PTUJ, 14. septembra 1956 l^nik IX Glasilo S2LDL ptujskega ofcr^a — Uprava hi uredn^tvo Ptnj, Lackova ulica 8 — Telefoii 156, NB Ptuj Štev. 643-T-206 — Ure- juje uredniški o&bor — Odgovorni urednik Janez Petrovič — Rokopisov ne vračamo — Tiska Maribor^ca tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 250 dinarjev Ob posvetovanju predstavnikov obC. svetov za šolstvo Uspeli oai jiil si Iz len n len hiljiii stojimo neposredjTo pred za- četkom now«ea šoLakega leta- Ker je v naši družbeni praksi odgovorna z^ delo šol celotna družba, za.to smo pred leti uvedli oTigane družbenega uprav- ljanja — šolske odbore in vsve- te Za šoLstvo pri občinah. Da bi ti orgaaii takoj v začetku šol- skega leta z vso resnostjo in odgovomo(Stjo začeli reševati problematiko naiših področij je isiklenil svet za šolstvo pri okraj- nem ljudskem odboru sklicati predse^ike obč. svetov za šol- ■s-tvo na iposvetoivanje. Na posvetovainju je bil uvo- doma podan pr&gled stanja šol- stva v na.3em okraju po podat- kih ob zaključku lansikega šol- skega leta. Ti podatki kažejo, da šolstvo v nlj- šujejo šolske metode, dviga pro- cent obiska in s tem v zvezi tudi zaianje in šolski uapeh. Ni pa seveda tu še vse tako kot t>i lahko bilo. Ugotovljeno je, da sta procent šolskega obiska in šolski uspeh skoraj popolnoma v skladu po vseh občtnaih, ta- ko da imajo šole in občine z naj- višjim procentom obiska tudi najvišji učni uspeh in narobe, tam kjer je obisk slab je tudi uspeh slab. Vprašanje obistka prav gotovo ni samo vprašanje šolskih delavcev, temveč vpra- šanje vseh družbenih čini tel jev. Na tem področju se bodo po- sebno v onih krajih kjer je obisk slab — celotna občina Podlehnik — morale angažirati zavestne sile, da ga izboljšajo. Šolski odbori bodo morali skup- no 7. organizacijami SZDL iz- vršiti moralni pritisk na starše, ki svojih otrok ne pošiljajo red- no v šolo. Na posvetovanju so ugotovili tudi, da sodniki za prekrške ne obravnavajo niti dovolj ekspeditivno niti s po- trebno ostrino prijav šolskih upravičencev. Predsedniki so bili mnenja, da je potrebno ne- katere starše eksenpilariCno kaz- novati, ker se je pokazalo, da vse mere prepričevanja in pri- govarjanja doslej niso uspele. Celotno šolsko delo in z njim uspeh je odvisen tudi od števila in kvalitete prosvetnih delav- cev, ter od števila učence^'- v posameznih oddelkih. Tu kaže stanje težke prilike. V tekočem šolskem letu manjka na naših šolah 92 učiteljev za osnovno šolo in 46 predavateljev na niž- jih gimnazijah. Tako ne bo v našem okraju šole, kjer ne bi manjkal kakšen učitelj, pone- kod pa bodo manjkali tudi po trije. Da bi delo nemoteno te- klo bodo morali mnogi prevzeti delo v dveh razredih in pouče- vati dopoldne in popoldne. Ta- kadra raiztanljivo otežkoča vest- no in vsestransiko pripravo in omejuje možnost njihiovega iz- venšoiskega delovanja. Priilikc pa se v bodočih letih bisitveno ne bodo spremenile, ker je do- tok na učitlj.išča sorazmerno slab in predvsem fan^e izbira- jo druge poidice. Iz leta v leto se množi število otrok in mo- ramo odpirati nove oddelke ta- Ico na osnovnih šoiLah kakor tu- di na nižjih gimnazijah. Kljub temu, da želimo odpraviti raz- rede z nad 40 učenci, jih letos zaradi pomanjkanja učnih mo- či in učilnic še vedno imamo nad 50. Razmere na šolah kaže- jo, da bo v bodočih letih po- stalo še bolj pereče vpaaš^je učitelje^/ — pomanjkanje učnih prostorov. Dozidave novih učil- nic in zidanje novih šol se po- stavlja z vso resnostjo. Posvetovanje je ugotovilo, da so občiaiski sveti za šolstvo in šojsiki odbori sicer pristoipili v glavnem z vso resnostjo k ob- ravnavanju šolske problemati- ke. vendar povsod ugotavljajo, da jim primanjkuje za izboljšar- nje materialnih sredst-ev. Ta so povsod izredno omejeaaa in je v 2iadnjem letu bilo n^oliloo bo+jše stanje le v občini I*tuj, Najboljše