Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA, 27. aprila 1930. Cena 1 Din. Izhaja vsako nedelo. CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare. Cena oglasov: cm2 75 par, med tekstom 1*50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, Poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. S prilogov: Marijin List s Kalend. Srca Jezušovoga Uprava: Črensovci. Pošt. ček. pol. si. 11.806. Leto XVII. št. 17. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo: M. Sobota Telefon št. 28. Banovinske dače. Zvün državnih davkov bo vsakši davko-plačüvalec mogao plačüvati tüdi banovinske davke. Štere davke bo pobirala banovina i v kakšoj višini, je razvidno iz 50. številke Uradnoga lista. Iz uredbe, ki je objavlena v toj številki Uradnoga lista podamo na tom mesti tiste določbe, ki se tičejo tüdi kmečkoga naroda; dobro je naimre, da vsakši davkoplačüvalec ma bar nekelko znanja od toga, ka njemi trbe plačüvati. Na vse naposredne državne davke se pobira 40 procentna banovinska doklada. To doklaao plačajo vsi, ki plačüjejo davek na dohodke zemlišč, hiš, podjetij, obrti i na različne drüge dohodke. Banovinski davek se plača za plesne prireditvene i podalšanje policijske vöre. Za prve se plača na vesnicaj 80 Din., za podalšanje pa 30 Din. Banovina pobira takso na sečnjo logov i to 2% od odajne cene lesa. Ta taksa se ne plačüje za tisti les, šteroga lastnik na svojem poseka za svoj nüc, kak tüdi te ne, če lastnik les odavle i šuma, štero za njega dobi, v ednom leti ne presega 5000 Din. Banovinska taksa je določena na živinske potne liste. Pobirajo jo srezka načelstva ali občinski uradi pri izdanji živinskih potnih listov. Taksa znaša za svinje i drügo drobno živad 3 Din., za velke živali pa 6 Din. od glave. Na vino, ki se oda ali podan se plača od litra 1 Din., na mošt pa od litra 60 para banovinske takse. Takso pobirajo oddelki finančne kontrole (ali občinski uradi), šterim se more odaja i naküp vina v 24 vöraj prijaviti. Banovinska davščina je zadela tüdi šmarnico. Plača se za vsaksi šmarnični trs: letos 5 par, v prišestnom leti 10 par, od leta 1932. naprej pa 15 par letno. Da se te davek lehko odmeri, so dužni goričanci vsako leto do 15. septembra javiti občinskim uradom, kelko trsov šmarnice majo, ob- činski uradi pa javijo potom srezkoga poglavarstva banskoj upravi. Plačüvanji banovinske dače so podvržene hiše, štere so oslobodjene državnoga neposrednoga davka. Plača se za hiše: z ednov sobov 10 Din., z 2 sobama 12 Din., s 3 sobami 15 Din., s 4 sobami 22 Din. i s 5 sobami 40 Din. Če ma hiša ešče več sob, se od vsakše nadalne plača 20 Din. več. Od prenosa premičnin se plača 1% banovinske takse. Zvün toga se plačajo banovinske takse na potroš premoga, na nücanje električnoga toka, na lovišča, ribolove, jagerske karte i ešče za nešterne drüge stvari. Što zna, kak velke izdatke ma banska uprava, njemi je očivestno, zakaj more pobirati dačo. Zavarüvanje hiš i gospodarskoga poslopja. Naš domači pregovor do pičice prav trdi: „Nesreča nikdar ne počiva“. Nikdar ne. Kda bi človek mislo, ka najbole varno je pri njegovom domi, te se njemi zgodi ta najvekša nesreča. To je ogenj. Najvekša nesreča je, ar vniči vse; vnogih let trüdi ido v dim i ostanejo samo gole, okajene stene. Prejde obleka, živež, šker, živina z domom, ostane velka praznina: strašno pomenkanje vsega. Edino varstvo proti toj nesreči je zavarüvanje hiše i ka k njoj spada. Tistih par dinarčkov vsaki drage vole žrtvüje, naj se samo reši najvekše nesreče ognja. Naj pa naši naročniki morejo priti kem ležej do toga vrastva, do zavarüvanja, je uprava Novin sprejela te trüd na sebe. Vsaki naročnik dobi brezplačno vse potrebne navuke, vse potrebne spise do rok, da more zavarvati svoje posestvo. Vse se njemi napravi brezplačno. Mesto njega de pisala uprava drüžbi i vse vred vzela brezplačno. Potem pa ešče nekaj da uprava naročnikom. Ne samo, ka njemi vse to napravi ali da napraviti brezplač- no, nego njemi ešče da poleg tiste podpore, štero od drüžbe dobi za slučaj nesreče ognja, tüdi ona nekšo penezno podporo za prvo silo. To podporo njemi da, če naročnik da na njem poziv zavarüvati pri od njé priporočenoj drüžbi svoje posestvo i če je plačao redno svojo naročnino. Nesreča nikdar ne počiva, zato pa bodimo previdni i dajmo svoje posestvo zavarüvati. Javite se zato zavüpno na upravo Novin v Črensovce, ki ščete zavarüvati svoje imanje i ta vam da vsa potrebna pojasnila i da izvršiti zavarüvanje brezplačno. Ka novoga v Belgradi? Bivši Radičovci pri krali. V tork se je Njeg. Vel. krali poklonila deputacija hrvaških kmetov, štero so pripelali v Belgrad bivši Radičovi poslanci. Ta deputacija je bila ena najvekših; prišlo je naime 1950 lüdi. Deputacija je bila slovesno sprejeta. Povratek zvün. ministra. V pondelek se je povrno v Belgrad naš zvünašnji minister, dr. Marinkovič, ki je zastopao našo državo v Haagi i v Parizi. Namestnik dr. Korošca. Minister za šume i rude se nahaja v inozemstvi. Dokeč se ne povrne, ga zastopa polodelski minister, dr. O. Frangeš. Svetovna politika. Londonska pogodba podpisana. V tork so zastopniki Zedinjenih držav, Francije, Anglije, Indije, Italije i Japonske podpisali pomorsko pogodbo, ki je sad trimesečne mirovne konference. Zbližanje med Austrijov i Vogrskov. Listi poročajo, da obišče austrijski ministerski predsednik, dr. Schober Budapešto, kde bo meo razgovore z vogrskimi politiki od zbliženja med obema državama. Kak je v Indiji. Boj med Gandijom i angleškimi oblastmi je od dneva do dneva ostrejši. Gandi spodbüja narod, da ostane odločen, oblasti pa ostro nastopajo proti upornikom. Zgrablenih i zapretih je že vnogo upornih voditelov. 