Poštnina plačana v gotovini
Cena Din 1*«
Stev. 131.
V Ljubljani, sobota 11. junija 1938.
Leto III
Zahteve čeških Nemcev v načelu sprejete
Henleinova spomenica češkoslovaški vladi bo služila za podlago razgovorom med vlado in Nemci
ster je poslaniku odgovoril, da je vlada pripravljena to storiti takoj in z veseljem, toda pod pogojem, da bo tudi nemški tisk prenehal z gonjo proti Češkoslovaški.
Prag, 11. junija AA. (Reuter.) Češkoslovaška vlada meni, da spomenica, v kateri so zastopniki stranke sudetskih Nemcev sporočili svoje zahteve, lahko služi v načelo za osnovo razgovorov.
Praga, 11. jun. o. Poluradno poročajo, da so strokovnjaki, ki jih je izbrala češkoslovaška vlada, zdaj izdelali tri načrte za manjšinski statut. 0 njih se vlada posvetuje, vendar se še niso sporazumeli o tem, za kateri predlog od teh treh bi se odločili. Verjetno je, da bo vlada naročila svojim strokovnjakom, naj iz vseh treh načrtov sestavijo novega.
Praga, 10. junija. AA. (DNB.) Češki listi v celoti odklanjajo predloge, ki jih je sudetskonemSka stranka izročila predsedniku vlade dr. Hodži. »Narodne Noviny« že govore o tem, da je treba računati z neuspehom. »Češke Slovo« pa piše, da se Ilenleinove zahtev, formulirane v Karlovih Varih, ne bodo nikoli izpolnile.
Predsednik vlade dr. Hodža je včeraj konfe-riral s strokovnjaki vlade o načrtu manjšinjekega 6tatuta.
Predsednik republike dr. Beneš je v družbi vojnega ministra Mahnika nadaljeval z inšpekcijo vojaških enot. Danes je dr. Beneš pregledal razne edinice vseh vrst orožja.
Včeraj popoldne se je pripeljal v Prago čsl. pariški poslanik Osusky na posebno poročilo. Izvedelo se je, da bo Osusky obvestil svojo vlado o francoskem stališču v španski in srednjeevropski zadevi in sporočil prijateljske nasvete. Ko se bo vrnil v Pariz, bo pa sporočil francoski vladi stališče čsl. vlade do predlogov sudetskonemške stranke. V tukajšnjih krogih govore, da bo o priliki pra-
Razveljavitve poslanskih mandatov v Bolgariji
Sofija, 11. junija. AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Po dolgi debati o predlogu verifikacijskega odbora glede razveljavljenega mandata slivenskega poslanca Ivana Bojadžijeva in na zahtevo poslanca Bohjadžijeva o uvedbi parlamentarni anketi, je sobranje soglasno odobrilo predlog verifikacijskega odbora, da se prekliče njegovo poročilo o razvesljavljenju mandata. Izvolitev Bojadžijeva bodo ponovno predložili verifikacijskemu odboru.
Na včerajšnji seji je sobranje razveljavilo mandat Gqorgijeva, ker se je prepričalo, da je kršil zakon o zaščiti države in zakon o prepovedi političnih strank.
Gospodarska pogajanja med Nemčijo in Francijo
Pariz, 11. jun. AA. (Havas) Včeraj popoldne so se začela nemško-francoska gospodarska pogajanja. Glavna točka teh razgovorov je v tem, da se dožene način, kako bi se nemško-francoska trgovinska pogodba prilagodila novemu položaju, nastalemu po priključitvi Avstrije k Nemčiji. Razpravljali bodo tudi o spremembi kontingentov.
Anglija za razdelitev Palestine
Ženeva, 11. junija. Na seji mandatnega od-bora /.veze narodov so razpravljali o angleškem poročilu glede Palestine in Transjordanije. Poročilo je predložil sir John Shuckburgh, pomočnik državnega tajnika za kolonije. Angleški zastopnik je obenem navedel ukrepe svoje vlade glede preiskave o razdelitvi Palestine in branil svojo vlado pred očitki, da zavlačuje ureditev tega vprašanja, in da je neodločna. Angleška vlada zastopa stališče, da je razdelitev Palestine najboljši izhod iz sedanjih težavnih razmer. Glede terorizma, ki vlada v Palestini, je sir John Shuckburgh izjavil, da^ so se razmere v jeruzalemski pokrajini in v južni Palestini mnogo popravile, še zmerom pa traja negotovost v Galileji, v pokrajini Haifi in Samariji, ker je tamkajšnje ozemlje zelo nedostopno in kakor nalašč primerno za razbojnike.
Minister dr. Miha Krek v Ljubljani
Ljubljana, 11. junija. Z istim vlakom kakor francoski poslanik g. Ray-mond Brugire se jc davi ob 7.26 pripeljal v Ljubljano minister dr. Miha Krek, ki se jutri, v nedeljo, udeleži velikega tabora Prosvetnega društva na Viču.
Na Doberdob, Kalvarijo, Oslavje. Na številna vprašanja ponavljamo: Odhod iz Ljubljane ob 5 zjutraj dne 9. julija preko Rakeka v Trst. Ogled Trsta, kosilo. Iz Trsta (Centrale) 12.30 v Sredi-polje, kamor pridemo ob 14. Spominska slovesnost na pokopališču in ogled Doberdobske planote. Odhod ob 17 v Gorico in takoj z avtobusi na Sv. Goro, kjer bo cerkveno opravilo, večerja in prenočišče. — Budnica ob 5, ev. maša, zajtrk in okoli 7 odhod z avtobusi v Poclgoro, Kalvarijo in Oslavje, kjer bo spominska slovesnost in nato kosilo. Odhod iz Oglavja v Gorico okoli 12, tako da dospemo v Gorico točno ob 13.30 na kolodvor k odhodu vlaka. Nato potujemo po Soški dolini preko’ Podbrda, Boh. Bistrice, Jesenic v Ljubljano, kamor bomo dospeli nekako pred 18. — Za skupni potni list so potrebni sledeči podatki: 1. Ime in priimek, 2. očetovo ime, 3. materino dekliško ime in priimek, 4. Rojstni kraj, dan, mesec in leto,
5.	poklic, bivališče (točen naslov), 6. pristojen v občino. K priiavi je potrebna slika v velikosti Cx9 cm z lastnoročnim podpisom na prednji strani.
Za izveuljubljanske udeležence bodo na razpolago brezplačna prenočišča od 8. na 9. Za te udeležence smo zaprosili tudi četrtinsko voznino od vstopne postaje do Liubljmie in nazaj. Za državne in samoupravne udeležence so vložene za dovoljenje v inozemstvo tozadevne prošnje. Prijave pošljite na Zvezo bojevnikov, Ljubljana, Kolodvorska ulica
ških konferenc, ki jih bo imel Osusky, govora tudi o finansiranju triletnega vojaškega roka in drugih češkoslovaških vojaških ukrepov.
Nemška vlada je poslala prošn jo češkoslovaški vladi, da bi ji dovolila, da bi smelo letalo, e katerim se bo Goebbels v soboto odpeljal iz Berlina na Dunaj, leteti nad čsl. ozemljem. Češkoslovaška vlada je prošnji ustregla.
Češkoslovaški poslanik v Berlinu dr. Mastny «e pripelje danes v Prago na referiranje.
Posredovanje angleškega poslanika
Praga, 11. jun. o. Angleški poslanik v Pragi je obiskal češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Krofto in posredoval pri njem, naj bi praška vlada vplivala na pisanje češkoslovaškega tiska, da bi prenehal z napadi na Nemčijo. Zunanji mini-
Poljska man šlna v CIR
Varšava, 11. junija. AA. (Havas). Zunanji minister Beck je sprejel čsl. poslanika Slavika in se z njim razgovarjal o položaju na Češkoslovaškem in o razmerju med Poljsko in ČSR. Iz po-nčenega vira se je izvedelo, da je osi. poslanik zatrdil polkovniku Becku, da bo čsl. vlada uredila pravice poljske manjšine enako kakor pravice drugih narodnih manjšin. Tudi je čsl. poslanik izrekel upanje, da bo ureditev poljskega manjšinskega problema, kakor si predstavlja praška vlada, znatno pripomogla k razčiščenju položaja in k zboljšanju razmerja med Prago in Varšavo.
Francoski poslanik g. Brugere v naši sredi
Francoski poslanik na našem dvoru v Belgradu g. Raymond Brugere je danes ob 7.26 z OSE-vlakom prispel v Ljubljano v spremstvu g. de. Cominnesa, trgovskega atašeja pri poslaništvu, in g. Bourgoina, glavnega urednika v Belgradu izhajajočega »Echo de Belgrade«, in glavnega tajnika Društva prijateljev francoskega naroda. G. poslanika, velikega prijatelja našega naroda, so na glavnem kolodvoru ob prihodu vlaka pozdravili ban dr. Natlačen, podžupan dr. VI. Ravnihar, dalje tukajšnji francoski konzul g. Reme-rand s konzularnim osebjem, za Francoski institut njega predsednik in lektor francoščine na našem vseučilišču g, Lacroix in tajnik prof. Jaklič, naposled za francosko kolonijo g. Julliard. Za tukajšnji konzularni zbor sta bila pri sprejemu navzoča češkoslovaški konzul in belgijski konzul, ki je hkrati zastopal tudi vele-sejemsko upravo.
G. poslanik Brugere se je v spremstvu bana odpeljal z avtom do hotela »Union«. Po programu bo g poslanik ob 10 dopoldne obiskal ljubljanski velesejem, zlasti razstavo francoske knjige. Za opoldne je določen intimen banket v »Unionu«, na katerega so vabljene ljubljanske odlične osebnosti in prijatelji francoskega naroda.
G. poslanik se bo popoldne odpeljal na Bled, kjer ostane dalj časa na oddihu. Na Bledu se že pričenja velika sezona in junijsko ugodno vreme vabi diplomate tja na odmor.
Ljubljana se čuti počaščeno s tem visokim obiskom in želi najvišjemu uradnemu zastopniku prijateljskega naroda prijetno bivanje pod slovenskimi planinami in med slovenskim ljudstvom.
Divji boji ob reki in na reki Jangce
po kateri skušalo Japonci predreti do sedeia kitajske vlade Hankova
Šanghaj. 11. junija, o. Današnja poročila s kitajskega bojišča pravijo, da se je japonskim četam posrečilo obkoliti vse mesto Čengčov. Železniški vozel, ki je vezal progo Peking-Hankov in lunghajsko železnico, je razstreljen. Po tej progi je bilo edino mogoče, da se Kitajci umaknejo. Veliko število kitajskih čet se je še v pravem času umaknilo proti zahodu po lunghajski železniški progi v pokrajino Šensi, do-čim jih je precej ostalo v samem mestu. Vse mesto je razdejano; kar niso Japonci uničili, so storili Kitajci. Zadnje kitajsko poročilo pravi, da se je tudi ostali del vojske povečini rešil proti jugu. Ostalo jc le nekaj kitajskih čet v mestu, ki imajo nalog zadrževati Japonce tako dolgo, dokler se vse kitajske čete ne umaknejo na varno. Poročila s tega bojišča si nasprotujejo. Japonci zatrjujejo, da se jim je posrečilo priti do mesta Pajša, ki leži ob železniški progi vzhodno od Čengčova. Kitajska poročila pravijo, da njihove čete stalno potiskajo Japonce proti vzhodu ob cesti v Anking. Tu teko veliki boji. Kitajci premikajo svoje čete iz Sučenga proti južnim krajem. Japonski položaj med Tatungom in Ankungom je kritičen, ker tu dobivajo kitajske čete neprestana oja-čenja ter so zavzele že več važnih postojank.
Zvedelo se je, da se je usidralo 37 japonskih bojnih edinic v bližini Tatunga na reki Jangce, kjer
obstreljujejo ojjrežne utrdbe. Včeraj so nenadoma priletela kifajskaletala nad japonske vojne ladje in zmetala veliko število bomb na nje. Enemu kitajskemu bombniku je uspelo, da je zadel cilj, imel pa je nesrečo, da letalec ni več obvladal 6troja in je padel na krov druge vojne ladje. Kaj se je zgodilo z njim, ne poročajo. Zadeta vojna ladja se je potopila in je velik del posadke našel smrt v reki Jangce.
Kitajski vojaški krogi so mnenja, da Japoncem ne bo uspelo zavzeti obalnih utrdb ob reki Jangce, ne da bi napadali tudi s kopnega. Zdi se, da bodo Japonci napadli z obeh strani mesto Hankov.
Hongkong, 11. junija, o. Kitajci poročajo, da so po 24 urni hudi bitki ponovno zavzeli mesto Pajša. Japonsko topništvo neprestano obstreljuje južni del mesta Čengčov, kjer je že vse porušeno. Čengčov je ena sama razvalina; to so vse storile japonske bombe in granate, kar pa niso uničile te, so uničili sami Kitajci ,ki so imeli povelje, da ne smejo pustiti nobene stavbe cele Japoncem. Tisoče granat je že padlo na obrežne utrdbe ob reki Jangce, ki so oddaljene od Hankova 350 km. Japonci so tudi poskušali, da bi se izkrcali na obrežju reke Jangce v bližini Tatunga, a jim to ni uspelo. Nad 700 japonskih mornarjev, ki so se hoteli izkrcati, se je po kratkem boju z velikimi izgubami umaknilo.