je do sedaj delal in tudi žel največ uspehov pri svo- jem delu s\'et za šoMvo pri obč. LO Ptuj. niti enkrat pa se v tem letu ni sestal po krivdi prejšnjega predsedniika s\'st za šolstvo pri obč. LO Bori. Pri delu obč. sveto^-^ je predvsem opaziti, da so vso problematiko obravnavali več ali manj po- vršno in ob ugotovitvi, da ni de- narnih sredstev opustUi mož- nost mobilizacije lastnih sred- stev in prispevkov staršev. Osnovna silabo-^ obč. svetov za šolstvo pa je bila njihova ne- povezanost s šolskimi odbori in premala uix>rncst, da bi proble- matiko iz področja šolstva spra- vili tudi na dnevni red sej. obč. LO ter zborov volivcev. Tako so v praksi le ti obravnavali šolsko problematiko na svojih sejah, jo tam po svojih možnostih re- ševali, n:so pa posredovali te problematike preko zborov vo- livcev in roditeljskih sestankov ter sestankov članov SZDL šir- ši javnosti. Prav ta ozkost in zaprtost je značilna tudi za de- lo šolskih odborov. Tudi ti so reševali problematiko samo na svojih sejah ter prepuščali šol- skemu upravitelju. ^ je o ne- katerih problemih po svoji last- ni uvidevnosti poročal na ro- ditelj^ih sestankih. Posveto- nje je ugotovilo, da so sicer organi družbenega upravljanja naredili resen korak naprej, da pa bodo morali v bodoče s^^ojo dejavnost razširiti in poglobiti ter roitemiti k reševaniu širšo .javnost- LetoB poteče večini šcA- s!kih odborov mandarui doba in bodo zato morali občanski sveti za šolstvo predlagati obč. LO odiloJv o ra:^isu volitev v nove šolske odbore. Ob tej akciji bo- do lahko široko mobiliziraiti staršo in ostale državljane r>a probleme šolstva, kajti le ob so- delovanju Socialistične z\'eze, ZK, Društva prijatel.)ev mladi- ne. mladinske organizacije i« stanšev bodo v te organe druž- benega upravljanja izvoljeni napredni in delavoljni ljudje, ki bodo pestro in težko proble- matiko vzgoje in izobrazbe na- še mladine uspešno pomagaili reševati. V razpravi o problematiki je bilo govora tudi o nepismenosti v našem okraju, ki jo vsako le- to mova ugotavljamo pri mla- dincih predvojaške vzgoje. Po- svetovanje je sprejelo sklep naj svet za šolstvo pri OLO predla- ga Okrajnemu ljudskemu od- boru sprejem odloka o obvez- nem obiskovanju analfabetsždh tečajev, ki jih je treba organi- zirati Po vseh ix)dročjih, kjer je analfabetizem močnejši. sc marajo obč. -fjveti sedaj moč- no angažirati so kmetij^o-go- s=podarske šolo. Dosedanja prak- ?;a je namreč pokazala, da je obisik v teh šolah odvisen od pravilne mobilizacije mladine. Povsod tam, kjer so organizaci- je SZDL. mladinske organizaci- je, šolsko vod&tvo in KZ skupiMo vršile akcijo za vpis in obisk te šole, da so tam šole dobro uspevale, kjer pa tega sodelo- vanja ni bilo, tam so šole siaibo uspele aii pa jih sploh nismo mogli začeti kljub objekti\Tiim ugodnim pogojem. Občinski sve- ti za šolstvo bodo še v mesecu septembru imeli sejo na katero bodo pozvali tudi pre^tavnikc množičnih organizacij in KZ ter o tem problemu razpravljali. Na posvetovanju so obravna- vali tudi odnos obč. LO do pro- svetnih delavcev in naaxjbe ter ugotovili, da je ta odnos v glavnem pravilen, da bo i>a tre- ba še večjega sodelovanja in večjega medsebojnega razume- vanja. Posvetovanje predsednikoiv šolskih svetov priobč. LO bo ne- dvomno pozitivno vplivalo na delo teh svetov in s tem tudi na pelotjno <1elr> našega šolstva. Dve novi spominski plošči v Kidričevem Za druffo obletnico obratova- nja elektrolize Tovarne gUnice in alittninija v Kidričevem j^ biio v nedeljo, 9. serjlembra t. L, v Kidriče\iem veliko jiraznova- na«, ki ga je priredila tamkajš- nja sindikalna podružnica. V dnevih pred to nedeljo so bilo v Kidričevem kulIJumoproKvetne in športne jirireditve t^ tekmo- vanja s pcsameznirrri obrati to- varne, na katerih je zasJuženo losegel zmago obrat aluminija. Na akademiji v soboto, 