušloena čebelama, zaloga čebelarskih potrebščin, medu in voska, Ljubljana, Tyrševa 21. — V Službenem listu kraljevske hanske uprave dravske banovine od 30. novembra t. 1. je objavljena Državna kandidatna lista dr. Milana Stojadinoviča (za dravsko banovino)«, dalje »Državna kandidatna lista Dimitrija V. Ljotiča (za dravsko banovino)«, Državna kandidatna lista dr. Vladi-mirja Mačka (za dravsko banovino)« in »Razglas državnega odbora o spremembah in popravkih v razporedu volišč in predsednikov volivnih odborov za volitev narodnih poslancev v dravski banovini-. — Opozorilo. Po bivšem Štajerskem, morda tudi po Kranjskem, nabira nekdo proti plačilli učenke za razne tečaje dr. Krekove gospodinjske šole. Vodstvo šole ne ve nič o leh tečpjih in tudi ni nikogar pooblastilo za kakršnokoli nabiranje priglašeni«. — Kovinarji, pa litrli obratovodje mehaničnih delavnic, najdejo odgovore na vsa pereča vpraša-, nja sodobnega varjenja, letanja, rezanja in segrevanja kovin v strokovni knjigi ing. Kneza: »Acetl-len in kisik v kovinarstvu«. Knjiga, ki vsebuje c Marijansko akademijo priredi celjsko katoliško dijaštvo na praznik Brezmadežne dne 8. decembra ob pol 4 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice. c češčenje presv. Rešnjega Telesa bo v sobolo v kapelici Mestnega zavetišča v Medlogu. v mestni opatijaki cerkvi pa v nedeljo in ponedeljek. c Skupno sv. obhajilo apostolstva mož bo v nedeljo pri sv. maši ob 7. Priznano lepa trajna ondulacija z vodno itd. samo 50 dinarjevl Pariška in dunajska diploma? Cene za dame in gospode zelo znižana. R. GROBELN3K - CELJE GLAVNI TRG in poleg HOTELA EVROPE. c Ob 70 letnici g. prof. Antona Cestnika, predsednika Ljudske posojilnice, jo bila v sejni dvorani palače slavnostna seja. Tu so presenetili svojega dolgoletnega predsednika g. prof Cestnika vsi člani liačclslva, da mu čestitajo. Prišli so tudi uradniki, da izrečejo svojemu šefu ob njegovi 70 letnici iskrene častitko. Podpredsednik veletrgo-vec g. Jagodič Josip je imel lep govor. V imenu uradništva je čestital g. profesorju ravnatelj g. Jerič Franc. Vsi so ntu izročili krasen šopek z rdečimi nageljni v vazi. K čestitkam se pridružuje vsa celjska javnost z željo, da Bog ohrani našega g. profesorja še dolgo leti c. Letošnji Andrejev sejem v Celju je bil izredno dobro obiskan. Letošnji sejem jo /e 405. Sejem sv. Andreja je bil namreč dovoljen 8. novembra 1533. c. V celjski bolnišnici je umrla 49 letna posestnica Petkovnik Terezija iz Brezja pri Mozirju. Naj v miru počival Božično iznenadenje v frizerskem salonu FRAILE - Kralja Petra cesta Garantirane trajne kodre — 40 din. Praška — dunajska — pariška diploma. Prodajam in posojujem lasulje. c Iz maščevanja je za žgal. Čevljarski mojster Plevčak .Josip na Kralja Petra cesti v Celju je dobival zadnje čase grozilna pisma, v katerih mu je nekdo grozil, da mu ho zažgal vse, če ne odpusti s 1. vse pomočnike. G. Plevčak se za ta grozilna pisma ni zmenil. V nedeljo pa je opazila služkinja, da se kadi v drvarnici. Takoj jo hitela pogledat. Žagovina je tlela in iskre so že vnele ludi smeti, vendar se ogenj ni mogel razširili, ker je drvarnica v preveč zaprtih prostorih. Plevčak je zadevo prijavil policiji. Ta je aretirala tri pomočnike, dokler ni eden od njih, 22 letni K. F. iz Čreta, priznal, da je on lo storil iz maščevanja. Izročili so ga okrožnemu sodišču. Vojnik pri Celju Župnijska knjižnica je odprta vsako nedeljo po rani in deseti maši. Je dobro založena tudi s priznanimi novejšimi knjigami. »Vojniški zvon«, glasilo naše fare. Prihodnja številka izide še pred božičem. Naročniki v fari jo dobo pri zaupnikih. Okrog 50 delavcev so na novo zaposlili zadnji čas pri gradnji ceste Bezovira-Ljubečna. Sedaj je zaposlenih skupno 112 delavcev. m r rm 5PPE3T T— PROTI ZMRZEVANJU V HLADILNIKU/ /Navodilo za mešanje, potrjeno s sirokovnim mnenjem fizikalno-kemičnega Jns-fituta t/ ZagreOu , pri preprodajalcih.. Brežice Pri nas vlada veliko zanimanje za radio. Da si morejo interesenti aparate ogledali in preizkusili, je naša največja domača Ivrdka »RADIO«, dr. z o. z. iz Ljubljane, Miklošičeva cesta 7. priredila v hotelu »A d a m u s« veliko razstavo radio aparatov. Razstavo vodi g. Guček Ivan. Cenj. občinstvo vabimo, da to razstavo obišče. Kdor se zanima za nakup radio aparata, naj se obrne z zaupanjem na to našo domačo tvrdko. Kranjska gora Kat. prosv. društvo priredi s svoiim odsekom in krožkom drevi akademijo za 201etniro in praznik zedinjenja Jugoslavije, Pevsko in glasbeno društvo »Cecilija«, ki je zelo agilno, pa sodeluje. Zadnje se pripravlja šn na Miklavžev večer. 1'red svojim godom, listi dan popoldne, nastopi Miklavž ludi v šoli in obdaruje revne otroke z obleko iz prispevkov leloviščarjcv in drugih dobrih src. Ljubljanske novice Sljajtn film Italijanska produkcija l FIlm. ki Ja bil odlikovan na madnaiodnl filmski razstavi na Udu pri lanttkah1 ■■ a. m, Dobra in zelo napeta vsebina, očarljivi naravni CjKotll Q|| posnetki, ogorčene borbe v Sahari in v srcu ne- Predstave danes ob 15., 17., 19. in '21. uri Prodllne Afrlke- KINO UNION I lufri (dBTett Z. t. m.) predvaiamounrooram nepremično jadnilkrat ob IG., lB.lnZI.urll t«i«fow aa-ai_ l Proslavo 20-letnice Jugoslavije 1. decembra v Ljubljani bodo lahko poslušali po vsej Sloveniji in tudi po vsem svetu, ker bo ljubljanska radio oddajna postaja pričela ob 18.30 oddajati poročila s slavnostnega sprevoda, ko se ustavi pred magistratom in govori z balkona župan dr. Juro Adle-šič ter po govoru položi pred spomenik kralja Petra 1. Velikega Osvoboditelja venec v imenu mesta Ljubljane kot glavnega mesta vsg Slovenije Na slavnostnem prostoru pred magistratom bodo nameščeni tudi zvočniki, da bo ljubljansko prebivalstvo lahko slišalo tudi vso slavnostno sojo mestnega sveta. Slavnostno sejo ob 17 otvori Davorina Jenka uvertura »Kosovo*, za njo je slavnostni govor župana dr. Jura AdelšlČa, dnevni red pa zaključi narodna himna. Muzikalni okvir slavnostne seje preskrbi železničarsko glasbeno društvo »Sloga« pod osebnim vodstvom kapelnika, mestnega svetnika Heriberta Svelela Častitljiva mestna hiša ljubljanska bo prvič okrašena z jubilejno preprogo, ki bo Ljubljano trajno spominjala na letošnjo obletnico osvoboditve in zedinjenja našega naroda. Na preprogi prepleta slovansko lipo in slovenske nageljne bršljan, znamenje kmečkih upornikov, zelenih kadrov in pristašev majske deklaracije, ki je naš narod vnela za svobodo in zedinjenje Sredino preproge krasi ljubljanski grb z letnico »MCMXXXVIII« 20-letnice Jugoslavije. Krasno perzijsko preprogo je po načrtih mestnega inž. arh. Bori in Kobeta stkala tkalnica orientalskih preprog »Meka« v Subotici prav odlično. Dovolite, da Vas poselimo v Vašem d o iti u ? Na Cine Kodak 8 kinoprojekcijskem aparatu nas imate za mat denar vedno doma I — Zahtevajte cenik v Drogerlji BHEBOHIC, LJUBIM, Prešernova 5 1 Slavnostna občinska seja. Danes ob petih popoldne bo v veliki sejni dvorani mestnega magistrata slavnostna seja občinskega sveta v proslavo 20 letnice zedinjenja in ustanovitve naše kraljevine Po slavnostni seji 6e občinski svet udeleži obhoda po mestu. 1 Prosvetna zveza v Ljubljani vabi na slavnostno prireditev, ki bo 2 decembra ob 8 zvečer v beli dvorani hotela Uniona. Prireditev je mišljena kot proslava praznika zedinjenja. Spored: 1. Slovenec sem, poje moški kvartet; 2. Župančič: Duma (odlomek recitira g. akad Roger); 3. Komur mar, poje kvartet; 4. Predavanje dr. Ivo Česnika: Nacionalna in mednarodna usoda Slovencev in Slovenije; 5. Državna himna, poje kvartet. Na ta prosvetni večer zopet toplo vabimo vse one, ki se zanimajo za naš narodno obrambni problem. Članstvo Slovenske straže. Sedejeve družine posebno dobrodošlo. Predprodaja vstopnic Prosvetna zveza, Miklošičeva cesta 7. 1 Odbor FO sv. Peter poziva svoje člane, da se udeleže slavnostnega obhoda na dan 1. decembra zvečer. V ta namen se zberemo pred šempetr-skim župniščem ob 17 in sicer v civilu in z znaki. 1 Združenje bivših mornarjev poziva svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži manifestacij-skega obhoda. Zbirališče na Vodnikovem trgu ob 17.30. 1 Prosvetno društvo Trnovo poziva vse člane in članice, da se udeleže drevi ob pol 6 slavnostnega sprevoda vsi polnoštevilno. Zbirališče je na Vodnikovem trgu ob 5, kjer se uvrstimo za Prosvetno zvezo. — Odbor. 1 Rezervne oficirje vabimo, da se udeleže v čim večjem številu slavnostnega sprevoda v proslavo 20 letnice zedinjenja. Zbirališče točno ob 17.30 na Vodnikovem trgu ob Jugoslovanski knjigarni. Pododbor Združenja rezervnih oficirjev — Ljubljana. 1. decembra razstavo pri A. Slnhovec nas!. K. Soss Mestni tra 18. 1 Celonočno fešfenje presv. Zakramenta v stolnici se prične drevi po skupni molitveni uri. Iz knjige Večna molitev se bo opravljala vsako nočno uro 21. ura: Za sveti adventni čas. Pridite, molimo! 1 Ban dr. Natlačen na Jakčevi razstavi. Te dni si je ogledal Jakčevo razstavo v Jakopičevem paviljonu ban dr. Marko Natlačen, ki ga je spremljal prelat univ. prof. dr. Slavič. Ban je kupil veliko sliko Ljubljane. Danes )e zadnji dan te razstave, ki se drevi nepreklicno zaključi. 1 Društvo »Naša skrinja« prične sedaj ob 20-letnici Jugoslavije izdajati redni tromesečnik »Naše noše, naše dečve, naši domovi, naši športniki«. Revija pride v promet prihodnji teden. 1 Vsem Hrvatom in Slovencem, spoštovalcem pok. dr. Ante Trumbiča. V petek, dne 2. decembra ob 7 zjutraj bo v frančiškanski cerkvi sv. maša zadušnica za pokoj duše umrlega hrvatskega narodnega zastopnika in prvoboritelja za osvoboje-nje svojega naroda g. dr. Antona Trumbiča. Vabijo se vsi Hrvati v Ljubljani in Slovenci, spoštovale! velikega pokojnika, da se polnoštevilno udeleže maše zadušnice. — Istočasno se zahvaljujemo vsem Hrvatom in Slovencem, ki so s svojimi prispevki omogočili nakup in položitev krasnega venca na krsto velikega pokojnika — Pripravljalni odbor. 1 Otroci, prosite svoje ljube mamice, da pojdejo z varni k vsakoletni obdaritvi v belo dvorano (hotela) Uniona v ponedeljek, dne 5. t. m. ob pol 5. Naročila sprejema »Kršč. žensko društvo« istega dne od 11—14 v beli dvorani Uniona. 1 Sv. Miklavž v Drami. Sv. Miklavž je sporočil, da bo prišel letos s svojim lepim in velikim spremstvom dvakrat v naše dramsko gledališče. Obiskal bo v nedeljo, dne 4. t. m. popoldne predstavo »Sncgulčice«, da pozdravi vse navzoče. Daril v nedeljo še ne bo delil V ponedeljek, dne 5. t. m. popoldne ob 16 pa pride, da obdari vse male in odrasle. Darila bo delil na odru. Po podaritvi v gledališču bo obiskal tudi posamezne družine. Kdor želi, da ga sv. Miklavž obišče na domu, naj blagovoli to sporočiti g. Edvardu Gregorinu, članu Drame. Darila za obisk v gledališču sprejema vratar drame v ponedeljek, 5. t. m. dopoldne, pa tudi že v nedelja Kdor želi, da bi sv. Miklavž nagovoril obdarovance posebej na odru, naj 6e blagovolili zglasiti pri g. Gregorinu v nedeljo, 4. t, m. med 11—12 v dramskem gledališču. I Primerna knjižna darila za Miklavža in božič dobite v knjigarni Akademske založbe (Šelen-burgova 4, palača Croatia. dvorišče). I Trgovine bodo na Miklavževo nedeljo, dne 4. decembra t. 1., ves dan odprte. Kupujoče občinstvo izven Ljubljane lahko izkoristi za primeren nakup Miklavževih daril ugodnost polovične vožnje. — Združenje trgovcev. 1 Sveti Miklavž nas je že obiskal, da bo letos nakupil bonbone, bonboniere, južno sadje, likerje, Vermouth, itd. pri nas. Fr. Kham, Kongresni trg 8. 1 Zahvala. Vsem, ki so počastili spomin blago-pokojne predsednice ruskega rdečega križa gospe Terezine Mihajlovne Jenko z darovi v dobrodelne namene ruskemu rdečemu križu, izrekam tem potom najtoplejšo zahvalo. 