2 NOVINE 27. aprila 1930. Kalendar. april (30 dni) 18. teden. Židovski kal.: 29. Ros Hachodes. Senje: 1. Mursko Središče, 3. Sv. Križ, 4. Krog, Sv. Šebeščan. Vreme: Vreme bo vekši tao takše kak zdaj, proti konci tedna pa napovedüjejo dež. Vozni red: Hodoš: Prihod iz M. S. ob 652 i 1524 vöri odhod v M. S. ob 707 i 1540 vöri Murska Sobota: Prihod iz Hodoša ob 843 i 1716 vöri odhod v Hodoš ob 510 i 1340 vöri prih. iz Ormoža ob 909, 1210, 1905,2035 v. odh. v Ormož ob 516, 912, 1412, 1744 v. Ormož: prih. iz M. S. ob 702, 1235, 16, 1939 v. odh. v M, S. ob 726, 1024, 1502, 1852 v. D. Lendava: prih. iz Čak. ob 514, 906, 1257, 2031 v. odh. v Čak. ob 524, 940, 1407, 2126 v. Čakovec: prih. iz D. L. ob 623, 1050, 1508, 2236 v. odh. v. D. L. ob 420, 8, 12, 1925 v. Zveze: Što ma opravke v Maribori, Ljubljani ali Zagrebi se naj pela z vlakom, ki ide iz M. Sobote ob 516 vöri, ravnotak tüdi iz D. Lendave ob 524 vöri. Murska Sobota Protituberkulozna liga. Den za dnevom vidimo nesrečne žrtve, štere jetika mori cele mesece i leta i dostakrat pretrpijo neznosne muke, prle kak pride po nje smrt. Da bi se te velki sovražnik zatro, se ustanovi v M. Soboti posebno drüštvo „Protituberkulozna liga“, šteroga namen bo zatiranje jetike. Dnes, 27. t. m. ob pol 11. vöri se v dvorani sküpne obrtne zadruge vrši ustanovni občni zbor toga prepotrebnoga drüštva. Vsi, ki nosite na srci zdravje naroda i pomilüjete nesrečne žrtve jetike, pridite na te občni zbor. Posebno se naj vdeležijo občnega zbora vodstva vseh drüštev, predstojništva uradov, Vučitelstvo i sploh vsi, ki pridejo v dotik z lüdstvom. Protituberkulozno ligo že zdaj pozdravlamo i njoj Želemo, da bi uspešno vodila boj proti jetiki. — Pevski koncert. Prišestno soboto, to je 3. maja večer bo mela Sobota znova nekaj posebnoga. Iz Ljubljane pride akademski kvartet, ki pod okriljom Podružnice Kola jugoslovanskih sester priredi v Sokolskom domi velki pevski koncert. Čüje se, da bo koncert prvovrsten, zato je tüdi gotovo, da bo obisk velki. Sploh pa je tüdi naša dužnost, da sprejmemo goste iz Ljubljane, šteri pridejo z namenom, da pokažejo lepoto slovenske pesmi, prijazno i jim pokažemo, da se zanimamo za pevsko umetnost. — Obisk želez. ravnatela. V tork se je pripelao na sobočko postajo g. F. Borko, ravnatel drž. železnice v Ljubljani· Od tü se je pelao do Hodoša. — Roko si je potro 6 letni dečkec Vučina Franc. Na stoli se je igrao z menšim detetom, pri tom je po neprevidnosti spadno s stola i je tak nesrečno prileto na tla, da se njemi je prava roka strla. Zgübleno blago. Na zadnjem sobočkom senji se je najšeo pak s tremi falati platna. Što je pak zgübo, ga lehko dobi pri klobüčari Sukiči (M. Sobota.) — Brezsrčno činenje. Poznani sirmak Franc Krautschak si je za vüzemske svetke naproso vküp 40 Din. Veseli si je shrano to šumico. Hasnüvati je pa ne mogeo. Nekši tepeš je zvohao, da ma sirmak peneze i njemi je med spanjom odneso. Siromak je drügi den s skuznimi očmi pripovidavao, ka se njemi je zgodilo. — Martinišče. Na belo nedelo, ali na zadnjo v tom meseci bo v Martinišči mesečni shod salezijanskoga sotrüdništva s popunimi odpüstki. Začetek ob 3 popoldnevi. — Smrtna kosa. Iz Velke Kaniže smo zvedili, da je tam vmrla gospa Alojzija Hutter, žena pokojnoga Karla Kovača, ki je bio več let sodnik našega sodišča i urednik lista „Muraszombat és vidéke“. N. p. v m! — Nekelko pohvale. Z velkim veseljom ugotavlamo, da so minoli letošnji vüzemski svetki tak v Soboti, kak v sosednih občinaj v lepom miri. Ne bilo videti pijancov i tüdi kreganja i bitja ne bilo. Tak naj bode vsikdar, ar je to Soboti v ponos. — Prvi dar sezonskih delavcov. Jürjanske dekline iz partije vrloga delovodje g, Franc Krčmara so prve poslale prvi svoj zaslüžek mešnoj zvezi M. P. v Martinišče. (Kosar Terezija, Tisaj Marija, Bertalanič Neža, Marija i Emilija, Skledar Terezija, Srša Klara, Gider Ana, Büček Marija i Frčko Veronika vsaka po 1 mark.) Dragi Bog je naj obdari z vnogim zdravjom i z nedužnim veseljom, da bo zaslüžek velki, tüjina pa kélko mogoče sladka! Toplo je pozdravla i z njimi vse naše drage delavce i delavke v Nemčiji Jožef Bakan. Slovenska krajina Zahvala gospoda Sakoviča. Kak smo objavili v našem listi pismo bivšega törjanskoga plebanoša g. Sakovič Jožefa, štero je nekomi svojemi poznanci poslao iz Beča, kde se je Zdravo, je zavladao veliki joč v celoj fari, še v odceplenih občinaj Velke i Male Polane. Vsi so