Zt. Stnllta.
I UMU. t fffc i ttw|i HIL
XLim. im.

.Slovenski Narod* vel]t v Lfvtljaat
na dom dostavljen:                 ■            ▼ upravntttvu prejeman:
cdo leto naprej • • • • K 24— I cdo leto naprej . t . • K 2>— pol leta „ • • • • • 12*— I pol leta „ ••••» U*— Četrt leta , • • • • • 6*— I četrt **** m • • • • « 5*50 na mesec    .      ,   • •  •   ,   2-- I na nesec    .      •  •  •  ,   •   1*90
Dopis? m] se franUrajo. Rokopiii se ne vračajo. Credniitro: EoaUova olica iL9(v prittičju ievo») totoloa *L 34.
!■»■!■ fMk ta ivttar IsvMatl Mtclf« te praaifc«.
Inserati veljajo:  peterostopna petit vrsta za enkrat  po  16 vinM za  dvakrat po 14 vinu, ta trikrat ali večkrat po 12 vtn.  Pa rte in zahvala vrsta 20 vio.
Poslano vrsta 30 vin. Prt večjih insercijah po dogovoru. Upftvništvu na} se poSiljajo »ročnine, reklamacije, Inserati L t d,
to je admNiistrativne stvari
^■——   *Tmittit Mtvflfc* v#lia 10 v%mmw\9v.                     ■
Ma pismena natočila brez istodobne vpostatve naročninc se oc ozira.
»Karate* tlajuuroft" teUSon *L 89.
.Slovenski Narod" velfa po poittl za Avstio-Ogrsko:                ■                    za NetnSjo?
eelo leto skupaj naprej     •   K 25*— I cdo leto naprej        .   •   .   K 30*«*
^L16.^      •        "     •  #    • l%Zs I    m Ameriko in vse druge dežde: četrt leta     •»•••ooui                                       °
na mesec    „        m     ,   .    •   2*30 • ćelo leto naprej   .   •   •   .   K 35.-»
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upraralttvo (spodaj, dvorišče ievo), SamllOTa ulica it. 5, telefon tu 83.
Svetovna vojna.
Boji na Poljskem in v zapadni Galiciji. — Zavrnjen ruski sunek ob Pilići in ob Lupkov-skem prelazih — Uspešna borba naših in nemških čet v Karpatih. — Tišina na zapadnem bojišču. — Spopadi z rusko konjenico pri Upnu in Sierpcih — Nemški napad južno
od Visle napreduje.
V KARPATIH SE BORE Z USf E-HOM NAŠE IN NEMŠKE ĆETE,
Dunai, 2. iebruarja. (Kor. urad.} Uradno razglašaio, dne 2. februarja opoletae:
Situacija se ni izpretnenila. Osame! ruski sunek ob srednji Pilići v Poljski smo odbili.
V  Karpatih   tralajo boji v zapadnem odseku boine fronte.
Na sredi   fronte se bore z uspe-hom nemške :n naše Čete. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. •            •
BOJ! V PUŠKI POLJSKI IN V ZAPADNI GALICIJI. — V KARPATIH JE   POLOŽAJ    NEIZPREMENJEN".
Dunai, 1. iebruaria. (Kor. urad.) Urađno razglašajo dne 1. februarja opoldne.
V  ru5ki Pol'ski in v zapadni Ga-liclji se !e razvijate   vcerai  živahna bojna aktivnost.    Ugodne razgledne razmere, ki so  večinoma   previado-va'e, SO povzroCUe številne   izvidne Iw>ie \n spopade, s katerimi    srao    v raznih      odsekih      dosegli     lokalne uspehe.
Splošna situacija v Karpatih je po zadniih dogodkih neizpreme-n!ena.
Odbili smo nove ruske napade zapadno od Lupkovskega gorskega pre!aza.
V  nekem boju v tesnem po^oriu je sovražnlk izgubfl na   vjetuiklh   5 častnikov, ?0C mož, 2 topa in 2 strojni puški.
V  Bukovini se cl dogodilo niče-sar bistvenega.
Na južnem bojišču je položai ne-izpremsnjen*
Namestnik načelnika generalne-ga štaba pl. Hofer, fml.
PPI LIPNL EM SIERPCU KONjENI-ŠKI SPOPADI.
Berolln, 2. februarja. (Kcr. urad.) Wolffov ursd javlja: Veliki glavni stan. dne 2. februana.
Vzhodno bojišče. Na vz-hodnonruski mei! se ni prigodilo ni-česar bistvenega.
V  Pc?|sk! severno od Visle so se vršili v okolici Lipna   In   severnoza-padno   od Sierpira   spopadi z rusko kenjenico.
Južno od Visle rapreduiejo naši napadi dalje.
Vrhovno armadno vodstvo.
*
NEMSKO  POROCILO  OD PONEDELJKA.
Berolin, 1. februarja. (Kor. ur.) \Vo!ffov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 1. februarja.
V z h o d n o b o j i š č e: 7 vzhodno - pruske meje ni nićesar poroča-
tt Severno od Visle, v okolici južno-zapadno od Mlawe, smo Izrinili Ruse iz nekaterih kraiev, kl so jih bili dan poprej pred naso fronto zavzeli. Na Poljskem, južno od Visle, smo   oa-dal^e pridobi'l na terenu.   Južno  od Piliće snio obnovili svoje napade. Vrhovno armadno vodstvo.
Poroćilo mekega generalne ga štaba.
Veliki ruski generalni štab poroča: V gozdovih pri Pillkallnu in Gumbinenu trajajo boji. Tu in pri vaši Lcbegallen smo pognali Nemce z bajonetom v protinaskeku nazai. Na levem bregu Visle pri Borzymowu so obnovili Nemci v noči 29. januar-ia napade na naše pozicije; povsod pa so bili z velikimi izgubami po-gnani nazai, ražen v cnem jarku, ki je ostal v sovražnih rokah. V okolici vaši Jidowice so se 29. januarja po-nesrečili nemški p^skusi rreiti v ofenzivo. Na fronti v Kcrpatih med prelazoma Duklo in Wyszkov preha-jajo boji pola^oma v značaj splošne bitke. Dne 28 in 29. januaria so bili boji v Karpatih na več krajih za nas neugodni. Posebno posrečen je bil nas napad v okolici vaši Nijn^ja Poli-anka. južnozahodno od Dukle, kjer smo z bajonetrr'm naskopom vzeli sovražni jarck. Ravno tako srečna je bila naša ofenziva jižnovrhocno od l.udoviskija, kler so dosegle naše čete v enem sektorju sovražne pozicije pri nekem železni^kem križi?ču. Polecr tega so naše čete vjele av-strijske vojake, katerih število še ni
natančno dognano.
«            •
Rusko  poročilo o celotnem položaju,
Kodaniska ^Tidende^* poroča iz Petrograda: Nova ruska ofenziva se je razvila hitro in istočasno s poskusi štirih nemških in avstro-ogrskih ar-mad prodreii preko karpatskih prela-zov. Rusi so v narnenu, razviti levo nems!<o krilo izvršili veliko Ribanje v boku proti Vzhodni Prusiji. Ker so nemške pozicije pri Mazurskih jeze-vh zelo močno utrjene, ima ruska ofenziva to pot smer proti Tilsitu. Tsiočasno so Rusi zožili kreg okrog Tnsterbtirga ter ogrožajo levo nem-ško krilo na crti Pillkallen-Lasdeh-ncn. Nasproti temu položaju poskuša armadno vodstvo zaveznikov proti-
potezo v Galiciji. Veliki oddelki Čet prodirajo v Karpatih ter so prodrli do Kolomeje in ob meji Bukovine, kjer nameravajo Rusom odrezati po-vratek. Velika avstro-ogrska ojače-nja so poslali v Dorno Vatro.
0                    m
m
BOJI V KARPATIH.
»Corriere della sera^ soglaša v svojih poročilih s poročili iz našega vojnega stana ter potrjuje, da av-stro - ogrska ofenziva v Karpatih vedno bolj napreduje. Tuđi v Londonu pripisujejo dogodkom v Karpatih veliko važnost. Iz vsega gibanja se da sklepati, da se bo v kratkemrazvila velika bitka, ki bp imela velik vpliv na vojno v Galiciji.
V gozdnatih Karpatih vlada zadnji čas relativno mir, v Vzhodnjih Beskidih pa je prišlo do večjih ope-racii. Že koncern preteklega tedna so Rusi z veliko silo napadli naše pozi-dje pri Mezolaborczu, ker so mislili, da bodo na ta način razbremenili svoje čete v gozdnatih Karpatih. Ruski poskus pa se je ponesrečiL Opetovani ruski poskusi prebiti našo ta-mošnjo fronto, so bili brezuspešni.
^>Ne^vTork Heralđ* poroča, da so bile avstro-ogrske čete v Karpatih močno ojačene. Tam je sedaj gotovo četrt milijona čet. Novo gibanje avstri)5kih cet je orez dvoma đel ce-Iotnega nacrta z namenom osvobo-diti rtainrej Przemvsl in pozneje mor-da tuđi Lvov. Za to 1e treba močne ofenzive v Karpatih in ojačenja av-stro-ogrskih čet v Bukovini.
Koncentracija ruskih   čet   v  Be^a-
rafcijl
Bukarešta, 2. januaria. Listi po-ročajc: V Ismaili v Besarabiji se zbira nova ruska armada.
BOJI V GALICIJI IN NA POLJSKEM.
Do živahnejših bojev je prišlo na fronti Gorlice - Andrejev, torej ob Biali, Dunajcu in Nidi. Kakšen namen imajo ti boji, še ni znano. Tuđi še ni znano, na čegavo inicijativo so se bo-ji pričeli; vsekakor so ti boji zadržali Ruse, da nišo mogli poslati večjih oddelkov svojim četam v Karpatih na pomoč.
Rusko poročllo.
Petrogradska »Rječ« poroča o bojih na Poljskem: Vojne operacije so v zadnjem času zavzele značaj pozicijskih bojev, kjer brani sovraž-nik vsako ped zemlje iz svojih utrje-nih pozicii, z volčjimi iamami in žič-nimi ovirami. Pregnati sovražnika iz takih pozicii stane morie krvi in tisoce vojakov. Ni dvoma, da se je razpoloženie ruskih čet v zadnjem času močno preokrenilo: Sedaj pre-sojajo položaj trezno ter spoznava-jo, da je boj z Nemci težaven in trdo-vraten in da more le napetje vseh sil premagati sovražnika.
Iz otrteganega Przemysla.
V oblegani trdnjavi nahajajoč se vojak je pisal svoji ženi U. ianuar-ja: •.. Jaz sem zdrav in do danes po 67dnevnem obleganju. nisem se trpel pomanjkanja. Nastanjen sem v čedni baraku imam dobro ležišče blizu peči in kakor vsak drugi, dve gorki odeji. Hrana je razmeram primerno dobra. Vsak dan dobimo juho in meso, zjutraj crno kavo, zvečer riževo juho in vsak dan kruh. Casih ćelo če-trtinko vina. Božič smo lepo preži-veli, se zabavali kakor je bilo pač mogoče, in ćelo prepevali. Med praz-niki smo nekajkrat dobili čai z rumom ali dobro kavo s suhorjem* To nain je tekniio! Na kratko rečeno: bili so to vojaški prazniku ki so bili toli lepši. kolikor manj so nas Rusi obstreljevali. Nekaj krajcariev ima še vsak od nas, a dobiti ni ničesar, kvečjemu če se vsako stvar dvakrat in trikrat preplača, V mestu, ki je od našega bivališča kakih šest kilonit-trov oddaljeno, so gostilne m kavar-ne zaprte. Le trgovine z belo robo in s suknom še prodajajo in to po silno visokih cenah. Kinematograf da^e predstave; bH sem enkrat notri in dopadlo se mi je. Prejšnji mesec so nam letalci delali sitnosti; vsak dan so metali bombe. Enkrat je padla taka bomba v naše taborišče: na sre-čo, nekoliko prezgodaj; ^a^bila je le oficirsko menazo. a oficiriev tedaj se ni bilo v taborišču. Te bonih^* so strašne. Letalce smo vedno pregnali in zdaj imamo nekaj časa mir. A kako dolgo?
Drugo pismo iz Przemvsla pravi: ... Zdaj sem že dolgo časa brez;
flmsrikonka.
Francoski  spisa!   Pierre  de  Cou-1 e v a i n.
(Dalje.)
—  Kakor vojvoda orleanski,   je pripomnila hudobno Annie.
—  Kakor vojvoda orleanski,   je ponovil Frank Barnett,    Žalibog, je većina njih izmozgana,    pokvarjena, Vselej sem naše! pri njih, v njihovem značaiu ali njihovi moraii kako po-čeno ali zlomljeno mesta, kakor pri starinah. Na primer, jaz jih imam vse za hrabre in junaških činov vseskozi zmožne IjudL
—  To je že nekaj.
—  Zelo malo.   Po   heroizmu v modernem življenju prav malo vpra-sajo.   Energija in dostojnost ste bolj potrebni. Ne potolažila bi vas zavest, da je vaš soprog hraber in pripravljen umreti za svojo domovin >, če bi vas varal in delal nesrečno.
—  Ne, zares ne.
— Zdelo bi se mi naravno in ćelo pametno, če bi aristokracija stremila za tem, da se pomladi potom zako-nov s tujkami, ali ona ne misli na ta Bogati si poiščejo žene   iz   svojega krega, samo tišti, ki so uničeni   ali še slabši, preže na Amerikanke. Od-krito rečeno, nič laskavejra za nas.
—  O. kar se tega tiče, jim vračamo   milo za drago,   aristokratom. Amerikanke, ki so vzele plemenitaše v zakon, po pretežnem delu nišo bile kakor drukovrstne. Ker si nišo mogle priboriti dostapa v * družbo-*, so šle   v    Evropo in si tam kupile naslove.
—  In ko so se vrnile kot prin-cezinje in vojvodinje,   smo jih spre-jeli.,.
—  Naravno, ker je priznano, da mož ženo poplemeniti.   Na njihovem mestu ne bi postopala drugače. Življenje je tako kratko, da treba iz njega izžeti vse, kar nosi v sebi zadovolji vega in razveseljivega.    Jaz se nikakor nočem odreci svojemu mestu v newyorški družbi,    da postanem    v    kakoršnemkoli    faubourgu Sait-Germain    dama    druge    vrste. Bilo bi neumno.
—  Gotovo. In glejte, med nama rečeno,  Amerikanke   izgube  mnogo, kakor hitro jih vidiš pri kaki aristokratski reuniji.    2e mora tako biti, ker me je naravnost osupnilo. Te so iz same boječnosti plahe in okorne, druge    preveč neprisiljene in familijarne. Dasi lepše in elegantnejše kot večina vojvodini in markiz, zaosta-jajo za temi.
—  Zakaj? je nevoljno vprašala gospodična Villars.
—  Zato, ker polagajo Evropejke v vse, kar delajo in kar govore, gotovo umetnost     Pri meščankah to umetnost   uganeš,   zato se pogosto
zde afektirane. Pri velikih damah je ne opaziš več; te so dovršene ko-medijantke; treba je bilo stoletij. da so dosegle ta višek popolnosti. Po-leg nj'h se naravne. vceskozi mlade Amerikanke zde prozajične, da. ćelo navadne in nanravliajo ravno tako kričeč vtis, kakor če priš'ješ nove rože na staro podlogo. In jdejte. mo^je v Evrcpi ne cenijo ženske, ki je ni kakor sama narava. Zato so preveč blazirani. Imeti hočejo polirane ustnice, pobarv-ane oči, umetni-ško koketerijo. Videl sem od b!;zu dokaj evropsko-amerikanskih zako-nov. Zakon ci, ki so se najbolje raz-umeii, so name dosledno napravljali vtis, da se ne umejo.
—  Kljub temu so se ti zakoni s tujci v splošnem še dokaj dobro ob-nesli.