Obramba pred letalskimi napadi
Belgrad, 11. jun. AA. Na mednarodni letalski razstavi, ki se je začela 28. maja v Belgradu, je v osrednjem paviljonu na sejmišču prirejena razstava zaščitnih sredstev pred napadi iz zraka. Ta zaščitna razstava je prirejena v ustrezajočem razmerju ter je velikega pomena za naše prebivalstvo in za ves naš narod, ker si lahko vsi obiskovalci tam ogledajo:
1. rane, ki jih povzročajo na človeškem organizmu vojni plini;
2. razne vrste zaščitnih mask proti tem plinom, in sicer so maske tako iz naše kakor tudi iz drugih držav;
3. civilna varnostna sredstva, zavetišča v zasebnih hišah iu javna zavetišča, ki naj se zgrade po mestih in vaseh;
4. aparate in sredstva za prvo pomoč proti strupenim plinom, prizadetim osebam (sem spadajo tudi aparati za umetno dihanje itd.);
5. aparate za izoliranje;
6. varnostno obleko proti strupenim plinom;
7. slike o sovražnih letalskih napadih ia kako
naj se v vsakem primeru postopa in kako naj se obnaša civilno prebivalstvo;
8.	naprave in material za gašenje požara*, ki spremljajo vsak letalski napad.
Na tej razstavi bodo obiskovalci lahko kupovali naše civilne maske proti strupenim plinom po lastni nabavni ceni in varnostno obleko. Prav tako si bodo lahko nabavili razna navodila in knjige o varstvu pred letalskimi napadi.
Obiskovalci Belgrada naj ne zamude priložnosti in naj si do konca letalske razstave (do dne 13. junija) ogledajo tudi oddelek za pasivno obrambo, ki je za naš narod velikega pomens, kajti naj-večja nevarnost pred bombami sovražnih letal je v tem, da ljudje ne vedo, kako se lahko rešijo in v kakšni nevarnosti so tisti, ki niso za napad pripravljeni in niso poučeni. Posebno važno je, da si to razstavo ogledajo člani odborov za varstvo prebivalstva pred letalskimi napadi, uradniki uprav-nihnih in samoupravnih oblasti, profesorji in učitelji ter šolarji in dijaki vseh šol in vsi, ki resno pojmujejo nevarnosti letalskih napadov.
Začetek kongresa trgovcev v Ljubljani
Danes malo pred 9 dopoldne se je pričel v veliki dvorani Tabora tretji vsedržavni trgovski kongres, kateremu je prisostvovalo nad 300 delegatov iz vseh krajev države. Zastopnike je pozdravil najprej predsednik Zveze trgovskega združenja v Ljubl jani g. Stane Vidmar, za njim pa je imel daljše poročilo predsednik centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj g. Nedeljko Savič. Poročal je najprej o delu zveze, nato pa o svoji konferenci, ki jo je imel 29. maja v pred-sedništvu vlade s predsednikom dr. Milanom Sto-jadiuovičem, finančnim ministrom dr. Dušanom Leticom, trgovinskim ministrom dr. Vrbaničem in ministrom na razpoloženju Djurom Jankovičem. G. Savič je podrobno orisal vse, kar je bilo do zdaj storjenega in kar namerava povzeti kraljevska vlada za izpolnitev zahtev trgovcev.
Za časa govora g. Saviča je prišel na kongres predsednik zveze bolgarskih trgovcev g. Dimitrij
Velev, ki je bil najtopoleje pozdravljen. Bolgarske goste je pozdravil najprej predsednik zveze trgovskih združenj g. Stane Vidmar, za pozdrave pa se je toplo zahvalil predsednik zveze bolgarskih združenj g. Velev.
V začetku kongresa je bilo sporočeno pismo, oziroma brzojavna izjava Zveze trgovskih združenj iz Zagreba, da se zagrebški trgovci ne morejo udeležiti trgovskega kongresa v Ljubljani, ker je bilo vprašanje sodelovanja na kongresu pretvorjeno v politično zborovanje. Želijo pa kongresu najboljših uspehov. Splitska zveza trgovskih združenj je sporočila ostavko predsednika Uroša Kraljeviča iti obeh podpredsednikov, in sicer z motivacijo, ker so nastopili momenti, ki niso v skladu s sklepi skupščine 22. V.
Kongres nadaljuje svoje delo s čitanjem poročil posameznih zveze in je prvi na vrsti referat delavske zveze o gospodarski zakonodaj'
Vesti 11. junija
Zakon o sprejemanju rezervnih častnikov v
aktivno vojaško službo je pripravila francoska vlada.
Polkovnik Lindberg, ameriški letalski rekorder in znanstvenik je dopotoval v gradič St Brieuc ob normandijski obali, kjer bo skupno s francoskim znanstvenikom dr. Carrelom nadaljeval poskuse z umetnim srcem.
83 m globoko se je spustila neka italijanska podmornica pri otoku Tinu blizu vojne luke opezie.
Tretji svetovni delavski kongres bo letos v Rimu, prireja ga italijanska izobraževalna organizacija za kmečko in delavsko mladino »Do-polavoro«.
Sovjetska letala so zadnje dni večkrat preletela estonsko in finsko mejo. Ker je bilo vreme lepotni dvoma, da so sovjetski letalci nalašč prekoračili mejo. Zato so jih finske in estonske obmejne straže obstreljevale.
Svetovne razstave v Newyorku prihodnje leto se bo udeležila tudi naša država in so ji že odkazali lep razstavni prostor.
Zakonski načrt o obrambni organizaciji francoskega naroda ob morebitni vojni je predložil senator Fabrv senatnemu odboru.
Zakon o podržavljenju železnic pripravlja argentinska vlada in misli po njem v dveh letih kupiti ^vse zasebne železnice. Za to bo potrebovala 650 milijonov zlatih pesosov.
Navadno puško je mogoče spremeniti v pol avtomatično strojnico po izumu švedskega mehanika Rehuberta. Puška pri tem ne postane nič težja. Rehubert je svoj izum prodal šcedski državi, čeprav je imel ugodnejše ponudbe od tujih.
Za častnega doktorja vseučilišča v Cambridgeu so imenovali bivšega angleškega zunanjega ministra Edena.
Francoska vlada je imela včeraj sejo, na kateri je zunanji minister Bonnet poročal o mednarodni politiki, sklepali so pa tudi o tem, kaj je treba ukreniti zaradi letalskih napadov na francoske kraje ob španski meji.
50-Ietnico praznuje češkoslovaški turistični klub. Za to priliko so v Pragi odprli lepo umetnostno razstavo z motivi iz čeških in slovaških planin.
Barcelonska vlada je dala prijeti inženirje in delavce, ki so ob vznožju Pirenejev gradili letališče s podzemeljskimi hangarji. Inženirji in delavci so_ baje vohunili za nacionaliste.
Nemčija je pripravljena v miru sodelovati z vsemi narodi', ne pozna pa pomiritve z boljševizmom, je izjavil na koneresu nemške izobraževalne organizaciie »Kraft durch Freude* delovni minister dr. Ley tujim časnikarjem.
Na mednarodnem kemičnem kongresn v Rimu so ugotovili, da postaja pomen kemičnega orožja za vojno vse večji. Kongres se je bavil največ samo s tem vprašanjem.
V Madridu so prijeli upravnika glavne kaznilnice in ga obtožili veleizdaje, češ da je pustil iz ječe na smrt obsojenih ljudi.
Francoski zunanji minister Bonnet je včeraj sprejel češkoslovaškega poslanika Osusketrrf in imel z njim dolg razgovor o položaju ČSR.
Na mednarodni delovni konferenci v Ženevi so sklenili, da se bodo o omejitvi delov-neea časa v industrijskih podjetjih raztovarjali prihodnje leto.
21.	živega otroka je rodila ga. Popova v Bukarešti. Žena je drugič poročena in je Je trikrat imela dvojčke.
češkoslovaška vlada je odobrila uredbo o razdeljevanju plinskih mask civilnemu prebivalstvu.
Nemški občinski red bo začel veljati v Avstriji z oktobrom. Ta red daje občinam precej samostojnosti, predvsem v socialnem skrbstvu.
Angleški škof iz Woreestera je izdal poziv vsej duhovšični. naj se priglasi za prostovoljno službo v organizacijah obrambe proti letalskim napadom.
Stavkati so začeli delavci in uslužbenci v pariški kovnici.
8 milijonov frankov je določila francoska vlada za stroške pri obisku angleške kraljeve dvojice v Parizu.
Narasli hudourniki v poljskih Tatrah so preplavili cela okrožja in odnesli veliko mostov. Škoda je velika.
Bivii turški ministrski predsednik Izmet Ineni je hudo obolel. Poklicali so k njemu slovite zdravnike iz Pariza.
Letala, hi jih je Anglija naročila v Ameriki, bodo veljala angleško vlado sedem milijonov funtov šterlingov.
4600 delavcev stavka v angleški.letalski tovarn! pri Birminghamu, ker je uprava odpustila iz političnih razlogov nekega levičarskega delavca.
Potjodbo o upravni in sodni pomoti med Italijo in Nemčijo so podpisali včeraj v Rimu.
Časnikarji severnih driav: Danske, Finske, Norveške in Švedske so na svojem zborovanju v Oslu sklenili, da bodo odslej začeli s tesnim prijateljskim sodelovanjem.
Tri driavna votuioia (iledaliHra bodo v kratkem ustanovili v Grčiji. Predstave teh gledališč bodo namenjene preprostemu ljudstvu.
H a z prava proti tihotapcem orožja v rdečo Španijo se nadaljuje pred švicarskim sodiščem v Bernu. Na njej so ugotovili, da gre večina orožja za rdečo Španijo čez Perpignan.
Delo nevmeiavalnefia odbora v Londonu se je ustavilo zaradi nasprotovanja sovjetske Rusije.
Do hudega pretepa je priilo med madžarskimi narodnimi socialisti in med levičarji na nekem trgu v Budimpešti. Ko je polieija čistila, je bilo pet ljudi hudo ranjenih.
Sestradani volkovi so napadli skupino otrok blizu neke vasi pri Varšavi in jih pet hudo obgrizli.
V Višnji gori jutri odpro kopališče Tujsko prometnega društva, ki je nadvse lepo urejeno. Opozarjamo nedeljske izletnike na to!
Promenadni koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljani priredi drevi ob 17.45 do 18.30 koncert >Sloge« v Zvezdi ter jutri 12. junija od 11 do 12 koncert »Sloge« v Zvezdi
Stran 2.
»SLOVENSKI DOMc, dne 11. junija 1938.
Št. 3.31.
O čem govori razstava francoske knjige
na ljubljanskem spomladanskem velesejmu
Razstava francoske knjige na letošnjem spomladanskem velesejmu, o kateri je naš list že poročal, je nedvomno po novosti, po zanimivosti, in po časovnem pomenu najvažnejša prireditev na velesejmu. Razstava, ki je vestno, skrbno in pregledno organizirana, je v vsakem oziru učinkovita in pomeni za slehernega prijatelja kulture in knjige obogatitev. Saj ob teh, za naše razmere številnih, z ozirom na nepregledno celoto francoskih kulturnih in duhovn-ih stvaritev pa skromnih primerih, vsakdo zasluti, kako ogromno je kulturno bogastvo najnaprednejšega in najomikanejšega naroda v Evropi.
Prireditelji razstave so stali pred težkimi nalogami. Na omejenem prostoru bi morali pokazati v nazornem prerezu francosko knjigo v vseh njenih neštetih podobah in panogah. Z ozirom na ogromno množino materiala, ki je na razpolago v francoski knjižni kulturi, z ozirom na dejstvo, da je francoski narod v raznih dobah zaradi svojega bujnega kulturnega življenja in zaradi svoje številnosti dal iz sebe ogromno velikih duhov in velikih ustvarjalcev, je bilo nemogoče prirediti razstavo tako, kakor je pri podobnih prilikah običajno: pokazati celotno ali v izboru stvaritve največjih in s tem jasno nakazati vso književno in kulturno tvorbo kakega naroda. To gre pri majhnih in povprečnih književnostih, kjer vrhovi vidno in razločno mole iz povprečnosti. Pri kulturi-s toliko velikimi pesniki in ustvarjalci, pri kulturi, kjer je že povprečna raven književnega dela silno visoka, je pa tak način nemogoč, ker je materiala preveč. Zato je možen samo način, za katerega 60 se odločili prireditelji naše razstave: dati iz vsake panoge knjižnega ustvarjanja nekaj, predvsem sodobnih del, ki obiskovalcu zgovorno pričajo o tem, kaj je francoska kultura in francoska knjiga. Treba se je seveda v tem kulturnem paviljonu ustaviti, malice zamisliti in spraviti nad podrobno ogledovanje knjig in imen na njih.