najmre znali, ka so g. Sakovič kak siromak prišli v Turnišče i šli ešče z vekšem siromaštvi iz Turnišča. Vse ka so meli, so proti razdelili siromakom. Zato so njihovi zahvalni farniki taki začütili v sebi dužnost zahvale i z nedopovedlivim genjenjom ponüdili svoje milodare bivšemi svojemi dühovniki za zdravlenje. Nabiranje se je samo od sebe rodilo, ne je nišče nikoga proso na to, najmenje pa g. Sakovič, da bi što pobirao za njih, to njihova poznana odločnost nikak ne bi dovolila. Pa vendar takrekoč v par vüraj so navrgli vküp dobri farniki nad šestjezér dinarov pomoči za zdravlenje. Ki so se ponüdili, ka trüd nabiranja na sebe vzemejo, neso šteli od siromakov nikaj vzeti: pa gledajte redko rožo zahválne lübezni, štera je na to precvela v celoj törjanskoj fari: „siromaki so pribežali na cesto za nabirači i te jočič prosili, naj tüdi od njih vzemejo dar, naj ga ne zavržejo, ka premorejo, to dajo s celim srcom svojemi bivšemi gospodi, ki so njim telko dobra včinoli.“ Nabrane dare je Združna Zveza v Ljubljani odposlala gospodi Sakoviči. Kak so je v roke dobili, so nas oprosili, naj objavimo v Novinaj sledečo njihovo zahvalo: ZAHVALA. Ne sam proso milodárov, àr od siromakov neščem jemati. Pisao sam na dvá naslova, naj se ne pobira za mene. Da sam pa dnes itak dobo 634 Pengője „za zdravlenje od bivših farnikov,“ zdaj té dár zahválno gorizemem. Vsem i vsakomi darovniki posebi zahválim, Bog plačaj! Či mi Gospod Bog telko zdrávja podeli, bom za vse darovnike 20 sv. meš slüžo. Svojemi poznanci, po kom so to zahvalo poslali g. Sakovič, so pisali sledeče od svojega betega: »Moj beteg, rak na jeziki, je nekaj strašnoga. Vračijo me z radijom. Samo zdravlenje je tüdi grozovito. Obsijanje tak močno vpliva na krv, da že dva meseca ne spim. Nevolen sem postao, me je samo v istini kost i koža. Na jeziki sta se mi napravila dva nepravilniva jarka, kde je najmre gnezdo raka büo, štero je radij vmoro. Vsako požiranje mi dela velke bolečine. Samo tekočo hrano morem 27. aprila 1930. NOVINE 3 zavživati. Kda bo vsemi konec, zna samo dober Bog. Aprila 28. idem na ponovno zdravlenje v Beč. Zahvalim se za znamenja sočütje i lübezni. Velko pokoro mi je naložo, ki je Gospod i Bog. „Smilüjte se mi, smilüjte se mi, konči vi, prijatelje moji, ar me je boža roka potežila. Z srčnim pozdravlenjom. D. Sinik, 19. aprila 1. 1930. SAKOVIČ JOŽEF Na te genljive reči mamo samo edno prošnjo: Molite, dosta molite dobre düšice, ki se od dobroga gospoda pravvnogo düševnih i vrednostnih darov dobivale, dosta molite za njih! — Slovo od düšnoga pastira. Iz Hotize smo dobili sledeče vrstice: „Na žalost hotiške občine so od nas premeščeni naš velečastiti gospod kaplan Matija Zadravec, naš dühovni pastir. Najprle se njim vsi lepo zahvalimo za njihove teške trüde, štere so ta štiri leta meli z nami. Kak so oni samo našo mladino v lepi red spravili. Ustanovili so Marijino drüžbo, v cerkvi so lepi rèd napravili, za vse so se poskrbeli, če omenimo samo njihove skrbi pri zidanji farofa, v šoli so deco lepo navčili, zato jim z žmetnim srcom povemo z Bogom i se šče ednok zahvalimo. Pri odhodi na novo mesto njim pa želemo obilno zadovolnosti i božega blagoslova. — Proščenje v Lemerji bo letos drügo nedelo v maji (11. maja) i ne prvo nedelo v maji kak vsako leto. Proščenje bo v lemerskoj kapeli. Na tom proščenji se je v lepom vremeni vsikdar zbralo vnogo lüdi od vseh strani. — Pozdrav naših vojakov Prisrčno pozdravlajo svoje domače, slovenske dečke i deklenine i vse naročnike Novin naši vojaki: Jožef Vukan Tišina, Janez Kous Krajna, Jožef Buhman Fükšinci, Henrik Vogrinčič Ropoča, Karol Šeruga Pečarovci, Rudolf Volf Dolnji Slaveči, Franc Šárkány, Vilmoš Grah Vidonci, Jožef Šajt Pertoča, Koloman Dani Vadarci, Franc Horvath Petanci, ki slüžijo v Mostari pri 32. pešadijskom polki. — Sprejme se do deset dobrih sodarskih (pintarskih) delavcov pomočnikov, šteri razmijo zdelüvanje dog. Oglasiti se je pri Javnoj Borzi dela v Murskoj Soboti. — „INKA“ dišeča vinovica odstrani za gotovo i hitro vse bolečine reumatizma, zobobola, glavobola. Pri smicanji, prehladi, bolečinaj želodca pomaga „INKA“. Eden glažek z točnim navodilom košta 12 Din. Dobi se v apoteki pri SVETOJ TROJICI v DOLNJOJ LENDAVI. — Pertoča. Zgodo se je nenavaden dogodek. Na Velki petek leta 1919, teda pred 11 leti so Fickovi plehali 18 metrov dugo balo domačega platna. Naednok je platno samo preminolo. Vse iskanje ne pomagalo nikaj. Pomali so domači na platno popunoma pozabili i se njim niti ne senjalo, da bi je ešče kda vidili. To pa se je vseedno zgodilo. Tolvaj se je med tem časom skesao i je platno prineseo nazaj. Izdati se je ne šteo, zato je djao balo v mlako, ki je blüzi Fickove hiše. Tam so jo najšli. Platno so taki zmerili i so se začüdili, kda so vidili, da ga je ravno telko kak pred 11 leti. Tolvaj ga teda ne nücao. Zastopstvo Transoceanika, glavne italijanske linije je v D. Lendavi na glavnoj vulici. 