—    Čast  samozatajevanju   žen. Amerikanka prinaša možu — Evro-pejcu — žrtve, ki bi iih nikdar ne pri-nesla možu - rojaku. to konštarujem brez izjeme s srdom v srcu. Ustvari-ii smo velik narod, zamudili smo pa loklicati v življenje prave   kreposti žene. Razvadili smo jo. 2ena ravna z nami kakor s sužnji in, odkrito rečeno, danes je na tem, da se ima za
j višje bitje od nas. Z Evropejcem omožena   Amerikanka postane    po-
j pustljiva, uboeHiva* e z vsem zadovoljna, se brez god manja prilagodi okusu svojega mojstra in gospoda. Ne spoznaS |c več. Toda» verujte mit
i za vse te amerikanske   princesinje,
vojv*odinje in markize je bil pouk o udanesti krut. Nišo se hvalile s svojo bolestjo in svojim kesanjem. Sled-njič vendar upam. da posije Previd-nost nekaj naših devojk v Italijo ali Francijo, da tam spoznajo svoj pravi poklič.
—  Zelo želim videti vse te ljudi in stvari od blizu, je rekla gospodična Villars. Opisali ste mi svoje vtise, jaz vam sporočim svoje. Morda bodo precej različni, kako   se  bodeva prepirala . . .
—  Vi ne nameravate   ostati   v Evropi dalj kot eno leto? je z vidnim strahom vprašal mladi mož.
—  Seveda ne, ker   se  moramo vrniti h Klarini poroki.
—  Medtem, ko bodete   odsotni, hočem končati z opravo in okrasitvi-jo svoje vile. Zabavati se hočem z iz-praznjevanjem vseh teh zaboiev, ki sem jih pobral z vseh koncev sveta in, ki ne venu kaj že vse tiranijo.
—  Veste - li, kaj napravite? je u innfcnt mcnila Annie.
— Kii?
—  George Ottis se ima meseca decembra   sniti z nami v Rimu: pri* dite ž njim.
Franku Barnett je od veselja za-žarel obraz.
—  Vi dovoljujete?.., je vprašal Kinjen.
Ćelo prosim vas za to. Klara se bo naravno polastila Georgea; moja mati in Jaz bodeva   navezan   sami
naše... To nikakor ne bo prijetno, je pripomnila Annie s tisto za Amerikanko tako značilno, nekoliko kruto prostodušnostjo.
Obraz se je zresnil mlađemu možu. Tri leta že se je gospodična Villar ž njim tako igrala.
—  Dobro, jaz pridem za vami \ Rim. Sedaj mi ne preostaja drugega kakor da vam želim srečno pot.
— Ali ne bodete jutri navzoci ot odhodu parnika?
—  Ne, jutri odpotujem na vse-zgodaj v Lenox. Tuđi ne maram iz-giniti v množici vaših častilcev. Hotel sem imeti nekoliko manj banalne slovo kakor tisto. s katerim bodete svoje prijatelje počastili   v  zadnjem trenotku. Imeli bodete dovolj znan-cev okoli sebe, da si    napravite ler odhod... Lep odhod! mnogo   prijateljev, mnogo cvetlic... Mladim de-klicam je nekaj na tem. Triumi je, kj izpričuje njihovo veljavo v družbu
Gospodična Villars je od jeze zarudela.
—  Recite rajšu da smo najneči-memejša bitja na zemlji!
Frank Barnett. ki očividno ni hotel ugovarjati, je vstal in dejal z nasmehom:
—  Oprostite mi to zadnjo šalo iu vse druge, dokler ste še tu.
—  Da... da... pojdite v miru. odpuščam vam.
(Dal* prHiođiijl6.)
5T'«n 2.
.SLOVENSKI NAROD9, Une S. februarja ItnS.
26 Ste*.
zveze z zunanjim svetom. Rusi so si doslej še vedno razbili butice ob na* ših utrdbah. Zdi se. da nas hoče'o 12-stradatt. Pa bodo sami prej konec vzeli, kajti tu so Še velikanske zaloge živil. Sicer ne dobimo vsak dan to-vedine, a saj imamo mnogo tisoC konj. Vsak drugi dan debimo *i - ha-ha«. Svetf večer smo lepo cbhajali. Jedi in pijace Je bi!o v izobilju. Oo-spod stotnik nam Je da! rum, Čaj in sladkor ter stektenico zdanja, od drugih oficirjev smo dobili tri steklenice vina: !e piva ni bilo. Rad bi citul liste, kaj pišejo o Przemvslu. Po ftieji sodb; se trdnjava ne da zavzeti.
Iz Lvova.
Poljski listi poročajo iz Lvova, da je dobila mestna uprava dovršenje izdati mestne bone v znesku ene-Sa rniiijona rubljev. Ti boni sn-.ejo krožiti ro Oaliciii in na Ruskem Pol*-skem. Te dni prideio v promet tuđi denarne nakaznice ea1::*ke i^usfr"j-ske barke v znesku 5, 10 in 2n K. Oa-liska deželna banka, de'niVo hipo-tečna banka in industrijska banka so sklenile z mestirni zastonom že akei-io v pcmoč avstrijskim državnim nradnikom. ki so ostali za časa ruske invazije v Lvovu. Tem u rad rikom se bo izplnčalo 33*> plače ter boco dobili tuđi hrano in podporo za rodbine.
Unska đuma.
Petrogrsd, 31. Januara. (Kcr. n.) Ob otveritvi ms'ce dume je ministr-ski predsednik Coremvkin nagoveril poslance s temi besećarr.i: Po šest-rnesečnem premoru je carieva naredba sklica'a državni zbor. Danes kaker "pred Šestimi meseei stopa državni zber .^redi vojneea hrupa k defu. V takern trermtku 'nečem govoriti "kratko, ker zahteva čas deianj in ne beseđi. Zaupa]cČ v božlo pornoč, ki \e hlagcslovi'a inicijative našega v'.a-darja in zaupajoč v vodstvo vrhov-rega vcaitel'a naših armad. trdno zs-npajoč v dokazano hrabrost naših zmagoviiih čet in hvaležni za zasluge naših zaveznikov pričaki-jemo mirno oćlcčitev velikecra bela za našo sveto stvar, beja, ki ga nismo provzrcč:H, rnarveč ki srro ga spre-feli.. Pozdravljam vas, ko pričernate zopet z rednim de!cm ter izrekam svoje prepričanje. da bo vaše de!o-vanje VTežeto zavesti izredr.e važ-nesti sedaniih ckolščin in da se toste dali voditi od iste patrijotične vreme. ki to je kazzl državni zber pred 6 meseci m ki :o prio^kujeta od vas car in domovina.
*
Tlurko poscJTfo.
\z Cnrina ocročajo, ća Je đobfa Fus^a oć Anrrlije kratkedobno poso-jjio 40 mililonov hintov.
Podrobnosti Iz Rtis'je.
\z Rf^e porrčr^: V okrain Dor-pat proda:rio n^mški ko!nn:sti svota posestva. ki iih kupujejo ruski kmet'e.
*R-;eč* rovroča. da ?n b;!e usfa-novljere v Petropradrt. Moskvi, Kijevu, Oćesi in v Kavkazu častrtišVe sole. <*a se častniški narasčaj hitreje izvežba.
»Ruskij Invalid* pravi, da je b'Io vp^T-abrerre te?ke artiTer e v "»-oni za Rusijo reprf;efna nevost. Vsnki ruski krči so mrenia. da bi bil Ru^i že pred Dunnrm in Ferovi"tu. če hi J'h ne bila zavirala težka artiTer'ja a!l pa če bi ^mela Rusija p-i^nh-e tipove. K temu priprrninja Menšikov v »Novem Vremenu«, da je upati, c^a ho Rusi r? v rr.r mesecih imela tako težko artilierijo.
tfovi mrki transporti za Srbilo,
Iz Sofije jav'jnjo: V Ruščuku so opazovali preteleli teden zopet tri velike ruske parnike s ^leperJU ki so
vozili municijo za Srbro.
*             •
URADNI KOMUNRCf: 1 ZAPAĐNE-GA DOJISCA.
Berofln. 2. februana. (Kcr. urvrt.) Wof.lov urati javpa: Vel'ki glavni Pt3ti, dne 2. fefcru£r]a.
Zapadno bojfšče. Raze*i »rtillerilrke^a fco'a na raznih točkah ni no'-enfli pofe^^!h dcgcdkov.
Francorka uradra poročila o ▼o'nib dcjrodkih v?efcu;eto v zadnieni času naravrtost gorostasne, nam v škodo popačene. delo!t?a tuđi oopoj-norra izmišljene rodatke.
Naravno je, da odk!an?a nemško vrhovno vodstvo, da bi se v fjocTcb-nostlli cečalo s takimi vestinf. Ysak-do ie v položaja rreizk^siti njihovo vređrost na te^eliu uradnih nemških poročil.
Vrbovno armadno vodstva
* NEMŠKO POROCILO OD
PONčDZLJKA.
Bcrolin, T. fenruarja, (Kon ur.) WoUlov urad p«rowa;
VcBki gfcmtf Ha^ dse 1. MmK
arja.
Zapadu* bojliče: Z zm-padne^a   bojttća ni poroćati aifiesar
bUtvenega.
Vrhovno armadao vodstva
BOJI V BELOUI IN NA FRANCO-SKEM.
Amstcrdamska poročila konsta-tirajo, da so v ffraneoskih vojaških krogih prepričani, da bodo priceli Nemci z ofenzivo. Oeneral French računa zlasti z iročnimi franeoskimi pozicijami pri Soisscnsu ter se Je ba-je izrazil naprarn nekatersm vojnim poročevalcem tako-!e. ^Trancozi tmajo §e močne pozicije na desnem bregu Aisne in prepričani smo, da Nemci ne bodo mogli zavzeti teh po-zicij. Tuds imairo zasedeni še dve utrdbi ob rnostovih ter lahko preide-mo tu. če hoćemo, v ofenziva. General Maur.curv. poveljnik francoskih čet pri Soissonsu, pa je izjavi!: Po-rx>lnoma gotovo je, da bomo držaJi Soissons in utrdbe ob Aisni.
Znani voja^ki sotrudnik »Times*, polkovnik Repington, je mre-nra, da bodo Nemci v kratkem nado-mestili svoje najboljše čete 7 manj izvežbanimi in s\oje dobre čete zbrali na eni ali več točkah, da bodo izvršili zadnji odločilni napad pred-no bedo armade zaveznikov zbrane in predno bedo vreme na vzhodu in rrrnrave drugih dr?2v. ki bo*do opustile svo'o nevtralrost. snravile VernČrjo v c^asen položai. Polkovnik Je mrenia. da bcJo Nemci pričeli z ofenzivo rr.ed Arrascm in Oiso me-ssca februar'a ali marca. Zavezniki. — r>ra\*i pclkovnik Repington, — laliko mirro Čakajo na to ofenzivo, ker SD na vAo pripravljeni. Ćela pozdravljali bi tako nemŠko ofenzivo,
Nsrnški nspeni v Argonih.
\Vo!ficv urad perečs iz ve!ike?a j?!aviiega stana nemške armade: V številkah se ćajo uspehi remske vojske v Argonih izraziti tako-le: Do konca novembra ie sovražnik izdubi! 1300 vjetih, 40Č0 mrtvih in 13.000 ranjenih. Meseca decembra je znaša-;o šicvHo vjetih 3000, šrevilo mrtvih in rsn:enih pa S0«°0. Če računamo, da so Francozt jaruarja izdubili 2r^o vjet'h in 400<l—=000 mrtvih, so izgubili Francczi v Arg«*>nih kakih 36 000 mož,
Franco?ko pero^na*
»Ccho čt Paris^ prinaša pregled o r3dniih Cncvili ^ojev ter piše; Do-^odki zadnjili dni dckaruiejo, da surki sovražniKa, ki so zvezan! z veiikimi žnvarri. nikakor nimajo vedno uspela, kakor pri So'nssonsu. Prej Uut'mi boji pri La Basseeju Nemci n:kakor nišo zbrali vcčjri čet, kakor pri Scisscnsu. vendar je bil curiti neprestano hud pritok nemških čet na nešo fronto, ker so Nemci pač spoznali, da morejo. će potis-reio svojo fronto raprei. dobiti v roke do'^ra CDori^ča. n^mreč mesta Am;en% Ccirpit?ne. Snissons, Reim5 ir» Chalons. Tuđi se Nemci v Argonih ^iir:o trudijo predreti proti Ch nnon-tu ter se na ta r?£čin zopet bo' opasno pr;b:;žati Vcrdunu. Ore t ei za mnc^o in Čas ie. da ze nošlje Anjrli-!a c^čenja. ki nci se cio kenca rr.arca r>ovi'Ta}o c'o 700 000 rrež. »F ho će Pcrr^ kerča svoja razmefrvanja: ^>Kakcr ie urravičeno na?e zaupar:e na nsfoden nadaljnji razvoj, bi bilo vendar iz različnih vzrokov rapačno preveč unati na an<ilešfca njačenin, ker imamo opraviti z ze^ sposr^nim in tr:"ovratnlm nasnrotnikom.
»Matin* piše, da bi bilo napačno prikrivati si s'abosti Frarco.skc in Trnanj^evati rreč rovražnika, Vsled kršenia nevtralnosti Luksemburške in Belgije in vsled vel'kih voinih pri-prav so čese^c r;?m"ke armade po-četkem vcjr?e prednosti, ki jih ima]o deloma še danes, Nemci so zanesli vojno v sovra/no dc*eio :n omejili rusKo invaz!:o na majhen del Vzbod-ne Prusije. Poleg tega so si svoje vire pomnožili z onimi Belgfiie in viri dela Fr:>ncoske in Poljske. Nemci nišo viceli sovražrika v svoji deželi in rauoanie v zrnato )e v nemškem Ijudftvu vkoreninjeno. Nemci imajo v rckah velikanske vrednote, ki j:h bc^o Dri sk1epan;u miru vporabljali. Clanek priznava, da je bila Nemčija ob početku vojne mno^o bolje prc-skrbljena s težko artiljerijo, kakor Franco^ka. Tuđi je NemČtJa bolje uporabljala svoje letalce. Med tem pa je franeoska težka artiljerija žc ena^ovređna nemški, poljska artiljerija pa je fcol.ša.
* Letafc! nad Dimkerqtioni.
Iz Kodanla prroCa|o, da so n^m-ški letalci pričeli bombardirati Dun-kerque v četrtek ob pol 9. ter Je trajalo bombardiranje eno uro. Vrgfi so pet bomb, ki so ubile mnega Iju 'i ter napravile mnogo škode.     Straćen je
bH krvfn Daslrarno fe bfla posmđkm I pripravljena na napade z zraka, dasi* | ravno Je razsvetljevalo okol"co    več reflektorjev in dasi ravno so streljali na letalce s topovi in paška mi, se ni posrećilo jih zadeti.
Sptataa fcrambM dolžnost na AngleikeaL
Iz     Londona     poročajo     preko
Bruslja: Nov kronski svet pod kraljevim predsedstvom se je bavil r vprašanjem brambne dolžncsti. Kaj je kronski svet sklenil, ni znano, do-mneva pa «e, da si namerava vlada dati od parlamenta pravico v slučaju grozeče invazije odrediti prisilni na bor vseh 2a orozie zmožnih držav-i ja nov.
Francoski  nabori.
Pariz, 1. februarja. (Kor. urad.) ■Tempv poroča, da je bil nabor za ietnik 1916. v Parizu včeraj končan. OU lSOtlO nabornikov je bilo r:riMiž-no 12.000 spoznanih za sposobne. Ha-siravno zaostala to število za letni-kom 1915., pravi »Temps^, rja je izid zadovoFjiv.
Francoske finarrce.
Generalni zber Francoske banke je ćognal. da je imela banka 24. decembra i. 1. v prometu ckroj?lo 10 miljard frankov. da ie znaša! kovinski zaklad 4.514 miiijcnov. pred-ulrri državi 3900 mili onov menične teriatve rn preJuirrn privatnikom -M>.1 miliirjnov. Dividenda banke za I. 1914 znaša 190 namesto 200 frankov.
Generalni Intendant Desclariđ.