Tak obiskovalec odkriva panogo za panogo, vrsto za vrsto, obliko za obliko. Strmi nad lepoto in estetiko ter zunanjo učinkovitostjo francoskih preprostih .in cenenih izdaj, v katerih leži velik del razloga za domačo in svetovno popularnost franc, knjige. Ob vezanih primerih kakega Larousse« aili ob krasnih pergamentnih, do zdaj iz-iŠUh zvezkih »Enciclopedie Frangaise« ugotovi,
kako visoka je sodobna francoska solidna knjigo-veška umetnost, ki jo pri nas malo poznamo. Iz oddelka, kjer so razstavljena enciklopedična dela raznih vrst, je čutiti ogromno silo francoskega duha za sintetično ustvarjanje. Reprodukcije imenovanih in neimenovanih umetnikov kažejo visoko kakovost Francozov v tej vrsti tiska.
Oddelek znanstvene književnosti nam kaže krasen izbor medicinskih del, leksikonov, najrazličnejših zemljepisnih, prirodoslovnih, zgodovinskih, literarno - zgodovinskih, socioloških, denarstvenih, glasbenih, diplomatičnih, strategičnih priročnikov delno iz francoskega, delno iz vsečloveškega^ področja. Nam, ki smo pri študiju bili in smo še žal preveč navezani zgolj na nemško, kolikor toliko omejeno znanstveno književnost, se ob tem izboru odpira pogled v bogastvo francoske znanosti. Ni dvoma, da bo prav ta oddelek na razstavi rodil najkoristnejše sadove.
Lepa književnost na razstavi kaže pestro vrsto francoskih sodobnikov v njihovih zadnjih delih. Srečujemo Mauriaca, Vailerya, Claudela, Gidea, Montherlanta, Miomandrea, Mauroisa, Cocteaua, Moranda, Thibaudeta in sto drugih. Roman, poezija, esej, zgodovinska in romanizirana biografija leže pred tabo v pestrem vsebinskem in oblikovnem mozaiku. Med sodobnimi deli je nevsiljivo pomešanih nekaj izdaj francoskih klasikov, med izvirniki nekaj najboljših prevodov, ob katerih vidimo, da francoski duh kljub svoji vsestranski tvornosti ni brezbrižen za bogatenje po drugih književnostih in stvaritvah. Razumljivo je, da ima prav ta oddelek največ kupcev.
Zase je omembe vreden oddelek verske literature, kjer vidimo lepo ljudsko izdajo »Novega zakona «v zvezkih in ob neštetih primerih iz verske filozofije krščanskega družboslovja, moralke, apologetike in eseistik spoznamo, kako francoski katolicizem koraka v eni vrsti z drugimi panogami književnega ustvarjanja.
Razstava, ki je prirejena v najbrž najprimernejšem času, kar ga od povojnega zbliževanja med Francozi in slovenskim narodom pomnimo, je lepa manifestacija kulture in duha v času, ko se narodi skušajo ne zbliževati na področjih, kjer so si vsi ljudje najbolj sorodni, marveč drug drugega osvajati s pritiskom in- nasilno ideologijo. Zato smo Slovenci Franciji za to razstavo še zlasti hvaležni.
Novo remek delo slavnega režiserja milijonskih velefilmov Cecfl B. de Mille-a
Buftalo Bill (Avantgarda)
Vojni in ljubezenski film divjega zapada iz najburnejše dobe ameriške zgodovine
Kino Matica 21-2-4 V gl. vi. Gary Cooper in Jean Arthur Znižane cene I
Kjer je v družini pekel...
Žaloigra o uboju očima pred velikim senatom - Sodba 3 leta
Ljubljana, 11. junija.
Po kratkem presledku se je včeraj dopoldne ob 9 sestal znova veliki senat, ki so ga tvorili sodniki okrožnega sodišča: g. Ivan Kralj - kot predsednik ter kot soeodniki gg. Ivan Brelih, Fran Kovač, Rajko Lederhas in Joža Kokalj. Pred njimi se je kot v filmu razpletala žaloigra podeželske družine, v kateri je vladal že leta in leta pravi pekel zaradi terorja in nasilja gospodarja.
Luka Merkun, gospodar v Spod. Dupljah, občina Križe pri Tržiču, se je vnovič 1. 1918. poročil z Marijo Hkavc, ki mu je k hiši prinesla še 9 letnega 6inčka Jakoba. Sprva je vladala v hiši sreča in sloga. Čez nekaj let pa se je stari gospodar vdal pijači in demon-alkohol je napravil v družini pravi pekel, kjer so vladale neznosne razmere ter je stari Luka kot nasilnež družini delal velike preglavice in iskal povsod povod za kreg in prepir. Žena je morala dostikrat pred njim bežati. Pa Luka ni dal miru samo družini, nadlegoval in grozil je tudi sosedom. Takoj je bii pripravljen na pretep.
Pastorek Jakob se je izučil čevljarstva. Od mladega je bil varčen, marljiv in miren. Tudi njegova telesna konstitucija kaže, da tak človek ni zmožen najhujšega zločina — umora. Sprva je Jakob stanoval drugod. Gospodar Luka pa ga je zvabil, da je prišel k njemu stanovat. A Luka tudi njemu ni prizanesel. Jakob je drugače neizrečeno ljubil svojo mater in jo varoval pred nasilnostmi pijanega očima.
Bilo je usodno jutro 7. maja letos. Že ponoči je vinjeni gospodar rogovilil in delal velik kraval po hiši. Zjutraj je znova začel. Kuhal si je sam žgance. Stal je pri štedilniku in hudo zmerjal jokajočo ženo. Ko je Jakob prišel s sinčkom v kuhinjo, ga je Luka psoval in zmerjal. Sina je to raztogotilo in razburilo. Tekel je gori v sobo po krušni nož in stopil k štedilniku. V
trenutni razburjenosti je 28 letni Jakob z nožem očima dvakrat sunil zadaj v hrbet. Na desno in levo stran pod 11 rebro je napravil z nožem dve hudi rani, bila so poškodovana jetra, ledvice, žolčni mehur in celo rebro je bilo zlomljeno.
Po dejanju je Jakob odšel z doma in se vrnil ves potrt in zmučen proti večeru domov. Orožniki so ga odvedli nato v zapor.
Državni tožilec g. Fran Sever je včeraj čevljarskega pomočnika Jakoba Hkavca obtožil najhujšega zločina umora po § 167-1 k. z.
Obtoženec je na včerajšnji razpravi skesano in odkrito priznal dejanje, ni se čutil krivega, češ da je dejanje napravil v hipni razburjenosti in duševni zmedenosti. Oboženca je branil odvetnik dr. Voršič. Zaslišane priče so opisale pokojnega Luko Merkuna kot zelo nasilnega in prepirljivega človeka. Soseda je nekoč psoval: »Oba nista nič vredna. Nabasal bi karabinko in vaju ustrelil.«
Državni tožilec je vztrajal pri obtožbi in jo utemeljeval tako, da je obtoženčevo dejanje kvalificirati kot umor (§ 167-11 k. z.).
Branilec dr. Voršič je v daljšem govoru očrtal neznosne družinske razmere in zavzel stališče, da je treba v skrajnem primeru dejanje označiti kot uboj, ker obtoženec ni imel namena očima umoriti, le naključje je hotelo, da je bil očim zaboden na dve tako nevarni mesti.
Velik 6enat je osvojil branilčevo stališče in je Jakoba Hkavca obsodil zaradi zločina uboja po § 178-11 k. z. na 3 leta ječe in v 2 leti izgube častnih državljanskih pravic. V kazen se mu je vštel preiskovalni zapor od 7. maja naprej. Razprava je trajala dobre 3 ure.
Nenavadna prisega mladih potepuhov
Maribor, 10. junija.
4 mladi potepuhi iz Maribora v starosti od 6 do 13 let so dali že nekajkrat našim obmejnim organom opravka. Fantiči so se namreč že dvakrat poskušali prekrasti čez mejo v sosednjo državo. Dvema je to enkrat že uspelo, pa sta bila onkraj meje aretirana ter poslana nazaj v Maribor. Pri tretjem poskusu pa je uspel beg čez mejo vsem štirim. Onkraj meje so si junaško pripeli na prsi kljukaste križe ter so marši-rali proti Gradcu, kamor so res dospeli. Ko pa
so po graških ulicah beračili, jih je strogo oko postave izsledilo. Nič niso pomagale prošnje, morali so nazaj čez mejo. Na obmejnem komisariatu v Mariboru so jih čez noč zaprli ter jim nekoliko ustrojili zadnjo plat. Ker pa so videli, da imajo opravka z nepoboljšljivimi grešniki, ki bodo uporabili prvo ugodno priložnost, da se zopet podajo na potepuško pot ter smuknejo čez mejo, .•	“	.	-	. .	... V	11
r-,-
' -
n
_ ^	•so jih izpustili, sedaj p?
so na obmejni policiji radovedni, če bodo mladi fantalini svojo besedo tudi držali.
315 mladih dunajskih Judov potuhe
v Palestino
Nemci bodo poslali vsak mesec poseben vlak judovske
mladine v Palest-no
Maribor, 10. junija.
Danes zjutraj so imeli na mariborskem glavnem kolodvoru nenavadne goste. Prispel je okrog pete ure zjutraj poseben vlak s samimi dunajskimi židi, ki so dobili od Nemcev dovoljenje za izselitev v Palestino. Bila je to sama mladina, v starosti od 16 do 25 let. Starejši ne dobe dovoljenja za izselitev, ostati morajo kot neki poroki za premoženje, ki mora ostati v Nemčiji. Dosedaj niso puščali Nemci čez mejo nobenega Žida. Zaradi tega je ta transport vzbujal veliko zanimanje, ki je bilo tudi povsem upravičeno. V vlaku je bilo vsega skupaj 315 mladih ljudi, od tega 50 deklet Vsem se je videlo, da pripadajo boljšim slojem. Največ je bilo visokošolcev, nekaj srednješolcev, precej odpuščenih mladih zasebnih uradnikov, absol-viranih juristov in pravkar doštudiranih zdravnikov. Bila je to mladina iz najbogatejših dunajskih rodbin, ki je do prevrata dominirala v dunajskem življenju, v gledališčih, plesnih dvoranah in barih. Na njihovih kovčegih se je videlo, da so ti mladi ljudje potovali pred prevratom v vse evropske države ter so se ustavljali v najbolj luksuznih hotelih. Na kovčekih
so bile prilepljene etikete hotelov iz San Moritza v Švici, iz Nice, Pariza, Budimpešte, Prage. Sedaj so se morda prvič v življenju vozili v tretjem razredu, natrpani na tesno, kakor sardine v škatlii. Niti pare niso sioeli vzeti s seboj denarja iz Nemčije Preiskali pa so jih do kože. Dva dni je trajala preiskava na Dunaju, predno so pustili transport naprej. Štiri ure so jih potem preiskovali še organi Gestapo v špilju, kjer so jim vnovič razmetali kovčege, oaparali od copat podplate, preiskali vso obleko, tako da jo vlak, ki je bil najavljen v Mariboru za eno uro, prispel šele ob petih. V Špilju je moralo iz vlaka še 35 oseb. ki niso imele potnih listov v redu. Poslali so jih nazaj na Dunaj Izseljevanje te židovske mladine organizira in finansira mednarodna cionistična zveza. Za ta trasport je dala cionistična zveza 5000 funtov (skoraj poldrug milijon dinarjev). To lepo vsoto je predstavljal ček, ki ga je imel mladi vodja transporta pri sebi ter ga bo vnovčil v Solunu. Transport gre preko Zagreba, Belgrada, Skoplja in Djevdjelije v Solun, od tam pa naprej z ladjo v Palestino. Baje bo prišel sedaj vsak mesec tak transport židovskih Palestincev iz Nemčije.
Doživljaj Mariborčanov na ljubljanskem velesejmu
Maribor, to. junija.