10 let podpira ruski rdeči križ najbednejše, bolnike in otroke. Vedno težja je ta pomoč. Usihajo viri, naj ne usahne ljubezen do bližnjega, do brata! — Predsednica dr. med. E. Jenko-Groyer. 1 Za mestne reveže je darovala tvrdka Franjo Novak & Komp. na Kongresnem trgu 15 500 din iz odobravanja, ker je mestna občina pripravila ljubljanskim revežem v stari cukrarni toplo zavetišče z vso brezplačno oskrbo, da tako popolnoma odpravi že skrajno nadležno beračenje. Velikodušnemu darovalcu se mestno poglavrstvo naj-iskreneje zahvaljuje z željo, da ugledni ljubljanski trgovec dobi čim več posnemalcev. 1 Namočene polenovke vsak petek v gostilni pri »Bobenčku«. 1 Gostilna Martine Zg. Šiška. Miklavž pride v nedeljo zvečer! Priporočite mu svoje drage! 1 Kupujte vedno le zares priznano najboljše čajno maslo »Srne c«, katerega dobite že v vseh boljših trgovinah dnevno svežega! — Naša kvaliteta je naša reklama. 1 Razne tatvine v Ljubljani. Cirilu Logarju je bila v Strcliški ulici ukradena skoraj nova zimska suknia temnosive barve, vredna okoli 900 din. — Na Aleksandrovi cesti jc bila okradena perica Marija Aber iz Dobrunj. Nekdo ie zmaknil z njenega vozička cel zavoj perila vrednega 830 dip. Perilo je bilo last Alojzije Pišljernjeve, žene uradnika TPD. — V eni zadnjih noči je neznan tat vlomil v gostilno na Kavškovi ulici ter je ukradel Francu Kavčiču 300 din gotovine ter razne druge predmete, kakor brivski aparat itd. Kržič trpi 650 din škode. Gledališče Drama: 1. četrtek: Zaprto. — 2. petek: »La-bodka«. Red Četrtek. — 3. sobota: »Dobrudža 1916«. Premierski abonma. —- 4. nedelja: ob 15: »Snegulčira«. Mladinska predstava. Nastop sv. Miklavža. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20: »Brezov gaj«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — 5. ponedeljek: ob 16: Nastop sv. Miklavža in njegovega spremstva. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Opera: 1. četrtek: ob 15: »Ero z onega sveta«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — 2. petek: ob 15: »La Boheme«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. — Ob 20: »Roxy«. Opereta. Red B. — 3.sobota: »Na sinjem Jadranu«. Red A. — 4. nedelja: ob 15: »Poljub«. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Izven. — Ob 20: »Roxy«. Opereta. Izven. Prireditve in zabave Miklavžev večer Frančiškanske prosvete M. O. v frančiškanski dvorani v nedeljo, 4. dec. ob 5 pop., in v ponedeljek, 5 dec. ob 7. zvečer Obdaritev otrok bo v zvezi z novo naštudiranim igrokazom za mladino »Zlati orehi« od Milan3 Skrbinška v režiji avtorja samega. Igra se prelie v slavnostni nastop sv. Miklavža z vsem njegovim mogočnim spremstvom: angelski zbor, sv. Anton in Faust. Nastop Mefista 6 svojim peklenskim spremstvom ie seveda na Miklavževem večeru nujen, ki pa otrokom ne bo v strah in trepet, temveč samo v opomin. Sploh ie vsa prireditev zamišljena v prisrčni obliki Obdarovani bodo otroci in odrasli po vrstnem redu, kakor se bodo rezervirale vstopnice Sedeži od 10 dm navzdol v pisarni Pax et bonuin v frančiškanski pasaži, kjer oddaste naslove za darila in izrazite svoje želje. Člani z legitimacijami popust Bežigrad. Miklavž bo prišel v dvorano bežigrajske ljudske šole v ponedeljek 5. derembra ob 6 zvečer z vsem svojim spremstvom obdarit otroke in odrasle. Vse želje in naročila za darila sprejema dnevno cerkovnik župnije sv. Cirila in Metoda pri Sv. Krištofu. Miklavžev večer v Trnovskem prosvetnem domu priredi Prosvetno društvo v ponedeljek, 5. decembra ob 6 /večer za otroke, ob po! 9 za odrasle Darila, naročila sprejemamo v društvenem domu v nedeljo od 3 do 7 popoldne in v ponedeljek od 10 dalje. Prihodnji koncert v veliki filharmonifni dvorani bo v petek, dne 9. decembra zvečer. Ta dan bo nastopil najboljši ženski zbor v državi, ki nosi naslov »Žensko niuzičko udruženje — Novi Sad«. Zbor je že znan našemu koncertnemu občinstvu in je najboljši ženski zl>or v državi. Podrobnosti slede. Predavanja Vse članice KA iz Ljubljane vljudno vabimo na predavanje, ki bo 2. decembra ob tri četrt na 8 zvečer v uršulinskem samostanu. Predaval bo g. župnik Janko Cegnar o temi: »Kakšno bodi sodelovanje med župnikom in laiki KA v Ljubljani«. — Odbor. O sodobnem zdravljenfu jetike bo v torek, 6. decembra ob 18.15, pod okriljem Prirodoslovnega društva predaval g. primarij dr. Robert Neubauer. Predavanje ba v Mineraloški predavalnici. Naše dijaštvo Miklavževanje naših akademikov bo v petek 2. decembra ob 8 v dvorani Trgovskega doma. Najvljudneje vabimo tudi starešinstvo. Lekarne Nočno službo imajo: n četrtek: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič; o petek: dr. Piccoli, Tyrševa c; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gartus, Moste. Ni še prepozno! Še ima lepo izbero igrač, torbic, damskega in moškega perila, rokavic nogavic, — in vsega galanterijskega blaga po nizkih cenah tvrdka IVAN SAMEC - Ljubljana Haitnl trg 31. Maribor Akademija v proslavo 20 letnice Jugoslavije Maribor. 30 novembra. Nocojšnja akademija v Narodnem gledališču je bila veličasten uvod v proslavo narodnega praznika zedinjenja Gledališče menda še ni sprejelo v 6voje prostore tolikih množic, kakor nocoj. Saj je bilo razprodano že nekaj dni pred prireditvijo do zadnjega prostora Slovenske katoliške organizacije v Mariboru so lahko ponosne na svojo akademijo Množice, ki so nocoj najiolnile gledališče, 60 zgovoren dokaz, kako je cenjeno veliko delo teh organizacij, katerega opravljajo že 20 let v svobodnem slovenskem Mariboru Spored današnje akademije je bil izbran in pester, izvajati,je vseh točk pa je bilo na višku. Akademija se je Začela z državno hininb, ki jO je igrala vojaška godba. Češke proste vaje, ki so jih izvajali člani Fantovskega odseka z vso preciznostjo, so vzbudile splošno priznanje. Prav tako tudi simbolična vaja Dekliških krožkov. Višek telovadnih vaj pa je vsekakor predstavljal nastop vrste na bradlji, v kateri so zadivili vrhunski telovadci vzorne vrste ZFO. »Maribor«, ki je pod vodstvom dirigenta Jan. Ev. Gašparifa ob spremljali vojaške godbe in s solisti gdč. Igličevo in Avgustom Živkom izvajal Parmovo skladho »Povodni mož«, je bil navdušeno pozdravljen. Prav tako je zadovoljil tudi nastop Ljudskega odra. Miselno središče celotnega sporeda pa je tvoril govor predsednika Prosvetne zveze dr Jos. Hohnjeca, ki ga danes zaradi pomanjkanja prostora žal ne moremo objaviti. VELIKO IZBIRO BUM1A po najnižjih cenali dobite le v CESKEH MAGACINU _MAKIBUR, ULICA X OKTOBRA m Kuhinja Karitativne zveze odprta. Karita-tivna zveza v Mariboru odpre danes spet svojo pomožno kuhinjo na Aleksandrovi cesti 6, dvorišče. Karitativna zveza prosi Mariborčane, da to dobrodelno akcijo podprejo tudi letos. Naprošajo 6e trgovci, da bi z raznimi živili, špecerijo itd. i pomagali Karitativni zvezi. Kosilo se bo delilo od 11 do 13 in bo veljalo 2 din, kar se bo lahko plačalo tudi s kuponi. m Slovesna blagoslovitev novega zvona Matere Milosti v frančiškanski baziliki bo v nedeljo 4. t. m. Ob 8.50 bo prihod prevzvišenega lavan-tinskega škofa dr. Totnažiča, takoj nato posvetitev novega zvona Ob 9.30 škofova pridiga in ob 10 tiha sv. maša z zahvalno pesmijo. m Članom Zveze Maistrovih borcev. Pozivajo se vsi odseki, da se korporativno udeležijo domače proslave 20 letnice našega državnega zedinjenja. Za mariborske člane je obvezna udeležba pri splošni manifestaciji na Glavnem trgu danes ob 11.30. Naš prostor je pred Marijinim spomenikom. ^PffcBAClf S največja izbira v vseh velikostih, izredno nizke cene' plaŠČi J- PREAC, Glavni trg 13. m Mariborski umetniki razstavljajo. Dne 8. decembra bo otvorjena letošnja jesenska razstava mariborskih slikarskih umetnikov, na kateri bodo razstavili slikarji Kos, Jirak, Mušič in Kavčič. Razstava bo nameščena v beli Unionski dvorani. in Proces prof. Kožuh proti primariju dr. Čer-niču. Z ozirom na govorice, ki se širijo po Mariboru, češ da toži prof Kožuh primarija dr. Čer-niča zaradi žaljenja časti, nas prosi prof. Kožuh za ugotovitev, da ne toži on. ampak je tožbo vložilo državno tožilstvo v Mariboru proti primariju dr. černiču zaradi uvrede in klevete v smislu § 102. kaz. zak.. ker je s to tožbo g primarij dr. černič osumljen, da je razžalil prof. Kožuha glede njegovega uradnega poslovanja m »Evharistična ura« za može in fante bo drevi ob pol 8 v novi cerkvi Sv. Rešnjega Telesa. Pridiga, zborne molitve in petje. m Blaupnnkt in Radiono radioaparate dobite pri M. Ozvatič, Maribor, Cafova 1. m Prosvetno društvo na Pobrpžju priredi danes na narodni praznik ob 3 popoldne proslavo 20 letnice obstoja naše države z akademijo in zelo pestrim sporedom. m Miklavžev večer za otroke pripravlja Ljudski oder za ponedeljek 5. t. m. v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 m SSK Maraton poziva svoje članstvo, ki ni pri kaki drugi organizaciji, da 6e udeleži proslave državnega praznika. Zbirališče pred Zadružno go-sjiodarsko banko danes ob 11 m Zaupljiv mojster in nepošten pomočnik. Mizarski mojster Alojzij Verzel iz Vrbamove ulice je prijavil policiji, da mu je bilo od letošnjega poletja do sedaj ukradenih v raznih presledkih iz denarnice 5000 din. Verzel je skraja mislil, da mu jemlje denar njegova žena ter ga hrani. Šele zdaj je uvidel, da je njegov pomočnik zlorabljal zaupanje ter je vselej, kadar je pustil mojster suknjič z denarnico v delavnici, vzel iz nje večji znesek, katerega je potem delil z drugim pomočnikom in vajencem, da ga nista izdala. Gledalište Četrtek, 1. decembra, ob 15: »Divji lovec«. Za mestne reveže. - Ob 21: »Prevara«. Red D. Slavnostna predstava. Jesenice Najlepša izbira albumov, spominskih knjig, slikanic, nalivnih peres za Miklavževa darila v trgovini Krekovega doma. Kranj Podružnica »Slovenca« Kran| se je preselila iz lokalov Tiskovnega društva v svoj novi loikal pri vhodu na novi most čez Kokro. Vavta vas Banovina ima v načrtu napeljati elektriko v Dol. Toplice. Ker bo šel daljnovod skozi naše vasi, bomo deležni te dobrote tudi mi. Z deli se prične takoj spomladi, ko bo vreme z« to ugodno. Ljudje se splošno zanimajo za električno razsvetljavo in se je zelo vesele. Podlost brez primere. V naši fari je tfostilna, v kateri so pred nekaj tedni neki lahkomiselni mladi ljudje uganjali neumnosti in smešili ter oponašali sv, mašo Fant J. P. je rekel nazadnje, da bo dal še blagoslov, nakar je zlezel na peč, slekel hlače in pokazal »zadnjo«. Baje so se zanimali za to zadevo že orožniki, a ni sedaj nikakega odmeva. Prosimo, da oblast prizadete temeljito kaznuje, gostilničarju pa odvzame gostilniško dovoljenje za vselej. Če se v gostilni smeši na ta način, kar je nam sveto, je bolje, da je ni, ker tudi potrebna ni. Ta žalostni dogodek pa dovolj jasno priča, kakšne razmere bi nastopile pri nas, če bi prišli gotovi ljudje na krmilo. Takih surovosti ne počenjajo niti boljševiki v Rusiii. So pa ti nepridipravi pravi njih bratci, ker so popolnoma prežeti komunističnih misli. Ptuj Informacije glede naših listov, naročnine, oglasov itd. lahko dobite vsak dan pri našem zastopniku. akademiku Gunžerju Francu, v okrajnem tajništvu JRZ v Vseh svetnikov ulici 11 (poleg restavracije »Narodni dom) v Ptuju. Pisarna je odprta od 9—12. Miklavžev večer priredita Fantovski odsek in Dekliški krožek v Ptuju dne 4. decembra v Dijaškem domu. Popoldne ob 15 bo za naraščaj, mladce, mladenke in otroke, zvečer ob 20 pa za ostalo članstvo in prijatelje obeh društev z družabnim večerom. Darila za obojno obdaritev se sprejemajo do nedelje 4. decembra do 15 pri strežniku v Dijaškem domu. Prihova Smrtna žetev. V četrtek 24. nov. smo položili k večnemu počitku dobrega krščanskega moža in družinskega očeta Jožefa Bečana, gozdnega nadzornika