Francija ima nov Skandal. Vitez častne legne Pesclaud, ki je Ml v mi-nistrstvu Caillaux tajnik s plačo 34 tisoč frankov in potem šef ćele davč-nc nprave, je začetkom vojne po-stal vojaški ^eneral^i intendant. Sko-zi njegove roke je šio — če se sme-mo tako izraziti — preskrbovanje ar-inade z obleko, obutvijo in s hrano. Kake provizije je spravljal v žep? vprašujejo franco^ki listi. Ali to bi mu Francozi merda še pregledali. Trda u^ariai ]e še h:rš^ stvari. Pri belem dnevu je da! v stanovanje svoje ljubice po vojakih dona^ati ćele kope za uniforme namenjenega sukna, o^r^mie rnr-ažine za vo'ake rn~% menjer'h konserv. čokolade itd. Ta skandal se Je zpodil v času. ko se Francra heri za svojo eksistenco. ko | je 7arT0 d!?c^p!?n"rani vo.tak raiva-f-nej>e, k*r ima. A c^crernlni inferdint je rkrade! braTiitelie riornoviis. To ie 7alr?tr»a ilustracija frar^eoskih raz-mer.
Ficančne konfere^ce.
Pariz, Z. fefcruarja. (Kor. urad.) Ruski finančni minister Park in ?n-pleški finarčni minister Ll^vd Ge-orpre sta c!nspe?a v ponedeljek sem. Pancs 5ta pričela posvetovan*« s franeoskim fir«nrčnf"m rn^i: trom Ri-botom in drnRimi Član i vlade,
•                       w
BLOKADA ANGLUE
Dert;I!n, ?. februaria- (Kor. ur.) K nnvemu uspe^nemu tfelovarju prd-morskega čolna »U 21* pred Livcr-POGlom pi5e kapitan Persius v *'Ber-Tner Tare^Iatru-: pre-v^em je vax-nn pozori?če novela čina. Pordaj je bila rajodća'jenePa točka od nare dornače obali, na kateri so naši pod-rrorski čnlni aktivno nastnpaiu za-hodno orj k^ral^ve^a izhoda; zda? dc^ufejo naSi podmorski čolni že v Irskem rnorju. to se pravi, na zahod-ni strani Anj^fije.. An^ieska tr^ovin-5ka mornarica bo morala od rdai rsa-pref računnti z nevarnrsfio nernrkib nodrr^nrskih čolnov. Prepreci jo Ie lahko, če ustavi promet.. Česar ni nihče moj?el pričakovati od podmorske ga čo'nn. da bo k?kih \Q00 mili daleč od svoje baze daH časa u:in-koval brez večje spretnUevalne lad-je, to so izvršili naši podmorski čolni.
List *Postc pravi: Vidimo, đa obeta poskus, Angliji odrezati 5 prc-prcčitvljo vse vične zunanje trgovine dovoz živil, ve!;k uspeh.
■^Pcutsche Tageszeitung^ pravi: Nem^Ki podmorski čolni so. kakor smerno upati, pričeli zdaj vejno proti anerleški trgovini v domačih vod.^l? velike Britanije. Ta vojna nai in hoče zagrabiti britsko prekomorsko trgovino pri njeni korenfni. Zdi se, da je začetek, ki so ga tako željno prića-kovali. že tu.
Londonske »News" konstatirajo v svojem tedenskem pregledu, da so nemSk! podmorski CoJni priCeil 5pluž-00 blokado AngK]e.
Berolin, 1. februar ja. »Lokalan-reiger« poreča iz Londona: Llovdov urad poroča, da je bi pamik »Kelco an Corstcn* dne 30. januarja 18 milj severnozahodno od Liverpola potopljen. MoStvo Je obrežni pamik »Ola-djs« spravii na suho.
frankobrod, I. februarja. Kakor poroča Reuter,   je parnik »Takoma-
ru^ zletel v zrak včeraj zjutraj osem milj severnozahodno od rta Heve. Neka ribišKa ladja ie resila posadko, ki Je štela 57 mož. -Takomaru« Je imcJ 95.000 zaklanih ovac na krovu, nadalje mnogo obleke za belgijske begunec. Pamik ie vseboval 6084 ton,
London, 1. februarja. (Kor. ur.) Reuter poroca iz Havra: Britski parnik »Takomaru - je imel na krovu 97.000 zmrznjenih ovac, kakor tuđi obleko za belgijske begunce na Francoskem. Kapitan ribiške&a čolna »Nfblick« poroča, da Je potegni! iz morja posodo s 40 reševainirni pasi brez vsake označbe imena. Iz števila reševalnih pasov se da sklepati, da ]e bila potopljena ladja, ki iih je vozila, zelo velika.
London, L fehruarja. CKor. ur.) Osebe posadke parnika ^Takomaru^, ki so prišle v Anglijo, izjavijajo: Ladja je pričakovaia lotsena in je stala skoro mirno, ko se je izvršila grozna eksplozija pod vo-do. Voda je vdrla v ladjo in rneštvo se je resilo v Čolne, Vzeli so Ie ladijske papir.e s seboi. — Vreme je bilo mirno, tako da so mogli čolni ostati v blizini, ko se je ladja pctapljala. Tri franeoski ribiški parniki so se nato približali ter resili mo&tvo.
Loirđon, I. februar ja. (Kor. ur.) Reuterjev urad priobčuie s'edece podrobnosti o cbstre7jevanju parnika »Ikaria«: »Iknria« je dfjfja, otovorje-na s kavo, slad kor jem in koza mi, iz La Plate. Moštvo ni rnislilo na nič hućega, ko se je izvršila eksplozija podcvodno Crto. Ladija se je pričela ^otapl.ati in je dajala signale za po-moč. Franccski terpedni čolni so se požurili, da pridejo ladiji na'pcmoč. Dve ladji sta privlekli ladijo v ha-versko pristanišče,
London, 1. februana. (Kor. nr.) Renteriev urad peroča iz Dublina: Parnik »Leinstar- je včeraj popoldre (KJPiUi iz Holvbeada. Za svetilno !ad]o v Kishu ga je pfiče! zasledovati eden izmed nemških podmorskih čolnov, ki je plul eno miljo za njim. Paketni čoln ^Ulster-:- je odplul včeraj ob navadni uri iz Kingstona s pa-sažirji. Zavarovalnica ni smatrala za potrebno, prepovedati odhoda Iadij iz Liverpoola.
ArnFterdarrt, 2. februarja. (Kor. urad.) s-Nieuwe van den Tag^ poro-ća]o Iz Londona, da sta vsled navzoč-nesti nemših podmorskih čolnov v Irskem rrsorju ustaviti dve paroptov-ni progfi svoj promet. Ostali promet se bo, kakor običajno. vršiL
London. 1. februarja- (Kor. ar.) »Dailv Nev^'s« pnznavajo, da so napravili uspehi nemških podmorskih čolnov v Irskem morju pri Liver-poolu globok vtisk. vendar pa ni govora o kakšni paniki in tuđi promet v merseyskem pristanišču ni vsled te^ra oviran. Pasažirski čoln *Gra-phicT je bil na poti iz Belfasta v Li-verpool sedem milj zasledovan od ne-kega nemske^ra pođmcrskega čolna. vendar se je posrećilo kapitanu z dobrim manevriranjem doseči *Liver-pooK-. Pasa žir ji -Oraphica*, ki jih je bilo kakih 2OD. so dobili reševalne pasove in tuđi re^evalni čolni so bili pripravljeni.
iCcrriere delia sera« poroča iz Lcndo^a: Parn'k -Linda Blanche«, ki izvrnute prorret med Beliastom in Liverpcolcm ter predvsem prevaža sveza živila, je ob pol eni popoldne ustavi! *U 21-. Kapitan ^Linde Blanche« je moral iti z ladijskimi papirji na podmorski čoln. Ko so pregledali papirje. so mu povedali, da ima mo-sivo deset minut časa. da se resi v čolne. Ko se je kapitan ustavljal, so mu povedali. da nima vzroka dvo-miti, ker je kakih dvanajst drugih Iadij zarlela istega dne ista useda« Nato so se pedali nemški mernarji na krov parnika ter položili bombe z urami pod poveljnikov mostiček in v spred-nj; del ladije. Cez pet minut se je bila izvršila grozna eksplozija, ki je na kose raztrccala ladio ter jo potopila, Parnik *Nib!icfc« »e rrepeljal moštvo ^Linde Blanche« v Fleetwood, k'er je kapitan parnika »Niblick« sporočil, da je vide!, kako se je pet mili zanod-no od Reacher'spcrta potopi^ neki vefik parnik. Videi je na morju tuđi mnopo ostankov ladije, vendar pa ni opazi! nobene sledi o moštvu. Dozdaj nf50 dognali imena parnika. Ko je »U 21 ' potopi! -vLindo Blanche*, je priče! zasledovati postni parnik »Graphic«, ki vozi med Beifastom in Liverpoolom. Temu pa se je posre-Čilo s polnim parom uitL
London, Z. februarja. (Kor. nr.) Listi prinašajo dolga poročila o do-godku v Irskem morju. Kako drzno operirajo podmorski čolni, dokazuje dejstvo, da je bil potopljen neki an-Kleški parnik Ie 18 mitj od Liver-poola oddajen. Vsa stvar vzbuja. ker Je atlantska proga blizu, v Liverpooln vznemirjenje
Nove angteške roftie fađ|e In pod* morski ColaL
Iz Kanade peročajo nemSkim listom, da grade v Montrealu ćelo bro-dovje podmorskih čolnov za angle-ško mornarico. Angleška vlada je naročila pri firmi Vickers Comp. v Montrealu 20 podmorskih čolnov\ Deset podmorskih čolnov so žc za-Čeli graditi.
Iz Pariza poročajo, da Ie franeoski rnornariški minister obiskal ladje-delnico v Portsmouthu. kjer so rav-nokar dogradili najnovejši angleškf dreadnought. Vojna ladja ima 28.000 ton prosternine ter je oborožena z S repovi kalibra 38 cm. Lad}a vozi 25 vozlov na uro.
Ustaia v deželi Njasa*
V afrisKi angleški koloniji Nfas^t Je fzbruhni! upor. Po đaljših boiih se je angleškim četam posrećilo vjeti voditelje domačih plernen ter vstajo potlačiti.
TL^RŠKA VO.FNA.
Sto Turkov je porazilo dva angleška bat-aijona in dve konjenrski škadronL
Carigrad« 2. februarja. (Xor. ar.) ^Agence Telegraphique Milli- javlja iz Bagdada: Neka otomanska. sto mož broječa četa. je presenetila po-ncči angleški tabor pri Kurni, vdrla vanj ter razgnala dva angleška ba» taljona, ki sta zbežala in utrpela res-ne izgube. Angleži so tako glavo izgubili, da so se dve uri međcebojno obsfreljevali ter si tako prizađjali velike izgube. Drug? dan cb zori ste pričeli obstreljevati ra^o malo četo dve anglešKi eskadroni pod zaščito topničark. Istočasno 50 Angl^ži iz* krcali vojake, da zberejo bežeče an-gleške čete. Vsled hrabroga odpora našega krdela pa so morali Angleži bežati proti Jugu ter pustiti rnnogo mrtvih, med temi nekega stotnika, na bojišču. Ostale, v topničarkah se nahaiajoče čete, se nišo upale lzkr-cati, ker smo mi zaseJIi obalo. Za-žgale so dve arabski koči ter se po-tem umaknile.
•     •     •
Turki prodrli do Sueškega prekopa?
Milanski listi poročajo, da so turske čete prodrle do Sueškega prekopa ter zasedle ćela njegovo vzhodno obrežie. V sredo so se vršit. man.iM sponacii z ancrleskimi Četami. Tuji konzulati v Kahiri se praprav-Ijajo na odhod v Aleksandrijo. Vesu da je Sueski prekop zaprt, pa ni res-nična.
Sueski prekop odprt.
flaag« Z. februarja. (Kor. urad.) Poluradno se poroča; SueJka družba objavlja, da je Sueski prekop čez dan za plovitbo odprt,
•
Angleška armada v Egiptu
Steje. kakor poroča »Giornale d* Ita-Ha«, 180000 mož prve in 100.000 mož druge linije,
Trdnjava Jeruzalem.
Ruska poročila pravijo, da gra-dijo Turki s pomočjo civilnega pre-bivalstva okoli Jeruzalema obsežne in močne utrdbe. Dela vodijo nemški pijonirski častniki. V Jeruzalemu so koncentrirane močne turske sile.
GIOLITTI   O NEVTRALNOSTI ITALUE.
Rim, 2. februarja. (Kor. urad.) »Tribuna* objavlja pismo bivšega min. predsednika Gioiittija, adre-sira-no na poslanca Peana, Giolitti de-mentira dve legendi, ki nastajajo o njem: prva o njegovih odnošajih na-pram nemskemu veleposlaniku knezu BiiloNvu. druga, ki pripisuje Gioiittija stališče, da mora Italija abso-lutno in v vsakem slučaju ostati nev-tralna. Giolitti izjavlja. da se ie z veleposlanikom knezom Bulowom Ie enkrat sestai. Razgovarjal se je ž n;im o velikih đogodkih, toda popol-noiTia akademično in ne da bi se do-taknil stališča. ki ga naj zavzema Italija. Pa tuđi knez Buiow ni tega te-mata omeniK ker je mož, ki nikdar ne pozabi, kaj se spodobi.
Z ozirom na legendo, da je zagovornik absolutne nevtralnosti pa izlavlja Giolitti: Gotovo ne smatranu da je vojna sreća, temveč, menim, da Je nesreča, kateri se moramo iz-po5taviti Ie tedaj, če gre za čast ali pa za velike interese države* Ne ver-jamem pa, da bi bilo dovoljeno gnati državo v vojno radi kakega čustva. Svojemu življenju se lahko vsakdo odpove, ne pa življenju države, Ce pa bi bilo potrebno, potem bi se tuđi az ne obotavljal se izpostaviti vojni, kakor sem to že dokazal. Moglo bi biti in zdi se, da ni neverjetno, da bi se v sedanjih okolnostih dalo neka] doseči tuđi brez vojne. Toda. da bi si mogel o te) možnosti ostvariti po-
26. *te%
^*x#vrnr*iv* w/%ra/u , mi« a   itornarja i»id.
Stran 3.
polnoma točno sodbo, za to nedosta-
ja onemu, ki ni v vladi, podlage.«
Končno dcmentira Giolitti vse vestu ki govore, da hoče priti na kr-milo. Narobe je res, da Je podpiral sedanjo vlado in da jo tuđi sedaj še podpira.
•     •     •
Za nevtralnost in proti niej.
Iz Rima porocajo: V zadnjem Jašu je prišlo v mnogih mestih zopet do živahnih javnih konfliktov med intervencijonisti in zagovonvki ne-vtralnosti. V Rrrnu so razgnali tnter-vench'omsti neki shod. skiiean v prilog nevtralnosti, ter pretepli pred-sednika komiteja za* nevtralno propagando« poslanca di Belmonte. Neko drugo zborovanje. na katerem na! bi bil govoril avstrijski italijanski po-slanec Battisti o narodnih ciljih ita-lijanskega naroda, so zopet razbili socijalisti, da preprečijo hujskanje na vojno.
Izredne vojaške vaje v ItafflL
Kakor smo že Savili, odrejuie posebni dekret italijanskega kralja za letos izredne vojaške pokliče. Na podlagi tega dekreta je sedaj italijanski vojni minister določil. da odri-nejo 15. februar ia pod orožje: re-rervni letniki 1SS8. vseh artiljerija skih regimentov, pri alpincih pa rezervni letnik 1S81 ter rezervisti 3. razreda letnikov 1891. do 1Č94. Vpo klicani so tuđi rezervni častniki teh polkov.
*
Italija Je Izgnal* av?trilsfcega držav« Hana.
