Leto I. mLjubljana, četrtek 26. junija 1919.
VEČERNI LIST
^	v	‘	>i	11, j i.;
Štev. 134.
Cene po pošti: u celo leto K 40k— sa polleta . K 20*— xa četrt leta K 10*— za 1 mesec K 3*50 Zn Ljubljano mEcsčno 3 R.
Uredništvo In uprayn. Kopitarjeva ulica £ti ib
Uradu, telefon Stov^dL
NEODVISEN DNEVNIK * SS5SST številka 16 vinar iev.
Navdušenje v Parizu radi podpisa miru.
Italija išče sporazuma z Jugoslovani?
LDU Pariz, 26. junija. (ČTU) Kljub splošnemu navdušenju, ki vlada v Parizu zaradi podpisa miru z Nemčijo, so vzbudile največjo pozornost zvečer po mestu razširjene govorice, da namerava italijanska vlada svojo vna-
njo politiko naravnati v povsem drugačno smer. Govori se, da išče Italija sporazuma z Jugoslovani, da namerava uvesti obsežne socialne reforme in da stremi za prijateljskim razmerjem z Nemčijo.
Ententa naj bi zasedla Celovec in Maribor.
Pobožne nemške želje.
LDU Dunaj, 25. junija. (ČTU) »Neue freie Presse« piše: Kakor javlja »Grazer Volksblatta, je korak, ki sta ga pred nedavnim Časom nemškoštajerska poslanca Fischer in dr. Gimpl pod vzel a pri nemško-avstrijskem državnem podtajniku Pfliiglu glede ureditve nemškoštajerske moje, imel
ta uspeh, da se je državni urad za zunanje stvari obrnil na neko nevtralno silo s prošnjo, naj pri ententi izposluje čimprejšnjo ureditev meja. Hkrati je urad zaprosil, naj bi Maribor in Qelpvec do dokončne ureditve meja zasedle ententne čete.
Italijani hočejo zasesti Celovec?
»A gram er Tagblatt« poroča iz Bukarešto 22. t. m.: Dunajski dopisnik »Adevertda«, Ba-cber, poroča svojemu listu: Kot koncentracijsko mesto italijanskih čet je določen Št. Vid. Mesto jo polno beguncev iz ozomlja, ki so ga zasedli Jugoslovani. Železniški promet med št. Vidom ln Celovcem jo prekinjen. Beljak izgleda že nekaj dni kakor italijansko tabo-
j rišče. Italijani so pomikajo naprej v popolnem i rodu. 10.000 mož hjihpvih čot jo poverjenih (?), | da zasedejo celovško kotlino. Ako bi jugosio-| venske čete bombardirale Celovec, bi bila za odgovor bombardirana Ljubljana (i). Jugoslovansko poveljniŠtvo pa jo bilo o tom pravočasno obveščeno. (Op. ur.: To vaat prinašamo le kot kurijoznost.)
General Segre zapustil Celovec.
LDU Dunaj, 25, junija. (ČTU) Korespondenca Herzog javlja, da se je italijanski general Segre danes iz Celovca vrnil na Dunaj. Korespondenca pripominja, da
je odhod generala Segreja iz Celovca nemara v zvezi z načrtom, po katerem naj bi jugoslovanske čete Celovec zapustile.
Mir z Avstrijo, Bolgarijo in Turčijo še lc čez nekaj mesecev. .
LDU Dunaj, 25. junija. (ČTU) »Wiener Allgemeine Zcitung« poroča iz Berlina: Cie-
m pn pon II m « « o iril rln «/x nnlft^na rl r* m rVn I Il7fl f* 1
UVllUUJ'« puit/td 1A	V»»v.
menceau je izjavi), da je splošna demobilizacija za sedaj nemogoča, Obrenskih čet ne kaže
poslati domov. Podpis miru z Avstrijo, Bolgarijo in Turčijo da bo mogoč šele čez nekaj mesecev in končno ostane nerazrešenih Še nekaj vzhodnih problemov.
Narodno predstavništvo.
Ljudskošolski zakon soglasno sprejet
m Belgrad, 2G. junija. (Izvirno.) Na včo-rajšnji seji narodnega predstavništva sta bili predloženi dve interpolaciji, in sicor interpelacija poslanca Mihajla Jovanoviča na ministra za notranje stvari Pribičeviča o nepravil-
nem postopanju načelnika leskovaškega okraja ter interpelacija poslanca Franca Piška na istega ministra zaradi pomanjkanja in visokih cen usnja. Poslanec Krsto Gjorgjevič (radika-loc) je stavil vprašanje na ministra notranje
stvari zaradi nepravilno izvršenih volitev, v, bitoljskem okraju. Minister Pribičcvič je odgovarjal, da ministrstvo ni bilo obveščeno, d* so bile volitve razveljavljene, vslcd česa$.tudl ni moglo razpisati novih volitev. — Poslanec Stojan Ribarac je stavil na ministra za notranje stvari vprašanje zaradi državne tiskarne, ki jo Je avstro-ogrska okupacijska oblast pred svojim odhodom prodala nekemu Belgrajča-nu. — Poslanca Zlatič in Pejevič sta intcrpe-iirala vojnega ministra zaradi streljanja povodom dijaških demonstracij v Beogradu. Oba poslanca opisujeta dogodek. Poslanec Zlatič smatra vojnega ministra za glavnega krivca ter zahteva, da se ga pozove na odgovor. Vojni minister general Hadžič, protestira proti ostremu tonu poslanca Zlatiča ter poudarja, da ni mogel odrediti, da bi se izpustili aretirani dijaki iz zapora. Minister Pribičevič odgovarja, da to vprašanje ne spada na njegov naslov. Kar se tiče dijaka Čopiča, poudarja, da je bil že v Rusiji kot ujetnik zaprt zaradi defetistične propagande tor je došel v našo državo kot boljševiški agitator.