v pok., ki je lepo preskrbel vse svoje otroke in jih vzgojil v dobrem krščanskem duhu. Ob odprtnm grobu se je poslovil od njega g. župnik in eden njegovih lovskih tovarišev. Naj počiva v miru sorodnikom pa naše sožalje! Sedaj ko postaja za nekatere bolj mrzlo politično ozračje, se tudi mački in drugi pritepenci oglašajo bliže naših voglov; pa naš »mačkovec« iz Kaceneka. ki ga pijemo v veselih uricah, ima popolnoma drug duh in okus. kakor tisti, ki ga smejo maloštevilni pristaši hrvatskega voditelja dr. Mačka v konjiškem okraju le od daleč gledati. Naša politika na listi JRZ je slovenska, in bomo volili čez dober teden vsi enotno kakor eden našega moža g. dr. Maksima Sevška. — Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdigovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Joseiove« grenke vode. zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. Ogl reg S br. 30474/35. Bizeljsko Pomoini odbor je prejel za po tod prizadete bl-zeljske vinogradnike še naslednje zneske: Ljudska posojilnica, Celje 2,ill din; Akcijska družba za kem. ind. v Ljubljani, I. Hutter 4 drug v Mariboru, I. Bonač, papirna industrija v Ljubljan' tn P&eničnik Miloš, trgovec v Celju po 200 din; I. Pinterič, trg. v Brežicah, dr. St. Cernelč, okr saa. ref. v Brežicah, Kemična tovarna Moste, dr J. In F. Tombak, Maribor in neimenovani iz Maribora po 1IK1 din; Mlslej Anton, trg. v Cel.lu, Pečnlk Joie, npok. Sol. upr. v Celju, Ko-rent Kristina, hotelirka v Brež.ieah in M. Lebar, uradnik v Brežicah po V) din; Mariborska tiskarna d. d. 3ročam, da se zavaruje pri tem domačem in koristnem zavodu. G r a d a c 97 v B. K., novembra 1938. FRANC PETRIC. Bančni upravitelj šefi tnjigovodja v p., z mnogoletno bančno in industrijsko prakso in znanjem slovenščine, srbohrvaščine, nemščine in francoščine, išče odgovarjajoče mesto v Ljubljani. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod 4H/1939 — 18704. Programi radio Ljubljana: Četrtk, I. decembra: n Napovedi, |>oročila — 9.15 Šolska proslava narodnega praznika (Bro/p.iselni učit. aliitur.; vodi g. Mirko Demšar) — 10.15 Prenos iz stolnice — 1(1,15 NnSe pesmi (plošče) — lit. 15 Koneert na klavirski harmoniki (g. Willy Znideršič) - llilu Tri pesmi, ena misel: Jugoslavija! (koncert Radijskega orkestra) — 1,1 Napovedi, poročila — 13.20 Kadilski šramol, vmes ploščo — 17 Iz vsolt krajev Jugoslavije, koncert Radijskega orkestra — IS Kr. Uotneo: S a ni o, prvi slovenski kralj, draina. Ivajnjo člani rad. igr. druž. — 1(1 Napovedi, poročila — 19.30 Nae. nra — ltl.50 Plošče — 2tl Ite/.ervirano zn prenos — 22 Napovedi, poročila — 22.15 I'o domače in 7,a ples (plošče). Petek, ?. decembra: 12 Cvetke iz miših logov in gajev (rloščo) — 12.15 Poročila — 1,1 Napovedi — 13.20 Slovanske uverture, igra Itadijski orkester -- 11 Napovedi — IS Ženska nra: Položaj naših porodnic, na dežel i (ga. Olga Clrahor) — 18.2 Bizot: Zbori iz oporo Oarmen (ploSfo) — is.ln Francoščina (g. dr. Stanko Lebenl — lil Napovedi, poročila — 19.30 Nae. ura — 19.51) Kotiček SITI: Mladina in planinstvo (g. Pivk F.) — :V| Zabavni koneort: hratn Goloba (dnet harmonik) 2H.I5 Itadijski orkester — 22 Napovedi, poročila — 22..T0 Angleške ploščo. Prispela nova pošiljka radio aparatov SflBfl HHPSCH MEDIATOR BLAUFUMHT /T Izbirajte med najboljšimi I ,,Tehnik" )os. BAN3AI Ljubljana, Miklošičeva 20. DrugI programi: Četrtek, I. decembra: Zagreb: 20 Belgrad — Sofija: 19.80 Beethovnov koneort — 1'artava: 19 Pisan koneert, 21 Vokalni knneerl, 22 Kvartet, 23 05 Poljska glasba — Trsi \lilan: 21 Orkestralni koneort. 22 Pihala Itim tiari: 17.15 Italijansko brazilski koncert. 21 Simfonični koneert — Dunaj: 19 Narodne balade, 20.10 Tirolski večer, 21.30 Nnridna in zabavna glasba — Der. lin: 20.10 Veselo melodije z berlinskih odrov • Petek. !. decembra: Zagreb: 20 Operni odlomki, 20.30 Zbor. 21 Turin — Sofija: 19 Mssonenijeva opora •Cavatleria rustioana« — iarkava: 21.1.', Filharmoničnl koneert — Trst-Milan• 17 Komorni koneort, 21 Simfonični koncert — Rim lian: 21 Opereta — Dnnnj: T'.b1 Pisan večer, 22.30 Haydnnve skladbo — Krinigshcrg: 20.10 Itinaldo Hinaldlnt, literarni večer, 21 Turin Novo, peneče sredstvo za negovanje zob v obSiki praška! Peneč zobni prašek PEBECO se bistveno razlikuje od vseh ostalih zobnih praškov, ki jih poznate. Vsebuje namreč PEBECIN, to je novo siedstvo za čiščenje in negovanje zob. ki se še doslej ni uporabljalo v nobenem zobnem prašku! Edino le peneč zobni prašek PEBECO vsebuje PEBECIN! — PEBECIN je vzrok, da zobni prašek PEBECO čisti zobe in ustno duplino hitro, temeljito in štedljivo. Ostanki jedi in tobaka izginejo takoj in zobje postanejo beli ter bleščeči! — Četudi peneč zobni prašek PEBECO ne vsebuje nikakega mila, vendar se peni. Pri uporabi se razvijajo fine pene, ki prodro med zobe in v vse kote ustne dupline ter jih čistijo, desinficirajo in osvežujejo. — /.obui prašek PEBECO nima okusa po kredi ali po milu, ampak nov, čislo svojstven in osvežujoč okus, ki zapusti po čiščenju zob prijeten občutek snežnosti in svežnsti. — Ni treba poudarjati, da vsebuje zobni prašek PEBECO samo take sestavine, ki so zobem neškodljivi. Beiersdorf-Maribor. ©tooiifev. Cenj. občinstvu naznaniam, da sem z današnjim dnem na novo oivoril hitmo m trgovino z mešanim blagom na PObreZiU nrl Mor boru, Stanko Vrazova ul. 16. Lastna vina in mrzla jedila vedno na razpolago. Za obilen obisk se priporoča Vilho Rozman 'Uudi izbirčni okus | Novi vzorci nove barve ugodne cene I lahko zadovolji velika izbira naših novih vzorcev damskega in moškega blaga za zimo R. miKLHUC - „prl Škofu" Trgovina, kjer se kupuje z zaupan!etn Ustanovljeno leta 1869 LJUBLJANA Lingarjeva ulica — Pred škofijo Zahtevajte povsod „SLOVENCA" Podružnica „SLOVENCA" je na Miklošičevi cesti št. 5 R. Willmann. strojno podjetje Ljubljana, Slomškova 3 Izvrtanje parnih valjev (cilirdrov) s specijalnim orodjem na licu mesta Dobava nadomestnih delov, batov, batnih drogov in obročev, popravilo parnih strojev in lokomobil Opozorilo! Opozarjajo se gg. trgovci ln ostale tvrdke, da Alojzij Mlhelln, rojen 1891. pristojen na BIzeljsko, ni pooblaščen, da dela kot nas zastopnik. Obrtničkn tlskara, Zagreb. (o) IEEEO Radio aparati Loewe, Minerva, Graetzor In Mende. Božični prazniki bodo mnogo lepši ln milejši, če se boste rado-vali ob zvoku enega teli radio aparatov. Kleindienst & Posch Maribor, Aleksandrova 44 V novembru Ie pristopilo novih zavarovancev! * t Radi izredno velikega navala rojstnih letnikov 1859, 1864, 1869,1874,1879,1884,1889, 1894,1899,1904,1909,1914, 1919, 1924, 1929, - ki si hočejo v zadnjem trenutku zagotoviti ugodnost višje zavarovalne vsote, smo prisiljeni podaljšati rok za sprejem teh letnikov dO 10. decembra 1938. LjuEsflana, Palača Vzajemne zavarovalnice Merita, 8 lise von Stachs 58 Poslanci h Voghere Kulturno zgodovinski roman iz protestantsko dobo. Poslovenil Irr. Omerza. Ko se jc približalo jutro — sončno jutro, ki je prisijalo iz mraka, dasi nedelja, vendar soparno, kot noč, iz katere je prišel, je vstal Benjamin s postelje, vedno še težko dihajoč, vendar z odločnim izrazom na resnem obrazu. S predse iztegnjenimi rokami je stopil h klc-čalniku, ki jc ostal v so.bici še iz katoliškega časa in so se zdaj njegovi obrisi tolažilno odražali v pusti sivini mraka. Preden je pokleknil, jc objel Benjamin za hip z obema rokama klečalnik, — premišljujoč, zakaj pač nc potrebuje novi čas takega inventarja v svojih hišah, zakaj je zaprl svoje cerkve hrepenečemu molilcu, ki hoče ubežati šumu dneva in na tihem kraju vpričo Boga sklonili in dvigniti glavo. Ali ni takih molilcev v novem času? Ko je 6oncc popolno,ma vzšlo, sc jc prikradel Benjamin iz sobe, se splazil z lahnimi koraki skozi hišo in vrt in ušel na prosto cesto, nc da bi ga poklicala Margareta aH Martin. Oba sta slišala njegov beg, obema je zastala sapa v nedoločenem strahu, toda oba sla spoštovala njegovo voljo. Ko so se zaprla vrtna vrata za Benjaminom, je skočil Martin iz postelje in vstopil pri materi, ki mu je iztegnila roke nasproti in ga s skrbjo nagovorila: »Martin, pojdi za njim! Včerajšnja večerna ura je bila prelepa, kot da bi mogla trajati, — zdaj odhaja tja in bo javno priznal svojo vero.« Martina je presenetil preroški materin glas, poučil ga je pa in prepričal. Sto strašnih predstav je prihrumelo nadenj in ga pretreslo. Odhitel te nazaj v sobo, da se obleče in nemudoma izvrši Margaretin ukaz. Ni mu bilo treba mnogo hoditi po cesti k mestu, ko je zapazil očeta in od daleč uganil njegovo namero. Benjamin se ie ustavil pri portalu grajske cerkve in zapisal neki stavek, ki ga Martin ni mogel razbrati, z belo kredo na vrata, se nato obrnil in menda čakal nedeljskih molilcev. Tedaj sc Martin ni več pomišljal, ampak je stopil k očetu. Še je manjkalo nekako četrt ure do prve napovedane pridige, še je bila ccsta prazna ljudi razen ene radovedne straže, ki je režeč se škilila tja, — še je mogel odsvetovati poslancu iz Vo.ghere besno namero, da ujame Wittenbcržane pred cerkvenimi vrati in jih pozove, naj gredo vase in sc vrnejo v naročje materinske cerkve; kajti kakšno drugo poročilo naj bi bil prinesel Benjamin od onstran Alp? »Oče,« pravi Martin tiho in proseče, ko stopi tik k Benjaminu, »pri vsem, kar nam jc sveto, te rotim, da greš z menoj domov.« »Pri vsem, kar nam je sveto,« ponovi Benjamin glasno in vsiljivo, nc da bi odmaknil vroči pogled od oblakov in ga obrnil k Martinu, »te rotim, sin moj, da greš z menoj domov.« S tem ie izgovoril Benjamin besedo, ki jo jc Martin pričakoval in sc je bal in na katero ni mogel takoj najti pravega odgovora. Kakor se je namreč goreče in nespremenljivo zaprisegel za junaka, katerega ime nosi, kakor je vedel jasno kot beli dan, da nc more za nobena ceno na svetu iti za očetom po njegovi poti, mu jc vendar branila otroška ljubezen, ki mu je tuje in čudovita nežno brstela iz srca, da bi nastopil proti Beniaminu kot nasprotnik, ko odločen lutrski kristjan in mož. Zmedeno gleda k tlom in nc ve ničesar boljšega kot govoriti a Margareti. »Mati čaka nate,« pravi, ko komaj dvigne oči k Benjaminu, — »skrbi jo, da bi tc moglo zadeti kaj hudega.« Benjamin odvrne Martinovemu boječemu pogledu z žarečim. »Po,tem ji prepovedujem,« vzklikne z drgeta-jočim glasom, »da bi še nadalje skrbela zame. Eden skrbi zame, ki sem se mu izročil, — Jezus Kristus. »Tukai,« — pri tem pokaže napis na cerkvenih vratih — »to je moje vprašanje na tebe, na mene samega, na vsakega, ki ga doseže moj glas: ,2cliš li biti človek? Ali voliš biti kristjan? Kaj hočeš biti?'« »Ali nisem eno in drugo hkratu?« vpraša Martin odkrito začuden. »Danes,« odvrne Benjamin, »ko krasi vencc nedolžnosti pomlad tvojih dni, danes si resnično lahko človek in kristjan hkratu. Margareta pa, tvo ja mati, nc more človeško in krščanska hkratu skr beti, in jaz, tvoj oče, ne morem človeško in kr ščansko hkratu ljubiti. Pride ura, ko gre človeku Kristusov meč skozi duša, — mesijanski meč, ki razcepi pred našimi očmi Boga od stvarstva, odtrga tudi neumrljivo od ustvarjenega. Bodi človek in ne hoti pustiti razccpa z njegovo ostro bolečino: potem ne boš lahko ostal podoba božja, nc boš lahko nesel neskremžcncga obraza pred večnega sodnika. Lahko te bo objela sirenska roka narave in te potegnila v brezaanjo nepojmliivost. Bodi kristjan in pusti ostro bolečino razcepa: potem bo tvoje božanstvo sicer počasi, to.da nevzdržno vstajalo iz temnega studenca krvi k bogo-podobni glavi, toda v bolečinah, v dnevnih bolečinah; kajti samo svetnik more pač onstran razccpa, že na zemlji hoditi v blaženi edinosti z Bogom . . .