8. sep- tembra, je prejelo nad 60 naj- SvobodeSvobode«. V nedeljo do- poldne je bila slavnostna seja DS tovarne. Po skiepu te seje bo v ispomin na začetek obrato- vanja elektrolize v Kidričevem vsako leto ob 21. novembru praznovanje in bo ta dan praz- nik podjetja in kraja Kidrič-evo. V nedeljo dopoldne je bilo odkritje dveh spominskih plošč Boris Kidriču, ki so se ga med drugim udeležili: predsednik Zveze »Svobod« tov. Ivan Re- gent, ki je odkril ploišči na upravnem poslopju in pri vho- du v tovarno, predsednik GO Zveze sindikatov tov. Janko Rudolf, sekretar OK 2:KS Ptuj tov. Nace Voljč in zastopniki raznih podjetij ter lepo število prebivalstva iz Kidričevega. Isti dan je bilo tudi razvitje prapora sindikalne podružnice in DPD »Svobodo ; ter popoldne pester kulturni spored ob sodelovanju pevskih zborov in godbe na pihala iz dnjgih krajev okraja, nazadnje pa je bilo ljudsko ra- janje. Ob vsem, kar je storila sindi- kalna podružnica Kidričevo za to, da bi bila javnost čimbo^ seznanjena o slovesnostih v Ki- dričevem, je potrebno na tem mestu reči, da je bila udeležba zastopnikov kolektivov iz Ptu- ja zelo slaba in da upajo v Ki- dričevem, da bo v bodoče oto večjih prireditvah v Kidričevem iz Ptuja večji obisk. Predsednik Indonezije T Jugoslaviji BEOGRAD, 13. sept. — Be ograd je včeraj slovesno spre- jel državniško delegacijo iz dalj ne prijateljske Indonezije. N» zemunskem letališču so dr. Ah meda Sukarna in njeifove sode- lavce sprejeli predsednik Tito in naši najvišji državni vodite- lji. Množice Beograjčanov so gostom priredile prisrčne mani- festacije. Tako in z intimno večerjo pri predsedniku se Jc za- čel obisk indonezijskih driavn ikov, ki bodo med nami šest dni in bedo potovali tudi v nekatera politična in gospodarska s*®- dišča Bosne in Hrvatske. Predsednik republike Indone- zije dr. Ahmed Sukamo je pri- spel s svojimi sodelavci s po- sebnim indonezijskim letalom v Jugoslavijo na obisK, Ki bo trajal šest dni. Njegovo letalo se je spustilo na zemunsko le- tališče ob 16. uri. Predsednika Indonezijske re- publike so sprejeli in pozdravili na letališču predsednik republi- ke Josip Broz Tito, podpredsed- niki Zveznega izvršnega svc>ta Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič in Svetozar Vukmano- vič, predsednik Ljudske skui>- ščine LR Srbije Petar Stambo- lič in drugi funkcionarji ter in- donezijski veleposlanik v Beo« sradu g. Sudarsono. I -talo predsednika Sukarna so spremljala od jugoslovanske meje letala našega vojnega le- talstva. Ko se je spustilo na ze- munsko letališče, so topovi iz- strelili visokemu gostu v P»>- zdrav 42 salv. Godba je zaigrala državni himni Indonezije in Ju- goslavije in predsednika Sukar- no in Tito sta pregledala častni gardni bataljon. Seminar za funkcionarje orgarov delavskega samoupravljania Delavsko samoupravljanje v podjetjih našega okraja je od skromnih začetkm- v letu 195U do danes vsekakor vidno napre- dovalo. Prav nič ni pretirana trditev, da se ie v delovnih ko- lektivih že zakoreninila zavest, da je delavsko samoupravljanje potrebna in koristna stvar. Kljub tej živi zavesti pa je vse FK>lno vrze^, ki ovirajo dobro dosledno uveljavljanje delaV- s/kih svetov in upravnih odbo- rov. Največ vzmkov za, tako stanje izvira iz pomanjkljivega poznavanja osnovnih načel naše gospodarske politike ter nepo- učenosti o vlogi in nalogah or- ganov de!lavs:keg^ acmouprav- Ijanja. Do takih zaključkov je prišla tudi komisija za družbeno uprav- ljanje pri Okr. odboru SZDL, ko je analizirala letošnje volit- ve delavskih svetov. Ugotov- ljeno je bilo, da so ee mnogi predani tovariši resno branili kanctidaiture, čeg da za tako funkcijo nimajo dovolj široke- ga znanja. Za večino to ni bil zgolj izgovor, temveč čista res- nica in treba je odkrito prizna- ta, da smo v teh letih res pre- malo storili za vzgojo delavcev in