44 — Smrtna kosa. V Bogojini so preminočo nedelo pokopali okoli 35 let staro Šabjan Ano. Pokojna je bila dobra žena, zato jo je vse spoštüvalo. N. p. v m! — Velki ogenj v Filovcaj. V noči od vüzemskoga pondelka na tork so meli v Filovcaj grozno noč. Okoli pol tretje vöre po polnoči je pri dovici Berden Ani vövdaro ogenj. Plamen je taki preskočo tüdi na hišo sosida Horvat Štefana. Na kraj nesreče je pribežala cela ves. Prišli so tüdi gasilci iz vseh sosednih vesnic. Gasili so z velkov požrtvovalnostjov. Hiš pa itak neso mogli rešiti. Od Berdenove hiše so ostale samo zidane stene, Horvatova hiša pa je popunoma zgorela. Kak je ogenj nastano, se ne ve. Mislijo, da je vužgao kakši neprijateo. — Pozdrav iz Nemčije. Vrečič Rudolf delovodja i njegova delavska partija, kakti: Lang Viljem ino Lena, Godar Jožef, Vrečič Emilija, Benko Neža ino Hermina vsi iz Srdice, Borovnjak Jozefa iz Sotine, Bokan Anton i Krenos Leopold iz Nuskove, Vrečič Anton i Treza z Vidonec pozdravlajo vse svoje domače, potem poznance i nepoznance; naznanijo, da so zdravi i jim dobro ide. — Krvavi Vüzemski svetki. Iz večih krajov smo dobili od vüzemskih svetkov poročila, ki so jako žalostna, ar kažejo, da na velke svetke Vnogi lüdje popunoma zgübijo pamet i postanejo hüši od divjih zverin. Najbole žalostni so bili svetki v Gerlincih. Na vüzemski pondelek se je vršila tam prava bitka, s petimi ranjenci. Eden je bio smeknjeni v štiraj mestaj, drügi v ednom mesti, ostali trije pa so bili inači skučeni. Dva sta v bolnici. Zbili so se tüdi v Moravcaj, v Bodoncaj itd. Na poti iz Bodonec v Zenkovce sta se vküpzgrabila dva brata cigana. Skregala sta se zavolo herbije. Z ednim ciganom je šo tüdi sin. Kda je te vido, da stric ide z nožom nad očo, je šo oči na pomoč. Zdaj se je obrno stric proti njemi. Najprle ga je tukeo z nožom, potem pa je odpro nož i ga je začno smicati. Edno roko njemi je v treh mestaj presmekno, ravnotak lice i nos. Zdaj se vrači v špitali. Takših žalostnih slučajov je bilo ešče vnogo, a neščemo jih nabrati. Samo na edno opominamo znova tak stariše, kak mladino: „Pamet nücati i svetke posvetiti, ne pa s krvjov mazati!“ — Bakovci. Dnes, 27. t. m. bo v šoli lepa igra: „Vedeževalka“. Što lübi prijetno zabavo, si naj igro pogledne. — Strelo se je. Kak Vnogi drügi, je tüdi 16 letni Štrtak Franc iz Gornje Lendave šteo kazati vüzemsko veselje s streljanjom. Nabio je možar. Pri vužiganji pa je bio jako nepreviden. Žnjoro je namočo v petroli, da bi raj gorela. Vužgao jo je i prle kak je mogeo odskočiti, se je tüdi možar vužgao. Naboj je zleto v dečkovo nogo i njemi jo je razmesaro. ZA NEDELO. Po vüzmi prva. Evang. sv. Jánoša vu 20. táli. Vu onom vremeni: Gda je večér bio tisti dén, edno soboto i dveri so bilé zaprte, gde so bili vučenicke vküp správleni zavolo stráha od židovov; prišao je Jezuš i stano je na sredi i veli njim: mir vam bodi. I gda je to pravo, pokazao je njim roké i rebro. Radüvali so se záto vučenicje, ka so vidili Gospodna. Pravo je záto njim páli: mir vam bodi. Kak je mené poslao Oča; i jas pošilam vás. Eta gda je povedao dehno je na njé i pravo njim: vzemte Dühá svétoga, šterim odpüstite grehe, odpüščajo se njim; i šterim zadržite, zadržáni so. Tomaš pa eden z-ti dvanájset, ki se zové Dvojnik, ne je bio z-njimi, gda je prišao Jezuš. Pravili so záto njemi drügi vučenicje: vidili smo Gospodna. On je pa pravo njim: či ne bom vido vu njegovih rokáj cvekov prebodjenjá i ne püstim prsta mojega vu mesto cvekov i ne püstim roke moje vu rebro njegovo, ne bom vervao. I po osmom dnevi so páli bili vučenicje njegovi notri i Tomáš ž njimi. Prišao je Jezuš zaprtimi dverami i stano je na sredi i pravo je: mir vam bodi. Potomtoga veli Tomáši : notri püsti prst tvoj esi i glédaj roké moje; i nesi se roko tvojo i püsti jo vu rebro mojo i ne boj neveren, nego veren. Odgovoro je Tomás i pravo je njemi: Gospod moj i Bog moj. Velo je njemi Jezuš: da si vido mené Tomáš, vervao si: bláženi, ki so ne vidili i Vervali so. Vnoga je ešče i drüga znaménja včino Jezuš nazoči svojih vučenikov; štera so ne popisana v etoj knigi. Eta so pa pisana, naj verjete; ka je Jezuš Kristuš Sin boži; i naj vervajoči žitek máte vu njegovom iméni. Iz sveta. Zvünredno velka deklina. V klansenburški špitao v Rumuniji je pred nedavnim prišla 28 letna kmečka deklina, ki je visika 2 metra i 80 centimetrov. Če ravno je že itak zvünredno velka, še itak raste. Redovnica napravila šoferski izpit. Iz Amerike se je povrnola v materno hišo v Šopron smilena sestra Marija Hirlanda. S seov je pripelala automobil, šteroga je dobila tam v dar. Na poti od morja do doma se je sama vozila z njim, pred kratkim pa je položila v Pešti šoferski izpit. 