« Sele zdaj zapazi Benjamin, da sc ie zbralo že precejšno število vvittcnbcrških zgodnjih molivcev pri njem v polkrogu, ki ga zapira zid. Eni ga poslušajo začudeno in radovedno, drugi pa nejevoljno, V začetku so radovedneži brzdali nejevojjneže, ko niso nc eni ne drugi prav razumeli, kam meri menih z besedami. Ko jc pa izgovoril Benjamin besedo ,svetnik', je bilo jasno, da napada lutrstvo. Neki študentek, ki mu je začel poganjati mah, drzi.o zakliče: »Čujte, čujte, papežnik nas hoče narediti za svetnike!« »No.čem vas narediti za svetnike, meščani wit-tenberški,« pravi Benjamin z močno donečim glasom, »ampak povabiti vas hočem, da pustite človečnost in zamenjate zanjo krščanstvo.« »Ali nismo kristjani? Smo mar pogani, psi ali svinje?« odmeva jezna iz množice. Toda še enkrat jih je mogel Benjamin pripraviti, da so poslušali. »Danes sle ljudje in kristjani hkratu,« zakliče, »toda Bog mora popustiti, kjer raste človek v lastno čast; varujte sc pred svojo rastjo in ne zaničujte pojstave Kristusove!« »Postava, postava!« Zamašite vendar smrdljivemu menihu gobec!« (Lutrov izraz v Witenbergu l. 1522.) »Kaj nas briga tvoja zlagana postava!« »Živi naj svoboda!« »Živi naj svoboda doktorja Martina Lutra!« Medtem ko tako naraščaja glasovi nejevolje vedno močneje in gosteje okrog Benjamina, prileti čez glave sprednjih, ki sc kričč razpršijo, težek, dobro namerjen kamen, zadene Benjamina na levo sence, da se menih brez glasu zgrudi sinu v naročje, kjer mu zginejo čuti. Ka sc prebudi se znajde v majhnem pmstoru starega avguštinskega samostana, ki so ga žc za menihov uporabljali kot zapor. V njem naj bi torej plačal Benjamin prvi poskus poučiti Wittcnberžane. Tuja, trda roka — poklicali so brivca — se ukvarja s tem, da obveže menihu iz Voghere glavo. Martin stoji z zaskrbljeno sklonjenim čelom, s sočutno vprašujočimi pogledi ob očetu. Ko spozna Benjamin okolico, še enkrat zapre oči in poteza bolestne vdanosti sc začrta na bledem obrazu. Kako drugače si jc zasanial, da sc bo zbudil, ko ga je zadel kameni Svetovno znane HOHNER harmonike vseh vrst v zalogi. Brezplačen katalog. Godbeni instrumenti: Vijoline, citre, gitare, mandoline, tamburice. Godbena šola samo v speciialni trgovini nluzikalij O. PERC MARIBOR Gosposka ulica št. 34. Za Miklavža! Železnice, lutke, živali, vozički in drugo pri F. M. SCHMITT Pred škofijo 2 Llngarjeva ul. 4 Stritarjeva ul. 1 \UEsm Tricevni radio aparat prodam za 400 din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Nujno« 18.602. (i) Spalnice, jedilnice kupite najugodneje pri Andrej Kregar pri kolodvoru št. Vid Vižmarje. 2.500 din potrebujete da doma zasluzite mesečno 1000 dinarjev. Pišite: »A NO S«, Maribor, Orožnova, (z) Mati oglasi V malih oelnslh velja vsaka beseda 1 din: Jenltovanjskl Oirlasl 2 din Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek in ma'1 oslas 15 din. • Mali oirlasl se plačujejo takoj prt naročilu. • Prt oglasih rcklamnee« značaja se računa enokolonska. 3 nun visoka petltna vrstica po 3 din - Zn pismene odeovore glede tnalih oglasov treba priložiti znamko. Pekovskega pomočnika Dekle z dežele t želi dobiti službo k otrokom ali pri manjši družini v mestu. Starost 30 let. Naslov v upravi »SI.« pod št. 18699. Urarskega pomočnika takoj sprejme Jakob Mu lavec, urar, Kralja Petra trg 1. Maribor. (b) Kovinotiskarja (drukera) takoj sprejme v stalno službo Metalulcs, Subotlca, Sudarevičeva 84 Dekle vajeno kuhe in vseh gospodinjskih delL sprejme Mehle, Tržič. CD kl zna dobro delati kaj zerice, sprejme Preskar Anton, Beograd^ Krunska ulica 29. ' (b) I Pohištvo Jedilnico 1 hrastov les, masivno, poceni prodam. - Dolenjska cesta SI, Rudnik. (š) Salon garnitura: zofa in štirje fotelji, ena kletka, velika, za papige, stojalo za k peči Itd. — se zaradi pomanjkanja prostora ugodno proda. Ogleda se samo dopoldne. Stari trg 2-II., desno, (š) Trgovska hiša tik železnice in banovin-ske ceste naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18.498. (p) Več stavbnih parcel naprodaj v bližini kolodvora št. Vid - Vižmarje. Pojasnila: Vižmarje 59 Krojaškega pomočnika za veliko boljše delo takoj sprejmem. - Kosmač Janko, modno krojaštvo, Radomlje, železn. postaja Jarše-Mengeš. (b) Zastopstvo bonbonov in zalogo oddam za Celje, Ljubljano in Kranj agllnlm osebam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mala kavcija« 18.638. b Trgovski pomočnik mešane stroke, vojaščine prost, zmožen voditi podružnico, dobi službo. — Nastop 1. januarja. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 18.691. (b) .Vsled opustitve trgovine POPOLNA RAZPRODAJA moških oblačil in blaga izpod lastne cene A. KUNČ, LJUBLJANA, Gosposka ul. 7 V Ptuju zaradi selitve ugodno prodam enonadstropno novo hišo z dvema trgovskima lokaloma. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Ptuju pod zn. »Prometen kraj« 18.726. (p) Komfortno vilo pod Rožnikom, oddaljeno 15 min. od glavne pošte, veliko, vse prltlkllne In centralna kurjava, velik sadni vrt - takoj prodam alt oddam v najem. Vse točnejše Informacija ee dobe: Rožna dolina, Cesta IX. št. 29, pritličje Novo zidano poslopje v Izmeri 19X9 m, polovico enonadstropno, polovico pritlično, zemljišča 900 m', pripravno za stanovanje, tovarno, delavnico, v okolici Ljubljane, parcela "v Ljubljani meri 2000 m', širši gradbeni rajon, naprodaj za vsako ceno; denar, hipoteko, knjižice. Naslov v upravi »Slovenca« pod 18.623. p AVTOMOBILISTI, ZIMA JE TU! Frizerka sposobna moč, dobi stalno službo. - Godina, Sv. Petra cesta 3. (b) Več delavcev za napravo večje količine metersklh drv sprejmem. Godec Anton, Jcvnica — Kresnice. (b) Perfekten železninar dobi službo. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Strokovnjak« 18.681. (b Sprejmem strokovnjaka Inženirja, kemika ali starejšega delovodjo za izdelovanje gumi - opank, gaioš, gumi - podplatov, guml-plošč itd. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18.647. (b) Frizerko dobro verzirauo, stalna služba, ter brivskega pomočnika., dobrega brivca, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod »Stalna služba« 18613 Gospodično (bono) sprejmem k trem otrokom od 1. do 8. leta. Pogoj : perfektno znanje nemščine ali francoščine. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Otrokoljubna« 18111 Mojstra 7. dolgoletno prakso, kl pozna Ideal, Corona Dop-pelayllnder stroje, takoj sprejme tovarna nogavic v Beogradu. Plača dobra, služba stalna. Ponudbe z referencami upravi »Slovenca« pod št. 18.658. b msm\ Vajenca za pečarsko obrt, pridnega in poštenih staršev sprejmem. Naslov v upr. »Slovenca« pod »Pošten«, Kupimo Stare moške obleke čevlje, perilo, pohištvo itd. kupujem. Pišite na Drame Alojzija, Gallusovo nabrežje 29. Ljubljana. (k) Vsakovrstno ilato kupuje po najvišjih cenah CEH NE, juvelir, Ljubljana VVollova ulica št. 3 Kitaro, mandolino, banjollno In različno tambure poučujem. Cene nizke. Ponud be poslati na naslov : Gostilna »Pod Trančo«, Stari trg 1, Ljubljana, (u) Strojepisni pouk Večerni tečaji od 1 do mesece, oddelki od '/,7 do 8 in od '/i8 do 9. Pouk tudi po dlktatu. Vplsova nje dnevno, prlčetek poljuben. Christofov učni zavod, Domobranska 15. Največja strojeplsnlca ! u Gosposka hiša v centru Belgrada-, na najlepšem mestu, čez cesto botanični vrt, visoko pritlična, 440 m", prednja stran 12 m. s štirimi stanovanji : eno s štirimi sobami, dve po dve sobi in ves moderni komfort, ln eno s sobo in kuhinjo ter lepim vrtom na dvorišču. Letni donos 55.000 din — se zaradi izselitve iz Belgrada proda. roizve se pri lastniku : Belgrad, Kneza Pavla ulica 65, telefon 25-462. (P) EZEc cm Lokal s skladiščeni, primeren za pisarno, obrt ali trgo vino, poceni oddamo. — Vprašati pri Cililač, Tyr-ševa cesta 69. (n) Posestvo dam v najem osebi, kl bi bila obenem kot oskrbnik. Dobi tudi postranski za služek za napravljanje drv. Godec Anton, Jev niča, Kresnice. (n) Dva pisarniška lokala na Privozu 11 (Gostilniški doni) oddamo v na jem s 15. decembrom ali 1. januarjem. Poizve se v pisarni Združenja go stilnlšklh podjetij, istotam. (n) Pension Dubrovnik Srebreno ob morskem kopališču v bližini K u pari, z glavnim poslopjem ln dependanco z 20 sobami in potrebnimi prltlkllna ml ter z lastnim velikim parkom ln gospodarskim zemljiščem — se odda v najem. Za informacije ln ponudbe se je obrniti na advokata dr. Balda Po-kovlč, Dubrovnik. (n) Kolesa Shranjenje čez zimo, la klranje, kromiranje naj ceneje pri Remec Oskar Dolenjska 5, Ljubljana. t^0 y °V »\ " olje pamatnih avtomobilistov, varuje avto 24 ur na dan. Teče hitro do vsel^ pomičnih delov ter jih čuva pri delu. Čvrsta oljnata pre-vlaka se drži površine ter jih varuje pred korozijo, ko avto počiva. ZIMS VEČJA SIGURNOST ZA VAŠ AVTO Harmonij kl je dober za poučevanje petja, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18610. (g) Darila za male In velike gitare, harmonike, violine in drugo najcenejo pri M. MODIC, Ljubljana, Cojzova c. 9. Dvosobno stanovanje oddam. Rudnik št. 109 -Ljubljana. (č) Lepo stanovanje z 2 sobama, kopalnico, v novi lilšl, takoj oddam. Vprašati pri hišniku na Meljskl c. 48, Maribor, č Miklavž dobi »Victoria« harmoniko in vsa glasbila pri JAKOB DORJATH Ljubljana Frančiškanska ulica 3. Lepo opremljeno sobo takoj oddam 2 gospodoma. Zvonarska 13. (s) Sobo opremljeno ali tudi ne opremljeno, oddam. Metelkova ulica 13. (s) Opremljeno sobo zračno, event. tudi s hrano, oddani boljšemu gospodu ali dijakn t,t"liHr-tova 11-1. (s) JI« Namočena polenovka se dobi pri I. Buzzolinl, Lingerjeva (Iireslja). (1) Halo! Miklavž Ha,o! j kupi vse vrste zimskega blaga najboljše vrste in priznano najceneje samo v manutakliirni trgovini »Pri Zvonu** I. Strojansek LJUBLJANA - Pred Sliofšio 21 poleg magistrata (rotovža) Šivalne stroje na jmodernejše, z 20 letno garancijo, in rabljeno od 300 din naprej prodaja Triglav, Resljeva 16. (1) Mreže za postelje najceneje pri Andlovic, zaloga poliištva, Komenskega ulica 34. (1) Plaščev jo šo nekaj po 195 din, od 8—15 let. I. Tomšič, Sv. Petra ccsta 38. (1) Dobrega starega vina lastnega pridelka, prodam pot polovnjakov. — Naslov v upravi »Slov.« Maribor pod št. 1718. (1) Razmnoževalcc na matrice, zelo dobro ohranjen, naprodaj. Na ogled jo v trgovini K. Erjavcc, \Volfova 12. (1) Moške srajce majp, spodnje hlače, kra vate, nogavico, rokavice šo vedno najceneje pri I. Tomšič, Sv. Petra c. 38. Poceni naprodaj več še prav malo rablje nlh šivalnih strojev pri »Promet«, nasproti krt-ževnlško cerkvo. (1) Prima orehe tanko lupine, 100 kg 725 din, 10 kg la. jcdrc 250 din. franko voznina razpošilja po povzetju G. Drcchsler, Tuzla. (1) Merklinova železnica majhna, In foto-aparat ti po Volgtlander, dobro ohranjeno, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca.« pod št. 18.685. (1) Prošče in gramofone bivšo tvrdke A. Rasbor-ger, v največji Izberi, po razprodajnili cenah, dobite: Dalmatinova 10 (nasproti hotela štrukcl). 9 Ilirske ovčarje 8 tednov stare, čistokrvne, izborne čuvajo, od odlikovane matere, proda Lukič, Sv. Potra. c. 75. j Oddamo na prometnem kraju v Domžalah £ i večji trgovski lokal s prvovrstnim inventarjem in več lepih stanovanj. Informacije daje »Prometna banka« v Ljubljani Zahvala Ob izgubi na."ega nepozabnega sina, brala, svaka in strica, gosp. Joškota Strojana izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja in darovanja vencev in cvetja, najiskrenejšo zahvalo. — Posebno se zahvaljujemo p. Kastijanu za ganljiv govor ob grobu, g. prim. dr. Lulmnnu za njegovo požrtvovalno skrb in nego v bolezni, dalje g. davč. inšpektorju Severju in g. Železniku ter uradniMvu davčne uprave, vsem oficirjem in vojaški godbi za žalne koračnice, in pevskemu društvu »Jndran za žalostinke. Vsem skupaj še enkrat srčna hvala. Maribor, dne 29. novembra 1938. Žalujoča rodbina Strojan, Lastni izdelki slaščičarne Petriček o Bonboni, bonboniere, čajno pecivo, marcipan, nougat in drugo specia-litete. — Prodajamo izključno lastne izdelke. Ugodna Miklavževa darila Crep de Chine od din 10.