Nato se preide na dnevni red: Razprava o zakonskem načrtu glede narodnih ljudskih šol. Minister za prosveto prosi, nrj so zakonski načrt sprejme. Izraža hvalo učiteljem, ki jim moramo izkazati vsako pomoč. (Burno odobravanje.) — Poslanec Pavičič govori o uči. teljih v novili krajih, ki so istptako mnogo doprinesli za naše ujedinjenje. — Radikalec Dragovič opisuje stanje učiteljev v Srbiji in so zavzema za to, da se tudi njim priskoči na pomoč. Izjavi, da bo glasoval za predlog. Poslanec Alekšič (nacionalcc) želi, da sc zakon razširi na celo kraljestvo. Hvali zakon, ki dviga učiteljstvo na višino, ki jo zasluži. — Radikalec Petrovič je izjavil, da bo glasoval za predlog. — Poslanec Mita Klicin izjavlja v: Imenu radikalnega kluba, da bo glasoval za predlogo in da je za to, da so zakon raztegne tudi na ostale krajo. Poslanca Stanko Banič Jugoslovanski klub) in Petejan (socialist) izjavita, da bosta glasovala za predlogo. — Poročevalec priporoča predlogo in pr.»vi, da Jc^-dek slučaj, ko nima poročevalec k razpravi ničesar pripomniti. Nato se je prešlo h glasovanju in je vseh 158 prisotnih poslancev glasovalo za predlogo. — Nato je predsednik zaključil sojo in odredil prihodnjo za danes.
Čehi in Mažari.
LDU Praga, 25. Junija. (CTU) Preden prešli v današnji soji narodne skupščine j t dnevni red, je minister Klofač povzel Lesedo in dokazal na podlagi not, izmenjanih med vrhovnim poveljnikom goner&lom Pellejem in Mažari, katero je skupščini prečltal, da sc Ma-
Jari izogibajo in da obetanih pogojev ne i*-pclnujejo. Komisija ententinib častnikov je dognala; da se Mažari brez zakonitih razlogov, potem k,o so sc končale sovražnosti; niso umaknili. Posebna komisija častnikov je odpotovala v Košiče, da izve od poveljnika mažar-ske iztočne armade za vzroke tega oklevanja., Danes Je ni možno povedati, kako se bodo Mažhri odločili. Želimo, da Mažari dosedanjo zamudo popravijo in slovaško ozemlje v določenem roku izpraznijo.
1,1)U Budimpešta, 25. junija. (OTU)' Ljudski komisar Bob m je generalu Pel 1 a poslal nastopno brzojavko: Čast mi je javili, da pride dne 25. t. m. ob enajstih ljudski komisar "V spremstvu generalštabnega častnika preko lagetfaiuja, da se reši vprašanje nevtralnega pasu, kakor je bilo izraženo v Vaši brzojavki. Prosim, da ukrenete vse potrebno, da morejo naši parlamentarji neovirano prekoračiti če-fcoslovaško črto pri Ligetfaluju.
LDU Praga, 25. junija (ČTU.) Izmena br-•ojavk med vrhovnim poveljnikom čehoslova-Ških čet generalom Pcllom in vrhovnim poveljnikom mažarskih čet ljudskim poverjenikom Bohmom je imela za posledice, da so se sovražnosti na slovaški fronti dne 21. t. m. ob petih končale.
Podjarmljeni narodi pripomogli zaveznikom do . zmage.
»i! Messagero« od 8. novembra 1918 je objavil govor senatorja Tomaža Tittonija na slavnostni seji, ki jo je imel Consiglio Provinciale v Rimu 7. septembra 1918. Navzočih je bilo okoli 50 svetnikov in mnogo ' občinstva. Med drugimi je rekel Tittoni:
»Pred 1 stoletjem so se zbrali na dunajskem kongresu evropski mogotci. Sklenili so zatreti povsod kali svobode. Narodi tega niso vedeli, ali pa so se delali, kakor da ne vedo. O usodi so odločali samovoljno In kupčevali z njimi, kakor z blagom.
Danes več nego po sto letih se zbirajo zastopniki največjdi evropskih in ameriških držav v imenu načel prostosti in narodnojli, Iti so mislile tedaj, da_ jih izrujejo s svojim blaznim in praznim poizkusom iz človeškega duha, A ta principa sta; kakor se je srečno izrazil Giuseppe Mazzini, nepremagljiva nalik vest, sta nerazrušna, ker sta bistvena- činitc-Ija človeškega napredka, ki ga ne more zaustaviti niti napuh gosposke, niti prekanje-'r nost ali kovarstvo kratkovidnih državnikov. In ta principa nista samo nerazrešljiva, marveč i nerazdružljiva. In res, vojna je razdrobila poslednje avtokratne vladavine v Evropi, zakaj neodoljivi udarec narodnosti, ki so se prebudile, je zagotovil končno zmago svo-
-	bodomiselnim narodom.