Za ljubljanski velesejem je letos v Mariboru veliko zanimanje. Zlasti je vzbujala pozornost razstave »Cesta« ter kongres o cestah, ki pa je Štajercem prinesel zopet grenko razočaranje. l$o vidijo, da se daje zopet prvenstvo cestnim gradnjam na drugem bregu Save, dočim bi bilo treba že iz prestižnega razloga zlasti na severni meji v prvi vrsti začeti z velikimi javnimi deli. Pa o tem drugič, danes samo o doživljaju, ki ga je imela skupina Mariborčanov na velesejmu. Mariborčani so se pripeljali z ■mestnim avtokarom ter so si z zanimanjem ogledovali velesejem. Seveda so bili tudi kuponi njihovih vstopnic spravljeni, da bodo prišli v nagradno žrebanje, s katerim bo razdelila uprava velesejma med obiskovalce lepe dobitke. Niso pa vedeli, oziroma nihče jih ni opozoril, da morajo vstopnice shraniti, ker samo na podlagi vstopnic dobe v srečnem slučaju izžrebano nagrado. Ko so se vračali z velesejma, jih je pri vhodu ustavilo troje ljudi — en uradnik in dva velesejmska gasilca. Ker so videli, da so Ma— borčani prišli z avtobusom, so jih prosili, naj jim izroče vstopnice, ces da jih rabijo za nekatere obiskovalce, ki so prišli z zeleznico ter so vstopnice izgubili* brez njih pa nimajo pra-vice na brezplačno povratno vožnjo. Mariborčani so jim seveda velikodušno poklonili vstopnice: šele pozneje, ko je bilo ze prepozno, so izvedeli, da bi jih morali obdržati zaradi žrebanja. Uvideli so, da jih nastavljenci velesejma niso rabili za uboge železniške popotnike, temveč za sebe, da bodo lahko oni dobili izzrebane dobitke. Prav verjetno je, da so bile tudi drugim obiskovalcem velesejma na podoben nacm izvabljene vstopnice. Uprava velesejma bi dobro napravila, če bi taksno zadevo preiskala. Imena prizadetih Mariborčanov so ji na razpolago.	________
Naročajte Slovenski dom!
14
»Okoli enajstih sta prišla dva človeka na saneh is tovarne. Eden od njiju, Peter, je moral po očeh imeti kakih petindvajset let. Na glavi^ je tmel umazano čepico, na sebi rubaško, iti je morala nekdaj biti bela, nosil je harmonikaste hlače, na nogi pa je tmel valenke (klobučevinaste škornje) irez podplatov. Drugi, Vladimir, človek kakih štiridesetih let, je bil oble-fen dosti boljše in v bolj čisto. Čez ralenke je imel lepe gumijasto škornje. Zložili smo prtljago na sani in se odpravili na triurno potovanje po Moskvi. Treslo in premetavalo nas je tako silovito, da se mi je včasih zdelo, da že letim na cesto. Mod vožnjo smo imeli na pretek časa za nadvse zanimiv razgovor.
Peter, ki se je zdelo, da je razumnejši od njiju, je silil prijatelja, naj me vpraša, odkod prihajam. Bila sta navdušena, ko sta dognala, da govorim gladko rusko, čeprav sem Amerikanka.
Peter me je izpraševal:
»Zakaj si prišla sem?«
»Zapustila sva Ameriko, ker ni bilo dela in ker je zaradi tega življenje tam težavno,« sem mu odgovorila.
»Njet, jeto nje vjerno! Jeto nje vazmožno! Ne, ne, to ni res, to ni mogoče,« je ugovarjal, »kako je potem mogoče, da nosiš tak krasen ko-
žuh, če pa nisi imela dela! In odkod potem lepa obleka, ki jo nosiš 1 Ne razumem, kako morete vi Amerikanci imeti tako srečne obraze in tako zdrav videz —<
Odvrnila sem izpraševalcu, da je moja obleka ponošena in poceni in sem mu dejala:
»Hočemo vam tu v Rusiji pomagati, da postavite na noge socializem.«
»To je norost!« je vzkliknil. »Kako bo človek zidal socializem na prazen želodec? Če pogledaš, kako ravnajo pri nas z delavci, se je bati, da ne bomo nikdar prišli do socializma.«
Ta trenutek je v razgovor posegel Vladimir:
»Kako more mlad človek, kakor si ti, govoriti tako reči? Saj ni treba drugega, kakor da si član Komsomola, pa boš imel boljšo hrano in boljše življenje.«
»Tudi to je norosti« je odvrnil neukrotljivi Peter. Povej mi, prosim, kaj dobe komsomolci? Zborovanja, zborovanja in spet zborovanja po cele noči in potem jim ne ostane drugega, kakor da se porazgube s praznimi želodci. Vse ugodnosti požre nekaj ma,-lega lizunov in miljenčkov, predvsem fletnih deklet. Drugi naj delajo naprej in si bolj in bolj zadrga vajo trebuh. Nikdar ne boš dosegel, da bi se jaz pridružil tem ljudem!«
Vladimir se je obrnil k meni in skomignil z rameni:
»Glejte; to so nazori, proti katerim se moramo bojevati. Takih ljudi nas je bolj strah kakor kapitalistov. Na tisoče in tisoče je mladih ljudi, ki govore kakor Peter. Ne moremo jim dopovedati, da morajo delati za socializem. Nočejo!«
Peter se je nagnil k meni in mi pomenljivo namežiknil:
»Za božji čas, državljanka, povej mi, kako bi mogel čez mejo. Šel bi kamorkoli, samo da bi mi ne bilo treba več ostati v tej prekleti Sov-jetiji!«
Kot zvesta članica stranke sem morala po dolžnosti braniti sovjetsko državo. Zagotavljala sem mu, da zunaj ne bo dobil drugega kakor nezaposlenost in nakaznice za kruh.
»Torej pojdem tja, kjer dele nakaznice za kruh,« je dejal zagrizeno. »Ta kruh ne more bili slabši kakor tisti, ki ga dajejo nam delavcem v Sovjetski Rusiji.«
To me je zadelo v dušo. Ugovarjala sem mu:
»Ne smeš tako govoriti, tovariš. Stopi med komsomolce in brani Rusijo, ki je edina prava domovina delavcev.«
Solze so mi silile ob njegovem govorjenju v oči.
Peter je grenko ugovarjal: »Braniti Sovjetsko Rusijo! Kaj pa naj branim» Morda tole?«
Pokazal je svoje razcunjene hlače. Potem je nadaljeval:
»Čemu bi podpiral državo, kjer ni drugega kakor siromaštvo in kjer umiramo od gladu?«
Ta trenutek smo prišli na cilj. Vladimir je skušal vse skupaj
poravnati in zabrisati spomin na bridke Petrove besede. Začela ^ sta nosti zaboje, kovčege in kose pohištva v novo stanovanje.
Ko smo stopili v stanovanje, je Peter vprašal:
»Koliko vas bo stanovalo tukaj?« »Samo jaz in moj mož!«
Strme je vzkliknil:
»Samo dva človeka za toliko sobol Eh, vi tujci, vam je dobro! Moj očo je padel za revolucijo, kaj smo s tem pridobili? Šestdeset nas je natlačenih v prostoru kakor je ta. Pripovedujejo nam, da je pod carji ruski narod prebival med živino. Toda prasci, krave in kokoši so vsaj zdrave živali, nu pa moramo zdaj živeti med bolniki. Eni imajo sifilis, drugi jeliko. Vsi so pokriti z mrčesom in z nesnago. Vsi skupaj smo natlačeni v eni sami sobi, dihamo samo en zasmrajen zrak in imamo na razpolago eno samo_ stranišče. Prasci so zdaj srečnejši od nas!«
Razmišljanja tega mladega človeka so mi segla v srce, kakor da bi me kdo suval z nožem. Skoraj bi bila pobrala svoje zavoje in spet odšla. Najrajši bi se bila od sramu in zmede vdrla v tla.«
Ko mi je žena to pripovedovala, so nama obema silile solze v oči. Pravila je dalje:
»Vladimir je znova poskušal pomiriti Petra:
»Nikar se ne ženi tega k srcu, Peter! Saj bo dovolj kruha in stanovanj za vse, kadar bomo zares uvedli socializem.«
A Peter je zavpil:
»Molči! Ne besediči toliko. To pesem sem sliša! že toliko neštetokrat, da sc mi obrača.«'
Banovinska kmetijska šola v Rakičanu pri Murski Soboti
Rakičan, 11. jun. Prvo šolsko leto na tem na novo ustanovljenem zavodu se začne s 1. oktobrom 1938. Šala je enoletna in traja od 1. oktobra do 31. avgusta. Pouk v šoli podaja učencem zaokroženo strokovno znanje v teoriji in praksi iz vseh panog kmetijstva, predvsem pa iz poljedelstva, živinoreje, sadjarstva in deloma tudi iz vinarstva v takem obsegu, da ga lahko učenci po dovršltvi šole s pridom uporabljajo na domačih posestvih. V6i gojenci stanujejo v zavodu, kjer imajo hrano in vso drugo oskrbo. Za sprejem eo določeni iati pogoji, kakor veljajo za sprejem gojencev v ostale kmetijske šole v Sloveniji. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let in ne večja od 25 let ter z dobrini uspehom dovršena ljudska šola. Mesečna vzdrže-valnina se določi po premoženjskih razmerah prosilcev ter znaša 75 din do največ 300 din.
Prošnje za sprejem (banovinski kolek 10 din) je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole v Rakičanu pri Murski Soboti takoj, najkasneje pa do 1. avgusta 1938 in priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo, 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, 5. obvezno izjavo staršev, odnoeno varuha (banovinski kolek 4 din), da bodo krili stroške šolanja, 6. obvezno izjavo staršev ali varuha (banovinski kolek 4 din), ki računajo na banovinsko ali kako drugo podporo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem primeru pa povrnejo zavodu iz javnih sredstev prejete zneske podpore, 7. davčno ali občinsko potrdilo o imovin-skem stanju, o velikosti posestva in o višini neposrednih davkov pri vseh onih prosilcih, ki reflek-tirajo na znižanje vzdrževalnine.
Pridni sinovi manj premožnih posestnikov pa naj obenem zaprosijo za primerno mesečno podporo pri pristojnih sreskih kmetijskih odborih. 0 sprejemu se obvesie prosilci pismeno. Vsa nadalj-na pojasnila daje na željo ravnateljstvo.
Skodran pri Turjaku
Delavci iakajo na delo. Lansko leto smo dobili del nove ceste, pri kateri je bilo zaposlenih veliko število delavcev. Novi odcep ceste je stal nad 150 tisoč dinarjev in so torej naši delavci zaslužili dobro. Letos se bo delo pri znižanju klanca nadaljevalo malo pozneje. Veliko zaslugo za gradnjo ceste in znižanje klanca ima naš župan, ki je tudi v cestnem odboru. Prosimo ga, da se tudi v bodoče potrudi, da bodo naši delavci prišli do dela in zaslužka.
Obvestila
Jutri vsi na viški tabor! Dolgo vrsto let je Prosvetno društvo Vič živelo notranje življenje brez kakega večjega javnega nastopa, nekaj let pa je moralo prisiljeno molčati. Zato hoče z jutrišnjim taborom pokazati, da živi kljub raznim oviram, ki so mu hotele uničiti njegov polet, nevzdržno naprej in da je dovolj močno, da doseže frimprej svoje cilje. Vsi udeleženci tabora naj se zbero točno do pol 8 zjutraj na dvorišču Vzajemne zavarovalnice, odkoder krene sprevod proti Viču. Vičani in udeleženci od Brezovice, Dobrove, Horjula in Polhovega gradca se zbirajo prav tako do pol 8 zjutraj pred bivšo milarno na Tržaški cesti ' in se potem priključijo Ljubljančanom. — Ljubljančani in vsa okolica! Pokažite s svojo polnoštevilno udeležbo na viškem taboru, da imate katoliški in slovenski ponos! Jutri na veselo svidenje na Viču!
Lep prosvetni večer (nkademija) Oblastnega odbora Združenja vojnih invalidov, ki bo v sredo, 22. t. m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice, obeta biti lep umetniški večer. Priprave za ta prosvetni večer so v polnem teku. Pel bo priznani pevski zbor, priznano solistke in solisti, igral bo orkestei vojaške godbe. Recitacije zanimivih pesmi bodo uprizorjene kot slike. Govor-predavanje pa bo posebno zanimiv po svoji novosti in z n n rodno; obrambnega stališča. Točen spored bomo objavili pravočasno. Za zdaj le toliko, da rezervirate vsi, ki ste dobre volje, urico dve za to prireditev udi. odb. voj. invalidov
*M tu in tam
Novi trgovinski razgovori z razširjeno Nemčijo so ee morali takoj po priključitvi Avstrije k Nemčiji začeti tudi z našo državo. Ti razgovori naj bi razširili dosedanji jugoslovanski-nemski trgovinski sporazum na pokrajino bivše Avstrije. Razgovori so zdaj končani in novi jugoslovansko-nemški trgovinski dogovor je bil podpisan v Berlinu 4. junija t. 1. Imena Avstrije za jugoslovansko-nem-ško trgovino ni več. Gospodarsko sodelovanje Jugoslavije z Veliko Nemčijo je postavljeno na enotno podlago. Za odnošaje, ki eo nastali po priključitvi Avstrije k Nemčiji, veljajo posebno povoljm pogoji V zvezi s tem je urejen tudi tujski promet ter finančne obveznosti blagovnega prometa. Določbe dosedanjega obmejnega prometa ostanejo tudi v bodoče v veljavi. Mesto dosedanje veterinarske konvencije z Avstrijo, ki je bila izdetana pred 12 leti, pod čisto drugačnimi okolnoetnu, naj bi bila zdaj sklenjena nova, razširjena konvencija. Nekatere odredbe stopijo v veljavo šele tedaj, ko bo Nemčija uredila svoje gospodarske odnosaje z vsemi ostalimi zainteresiranimi državami, kar se bo po vsej priliki zgodilo 1. januarja 1939. Dejstvo da sta Jugoslavija in Nemčija danes neposredni sosedi, mora samo ugodno vplivati na nadaljnji razvoj medsebojnih gospodarskih zvez.