tudi funkcionarjev v naših podjetjih. Seveda bi bilo na- pačno podcenjevati vzgojna pri- zadevanja sindikalnih podruž- nic in drugih političnih organi- zacij, toda tega dela ni bilo do- vod j, pn-edvsem pa ni bilo do- volj sistematično. Komisija za družbeno uprav- ljanje je upoštevaje ugotovitve, ki 'jih je pokazala analiza, skle- nila, da bo še v tem letu orga- nizirala seminarje za. predsed- nike delavskih svetov, upravnih odborov in sindikalnih podruž- nic. Prvi, dvodnevni seminar je bil 15. in 16. junija, na katerem so udeleženci pokazaii presenet- ljivo zanimanje in zahtevali, da se jim tudi v bodoče omogoči tak način izobraževanja. Z nav- dušenjem So sprejeli predlog komisije, da bi jeseni priredili širei seminar, na katerem bi predelali aktualna \'prašanja nase gos^podarske politike, pred- vsem pa konkretna vprašanja delavskega samoupravljanja v podjetjih. Zvedeli smo, da so ^edpri- prave končane. Komisija za Iružbeno upravljanje je skup- no z Okr. sindikalnim svetom ioločila deset tem, prav tako aa so že določeni tudi jM-edava- eJji. Z ozirom na veliko števi- lo udesleženoev — vseh bo okrog 220 — bo seminar iz'/eden v ; tirih skupinah. V prvi skupini, ki bo imeia 'esetdnevni seminar intemat- ■koga tipe na Statenberku, bo OKTOfi 60 adeleženofn; inr!-kS3t.r;i- i skih in večjih obrtnih podjetij. Pričel bo okrog 20. oktobra. V drugi skupini bodo funk- cionarji dela\'s'kega samouprav- ljanja in predsedniki sindikal- nih podružnic s kmetijskih go- spodarstev. Tudi teh bo okrog 60 in bodo prav tako v inter- natskem seminarju na Štaten- bergu. Pričeli bodo okrog 15. novembra. Nadaljnji dve skupini, v ka- teri spadajo trgovska in gostin- ska podjetja ter obrtne delav- nice, bosta poslušali večerna predavanja v Ptuju, in sicer po 2-krat žensko. Vsaka teh dveh skupin bo štela okrog 50 udeležence\% Ti seminarji seveda ne bodo mogili dati vsega, kar bi danes moral znati funkcionar katere- ga koli organa delavskega sa- moupravljanja, vsekakor pa bo- do udeležencem ra2iširili obzor- je in jih v znatni meri usposo- bili, da bodo svoje naloge iz- vrševali konkretneje in uspeš- neje kot doslej, ob enem pa bo- do mnogo lažje vzgajaili člane svojih kolektivom'. Prav gotovo bosta dala seminarja intemat- pkega tipa mnogo več kot ve- černa predavanja, kajti tu bo predvsem več časa za d skusi, jo, obenem pa bodo zastopniki posameznih podjetij lahko ko- ristno izmenjavali izkušnje in poglede. Novi padalci Dne 4. in 5. septembra so bili izvedeni na letališču v Moškanj- cih skoki padalcev iz letala Ju-52. Sodelovalo je 16 padal- cev iz območja ptujskega okra- ja, med njimi dvoje deklet, in sicer Ančka Jabločnik in Dra- gica Sretenovič iz Ptuja. Nekaj padacev je tokrat skakalo pivič. Padalci so izvedli po 1 do 5 sko- kov iz višine 600 m. Te dni pa vadijo na letališiču v, Moškanjcih jadralni letalci s C-diplomo polete z aerovprego, FKjIeg kandidatov za B-diplomo, ki imajo poseben štirinajstdnev- ni tečaj. Istočasno se vadijo še padailci. Ptujskemu Acfroldubu gre torei vse priznanje za ve- liko skrb pri izobrazbi našega letalskega kadra in za popula- rizacijo letalstva v okraju. Skrbi in uspehi občine Bori Občina Bori je v \'Tsti tistih občinskih ljudskih odborov, ki posvečajo veliko svojih sil čim boljši ureditvi gospodarskih vjJTašanj. Odboru v tem mnogo F>omagajo sveti in agilni kra- jevni odbori. Zbori volivcev pa so tista institucija, kjer priha- ja do izraza iniciativa širokih slojev prebivalstva. Ceste in regulacije Od srede letošnjega julija se je na vseh sejah in zborih naj- več razpravljalo, kje bi se naj popravljale občinske ceste in regulirali potoki in .seveda, kje bi dobili za to potrebna sred- stva. O vsem tem je razpravljal tudi občinski ljudski odbor. Ko' se je o potrebah zedinil, je pri OLO Ptuj zaprosil za kredit za dela predvsem v tistih krajih, ki