Kakor je povedal general Diaz v svojem . zadnjem poročilu, tako veličasten po svoji strogi preprostosti, da bi je rad videl uklesano .V kapitoljske letopise, je 51 italijanskih divizij in 6 zavezniških premagalo 72 avstrijskih divizij; toda prebujenje tlačenih narodov je bilo tisto, kar je spremenilo ta poraz v popoln razkroj.«	(P.	P.)
Iz Nemške Avstrije.
LDU Dunaj, 25. junija. (ČTU.j Dunajski politični krogi domnevajo, da Nemška Avstrija podpiše mir do srede julija in da podpis odobri narodna skupščina,
LDU. Dunaj, 25. junija. (ČTU.) Nemški poslanik na Dunaju grof Wedcl namerava odstopiti
»Večerni list«, dne 26. junija 1919,
Zastave za spomin.
LDU Split, 25. junija. (DDU) Tudi ameriška vojna ladia »Israel«, ki je prispela snoči v našo luko, ;c splitski občini podarila svojo zastavo v spomin na svoje bivanje v splitski luki. Francoska križarka »Foudre« je včeraj zapustila splitsko luko in odplula v Toulon.
Kršitev pisemske tajnosti«
LDU Split, 25. junija, (DDU) Današnji »Jadran« protestira proti kršitvi tajnosti_ pisma, ki ga je poslanec Banič poslal provincialu Ci-koieviču in ki se je bilo poverilo kurirju. Članek opravičuje na koncu vsebino tega pisma.
Iz pokrajine.
k Bled vstajal Iz mrtvila, ki vlada vsepovsod po vojni, izločuje se dvigajoč sc z neodoljivo silo naš Bled. Kakor prodira teloh spomladi težko snežno plast, tako klije naš rajski cvet z nekako prirodno močjo iz peze mnogomiljonskih oškodb, zavestno sluteč, da mu prihaja nova, najlepša pomlad, kar jih je doživel. Ljubko hočejo dati duška proslavi prve slobodne sezone, naše dame s prireditvijo cvetlične razstave. Povod je dalo ugibanje, kako bi najveličastneje sprejele regenta. V veliko kopališče Riklijevega zavoda, nasproti hotela Malnar, spravljajo marljive zbiralke dannadan najlepše rastline vse okolice, deloma podarjene, deloma izložene. Vsaka posoda nosi ime cvetlice in gojitcljiee. Otvori se razstava dne 1. julija, Pple^ J} je določen zaenkrat čez mesec dni. Cisti dobiček je namenjen šetališču, ki ga hočejo ustvariti prirediteljice same, ter v to svrho
—	če se obnese prva — razstavo obnoviti leto za letom. Razpisane so tudi nagrade za posebno lepe cvetice iz skupine. Ob prihodu regenta in pa ob zaključku uamer-jajo prirediteljice malo jezersko slovesnost ter srečolov za podarjene cvetke. Sodelovanje, odnosno prispevke, so obljubilo državno subvencijonirana vrtnarska šola v Kranju ter mnoge dame in mestno vrtnarstvo v Ljubljani. Vse upanje obstoji, da dobimo letos«tudi žo godbo in sicer prvovrstno, to pa le vslcd dobrotljivosti Bledu naklonjenih faktorjev, ki razumejo situacijo in pomen Bleda Za vso domovino. Ako pride godba, otvorjen bo tudi zdra-viški dom in ž njim serija koncertov domačih umetnic in umetnikov, ki se zgla-šajo letos v goste. Rojaki, dokažite svetu, da,je naša domovina zdaj dovolj velika, da 'napolni našo svetovno letovišče tudi, ako ostanejo vse meje zaprte.
k Agrarna reforma, .Podpisano predsedstvo deželne vlade za Slovenijo opozarja vse stranke, katere imajo ustmeno ali pismeno opraviti z deželno vlado v stvareh, ki se tičejo agrarne reforme, da je že pred enim mesecem ustanovljeno popolno samostalno poverjeništvo za agrarno reformo, katero deluje na Turjaškem trgu št. 3. II. nadstropje pod vodstvom poverjenika za agrarno reformo v Sloveniji, gospoda dr. Friderika Lukana. Do sedaj so prišle skoraj vse vloge na predsedstvo deželne vlade in to jih je moralo službenim potom odstopali kompetentnemu poverjeništvu, kar pomeni zamudo časa za deželno vlado, kakor tudi ovira hitro rešitev nujnih zadev. Enako velja za ustmene informacije pri deželni vladi. Stranke se vabijo, da se v vseh zadevah, ki se odnosijo na agrarno reformo in spadajo v nje delokrog, ustmeno in pismeno direktnim potoni obračajo na omenjeno poverjeništvo. — Predsedstvo deželne vlade za Slovenijo. Podpredsednik dr. Žerjav,
k Izenačenje učiteljskih plač. Minister .za prosveto DavidoviČ jo predložil narod-
_____________________________ Stev.	134.
-■mi	..	In	m'	'	■
netnu predstavništvu načrt novele k zakonu o Šolstvu v Srbiji. Ta novela urejuje v glavnem nedostatke in pomanjkljivosti v šolskih razmerah, ki so nastale vsled vojne v Srbiji. Med drugim se nahajajo tudi določila o povišanju učiteljskih plač. Naknadno je sedaj ministrski svet odobrili da se zakon izpolni z izenačenjem učiteljskih plač v celem kraljestvu. Ta določba naj bi stopila v veljavo obenem s splošno regulacijo in izenačenjem plač vseh uradnikov v naši državi. Na predlog ministra Davidoviča bodo znašale začetne plače za j učitelje letno 1680 dinarjev. Po usposob-ljenostnein izpitu in dveletni začasni službi pride učitelj v X. činovni razred z letno plačo 2400 dinarjev ter more napredovati do .VIII. činovnega razreda z letno plačo 5000 dinarjev.