Iz Rima rx>ročaio. da je italijan-ska vlada izgnala avstriiskega državljana Oskarja Sch\veickhardta, ravnatelja neke nemške tvrdke y Neapliu. Sclnveickhardt je bil tuđi dopisnik nckaterih berolinskih in du-najskih listov ter se ie kot tak silno vneto zavzemal za nevtralno politiko Italije. Italijanske oblasti so izvršile pri Schvveickhardtu hišno pre-iskavo, nakar je moral brez odloga zapustiti Neapolj in Italija. Za svoje postopanje ne navaja itaiiianska vlada nikakega vzroka. Za časa tripoli-toncke ekspedicije so izgnale itali-janske oblasti tuđi Sch\veickhar<jTo-vega brata, pri katerem *o našle ba-ie kempromituoče papirie.
*              *
*
Skrb za aprovizaciio v ItsOf.
Italijanska vlada je s 1. februar-Jem odpravila za dobo 5 mesecev carino na žito in druge cerealiie ter na moko ter znižala železniške tarife za transport živil na 50Te. Tuđi je izrekla pripustnost splošnega popisa v državi se nahajajočih zalog živil ter podrobnih predpisov za izdelo-vanje kruha in prodajo moke ter žita.
Italija pridela na leto 4 do 6 mi-lijonov ton žita. kar pa ne zadostuje, tako da ga je treba še vsako leto 1 do 2 milijona ton uvesti. Pred kratkim se je poročalo, da ima Italija v zalogi še več kakor 1 milnon ton žita lanske Ietine. Uvoz da se je po izbru-hu vojne posebno forsiral in iz Rusije ter iz Romunije so prihajali veliki transporti. Ta optimistična poroči'n se ne zdiio točna; dejstvo je namreč, da je cena žitu in kruhu tuđi v Italiji neizmerno poskočila, tako da ie prišlo v raznih južnih italljanskih mestih ćelo do izgredov.
Grki odpokličejo svojo križarko iz-pred Drača.
Iz Rima porocajo: Med grško in italijansko vlado je prišlo glede interesnih sfer v Albaniji do lojalne-ga sporazuma. Grki so obljubili od-poklicati svojo pred Dračem stoječo križarko »Helli«.
Rim, 2» februarja. (Kor. urad.) »Agenzia Stefanni« javlja iz Drača: drška križarka »Helli« je odplula v Krf.
Romunsko poso ilo v Angliji.
Z ozirom na vesti, da je Romu-nlia najela v Angliji vojno posojilo 375 milijonov frankov, objavlja ro-munski dopisni urad pojasnilo, v katerem pravi, da si je Romunija pre-skrbela v inozemstvu Ie prilično 10 milijonov frankov, da plača kupone one;ra dela državnega posojila. ki je plasiran v državah tripleentente. Teh deset milijonov so dobile banke na ta način, da so izdale blagajniške na-kaznice, ki so jih plasirale v inozemstvu. Potrebne vsote mark ni bilo treba še Ie iskati, ker je Romunija vsled precej živahnega eksporta v Nemčijo z markami precej založena.
Dal^rlld se ^o^a?a v Dcrolinu za posoi-lo.
Mi lan, 2. februarja. »Corriere della Sera« poroča iz posebnega vira, da se Bolgarija pogaja v Beroli-nu za večje pesojilo.
Nore portvgattke  ćete  v   Aftfofto.
LyM, 2. februarja. (Kor. urad.) vExpress Republicain« javlja iz Li-sabone: VAngolo so odšle nove čete. Nemci imajo zasedenega še velik del tarakajšnjega teritorija.
•                                     m                                                     ■
m
KUaiska Ia Japomka.
»Petit Parisien« poroča, Ua za-hteva Kitajska od Japonske, da zapusti med vojnimi operacijami ji do-voljeno ozemije, preda železniško progo v Tsinaniu in prizna suvercni-teto Kitajske nad Kiavčavom. Ja-ponsko je ta zahteva zelo nemilo za-dela ter je Japonska odgovorila, da se bosta obe vprašanji uredili pri sklepaniu miru. Da tedaj mora ostati Kitajska mirna.
Papcževa akcija za lzmen]avo Inva-
lidnih   vojnih   vietn'kov se je pone-
srecila.
Milanska »Idea Nazionale^ poroča, da se je papeževa akcija za izme-njavo invalihnih vojnih vjetnikov, kakor vse kaže, ponesrečila. Priza-dete države se najbrž boje, da bi vjetniki, čim se vrnejo v domovino, preveč vedeli povedati, kar so videli v sovražni državi.
Vesti o miru.
Milanski listi porocajo iz Petro-grada po vNovem Vremenu <; Ruski narod in ruska vlada sta prišla vsled velikanskih đogodkov do izredne edinosti ter jih ne to mogoče niti z obljutcimi niti z grežnjami spraviti od cilja. Nemški agenti ne smejo upati na separatni mir z Rusijo, Francosko ali Anglijo. Separaten mir je mogoč k večjemu z Avstro - Ogr-sko, pa tuđi s to Ie, če se pedviza, da ga najde. Avstro - Ogrska tuđi ne more skleniti miru samo z Rusijo ali Srbijo, namreč Ie z vsemi državami tripelentente, ki bodo ostale neomaj-no zvezane do konca vojne.
Iz Curiha porocajo, da je tam iz-šel spis v prilog separatnemu miru rr.ed Nemčijo, Avstro - Ogrsko in Rusijo. Avtor je baje neki ruski aristokrat, grof Korvin Milovski, ki se mudi v Curihu. Grof iMilovski pravi, da se ob postelji carja, ki je bolan, odigravajo ljuti beji med nacijonali-stično vojno stranko in med pravimi monarhisti, ki so za mir in uvideva-jo. da Rusija ne bo imela od te vojne r^enega haška. Ti so za ton da skle-ne Rusija mir, ne da bi kaj pridobila, đečim zahtevajo nacijonalisti. da na-daljuje Rustja vojno vedno bolj ne-usmiljeno ter na ta način prepreci vsak sporazum  z nasprotniki.
»National Tidende^ poroča iz Pariza: V Argonskern lesu so morali Francozi izprazniti neki strelski ja-rek, dolg kakLi 200 metrov.
«
Ob puškinih ceveh smo 5e greH.
Učitelj Viktor Bregant piše s srbskega bojišča: Gotovo Vas bo zanimala naša slavna, a strašna noč med 28. in 29. novembrom na boji-šču. Zasedli smo po težkem naskeku holmec Zajčica okoli 12. ure opoldne. (Zajčica leži blizu rresta Izranjani južno - izhoćno od Valjeva). Srbi so sprva utekli daleč od tega h^mca na drugo visino. A okoli 2. ure ; opoldne smo opazili, da se pomika s^vražnik polagoma proti nam, tako do ^o ckoli 3. ure popoldre narravili n kok na nas. Nerazumljivo nam je bi o začet-koma, zakaj so prej tako bežali pred nami in zdaj delajo zopet naskoke. Zvedeli so, bogve kako, da je nr>s samo malo število, a njih je bilo okoli treh po!kov. Pridni naši Dalmatinci so streljali ljuto na bližajočega se so-vražnika s tako silo, da je moral so-vražnik ustaviti naskok. Približal se nam je že do 20 korakov. Napočila je prava zimska noč. Mraz je priti-skal z vso silo, tako da so drevesa pokala. Ivje je že krasilo drevesa in skoraj bi lahko rekel. vsako tako drevo bi bila krasna božićnica vsled svojega snežnega krasa. Da nas ni zeblo, smo pridno »pucali« (streljali) in se pri okreti puški greli. Milo je nas pogledoval mesec in nam delal bojevanje še težavnejSe. Od 5. ure naprej smo že imeli malo municije. Kaj Ie bo, ako se nam je ne destavi! Nikdo ni mislil med gromenjem to-pov. regljač in pušk na želodec, ki ni že drugi dan okusi! nič toplegra. Ves čas od 3. do 7. ure zvečer so žvižgnle krogle kakor čebele nad našimi gla-vami.
Okoli 7. ure so začeli pevati puške strašno pesem, s:rmelo in bobne-lo je okoli nas, granate, šrapneli in bombe so r>adale v naše okope in tu in tam je izdihnil blasri ra5 svolo mlndo du^o. PozdevaTo <e je nam, kakor da bi se zemlia okoM nas od-prla in nas hotela pcžreti. Videli smo crne množice se nam bližati v neobii-ni meri, a vendar paše puške so te pošasti prestravile, da so se zopet zakrile. Taki napadi so trajali ćelo noč brez oočitka. a mi nismo boteii
popustiti te viSme, ker smo vedeli, kakšne neizmerne vrednosti da Je. Strašna je bila ta noč, a slavna za nas, Kajti drugi dan v jutro nišo naši več hoteli ostati v svojih okopih, na lastno pest so hoteli pregnati moč-nejšega sovražnika; a glej čuda, ko vendar pridrvimo do sovražnih oko-pov, vidimo strašno sliko pred nami. Jarki so bili napolnjeni s trupli sovražnih čet in sneg je kazal krvave sledove. Strašen vtis je napravilo to na me, mrzlo mi je postalo od te-ra tako strašneora prizora, ki ga nik-dar v mojem življenju ne bom po-zabil.
S tem, da smo držali to visino, smo sovražniku vzeli predzadnjo vi-Šino na peti v Pranjani. Naš slavni brigadir, plemeniti mož. Noring, je imenoval ta-le dan praznik našega polka.
Prav na kratko sem Vam ozna-Čil iun-aško ponašanje naših hrabrih Hrvatov iz Dalmacije.
Vtiski  Amerikanca.
Vojni poročevaiec »Newyork \Vorlda« mr. Svvope peroča svojemu listu o svojili opazovanjih v Nem-čiji, Franci.'i, Angliji in Rusiji. O Nemcili pripoveduje, da je ljudstvo mirno in samozavestno. Življenje in promet v Nemčiji sta normalna, ljudstvo pcžrtvovalno. Armada je vzor-na, vsak vojak si je svest svoje naloge, vsak ve, da gre z-a narodni ob-stoj.
Pariz je kakor izumrt, promet je ustavljen. Vojaki vedo, da gre za Al-zacijo in Lotarinško.
Na Angle$kem je Swope pogre-šal splošno konsolidacijo ljudstva z vojnimi operacijami, samo boljši krogi so prežeti vojnega duha. London je teman, mučno je hoditi po uli-cah brez luči. Velik je strah pred Zeppelini.
O ruskih vojakih pravi, da so mnenja, da se bojuje v interesu svo~ jih srbskih bratov, ki jih hoče Av-strija uničiti.
Svvope je o bojih v Vzhodni Prusiji konstatira!, da oddaja ruska artilerija v 6 minutah povprečno 36 strelov, med tem ko streljajo nemški topovi v istern času samo osemkrat. Pač pa so nemške krogle zadele bolj sigurno in je tuđi ruska municija do-stikrat slaba. Pri obstreljevanju Wirba!lna je eksplodiralo n. pr. samo 307c šrapnelov.
Izu2lounn?e in rnzp^avnn; jrufta in psciva.
(U3:ax tr^ovinskega ministra, spo-rczutnr.o z ministri za notranje stvari, za poljedelstvo in za finance z dne 30. januarja 1915, drž. i. št 24.)
Temeljem cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914, drž. zak. št. 274 se za dobo po vojnem stanju pro-vzročenih izrednih razmer ukazuje sledeče:
§ i.
Fina pšenična moka za peko in rrmična moka za kuno (točka 1 in 2 § 1., odstavek 1. ministrskega ukaza 7 dne 2?u novembra 1914, drž. zak. f+. 324) se ne smeta uporabljati za iz-aclovanje kruha.
§ 2.
Pšenična moka za kruh. pšenična enotna meka in ržena moka (§ 1., odst. 1., točka 3. in odst. 2. in § 2. ministrskega ukaza z dne 28. novembra 1914, drž. zak. U, 324) se smeio uporabljati za izdelovanje kruha Ie v množini, katera ne presega 50% ce-lotne teže one množine moke, ki jo je podelati. Ostanek mora sestajati iz ječmenove, koruzne. ovsene, riže-ve. kromrirjeve valjane ali krompir-jeve škrobne moke ali krompTjeve ka^e, bodisi vsake zase ali v poljubni zrnesi.
Pridatek krompirjeve škrobne rroke je pa dovoljen Ie v najvišji iz-meri 2d7o celotne teže one množine moke. katero je podelati.
Razentega se srne primešati slndkor, ali Ie do najvišje izmere 5% celotne teže one množine, katero je podelati.
Ako se nporablja moke, katere so ze mešane po določilih § 3., odst 2., § 4. in § 5. navedene ministrskega ukaza, je doseći po predstojećih določilih predpi^ano zmesno razmerje na ta način, da se orimešalo pridatki.
§3.
Peki, trgovci in drugi r>roda!alci kruha so dolžni, daiati kupovalcem kruh tuđi odrezan v kosih v vsaki zahtevani množini.
S4.
Politična deželna oblastva srne* Jo, ako se pokaže potreba, upošte-vajoč kakovost in težo mešanega kruha ter ozirajoć se na obstoječe razmere, določiti prodajno cena 15.
Za isđetovanje rnalega peciva se stne fino pieni&ao   mokA   wm  Mko
ali pšenično moko xa kuho (§ l.v odstavek U točka 1. in 2., in § 3., od, 1, ministrskega ukaza z dne 28. novembra 1914, drž. zak. §t. 324) ur>orab-ljati Ie v taki množini, ki glede prve moke ne presega 50%, glede druge pa 70% celotne teže one množine moke, katero je podelati.
Ostanek mora obstajati iz pri-datkov, kateri so označeni v § 2., od-tavek 2. in 3., in sicer iz posameznih ali v poljubni zmesi.
Politična deželna oblastva mora-jo težo, obliko ali prodajno ceno tega malega peciva določiti. Izdelovanje vsake druge vrste peciva iz pšenične moke ie prepovedano.
§6.
Politična deželna oblastva se pooblaščajo, da v prav posebnega ozira vrednih primerih, zlasti ob iz-delovanju kruha in peciva za zdra-vilne zavode kakor tuđi za dietetične in verske namene dovolijo proti za-prosilu v posameznih primerih izje-me predpisov v §§ 1., 2. in 5.
§7.
Politična deželna oblastva smejo po krajevnih razmerah določiti, ko-likokrat na dan je dopustno peči kruh in malo pecivo v obrtnih izdeloval-nicah.
§8.
Predpisov o mešanju moke v tem ukazu se je držati tuđi tedaj, ako testo za kruh ali za pecivo do-našajo tretje osebe že pripravljeno v pekarijo v ta nanien, da se jim izpeče.
Tuđi pšenična jn rzenz moka, katero izdelujejo mlini za plačilo za domačo potrebo žitnih producentov, se srne uporabljati za izdelovanje kruha in peciva samo v zmesi, kakor je predpisana v tem ukazu.
§ 9.
Trgovci in drugi prodajalci smejo razpečavati samo tak kruh in tako pecivo iz pšenične ali ržene moke tuzemske provenience, ki ustreza predpisom tega ukaza.
§ 10.
Za obrtno izdelovanje kolačev, takozvanega šarteljna, krofov, štruk-Ijev, maslenega ali drožnega testa, prepečenca in podobnega, se sme fina pšenična moka za peko uporabljati Ie v množini, katera ne presega 70% celetne teže množine moke, ki jo je podelati.
Ostanek mora obstajati iz v § 2., odst. 2. in 3. označenih pridatkov, posameznih ali v poliubni zmesi. Razentega je tako izdelevanie dovolje-no Ie ob dveh dneh na teden. Občin-ski predstojnik mora ta dva dneva krajevnim ra^meram primerno določiti in javno razglasiti.
Za obrtovalno je smatrati vsako izdelovanje v ta namen, da ?e odda-ia tretjim osebam proti plačilu,
§11.
Uporabljati pšenično, rženo ali ječmenovo moko za natrosno moko v ta namen, da se izolira testo v pe-kariiah in slaščičarnah, je prepovedano.
§12.
Peko^rko in sloščrčarsko blagro se sme pri izdelovalcih in prodajal-cih, kakor tuđi v gostilniških in krčmarskih obratih vseh vrst, izročati strankam Ie na zahtevo, oziroma na naročilo. Postavljati posode s takimi izdelki na miže, kakor tuđi ponujati v posodah na prosto izbero, je prepovedano,
§ 13.