so bili lansko leto opustžošeni po toči. OLO Ptuj je razumel ta klic in odobril nekaj sred- stev, da bo možno urediti ne- kaj priključkov na novo cesto Turški vrh—Brezovec. Največ z^imanja za popravljanje ob- činskih cest so pokazali prebi- ya'ici krajevnih odborov Zavrč in Tui-ški vrh. To je razumljivo, če pOTnislimo, da prebivalstvo v teh predelih zaradi lans^ke toče še letos ne bo imelo nobenih pridelkov na prodaj. Zdravstveni dom v Cirkulanah Največja naloga, ki si jo je postavil občinski ljudski odboj- na Borlu, je čimprejšnja uredi- tev zdravstvenega doma v Cir- kulanah. Ta dom bi naj bil v stavbi, kjer je imc'^ sedež bivša Jbčine Cirkulane. Stavba vo- vsem ustreza svojemu namenu, kar so že ugotovile tudi razne komisije. Nastaja samo vpraša- nje izvedbe te naloge, da bi bili prostori vsaj za silno priprav- ljeni do prihoda zdravniiia. to je do konca oktobra letošnjega leta. Z ozirom na to, da prostori še niso pripravljeni, bo občinski ljudski odbor omogočil bodoče- mu zdravniku v Cirkulanah v tem času posečati trimesečni tečaj za pediatrijo, ker mu bo glede na naše haloške predele zelo koristilo. V ta namen bo moral vSvet za stanovanjske zadeve čim prej poisikati družini, ki v tej stavbi sedaj še stanuje, drugo stano- vanje, pa tudi Krajevnemu ura- du Cirkulane bo treba poiskati druge prostore. Urediti bi bilo treba tudi čr- panje sredstev iz stanovanjske- ga sklada, o čemer pa upravni odbor .sklada sploh še ni raz- pravljal. Tega vprašanja se bo moral čim prej lotiti, sicer ne bo še tako hitro mogoče misliti na to, da se bomo v krajšem času lahko posluževali zdravni- ške pomoči v domačem kraju. Nov most 5ez Dravo Posebna novost v naši občini je novi most čez Dravo pri Bor- lu. Slabo stanje starega mosta je v zadnjih dveh letih močno aviralo lokalni, predvsem pa nednarodni promet. Z ozirom na izkušnje ob dosedanjih po- pravilih je pri prebivalstvu ki- pelo nezadovoljstvo, češ da bo jaradi popravil most zopet zaprt lajmanj šest mesecev. Zgodilo pa se je nekaj, kar ie tudi največje kritike iznena- lilo. namreč, da je Cestna upra- /a Maribor v pičiiii dneh Sukamo 9a fz ava Na letališču je dal predsed- nik Sukarno naslednjo izjavo: »Dragi prijatelj;, zelo sem sre- čen. da sem prišel v Jugoslavijo. Rpd bi se zahvalil predsedniku Titu. ki me je povabil v vašo dežeCo. Mi imamo mnogo skup- nih problemov. Rsd bi poudaril, da je Indonezija dobila neod- .visnost 17. avgusta 1945. Pet let smo se morali boriti za popolno neodvisnost zoper nizozemsko protirevolucijo. Šele leta 1949 smo se lahko lotili izgradnje na- še dežele. Se enkrat želim po- udariti, da sem zelo zadovoljen, da sern prišel v Jugoslavijo.« Ko je bil opravljen slo vestni sprejem, sta se oba predsednika odpeljala z letališča. Kolona av- tomobilov je vozila skozi novi Beograd, čez novi mostj na Sa- vi, po Terazijah ter po ulicah Maršala Tita. Miloša Velikega in po Dedinjskem bulvarju do dvorca na Dedinju, kjer re- zidenca predsednika Indonerfj- ske republike med njegovim bi- vanjem v Jugoslaviji. Predsed- nika Sukarna in predsednika Tita je med vožnjo po mestu na tisoče Beograjčanov pri-srč- no txi7;dravlialo. zgradila čez Dravo novi most ter ga 8. septembra t 1. izročila svojemu namenu. Pri zaključku tega napornega dela je kolek- tivu izrekel svojo pohvalo tov. inženir Krulc, v(^st\-u in delav- cem pa je ob tej priložnosti iz- rekel vse priznanje predsednik Dbčinskega ljudskega odbora Bori. S postavitvijo novega mosta 5o odpravljene vse zapreke gle- de prometa ob Zagrebškem ve- lesejmu, kakor tudi glede okrep- čila na poti na borlskem gradu. Sredstva za odstranitev piazu Gozdna uprava je odobrila lekaj sredstev za odstranitev plazu na gozdni cesti Bori— Hirastovec, ki pelje naravnost ned haloške vinograde, vse tja do hribčka, ki mu pravijo »Sva- PTUJ. 14. SEPTEMBRA 1956 l^lujoitCiaclmic 