k Združitev uradništva denarnih zavodov SHS. Dne 20, 2.1 in 22. t. m. vršilo se je v Zagrebu zborovanje organizacij urad-ništva denarnih zavodov kraljestva SHS. Zastopano je bilo uradništvo Srbije, Slovenije, Dalmacije, Bosne in Banata. Uradništvo Slovenije sta zastopala Iv. Hiter (Mestna hranilnica) in Al. Lenček (Jadranska banka) v Ljubljani. Sprejel se je načrt enotne službene pragmatike, ki se naj uveljavi pri vseh denarnih zavodih SHS brez razlike .Druga točka zborovanja so je tikala ustanovitve enotnega pokojninskega zavarovanja in sklada pod upravo zastopnikov uradništva in države. Končno se je osnula z izvolitvijo osrednjega odbora Zveza vseh organizacij uradništva denarnih zavodov v kraljestvu SHS z osrednjo pisarno v Zagrebu..
k Vinogradniki! Hud naliv dne 13. junija je imel za posledico, da se je po preteku inkubacijske dobe (9 do 11 dni) danes, dne 24. junija prikazala na trtah (na Dolenjskem) prva letošnja peronospora. Iz tega sledi, da ob sedanjem mokrem vremenu, po preteku daljše inkubacijske do-, be, ki znaša sedaj samo 6 do 7 dni, peronospora koncem tega meseca ali prve dni julija splošno nastopi. Vsak pameten vinogradnik mora tedaj gledati, da do tega Časa, to je do konca junija, vse svoje trte vnovič, to je v drugič poškropi! Vinarski nadzornik 13. Skalicky.
k Aretiran urednik. Kakor poročajo, so 20. t. m. aretirali v Vukovaru urednika tamošnje »Nove Dobe« in ga odvedli v Rumo. Vzrok aretacije ni znan.
k Železniški promet v Srbiji se prične na vseh progah s 1. julijem.
k Na skupščini rezervnih častnikov v Bolgradu, ki je bila preteklo nedeljo, se je sprejela resolucija, v kateri se izjavljajo rezervni častniki za ustanovitev skupne organizacije.
Iz Ljubljane.
i Slov. Ženska Zveza vabi vse svoje članice, društva in odseke, da se v obilnem številu Udeleže proslave Vidovega dne, v petek ob 19, uri zvečer pred Mestnim domom in v soboto zvečer v gledališču. Zbirališče v petek ob tri četrt na 19. uro pred Jugoslovansko tiskarno.
1 Začetek III. in IV. produkcije gojencev Glasbene Matice v četrtek in soboto,
26.	in 28. junija se jc nastavil na polosmo uro (19. in poi uro) zvečer, da ne bo treba mladini hoditi, v temni noči domov.
1 Vaja orkestralnega društva »Glasbene Matice« se vrši v petek, 27. t. m. v dvorani Filh. društva. Odbor.
1 Zvara poštnih organizacij v Ljubljani vabi tem potom člane ožjega odbora h kratki
> r €t»y.;:’l&.
iažni seji na petek, dne 27. t. m. ob 18. uri v Ilismonoško dvorano. Polnoštevilno I
1 Podporočnik Janko Perhavc in redov taopold Samic se nujno poživljata, da se iimpreje zglasita pri komandi mesta Ljub-^ana.
,1 Skupščina »Zveze poštnih organizacij v .Ljubljani«,, katera bi se imela vršiti dne 29. 1. m., je zaradi raznih : ovir preložena na polnejši čas.
1 Begunec, odpuščeni vojak želi vstopiti kot krojaški pomočnik v kako krojaško delavnico. Ponudbe naj se pošiljajo na posredovalni urad za begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38.
1 Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju jiestne občine'ljubljanske od 15. do 21, junija 1919. Mrtvorojencev 5, umrlih 26. Od. umrlih je domačinov 15, tujcev 11. Umrli so jetiko 10, vmes 5 tujcev, za nezgodo 3, za samomo-*om 1, za različnimi boleznimi 12, za Škrlatico (tujec) 1.
, »Večerni IM«, 3ne 26. Junljta 1019.
Repertoir narodnega gledališča.
Drama.
26. junija, četrtek popoldne, dijaška predstava: Listnica. Neizprosni stražnik. Izven abonma.
r 27i junija, petek: Zaprto.
28. junija, sobota: Na smrt obsojeni. Abonma C 68. Vidov dan.)
29. junija, nedelja: Na smrt obsojeni. Abonma B 68.
Opera.
20. junija, četrtek: Jevgenij Onjegin. Izven abonma.	..	;
27. junija, petek: Zaprto .	.
28. junija, sobota: Madame Butterfly. Abanma B 2/67; ■
29. junija, nedelja popoldne; Mamzell Nitoucbc (vojaška predstava za srbske posadke.)
29. junija, nedelja zvečer: Žongler. Abonma C 3/69.