Peki, slasčičarji, drugi prodajal-ci pečenega blaga, kakor tuđi gostil-ničarji in krčmarji vseh vrst, morajo odtis tega ukaza nabiti v svojih pro-dajalniskih in obratnih prostorih na mestu, ki je vsakomur vidno. § 14.
Politična oblastva prve instance kakor tuđi policijska oblastva imajo pravico po svojih organih ali pa po v to nalašč postavljenih in glede ya-rovania kupčiiskih tajnosti zaprise-ženih izvedencih v prostoriji, v kate-rih se pečeno blago nareja, tirani, prodaja ali zavija, izvrševati vsak čas pregledovanja, nadalje pregledo-vati kupčijske zapiske in po svoji iz-beri lemati vzorce blaga zaradi pre-izkuševanja.
Obratni podjetniki in njihovi na-mestniki so dolžni, dajati oblastve-nim organom in izvedencem vsako pojasnilo, katero zahtevajo.
Politična oblastva prve instance kakor tuđi policijska oblastva so po-oblaščena, privzemati k tem urad-nim opravilom tuđi organe finančne straže, živilne policije in občinske tržne policije.
§ 15.
Prestopki tega ukaza fn temeljem te?a ukaza izdanih predpisov se kazrrajejo, v kolikor ne priđe do za-sledovanja kazenskih sodišč, od poli-tične^a oblastva prve instance z glo-bami do 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev.
Ako prestopek zakrlvi obrtnik, se lahko izreče, ce to dani predpo-«oli • tu h. •dslttvvk t   črka a>
obrtnega   reda,   odtegnitev   obrtne pravice.
§ 1G.
Ta ukaz se ne nanaša na izdelovanje kruha in peciva za vojaško« upravo,
§ 17.
Ta ukaz stopi na mesto ministrskega ukaza z dne 31. oktobra 1914, drž. zak. št. 301 dne 6. februarja 1915 v veljavo.
R^odno-napredno ženstvo v službi mltecnost!.
(Dalje.) ŠoJske deklice.
»Visak dan nekaj za naše vojake* Zima je. iMraz brije po snežnih po-Ijanah. Otroci, vas caka doma gorka peč, kave imate, kruha, toplo ste oblečeni, vaš oče, vaš brat pa stoje zunaj na bojnem polju. Vsak trenu-tek preži nanje smrt, ne samo smrtonosne svinčenke, ona strašna smrt, ki z ledenimi prsti zgrabi za srce. Pravili so mi o tragičnem slučaju. Večja patrulja, kakih 20 mož, ie dobila povelje, da pogleda, kie je so-vražnik in ga, če Ie mogoče zadrži na nekem prelazu. Ravno zjutrai so odšlL Okrog poldneva so dospeli do prelaza. Oprezno so stopali naprej. Tu jih je moral čakati sovražnik. Res, tam nekoliko pred robom £oz> da je bilo videti, kakor da leži večja skupina sovražnikov. Kaj storiti. Ko bi se jim približali po poti, bi ne ostal živ niti en mož patrulje. Obiti jih bo tret>a. In patrulja je Krenila v. stran ter se po silnih naporih pribli-žala sovražnemu strelskemu jarku s strani. Vse je bilo mirno. Pažljivo so ležali sovražni vojaki v jarku in oprezovali na snežno polje. Bolj in bolj so se približall naši. Nikdo jih ni opazil.
.^Kakšna maJomarnost!« se je jezil poročnik, vojak od nog do glave. »Vsak najmanjši oddelek se mora zavarovati proti napadom s strani. Ti pa leže tu, kakor da jim ne more pretiti nobena nevarnost. Ne-verjetno!  Taka lahkomiselnost!«
:>Ej, gosped poročnik,^ se glasi eden izmed voiakov, rečem vam, tem - Ie sovražnikom pač ni treba nobene straže v zaledju.«
^Kaj razumeš ti!-< ga je pokaral poročnik. -Pravim vam, vsak vojak mora gledati na desno in na levo in ne samo predse. Oddelki pa morajo pošiljati patrulje na vse strani, da iih kdo ne preseneti.«
> AH ne vidite, gospod poročnik, da se nobeden ne gane? Če hoćete, ustrelim. in prepričan sem, da se nobeden ne bo ozr!.«
»Brez mojega povelja ne sme streljati nobeden.«
In oddelek se je plazil naprej. Naenkrat so naleteli na sovražno pa-truljo. Cepela je v snegu in se ni ga-nila. Od prvega do zadnjega so bili vsi zmrzli.
Poročnik je spoznal, da ie ista usoda najbrže doletela ves sovražni oddelek. Manj skrbno zavarovana na strani je korakala patrulja naprej in kmalu ie dospela do sovražnika,
Vsi so bili zmrzli in tako, kakor so oprezovali na naše. so obležali. Eden si je popravljal čevlje na nogi, drugi je slonel s puško ob licu. tretji je sedel in topo zri predse. Ta je imel roki sklenjeni, kakor za molitev, oni je sključen čepel in se pritiskal ob to-variša, ki je tiščal roki v žep in glavo v kožuh. Poveljnik je ležal v kupu vojakov. Strašno ie bilo gledati cbupne poteze v obrazih, steklene oči! Zmrznili so! Treba se je spominjati naših vojakov, da jim lajšamo trpljenje, ki je neizogibno vsled hude zime.«
In deklice so pletle v soli in na domu ter prinašale darove našim vojakom, učitelju ali učiteljici, ki so jih pošiljali gospe Franji dr. Tavčar-j e v i, da jih razdeli med naše vojake, oziroma preskrbi, da dobe naši vojaki te darove naše dece.
Poslale so gospe Županji darove deklet: šola vCerkljah priCr-nomlju pod vodstvom gdč. Kristine Demšarjeve; šola naBrez-n i c i pod vodstvom nadučitelja gospoda Josipa A ž m a n a, posebno se" Je trudila z nabiranjem prispevkov in volne nadučiteljeva soproga; šolsko vodstvo Brezje pri Dobra vi Z voditeljice Heleno Franketo-v o; šolsko vodstvo Petrova vas z voditeliico Maro Tavčar-jevo, otroci te sole so nabrali in nasušili 30 kg sliv; šolsko vodstvo Begunje z voditeliico Elmanovo in učiteljico A. Sarkovo; otroški vrtec Družbe sv. Crrila in Metoda v Zagorjuz učiteljico Klaro B a I o-h o v o; četrti razred v Kraniu pod vodstvom učiteljice Janje M i k I a v-čičeve. Pri tem pa nisem omenil še drugih darovalk, niti ne Ijubijan-skega mestnega dekliškega liceja in »Mladike«. — O teh zavodib Voni govori! posebeL
Stran 4
.SLOVENSKI NAROD-, dne 3  februarja 1915.
26. š ev.
Dnevne vesti.
—  Skupni   ministrskl svet.   Da-
nes se \TŠi na Dunaju skupni mini-Btrski svet, v katerem bo prvič pred-sedoval novi zunanji minister baron Burian. Ministrskega sveta se ude-Iežijo skupni ministri, oba mm. pred-sednika ter avstrijski in ogrski trgovinski in finančni minister. Skupnega ministrskega sveta se najbrž tuđi že udeleži dezignirani novi skupni fin. mmister dr. Korber.
—    Grof   Stiirgkh   pri   cesariu. Cesar je včeraj sprejel min. predsed-nika grofa Stiirgkha v Schonbrunnu v daljši posebni avdijenci.
—  Imenovanja,   ki  so v zvezi s spremembami    na    najvišjih vladnih mestih bodo   publicirana   najbrž že Jutri.   Z Dunaja se poroča, da bo cesar novega skupnega fir.ančrtega ministra že jutri opoldne zaprise^el.
—  Novi koroški   deželni   pred-sednik. Na mesto dosedanjega dežel-nega predsednifca, barona Fries-Ske-ne, ki je postal namestnik v Trstu, je imenovan za   koroškega   deželnega predsednika grof    Karei    L a t o u r-Laterano, doslej dvorni svetnik v ministrstvu notranjih del. Novi koro*-ški deželni    predsednik    je rojen v Gradcu in je star 49 let. Pravijo, da pozna dobro razmere v alpskih   de-želah-
—  Bivši   ministrski   predsednik baron Beck bo imenovan, kakor poroča *Čas».   na visoko diplematično mesto. Pravijo da odide kot veleposlanik v Carigrad.
—  Odlikovani Slovenci. Kapitan linijske ladje Vid V o n č i n a je dobil red železne krone 3. razreda z vojno dekoracijo. Nadalje so dobili: Signum laudis na belorđečem traku:  nadpo-ročnik   33. peh.   polka   Rudoli Fe-renčak   in   rezervni poročnik 22. pehotnega    pclka    Marko Bajuk; vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo   stotnik    17. pehotnega polka V e r h u n c ;       srebrno    hrabrostno medaljo I. razreda:    rezervni    četo vod ja pionirskega batijona   Št. 3. Fr. Vreca, srebrno hrabrostno medaljo II. razreda četovodja trdnjavske-ga artilj. bat. št. 8 Fran Ropotec, četovodja   obrr.eine    lovske stotnijc št. 5. r ran Š u š i c • orežniški straž-mešter Simon Bošnjak   in desetnik Konrad Špenko.
—  Z nemšklm železnirn krilcem odlikovani  Slovenci.   Njegovo Veličanstvo nemški   cesar Viljem je pr> delil železni križec IT. razreda: Artil. mojstru II. razreda Francu R i ž n ar-ju.   četovodji   Franu   Ropotcu, Josipu A r h u   in   kanonirju Jakobu R u p n i k u , vsi pri trdnjavskem ar-tilerijskem depotu, prideljenem nem-ški arrnadi.
—  Vprašania o pogrešanih vo*a-kih.   Pcgreša se od 5. decembra in-fanterist   Josip   Hvala,   97.  peh. pelk, 5. stotnija, vojna pešta 73. Kdor kaj ve o njem,   naj blago»veli to na-znaniti njegovi ženi Tereziji li v a I a, Ponikve št. 67. pošta Slap ob Idriji, Primorsko.   —     Pcgrešaio   Janeza M e r t e 1 j a ,   vojaka  4. đomobran-skega   polka, 16. stotnije,   doma   iz Podkorena na Gorenjskem. Kdor kaj ve o njem, naj to sporoči Prostovoli-aemu gasilnemu društvu v Pcdkore-hu. Gorenjsko.   —   Potresa se Ivan Freiberger.   rez. pešpolka 9/., 16. stot. Iz Trsta je šel 12. avgusta: od takrat ni glasu o njem.   Kdor kaj ve,   izvoli sporočiti Lud. S m u c u, Rimska cesta 16. Ljubljana.
—  Iz seznama   Izgub št. 117.   z dne 31. januarja t. 1. Kot vjeta sta iz-kazana:    Mirko Cepuder   in pra-porščak Maks Kos.   Prvi je v vjet-ništvu v Hcdžentu. gubernija Samar-kand.   drugi pa v Volsku,   guberniia Saratov v Rusiji. V seznamku je pri-pemba, da ni niti Cepudra, niti Kosa najti v evidenci.
—  Zahvala.    Prejeli smo z boji-šca to-!c zahvalo: Že smo mislili, da nas je naša rodna, mila domovina po-polnoma pozabila,    ker    smo bili po odhodu iz prelepe Ljubljane odde'je-ni izven 3. kora. in da nas oči dobrot-nikov rse zapazijo v tujini na bojnem polju,   vendar je nas slavno društvo Rdečega križa tuđi tukaj zasledilo ter nam poslalo veliko božičnih daril. Za to darežljivost se imenovanemu društvu, posebno veleblag. ge. Franji dr. Tavčarjevi   in vsem cenj. daro-valcem v imenu celega moštva naj-topleje zavaljujem, Misel na dom nas pelje   do   zmage!    Na zdar!    Hinko Ločniskar, c. in kr. ognjičar polj. top. polka st. 25., 6. bat.
— IzMotmI* hi   razffečavaa)* kruha In peciva.   Na drug em mesta današnjega lista priJavUamo akat tt-govlnskega mhilstrstva glede IzdtKft-vanja la razpečavaaja kruha bi peciva. Po § 13. tega ukaza morajo vsl peki* slaščlčarJU prodalalcl   pečene-ga blaga in vsi   gostttničarfl lo krč-marjl odtls tega ukaza nabiti v svojih prodaialnicah tn obratnih prosto* rfh, in sice-r na mestu, ki je vsakomur vidno. Taki  odtisi  tega  ukaza,  pri-merni, da se nabijejo, se dobivalo v »Narodni    tiskam!«    in v »Narodni knjlgami« natisnjeni na trden karton po 25 v, s pošto vred 30 v.
—  Žitni monopol z rekviz1c?]sko pravico. Vlada se še ni odtočila, kako preskrbi za preživljenje kako potrebno žito in moko.    Nemški    listi pledirajo za to, da raj se uveljavi žitni monopol s pravico    rekviriranja, pa ne samo za našo državno polovico, ampak za ćelo monarhijo. Vladni nacrt, ustanoviti nakupovalno zadru-go, je menda že v vodo padel. Na-svet, naj se vpelje žitni monopol za celo državo, je prav lep, vprasanje je le, če boda Madžari v to privolili. Sodeč po izjavah ogrskih Hstov, nišo Madžari prav nič pri volji, se vdati tej zahtevi. Sicer pa se nam zdi. da vlada sploh nima organov,   ki bi jlh mogla porabiti za trico deU\
—  V'o-ni vjetniki   za   kmettjska dela.    Tekom teh dni iziđe   razglas vlade, v katerem bo povezano, pod katerimi poffoji bo dabiti va]ne vjet-nike za nporablfanle ^m^tljskih de!. Dobilo se bo samo 200 roož skuraj in bo torej vjetnike mogoče porablja-ti samo rta nafvečJUi pc^estvih. Mo-gccz je r-i tuđi, da se odloCi vbda, odda?ati občinam, kjer so le mali po-sestniki, \ietnike za skupno izvrše-vanje kmetijs-kih del.
—  Žalcstna  usoda  gati§\ih  be-guncev. Naravno je, da gališkim be-guncem ni pestlano z rožicami in na-ra'v^o je, da iih je mnogo,    ki bi se radi vrnili v svojo domovino. If be-gun?kega tabrtra pri Lipnici na Sta-jerskfm se j;h je ~e dosti knr brez dovoljenja odpravilo dorr.ov. Seve^a so jih na Dunajt! ustavili in 5ih odpra-vili na^aj. Tako ^o j;h v soboto rri-peljili S<\ v nedel]o pa 51 zopft z Du-naja v Lipnico.   Tuđi   je umrljivost med begunci   jako velika,   posebno med otrocf, in boljih je tuđi mno^n.
— Za aslstenčnesa podzdravnika je imenovan    enoletni    proste-voljec, medicinec   dr. Fran Bratanič   v garnizijski bolnici št. 7.
—  Umetniške razglednice na korist   oficijalne vojne preskrbe se do-bivajo v tehnični centrali vojno po-možnega urada na Dunaju L,   Hoher ^Viarkt 5. in v vseh   večjih trgovinah s papirjem.
—  Sodni Izpft sta napravila av-skultanta pri   tuka;?njcm   dcžcln^m sodišču,   Kajetan   Premrov   p 1. Prem^rstein in rl. Tornado.
—  P^oica. Magistntm tajnik %. dr. Janko R u p n i k v Ljubljani, sc-daj crnovojniški   nadporcčnik v Gorici, se je poroči[ z jrdč. Milko Ken-d a v Ljubljani. Čestitamo!