Uredba o zavodu za državno obrambo je bila vMavljena včeraj. Zavod bo ustanovljen pri in-spensiji za državno obrambo in je njegova naloga da daje vojnemu ministrstvu strokovno mnenje o vseh vprašanjih, ki so v zvezi s pripravljenostjo naše vojske za primer vojne. Ta nova ustanova bo imela večje število oddelkov in pododdelkov. Člani bodo redni in dopisni in jih imenuje kralj na predlog vojnega ministra iz vrst znanstvenikov in gospodarstvenikov. Vsi redni člani morajo stanovati v Belgradu, dopisni pa lahko tudi drugod.
Rojstni dan bratov Anta in Stepana Radiča bodo danes na slovesen način proslavili po vseh večjih hrvaških krajih. Ponekod bodo priredili slavnostne akademije, na katerih bodo izbrani govorniki govorili o pomembnosti tega dne za Hrvaško.
Uredbo o narodnih parkih je izdal ministrski svet na predlog ministra za gozdove in rudnike. Za narodni park se po tej uredbi lahko proglasi vsaka pokrajina s posebno naravno lepoto, ali če ima znanstveno ali zgodovinsko važnost ali pa pogoje, da služi uživanju narave ali razvoju turizma. Odlok za proglasitev kakega kraja za narodni ^ark izda ministrski svet na predlog ministra za gozdove in rudnike v soglasju z gradbenim, finančnim in trgovinskim ministrom. Vsi narodni parki so pod posebno državno zaščito in bo v njih prepovedano graditi poslopja, ceste in podobno brez odobritve banske uprave. Narodne parke bodo nadzorovali posebni oddelki za gozdove in rudnike pri banskih upravah, vrhovno nadzorstvo pa bo imelo ministrstvo. Pri banskih upravah bodo ustanovljeni posebni odbori strokovnjakov za zaščito narave. Za vse prestopke proti predpisom te uredbe so vpeljane tudi posebne kazni od 1500 do 10.000 din.
Pogajanja za zgraditev treh novih tovarn celuloze so se začela v Belgradu. Ena teh treh tovarn naj bi se zgradila v Sloveniji, druga v Gorskem Kotaru, tretja pa v Bosni. Pred nedavnim so ukinili vsak izvoz celuloze iz bivše Avstrije in se je zaradi tega pojavila nujna potreba po zdra-ditvi novih tovarn za celulozo. Posebno velika po- j treba po celulozi je zlasti tudi v Italiji in Franciji.
Za 33 vasi šibeniškega in kninskega okraja
že več časa grade vodovod. Dela zelo lepo na- i predujejo in domnevajo, da bodo končana vsaj do leta 1940. Največja težava je seveda spet denar. [ Vendar imajo pri graditvi omenjenega vodovoda s krediti še precej sreče. Prav pred kratkim je bila odobrena nova vsota 1,800.000 din za položitev vodovodnih cevi od Midena do železniške postaje Perkovič—Slivno. Celotni kredit, ki je za ta dela na razpolago, znaša 4 milij. din., dalje bodo porabili 1 milij. din za ureditev cest in odkup zemljišča. Vsa dela bodo stala okoli 22 milijonov dinarjev, porabili pa so do zdaj za cevi in izkopavanje 14 milij. din.
Sestanek pomorskih delavcev je bil pred dve-1 ma dnevoma v Splitu. Udeležili so se ga pomorščaki z vseh ladij, ki so bile ta dan vsidrane v splitskem pristanišču. Izvolili 60 poseben odbor, ki naj bi izdelal kolektivno pogodbo in vodil vsa , pogajanja med pomorskimi delavci in zastopniki delodajalcev. Dan, kdaj bodo to kolektivno pogodbo predložili, še ni določen. V omenjeni od- j boru 6o zastopniki vseh skupin.
Novo reprezentativno palačo banske uprave I bodo zgradili v Splitu. Začasa evojega zadnjega bivanja v Splitu je imel predsednik vlade dr. M. Stojadinovič konferenco s predstavnici spliteke banske uprave glede graditve nove banske palače. Tedaj je tudi obljubil vso svojo pomoč, da dobi me6to Split reprezentativno palačo banske uprave, kjer naj bi bile v bodoče tudi vee mednarodne konference. Obljubil je tudi, da bo v kratkem poslal strokovnjake v Split, da na kraju samem prouče vprašanje graditve te palače. Te dni je res prišel iz Belgrada s tem namenom dr. Aleksander Gjorgjevič, ki je že imel sestanek s tamkajšnjim banom in nekaterimi drugimi vplivnimi osebnostmi. _ Ob tej priliki proučujejo tudi vprašanje zgraditve nove palače Državne hipotekarne banke. Med palačo banske uprave in Drž. hip. banko naj bi bila zgrajena v slogu stare dalmatinske hiše banova rezidenca.
Železno livarno bodo še letos začeli graditi v Sisku. Poleg livarne bo stala tudi topilnica, visoka peč, velike stanovanjske hiše in razna ekladišča. Takoj, ko bo livarna dograjena, bo zaposlenih okoli 100 delavcev.
Društvo ločenih mož imajo v Senti. Zdaj na-1 povedujejo, da bo priredilo še ta mesec originalno zabavo, nekako svojevrstno komedijo. Na prireditev bodo imele lelos izjemoma pravico priti tudi ločene žene. Pravijo, da bodo ob tej priliki ustanovile tudi svoje društvo ločene žene. Spored predstave, ki jo bodo la mesec priredili, bodo izvajali ločenci obeh spolov. In baje vlada za to predstavo izredno veliko zanimanje. Vse mogoče stvari govore o njej, soglasni pa so vsi v tem, da jo predstava res originalna. Nekateri pa vzdihujejo: Blagor Sentčanom, ki nimajo drugih skrbi! j
Zanimivo društvo imajo tudi v Petrovgradu.
Društvo ei je nadelo ime »Novi pozdrav«. Drži pa se teh-le načel: Pri pozdravu se ni treba odkrivati, slačiti rokavice, izogibati se pozdravov »klanjam se«, »poljubljam roko«, »sluga pokoren« ild. Poleg tega morajo členi društva »Novi ]>ozdravk prihajati na vse predstavo i« prireditve, če so še tako svečane, v navadni obleki, na plesiščih pa si smejo Članice tega društva same izbirati plesalca. Društvo je etaro že tri leta. Na letošnjem rednem občnem zboru je bilo ugotovljeno, da število čla-1 nov neprestano raste*
Polovični umetniki
Vsega pa res najdeš v našem mestu: na periferiji družin, ki 6e še ukvarjajo s poljedelstvom, takih, ki prevažajo s čolni razne stvari iz kraja v ■kraj, delavcev, uradnikov, revežev in bogatinov, brezposelnih in takih, ki od samih opravkov in razmišljanja že ne vedo, kje 6e jih drži glava. Na ljudi naletiš, ki se ne bavijo s prozaičnimi meščanskimi poklici, ampak so svoje življenje in delo posvetili umetnosti. Nekateri (ti 60 sicer bolj redki) se preživljajo s pisateljevanjem in pesnikovanjem, drugi s kiparstvom, tretji z glasbo. Dobiš pa tudi manj srečne može, ki se pred javnostjo ne morejo izkazati z umetniško legitimacijo. Takih je dandanes v Ljubljani iz dneva v dan več. Pa 6e še kar za silo tolčejo skozi življenje.
Pa raznih predmestnih lokalih srečaš zvečer ljudi, ki za silo razbijajo po razglašenem klavirju. Prastari »šlagerji« jim drobne izpod okornih prstov, »valencijo« lahko še slišiš in »donno Claro«. Po končanem koncertu pa se dvignejo in stopijo k bližnjim mizam, kjer jim gostje, ki so potrpežljivo poslušali, vržejo v klobuk kaj drobiža ali pa jim ponujajo kozarec vina. Ti reveži nimajo lahkega življenja; marsikdaj morajo od vinjene družbe slišati kakšno pikro. Drugi »godbeniki« te vrste so večinoma cigani; šele prav v zadnjem času so jim začeli delati konkurenco »arijci«, večinoma Hrvatje. Ti jo primahajo v manj vidne lokale 6 citrami pod pazduho, molče 6edejo in zaigrajo dve ali tri poskočne. Poberejo »prostovoljne prispevke« za godbo, se dvignejo in odrinejo drugam po zaslužku. Ljudje so se teh muzikantov že naveličali ter jim dajejo le še z nejevoljo. Ti ljudje se večinoma že nekoliko poskušajo tudi »na ven« ponašati umetniško. Daljšo grivo si puščajo, v gumbnico »si zati-
kajo« nageljček, vedejo 6e »izobraarenejše«. Pa še nekaj drugih »polumetnikov« poznajo naši lokali. To so razni »upodabljajoči umetniki«. Ta ti izdela lesena konjička ali kipec iz gipsa, oni napravi iz voska narcise, vsak poskuša, kako bi prišel do kakšnega dinarja,
Najznamenitejši in najvidnejši pa eo vsekakor »slikarji«. To so večinoma diletant je, ki znajo slikati prav toliko, da je nos podoben nosu, hiša hiši, oblak oblaku, drevo drevesu, Velikih umetniških pretenzij nimajo. Svoja »platna« prodajajo po prav nizkih cenah. Še vedno dobe kakšno preprosto že nico, ki ji znajo tako prepričevalno govoriti, da jim nazadnje le odkupi »umetnino« za nekaj kovačev, Podoba je, da v Ljubljani te vrste ljudem posli še kar nekako cveto. Zadnje čase prihajajo od viseh strani. Največ je Bosancev in Dalmatincev. Seveda njihovo življenje ni 6ijajno. Razočaranja* in skrbi poskušajo utopiti v obilni pijači. Čeeto sedejo v zakotno gostilno, pl jo in pojo tako dolgo, da zapra vijo do zadnjega dinarja. Danes gosti eden, jutri drugi. Potem pa odrinejo domov, v kakšno predmestno sobico, ležejo ter preepijo »moralnega mačka« in počakajo nove inspiracije, ki bi jih utegnila z nekaj kovači za prvo silo spet postaviti na noge. Zadnje čase se je tem Bosancem in Dalmatincem pridružilo že tudi nekaj domačih diletantov, toda južnjaki so večinoma ekskluzivni ter se družijo le med seboj, Često se zadržujejo v družbi z raznimi »preprogarji«, Vino teče, oni pa pojo 6voje sevdalinke ter se junačijo pri pijači, ki jim pomaga pozabljati na sivo vsakdanje življenje in na skrbi, s katerimi si v treznem stanju morajo neprestano beliti glave.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Zanimivosti z letošnjega velesejma
Pri smotreni organizaciji letošnjega velesejma, ko opažamo po vseh paviljonih red in enotnost, je V6e | polno zanimivosti in novih izložb, katerih do danes še nismo opazili. Naše peke bodo zanimale parne peči in pekovski stroji lastnega proizvoda. Lastniki izdajajo v nakladi 6000 kosov lasten časopis; »Pekov-I ska peč, stroj in orodje«.
Nova industrija je zrasla v Mengšu: Jugofilc, dr. [ z o. z., ki zaposluje po približno polletnem obratovanju že 22 delavcev, izdeluje tehnične, sedlarske, izolacijske filce, podloge za linoleum, ki pridobi na ta način trikrat na svoji vzdržnosti. Filci so po kakovosti iz | volne, zajčje dlake, goveje in kozje dlake, v ceni od : 20 do 300 din za kvadratni meter. Odjemalce ima tvor-I nica na našem jugu, v Zagrebu in Belgradu, oglasili | pa eo se interesenti tudi iz Italije.
Tudi v izdelovanju lesenih igračk in lutk beležimo I novo obrt, ki jo je ustvaril banovinski tečaj v Vidmu-Dobrepolje. Po komaj trimesečnem obstoju izdeluje I ženski oddelek 6rčkane lutke, prave narodne noše z glavicami lastnega izdelka. Narodne noše so točna kopija pravih narodnih noš. Lutke izdelujejo ženske, lesene igračke prav prikupne oblike pa izdelujejo I moški.
Med množico razstavljenih avtomobilov najrazličnejših znamk smo opazili avto z Diesel-motorjem, ki predstavlja, kot pravi opis, današnje najcenejše vozilo na svetu, Id porabi na 100 km le 7 litrov nafte v ceni 19.60 din. Zanimivost med motorji je majhen enosedežen motorček z vdelano mašinerijo v zadnjem j kolesu v teži približno 30 kg. Vozilo izgleda kot močnejše navadno kolo, poraba goriva je poldrug liter na 100 km. Motorček je predviden predvsem kot prevozno sredstvo za malega človeka, ki ima do svojega I poslovnega lokala ali obrata več kilometrov pota, Cena je primerna.