45 jezikov je znao. Prve dni toga meseca je v Berlini vmro Emil Krebs, ki je znao gučati v 45 jezikaj. Pokojni je bio tumač v zvünešnjem ministerstvi. Zgorela najvekša žaga na sveti. V Kadizi je preminoči teden zgorela žaga amerikanske drüžbe „Insular Lumber“. Ta žaga je bila najvekša na sveti. Škoda znaša okoli 160 miljon Din. Brez zaslüžka i strehe je ostalo 1200 delavcov. Grozna nesreča v cerkvi. V rumunskoj vesi Costesti se je zgodila grozna nesreča. Na velki petek je bila pravoslavna cerkvica nabito puna vernikov. Vsi so meli goreče sveče v rokaj. Naednok se je vužgao venec, ki je viso pri oltari. Plamen se je naglo širio naprej. Med verniki je nastanola velka zmešnjava. Vsi so se obrnoli proti dveram, da bi se rešili. Vö neso mogli. Tak so vsi našli v ognji smrt. Zgorelo je prek 130 lüdi. Grozen viher. Iz Newyorka poročajo, da je v tork divjao na Filipinskih otokaj strašen viher, ki je vničo 14 varašov. Na jezere lüdi je brez strehe. Vnogo je tüdi mrtvih. 300 lüdi zgorelo. V temnici varaša Solombusa (država Ohio) je 22. t. m. vövdaro ogenj, ki je vničo temnico. Zgorelo je prek 300 lüdi. Škoda znaša okoli 11 jezer dolarov. 4. NOVINE 27. aprila 1930. HIRALNICA — SZEGÉNYHÀZ, MURSKA SOBOTA. ROJAKI! Na pomoč med sirmaškimi najsirmaškejšim! Pod tem geslom se je ustanovo odbor za zidanje hiralnice v M. Soboti, predvsem v olejšanje živlenjskih težkoč naših sirmakov, po možnosti pa tüdi drügih pripadnikov. Odpor si je vzeo za nalogo postaviti hiralnico najbole sirmaškim našim sozemlanom z dari i tüdi z najskromnejšimi prispevki vsakoga čütečega človeka, ki njemi je na srci pomagati najsiromaškejšemi našemi sloji. Naprošate se teda najvlüdneje, da blagovoiite za to plemenito svrho prispevati po Vašoj možnosti, da s tem činom tüdi Vi olejšate živlenjske pogoje najbole revnih. V hiralnici se postavijo spominske plošče i blagovolite podpisanomi doposlati besedilo Vaše küplene spominske plošče. Naj se odzove vsakši našoj človekolübnoj prošnji! Za odbor: MEŠČANSKI DOM, Murska Sobota. Darovali so sledeči: Velika občina Murska Sobota Din. 80.000 in 2 plüga zemle, Hartner Karola Sin 10.000 Din, Prekmurska banka d. d. 10.000 Din, Gremij trgovcov 6.499 Din, Benko Josip 2000 Din, Uprava gr. Szapary 1843 Din, Podmladek rdečega križa 1000, Učiteljstvo državne osnovne šole 1000 Din, Uradniki Prekmurske banke 1000 Din, Dr. Šömen Ludevit 1000 Din, Lajnščak Franc 1000 Din, Dr. Bölč Gyula 1000 Din, Dr. Škrilec Mihael 500 Din, Dr. Škerlak Vladimir 500 Din, Benkič Janez 500 Din, Koder Anton 300 Din, Bac Ludvik 300 Din, Černjavič Aleksander 300 Din, Kukel Károly 300 Din, Preis Adolf 300 Din, Dr. Goljevšček Josip 100 Din. Fujs Nikolaj 100 Din, Vértes Aleksander 100 Din, Uprava Veleposestva gr. Battyhányi G. Lendava 100 Din, Turk Jožef 50 Din, Reesch Dragutin 20 Din. Agrarne zadeve. Agrarni interesentje v Dokležovji so bili v velkoj nevoli. Zaprla se njim pot na ag- rarno zemlo v Müzgi. Agrarna zadruga je zaprosila nujno rešitev te zadeve od ljubljanske banske uprave agrarni oddelek je že 11. aprila poslao svojega zastopnika na lice mesto. Te je zadevo v red spravo, tak ka majo interesentje pot do agrarne zemle, Nemec Mihal je pa dobo tisto nazaj, ka se njemi je obečalo prle. Od vsega je sestavleni zapisnik. Tak obvešča agrarna oblast zadrugo na njeno prošnjo pod br. III. No. 8183 od 17. aprila. Najlepša hvala agrarnoj oblasti za to hitro rešitev i pomoč siromaškim interesentom. Sklepi občnoga zbora od 6. aprila. (Nadalüvanje.) 5. „Kompetentna ministerstva naj ne dajo odobrenja za odküp šum v Prekmurji i Medjimurji, dokeč se ne izjavijo za dovolitev vse organizacije agrarnih interesentov, štere majo po zakoni pravico prvoküpa. To pa zato, ar je v toj pokrajini velko pomenkanje drv i kljub tomi se šume vösekajo na način, šteri ogroža potrebe te pokrajine.“ — Razlaga. Zakon od J. 1925. je najmre takši, ka veleposestnik, šteroga imanje je pod agrarom, če trži šume, v prvoj vrsti sme odati agrarnim interesentom. Če ti neščejo, potem pridejo občine, gospodarske zadruge i samo nazadnje posamezniki. Če bi se zato kde tržile šume, štere bi šteli küpiti agrarni interesentje po ceni, štera njim vgaja i neso je dobili, nego drügi neinteresentje po istoj ceni, majo pravico se pritožiti na ministerstvo za kmetijstvo (poljeprivredo) i šume i prositi ministerstvo, da pogodbe ne odobri, ar telko tüdi oni dajo kak drügi obečajo. Küpci za šume grofa Sza-paryja. Poslali ste nam imena küpcov, ne vemo pa odkod ste i da li ste agrarni interesentje ali kotrige zadruge i kde i počem ščete küpiti? Na vse dajte odgovor zadrugi. Kotrigam v Medjimurji. Proti preganjanji, ki se je začelo proti vam pri odküpi zemle, je zadruga vložila pritožbo na Srezko načelstvo v Čakovci, na g. bana v Zagrebi i oprosila pomoči presvetloga nadbiskupa zagrebečkoga g. Dr. Antona Bauera. Nega ešče zakona, šteri bi zapovedao odküp agrarne zemle. Nišče zato neje dužen küpiti i níšče je nemre zgübiti zato, če je ne küpi. Vsakoga, ki Vas sili na odküp, javite z svedokami zadrugi kak i vsako krivico, štero mislite, ka se vam godi. Gospodarstvo Gnojenje kukorci. Te dni idejo kola za kolami, obložena z gnojom. Vsakši vozač pravi, da bo to za kukorco. Dobro, kukorca nüca dosta gnoja, a edno je falinga. Ne gnoji se v pravom časi. Kukorca nüca največ gnoja prve dni, kda vzklije, ar potrebüje moč za rast. Te moči njoj gnoj, šteri se zdaj vozi na njive, nemre dati, ar se v zemli v tak kratkom časi ne mogeo predelati. Zato se tüdi na vnogih njivaj vidi. da je kukorca prve tedne jako slaba, čeravno je bila zemla dobro pognojena. Za sprotolešnje gnojenje kukorci je najbole primeren umetni gnoj. Te začne taki delüvati, kda ga dež v zemlo zapere. Jako dober je v tom pogledi Nitrofoskal, šteri je razmeroma tüdi ne ravno predragi. V najem se data 2 sobi za pisarno, več se poizve v PREKMURSKOJ TISKARNI v M. Soboti. 