—  Pegasti Icgar.     Samtetni od-delek rotranie^a ministrstva ^noro-ča: Od 24. do 3f>. januarja je bi'o vi-znanjenih 767 «Iu*aiev pegiste^a le-garja, med temi 7 Mrčajev v (irad-cu, 464 sirčaiev v Talrrhom, 11 5lu-č^iev v Knittclfolću,   2   s'učaia   v Oi)erwolzu, 1 slučaj v Cic.cner^n, 29 slučaiev v 5t. Michaelu, 83 slućajev v V/olfsbergu.      Ražen v Cisenerzu gre za osebe, ki so dosoc-e z bojišča^ oziroma so bile znposlene v koncentracijskih taboriščih.
—  Koze.   Sanitetni departement notranjes^a ministrstva sporoča:  Od 24. do 30. januarja sta bila na Punaju naznanjena 102 slučaja koz.     Vsega skuDaj je zbolelo od začetKa   vojne za kozami 520 oseb, od ten so umrle 104 osebe. Ražen tega je bilo zazna-movati od 24. do 30. januarja 70 slu-čajev    koz,    med njimi 2 slučaja v Knittelfcldu,  1  slučaj v Pausendorfu Cokraj Judrnbur^), 1 slučaj v Eisen-erzu    in    3 siučaji    v   St, Michaelu (okraj Ljubno).
—  Zrebanie 3. razreda c. kr. av-strijske razredne loterije se vrši dne 16. in  18. februarja. P. t. reflektante opozarjamo na današnji inserat    poslovnice c. kr. avstr. razredne loteri-je    Ljubljanske    kreditne    banke    v Ljubljani.
—  Triie doigoprsti   pobaliol   Iz Ljubljane. V nedeljo so v Gostingu pri Gradcu trije fantiČi vzbudili pozornost otidotnega postajenačelnika. Imeli so različne zlate stvari in ure. Oro-žnik je fante prijel in izkazalo se je, da so iz Ljubljane in da so na ljub-
ljanski polti pokradli vsakovrstne pošiljatve. Eden teh fantov je bil na ljubljanski pošti nastavljen za razna-Sevalca brzojavk in je zapeljal svoja prijatelja, da sta mu pomagala ukrasti različne post pakete. Fantje so se iz Ljubljane odpeljali v Gradec in se tam potepali, imajo pa menda še ne-kaj sokrivcev v Ljubljani.
— Iz Podkorana pri Kranjski gori se nam piše: Naša majhna vas Je dala 30 miadeničev in mož armadi brez onih, ki so že preje služili pri vojakih. Od prostovoljnega gasilnega društva Je odšlo na bojišče 14 članov, torej polovica, ker šteje društvo le 28 Članov. Vsi ti se junaško bore za dom in cesarja. Naših vojakov je mnotfo ranjenih. Nekateri so že ozdraveli in so odšli nazaj v fronto, pogreša se ^amo blagajnik gasilnega društva Podkoren Janez M e r t e 1 j, domobranskoga polka št. 4, stotnije 16, vojna po^.ta št. 48 Kdor bi o nj^m <aj vredel, naj sporoči gasilnemu društvu.
Štajerski deže!ni odbor je rujno naprosil vlado, naj galiskih begun-cev vreč ne pusti na Štajersko, ker se je itak bati, da bodo nastale težave z živili in krr bi begunci lahko za-nesli tuđi bolezen.
Zvišanie štajerskih deželnih do-klad za !0%. Štajerski deželni odbor je sklenil zvišnti dosedanje 50, ozro-ma 56% deželne doklade za 10%. K temu svojemu sklepu je priobcil deželni odbor v graških dnevnikih ob-širno izjavo, v kateri slika žalosten finančni položaj dežele in poudarja, da ni preostajalo ničesar dugega kakor zvišsti dcžclne dv">klade. Sklep dcfflnc^a odbora se predloži v Naj-višj'o sankcijo z omeiitvijo, da velja zvišanje le za prvo polovico leta 1915. K temu pripominjamo, da bo ostalo to zvišanje za vedno v velja-vi; kaj drugega ni lahko mogoče, ka-kor uvidi vsakdo, kdor je prebiral v »Slovenskem Narodu« priobčene proračunske debate in govore v šta-jerskem deželnem zboru. Zakai je moralo priti do te^a, je drugo po-glavje. o katerem bo §e svoječasno, ko se znova snide deželni zbor. prilika razpravljati. Zvi^anje ima nfko-liko predzflfodovine. Deželni odbor je mislil izvirno na 15% zvišanje za deželo in 10% zvišanje za mesta in to s posebnim ozirom na mesto Gradec, ki plačuje dobro tretjino vseh deželnih doklad in je itak moralo lansko jesen znatno zviŠati svoje mestr.e doklade, da je moglo spraviti svoje lastne finance nekoliko v rav-notežje. Kmečki deželni odborniki so pa tili proti diferenciranju in proti 15% povišanju sploh, tako da 5e je deželni odbor sedaj, kakor pravi njegova zgoraj Qm^ri?ena izjava, »sko-raj scglasno« odločil za enakomerno 107^ zvišanje. Kateri deželni odbornik ali katera deželna odbornika sta glasovala proti zvišanju, poročilo deželnega odbora ne povc. Odločilno za zvišanje deželnih doklad je bilo po izjavi (Jcželncga odbora to, da iz-ostanejo za leto 1915. državni preod-k:\zi iz davka na žganje v znesku ekrog 2 milijonov kron in pa padanje dohr>đkov iz deželne doklade na pivo. Konzurn zdanja se je tako znižal, da boije dohodek iz davka na žganje komnj zadostoval za državni delež, piva pa se je popilo že Jansko leto v ćcžcli okoli ZOT'r mar?j ko navadno, tako da je računati tuđi pri dohodku iz tega davka za deželo zmanjšanje za okroglo pol milijona kron. Deželni odbor pravi, da je bilo za leto 1915 proračunano potrebščin 17,507.099 K in krit ja 15,660.125 K; bilo bi torej primanjkljaja 1,546.974 K. Ker pa iz-ostanejo prcodkazi iz davka na žganje in pa redni dohodki iz davka na pivo in užitninskega davka, bi znašal primanjkljaj 4^57.974 K. Ta račun je prisilil deželni odbor po njegovi izjavi k zvišanju deželnih doklad. Za kako kritiko, kakor že prej rečeno, sedai ni prilike.
Kđo bo mrfiče pofcopaval? Celj-s>ka mestna občina se je postavila na stališče, da ni dolina pokopavati na vožnji v Celje za kolero umrle vojake. Celjsko okrajno glavarstvo je temu pritrdilo in je naroČilo obč'ni Celjska okolica, da mora te mrliČe pokopavati, ker so tuđi pokopališča na njenem ozemlju. Občina Celjska okolica se je proti temu pritožila in namestništvo v Oradcu je odločilo, da mora celjska mestna občina te mrliče pokopavati, ker stoji celjski kolodvor v mestu. Zdaj se bo iopet ^celjska mestna občina proti temu pritožila in sicer na ministrstvo.
Laškl trs. Mesto venca uinfli gospej Ani Kukec naklonil je cosp.
dr. Lemež v Slov. Bistrici tukaj-šnjemu podpornemu društvu za revne šolarjc znesek 10 K, za kar se mu društvo tem potom najtopleje zahvaljuje.
Samomor v Mariboru. 18Ietna hči polkovnika Debickega se je ustrelila iz žalosti, ker je njen ženin, neki oficir, padel v vojni.
Umri je v Oradcu vpokojeni predsednik višjega odiSča za Bosno in Hercegovino Lavoslav Vrago-v i ć, 63 let star. Vragović je bii rodom iz Krapine.
Poniarrkanje moke v Gradcu. Graška »Tagespost« pi^e včeraj: Vsled vladajočega pomanjkanja moke :e včeraj in predvčerajšnjim ustavila većina trgovin z meko v Oradcu svoj promet, ker ni bilo nobene moke več na prodaj. V teku včeraj?nje-ga popoldne so tuđi posamezni peki, ki so vse razprodali, zaprli svoje prodajalne.
TahoKšče za v]etnlke. Štajerski nemski listi se zelo branijo, da bi se v Gratweinu napravilo novo tabori-šče za 20.000 vojnih vjetnikov. Listi poudanaio, r?a je že v Taler^ofn nri Gradcu 10 000vjetnikov in veliko šte-vriio ga!i?klh beguncev in da se je tam primerilo že 120 slučajev pega-slesra Ieg3r*a, nekaj takih slučajev pa tuđi že v Gn?dcu.
Preroved prodaie žita. Politična ekspozitura v Knittelfeldu je izdala ukaz, da smejo posestniki knitteffed-skega okraia prodajati žito le legitimiranim zastopnikom mestne občine Knittelfeld.
Pegasti lezzr na K°roškem. Tuđi na Koro^kem se je že pojavila ta strašna bolczen, in sicer v tabori^ču gall^kih beguncev v VoL-perku. Tekom ene^a terlna je obolelo 51 oseb; izmed teh jih je pet že umrlo.
Na!stare!šl notar v Pulsu, dr. Fe-liks G 1 e z e r, je po kratki bolezni umri.
Pegasti legar v Zagrebu. Sani-tetna komisija v Zagrebu je dogna'a, da je tam že mn^o vojakov umrlo za pesrastim legDr:em.
Vo?r»-m vfetafkom v azijski Ru-s"i je zopet dovoljeno, pošiljati za-vitke.
Kinematograf »Ideal«. Spored za torek in naslednje dni: Junaški parnik »K6nic:in Louise«. aktuelen naraven posnetek. »Blagajnikova Čast<f, senzacijska drama v treh de-lih, in krasna veseloi^ra >Poročni-kove budalosti«. vesela zgodba iz vojaškega živlienja majhne g^mizije, v dveh delih. Pozor! V soboto »Potrefi-* katastrofi v Italiji«.
Ukradena je bila v nedeljo dne 31. januarja v Kino-Ideal pri predstavi ob en Crte na pet do pol šeste ure neki gospe iz ročne torbice denrrri-ca s 50 K. Dotično osebo se sluti kot služkinjo, obleČena je bila v temro-rjavo obleko brez pokrivala. Prosi se, ako bi slučajno katera gr^spod'nja naslutila pri označeni ossbi kako nepravilnost ali da bi izdala več drnar-ja, naj se to zadevo naznani na policijsko ravnateljstvo. Denarnica je z dvema gumboma in je spominske vrednosti,
Naklene stvari, ki jib je dobiti pri c kr. policijskem ravnateljstvu: crna denarnica z 1 K 90 vin.; banko-vec za 100 K, na!den dne 23. ianuar-ja 1915; rjava denarnlca s 14 K 44 v; 5rna denarnica s 14 K 95 vin.: Crna denarnica s 15 K 68 vin.: srebrna ura - zapestnica: crna denanica z 10 K 72 vin : crna denarnica z 21 K; srebrna doza za svalčice.
Fzguhtfene stvari, priglašene c, kr. policijski direkciji: srebrna ura z verižico iz kovine: zlata zapestnica; rjava denarnica s 30 K; crna denarnica s 3 K: bel robec z 22 K: rjava kuverta s 6 K v bankovcih; banko-vec za 20 K: moški Čevelj, denarnica z 10 K in zlat prstan; Crna denarnica s 15 K drobiža.
Našla se Se zlata damska ura. Dobi se pri M. Deržaiu, krojaŠki moj-ster, Marije Tereziie cesta št. 6.
Našla se te zlata zaponka. Dobi se Pod Trančo. 2./III.
Književnost
— »Ljubljanski Zvon«.   Vsebina
februarskega zvezka: 1. Oton Zu-pančič: Zlata jutra. — 2. VI Oolar: Vizija. — 3. J. R. Glaser: Noč. — 4. Josip Koštanjevec: Na solnčnih tleh. (Dalje prihodnjič.) — 5. FL dolar: Blagoslov. —- 6. L. Pintar: O krajnih imenih. XIX, — 7. Albin Ogris: K slovenskemu prevodu Rau-bertovc »Madame Bovary«. (Konce prihodnjič.) — 8. Anton Oaspari: Zgodba o TinČktu — 9. Fl. Golar: Ti
si bogat. — 10. J. Wester: Dr. Ske-tova pisma iz Bosne. (Konec prihiKi-njič.) — 11. Književna poročila: Dr. Vinko Župan: E. Zola, Rim. — Dr. Tr. Ilešič: Pavel Flere, »Babica pri-poveduje, II. —z—: Gruden dr. Josip, Zgodovina slovenskega naroda. 4. zvezek. — Kaj. Ogrizek: Savrcme-nik. Mjesečnik Društva hrvatSKih književnika u Zagrebu. — Dr. Pr, Ilešič: Mažuranić Vladimir, Prinosi za hrvatski pravno-povjestni rječnik. — Nik. Vozivk: Jan Ev. Chadt Še-včtinskv. Dej*ny lesu a lesnetvi v Čechdch,   na Morawe a ve Slezsku.
lWM SOfflS£d,
Ka7.cn>ke   obravnave   pred   deželoim
soilišf-oni.
Krščeni medved. Lovrenc Der-mota, deiavec v Mali vaši, je bil zaradi tatvine že 12krat kaznovan. Iz veže Oroslava Dolsnca je izmaknil sod medu ki je tehtal 70 kg. Nesel ga je proti Vodmatu in ga trgovcem po^ nujal, če5, da ga je našel. A ti ga nišo marali kuniti in eden od te!i mu je svetoval, naj ga nese na policijo. Tega seveda Dermota ni storiU mar-več ga je nesel svoji stari znanki Mariji Arhar, delavki na Starem selu, kateri je povedal. da je med ukraden. Obdolženec se kasneje za ukradeni med ni dosti brigal, pač pa je Arhar med, ki ie iz soda stekel, po-snela. O priliki obiska neke ženske sta Marija Arhar in njeni sin Ivan pila žganje, v katerega sta prime-šala medu. Dotični ženski pa ga je pedarila poldrugo kilo ter jo prcsila, naj poizve v Zalogu za kakega kupca in je v ta namen Ivan Arhar napi-sal naslov svoje matere. A policija je bila kmalu storilcu na sledu ter Der-moto aretovala. Ohdn'^e*-0'" ie v«e odkrito priznal. Med je imel vred-nost 70 K. Škoda znaša le 25 K. Der-mota je bil obsojen na 2 leti tezke ječe, tatinska soudeleženca Marija Arhar na dva meseca, njen sin ivan pa n-> šest tednov strogega zapora.
Dobro jo je skupih Anton Kovač, čevljarski vajenec iz Sent Janža, je od mladih nog tatvini vdan. Komaj 20 let star je bil zaradi tega delikta že petkrat kaznovan. Klatil se je brez dela po Stajerskem in Kranjskem ter žive! od tatvin. Tekom petih mese-cev je izvršil 39 tatvin ter raznim strankam napravil 520 K 70 v škode, kar Kovač odkrito priznava. Razun tega Je poskusal v treh slučajih vlo-miti, a je bil prepoden. Pri svojem Drezposelnem postopanju se je obdolženec tuđi posluževal tuie delav-ske knjižnice na ime Janeza Štraj-nerja, ki jo je pri Francetu Papežu v KrižišČu izmaknil. Izlemno sodišče je nevames^a tatu obsodilo na šest let težke ječe.
Iz malega lahko nastane veliko. Luka Potrebuješ, deiavec v Drav-Ijah, že opetovano prcdkaznovan, je na glavnem polodvoru nabral vrečo premota, katero je potem nekam skril. Proti večeru jo je skušal odne-sti, a je bil po stražniku zak!epne?:a zavoda zasačen. Ze temu se je s silo ustavil, ko je pa prišel policijski stražnik, ki mu je hotel vsled njegove nasilnosti dati verižico okoli rok, se je tuđi temu s silo ustavil, ga začel suvati. ga večkrat udaril po ro-kah, zgrabil za prsi in tako zadal stražniku lahke telesne poškodbe. Le s silo se ga je moglo vkrotiti. Obdolženec, ki se zagovarja s popolno pijanostjo, kar pa ni bilo resnično, je bil obsojen na eno leto težke ječe.