— naprej dobite pri TRPINU, Maribor, Vetrinjska 15. POSTELJNO PERJE: kg po 8 in 10 din, čebano; kemično očiščeno 20 din; boljše 30 din; najboljše 45 din; pol puh, čisto belo gosje 115 din; pol puh, čisto belo gosje 125 din; la. beli puh, najcenejše pri »LUNA«, Maribor, samo Glavni trg 24. — Vzorci brezplačnol Podjetje živilske stroke išče bistrega mladega KEMIKA iz družine urejenih razmer, k', bi se hotel še naprej izpopolniti. Ponudbe z osebnimi podatki in navedbo dosedanje prakse na Publicitas, d. d., Zagreb, Oica 9, pod šifro »Mlad kemik«. Nepremočljive hubertuse dežne plašče ln obleke, najboljši nakup: Presker, Sv. Petra cesta 14. Medarna Ljubljana, židovska ul. B, nudi sortirani, prvovrstni cvetlični med po najnižji ccnl. (1) KAPPEL pisalni stroj je odlično božično darilo ln sanje marsikoga. Dobi se zelo ugodno pri Kleindienst & Posch Maribor, Aleksandrova 44 Prvovrstni A trbovelJsRI premog brez praha koks, suha drva nudi I. Pogačnik BohorlCata3 Teleion 20-39 PETRO - LUX k. d. VARUJTE NAJNOVEJŠI IZUM ! ORIGINALNE HASAG-PRESTO PETROLEUM PLINSKE SVETILKE (svetovni patenti) Za pogrevanje špirit ni več potreben! Niti 3 minute ni treba čakali. ORIGINALNE POLAR SVETILKE od 300-3000 sveč Čez 100 modelov! Prospekte pošljemo gratis in franko! ORIGINALNE HASAG IN POLAR SVETILKE, ter originalni deli se lahko nabavijo samo pri nas ZAGREB, Radišina ulica 9 • • Telefon 72-60 Iščejo se prekupčevalci in zastopniki v vseh mestih. SE MANJ VREDNIH PONAREDI)! Velko podjetje v velikem mestu Slovenije z več parnimi stroji, lastno elektrocentralo in drugimi tehničnimi napravami išče spretnega diplomiranega strojnega inženirja kot vodjo tehnič. obrata. V poštev pridejo samo jugosl. državljri-.i z odgovarjajočo prakso. Ponudbe z življenjskim opisom in zahtevo plače na Publicitas d. d. Zagreb, llica 9. pod »Tehnični vodja«. POHIŠTVO! Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracev, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obrokel E. ZELENKA tovarna pohištva, tapetništvo In vse stanovanjske opreme MARIBOR, Ulica 10. okt. 5 e ........................................ Najzanesljivejši prijatelj vsake gospodinje je NAUMANN ŠIVALNI STROJ Vsak NAUMANN šivalni stroj je kvaliteta! Od 1.1868. do 1.1937. je izdelala tovarna A.G.VORM.SEIDL & NAUMANN DRESDEN 3 in pol milijona šivalnih strojev. NAUMANN šivalni stroji se dobe v vseh strokovnih trgovinah. En g ros: Re*Ka, Zagreb, Raikoga 10. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočustvovanja ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene mame, stare mame in tašče, gosp& Uršule Baje vdove po dentistu izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. — Posebno hvalo smo dolžni gg. zdravnikom in čč. sestram za njihov trud in požrtvovalnost. — Nadalje se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnega cvetja in vcncev. ter vsem, ki so drago pokojnico v tako časlnem številu spremili na njeni zadnji poli. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 3. decembra ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, dne 30. novembra 1938. Žalujoči ostali. DARILA MOŠKO PERILO DAMSKO PERILO ROKAVICE NOGAVICE USNJATI IZDELKI STEKLO PORCELAN OTROŠKE IGRAČKE ČEVLJI VSEH VRST SNEŽKE V VELIKI IZBIRI PO ZNANO NIZKIH CENAH ANT. KRISPER MESTNI TRG 26- STRITARJEVA ULICA 1-3 LJUBLJANA ISSS TRGOVSKI D0H f MMHD0MI nudi več sto komadov najlepših plaščev, oblek itd. Naša velika propaganda je že naznanila, da smo odredili 1 mi^gfan raznovrslne£a zimskega blaga in ne-1 llI&KB|%/fii koliko modelov iz prejšnje sezije 'fiSJ, po polovični ceni Izdelujemo tudi po meri Vabimo interesente, ki želijo poceni kupiti, da se posluži-jo naše izredne ponudbe Veletrgovina JDGOVSKI dom" - Maribor, Aleksandrova cesta 25 MRJNt I •!. ............I' Največji slovenski denarni zavod Mestna hranilnica ljubljanska Za vse obveze hranilnice jamči Lastne rezerve nad din 26,000.000-—. Vse vloge izplačljive brez omejitve! Dovoljujemo posojila proti vknjižbi. Mestna obilna ljubljanska GOSPODJE, ali že veste, da vas brivec Vaši Ciril na Borštnikovem trg.il obrije za "5 din in ostriže za 5 din? Postrežba prvovrstna. Salon moderno in higienično opremljen. Miklavževa darila pnjporoea Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova 13 Telefon 2207. Prevozni triciklji več vrst v zalogi. Invalidski vozički, otroški in igračni vozički, šivalni stroji, motorji itd. poceni. — Ceniki Iranko ! „TR1BUNV F. B. t. LJubljana, Karlovška cesta $1.4 Za jugoslovanski patent št. 7035 od 1. XII i!)20 na fsilostroj na gorenje' (■j>Verbronniingskraflniaa|thine<) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenjene ponudbe na: inž. Hinko Petrič, Ljubljana, Beethovnova ulica 2. Dražba lesa. Začasna državna uprava razlaščenih gozdov, Ljubljana, Cesta '29. oktobra št. 24, razpisuje za 20. december ob 11 javno dražbo bukovine na panju etaja 1938 in 1939 in sicer ca 11460 plm hlodovine in ca 7440 prm drv vse iz območja Šumske uprave razlaščenih gozdov Kočevje. Pojasnila, razglas, pogoji in tiskovine so na razpolago pri navedenih upravah v Ljubljani in Kočevju. skoro 200 let stara in preizkušena svetovna znamka STARA IZKUŠNJA, POSLEDNJA BESEDA ZNANOSTI. Desetletja izvršujejo BOTOT sredstva za nego zob in ust na.bolj priznani strokovnjaki Francije. Zato je BOTOT najuspešnejše sredstvo za nego zob. Zahvala Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob bridki izgubi naše ljubljene mame, stare mame in tašče, gospe Nežike Kralj posestnice se tem potom najlepše zahvaljujemo. — Najlepšo zahvalo izrekamo g. dr. Mavriciju Rusu za njegov trud in požrtvovalnost za časa bolezni pokojne. Dalje se zahvaljujemo vsem, ki ste rajnko obsuli s cvetjem ter počastili na katerikoli način njen spcnvn, in vsem, ki ste jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 5. decembra ob 8 zjutraj v župni cerkvi sv. Nikolaja. Ljubljana, dne 30. novembra 1938. Žalujoči ostali. Za Juaoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cel izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cen£i& Novinarski koncert Opozarjamo, da se vstopnice za današnji novinarski koncert dobe še vse dopoldne v Matični knjigarni, zvečer pa pri blagajni. Važno je to, da je Novinarskemu društvu uspelo dobiti pri mestu popust na električni železnici v tej obliki, , da z vstopnico za novinarski koncert plačajo potniki od katerekoli postaje do Tabora samo 1 din, in enako tudi na povratku zvečer do izstopne postaje samo 1 dinar brez nočne takse! Kupite si torej vstopnice šo danes dopoldne pri Matični knjigarni! 80 letnica smrti misijonarja Lavtižarja Kranjska gora. 30. novembra. Dne 3. decembra se bomo spominjali tukajšnjega rojaka in amerikanskega misijonarja Lavtižarja Lovrenca, ki je umrl pred 80 leti. Rodil Se je t>i 1 11. decembra 1820 v Srednjem vrhu št. 10. Gimnazijo in bogoslovje je dovršil v Ljubljani z odličnim uspehom. Prepis spričeval je na razpolago. Po novi maši v Kranjski gori je bil kaplan na Trebelnem in Dobrovi pri Ljubljani. L. 1854 je Drobne novice Obstoji (k en Koledar Četrtek. 1. decembra: Zedinjenje. Edmund in tovariši, mučenci; Natalija, spoznavalka. — Tn n.esec je dan dolg od 8 ur 56 minut do 8 ur 42 minut. Dan se skrči do 22. t. m. za 16 minut in zopet naraste do 31. za dve minuti. Petek, 2, decembra: Bibijana, devica, muče-nica; Pavlina, tnučenica. Sobota. 3. decembra: Frančišek Ksaverii, spo-znavalec. Volite, volite! Lutz-peči. tovarna Ljubljana VIL Tel. 32-52 — Kakšne ugodnosti imajo sezonski delavci v Nemčiji? Zveza poljedelskih delavcev v Murski Soboti javlja: Delavci, ki so odpotovali v Nemčijo na delo 1. 1937, in oni, ki so v letih 1937 ali 1938 menjali gospodarja, imajo pravico do brezplačne vožnje samo do Passaua. Oni delavci, ki so šli v tekočem koledarskem letu na delo v Nemčijo in so ostali na delu do konca sezone pri prvem gospodarju, imajo pravico do brezplačne vožnje do Št. ilja na naši državni meji. Are lic — Poziv nesamostojnim zohotehnikom. Pozivamo vse nesamostojne zobotehnike. ki so vstopili v poklic pred letom 1930, da se gotovo udeleže sestanka, ki bo v petek 2. decembra ob 8 zvečer v mali dvorani Delavske zbornice. — Društvo nesamostojnih z.obotehnikov za dravsko banovino. — Kontroliran med z zaščitnim znakom »Med-ved c je zajamčeno pristen, brezhiben in zdravilen. Nudi vam ga edino Društvena čebelama, zaloga čebelarskih potrebščin, medu in voska, Ljubljana, Tyrševa 21.__ Slaščičarna torte PELI CON piškoti, čajno pecivo nEI čokolada, bonboni, rCLIVvIl bonboniere Wolfova, MikložUeva. Kongresni trg, tel. 3147 — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 30. novembra 1. I. je objavljena »Državna kandidatna llsla dr. Milana Stojadinoviča (za dravsko banovino)«, dalje »Državna kandidatna lista Dimitrija V. Ljotiča (za dravsko banovino)«, »Državna kandidatna lista dr. Vladimir ja Mačka (za dravsko banovino)« in »Razglas državnega odbora o spremembah in popravkih v razporedu volišč in predsednikov volivnih odborov za volitev narodnih poslancev v dravski banovini«. — Opozorilo. Po bivšem Štajerskem, morda tudi po Kranjskem, nabira nekdo proti plačilu učenke za razne tečaje dr. Krekove gospodinjske Priznano lepa trajna ondulaci|a z vodno itd. samo 50 dinarievl Pariška in dunajska diplomal Cene za dame in gospode zelo znižana, R. CROBELNIK - CELJE GLAVNI TRG in poleg HOTELA EVROPE Vavta vas Banovina ima v načrtu napeljati elektriko v Dol. Toplice. Ker bo šel daljnovod skozi naše vasi, bomo deležni te dobrote tudi mi. Z deli se prične takoj spomladi, ko bo vreme za to ugodno Ljudje se splošno zanimajo za električno razsvetljavo in se je zelo vesele. Podlost brez primere. V naši fari je gostilna, v kateri so pred nekaj tedni neki lahkomiselni mladi ljudje uganjali neumnosti in smešili ter oponašali sv. mašo. Fant J P. jc rekel nazadnje, da bo dal še blagoslov, nakar je zlezel na peč, slekel hlače in pokazal »zadnjo*. Baje so se zanimali za to zadevo že orožniki, a ni sedaj nikakega odmeva. Prosimo, da oblast prizadete temeljito kaznuje, gostilničarju pa odvzame gostilniško dovoljenje za vselej. Če se v gostilni smeši na ta način, kat jo nam sveto, jc bolje, da je ni, ker tudi potrebna ni. Ta žalostni dogodek pa dovoli jasno priča, kakšne razmere bi nastopile pri nas, če bi prišli gotovi ljudje na krmilo. Takih surovosti ne počenjajo niti boljševiki v Rusiii. So pa ti nepridipravi pravi n|ih bralci, ker so popolnoma prežeti komunističnih misli. odšel s škofom Barago v Ameriko. Deloval je najprej v Michiganu v Baragovi škofiji, potem je odšel k misijonarju Pircu v Minnesoto. Sredi svojega dela, pri izvrševanju poklica, je našel smrt, komaj 38 let star. Šel je v hudi z i rt j i obhajat čez zamrzlo Rdeče jezero. Ko se jo vračal, je zašel v snežni metež in pritisnil je mraz. Drugo jutro so ga našli Indijanci zmrznjenega. O njegovem življenju je letos pisal i n"bo še pisal list »Katoliški misijoni«. Prihodnje leto nameravajo vzidati v župno cerkev spominsko ploščo, njegov pranečak, sedanji lastnik rojstnega doma, pa v domačo hišo. Lavtižar Lovrenc je bil svet mož, ves navdušen za misijonsko delo. Blag mu spomin! Dr. Fr. Cukala - 60 letnik Danes obhaja stolni dekan lavantinskega stolnega kapitlja g. dr. Franc Cukala šestdesetletnico svojega življenja. Rodil se je 1. decembra 1878 na Gomilskem v Savinjski dolini, po dovršenih gimnazijskih študijah je vstopil v celovško bogoslovje, kjer je bil 20. julija 1902 posvečen v mašnika. Služboval je kot kaplan dve leti v Železni Kapli, odkoder je odšel v Gradec nadaljevat svoje študije. Leta 1905 je postal kolegiatni kanonik pri Gospe Sveti in je tukaj ostal do 1. 