2 I. ptujska MDB se je vrnila 3 krat udarna in 1 krat pohvaljena v soboto 1. sept. 1956 se je vrnila z Brkinske ceste I. ptuj- ska MDB »Bratov Rešev«. Mla- di brigadirji so bili pr: delu ze- lo FKJŽrtvovalni in tovarišk, življenje v taborišču so si vzorno organizirali n zato je postala brigada trikrat udarna in enkrat pohvaljena, kar je izreden usp^h za mlade briga- dirje. Številke so pokazale, da je bila ptujska brigada v letoš- njem letu ena najboljših brigad v Sloveniji in celo v državi. Čeprav naše brigade že nekaj let niso delale in je bilo treba začeti vse znova, se prilagoditi času, kar pa je težko, je bil kriterij ocenjevanja brigad ze- lo oster. Ni se gledalo samo na to, ali brigada dosega, ali ne do.-cja lepih uspeiiov pri delu, te; iveč se je gledalo tudi na or , mizacijo notranjega življe- nja brigade, na tovarištvo, di- sciplino, red in snago. Brigada je bila v vsem vzorna. Na de- lovišču je delala izredno po- žrtvovalno, presegala je norme, povprečno za 20/ %. Toda te norme niso bile majhne, to so bile norme za izkušene delav- ce, ki že leta in leta opravljajo ta dela. Brigadirji se niso ustra- šili norm, med šalami m s pesmijo so jih celo dvakrat ali celo trikrat presegali. Stari ocanci s Prema so se samo ču- dili: »Nekaj neverjetnega je tale mladina! Ne odneha in ne odneha. Dela pa bolj kot starej- ši,« In res si videl na delovišču delavce, ki so uti-ujeni počivali in kadili cigareto, mladina pa je neprenehoma divjala z de- lom. Mlada, šibka dekleta so tekala s samokolnicami, nakla- dala zemljo in valile skale. De- kleta niso pustila, da bi bili fantje boljši od njih. Tudi disciplina je bila izred- na. Morala je bila na višini. V brigadi ni bilo niti najmanjšega prekrška. Brigadirji so z razu- mevanjem naredili vse tisto, za kar se je odločilo vodstvo. Ptujska brigada je bila najbolj disciplinirana od vseh brigad. Saj je za vzorno disciplino edi- na dobila pohvalo. Mladega človeka cenimo po tovarištvu. Dober mladinec mo- ra biti dober tovariš. Tudi tu so ptujski mladinci izpolnili vsa pričakovanja. I. ptujski MDB se je priključilo še 29 mladincev in mladink iz Maribora, 2e ta- koj v začetku je jirišlo do izra- za sijajno tovarištvo med doslej nepoznanimi mladimi ljudmi. Ptujski in mariborski brigadir- ji so se tako zelo povezali med seboj, da so se na koncu ločili s solzami v očeh. Naš vzklik je bil: »Mi gradimo cesto, cesta gradi nas!« Res nas je gradila v dobre, tovariške in delavne mladince. Nič koliko dobrih mladih aktivistov vzgoji bri- gadno življenje. V zvezi z disciplino je tudi red in snaga v brigadi. Zopet pohvala za ptujsko brigado! Najlepše urejene spalnice, naj- lepše urejen dnevni krogj sten- čas itd., skratka vse res vzor- no. Sedaj še nekoliko številk. I. ptujska MDB je štela po spiskui 82 ljudi, od tega je bilo 29 mla- dincev in mladink iz Maribora. Po efektu dela smo opravili 23149 delovnih ur. Norma pa je bila 7534 delovnih ur. S tem smo dosegli povprečno 307 % za brigado. Izkopali smo 3171 prm zemlje in jo nabili v nasipih. Razminirali in izkopali smo 243 prm kamenja. S kladivi smo razbili 124 prm žive skale, na drobilcu smo zdrobili 44 prm kamenja in zložil^ 180 prm ka- menja. V živo skalo smo izvr- tali 31,4 m minerskih lukenj. Vse to so le skromne številke, toda za njimi se skriva mnogo žuljev, ranjenih rok in prask. To delo je opravila dijaška mladina, katere prva naloga je učenje. Efekt dela bi bil lahko mnogo večji, če bi imeli boljše orodje. Imeli pa smo samo krampe in lopate, samokolnice, kladiva, svojo žuljave roke ter pred seboj same skale, lapor in kamenje. Tudi grozna vročina in pomanjkanje vode nas je nekoliko mrtvila. Toda izredna volja mladih ljudi je zmagala. Naša brigada je imela tudi ne- koliko rekordov na cesti. Tova- riš Mikša iz Brega pri Ptuju, ki je bil eden izmed najboljših brigadirjev, je