27. aprila .1930. NOVINE 5 Za naše male. Alojz Škafar: Laket brada. Ednok je živela edna dovica, ki je mela ednoga sinüj. Te je edno kravo paseo. Neki večer njemi krava pravi: „Čüješ, tebe šče mati spečti dnes večer. Ti me ženi domo, pa mi deni vajat na rogle pa te ideva nazaj“. Resan, on jo žene domo, mati je pa na pragi stala i se čemerila, ka že domo žene. Kda je vidila, ka je vzeo vajat pa šo nazaj, se je veselila. Tak sta prišla v eden log. Krava se je pasla, on jo je pa cecao. Kda sta že dugo bila v logi, njemi krava pravi: „Vidiš, te hrast je najdebeleši v celom logi. Či ga potereš, te si že zadosta močen.“ On je probao, a potreti ga šče ne mogeo, nego ga je samo vügno. „Ešče si ne zedosta močen, moreš šče duže cecati“ — je pravila krava. Kda že pa dugo ceca, njemi pravi: „Zdaj idi pa pa poteri.“ Tak ga je potro kak najmenšo vekico. „No, zdaj si zadosta močen. Zdaj me moreš bujti, ti pa idi po sveti.“ „Zakaj bi te jaz zdaj bujo, ka si mi ti tak dobro včinila." „Ne, ti me moreš bujti, inači nede dobro za tebe.“ Nato jo je bujo pa šo po sveti dale. Pride do ednoga, ki je drevje ravnao. Pita ga: — Ka pa ti to delaš? — Drevje ravnam! — No, jaz bom tvoj inaš, či me sprimeš? — No, probaj to drevo! On je zgrabo drevo i je z ednov rokov potro. Oni ga je začüdeno gledao. — Ne, ti boš majster, jaz pa inaš. Tak sta Šla po sveti, pa sta se pitala, ka je šteromi ime. Ki je kravo cecao je bio Pišta, drügi pa Joško. Tak prideta do ednoga, ki je kamenje meso. — Ka pa ti tü delaš? — pita Pišta. — Kamenje mesim! — No, dobro, müva va ti inaša, či naj vzemeš! — No, probajte te kamen zdigavati! Prvi je probao, — tisti ki je kamenje meso. Komaj ga je geno. Te je bio Janoš. Zdaj je probao Joško. On ga je malo dale kotno. Naslednje ga zgrabo Pišta. On ga je tak daleč lüčo, ka so ga komaj vidili, kde je dol spadno. — No, ti boš majster, Joško de detič, jaz bom pa inaš. Potem so šli po sveti kak trije krali. (Dale sledi). Iz detečih vüst. Katehet se je pogovarjao s šolarom. — Što je v svetoj hoštiji? — Lübi Jezuš. — Zakaj hodiš k svetomi prečiščavanji? — Da bi se zveličao. — Ka praviš Jezuši, kda je v tvojem srci? — Lübi Jezuš, bodi hvaleni! — Ka prosiš od njega? — Da bi postanoli vsi brezbožni lüdje dobri. — Ka prosiš nebesko Mater Marijo! — Marija, vari me! — Kak praviš, če spadneš i se vdariš? — Jezuš, tebi na diko! (Iz „Korrespodenz“). VGANKE. Predzadnja številka. Rešitev so poslali štirje. Vseh vgank ne rešo uieden prav. Nagrado dobi Kranjec Ivan, Celje. Poslali smo njemi povest: A njega ni. . . Zadnja številka. Rešitev vgank: 1. Pozdrav Prekmurcom! 2. 1. zlo, 2. rja, 3. tropa, 4. rokoborba, 5. Ljubljana, 6. Slavonija, 7. kokot, 8. tam, 9. lak. 3. Prebrisana glava i pridne roke, so bolše blago kak zlate gore. 4. Nadučitelj. 5. Novine. Imena rešilcov objavimo v prihodnjoj številki. Nove vganke: 1. V kasarno pride oficer i pita na straži stoječega vojaka: „Kelko vas je?“ Vojak odgovori: „Če bi nas bilo ešče ednok telko i pol telko i frtao telko, kak nas je i bi bili tüdi vi poleg, bi nas bilo ravno 100“, — Kelko je bilo vojakov? (Poslao Št. Vogrin, Rakičan.) 2. Postavi v prazne kvadrate dve literi, tak da od šterogašteč kükla začneš čteti dobiš isto reč. (Poslala Micika Raj, Gomilice.) 3 Od štere hiše se ne plačüje dača? (Poslao Josip Gjörek, Mar- tjanci.) 4. Na zemli je drevo, na drevi je voda, v vodi je kamen, na kamni je železo, na železi je človeče meso. Ka je to? 5. 1. žival 2. reka 3. mesto v Slo veniji. 4. europska država 5. ženko krstno ime 6. alkohol 7. del sveta 8. moško krstno ime 9. mesec 10. letalo (Poslao Gider Jožef, Vančaves.) Za nagrado smo določili mladinskivi knigi. Kresnice, Začarani krogi. Kde se skriva jager? Razgled po domovini. Püšpek vmro. Na velki četrtek je smrt pozvala s toga sveta senjskomodruškoga püšpeka dr. Jožefa Marušiča. Pokojni se je rodio l. 1869. v primorskoj vesnički Praprutnjak i je bio sin klüčavničara. Püšpek je postao 1915. leta. Ves čas vladanja je bio pravi oča svojih vernikov, posebno dühovnikov, zato je tüdi njihova žalost po bridkoj zgübi velka. Strela bujla kmeta i konje. Preminočo sredo sta blüzi Broda v Bosni orala brata Rado i Mladen Kostadinovič. Okoli poldne se je zaoblačilo i je začnolo grmeti. Kda se je obdrügim zabliskalo, je tresnolo. Rado i oba konja sta bila na mesti mrtviva, Mladeni pa se ne nikaj zgodilo. Norc bujo človeka. V Trbovljaj se je Albin Resman, šteromi se je zmešalo, preminoči petek z nožom v roki zagnao proti vpokojenomi rudari Matjaši Žunki i ga je začno brez vsakšega zroka smicati. Žunko je zavolo velkih ran vmro. 6 NOVINE 27. aprila 1930. Za gospodinje. Zatiranje kebrov. Vnoge, posebno vlažne kühnje so