1907. 27. julija tega leta je bil na graški univerzi promoviran za I9HHP ■ ,>,ri 'j3 ^HHHHip BHHHHR mm HHHM .JŠMmŠitMmmi j^Hfcšp doktorja bogoslovja. Od 1. 1907 do 1. 1912 je opravljal službo prefekta v celovškem dijaškem semenišču »Marianum« in je bil obenem pridigar pri mestni župnijski cerkvi v Celovcu. L. 1912 je dobil župnijo Podklošter, kjer je ostal do 1. 1920. Po prevratu je moral zapustiti Koroško, pri-bežal je v Guštanj, kjer je župnikoval do 1. 1926, od 1. decembra 1923 je bil obenem dekan Mežiške doline. L. 1926 ga je škof dr. Andrej Karlin imenoval za kanonika lavantinskega stolnega kapitlja, 1. 1934 ga je papež Pij XI. postavil za stolnega dekana istega kapitlja. Od 1. 1926 do 1936 je hil ravnatelj bogoslovnega semenišča v Mariboru. V stolnem kapitlju in škof. ordinariatu opravlja mnoge važne in odgovorne službe, vodi kapiteljsko gospodarstvo, je med drugim prodirektor lavantinskega bogosi. učilišča, škofov zastopnik v lavantinski Katoliški akciji, predsednik cenzurne komisije za tiskanje knjig, skrbi pod škofovim vodstvom za gradbo novega bogoslovnega seineni- — Trojčke so dobili v nedeljo. 27. novembra v Frfravovi gostilni v Kraščah pri Moravčah, ki obstoji že okrog 100 let. Krstili so jih na imena Franc, Marija in Katarina. Mladi ugledni botri so prinesli h krstnemu kamnu sv. Martina v Moravčah že nad 60 novorojenčkov. Bog jih živi z novorojenčki vred! Ali že veste, da popolnoma odprodalamo ZKrnenasi & Gerkman, Ljubljana Kamgarn, sukno, damsko blago in svila. Poslu ž i te se. ugodnosti. Dovolite, da Vas poselimo v Vašem domu? Na Cine Kodak 8 kinoprojekcijsketn aparatu nas imate za mal denar vedno doma I — Zahtevajte cenik v Drogeriji GREGORlE, L]UBL3flHil, Prešernova S — Slovenski inisal si marsikdo želi. Kar dobro ga pa nadomešča molitvenik Kristus kraljuj, ki ima v lepem novem prevodu popolno mašilo besedilo za vse nedelje iu praznike in za vsak drug količkaj pomembnejši dan v cerkvenem letu. Še to prednost ima pred misalom, da je obenem molitvenik in cerkvena ljudska pesmarica (115 pesmi z notami!). Ni ga bogočastnega dejanja — od molitve, preko daritve, zakramentov, do raznih pobožnosti — ki bi Ti novi molitvenik ne bil v njem s svojim globokim poukom izvrsten vodnik in bi Ti ne nudil zanj izbire najlepših molitev. Pri vsem tem se tesno naslanja na sv. pismo in liturgijo, pa daje vendar — brez pretirane čustvenosti — dovolj razmaha zasebni pobožnosti — odlika, zaradi katere zasluži, da pride v roke vsakega slovenske izobraženca. — Naroča se pri založniku: Škofijskem ordinariatu v Ljubljani; dobi pa se tudi po vseh boljših knjigarnah. MiklavS pravil še danes moram nakupiti za darove: Blago z,a moške suknje - štucarje, marengo. duble, palmaston, avto-loden, Hubertus pri manufaklurni trgovini JANKO ČEŠNIK, Ljubljana Lingarjeva — Nezgoda šolarja zaradi neprevidnosti. Grdo navado imajo otroci, da se po cestah obešajo lia vozove in se tako izpostavljajo nesrečam. Tako se je tudi 8letni učenec ljudske šole A. na poti iz Itakičana v Mursko Soboto obesil na voz, da bi se zastonj popeljal po cesti. Po neprevidnosti pa mu je zašla noga med kolo. ki mu jo je zdrobilo. Odpeljali so ga takoj v Mursko Soboto v bolnišnico, lijer se trudijo, da mu ohranijo nogo. 9Caj podari? sča, kar opravlja z veliko vnetno in spretnostjo. Izven osrednje škofijske službe se še udejstvuje kot predsednik Družbe sv Mohorja v Celju, pisal je mnogo člankov v razne časopise in revije, v lavantinsko škofijo je uvedel duhovniško družbo »Unio Ajx>stolica .. To so zunanji podatki o plodovitem in bogatem duhovniškem življen u g. jubilanta. Povsod, kamor ga je postavila božja Previdnost, je goreče deloval, svoje velike zmožnosti je uporabljal le v čast božjo in blagor vernikov, do njegovih velikih uspehov sta mu še pomagala njegova močna, izrazito duhovniška osebnost in prikupljiv ter uglajen nastop. Za svoje zasluge je bil g. dr. Cukala že v krški škofiji imenovati za kn. šk. duhovnega svetovalca, v mariborski škofiji je naglo napredo- • val do stolnega dekana, 1. 1929 je bil odlikovan z redom sv. Save 111. razreda. Še sedaj, ob šest-desetletnici, je g. jubilant polu. zdravja in moči, kar nas potrjuje v upanju, da Ko še dolgo let posvečal svoje lepe zmožnosti v prid Cerkvi in slovenskemu narodu. O. jubilantu, vzornemu duhovniku. zaslužnemu kulturnemu delavcu, dragemu duhovnemu sobratu. kličemo vsi njegovi znanci in prijatelji: Bog Vas ohrani še na mnoga lela! Dami — eleganten plašč in obleko, gospodu — dobro zimsko suknjo. Svetujemo Vam, podarite praktično in pocenil BllkiČ, pri Grimoslovju —- Lepe božične razglednice je založila Prosvetna zveza v Ljubljani. Ena nam predstavlja sv. Tri kralje, kako polagajo darila božjemu Detetu. To lepo sliko je naslikal Janez šubic. Prosvetna zevza se je s tem oddolžila spominu tako odličnega slikarja, kakor je bil Janez Subic. Druga slika nam predstavlja božje Dete na zemeljski obli, v siju božične zvezde. Naslikala jo je gdčna. Gra-fenauerjeva. Cena razglednicam je le 1 din, kljub temu, da so izšle v večbarvnem tisku. Tisk jc preskrbela Jugoslovanska tiskarna. Naročite jih pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7. Volite, volite! —Lutz-peči, tovarna Ljubljana VIL Tel. 32-52 — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. — Opozorilo zdravnikom. Razpisano je 11 zdravniških služb (za špecijaliste in nešpecijaliste) na ozemlju d r i n s k e banovine. Podrobne informacije se dobe v Zdraviliški zbornici v Ljubljani. Oglelte si l. decembra razstavo pri A. Šinkovec nosi. H. Soss Mestni tre 18 Mobiloil Archc šole. Vodstvo šole ne ve nič o teli tečajih in tudi ni nikogar pooblastilo za kakršnokoli nabiranje priglašenk. — Kovinarji, pa tudi obratovodje mehaničnih delavnic, najdejo odgovore na vsa pereča vprašanja sodobnega varjenja, lolanja, rezanja in segrevanja kovin v strokovni knjigi ing. Kneza: »Aceti-len in kisik v kovinarstvu'. Knjiga, ki vsebuje skoraj 300 strani velike osmerke, so dobi v vseh knjigarnah ali pri avtorju. Cena v elegantni vezavi z angleškim platnom znaša 130 din. — Huda nesreča v gozdu. S Krvave peči so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 42 letnega gozdnega delavca Janeza Roparja. Rupar je v gozdu podiral drevo, ki se je nanj prevrnilo ler ga hudo poškodovalo po vsem telesu. Rujiarjevo stanje je zelo resno. Priporočamo tele mariborske tvrdke: VELIKO IZBIRO BkAdA po uajnižjih metlah dobito le v CESKEM MAGACINU MAMlBim, ULIOA X OKTOBRA Ženski plašči največja izbira v vseh velikostih izredno nizke cene! J. PREAC, Glavni trg 13. Protituberkulozni dispanzer in zdravstveni dom v Slov. Gradcu Po požrtvovalnem prizadevanju' Krajevne proti-tuberkulozne lige v Slovenjem Gradcu se jo končno posrečilo sedanjemu odboru krajevne ljge^da je s pomočzo in sodelovanjem vseh krajevnih čini-teljev, to je Krajevne PTL, mestne občine Slovenj Gradec, vseli okoliških občin ler OUZD, Proti-tuberkulozne zveze in Hig. zavoda v Ljubljani pri -vedel priprave za otvoritev Protituberkuloznega dispanzerja tako daleč, da se bo uresničenje tega načrta izvedlo že 4. decembra 1938. Istočasno so uspela prizadevanja tukajšnje zdravstvene oblasti, da bi se v Slovenjem Gradcu otvoril celoten Zdravstveni dom, ki je za te, v higienskem in socialnem oziru tako zanemarjene kraje, res nujno potreben. Popolno sodelovanje zasebne iniciative, združene s prizadevanji javne higienske službe, je privedlo do lega, da sta se obe akciji lejio združili in da bo mogoče 4. decembra odpreti v Slovenjem Gradcu celoten Zdravstveni doni s Proti tuberkuloznim dispanzerjem ter oddelki: dečji dispanzer, šolska poliklinika in posvetovalnica za matere. Je to najlepši primer, kako je mogoče s složnim sodelovanjem zasebne iniciative in javne oblasti doseči zaželeni in potrebni cilj, ki naj bo čim izdatnejša in popolnejša pomoč revnemu prebivalstvu. Edino tej složni delovni skupnosti je uspelo, da je v razmeroma tako kratkem času bilo omogočeno v Slovenjem Gradcu uresničenje tako važnih zdravstvenih ustanov. Kranj Mobil \ Jesenice Najlepša izbira albumov, spominskih knjig, slikanic, nalivnih peres za Miklavževa darila \ trgovini Krekovega doma. Podružnica »Slovenca« Kranj se je preselila iz lokalov Tiskovnega društva v svoj novi lokal pri vhodu na novi most č°7 Ko.kro. Božično iznenadenjc v frizerskem salonu FRAJLE - Kralja Petra cesta, Celje Garantirane trajne kodre — 40 din. Praška — dunajska —■ pariška diploma. Prodajam in posojujem lasulje. Novo zavetišče za dijake Ljubljana, 30. nov. Mrzli in mokri dnevi so nas zopet spomnili tistih dijakov, ki morajo z vlakom v šolo, pa izgubijo toliko časa s čakanjem na postaji ali na ulicah. Njihovo telesno in dušno zdravje je v nevarnosti. Društvo »Dom in šola na bežigrajski gimnaziji je z. velikodušno podporo banske upravo poskrbelo za take svoje dijake, ki jih je če/. 200. V lokalu za novo Mavričevo hišo v Terste-njakovi hiši je po posredovanju g. župnika Za-krajška moglo odpreti zavetišče za svoje dijake, v katerem se v opoldanskih tirali na toplem in pod vestnim nadzorstvom zbirajo tisi i dijaki, ki so sicer tavali kakor zgubljeni okrog. Vsi. ki zavetišče obiskujejo, so iz srca hvaležni njim, ki so jim do njega pomagali, saj morejo tako že v Ljubljani spisati naloge za bodoči dan. obenem pa se še učiti aH se tudi razvedriti po šolski utrujenosti. Zelo pa bi bili veseli, če bi se jih kdo spomnil z lepimi ilustriranimi listi ali primernimi zabavnimi igrami. Upamo, da bodo vsi, ki so doslej pokazali toliko razumevanja za lo prepotrebno socialno ustanovo, ki so je že izvrstno izkazala, tudi v nadalje ostali zvesti pomočniki jiotrebuega dijaštva. »Dom in šola* na III. realni gimnaziji je imelo v ponedeljek, 28 t. m. svoj prvi letošnji roditeljski sestanek, ki se ga je udeležilo toliko staršev, da so bili celo vsi prostori okoli prostorne risalnice popolnoma zasedeni. Sicer pa so bili številni udeleženci s sestankom zelo zadovoljni. Gimnazijski ravnatelj g. K. Hočevar jo imel zelo uspelo predavanje o pomoči, ki naj jo starši nudijo dijakom pri učenju, in še posebej o važnem vprašanju inštruktorjev. Predavanje je bilo polno praktičnih nasvetov o predmclu. ki je vsem staršem zelo blizu. Naravno je bilo, da se je po referatu razvil tudi živahen razgovor. Poleg prvega predavanja je bil na sporedu še važen govor predsednika društva g. prof. S topa rja o vplivu športa na dijake. Predavanje pa nikakor ni izzvenelo odklonilno, marveč je nasprotno hotelo poudariti, kako naj bi se pozitivno strani športa, predvsem njegova vzgoia k tekmovanju, izrabile tudi pri šolskem delu. — Slarši želijo, da bi se podobni stiki med domom in šolo večkrat omogočili. — Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdihovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Joseiove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto mrtožino Prava »Franz-Joseiova voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. Ogl. reg. S. br. 30474/35. PROTI ZMRZEVANJU V HLADILNIKU / MavodiLo za mešanje, pertrjeno s sirokourum mnenjem Tizihalno-Kemičnega Jrxs*ituUx U ZagreOu , pri preprodajalcih.._* Brežice Pri nas vlada veliko zanimanje za radio. Da si morejo interesenti aparate ogledati in preizkusiti, je naša največja domača tvrdka ^RADIOt, dr. z'o. z. iz Ljubljane. Miklošičeva cesta 7. priredila v hotelu »A d a m u s veliko razstavo radio aparatov. Razstavo vodi g. (iuček Ivan. Cenj. občinstvo vabimo, da to razstavo obišče. Kdor se zanima za nakup radio aparata, naj se obrne