zvozil v kratkem času 730 samokolnic na razda- ljo 40 m. Za to vztrajno delo je bil razglašen za udarnika. Tudi Mlakar Stanka iz ptujske gim- nazije se je odlikovala po iz- redni požrtvovalnosti in prid- nosti. Res težko je poiskati najboljše brigadirje, ker so vsi delali, kolikor je bilo v njiho- vih močeh. Mnogo je takih br-- gadnih junakov. Na primer Caf, Markovič, Opara, Jerič, Sepec, Rogelj in še in še bi jih lahko našteval. Tudi Mariborčani so bili izredni delavci in tovariši. Eden izmed stebrov brigade Je bil mladi učitelj iščnik tovaria Zdravko Horvat, dalje so bili iz ekonomske šole Meško Stanko, Fermolšek Elica, Sikar Marička ter še mnogo drugih. Toda v brigadi se ni samo delalo. Pofvoldan je bilo do 17. ure prosto. Tedaj so se mladin- ci kopali, sončili, streljali, igra- li žogo, ali pa so šli spat. Ob petih popoldne so bile politične informacije in predavanja, kjer so si mladinci razčistili pojme in skupno reševali razna vpra- šanja, Diskusija je bila zmeraj zanimiva in plodna. Najlepše pa je bilo zvečer. Po večerji je vselej zagorel ta- borni ogenj Izmenoma so bri- gade pripravljale program k tabornemu ognju. Ptujska bri- gada se je pri tem zopet pose- bej odlikovala. Imela je najlep- še pripravljene programe. Sale iz brigadne kronike in razne domislice duhovitih brigadirjev so žele odobravanje. Ob tabor- nem ognju je bil večkrat tudi ples, kjer je mladina pozabila na težave dela in se razvedrila. Tudi v športu se je naša bri- gada solidno odrezala. V odboj- ki je bila nepremagljiva. Na II. mladinskem festivalu v Ilir- ski Bistrici so vse brigade za- stopali v športnih tekmah pre- težno Ptujčani in Mariborčani. Odbojka, košarka, nogomet, ro- komet, goli, točke, navijanje in bodrenje ter zmage, vse to bo ostalo neizbrisno v spominu na brigadno življenje. Prav prijetno je bilo v bri- gadi. Delo, pesem, šale, kopa- nje, šport, taborni ogenj, ples, vse to je hitro, zelo hitro mini- lo. Mesec dni je Icaj malo za mlade ljudi. Kratek mesec je hitro minil, ostali pa bodo ne- izbrisni spomini. Spominjalo se nas bo tudi primorsko ljudstvo, ki smo mu gradili gospodarsko tako prepotrebno cesto. Na nas bo spominjala tudi spominska plošča, ki je vzidana nad našo cesto, ki se vsa bela vije med gozdovi in skalami. Naj živijo mladi brigadirji! Florjančič Anton Ing. Zoreč Egon: Nekaj bes ed OKROG IZKOPAVANJA KROMPIRJA Krompir izkopavamo, Hm je dozorel, to se pravi, ko se po- suši njegova cima. S tem na- mreč preneha njegova rast. Ce bi ga po tem času pustili dalje časa v zemlji, bi utegnilo to biti zanj škodljivo, v toplih jesen- skih dneh se namreč gomolji v zemlji lahko precej ogrejejo in začno močno dihati, če. pa pade še kaj padavin, lahko začno kliti. To zelo zmanjša njihovo vrednost. Poleg tega napadajo gomolje v zemlji številni škod- ljivci iz živalskega sveta. Krom- pir je treba torej, čim dozori, izkopati. Pri izkopavanu krompirja ne smemo zanemariti nekaj važnih podrobnosti: 1) če smo izkopali krompir pri lepem vremenu, ga ne sme- mo takoj spraviti v skladišče, temveč ga moramo preje ohla- diti. Topel krompir bi namreč v skladiščih močno dihal, se grel ter se potil. Posledica bi bila plesen ali pa tudi kalitev; 2) če izkopljemo krompir v vlažnem vremenu ali iz vlažne zemlje, ga je treba pred vskla- diščenjem dobro osušiti in oči- stiti zemlje; 3) preden spravimo krompir v skladišče, ga je treba skrbno prebrati in sortirati po debelo- sti. Najbolje je, če ga sortira- mo že pri izkopavanju. Pri tem odberemo vse nagnite, poškodo- vane in nezrele plodove; 4) pri prevažanju, naklada- nju in razkladanju je treba najskrbneje paziti na to, da se gomolji ne poškodujejo; 5) v skladišču krompir ne sme ležati na tleh, pa čeprav so betonska, lesena ali suha zem- lja. Krompir nasujemo na reše- to iz lat, na slamo, koruznico ali trstiko. Takšna podlaga