Zaradi bogokletstva se je moral zegovarjati Franc PraŠnikar, deiavec v Zagorju. Obdolženca, ki ie služi! pri Mariji VVeinberger, ie ne-koč njen sin opozoril, da bo moral poravnati neko škodo, katero je po svoji neprevidnosti povzročil. Zara-ditega je začel vpiti, Boga in Mater božjo vpričo otrok in drugih ljudi preklinial, kar je med potjo, ko ga je stražnik aretirai, ponovil in končno še stražnika psovah Obdolženec pravi, da je te cesede izrekel v vinje-nosti in brez premisleka, da pa ni tako hudo mislil. Sodišče mu je naložilo za kazen eno leto težke ječe.
Huda ženska. Marija Dzirza, ga-liška begunka, sedaj bivajoča v Ilir. Bistrici, je živela z Ludvikom Tur-cem v skupnem gospodinjstvu. Ob-dolženka, ki je vdana pijaci, je tuđi zelo prepirljivega značaja. Silno se je raztogotila nad svojim Ijubčkom* ker ga ni mogla pripraviti k temu, da bi šel okoli ljudi nabirat denar, da bi ga zapila. V svoji jezi je pograbila nož ter ga ž njim večkrat sunila v prsi. Turca je bil vsled zadobljenih
JTiali sovražniku
Vkljub vsej ČIoveski previdno-sti, vkljub vsem modrim napravam sopil, nosu, ust, zrela in vratu, vendar premnogi majhni sovražniki v obliki prahu, bolezenskih kali in ba-cilov vdirajo v sopila. S temi mali-mi, ali zaradi njih u eš te vila prav ne-
varnimi sovražniki imajo naša pfju-ča noč in dan srdit boj. Da v tem boju zopet in zopet zmagamo, treba nam je zdravih prsi in se moramo vsaj na zunaj varovati bolečin in motenj.
Morali bi zatorej, kadar čutimo bolečine v prsih, zbadanja v hrbtu, revmatične, protinske in nevralgičnc boletiae,   pravočasao   rabiti FeUer-
jev rastlinski esenČni fluid z zn. »Elsafluid«, da zlo, če mogoče, zadu-štmo v kali. To se nam bo s tem staropreizkušenhn sredstvom tuđi lahko posrečilo.
Sami smo se večkrat o tem prepričali in tuđi mnogo zdravniki potr-jujejo dobre uspebe Fellerievega fluida z zn. Elsafluid. Gospod dr. Jožef Cstmeister, VVildenau. pošta Aspach,
piše, da je pri vsakdanjih motitvah zdravja Tellerlev fluid izborno slu-žiL Oospod dr. KitteU Kralj. Vino-grad, piše, da Je Fellerjev fluid v svoii praksi rabil z izbornim uspe-hom in tako sodijo mnogi drugi zdravniki.
Pri trpljeniu vsled prehlajenla ?n pri bolečinah vseh vrst Je zanes-Ijiv   pomočmk io bi gt  naši   bralci
morali vedno imeti v hiši, ker 12 steklenic stane samo 6 kron franko. Tuđi Fellerjeve odvajalne rabar* barske kroglice z zn. »Elsakroglice«, 6 škatljic za 4 krone 40 v bi morali naši bralci za varstvo proti želodč-nim težkočam, zaeaten'u itcL naročiti pri lekarnariu E. V. Feller, Stu-bica, Elsa trg št. 238 (Hrvatsko).
26, §tev.
.SI OVENSKI NAROD* *B* I. feferon}* I91&
Stran S»
težkih tclesnth poškodb oddan v po-<tojnsko bolnišnico. Huda ženska je bila obsojena na 4 mesece ieće.
Razne stvari.
*  Caillaux zopet v Franci}!. Kakor javlja »Temps«, sta se bivši mi-nister LaiI1aux  in njegova    soproga vrnila v Franciio.
*        Gospodarski     položaj     v Transvaalu je po angleških poročilih jako slab. 2ita primanikuje in vlada te prepovedala prekomorski eksport ovsa.
*  2itnl monopol v Italiji? Razni Kalijanski    gospodarski strokovnjaki 7agovarjajo idejo, da uvede tuđi Italija po nemškem  vzoru  žitni  monopol. Zlasti se ogreva za to mise! znani italijanski naciionalni ekonom, po-slanec Serry.
*  Padli nemski juristi Y voini te dcslej padlo 1279 nemških jiirismv iz Nemčije in sicer 6 profesorjev prava, 27$ vladnih uradnikov« sodnikov in državnih pravđnikov,   240   advo\a-tov\ 3.34 asesoriev. 423 referendar-jev i. t. d.
*   Damski komite »Rdečega po-
fumeseca« ie bil osnovan pri sopro-g\ ministra zunanjJb del, barona Buran a. NavzoČ ie bil tuđi predsednik noškega odbora Rdeče^a pol ume-*eca«, princ Eđvard Lijchtenstein. V častno predsedstvo je vstopil tuđi poveljnik vojne mornarice, H a u s. 0 Le<»2r med srbskinti rskrutl v Šiimt. Iz Sofije peročajo. da ie iz-r-rubnil med srbskimi rekruti v Stipu legar. Vsak dnn umrje oO voiakov. 2upan je pobegnil. Tuđi mnogo re-krutov je skušalo zbežati v Bc Igari-io. Neka srbska četa jib ie zalotila pri Padovištu ter jib 8 ustrelila. Ostali vi so srečno prekoračili bolgar>ko meio.
*  Naf$tare?$i evropski pariarnen* tarec umri. Iz Budimpešte poročajo: Poslanec ogrskega državnega zbora, Josip Madarasz. je 100 let star umri. Poslanec Madarasz je bil član ogr-*kega parlamenta od leta 1848. sem in tore] ne !e po svoji visoki starosti, ♦emveč tuđi po števifu svojih mart-datorskih let gotovo najstarejši par-hmentarec Evrope,
*  Nemš'ii soci.1all$iičnf   poslanec Ledebour, ki zavz-ima glede    vo'ne svoje posebno odklanjajoče    stališče in ki je ćo svoje nsziranie tuđi opetovano že posvedocil ter prišel na ta način v konflikt z nemrko socijalno demokratično organzacijo.    ie sedaj izstopii :z drzavnozborskega    kluba socijalnodernokratičnih    poslancev v nemskem parlamentu.
*  Spor za genera!a Jezuitov. Da-ues, v sredo. se vrši v R:mu volitev
Črnega rsapeža •. generala jezuitov. Prispelo je 1S7 delegatov jezuitov-skega reda iz ce!e Evrop3. Angrteži in Amerikanci so se postavili na stališče, da mora biti izveljen podan k kake države trojneea sporazuma ter razvijajo živahno agitacijo za ćose-danjega generala vikarja Francoza Fine.
*    Vojni   davek   na   Osrskeni.
Budimpeštanski uradni list ie rrinese! dne 30. t m. odredbo fl-riDnčne^a ministra glede vojnega davka, ki na] se naluži na letne do-fjodke nad 20 000 K. (Uredba na-steva vse slučaje prostosti davka, rri čemer se zlasti ozira na davka proste državne papine. Dc3 drnosa fega davka je namenjen ta deželno vojno skrb.
*  Ženski stretekt rfcori na Laš-kem. Čim se ie začela sedanja vojna, je med ženskim svetom na Laškem zavladala močna želja, izvežbati se v streljanju. Zlasti se je to opažalo v gornji Italiji. V Milanu in Turinu so bila   ustanovljena   ženska   strelska društva, ki imajo že jako mnogo č!a-nic. Dame se ve^bajc v streljanju in so jako pridne. dokaz tega je, da je v Milanu en dan kakib sto dam po-^trelilo 8000 patron.    Pri    stretekih društvih ?o večinoma studentke, uči-telnce.    rclovadkinjc    in    tipkarice. VzTic temu, da je streljanle vendarle Trjoško opravilo, nišo laske dame pri ?en vajah nič trpele na svojem žen-skem značaju. d<*>kaz tecra ie, da pri sorejemu v *tre!?.ka društva ne mara ^koro  nobena   povedati,    koliko   Je ^tara.
lPzo[atRB poraHla.
Tursko u radno poročlfo.
Carigrad, 2. februar ja, (Kor. nr.) Glavni stan razglasa: Boji, ki sn se te dni vršili, so se končali z uspehom na^ih čet. Sovražni oddelek, ki je na-padel naše čete v Artviku, smo s tež-kimi izgubami odbili. Sovražnik je pustil na begu veliko množino materijala v naših rokah. V okolici Kome je neka manjsa naša kolona presene-tila v noči dne 30. januarja 2 so\ razna bataljona. ki sta se zakopala za žičnastimi zavorami. in jima zadala znatne izdube. Drugi dan je poskusil sovražnik pod zaščito topničarjev izkrcati v blizini čete^ a smo ga zno-va porazili. Sovražnik je pustil na bojišču večje število mrtvecev, mtd niimi 1 stotnika in 1 podčastnika,
Izkrcevanje angleških čet.
Tlamburis, 2, tebruarjo. (Kor. ur.) -Hamburger Nachricbten- javliajO iz Bruselia. Po poročilih iz Havra ^e je pričelo izkrcevanje angleških čet dne 15. januarja in se natUijaje neprestano. Vest, da je bilo JosLca? iz-krcanih več stotisoč mož, je brc;z dvoma pretirana. ker ^e iih izkrca vsak dan samo 2 do 3000. \'si an-gleški transportni parniki prihajnjo iz E^ortsmoutha. Ne namerava se, da bi popolncma zatovor.li pnstanišce v Havru, toda trgovski promet ie zavi-ran. ker so vsi baseMi neprestano polni angleških transportnih parni-kov. Kakor se itečasno javija \z Pariza in Londona, so friK ?v franci-ri in v Angliji nasilno rekrujfrani vsi !5e!-Rijci od 18 do 30 «et4 in poslani na vežbališča. V Parizu ie sklical prefekt v neki vojašnici Bei^ijce pod pretvezo, da jim iA^sporoiiti nekaj važnesa. ter je vsjb pridr/al, dasi so proti temu protestirati. Prav tako ^t je zgodi'o v Londonu in v drugih an-gcleskin mcstib.
Dogodek največietia r^ontetia.
Pariz, 2. februaria. CKor. ursđ.) ^Temps« poirdarja resnest sedanje^a položa'a« ki jo je ustvarila aktivnost nemških podmorskih ćolnov in prpvi. Pogodek največje važnosti je cznači! dan 30. januarja. Nemški podmorski čoln je ta dan udri v irsko morje in je tamkaj razsjlasil svoio piisotnost s i em, da je potepil trgovsko ladjo z več kakor 3^X) tonami.
Izprenieniba   zastave   sovražnib tr-govsk'b ladij.
Pariz, 2. februaria, (Kor. urad.) -Temps izjavila v oficijozni noti, da franeoska vlada enako kakor angle-ska ni protestirala proti nakuDU nemških ladij ter Ie precizirala svoje stališče. da principijalno ne prizna iz-premembe zastave. Nakup ladje, ki je last sovražnika, s strani nevtralne države, se smatra splošno kot na-sprotno zakonom nevtralnosti, Ker naj se na ta način prepreci, da bi sovražnik ladjo sapleniL
Francoska in svetovf i razstava.
Mar^slHe, 2. februaria. 'Kor. ur.) Sem fe dospel amerišk; transp^rhn parnik -Jason% da vzarne n^ Yu)w za svetovno razstavo v San Fr-n-cisku določene predmete.
Stavka šoferjev.
London, L tebruarja. (Kor ir.) Tu je privelo 2W Tofenev stavkiti.
Jezero, ki se odtaka,
Clttađucale, 1. februar:a, CKor. ur.) Oiadina jezera Paterno se je včeraj znižala za 5 m. Ozek 1cl jc-zerskegarobase je udri. Jezero je sedaj kakih 150 m široko. Prebivale: v okolici pravi jo. da so videli snoči v iezern vrtinec ter slikali na 3rtf» m da-leč podzemeijsko bobnenie. Žvepleni vrelci v okolici so botj obilni in kolni. Inženirji in zastopniki oblasti so od-šli k jezeru.
£i?oniisifajte se „Rđsčaga križa",
Darila.
UpravniŠtvu na,^ih listov so poslali :
Za Ciril-Metodovo družbo: Ivo Bakovnik, c. kr. notar v Metlikf,   10
kron, iz kazenske poravnave Mate-
kovic Jože in Matekovič Marija, p!a-čala zadnja, in dr. Alojzij Kokafj, od-vetnik v Ljubljani, 50 K, kot dar ne-imenovaneRa, skupai 60 kron,
Srčna hvala!
^a«^«ii K$} fthstita 6 strani
Izdajatell in odgovorni urednik:
Valentin Kopitar. La-tnina In tisk »Narodne  tiskarne^.
jS Zlata svetinja   >^
v^Beroiin, Piriz, Rim \\A.^r
^r    >^StriUfjeTi tHct 7.      ^^
Kemfk dr. taft. Hlrsch, Olomac.  Ke-
iničnc-tehnična preiskava je iipucata, da je „SoyđlJn" prav lzvrstno uporabna u^tna voda ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi m se t njo iahko razkužuje.
fleteorolosifno ucrotflo.
V<3Im m*i mm\*m Wt*2                ire«l«fi  ara> ■: tlak   736 trna
g    ^'min    Ss     Vctl°vi       Neb° "     m*m    » mm    £3
1. 2. rop   734 0 j   —\f si. fvzh. I   ja«no „    ».xv. ; 737 2 '   -6 4 t>rezvetr.'
1.   7. xi.    740 6   —9 3 sr. vzjvzh del. jasno
„   2.p«p. 743 7       0 9 p. m. jvzh1   jasno „   9. zv.  744 3    —60   sr. svzh.         .
S.   7. zl   7457 -140    §1 jvzh.    tnegfa
Srednja temperatura pondeljka—5 4*, norm. —1 6, torka —4 5% nnrm. - 1'5\ Padavma v 21 urah 0*0 mm  in  00  mm.
Zahvala.
'Li vse blage dokaze tolažflnejrs sočutja, ki so nam bili iztaženi po
vodom smrti našega Tjubljcnega, repoiabneca, skrbnega in dobrega iT'C'.^a, očćta, brata in gospoda
Uosipa Vrhovca
^rekamo svnio naito^'eišo zahvalo. O=ob>to ra se sahvatjuiemo radrugi dimnikariev. mest po^rebnemu za-vedn in sploh v«em, ki so blažega pokojnika spremili k večnemu pc-čitku.
V LjtibF ani, đn« 5. fcfcr. 1915.
Le njega išče V.olera,
Sđ^r zdrav}a bivati ne sna!
A ksgar
Icrepl,
Đrezskrbno fileđa ]1 ▼ oill
Zahte?ajte  pristni  „FLORIAN'. lavra6aHe pff aredbe!
Na»l<»t i% niročiti  .,FLORTAlf% t»pMiawat
Kuverte s firmo
priy«r«ta
^Narodna tlskama".
Gospodična
*eiča    st'rh     jcritov.    Uče    Službo
koaterlstfnfe.
Ponuite pod „100 321" na upr «Slov. Narodz«.                                 32!
2 sobi, kuhinja s priuklino
se  da  za  me^ec  majnik t najem. StrtH&Ha ulica it 6.      C42
elegmetao, visokoprltUdno
stanovanje v vili
obstoječ^   \z 4   sob, stekVne   verande, kopaln^ce    in     nrinadlci    trr    unorabo
vrt , za tako] ali sa ma{,
▼•  i.   nad€'ropju   na    Blelwelsovl
Gesti    Št« 20   obbtcje^e   iz 4 ^ob m pnpadki za m«|«
Lepe Iftji stanovasje
obstoječe   it^^p^be   io   pripadki za
panć^a oa EleiMiaovi  cesti št. 13 v I. nadstropf^,
-------------------                ,     .----------------             - ■ ,    ■                                                                  pm
Proti prabaiein, luskinain in izpađanju las
Tedds-sIlid tiBttm
gss. laso
V^tera    ekr©oAule    lasfičo,    odstranila lueke iđ pr»f»re£ufe   Izpadanje lao.
I itrliiftilfiis f»«V€>«li»m 1 •«?••>»•.