: Stran 9.
Vsak dan naj sc vozijo po dve uri v tako ntU basanih vozovih in profesor jim garantiraj da se bodo njih roke kmalu stegnilo.
Po svetu.
tr WiIson v Belgiji. V Adinkerqueu so spre-* jeli Wilsona na najsvečanejši način. Belgijski kralj in kraljica sta pričakovala visokega go-; sta. Godba je igrala belgijsko itj amerikansko liimno, čete so mu izkazale visoko čast. Kralj in Wilson sta sedla na avtomobil, in obiskala' 160 km francoske fronte. Zvečer ja bila svečana večerja v Bruxellesu, ,a drugi dan je predsednik obiskal. še ostale, od Nemcev opustošena belgijske kraje.
s Poroka v zračnih višavah. Kar se jfc
v Ameriki, v deželi vseli mogočih novosti; zadnji Čas zgodilo, ne moremo nazivati drugače, nego golo željo po senzaciji. Ka« kor poroča »Daily Express« iz Njujorka je slavil poročnik Meade z gospodično Mar-* jorijo poroko med nebom in zemljo. Rečena svatba se je vršila 31. dne meseca maja v Houstonu (Texas). Ženin in neve-staj duhovnik in gostje so stopili v letala ter se dvignili v nedozirne zračne višave* kjer se je izvršila poroka. Da je bilo na prostoru, od koder so se svatje dvignili V zrak, na tisoče- radovednih gledalcev,-je jasno ko beli daii. Posebno ženskega sveta se je kar trlo.	-
s Krvava tlemasiEfracije. V Curiliu je bilo prišlo rio' zelo krvavih demonstracij ob priliki pcčaščeiija spomina pokojne Roze Luksenburg. Nemiri so se bili začeli 3 tem, da je eden izmed govornikov javil, da so oblasti prijele na meji Konrada Wyssa, ki je nosil s sabo boljševistične broJ Sure in. knjige in ga zaprle. Množica je( drla pred zapore in zahtevala, da izpustijo Wyssa na svobodo .Policija je streljala. V zrak, a to ni pomagalo. Izpustiti so.morall Wysea. A. množica je hotela udreti v ječe, pri tem pa je bilo 8 ranjenih in 1 mrtevJ Manifestacije so se končale komaj ob 2. liri po noči. .	.	■	•;
» fe® pasla imifca v kozarec. Kaj napfavl mož, če'mu pade muha v kozarec? Ce je'to Špaftei', se. dvigne ogorčen in qd'ide, ne da 'bi pil. Francoz vzame z dvema prstoma muho iz kozarca, jb ubije in, obsuje natakarja ž. očitki. Angiež izlije vino na tla in zahteva nov kozarec. Nemec' vrže muhb’ iz kozarca in izpije pi-, jačo. Kus popije pijačo z muho vred. Kitajec pojč prvo muho, nato popije ostalo.
s Zahteve ameriških zamorcev. Amerikan-ski zamorci so poslali v Pariz svojega odposlanca M. Trottera, ki ima nalog, da zahteva,1 da dajo zamorcem iste pravice kot belim. fio»! leg tega zahtevajo, da se v zakonik ZdruženiK' držav uvede točka, ki daje vsem državljanoc* enake pr&v.ice brez ozira na pleme in barvo kože. V zahtevi je tudi omenjeno, da so, dali ameriški zamorci nad pol milijona vojakov.
s Naša ckna, Kar je pozimi topel zapeček, to lina biti poleti prostor pri oknu, skoz’ katerega' prodira v* Sobe solnce in svetloba in! od koder se širi po vsem prostoru mila pri* jaznost. Sicer so stanovanja večkrat krasno; opremljena, ali oknom vse premalo pozor-i nosti posvečujemo. Obdana so z dragocenimi preprogami, ,okrašena s krasnimi zavesami; »bonnes femtnes« ali prostor prpd njim ni izkoriščen. Res mesfo pri oknu ni več to, kar, je bilo. Pri današnjih stavbah se več ne dela-j jo tako globoke dolble. In vendar kako pri-,
Iizne so bile. Podobne so bile gnezdecem, ejer so- se stiskali sosebno otroci in ženske. Tu je stal babičin šivalni stroj š pripravnim
Izpred ljubljanske porote.
General meiških boljševikov.
Miha Zabret, rojen 1874 v Mengšu, dninar, je obdolžen hudodelstva ropa. Koncem eicseca marca so izročili orožniki županu Ivanu Levcu v Mengšu štiri zaplenjene vole v varstvo. Vole je imel Levec v svojem hlevu, kjer jih je nadzoroval hlapec Koncilja. Zvečer 6, aprila ob 10. uri je prišel v hlev Miha Zabret ter zahteval od Koncilje, da mu izroči enega zaplenjenih volov, Ker se je Koncilja upiral njegovi zahtevi, mu je zapretil Zabret, držeč desno roko v žepu kot da bi imel samokres z besedami: »ali bi rad smrt storil, ne poznaš boljševikov?« Koncilija se je vsled tega Zabretovega nastopa tako prestrašil, da se ni več upiral, ko je ta vola odpel in odpeljal.
Obdolženec je silovit človek, ki je bil radi tepeža že enajstkrat predkaznovan.