Razstavljeni so prvič v Jugoslaviji priklopni vozovi za tovorne avtomobile za najrazličnejše teže. Tvrdka izdeluje z dobavnim rokom štirih tednov tudi priklopne vozove z dvigalno napravo za izpraznjenje tovora z dveh strani.
Opažni nosilci sistema Umek, prijavljeni v patentiranje, bodo v veliki meri zanimali stavbenike. Stvar je čisto preprosta, izredno uporabljiva za strope in ima še eno prednost, da so stropi s temi opažnimi | nosilci do 20% lažji od onih iz opečnih stropnikov, prihranek stroškov pri raznih vrstah stropov pa 6e giblje med 5 do 20% celotnih stroškov za železo-betonski rebrasti strop z ravno spodnjo ploskvijo.
Novost pri vozovih predstavljajo gumasta, z zrakom polnjena kolesa pod jeklenim ogrodjem z nosilnostjo od 700 do 8000 kg. Vozovi te vrste varujejo | vprežno živino in se z lahkoto gibljejo po še tako slabem terenu in predstavljajo tako vsesplošen prihranek.
Iz športne krošnje
Širom po Veliki Nemčiji. V četrtek so startali v Berlinu najboljši nemški kolesarski dirkači za veliko cestno dirko po Veliki Nemčiji. Celotna proga, ki je razdeljena na 15 etap, je dolga 3777 kilometrov. Tudi te nemške dirke ee udeležijo najboljši inozemski kolesarski dirkači, tako Francozi, Belgijci, Italijani, Danci in Švicarji. Start je bil 9. junija v Berlinu, kjer bo 25. junija tudi cilj. Dirkači imajo prosta samo dva dneva, in sicer 14. ter 21. junija.
Louisova priprava za Schmelinga. Od 19. junija 1936, ko je Maks Schmeling knock out premagal črnega bombarderja Joe Louisa, je Loui6 nastopil v ringu petnastkrat in tudi petnajstkrat zmagal. Bivšega svetovnega prvaka Sharkeya je premagal v tretjem krogu k. o. Nato je še 1.1936 k. o. premagal Al Ettoreja, Brescio in Simmsa. V letu 1937 je v prvem krogu k. o. potolkel Ketchella, dva dni kasneje pa tudi v prvem krogu Thompsona. Za temi so prišli na vrsto Janes (po točkah), Pa6tor (tudi po točkah), Brown (k. o. v četrtem krogu), Seal (k. o. v prvem krogu), Chong (k. o. v petem krogu). Pred letom dni je Louis v osmem krogu k. o. odpravil dotedanjega prvaka Braddocka. Proti Angležu Tommyju Farru pa je letoe komaj zmagal v 15. krogu po točkah. V zadnji svoji borbi pred 22. junijem je Louis premagal k. o. izbornega Thomasa. V dobrem tednu se bosta Louis in Schmeling srečala že drugič. Amerikanci smatrajo to srečanje za največjo športno atrakcijo letošnjega leta v Ameriki.
Gradjanski gre v Avstralijo. 16. t. m. odpotuje Gra-danski iz Zagreba preko Marseilla na nogometno turnejo v Avstralijo. Gradjanski bo tekom evojega bivanja v Avstraliji odigral 12 do 14 tekem z najboljšimi avstralskimi klubi. Gradjanski ne bo mogel na pot s svojim kompletnim ligaškim moštvom, ker so nekateri igralci zaposleni pri raznih podjetjih in ne morejo dobiti tako dolgega dopusta. Gradjanski si bo za to turnejo izposodil nekatere igralce drugih klubov. Včeraj je Gradjanski dobil v Zagreb tudi ček s 300 funti (70.000 din) in vozovnice za 16 igralcev. V teku današnjega dne bo Gradjanski tudi definitivno odločil, katere igralce bo vzel v Avstralijo in o tem obvestil tudi jugoslovansko nogometno zvezo.
Poravnajte naročnino!
Novost za kmetovalce in voznike predstavlja nova trajna vozna os -Viktoria«, ki se ne obrabi,' ne lomi, teče mirno, nudi večjo varnost in preprečuje nesreče.
Tudi za mesarje in klavnice je nekaj novega: strelni aparat »Goljar«. Živina, usmrčena s tem strelnim aparatom, ne trpi in je usmrtitev s tem aparatom res času primerna.
Kolesarji bodo veseli male iznajdbe, čisto lahkega stojalca, katero se montira na kolo, katerega potem ni več treba naslanjati na zidove, temveč se ga postavi kjerkoli. Izum je praktičen, aparat sam na sebi čisto majhen in kar je glavno, poceni.
V zaščitnih barvah je razstavljen »valuga« plesk, »Valuga-Sh« in »Valuga-T« barva; plesk in barve same vulkanizLrajo, so za vodo, zrak in plin absolutno neprepustne, prožne, nelomljive, izolirajo proti električnemu toku, so neobčutljive za bencin, vzdržijo mokro ali suho vročino do 160 6top. Celzija, so odporne proti vsem alkalijam in lugom vsake jakosti, proti jedkim solem in proti vsem organičnim in anorganičnim kislinam v največji koncentraciji, ter proti njihovim hlapom in plinom. »Valuga-T« barva pa je mimo tega še odporna proti bencolu in pogonskim sredstvom in
froti temperaturi do 250 stop. Celzija. Prednost te arve je tudi njena nevnetljivost.
Med 6troji za obdelovanje lesa je vzbudila veliko pozornost »Dolmar« žaga. Kot rezilo pri tem stroju služi rezkalna veriga, ki prereže hlod z 80 cm debeline v dobri minuti, medtem ko se z ročnim delom porabi celih 20 minut. Prav tako je novost navadna mizarska tračna žaga, ki hitro razreže jeklo in vse druge kovine, česar se bodo razveselili posebno izdelovalci karoserij. Stroja, se bo posluževal tesar lahko tudi v primeru, da nima na razpolago električnega toka. Stroj je na velesejmu vselej tudi v pogonu.
Lepe novosti prinaša velesejem tudi našim gospodinjam. »Nikse« aparat poceni električno kuri, obseva, suši lase, kuha, peče, praži, ogreva posodo v kuhinji in jedilnici, je udoben za otročje potrebe podnevi in ponoči in je vsestransko uporaben in poceni.
V »K« paviljonu je razstavljen stol po osnutku g. Karlovška. Stol predstavlja točno kopijo prestola kralja Minosa, ki je živel pred 3500 leti. Bil je to etruzijski kralj.
Obisk in vreme na dan otvoritve in obeh bin-koštnih praznikih sta bila vsestransko zadovoljiva. Med obiskovalci 6mo opazili Nemce, Italijane, Francoze, Angleže in Bolgare. Poslovni uspehi so zadovoljivi predvsem v strojih za obdelovanje lesa, motorjih, dvokolesih, hladilnih strojih, priklopnih vozovih, čipkah, preprogah in v najrazličnejšem drobnem blagu. Veliko zanimanje vlada za avtomobile, za material za tlakovanje cest, za stroje za drobljenje kamna, za izdelke umetnega kamna in marmorja i. dr.
Živilski trg
Ljubljana, 11. junija.
Danes je bilo na živilskem trgu zelo živahno. Mestni uslužbenci eo komaj delali red, tak naval branjevk in kmetic je bil danes. Posebno jajc je bilo veliko. Za 10 din jih dobiš 15. Piščeta od 14 do 17 din, kure od 20 do 31 din. Prodajajo že domačo salto 0.75 do 1.25 din, Večina stvari je z domačih vrtov, korenje, koleraba, karfiola itd. Krompir je iz Novega Sada in Istrije, 4 din kg. Meso ima stare cene. Češenj je veliko, a so razmeroma zelo drage 4 do 8 din kg. Tudi jagode že prodajajo. Se ena zanimivost: nikoli ni bilo na trgu toliko ovčjega meea kakor zadnje čase.
Mednarodni mladinski tabor v Ljubljani
Stanovanjski odsek pripravljalnega odbora se vljudno obrača do vseh ljubljanskih prebivalcev, s prošnjo, da čimprej prijavijo sobe, ki bi jih mogli dslopiti domačim ali tujim gostom. Ne odlašajte s prijavami, da bo mogel stanovanjski odsek pravočasno sestaviti seznam prijavljenih sob in deligirati goste po vaši želji.
Prijave je poslati na: »Stanovanjski odsek za mladinski tabor, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 7«, kjer se sprejemajo prijave tudi osebno in dobe potrebna pojasnila.
Veljava novih potniških vlakov
na progi Ljubljana—Kamnik in Jesenice—Rateče—Planica.
Pričenši od 15. junija 1938. dalje ee vozi na progi Ljubljana gl. kol.—Kamnik mesto nov par potniških vlakov dnevno redno. Odhod tega vtlaka iz Ljubljane gl. kol. ob 15.12, prihod v Kamnik-niesto ob 16.09. Odhod iz Kamnika-mesta ob 15.10, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 16.02.
Nadalje vozi od istega dne dalje na progi Jesenice— Rateče-Planica nov par potniških vlakov dnevno redno. Odhod iz Jesenic ob 22.31 (z zvezo na belgrajski brzovlak, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 20.50), prihod v Rateče—'Planico ob 28.14. Odhod iz Rateč-Planice ob 6.13, prihod na Jesenice ob 16.55, z vezo na brzovlak proti Podbrdu in Ljubljani.	,
Kraj	Barometer-1 sko 8tanje||	Temperatura v G°		! Relattvna 1 vlaga v % 1	1* C a oc p	Veter Ismcr, jakost)	Pada- vine	
		» a as	03 , xe o c a m B				E S	vrsta
Ljubljana’	763-6	27V	14-6	74	7	0		
Maribor	762-4	25-8	14*0	80	5	NW,	—	
Zagreb	765-4	29-0	13-0	80	0	0	mmm	
Belgrad	765-4	29-0	17-0	70	0	SE,		, ,
Sarajevo	706-4	2*1-0	11*0	90	0	0	—	
Vis	764-1	25-0	20-0	60	2	s,		_ -
Split	763-8	32-0	2U-0	40	0	0		-- -
Kumbor	762-7	28-0	20-0	40	0	NW,	...	
Rab	763-9	27-0	21-0	40	0	S,		_.
Oubrovnin	763-2	28-1	16-0	50	0	NE,	—	—
...........kotim umamo m spremenljivo vreme,
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes. Včeraj je bilo iz noči do 9.40 lepo in jasno vreme. Ob 9.50 se je pričelo oblačiti, vendar pa je ostalo do }3 še večinoma jasno. Popoldne je oblačnost naraščala in je parkrat padlo nekaj kapljic dežja. Zvečer in ponoči je bilo deloma oblačno.
Koledar
Danes, sobota, 11. junija: Barnaba.
Nedelja, 12. junija: Sv. Trojica.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne; dr. Kmet, Tyr-Seva cesta 43; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4; mr. Ustar, Seilenburgova ul. 7.
Gospod župan dr. Jure Adlešič se bo vrnil iz Amerike v Ljubljano v nedeljo ob 19.05. Pozi-varno vse člane MJRZ, da se v čintvečjem številu udeleže sprejema g. župaua. — Odbor MJRZ.
Sprejemni izpiti za I. razred na I. drž. realni gimnaziji (Vegova ulica). Prijave, naslovljene na ravnateljstvo in opremljene z 10-dinarskim kolkom, se bodo sprejemale v ravnateljevi pisarni 20,—23. dopoldne. Priložiti je treba krstni list in izpričevalo osnovne šole. Pripuščeni bodo učenci, rojeni v letih 1925—1928. Izpiti bodo 24. junija. — Ravnateljstvo.
Odkritje Adamičevega spomenika v Vegovi ulici bo drevi točno ob pol 7 uri v parku pred Glasbeno Matico. Emil Adamič je eden najplodovitejših naših skladateljev in za razvoj pevskega življenja si je stekel on nevenljivih zaslug. Takoj po odkritju bo koncert Hubadove pevske župe, na katerem se bodo izvajale izključno le Adamičeve skladbe. Nastopi mladik1 zbor II. meščanske dekliške šole v Ljubljani m H v Hubadovi župi včlanjenih zborov. Prostor pred ijlasbeno Matico bo omejen 6 kulisami, sedeži so postavljeni v Vegovi ulici pred fasado Glasbene Matice m pevci nastopajo na terasi pred Matičnim poslopjem. Vstopnice se dobe tekom dneva v knjigarni Glasbene Matice, od 6 ure dalje pa na slavnostnem prostoru, in sicer posluje ena blagajna na spodnjem koncu Vegove ulice pri univerzi, druga pa na zgornjem koncu Vegove ulice v višini poslopja bank Slavije. S stranskih ulic ni dostopa na slavnostni prostor. Občinstvo vabimo, da v velikem številu obišče odkritje in koncert in s tem počasti spomin blagopokojnega slovenskega skladatelja Emila Adamiča.
Ruska Matica priredi v torek, dne 14. junija, v prostorih b. hotela Tivolija, ob 20 predavanje dr. Aleksandra Isačenka p. n. »Humor in satira v ruski književnosti«. Vstop prost. Vabljeni so vsi prijatelji ruske književnosti.