RaspoŠil;! ee z  obratno no Sto  ce mani kot d-rc stežemo.       »
Zslotra   v*©h   pre***ušen?h   *drnvf|| Tr^d'c, i*V-, n-e^lclna*. vir«, So«c*;9?l *•♦, ns|frn©T*5h oarfunr«w. MrureStJcih obvfti,  svežih  m*rer3!nih vod  Kd.
Dcž, fcKsrns HHnnn leusleKo
ilioblian'i Rs?l8"a cesta it, i.
potec uorotjT»:encj?t Fraa fclcfovega
:nbV\ rv>3ttt.                   18
V   te'   Isksrai   dobivalo   cđrarila   tuđi
Ćlanl b^lalikib blacra^n *užtio ts!ezn!c3,
6, kr. tatoaćno toverao in okr. bolaičb«
^Uirjatne v Lfnbllsni.
Danes in vsak dan
koncert
izbornega    daxske?a   tambura-ftkega In vokalstega zbora
*,1 V SL 1^ XX »**•
Njegor   radnji   nastoo   je bil   v   Przc-mislu  ta Časa  Tojne.
Začc^ek rb   d^a^n'Vh   ob   pol   7. uri
stečer, eb ntdelfali io praznihib
eb 4. ori popolđne«        42
IV*    Vstop prost*    *"^(
SlROLINnRoclie^
>rsne bolezni, oslovski kaselj# naduho,       influenci«
Kdo naj jemije Sirolin 1
Smdbbt*
4 X.4.~
\  Vadu*ljivi,kAfcrlm SSroltft «fi*#fio
ol«HČa naduho «. Shrofurni oiroctfpri hmtmf* uafUnjMsSirvHn
ft ugodnim v«p«ho«n rta ftp»O*nt pocuf«k.
1 Vfeak. ki froi n# trgnem kailju
ta i je |e oOvorovof« seboiezni.negojocđravifC.
.2»   Osebe s kror»i<5oim   ka/arom toronkijov, ki % Sirolinorn ozdravi.
Mmpi mm mto rmMf««, 4okr« okraa|«9
pisalni strof
sistem   „OLIVCB4    ter   pi»al»a    mlxa
ameiikanbkega sloja ta  eno ali dve osebe.
Poredbe na: K«r«l PIaatai«kv Li«%-Ilata, DnTiafs^a ceaU 0.                    292
Stanovanje
s }  sobarrii,   sobo  za   služkinio   in   vsetn!
prirjdkt.    se   odda    z^   tebruar   v   Clrll-
Metodovl clici št. 19, s?odai Uvo.
I ste tara se proda neka         322
trgovske oprave.
Ođđa se v najem takol ali sa ma!
▼  hiSf it. 1. ▼ ieltnbnrsGTf ulici, na-spro 1  ka tise.   Podroonusti   i^totam  v   I. naa^t: jjtjii. Ali iz criiaznosti v bnvnici gos*
poda Navinški.                332
T^T"   I#^em slnibo    *1WI
v kaki pisarni zM trgovini.
Naslov   povc   upravn.štvo   »^Slor. Naroda«.                                            320
s 3 so'jaral v I. nadstropln, se
cclda   za   maj   v   VrhovČBvl
Ulici   it.   14.                               326
Kupi   se   dobro   ohranjena  registrima                   340
s tašti, sreda'e vclifeosti. PoruHbe
na   tvrdko:   Itf.   Osiabea   mlafili
Vi&n]agora«
i9"    Spre]me se takol    ~9(t
močac.  star   15—16 let, poštenih sta*
riše*,    s   primerno   šolsko   i2obrazbo.
Predoost imajo iz deželc.       311
Leskovec & Cruden trgor, s meš. blagom, fcmartno pri Litiil*
Večletni
neke tovarniške zalome, želi svoje ćosedanje mesto premenitl.
Vprašania   se   prosi   ood   99J. A.' 31311 na upravo. »Slov. Naroda«.     313
14 let star, ki   je dovršil ^?5aj ljudsko Solo z dobrim uspehom,
se sprejme iakoj
▼  trgovino z železntm   in   špecerijskim
blagom                     338
Franc Guštin v Metliki.
lHUmiKUlJc B'JiniliillKfl
irurjenega      v      izdelovanju     konjske
oprave, tresnega   in   poštenega,  kakor
tuđi pridnega
vafenca
za s^diarski in tapetniški obrt. v starosti od 15 do 16 let, od poštenih starčev, gprefue tafao] no dogovoru
Frano Didi6,  sedlar In tapetalk
▼  IdriJU                                     328
Pouk v
ilalijanštiDi,. francosčini
(teorija io konvrrsa:ija) zelo priporoc-Ijivo za gospodičn**, ki nameravajo k pešt*, ža gospice z liceja in gospode rea ce, katerim se da>e tudt poinoč v enem ali dru^em jeziku.                   337
(Ce se prijavi 15 učencev, se otvori tečaj, 2 uri na teden, proti honorarju 2 K na mesec)
Pf Istotam   se   oddasta   tuđi   tfve
lepe meMiruI mM. Naslot; Sela a kite Brt* M/n. km>
Stran 6.                                                                                                 »SLOVENSKI NAROD«  *** 3. fcbmarja 19IS._____________________________                                       ?6. Stev.
^^^™^^^^^""—   "     ~      ~   ^^^^^^^^^^^^^^^^^^•^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^■^■^"^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^"^^^^'•■■a^^aa^BBaBa^aaBBa^a^BaaaBBaBaasaB^BaB^
Priporočatno naSim r.   gospodžnjam   s
KOLINSKO CIKORIJO
iz edine slovenske s tovarne v Ljubljani
Dr. Loschner-Maderjeva ustanova I
sa nbofie vdove in sirote tlano* draitva ziravmlkov aa Irulskrn se rtideli meseca februarja sa leta 1919. Prošnje, u pa morajo bit.
uradno oprtmhene o ubczn sti p»usnelta, se morajo poklati
do 20. februarja 1915 cdbora Jrnltva zJrarnikov la JraijsVt«.
Pozneje vložene prošnje ne pridejo v  pošte?.                m                           34i |
V Ljubljani, doe 3. iebrua«ja 1915.
D*. A. Prannsels,                                               Dr. Y. Srtferifii
t L taimk.                       _____________________________t t predsedmk.
Prodaja  vina.
Ravnateljstvo  nadškoii'sldli   posestev  prodala
približno 300 bi 1912, 400 U 1913 in
1400  bi  1914,  zajamčeno naravno
vino, največ belega risllnga.
NatanČnejša    poinsrnl   date    ravaattl?stffO   MdikoflfSklk   pO-sesiev v Zagrebu, Vlaška nllca 75.                                           339
BBK3Bii^SB1^3IU£M2BBSBaiBlBVaaBMBaVBi PW£IO VO1DOI kđor  io iiia  na prodai,  naj  jo ponudi  tako|             5
1 J«    GROBELNIKU    nisp^liii^Trmkmnj. I
Sp Knp'm vsako vrsto, tuđi Crni in neoČišČeno po brezkoaka- H gp renčal CCa!. Posebno pa se plača lepo belo OjiraM po H ||                     na'višfl ceal, k:  se zanjo labko nadi.              44     |
ISANATORIUM • EMONAJ
H                          • PORODNIfiNICA
JlLJUBLtJANA KOMENGKLGA ULICA 4 fi
f/ sef-zdr/m« pRfvw Dfa FR DERGANC y
Stnnavonle
s 4 sohami in pri^a^ki V Kolodvor-i                   ski mllcl 34,                   ■
d ž I i f :                           ~oi
s 3 in 4 sr.hami v SOflniJsUi Ulci fttev-   4|   tvent. pripravna   za   pisarne,
se oddajo tako) ali za ma].
Več nove karrnn^ek Vođnik. ZZZ^z   Najboljša  tn   oajzdravejša  ———
barva!
zo lose in bređo
I«    dr  Draltea    t9IIERILMv    ki     daje
sivim in por'Vielim iasem njih prvotno naravno in zd»avobarvo. Dobi se svetla. riava, temnoriava in crna v steklenicab z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
Stefan Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo &t. 1.
Lasne kite« podlane in  mreitce v»#li vrat; uledalličae In toaletne r     potreMtine itd.   ----------■ l
I-A— & E3. StesLloem-e
I                Ljubljana, Mestni trg 10.              40»
I Specijalna  trgovina pletenin in trikotaže.
J Velika zaloga različnega perila za vojake iz čiste vol ne in velblodje dlake in I sicer: snežne kučine, telovniki, triko jopice, srajce in spodnje hlače, nogavice, sliperji, dokoienice, rokavice, različni ščitniki za vrat, prsa, kofena itd.
Odeje iz ve'blodje dlake. Tetra perilo. Spaine vreče. Volna za plesti. _______   Flaiči In predpasnl >i za atrežnlca adečega hriža*
C »r. avstri'sfee   $§& državne že ezn!ce.
VOZNI RED
......■»=      lz¥leček z vcljaVnostjo od 1. septembra 1914.                      =, '
Z velfavnestfo ©đ 1. sa?!enbra 1911 •», d vo ili do prelsl^ca v okraiu tukaj^nega ravnatt! ->t a s oiai navedeni vlaUi po od i. ma'a 1914 vHjavnem poletnem voznem   red'i.   Teh   flaVov   se lah^-o   nnslu^uiejo   vsi   civilni potniki
brez urisilneia legitimiranja.
Civilni potniki, fei se nele o  v PnU9 moralo tnteti legitimacije od c 3. kr. po7e?"stva vofae *uke v Pul u.
ODEOD   ix   Ifnbn^r©   gl^rnt   kolodvor, samo ossbai vlaki:                  '
S-OO jcjutraj v Kranj (TržiČ),   Jesen i ce, v
S'OS dopoldne   v   Grosu^tie     Kofevje), i Trebnie (Sr. Jan2),   Novo mesto, (Stia2a-  '
11-30 dopoldne v Kran', Jesenice, Trbiž.  | 12*52   popoldne   v   Grosupije,   Trebnie, j
Nov.,   mesto   (Straža-Toplice),   Bubnjarci   i S-3n zvećer v lOanj, Tržič, Jesenice, Ce-  :
•< vec če^ Salcburg na Dunaj. e-25 zvečer v Grosuotje (Kočevje), Trefa- ;
r ie. Novo mesto, Bubnjarci. PBniOD  ▼ L'nblfano  glavni kolodvor, osebnl viski:                       (
7-35 dopoldne \z Jesenic, Kranja (Tr?iča).  : 8-56 dopoldne   iz   Novega rresta,   Tieb-niega (St  Ja uža), Grosupl'a v'Kočevja).
11-16 dopoldne iz Trbi?a, Jesenic, Krani^
2-35  popoldne    iz    Bubnjarcev,    Novela
mebta (Srrafe- Foplic), Trebnjega, Grosuplji
8-22 ponoći  iz  Trbiža,  Jesenic,   Kranja
(IrZiča). '"22 ponoći   iz   Novega   mesta,   Stra'e-
Top!ic>, Trefcnjega (St Janža), Giosjplja (Kofevja).
Kamniška 2e3eznica. OĐBOD z driavnega ko'od.ora v Samnik t mešaBfmi vlakl                   i
7-40 dopoldne,   2 30  popofdne in ob 7-15 zvećer.
PRT30Đ Iz Samnik a v Linbi'aao ob 6*42 ziutraj,   11-00   dopoldne   in   oV 6«15 zvečer.
C.kr. drzavno-železnlško ravnateljstvo v Trsta.
SBF"   Oddais je   "^g         j
ypy yillyy I ud ju
s  štirimi   sebami   in   obilnsmi   pritikli-cami   tako?   ali  ?* rn^sfc r^*\,  V^č ?e
po;zve v Selerburgovl ulici ŠL 4. L oatlstropie, desno,      354
JB^P  ___              W IP                   :
čeTljarski mo'ster            '
v Llucraai, CSradišče 4
izvrsuie vsa čevlj rska   deia   do   naift-   , nejše izvrŠitve in nriporoca ^vojo zalogo
storjenih čevliev.     !
Izđelsje   tuđi   prave   nors^o   la telovađske csvlje*             ;
Za  naročila   z  dežeie   zadostuje   kot   mera pri poslan Čevelt.                  128 ,
*<W  Velika xaloya  najmodernejilh  sfamnikov. ~1®Ri
v najnove}šili fasotiali in v veliki izberi
IVAN soaiLač.
KMft.Pristni Panamu-tlaninlki od  9 K do 5J K.   sm
Imate že srečko za 3. razred c. kr. avstrijske razredne loterije?
. Žrebanje ie 16. in 18. iebruarja.
*   Izžrehlo se bode 4000 dobitkov v zneskn X 1,130.800*—.   ^
■                                                                                                                                                                                                                                __
•|>                    Cena za novo vstoptvSa igralce:                    *
J                                                                                                                                                                     fil
tA           ^HmH^HUDlH                 ^HHUHUhI^I                 .^BnHflH^HI^BrflBl                .^^Ih9HS3HBHHI         "
a       ^""""mI          rf^^^^^^^^^B          t^^^^^^^HI          I^^^^^^^^^B      3
^   < > srećka s     "> srećke 5     V« srećke S     "' srećke m         g'
N   3t 120-— I      X6(r- §      130- 0      JM5- I      %
Q         ___________^^                                      ^                                       P^               |                       ^          J*
,2       Cena za posastn'ka žneba preisnioga razreda :     *°
SU            _^BMama_BHB »_■                    _^b_b_b_b_-bVM                    _a^^_B-H-BF9sl                   _-b_b_b_b_b_b_b1          &
■5          ^a—BaMi^—P^ ^B                 ^ava—H—HavaB^H                  -^afHaalaSaaaf^H         -         ^aaaaaa^aaaaal^H          Bt
o   ' ■ srećka 5     "* srećke S     '> srećke S     '■'« srećke 9
J   X40-- I      I20-- ■      XiO- I      X5'- ■     *
I                Naročite takoj pri:            "  I
*  Foslovnid c. kr. avstr. razredne loterije  a
" Ljubljanska Kreditna banka
Ljubljana
ia ljak peiniiiicak v Cclot n, 6:nci, Crsiv, Cel;n in S^litn.
; Zaloga  izvrstnega  tropinskega
-2tw ^— _oe^ — —   " -B^
iz goriške okolice.  Cena   Hter K 1 35,
K   155,  K  180,   K 2-.    Na   zahtevo
pošiijam  vzorce.   BERNARD   GUJON,
Rrmtn (Cormons).         304
opite ifl Haniste salame
fino. sočno  innko  (gnjat),  krancske   klo-base, prekateoo meso, slanino s papriko.
najboljši   pristni   emendolski sir   ter sladko : ća,no surovo maslo priporoča tvrdka ::
J. Buzzolini
delikatesna trgovina
Ljubljana, Lingarjeva ulica.
Vsakdanie pošiljatve od najmanjše do naj-večje množine po najnižji ceni.                   130
wr yi9rija -w
drogerija in |otoxann/aktura
Ljubljana, Selenburgova ul. 5
priporoča veliko z«logo
desinfekcijskih   preparato?   kakor: Lyso1, Lysoform,  Kreolin,   Formalin, Formatinove pastilje, karbolova kalina, karbolovo apno. Potrebščlao za postreibo bolnikov    in    ranjencev, obves   la   gvmastega   blaga,
konjaka, ruma in čaja. fiznjorm.    fl httnin.     Pcrclin.
[Ljubljanska kreditna banka v L|Ubl|am
I M D„n,th, g,..w,c «,000.000 ■.-■. -i.             »           Stritapjeva ulica *tew. 2.                            ■"*""' ^41 ok""» <"ooo-oo°fcro"
I                                      Poslovalniea L c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Splletu. Celoveu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema Tloge u tajllice trn as tek*« rala* M ■*• podvržene moritorllater |0i akrsst ai i— tlagaf Mstih, I Vloge proti dvoMesečal odptvtal sa •s#asta|a|t pa •*]„.
411 O'   E«p«> lm prsda|* srećke, lvante ■ vrednosme [2 JOb     V*Plr;e neii vrst pe iMvaeai kvn.      s