Miha Zabret se zagovarja danes pred ljubljansko poroto. Nastopa korajžno, če tudi pravi, da je slabe glaVe. 'Stvari, ki mu niso všeč, se ne spominja. Ko so orožniki Zabreta aretirali, je kričal nad nje: »Vedar generala mengiških boljševikov ne boste aretirali«. Ko so ga orožniki peljal iv Kamnik, je kričal: »Auf boljševizem!« Senatu predseduje predsednik dež .sodišča dr. Papež, obtožbo zastopa prvi državni pravdnik Bežek, obtoženca zagovarja dr. Valjavec, ki je stavil predlog, da naj se Zabretovo du-
Žena.
ž Ženske razvade. Nek danski časopis >rinaša svojim čitateljicam par navodil gle-Je ženskih razvad, ki niso lepe za nežni spol, kot n. pr. Hoja, sedenje na stolu itd. Kako bi bilo, če bi se videla v kinematografu katera tnala, okrogla, debelušasta gospodična osemnajstih let, kako se ziblje po ulici v kratki obleki, da se vidijo mesnate noge, ki so stis-jene v moderne čevlje. Gotovo bi bežala ta-oj domov, kupila si daljšo obleko, morda tudi blago druge barve itd. Če bi se potem zopet videla na filmu, bi se čudila, kako zelo
i'e izpremenjena. Na ta način bi s pomočjo cinemr*iografov odpravili ' vse suhe, debele, krive X in O ženske noge s sveta. In ali vedo ienske, kako je treba sedeti na stolici? Mnoge dame sede na ta način, da vržejo nogo kot *woški. Debele_ ženske sedijo pogosto na ta načir., da držijo kolena navzdolu in je med tlopali obeh nog po pol metra prostora. Malokdaj drže' damfj noge skupaj in spodobno na zemlji, To sedenje je mogoče opazovati v restavracijah, Tu je videti pod mizo kake lepotice na znotraj zasuknjene noge, na drugi strani objemajo noge nogo stolice. Rekord
ševno stanje preišče. Senat je stavljeni predlog odklonil.
General boljševikov Miha Zabret je bil obsojen radi tatvine na 2 leti težke ječe. Od
obtožbe rop* so ga porotniki oprostili.
Roparski napad.
Danes ob pol 4. uri pride na vrsto Janez Ogrizek, rojen 1893 v Sv. Janžu na dravskem polju, zaradi hudodelstva ropa in soudeležbe pri tatvini. Dne 15. marca je bil obdolženec v družbi Alojzija Drobniča v Tiš-lerjevi gostilni v Ljubljani, Ker jima je primanjkovalo denarja, sta sklenila, da koga na-adeta in oropata. Odšla sta na kolodvor, jer sta našla Janeza Lukšeta, katerega sta poznala in ga takoj izbrala za svojo žrtev. S pretvezo, da imata blago, katero mu lahko prodasta po 12 kron, sta pripravila Lukšeta do tega, da je_ šel ž njima. Peljala sta ga na pot od železnici proti Ranzingerjevemu skladišču. Tu sta ga naenkrat od zadaj napadla, ga vrgla na tla ter mu tiščala usta, Drobni,č je vzel Lukšetu iz žepa listnico z vsebino 295 K in nahrbtnik z blagom, katerega je bil. že preje nakupil. Nato sta oba hitro zbežala, vsak na drugo stran ter pustila Lukšeta na Ujcu mesta.	■■
Nadalje je Ogrizek kupil 1. marca od nekega neznanca ukradenega vola za 600 K ter ga prodal za 2000 K. Vsled tega je obdolžen tudi soudeležbe pri tatvini.
pa doseže ona dama, ki se vsede na ta način, da se nasloni s komolci na mizo, obe nogi pa zakljuka za dve nogi stolic na vsaki strani tako, da gledajo konci čevljev po sobi na obe strani. Če bi se tako videla v kinematografi?, bi jo bilo do smrti sram.
ž Krasne ročice. Neki angleški profesor je silno vznemiril angleške gospe in gospodične s svojo trditvijo, da postajajo nežne roke go-spej in gospodičen, vedno manjše iz vzroka', ker nič ne delajo. Učeni profesor trdi, da bo tekom toliko in toliko stoletij gospodičnam in gospem rok popolnoma — zmanjkalo. Zato pa gospoda tako težko stisne desnico prijatelju, ker se boji, da se opazi majhna roka. Zaradi tega priporoča profesor gospem ip gospodičnam, da same hodijo v trgovino iži nosijo pakete domov, da primejo tu pa tam za lopato na vrtu in delajo, da pletejo nogavice ali čipke itd. Najboljša garancija pa, pravi profesor, da postanejo roke gospej ih gospodičen daljše, obstoji v tem, da gredo gospoda v nabasan voz ulične železnice in' se tam primejo jermenov, ki visijo od stropa-
»Večerni lis?«, 'dne 2fl. Junija 1919.	^	Sfer.	13?.
  ............... "	  11	■■■!■	»4
^ ... tr .
Jaroslav.
Zgodovinski roman.
Ruski spisal J. Smidl-Melin; preloiil Al. Benkovič.