Bolgarske učiteljice-pevke, ki so pred tedni v Ljubljani m po nekaterih drugih slovenskih mestih priredile odlične koncerte, so poslale ljubljanskemu županu in vsem Ljubljančanom prav v?* z. . v j ’	^ objavljamo v bolgarščini in
v latinici, da se naša javnost spet prepriča, kako lahko rrazumemo brate Bolgare. Zahvalno pismo se glasi: »Hor na sofijskite učitelki 31. maj 1938 gr. Sofija. Do gospodina kmeta (župane imenujejo Bolgari kmete) Gr. Ljubljana. Uvažaemij gospodin kmete, Hort na Sofijskite učitelki izkazva lično Vam i crez Vas na graždanite v Ljubljana svoite srdečni blagodarriosti, za radušnija i bratski priem kojito ukazahte na našija hor. Molim Vi, da pre-dadete na vsički bratia i sestri v Ljubljana našata blagodarnost i da im sopštite, če našeto otečestvo drži široko otvoreni bratite si za bratskija slovenski narod, respektivno za Ljubljanci, koito kani na gosti v vseko k vreme. Rodna pesem nas na-vek ni svrzva. Pretsedatelka Mara Georgijeva, sekretarka Vesela Vitanovac. — Mestno poglavarstvo sporoča javnosti toplo zahvalo bolgarskih sester z enakimi čuvstvi in željami, kakor one nam.
Tivar obleke prispele, prekrasne nove stvari, cene znano nizke. Sedaj Tivar obleke v vsako hišo, Tivar obleke za vsakogar. Glavna zaloga: Anton Bruraec, Ljubljana, Prešernova 54, nasproti glavne pošte.
Cerkveni koncert bo prihodnji ponedeljek, to je dne 13. t. m., v frančiškanski cerkvi. Začetek je točno ?b 20 Spored cerkvenega koncerta je sestavljen iz del domače m drugih svetovnih literatur, na sporedu so najlepša tovrstna dela skladateljev: Dolinar, Premrl, Kimovec, Bach, Beethoven, Haydn, Mozart, \wur c rancl[| Gounod, Bossi, DallAbaco, Reger in Wolf. Spored cerkvenega koncerta pa izvajajo sopranistka Zlata Gjungjenac, baritonist Aleksander Kolacio, na orglah prof. Pavel Rančigaj in Ljubljanski kvartet. Predprodaja vstopnic v knjigami Glasbene Matice; na večer koncerta pa bo poslovala blagajna tudi pred glavnim vhodom v frančiškansko cerkev.
Komorna šola ljubljanskega drž. konservatorija, ki J?,v? Pr°f- Karlo Rupel, ima svoj nastop v ponedeljek, dne 13. t. m„ ob četrt na 7 v veliki Filharmonični dvorani. Predvsem opozarjamo na izvedbo Škerjančevega tria, ki se na tej produkciji prvič javno izvaja. Ostali spored je vzet iz Haydnovih in Faure-jevih del. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice, stane 3 din in velja kot vstopnica,
Operna šola drž. konservatorija bo imela letoe samo en večer, in sicer v ponedeljek, dne 13. t. m„ ob pol 9 uri zvečer v opernem gledališču. Predprodaja pri dnevni blagajni v operi, veljajo cene, kakor za dijaške predstave.
Llublfansko gledališče
DRAMA. — Začetek ob 20.
Sobota, 11. junija: »ženitev«. Red B.
Nedelja, 12. junija: »Rdeče rožec. Izven. Znižane
cene od 20 din navzdol.
Ponedeljek, 13. junija: Zaprto.
Torek, i4. junija: »Lažnik«. Premiera. 'Predstava pod milim nebom na Napoleonovem trgu. Začetek ob 21.
OPERA. — Začetek ob 20.
Sobota, 11. junija: »Giooonda«. Red A.
Nedelja, 12. junija: »Gorenjski slavček«. Izven.
Predstava na čast udeležencev Trgovskega
kongresa. Goetujeta J. Gostiž in Marjan Rufl.
Stran 4.
»SLOVENSKI DOM«, dne TL junija 1938.
Spet bodo naskočili Nanga Parbat
Te dni že pripravlja letošnja nemška ekspedicija glavno taborišče pod mogočno himalajsko goro, ki je doslej ugonobila (z nosači vred) že svojih trideset ljudi. Spet se bodo pomerili v težkem boju z ledom in skalami odlični alpinisti. Ali jim bo tokrat naskok uspel, ali bodo tokrat končno vendarle stopili na beli vrh, na katerega doslej ni še stopil nihče. Ves svet bo z zanimanjem spremljal to borbo, kakor zdaj deloma že spremlja boj za Mount Eve-rest. Angleški alpinisti so letos naskočili že zelo zgodaj to najvišjo goro pod vodstvom Tillmana.
Tip himalajskega gornika
Norman Collie ga označuje takole: »Če gre kdo v Himalajo ter se hoče meriti s tamkajšnjimi gorami, mora biti hkratu dober plezalec in dober hodec. Njegova častilakomnost se ne sme raztezati samo na vrh in na pot, ki vodi proti vrhu: veselje mora občutevati tudi ob mogočnih dolinah v globini, na golih pobočjih, na ogromnih dimenzijah ledenikov. Njegova podjetnost se ne sme izčrpavati v tem, da bi izvajal z neko fiksno idejo abnormalno gimnastiko na 6negu in na skalnih grebenih, sicer se bo izkazal kot bitje, ki je morda telesno dobro razvito, duševno pa je popolnoma zaostal. Če se namerava boriti s težavami in z nevarnostmi, ki preže v skalah in v ledovju, mora biti pripravljen in sposoben v enaki meri biti tip, ki je telesno in duševno enako visoko stoječ. Dolgo večno dobo mora preživeti na ledenih vršacih. Imeti mora izrazit geografski instinkt, jasen in zdrav človeški razum in končno ljubezen do gora, ki presega vse pojme.«
Tehnika prvih himalajskih borcev
Martin Comvay in Bruce sta že dolgo časa s svojimi spremljevalci raziskovala goro Kj, ko pa sta se odpravila na Rakapuši, pa nista s svojimi pridobljenimi izkustvi prišla niti 7000 metrov visoko. Mummery, najznamenitejši gornik svoje generacije, je prišel iz Evrope v Indijo in takoj posegel po najvišjem cilju: podvreči si je hotel Nanga Parbat. Bruce, ki ga je spremljal, poroča, kako skromna je bila priprava in oprava.. Le trije nosači so jo spremljali. Razen tega pa je Bruce pozabil svojo gorsko obleko in je bil le v flanelasti. Mummery je ponovno naskočil z enim nosačem, srčno in odločno, toda lačni nosač mu je pojedel med potjo ves živež. Le s težavo sta se rešila. Toda Mumme-ry se ne da odvrniti. V tretjič naskoči trmasto goro, tokrat z dvema nosačema. Poslej ne o njem ne o nosačih ni bilo več ne glasu ne sledu. Tako brez dvoma ni šlo. Kar na slepo, slabo opravljeni, slabo oskrbljeni s hrano. Dolge izkušnje so po malem ustvarile uk in prakso, ki ju danes nazivamo himalajska gorniška tehnika.
Novi stil - prvo moštvo
Še več mož je poskušalo na lastno pest in šele leta 1909 je vojvoda abruški vzel s seboj pri naskoku K;, zdravnika, fotografa, štiri alpske vodnike in štiri italijanske nosače. Zavrnjeni so bili v višini 6000 metrov. Vojvoda se je vrnil, prepričan, da ima zrak v takih višinah premalo kisika za dihanje in da vzponi v teh višinah niso več možni. Njegov zdravnik pa je prinesel s seboj nove izkušnje, ki so dragocene: »Višina 6ama ni brezpogojno nepremag-
ljiva težava pri vzponu.« — Med vojno je bilo zatišje, po vojni pa so kmalu že krenile prve, sistematično pripravljene ekspedicije. Angleži poskusijo vzpon na Mount Everest, Nemci pa 6e lotijo 300 metrov nižje Kangdzendzonge. Paul Bauer je zgledno vodil dve ekspediciji (1929 in 1931); nič čudnega, 6aj je znano, da se Nemci najbolj razumejo na organiziranje. Postopal je tako, da je postavljal prva »taborišča« in napredoval s svojimi možmi v etapah. Ko so postavili eno taborišče, so zavarovali šotore, znosili vanje živež in V6e potrebno, so šele odrinili naprej: delali so velike stopinje ter se pri tem izmenjavali, tako da je počasi od taborišča do taborišča držala kar prava gaz.
Korak za korakom
Na ta način vstaja taborišče za taboriščem, vsako neke vrste utrdba zase, veriga teh taborišč sega vedno više pod sam vrh. V vsakem postavijo himalajske šotore. Z nižjih spravljajo nosači tovore v višje. Sherpas, pogumni in drzni ljudje iz okolice Darjeelinga, so to in ti vselej zvesto stoje svojim »sahibom« ob strani in cesto gredo z njimi tudi v smrt. Nekaj jih je, ki 60 znani že širom sveta. Nur-i sang, poglayar nosačev pri letošnji ekspediciji na Nanga Parbat, je bil zraven že pri lanski in tudi pri mountevereški se je udejstvoval med »himalajskimi tigri«. Ramona, znameniti himalajski kuhar, gre že četrtič na Nanga Parbat. Vsi ti ljudje so prave kmečke korenine, vztrajni in delavni. Mnogo naporov morajo prenesti, saj je treba tolikokrat znositi potrebščine iz taborišča v taborišče in vsako teh taborišč mora biti opremljeno in oskrbljeno s šotori, z odejami, 6 spalnimi vrečami, z bencinom in višinskim proviantom, tako da se krdelce, ki bi bilo odrezano v kakem taborišču zaradi slabega vremena, lahko pretolče več dni. Zveza med taborišči mora funkcionirati od zgoraj navzdol prav tako dobro kot od s/podaj navzgor.
V taborišču je treba nabrati moči
Tesno drug ob drugem prebijejo udeleženci v štirih ali v dveh dolge noči. S premrlimi prsti pišejo dnevnik ali poročilo pri luči ali pri šotorski svetilki. V tesnem prostoru si kuhajo jed, talijo sneg in grejejo čaj. Zavreti voda v teh višinah noče, ker je v zraku premalo kisika. Če ponoči zapade sneg, cesto pokrije šotore snežna odeja. Hans Hart-mann in Martin Pfeffer bi se bila lansko leto v taborišču št. 2 na ta način skoraj zadušila. Šele, ko sta izvrtala luknjo skozi sneg, sta lahko pošteno zadihala. Vsaka malenkost mora biti skrbno premišljena že vnaprej in tudi zdravstveno stanje udeležencev preiščejo posebni zdravniki že doma pred odhodom. Jed je treba sestaviti po posebnem receptu, kajti z rastočo višino narašča tudi neješč-nost. Poleg drugega se morajo člani ekspedicije tudi privaditi na nenavadno okolico in na klimo ter višinske razmere, sicer bi že prekmalti potrošili svoje najboljše energije. Zavedno so štedili, kolikor se je le dalo, svoje moči. Po petkrat so globoko vdihavali ter po petkrat izdihavali. Vsaka nagla kretnja pospeši pulz. Na ta način postanejo v teh višinah aparati s kisikom lahko odveč. Telo se privadi na novo okolico in se prilagodi, če ga ljudje le počasi in ne prenagljeno navajajo k temu načinu dihanja in hoje. In marsikak vrh je bil tako zdaj že zavzet.
Dva sta, ki zadrna napadata
Vse je pripravljeno do podrobnosti. Vsaka malenkost pri hrani, pri obleki itd. je že pred meseci skrbno prerešetana. Vse, kar se da izračunati, je izračunano. Morda bodo tokrat nepreračunljive pri-rodne sile tudi tokrat uvidevnejše in ne bodo odbile naskakujočih ljudi, kot so jih bile že tolikokrat. Morda bosta letos dva naskakovalca — kajti dva najsposobnejša in najbolj spočita gre ,ta izvajat napad na zadnji del višine — prišla na Mount Everest, morda bosta dva človeka prvič stopila na ponosni vrh Nanga Parbat!
Ženska, ki ima največ čevljev
To ni morda žena kakega čevljarskega kralja ali industrijca, marveč filmska igralka Ann Sheri-dan, ki jo obiskovalci kina pomnijo iz dela >Pod črno krinko«.
Danes ni več skrivnost, da filmski igralci in igrailke niso v svojem navidez lako sijajnem in od milijonov zavidanem življenj« niti v malenkostih svobodni. Ne morejo niti zasebno živeti tako, kakor bi se jim zdelo in kakor bi jim bilo najbolj po volji. Morajo se držati vseh mogočih reklamnih pogojev in predpisov, za kar so obvezani po pogodbah s filmskimi družbami. Te pogodbe do zadnje podrobnosti določajo, kaj mora delati in kako mora živeti, skoraj da celo, kaj mora filmska zvezda misliti. Razen pogodb 6e morajo držati še nepisanih zakonov, ki veljajo zlasti v filmski prestolnici Hollywoodu za vsakogar, kdor hoče v filmu ali v življenju tam igrati kako vlogo.