z. zaupanjem na to našo domačo tvrdko. Kranjska gora Kal. prnsv. društvo priredi s svojim odsekom in krožkom drevi akademijo za 20 letnico in pra znik zedinjenja Jugoslavije, Pevsko in glasbeno društvo Cecilija , ki je zelo agilno. pa sodeluje Zadnje se pripravlja še na Miklavžev večer. Pred svojim godom, listi dan popoldne, nastopi Miklavž tudi v šoli in obdaruje revne otroke z obleko iz prispevkov letoviščariev iu drugih dobrih src. Grof Ciano jc odkril resnico o češkoslovaški katastrofi Italija Rim, 30. nov AA. Štefani: O priliki otvoritve zasedanja fašističnega predstavniškega doma je imel zunanji minister grof Ciano danes popoldne dolg govor, v katerem je podal vzroke, ki so dovedli do Češkoslovaške krize, ter povedal do sedaj še neznane podrobnosti. je svarila Čehe Grof Ciano je začel svoj govor z izjavo, da je že 18. decembra 11)37, ko mu je tedanji češkoslovaški poslanik v Pragi dr. Chvalkovski postavil vprašanje o stališču Italije do morebitne ceško-slovaško-nemške krize, izjavil, da usoda Češkoslovaške v njenem tedanjem sestavu ni za Italijo predstavljala prvovrstnega-vprašanja, a Italijo pa je zanimala v zvezi z oclnošaji Češkoslovaške z Nemčijo. Poljsko in Madžarsko. katerimi je Italija v čvrstih prijateljskih vezeh. Svetoval je češkoslovaški. da doseže hitro in popolnoma svobodno sporazum zy Berlinom, Budimpešto in Varšavo, in sicer prej, preden hi hila prisiljena k temu po neizprosnih dogodkih. Poteg tega je Ciano dejal dr. Chvalkovsken.....la hi bilo zelo pngrešeno, zapirati oči pred stvarnostjo in še naprej misliti na kolektivno varnost in praktično možnost prijateljstva z državami, ki so po zemljepisni legi zelo oddaljene. Pomena teh izjav dr. Chavlkovski ni izgubil izpred oči. Poudaril je. da je postajalo čedalje bolj jasno, da mora Češkoslovaška služiti kot člen verige med Nemčijo in Madžarsko, kar je onemogočalo vsako znosno življenje in sodelovanje manjšin s češkoslovaško državo. Ciano je zatem naglasil, da se je s sklenitvijo češkoslovaško - sovjetskega pakta spomladi leta 1935 Češkoslovaška hotela pretvoriti v pionirja boljševizma v evropskem Po-donavju ter da se v tem paklu vidi začetek odločilne krize. Priključitev Avstrije k Nemčiji meseca marca 1038 je tudi razbila sistem pritiska, na katerem je bila zgrajena češkoslovaška država, in na katerem se je vzdrževala. Niti Nemci na Češkoslovaškem ne morejo več prenašati vedno močnejšega nasilja. Tako se je spomladi leta 1038 postavilo to vprašanje, prav tedai. ko je Henlein v Karlovih varili v svojem programu določil zahteve sudetskih Nemcev. nerazumevanje v Pragi za Henleinove zahteve C-iano je zatem poudaril nerazumevanje in ob-trukcijo, ki jo je kazala Praga nasproti zahtevam lleiileina, čeprav bi bil vsaj za gotov čas kantonalni sistem zadovoljil sudetske Nemce. — Grof Ciano je dalje omenil, da sn bile italijanske napovedi manj črnoglede in da je ključ miru še vedno v rokah Prage. Dejal je, da tedaj v teh vznemirjenih trenutkih Nemčija ni pomnožila svojega vojaštva in tudi ni poslala nikakih oddelkov na češkoslovaško mejo. Ciano je poudaril, da ie Mussolini predvideval 20. avgusta neizbežnost zaostritve krize ter da mu ie dal nalog, da stopi v stik z nemško vlado in zahteva gotova obvestila, kajti Mussolini je že tedaj nameraval podvzeti strožje varnostne ukrepe na meji. Dure je 30. avgusta ustavil križarjenje sedme pomorsko divizije, ki je bila namenjena okoli sveta. Chamberlainova pobuda V nadaljnem svojem govoru je Ciano podal sliko čedalie večje napetosti v Evropi, za rešitev katere je Chamberlain dal prvo pobudo s tem, da ie sam odpotoval v Nemčijo. Praska vlada pa se ni dala pomiriti in je položaj še bolj zaostrila. V tem trenutku je Mussolini končno določil bodoče stališče Italije in dal nalog grofu Cianu. da o tem obvesti vlado v Berlinu. Ce se spor med Nemčijo in Češkoslovaško omeji, bo ostala Italija nevtralna, če pa sc ta spor posploši, tedaj pa se ho Italija sama smatrala za ogroženo in ho stopila na stran Nemčije. V nedeljo, 25. septembra je prispel posebni odposlanec Hitlerja z letalom v Rim ter prinesel Mussoliniju obširna zaupna obvestila ter mu izrazil ponovno hvaležnost nemške vlade in nemškega naroda, da je Italija zavzela takšno stališče. Hitlerjev ultimat Ciano se je v svojem govoru nato bavil z dogodki od ponedeljka 26. septembra dalje, ko je Hitler sklenil postaviti ultimat Pragi od 2 popoldne pa do polnoči v sredo 28. septembra. Ta sklep ic bil tajen, vendar je grofa Ciana o njem še isti večer obvestil italijanski veleposlanik v Berlinu ter je Ciano ta sklep sporočil Duceju pri sprejemih na postaji v Rimu, ko se je vrnil iz Verone. Duce je sprejel le važne informacije zelo mirno ter je sklenil, da se prihodnji dan izvede mobilizacija. Naša mobilizacija — je nadaljeval Ciano — se je začela pod nadzorstvom duceja 27. septembra. Vojaški ukrepi Italije Vojska je podvzela sledeče ukrepe: 1. Pripravljenost obmejnih čet na zahodni meji; 2. Mobilizacijo protiletalske obrambe v Pie-montu, Liguriji in na oni strani Tirenskega morja; 3. Vpoklic alpinskih čet pod zastavo, da se okrepi pas v Cuneu, Turinu in Trenti; 4. Vpoklic vojaških sil turinskega in aleksan-drijskega armadnega zbora pod zastavo; 5. Vpoklic vojaštva iz pokrajine ob reki Po, da bi se dosegla jakost tri četrtine vojne efektive; 6. Okrepitev posadk na Pantaleriji, v Egej-skem morju in v Elbi; 7. Vpoklic pod zastavo in odprema v Libijo 20. in 21, armadnega zbora; 8. Vpoklic obveznikov radi okrepitve sicili-janske in sardinske vojske. Zaradi teh ukrepov, po katerih je bilo poklicanih pod o,rožie 300,000 ljudi, se je vojaška sila povečala za nekaj ur od 250.000 na 550.000 vojakov. V odločilnem trenutku bi organizacija splošne mobilizacije funkcionitala z dovršenostjo. Vojaško letalstvo je po načrtih, ki so bili prej izdelani, obsegali štiri letalske eskadre. Poveljnikom so bile določene dolžnosti in vse to jc bilo potrebno zaradi priprave in izpopolnitve vojaških oddelkov. Oborožene so bile- vse pomorske enote, kakor tudi tisti rušilci, ki so sicer v rezervi. Izvršene so bile tudi potrebne razmestitve radi varstva najoddalienejših krajev, čeprav so bili ti samo relativne važnosti. Zjutraj 28. septembra je bilo pripravljenih 22 linijskih ladij in križark, 114 torpedovk in rušilcev, 81 podmornic in 337 bojnih minskih čolnov in drugih manjših edinic. Na tem brodovju je bilo vsega skupaj 5128 častnikov in 84.731 podčastnikov in mornarjev. Mobilizacija je potekala v najboljšem redu in v poplnem miru, tako da niti najbolj skrbni opazovalci niso mogli vedeti, v kakšnem obsegu je izvedena. Monakovo Po omenjenih ukrepih mobilizacije je duce smatral za potrebno, da na čim bolj jasen način postavi podlago političnega sporazuma z Berlinom in da ustvari organe za vojaško bazo. Velike zahodne demokratske države so to že storile, ali pa so bile na tem, da vsak čas to store. Z ozirom na to je bil za 25. september določen sestanek v Monakovem, na katerem sva sodelovala tudi Ribbentrop in jaz. Dne 27. septembra so začele vse države z vojaškimi pripravami, ker je vsak nadaljnji _ diplomatski poskus obetal, da ne bo imel koristi. Ob desetih, dne 28. septembra, to je štiri lire pred potekom ultimata, je lord Perth sporočil grofu Cianu, da Chamberlain prosi Mussolinija, naj blagovoli posredovati pri Hitlerju za rešitev miru. Takoj zatem je Mussolini telefoniral veleposlaniku Atiiolicu in mu sporočil svoja navodila. Pojdite takoj k fiihrerju, mu obljubite, da bom jaz v vsakem primeril na njegovi strani ter recite, da mu svetujem, naj za 24 ur odloži začetek vojaških operacij. Med tem časom bom proučil vso stvar, ter predlagal vse potrebno za rešitev tega vprašanja. Ko je lord Perth stavil na konferenci štirih Chamberlainov predlog, je Mussolini po svojem veleposlaniku poslal Hitlerju tole sporočilo: t. zahvaljujem se fiihrerju, da je sprejel moj poziv, naj v 24 urah ustavi mobilizacijo. 2. Znano mi je besedilo pisma, ki ga je Chamberlain z današnjim datumom 29. oktobra poslal Hitlerju. 3. To pismo, ki bo morda objavljeno, in katerega besedilo v vsakem primeru sporočani, vsebuje predloge, ki jih smatram za sprejemljive, to je, da se Chamberlain vrne ponovno v Berlin, da se najkasneje v 7 dneh likvidira to vprašanje ob sodelovanju šefov in, če želi to Hitler tudi ob sodelovanju Francozov in Italijanov. Italija — to se razume — je pripravljena sodelovati. Prepričan sem, da bo Hitler na la način dosegel uspeh, ki ga brez pomisleka smatram za veličastnega s konkretnega stališča in s stališča svetovnega prestiža. Obv 15. uri je veleposlanik Attotico sporočil telefonično, da je Hitler pristal, toda samo pod edinim pogojem, namreč, da Mussolini osebno prisostvuje na konferenci, kajti njegovo sodelovanje predstavlja edino jamstvo za uspeh te konference. Mussoliniju je pripuščeno, da si izbere kraj te konference, in sicer MUnchen ali Frankfurt. Mussolini se je odločil za Mtinchen. Ob 18. je duce odšel na konferenco, ki je bila določena za drugi dan ob 11. Po srečanju v Kufsteinu sta imela Hitler in Mussolini v posebnem vlaku nemškega kanclerja dolg razgovor političnega in vojaškega značaja. Sporazumela sta se glede potrebe, da j>ride do neposrednih zaključkov in da se ne (lo.voIi. da bi sc konferenca razblinila v proceduri in govorih. Os Rim—Berlin Potrebno je poudariti, da je bil duce tisti, ki je prinesel osnutek, ki ga je v načelu sprejela Nemči ja in ki je bil izvzemši nekaterih formalnih sprememb, sprejet kot končna resolucija. Duce je bil tudi tisti, ki je postavil vprašanje poljskih in madžarskih manjšin, ter predlagal, da se sestavi izvršna komisija, ki se je pozneje izkazala za zelo koristno. Ciano je poudaril, da os Rim—Berlin predstavlja trden instrument iu močan vzvod v smislu odločnega vplivanja na potek zgodovine ter dejal, da MUnchen ni zabeležil samo rešitve, krize, pač pa da ima tudi mnogo širši politični značaj. 0 katerem bi bito morda zdaj še prezgodaj izrekati sodbo. V Munchenu ni samo Nemčija dobila svojih nacionalnih pravic do sudetskih pokrajin, prišlo je tudi do poraza številnih doktrin in ustanov. Prav tako na Dunaju kakor tudi pri na-daljnih dogodkih v Podkarpatski Rusiji je prav tako vladala popolno istovetnost stališč meti njima in io kljub podtikanju lažnih vesti, za katere vsi vemo, kam -so merile. Italija in Nemčija, ki sta neposredno zainteresirani, tudi soglašata v tem. da se ni treba vračati k razpravam o kaki meji, ki je hila že potegnjena in pred 20 dnevi svečano določena. Grof Ciano je končal svoj govor z besedami: Razvoj položaja v Evropi po Monakovem in Dunaju dopušča trditev, da je na političnem obzorju nastopila zjasnilev. V prvi vrsti je omeniti uve- 1 javi jen je pakta, ki ureja odnošaje med Italijo in Veliko Britanijo ter jih postavlja na podlago prijateljskega sodelovanja. Ljubljanske novice I Proslavo 20-Iotnice Jugoslavijo 1. decembra v Ljubljani bodo lahko poslušali po vsej Sloveniji in tudi po vsem svetu, ker bo ljubljanska radio oddajna postaja pričela ob 18.30 oddajati poročila s slavnostnega sprevoda, ko se ustavi pred magistratom in govori z balkona župan dr. Juro Adle-šič ter po govoru položi pred spomenik kralja Petra 1. Velikega Osvoboditelja venec v imenu mesta Ljubljane kot glavnega mesta vse Slovenije Na slavnostnem prostoru pred magistratom bodo nameščeni tudi zvočniki, da bo ljubljansko prebivalstvo lahko slišalo tudi vso slavnostno sejo mestnega sveta. Slavnostno sejo ob 17 otvori Davorina Jenka uvertura »Kosovo«, za njo je slavnostni govor župana dr. Jura Adelšiča, dnevni red pa zaključi narodna himna. Muzikalni okvir slavnostne seje preskrbi železničarsko glasbeno društvo -»Sloga« pod osebnim vodstvom kapelnika, mestnega svetnika Heriberta Svetela. Častitljiva mestna hiša ljubljanska bo prvič okrašena z jubilejno preprogo, ki bo Ljubljano trajno spominjala na letošnjo obletnico ovsvoboditve in zedinjenja našega naroda. Na preprogi prepleta slovansko lipo in slovenske nageljne bršljan, znamenje kmečkih upornikov, zelenih kadrov in pristašev majske deklaracije, ki je naš narod vnela za svobodo in zedinjenje Sredino preproge krasi ljubljanski grb z letnico »MCMXXXVI1I« 20-letnice Jugoslavije. Krasno perzijsko preprogo je po načrtih mestnega inž. arh. Borbia Kobeta stkala tkalnica orientalskih preprog »Meka« v Subotici prav odlično. 