(Konec.)	;	j
dlran 4.
starim stolom in na zidu so visele stare družinske podobe v okroglih okvirjih. Tudi so bile tamkaj tetine cvetlice, nje akvarij, in dedek je tam prebiral svoje novce, ko je stopil v pokoj. V dolbini pri oknu so ženske pletle nogavice, šivale perilo, pisale kuharske recepte, pisma in slastno brale lepe povesti. Z eno besedo: Zvečer je središče cele družine pri peči, podnevi pa dolbini pri oknu. Odkar pa ginejo dolbine, so tudi okna bolj in bolj Zanemarjena. Le balkoni, ki jih vidimo danes Večkrat pri novih poslopjih, tvorijo nekako gnezdece v stanovanju, kamor postavimo običajno majhno mizico za čaj ter nekoliko majhnih stolov. Ali napaka balkonov tiči v tem, da so jako hladni, tako da ni bivanje na balkonu nikalca prijetnost. Okna morajo biti dobro zaprta, da ne vleče skozi. Moderna umetnost se spet vrača k oknom in tam, kjer _ni rjolbin, si pomaga z raznimi nadomestili v izbi. To napravimo navadno tako, da se_ k ok-jnu pristavi nekak vzvišen^ prostor, ki je pre-flriečen s sivim ali rujavim suknom ter se Opremi z lesenim okusnim držajem, nekaki galeriji, s katere se usipljejo lahko viseče cvetlice. Na tako napravljeno estrado se postavi delavna mizica za gospodinjo in tej primeren stol. Zunaj pred oknom je pritrjena tružica, za cvetlice. Ko začnejo v mali gredici cveteti: fuksre, pelargonije ali modre horten-zije, nas pozdravljajo skoz šipe pestri cvetovi. In to daie stanovanju liubkost in prijaznost. Posebne zavese tu ni. Zgoraj je pritrjen drog z volanom od listra kremove barve. Na spodnjih deščicah je videti majhne palice_ od medi, noseče okusne zastore iz rečenega listra. Kadar je doba cvetlic, tedaj se ti zastori odstranijo. Nič ni v sobi tako priletno, kakor takšen prijazen kotiček ne glede na to, da srno
frisiljeni prebiti večino dneva_ na najsvetlej-em prostoru v sobi. A da ima_ življenje v svetlobi vpliv na zdravje, na misli in na živčevje, se ne da tajiti.
improvizacija.
a Nakazila za moko naj si preskrbe peki in trgovci v petek, ker se v soboto, 28. t. m. ne bodo dobivala.
a Vnovčevalnica za živino in mast v Ljubljani bo prodajala od vštete soboto dne
28.	junija 1919 naprej v Ljudski mesnici na Sv. Jakoba trgu vsem javnim uradnikom in uslužbencem, vsem javnim in ubožnim zavodom, goveje zadnje meso s priklado po 12 kron za kilogram ter goveje sprednje meso s priklado po 10 kron kilogram. Vsak upravičenec se mora izkazati v mesnici z legitimacijo, t. j. s potrdilom svojega urada, da tam službuje. Meso se bo sekalo, kakor do sedaj v ponedeljkih, sredah in sobotah od 6. do 10. ure.
»Da„ Natalija!« je rekel po dolgem času, »morava se ločiti. Mene kliče dolžnost v bitko, vas — da greste za možem in ga osrečite .Sam Bog vas jo zedinil s tem možem, da ga naučite spoštovati dobroto in ljubeznivost — morda tudi ljubezen. Bog vas blagoslovi! Ne pozabite nikdar, da je dolžnost čez vse drugo. Se kratek čas, in premagana bo najhujša bolest. Obrniva svojo poglede v lepšo domovino, kjer ne morejo biti ločena srca, ki spadajo skupaj, in trudiva se, da bosta najini srci čisti in vredni uživati to srečo v bodočnosti.«
»Prosila bom Boga,« je rekla Natalija s pridušenim glasom, »naj vam odvzame na svetu vse skrbi in vas napravi sreč,-nega. Kar se mene tiče, bom z vsemi močmi skrbela za to, da bom zvesta in vdana možu ter mu delala življenje prijetno, moj izvoljenec pa naj nikdar ne zve, kako mi krvavi srce.«
Med tem je stopila Natalijina babica. Z enim samim pogledom jo stara gospa vse razumela. Bolestno prevzeta je stopila k njima.
»Od vašega sluge,« je rekla, »sem zvedela, da odhajate. Bog naj pomaga nam vsem! Saj smo potrebni pomoči!« je pristavila, si pritisnila devojkino glavo na srce ter jo poljubovala.
»On nam je blizu in nikdar ne zapusti tistih, ki mu zaupajo!« jo odvrnil Jaroslav. Spoštljivo je gospe poljubil roko in poklo-nivši se Nataliji odšel.
Nihče ni zapazil, da jo med slovesom grof Lubanov poslušal pri napol odprtih vratih.
Kake pol ure pred Jaroslavovim prihodom je po kratkem obisku Natalijin zaročenec zapustil dami. Vendar ni stopil v svoj voz, ampak sklenil iti peš domov, ko je naenkrat Jaroslav v plašč zavit šel mimo njega.
Nevede zakaj ih kako so jo Lubanov obrnil in od daleč počasi šel za Jaroslavom. Ko je ta stopil v hišo gospe Griboje-dove, je tudi on čez nekaj minut šel noter in slugi niti ni dal časa, da bi ga bil oznanil.
Kakor na mesto prikovan je obstal, ko je iz stranske sobe slišal glas Natalije in Jaroslava. Vse življenje je izginilo iz njega, ko je tu stal s prekrižanimi rokami, nagubanim čelom in mračno žarečimi očmi.