Vsak igralec ali fgralka mora zaradi reklame in zaradi teh zakonov imeti svojo razkošno vilo, mora sprejemati goste, prirejati večerje in zabave. Razen tega se mora kazati na slovesnih premierah svojih in drugih filmov, mora hoditi na dirke in mora »ustvariti kako modo«. Ta moda je v tem, da ima igralec in igralka svoj »hobby«, svojo muho, posebnost, ki &e kaže ali v »najljubši
Kolodvor v francoskem mestu Cerbere, kjer so pred nekaj dnevi vrgla letala rdeče Španije nekaj bomb.
Luknje v strehi kažejo, kam sta padli dve bombi
Ann Sheridatk '
zabavi?, ali >naj>ljubšeni razvedrilu*, ali v zbiranju česarkoli. Tako zbirajo nekateri igralci in igralke v Holly\voodu redke knjige, stare ure, 6taro pohištvo, zastrupljene indijanske puščice, staro kitajsko svilo, drago kamenje, se bavijo s to ali ono bolj ali manj čudno rečjo.
Ko so igralko Ann Sheridanovo po njenih prvih uspehih časnikarji izpraševali, ’ kakšen »hobby< ima ona, je bila v zadregi, ker ni imela nobene posebne navade ali muhe. A reklamni agenti ji niso dali miru, z vso silo so ji prigovarjali, naj ei izbere kako »muho«, češ da je ta reč za pravo filmsko zvezdo tako neobhodno potrebna kakor angažma. Nazadnje so jo pregovorili, da se je odločila za zbiranje — čevljev, kar je navsezadnje praktično in niti ne tako drago kakor zbiranje draguljev. Danes ima ta igrailka, ki jo bomo prihodnjo sezono lahko videli v »Otoku mrtvih duš« in v »Tempu 1940«, v vsej ameriki največjo zbirko ženskih čevljev od najbolj preprostih do najbolj razkošnih vzorcev ...
če naročite »Slovenski dom« za tri mesece naprej, dobite roman »Poročnik indijske brigade« zastonj!
Paul Heyse:
ANDREA DELFIN
Novela.
Njegov namen je bil, da naj bi mislila tako. Ni hotel temu nedolžnemu bitju, ki mu je pripravil že toliko skrbi, obtežiti srca z vso bridko resnico, da zanj nobene rešitve ni bilo več, ker ni mogel samemu sebi ubežati.
Sc je slonela deklica na oknu in solze so ji bridko kapale v črno vodo pod njo, ko je Andrea že okrenil svojo gondolo v veliki kanal. Palače na obeh straneh so temne molele iznad vodne gladine. Veslal je mimo Marosinijeve hiše, videl je Venicr-jevo palačo in v grozi so sc mu naježili lasje. Tukaj je bilo pred njim vse njegovo življenje kot bi ga •ujel v obroč; kakšen začetek in kakšen konec! —
Ko je veslat mimo Giudecce in v somraku kla-vernega meščevega repa zagledal pred seboj široko pročelje doževe palače, mu je bežno prešinilo misli, da tukaj sodijo zločine. Toda za njegovega tukaj ni bilo sodnikov; kdo sme namreč soditi v lastni stvari? In ali ga ni še vedno spremljalo upanje, da utegne iz njegovega zločinstva vendarle vzcveteti rešitev in osvoboditev njegovim rojakom, da bo ljudski glas morda celo umor nedolžnega ne-zmotno pripisal tribunalu, da bo ta glas dopolnil začeto delo in da se bodo tako stekle ure nasilnemu gospodstvu.
Sam bi podrl to upanje, če bi se javil sodnikom, jim razpršil strah pred nevidnimi sovražniki in jim vzel z ramen težo tujih moči.
S krepkimi udarci vesel je podil gondolo proti Lidu in prerezal zanožino, kjer so še bedele samotne luči ladij. Ob vhodu v pristanišče je stal velik brod, ki je že ves teden branil izhod vsakemu najmanjšemu vozilu, če se ni na poziv odzvalo z
inkvizicijsko parolo, Andrea je prav danes zjutraj z drugimi tajnimi uslužbenci izvedel za besede. Brez kakih sitnosti so ga pustili na odprto morje.
Tiho je bilo vodovje. Niti z valovi se ni bilo treba boriti Andreu, ko je več ur veslal vzdolž obale. Toda v miru južne noči je še bolj občutil svoje muke in sem pa tja je kot nor udaril z veslom po vodi, samo da bi slišal kakšen drugi glas kot samo zadnje besede svojega prijatelja: »Mati moja, uboga mati moja.«
Bilo je že davno čez polnoč, ko je z gondolo pristal ob obali, skočil iz nje in se napotil proti samotnemu samostanu, ki je stal na rtiču in je bil čolnarjem dobro znan. Kapucini so domovali tukaj, ki so se preživljali z dobrodelnostjo Chiozzotov in z beračenjem po kopnini in so zato nudili dušno tolažbo ter marsikdaj priskočili v stiskah ljudstvu na pomoč.
Andrea je potegnil za zvonec na vratih. Kmalu nato je slišal glas vratarja, ki je spraševal, kdo je zunaj.
»Nekdo, ki umira,« je odgovoril Andrea. »Pokličite Patra Pietra Maria, če je v samostanu.«
Portir se je oddaljil od vrat. Medtem je sedel Andrea na kamenito klop pred hišo, 6trgal list iz svoje listnice in pisal ob svitu leščerbe, ki je lil iz vratarjeve celice, sledeče vrstice:
»Angelu Queriniju.
Sodnika sem Se šel, pa sem morilec postal. Lastil sem si pravičnost, ki jo je Bog pridržal zase in Bog me je prestregel v moji lastni zločinski blodnji in dopustil, da sem prelil nedolžno kri. Žrtev, ki sem jo mislil prinesti, je bila zavržena. Ni se še dopolnil čas, svečeništvo osvobojenja Benetk je pridržano za druge roke. Ali pa sploh ni več rešitve?
Odhajam pred obličje Boga, najvišjega sodnika, ki bo na svoji večni tehtnici pravično stehtal
mojo krivdo in moje trpljenje. Od ljudi ne pričakujem ničesar več; od vas pa samo velikodušno sočutje nad mojo zmoto in mojo nesrečo.
C a n d i a n o.«
Samostanska vrata so se odprla in častiljivi menih s plešasto glavo je pristopil k pišočemu. Andrea je vstal, »Pictro Maria,« je dejal, »hvala vam, da ste prišli. Vi ste nesli izgnancu v Veroni moje pismo?«
Starcc je prikimal.
»Če vam je kaj za zadnjo zahvalo nesrečniku, zanesljivo nesite v prav iste roke.
Mi obljubite to?«
»Obljubim.«
»Dobro je. Bog vam povrni! Srečno!«
1 ®prejel roke, ki mu jo je menih pomolil v slovo. Brez odlašanja je spet stopil v gondolo in zapeljal^ na odprto morje. Ko je starec preletel vrstice in prestrašen zaklical za njim, roteč ga, naj ec ponovno vrne, ni več odgovoril, Z največjo ginjenostjo je opazoval stari služabnik republike, kako se je zadnji potomec plemenitega rodu podil po samotnih valovih, ki so se zdaj, ko jih je razdružila zgodnja jutranja sapa, živahneje kodrali. Premišljeval )e, če je prav in če je sploh mogoče prekrižati i.V0^? umirajočega. Tedaj «e je v oddaljeni gondoli dvignila temna postava, ki se je jasno razločila od sivega obzorja; zdelo se je, kot bi poslavljajoči sc še enkrat ošinil s pogledom zemljo in morje in se ozrl na mesto, katerega obrisi so plavali na lagunastih meglicah kot na otoku oblakov, Nato je skočil v globino,
Menih, ki je opazoval njegov konce, je sklenil roke in molil tiho in prisrčno. Nato je sam stopi] v čoln in se odpeljal na morje, kjer je prazna gondola plesala po valovju. O nesrečnežu, ki jo je vodil, pa ni našel nobenega sledu.
KONEC.
Spomenik drugega italijanskega cesarstva v Villa Madama, ki so ga pred nedavnim odkrili.
V ponedeljek začne izhajati naš novi listek
Antonio Adverso,
Cesarjev pustolovec
Veliki zgodovinski roman
Romantična vsebina, napeto dejanje. Evropa, Afrika in Amerika v najbumejših časih svoje zgodovine: za Napoleonovega cesarstva. Delo, ki je izšlo do zdaj v trinajstih jezikih. Roman, ki je dosegel do zdaj šest milijonov izvodov.
Opozorite na nai novi roman svoje znance in prijatelje!
Kje so Zaharovi milijoni?
Presenečenja v borbi za dediščino topovskega 1 kralja.
Borba za 'dediščino kralja topov Zaharova jo stopila zopet v ospredje. — Ko je umrl najbolj skrivnostni mož Evropo pred nekaj ve6 kakor
enim letom in zapustil ogromno premoženje, sta postali dedinji njegovi pastorki, hčerki vojvodinjo Villafranca. Šir Bazil Zaharov ee je namreč dne
22.	septembra 1924 poročil z vojvodinjo Marchela-Villafranca, ki ga je čakala 30 let. Vsak dan ji je pošiljal kar velik voz dragega -cvetja, celo pozimi. Zaradi nje je napravil tudi milijonsko kupčijo, eno največjih svojega življenja, ko je pridobil pravico nadzorstva nad igralnico v Monte Carlu.
Hčerki vojvodinje Villafranca
Obe hčerki sta poročeni, ena živi v Parizu, druga v Londonu. Po smrti Zaharova pa se je javil kot dedič tudi Hyman Barnett Zaharov, ki je čevljar v Birminghamu, češ da je njegov nezakonski sin. Zaharov ni hotel priznati in prepoznati 6vojega dozdevnega sina, pa tudi ta sin se ni kaj preveč brigal za svojega očeta. Sedaj pri dediščini pa se poteguje za milijončke. Ravno tako ee je oglasil za dediščino neki Armenec, češ da mu je Zaharov po očetu stric, ki je spremenil svoje ime.
Kje so milijoni?
Vso Zaharovo premoženje so računali na šest milijard dinarjev. Oporoka pa je prinesla presenečenje. Ugotovili eo samo, da je zapustil svojima pastorkoma okroglo 200.000 funtov. — Začeli so iskati njegovo premoženje po raznih državah, ker eo računali, da je vložil svoj denar po raznih državah. Ce je to res, potem je Zaharov mislil pri svojem premoženju tudi na to, da je vlagal denar po raznih državah samo zato, da mu ne bi bilo treba plačevati prevelikega davka. Vsaka država ,ma namreč svoj način obdavčenja, in na to je najbrž mislil Zaharov. Bil je res pravi denarni gospodarstvenik.
Programi Radio Ljubljana
noirniSTb?<a’	12	PloSJe svirajo kar s sme.
V«H?J 5S’onnmaLzam<?- - >2.« Poročila. - 13 Napo-kai v.mJ u m SV1™J° kar same, nekaj zate, ne-.iHaVj i . M Napovedi. — 18 Za delopust (igra Ra-i**;* orkester). — 18.40 Pogovori e posluSalci. — 19 U,ra' i"*n 0 I>reRle<i sporeda. — 20 Zunanja V o m hft r irnr*. st k Alojzij Kuhar). - 20.30 Joža vSn	•	(Jaka	Smodlaka v konkurzu —
\ine vodiin/ ‘t™ ~ i2v«.faj° člani radijske igr. dni-
22.15' Za doDor konoo ^' ~ 22 Napovedi’ P°ro6ila-
Drugi programi
„ ,, f°bota, 11. junija: Belgrad: 20 Zabaven program, .i'v JJav»J»ki kvartet — 22.45 Harmonika. — 23 Man-aonne. — 23.30 Tlesna glasba. — Zagreb: 20 Opera. — ,Hva: 20 Simf. koncert. — 22.25 Zabaven program. "Oflja: 20 Violina. — 20.30 Pestra glasba. — 21-40 Zab. o-,r?F.nm- ~ Budlmpežta: 20 Igra. — 21.30 Ork. koncert, i?'!? 4?17" ~ Trst—Milan: 21 Melodrama. — Bini—Bari: K. 151 Sopran. — 21 Straussova opereta »Neprava pomlad«. — Dunaj: 10.10 Zabaven prizor »Dunajčan v džungli«. — 20 Wipperiuannova opereta »Igra na jugu«. 22.30 Zabavna glasba. — 24 Orkester, kvintet in solisti. Hamburg: 20.10 MilliSckorjova opereta »Gasparono«. — Vratlslava: 20 VojaSka godbn. — Llpsko: 19.10 Avstrijska oddaja. — Kiiln: 20 Zabavna in plesna glasba. ■
Naročajte in širite Slovenski dom!