1 Slavnostna občinska seja. Danes ob petih popoldne bo v veliki sejni dvorani mestnega magistrata slavnostna seja občinskega sveta v proslavo 20 letnice zedinjenja in ustanovitve naše kraljevine Po slavnostni seji 6e občinski svet udeleži obhoda po mestu. I Prosvetna zveza v Ljubljani vabi na slavnostno prireditev, ki bo 2 decembra oh 8 zvečer v beli dvorani hotela Uniona. Prireditev je mišljena kol proslava praznika zedinjenja. Spored: 1. Slovenec sem, poje moški kvartet; 2. ,Zu- Sljajen film italijanske produkcije! Film. ki Je bil odlikovan na mednarodni filmski razstavi na Udu pri Benetkah) Dobra in zelo napeta vsebina, očarljivi naravni posnetki, oaorčene borbe v Sahari in v srcu ne- prodirne Afrike. _ _ „ _ _ ________ Predstave danes ob 15.. 17.. 19. in 21. uri KINO UNION I ]utri (Defek 1.1, m.l nredvsiamo ta nrotirnm ni premično zadnilkrat ob 16., 19. In Zl. uri I Telefon aa-2i_ Beli eskadron Danes ncprchllcno zadntikrat! Film, v katerem Vas ho ganila tesna povezanost malih ljudi! Film, v katerem Vas ho zabaval pri-uen ameriški humor1 Film ritma, radosti in bolesti. KINO MATICA 21-24 Danes ob 15, 17.. 19. in 21. uri Metropola l ulse nelner — Spencer Iratu Nemška verzija I Kino Sloga Telefon 27-30 Danes ob 15., 17., 19. in 21. uri indijski nagrobni spomenik I nadaljevanje filma ..ESiuipiirnkl tlser" po znamenitem romanu Id 18 Y. Hnrhon J K1HO KODECJEVO Tel. 41-64 Porotnik indijske brigade (JSrro/ Fivn: Olivi a de H avi II and) Radi ogromne dolžine ftlnin dvojni spored samo ob V&O Predstave- danes ob H3, 7-m in ViO, lut i i in v soboto ob S. Utrgani cvet Ni še prepozno! Se ima lepo izbero igrač, torbic, damskega in moškega perila, rokavic nogavic, — in vsega galanterijskega blaua po nizkih cenah tvrdka IVAN SAMEC - Ljubljana Mestni trg 21. pančič: Duma (odlomek recitira g. akad Roger); 3. Komur mar, poje kvartet; 4. Predavanje dr. Ivo Cesnika: Nacionalna in mednarodna usoda Slovencev in Slovenije; 5. Državna himna, poje kvartet. Na ta prosvetni večer zopet toplo vabimo vse one. ki se zanimajo za nas narodno obrambni problem. Članstvo Slovenske straže. Sedejeve družine posebno dobrodošlo. Predprodaja vstopnic Prosvetna zveza, Miklošičeva cesta 7. 1 Odbor FO sv, Peter poziva svoje člane, da se udeležp slavnostnega obhoda na dan 1. decembra zvečer. V ta namen se zberemo pred šempetr-skim župniščem ob 17 in sicer v civilu in z znaki. 1 Združenje bivših mornarjev poziva svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži manifestacij-skega obhoda. Zbirališče na Vodnikovem trgu ob 17.30. 1 Prosvetno društvo Trnovo poziva vse člane in članice, da se udeleže drevi' ob pol 6 slavnostnega sprevoda vsi polnoštevilno. Zbirališče je na Vodnikovem trgu ob 5, kjer se uvrstimo za Prosvetno zvezo. — Odbor. 1 Rezervne oficirje vabimo, da se udeleže v čim večjem številu slavnostnega sprevoda v proslavo 20 letnice zedinjenja. Zbirališče točno ob 17.30 na Vodnikovem trgu ob Jugoslovanski knjigarni. Pododbor Združenja rezervnih oficirjev — Ljubljana. 1 Cclonočno češčenje presv. Zakramenta v stolnici se prične drevi po skupni molitveni uri. Iz knjige Večna molitev se ho opravljala vsako nočno uro 21. ura: Za sveti adventni čas. Pridite, molimo! 1 Ban dr. Natlačen na Jakčevi razstavi. Te dni si je ogledal Jakčevo razstavo v Jakopičevem paviljonu ban dr Marko Natlačen, ki ga ie spremljal prelat univ. prof. dr. Slavič. Ban ie kupil veliko sliko Ljubljane. Danes je zadnji dan te razstave, ki se drevi nepreklicno zaključi. 1 Društvo »Naša skrinja« prične sedaj ob 20-letnici Jugoslavije izdajati redni tromesečnik »Naše noše, naše dečve, naši domovi, naši športniki«. Revija pride v promet prihodnji teden. i Vsem Hrvatom in Slovencem, spoštovalcem pok. dr. Ante Trumbiča. V petek, dne 2. decembra ob 7 zjutraj bo v frančiškanski cerkvi sv. maša zadušnica za pokoj duše umrlega hrvatskega narodnega zastopnika in prvoboritelja za osvoboje-nje svojega naroda c. dr. Antona Trumbiča. Vabijo se vsi Hrvati v Ljubljani in Slovenci, spošto-valci velikega pokojnika, da se polnoštevilno udeleže maše zadušnice. — Istočasno se zahvaljujemo vsem Hrvatom in Slovencem, ki so s svojimi prispevki omogočili nakup in |ioložitev krasnega venca na krsto velikega pokojnika — Pripravljalni odbor. 1 Otroci, prosite svoje ljube mamice, da pojdejo z vami k vsakoletni obdaritvi v belo dvorano (hotela) Uniona v ponedeljek, dne 5. t. m. ob pol 5. Naročila sprejema *Kršč. žensko društvo« isteaa dne od 11—14 v beli dvorani Uniona. I Sv. Miklavž v Drami. Sv. Miklavž ie sporočil, da bo prišel letos s svoiim lepim in velikim spremstvom dvakrat v naše dramsko gledališče. Obiskal bo v nedeljo, dne 4 t m. popoldne predstavo »Snegulčice«, da pozdravi vse navzoče Daril v nedelio še nc bo delil V ponedeljek, dne 5. t m popoldne ob 16 pa pride, da obdari vse male in odrasle. Darila bo delil na odru Po podaritvi v gledališču bo obiskal tudi posamezne družine. Kdor želi, da ga sv Miklavž obišče na domu. nai blagovoli to sporočiti g Edvardu Gregorinu, članu Drame. Darila za obisk v gledališču snrejema vratar drame v ponedeliek, 5 t. m dnpnldnc, pa tudi že v nedelio. Kdor želi. da bi «v Miklavž naSo-voril obdarovance posebej na odru, naj se blago- volili zglasiti pri g, Gregorinu v nedeljo, 4. t, m. med 11 — 12 v dramskem gledališču. 1 Primerna knjižna darila za Miklavža in božič dobite v knjigarni Akademske založbe (Šelen-burgova 4, palača Croatia, dvorišče). I Trgovine bodo na Miklavževo nedeljo, dne 4. decembra t. 1., ves dan odprte. Kupujoče občinstvo i/.ven Ljubljane lahko izkoristi za primeren nakup Miklavževih daril ugodnost polovične vožnje. — Združenje trgovcev. I Sveti Miklavž nas ie že obiskal, da bo letos nakupil bonbone, bonboniere, lužno sadje, likerje, Vermouth. itd pri nas. Fr. Kham, Kongresni trg 8. 1 Zahvala. Vsem, ki so počastili spomin blago-pokojne predsednice ruskega rdečega križa gospe Terezine Mihajlovne Jenko z darovi v dobrodelne namene ruskemu rdečemu križu, izrekam tem polom najtoplejšo zahvalo. 10 let podpira ruski rdeči križ najbedneiše. bolnike in otroke. Vedno težja je ta pomoč. Usihajo viri, nai ne usahne ljubezen do bližnjega, do brata! — Predsednica dr. med. E. Jenko-Grover. 1 Za mestne reveže je darovala tvrdka Franjo Novak & Komp na Kongresnem trgu 15 500 din iz odobiavanja. ker je mestna občina pripravila ljubljanskim revežem v stari cukrarni toplo zavetišče z vso brezplačno oskrbo, da tako popolnoma odpravi že skrajno nadležno beračenje. Velikodušnemu darovalcu se mestno poglavrstvo naj-iskreneje zahvaljuje z željo, da ugledni ljubljanski trgovec dobi čim več posnemalcev. 1 Namočene polenovke vsak petek v gostilni pri »Bobenčku« 1 Gostilna Martine Zg, Šiška. Miklavž pride v nedeljo zvečer! Priporočite mu svoje drage! 1 Kupujte vedno le zares priznano najboljše čajno maslo »Srne c«, katerega dobite že v vseh boljših trgovinah dnevno svežega! n- Naša kvaliteta je naša reklama. 1 Razne tatvine v Ljubljani. Cirilu Logarju je bila v Streliški ulici ukradena skoraj nova zimska suknia temnosive barve, vredna okoli 900 din. — Na Aleksandrovi cesti je bila okradena perica Marija Aber iz Dobrunj. Nekdo ie zmaknil z njenega vozička cel zavai perila vrednega 830 din. Perilo je bilo last Aloiziie Pišliernieve, žene uradnika TPD. — V eni zadnjih noči ie neznan tat vlomil v gostilno na Kavškovi ulici ter je ukradel Francu Kavčiču 300 din gotovine ter razne druge predmete, kakor brivski aoarat itd. Kržič trpi 650 din škode. Gledališče Drama: 1. četrtek: Zaprto. — 2. petek: »Labodka«. Red Četrtek. — 3. sobota: »Dobrudža 1916«. Premierski abonma. — 4. nedelja: ob 15: »Snegulčica«. Mladinska predstava. Nastop sv. Miklavža. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20: »Brezov gaj«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — 5. ponedeljek: ob 16: Nastop sv. Miklavža in njegovega spremstva. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Opera: 1. četrtek: ob 15: »Ero z onega sveta«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — 2. petek: ob 15: »La Boheme«, Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. — Ob 20: »Roxy«. Opereta. Red B. — 3.sobota: »Na sinjem Jadranu«. Red A., — 4. nedelja: ob 15: »Poljub«. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Izven. — Ob 20: »Roxy«. Opereta. Izven. Prireditve in zabave Miklavžev večer Frančiškanske prosvete M. O. v frančiškanski dvorani v nedelio, 4 dec. ob 5 pop., m v ponedeljek. 5 dec ob 7. zvečer Obdaritev otrok bo v zvezi z novo oaštudiranim igrokazom za mladino »Zlati orehi« od Milani Skrbinška v režiji avtorja samega Igra se prelie v slavnostni nastop sv. Miklavža z vsem njegovim mogočnim spremstvom: angelski zbor, sv Anton in Faust. Nastop Mefista s svoiim peklenskim spremstvom te seveda na Miklavževem večetu nujen, ki pa otrokom ne bo v strah in trepet, temveč samo v opomin Sploh ie vsa prireditev zamišljena v prisrčn obliki Obdarovani bodo otroci in odrasli po vrstnem redu, kakor se bodo rezervirale vstopnice Sedeži od 10 dm navzdol v pisarni Pax et bonuin v frančiškanski pasaži, kjer oddaste naslove za darila in izrazite svoje želje. Člani z legitimacijami popust Bežigrad. Miklavž bo prišel v dvorano bežigrajske ljudske šole v ponedeljek 5. decembra ob 6 zvečer z vsem svojim spremstvom obdarit olroke in odrasle. Vse žel ie in naročila za darila sprejema dnevno cerkovnik župnije sv. Cirila in Metoda pri Sv. Krišlofu. Miklavžev večer v Trnovskem prosvetnem domu priredi Prosvetno društvo v ponedeljek, 5. decembra ob 6 zvečer za otroke, ob pol 9 za odrasle Darila, naročila spreiemamo v društvenem domu v nedeljo od 3 do 7 popoldne in v ponedeliek od 10 dalje. Prihodnji koncert v veliki filharmonični dvorani bo v petek, dne 9. decembra zvečer. Ta dan bo naslonil najboljši ženski zbor v državi, ki nosi naslov »Žensko muzičko udruženje — Novi Sad«. Zbor je že znan našemu koncertnemu občinstvu in je najboljši ženski zbor v državi. Podrobnosti slede. Predavanja Vse članice KA iz Ljubljane vljudno vabimo na predavanje, ki bo 2. decembra oh tri četrt na 8 zvečer v uršulinskem samostanu. Predaval bo g. župnik Janko Cegnar o temi; »Kakšno bodi sodelovanje med župnikom in laiki KA v Ljub-liani'(, — Odhor. O sodobnem zdravljenju jetike bo v torek, 6. decembra ob 1815, pod okriljem Prirodoslovnega društva predaval g primarij dr Robert Neubauer. Pr davanje bo v Mineraloški predavalnici. Naše dijaštvo Miklavževanje naših akademikov bo v petek 2 decembra oh 8 v dvorani Trgovskega doma. Najvljudneje vabimo tudi starešinstvo. Lekarne Nočno službo imajo: n ectrtek: tur. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr Koniotar, Vič; n petek: dr. Piccoli. Tyrševa c; mr IWevnr, Celovška C. 62 in mr. Gartus, Moste. Poskušen samomor Ob 19.30 je bil poklican reševalni avlo na Vodovodno cesto v coslilno Repeč, kjer se je ustrelil 20 letni dijak Slavko Lanipret, doma iz Stične nn Dolenjskem. Fant je meril v srce, pa je zgrešil. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.