pune te nesnage. Gospodinja se jih lehko reši na sledeči način: V 1 litri vode naj zavre 50 gramov borove kisline (dobi se v apotekaj). To tekočino zmeša z drobtinami i krühom, tak da dobi redko testo. To naj namaže na papir i postavi v kote, v šterih je največ te nesnage. Za par dni ne bo v kühnji niednoga kebra. Hrana za küre, ki nesejo. Žela vsake gospodinje je, da bi mela od kür kem več haska na te način, da bi rade nesle. Da gospodinje to dosegnejo, naj davlejo küram sunčančino seme. Če toga ne, jih naj hranijo z otrobi, pomešanimi z mlekom. Gospodinje, ki so to probale, pravijo, da so mele uspeh. V markiševskom hatari se oda prek 3 i 3/4 plüga loga. Več se zvedi v PREKMURSKI TISKARNI v M. Soboti. Ka na vöri lehko presodite je pravzaprav samo zvünešnjost, a najvažnejše je pa li stroj, za šteroga pri naküpi ne morete znati ali je dober ali slab. Od Suttner-vör z lastne renomirane švicarske tovarne vör se zna že skoz 32 let, da so prvorazredne i da ido točno do sekunde. Prave Suttner-vöre dobite po vseh cenah. Že za 44 Din-dobite pravo švicarsko AnkerRemontoir-vöro št. 120 najtočnejše regulirano, a samo 58 Din stane prava švic. Remontoir-Roskopf vöra št. 121 sI-a strojom svetlečim se radium-stevilkami i kazalci. A samo 98 Din stane zapestna vöra št. 3720 z kožnatim remenom, dobrim strojom, dobre kakovosti. Dalje plačate samo 49 Din za pravo Anker-büdilko št. 125 poniklano, 16 cm. visiko. Žepne i zapestne vöre, okrasne predmete i darove vseh vrst z zlata, srebra itd. v najmodernejšoj izdelavi vöre nihalke, kühinjske vöre itd. v ogromnoj izbiri najdete v velikoj novoj ilustriranoj domačoj knigi, štero tüdi Vi brezplačno dobite Če jo zahtevate še dnes od strokovne vörarske tvrdke H. SUTTNER, Ljubljana št. 945. Vabilo na 5. redni obnčni zbor KMEČKE POSOJILNICE v M. Soboti, r. z. z n. z., ki se vrši dne 11. maja 1930 ob 13 vöri popoldne v uradnih prostoraj posojilnice. DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnoga zbora, 2. Poročito načelstva, 3. Poročilo nadzorstva, 4. Čitanje revizijskoga poročila, 5. Odobritev računskoga zaklüčka za leto 1929, 6. Volitev načelstva i nadzorstva. 7. Slučajnosti. Če te občni zbor ob napovedanom časi ne bi bio sklepčen, se vrši edno vöro sledkar na istom mesti i pri istom dnevnom redi drügi občni zbor, ki valano sklepa ne gledoč na število navzočih kotrig. Načelstvo. KMETJE, POZOR! Najbolše gnojilo za kukorco je Nitrofoskal. Dobi se v dobroznanoj trgovini MARTIN BRUMEN v BELTINCI. 2 Cena: 100 kil 185 Din. Okrogli les (hlode) HRASTOV najmenši premer 40 cm. najmenša dužina 3 m. OREHOV najmenši premer 35 cm. najmenša dužina 3 m. JESENOV najmenši premer 30 cm. najmenša dužina 3 m. vsako vnožino i tüdi posamezne hlode (stebla) stalno küpüje i plačüje najbolše cene AL. NEUDAUER, lesna eksportna drüžba z. o. z. v GORNJOJ RADGONI. Vsaki kmet, šteri ma kakšo drevo na odajo, naj piše dopisnico na gornji naslov. Iščemo Poštene nakűpovalce v vseh krajih. 2 Brod k odaji. Občina Krog (pri M. Soboti) oda brod (na Müri). Brod je ešče v dobrom stanji i se lehko nüca tüdi nadale za prevažanje. Več se lehko pozvedi pri županstvi občine. Cement Portland Šplit i Vapno zagorsko je zastopstvo i glavna zaloga pri V. BRATINA KRIŽEVCI pri Ljutomeri, ki zalaga tüdi z deskami, latami, tesanim lesom i raznimi cementnimi izdelki. 3 Šče kamen bi se zjokao! Mantra . . . zavija v želodci, grize v črevi . . . Če se tüdi Vam kda tak godi, te se obotavlajte ne vzeti a cukri nekelko kaplic Fellerovoga prijetno dišečega Elsafluida. Elsafluid z zakonom zavarüvan! Ste se že kda prepričali od toga kak zna ublažiti bolečine to že 33 let znano narodno sredstvo i kosmetikum? Kak delüje z ribanjom i pranjom pri bolečinah v prsih. zasliženosti v grli pri protini i revmatizmi, kak obramba proti gripi? Ravnotak tüdi pri nervozi, slabosti, glavoboli in nespanci — kak obkladek na čelo i senca! To pomaga! V lekarnah i vseh spodobnih trgovinah: poizküsne stekleničice 6 Din, dvojne steklenice 9 Din, specijalne steklenice 26 Din. Po pošti: najmenje 1 zavoj z 9 poizküsnimi ali 6 dvojnimi ali 2 specijalnima steklenícama stane 62 Din. Trije takši zavoji že s poštninov i zavojom samo 139 Din. Naročila na naslov: EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Centrala 146. Če pa potrebüjete dobro odvajalno sredstvo, ki krepi želodec, te zahtevajte Fellerove Elsa-kruglice, 6 škatlic 12 Din. 27. aprila 1930 NOVINE 7 ŠTEFAN LAZAR: KRALJICA ESTERA. Povest po zgodbi iz Sv. pisma. — Bližnja sorodnika sva, oba, izhajava iz pokolenja Maspiplemena, očeta sta bila bratranca in veže naj tudi prijateljstvo . . . — Tako je. — Govoril ti bom kot sorodniku in prijatelju. — Poslušam. — Kraljičin prestol se je izpraznil. Ali si pomislil na to? — Sem. — In kdo bi naj prišel po tvojem mnenju na kraljičin prestol. — Kaka egiptovska ali indijska kraljičina. Bigtan je postal mrk. — Slaba misel. — Perzijska kraljica more biti le ta. — Motiš se. — Kako? — Ker je lahko tudi druga. — Kdo? — Moja sestra. — Parizatis? — Ona. — Teres je