Od resnice tega, kar je slutil, zadet kakor od strupene pušice se je opotekel par korakov. Takoj nato pa so je vzdramil, odhitel ven ter skočil v prvo drožko, ki jo je našel.
Šele ko je Lubanov prišel v svoje stanovanje in so bili odšli sluge, čudeči se njegovi razburjenosti, je zbral misli in čute, ki so divjali v njem.
»Ne prepustim je!« je govoril sam pri sebi, naglo korakajoč po sobi. »Ne prepustim je! Moja je! Naj rajši umrje ob moji strani, nego da bi živela ž njim!«
Nikdar Lubanov ni tako silno čutil ljubezni do Natalije. Združiti se z njo, to je bila edina stvar, ki mu je življenje mogla napraviti prijetno.
Čedalje bolj mu je kfi kipela po žilah; čedalje hujša je bila želja, da bi svojo izvoljenko imenoval svojo ženo in se mogol maščevati nad njim, ki si je osvojil njeno srce. Njegovi čuti so se naslanjali v obup-
nih, razbesnelih, zločinskih mislih in že* ljah. Toda med tein, ko je njegovo srce gd* reče klicalo Natalijino ime in prikipevalo v sovraštvu do Jaroslava, ni mogel Luba* nov pomiriti drugega glasu, ki mu je Šo< petal brez prestanka: »Deklico nisi vre* den, nikdar njeno srce no bodo tvoje! Osvoji si vsaj njeno spoštovanje in hva« ležnost, za svojo krivdo poplačaj njega, ki je v polni meri vreden sreče.«
Celo ure je sedel tako ter bojeval boj med dobrim in zlim.
Nazadnje je bila strast premaganftl vest in tista plemenita čuvstva, katerai večkrat vzbuja globoka bol, so premagala*, odločil se jo!
Naglo je vstal z ležišča, šel k pisalni mizi ter spisal dva lista, Jaroslavu in Nataliji. V kratkih besedah jima je naznanil, da je bil priča njih razgovora; da se ukla* nja usodi in odhaja. Šele takrat, ko zve. da se veselita zakonske sreče, se vrne i* svojega skrivališča.
Ko je bil grof pismi zapečatil, je po* zvonil ter vstopivšemu slugi naročil, naj lista drugi dan odda na naslova ter vse pripravi za hitro potovanje.
Jasno jutro je sledilo temu večeru. Brzo je Jaroslav vstal s posteljo, na kateri je počival lo malo ur, in ravno mislil stopiti v trojko, ko je prejel pismo od Luba-nova. Brez odlašanja jo list razpečatil irt prečital vrstice, ki so bile pisane v mučni duševni razburjenosti, a vendar izražald trdno voljo. Jaroslav je bil kakor omamljen od strmenja, veselja in sočutja. Takoj pa so mu je porodila druga misel. MordA I Lubanov še ni odpotoval! Moral je ž njim govoriti! Te žrtve ni mogel sprejeti!
Brez zamude je polkovnik hitel v njegovo stanovanje. Od ostalega služabništvA pa je zvedel, da jo grof resnično odpotoval’ prejšnji večer. A nikdo ni mogel povedati/ kam se je obrnil. Iz vsega, kar je bil grol ukrenil in naročil, pa se jo dalo sklepati/ da bo dalje časa bival v tujini. Zaman Jfl bilo vse prizadevanje ,s katerim jo Jaroslav skušal zvedeti vsaj smer njegova potovanja.
Vsa prejeta poročila je sprejel iravidež mirno, v njem pa je vrelo in vihralo. SamA sreča, ki ga je čakala, ni mogla odstraniti plemenitih predstav, ki so se mu usiljevald z vso silo.
V takem razpoloženju ni mogel iti k Nataliji. Šele ko se je popolnoma spametoval. ko je bil trdna prepričan, da j® ustregel vsem zahtevam, ki sta jih od njega zahtevala čast in vest, se jo podal k ljubljenki.
Z očitnim izrazom strmenja, ker so vsi mislili, da je bil že odšel v Tiflis, jo b» polkovnik vpeljan pri gospo Gribojedovi.
Čez malo minut so se odprla vrata sosednje sobe in Natalija se je prikazala na pragu. Premagana od svojih čuvstev mk je hitela nasproti ter obe roki podala dragemu prijatelju.
»Iz trpljenja in žalosti se nama je porodila največja sreča!« je rekel Jaroslav ter stisnil k sebi zardevšo deklico. »Uresničilo se je. kar sem bil rekel: Bog ne zapusti njih, ki vanj zaupajo!a
IzdajateH konsorci! »Veferotja lista«. Odgovorni urednik Viktor CenMč. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Liubijaui,
. I	------
I NERVOZNE
N boli, pritisk krvi, pomanjkanje spanja, migreno, prenapetost, migljanje pred oCml, slabe oCl, šumenje v ušesih odpravlja Fellerjev
Elsa-lluld
6 dvojnatih ali 2 specljalnl steklenici 24 kron. — Staro prelskušeno odvajalno, tek vzbujajoče In zaprtje odstranjujoče sredstvo so Fellerje-ve rabarbarske
Elsa-krogljice
6 Skatljic 12 K —v. Edino prave pri lekarnarju E. V,
Fellar, Stablou. Elan trg iL 245 (Hrv. Zag.j. Omot in poštnina se računa posebej najceneje. Kdor naroči več obenem, mnogo prihrani.