osupnil. — Ona! — Pogledal sta se. — Ona je najlepše dekle. — Glej, na to nisem míslil. — Dasi je Parizatis tudi tvoja sestra? — Oprosti mi. Opazovala sta drug drugega. — Kserkses je še ni videl. In Kserkses ljubi lepoto. Po Vastini zgodbi sem poslal sla po Parizatis... — Kje je sedaj? — V Urniji je bila pri Izdegerdu, ki je materin starejši brat. Jutri bo mogoče že tu. Oh, ko bi mogla biti ona kraljica. . . In je tudi povedal kaj bi bilo takrat: — Jaz, ti, Izdegerd in vsa rodbina bi prišli do vodilne vloge v Perziji. Ti bi bil kraljevi namestnik kake bogate zemlje, to je gotovo! Teres je bil grabežljiv človek in oči so se mu zabliskale. — Kako misliš? Dober in resničen sorodnik sem in bi bil zelo vesel, ako bi postala Parizatis kraljica. Kako misliš? Bigtan je mežikal z očmi. — V kakem prijateljstvu si z Mitridatom? — V dobrem. — Potrebujeva njegove pomoči. — On vse stori. — Potem bi bilo do sem dobro. — Kako misliš? — je priganjal Teres. — Tako, da ko mine Kserksova žalost, mu Mitridates v primernem trenutku svetuje, da naj da potom posebnih uradnikov izbrati dvanajst najlepših devic iz svojih stosedemindvajsetih držav, jih naj da pripeljati v Suzan in jih izroči v roke maršala Hegai ki je olepševalec žensk. Dvanajstorica devic naj bo eno leto v olepševalni delavnici, med njimi tudi Parizatis kot izbranka in rečem ti, Teres, da bo gotovo ona perzijska kraljica, ker Kserkses tudi izmed tisočev spozna pravo lepoto . . . — Dobro! — se je smejal kandidat za namestniško mesto. — Mitridates naj pove kralju, da želi Perzija perzijsko ženo za kraljico. To se da tako spretno narediti. Pojdiva k Mitridatu, jaz te počakam pri maršalu Abagtar, le na to pazi, da Mitridates ne spozna najnega načrta! — Dobro se razumeva. — Mitridates je poseben človek. Obraz ima takšen ko kak morilec. Tvoje misli bo vesel in Kserk-su jo predloži kot svojo idejo. Tem bolje. Midva ostaneva v temi in nikdo ne bo vedel, da imava roke vmes . . . — Živela Parizatis! Odšla sta h kraljevemu ključarju. X. Bela prikazen. Mardohej je dvignil glavo in pogledal v kot. Tam je ležala žena, voščenorumena na revni postelji. Vstal je in šel tja. — Šnah? Bolnica ga je pogledala z motnimi očmi. — Kaj je, Mardohej? — Ali trpiš? — Ne . . . — Ne žaluj, ozdravila boš. Govoril sem s Hešrom, modrijanom in je povedal, kake trave so za tvojo srčno bol. Takoj se vrne nečakinja Hadassa. Šla bodeva v gozd, ona pozna trave in ti prineseva zdravila. Boš že videla, Šnah! V očeh bolnice se je svetlikalo upanje. — Med tem bo pri tebi Ruta, Talmonova žená in bo pazila na te. Doma bi ostal tudi jaz, toda Hadasse ne smem pustiti same. Pred solnčnim zahodom se že vrneva. Bolnica je bila vesela, oči je obračala proti vratom ali Hadassa že prihaja? In kmalu je Hadassa prišla. Ko je stopila skozi vrata, se je dozdevalo, da se je mala revna sobica napolnila z bleskom. Bila je krasno dekle. — Mešullama ni doma — je dejala tiho in je globoke črne oči pričakovanjapolno dvignila na strica. — Kje je? — V Ekbatani. — Hadassa — se je oglasila bolnica — peldi sem . . . Dekle je hitelo tja. — Trgaj tudi plave cvetlice, za srčno bol so tudi te dobre . . . Tako težko je govorila. — Da, Hadassa, v gozd greva — je dejal Mardohej. — Govoril sem s Hešrom in sem si zapomnil imena trav. — Ozdravim . . . — Idi k Ruti in jo pripelji sem, da bo pazila na telo, med tem ko naj ne bo tu. Hadassa je poklicala Ruto; poslovila sta se od bolnice in se napotila proti gozdu. Mesto je kmalu ostalo za njima. — Šnah umrje, — je vzdihnil Mardohej. — Ne umrje! — Boš že videla. — Umrje, a ne sedaj. — Niti dva dni ne preživi. — Ne žalosti me. (Dalje Prihod.) 8 NOVINE 27. aprila 1930. Izjava. Podpisaniva izjavlava, da ne bodeva plačüvala dugov, štere bi napravo najni sin Ščančar Karol i opominava vsakoga, naj njemi na dug nikaj ne da. ŠČANČAR JOŽEF i ROZA Kupšinci, hš. 23. Razglas. Velko živinsko i kramarsko senje se vrši v občini MARTJANCI dne 6. maja, 6. augusta i 23 oktobra. Vse küpce i odávce vabi občinski odbor. 1 RITUPER ALOJZ mehanikar i trgovec z biciklini v MURSKOJ SOBOTI ma skladišče najbolših biciklinov i delov za bicikline. 13 HALO! HALO! Najbolše mašinsko remenje od vsake širine iz najbolših čeških fabrik. Vsaki falat je fabriško garanterani. — Kak tüdi vsakefele ledra i šujsterskih potrebčin se dobi edino po najnižjih cenaj v trgovini CÖR ANA trg. z ledrom i čevlarskimi potrebčinami MURSKA SOBOTA Aleksandrova 2. 19 (GENERALNA TALIJANSKA PLOVITBA - GENOVA) GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16. NAJKRAĆI I NAJBOLJI PUT IZMEDJU EUROPE I AMERIKE — 44 — Kmečka posojilnica v Murskoj Soboti Ček. rač. št. 15229. r. z. z n. z. V lastnoj hiši. Sprejema hranilne vloge i je obrestüje od 8%—9%. Za vloge je dobroga stanja že več, kak 30,000.000 Din. Posojila dovolüje na poroke i knižbo (tabulacijo). Rentni davek od obresti plača posojilnica sama. Kmetje, obrtniki, delavci i trgovci vložite svoje peneze v to kmečko kaso, štera podpira v stiski naše lüdstvo. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC KOLENC