va- ruje krompir pred vlago in pred mrazom, deloma pa služi kot ventilacija; 6) kup krompirja ne sme biti previsok, ker bi to škodovalo gomoljem v spodnjih plasteh. Ce je kup višji od metra in širši od dveh metrov; je treba v sredo postaviti ventilacijsko cev; 7) toplota v skladišču mora biti od 5 do 8 stopinj C; 8) skladišče je treba zračiti, posebno če se čuti zatohel zrak ali vlaga; 9) svetloba naj ne prihaja v skladišče neposredno, zato je' potrebno, da so obrnjena okna na severno stran. Cez zimo pa krompir ne potrebuje svetlobe; 10) spomladi izpostavimo se- menski krompir svetlobi in tem- peraturi nad 8 stopinj C, s či- mer bomo dosegli, da bodo kli- ce kratke in debele ter zelene, dočim poganja krompir v mra- ku dolge, bele klice. Krompir v zasipnici: V primeru, da nimamo po- trebnih kleti ali skladišč, spra- vimo krompir v zasipnico. Ve- lja pravilo, da je dobra zasipm- ca vedno precej boljša od slabe kleti. V zasipnici zložimo krom- pir v prizmi podoben kup širi- ne na tleh do 1 in pol metra in višine enega metra. Po možno- sti zasipnice ne kopljemo v zemljo, temveč jo napravimo na površini. Tla in stene obložimo s slamo, prav tako površinski del, da lahko odteka voda, ki bi sicer pronicala skozi zemljo v notranjost. Površinski del za- sipnice mora biti dovolj debel, da krompir v primeru hudega mraza ne bi zmrznil. Okrog za- sipnice je treba izkopati jarek za odtok vode. Sredi zasipnice je treba -postaviti ventilacijsko cev, da bi bilo omogočeno kro- ženje plinov, ki nastajajo pri dihanju krompirja. Ob zaključku 4. okrajne go- spodarske razstave so priredili člani podružnice Društva kme_ tijskih inženirjev in tehnikov v Ptuju zborovanje, ki so se ga polnoštevilno udeležili. Na tem zborovanju, so člani razpravljali o številnih proble- mih iz kmetijstva, predvsem pa o jesenski setvi, kmetijsko- gospodarskih šolah, situaciji okrog umetnih gnojil in dru- gem. V zvezi z jesensko setvijo je predsednik podružnice seznanil člane o stanju glede žitnih se- men in kaj so s tem v zvezi na- pravile kmetijske zadruge, kot osnovni pospeševalec kmetijske proizvodnje. Setev gre v glav- nem mimo njih, ker semenje leži po skladiščih, čeprav kmet- je povprašujejo po kakovost- nem semenju. Glede uporabe, predvsem pa cene umetnih gnojil je po va- seh mnogo govora. O njih upo- rabi m.arsi!kak|en kmetovalec že precej ve. Pojavlja se Samo vprašanje, ali jih ima ^i do- sedanjih cenah tudi račun upo- rabljati. Ali bodo v letošnji je- seni gnojila na prodaj po ugod- nejših cenah? Najnovejši odlok o cenah umetnih gnojil določa nižje enotne pix)dajne cene za vse kmetijske proizvajalce. Cene bodo takšne: To So cene, ki veljajo v to- varni ali na državni meji in ki se za kmetovalca povečajo za toliko, kolikor znašajo prevozni stroški in vskladiščenje. Gnojilni poskusi, ki so bili izvedeni v raznih predelih okra- ja kažejo gospodarnost uporabe umetnh gnojil, ker se stroški zanje krijejo s povečanim pri- delkom. Seveda pa jih je treba strokovno zravilno uporabljati, ker je vse drugo samo razme- tavanje denarja. Na osnovi obsežne razprave so sprejeli člani več koristnih sklepov. Za uspeineišo alicifo zatironfc koIorcPilsir|ga Znano je, da je koloradski hrošč poleg plesni najhujši so- vražnik krompirja. Škoda, ki jo povzroči, če ga ne bi zatirali, bi bila zelo očitna, po nekaj le- tih pa bi sajenje krompirja sploh bilo nesmiselno. Uničevanje koloradarja je to- rej nujnost. Vendar je to sedaj še zelo nepopolno in v največ primerih rrmogo predrago. Na- vedimo primer: nasad 25 arov, če je njiva oddaljena vsaj 2 km in je treba vodo za škro- pivo voziti od doma, poškropita dva delavca v 20 urah. Škropi- va porabita za okrog 150 din. Ce računamo njuno delo samo ?00 din, stane enkratno uniče- vanje hrošča na tej parceli 850 dinarjev. Mnogi pa nimajo niti ročne škropilnice ali zaprašilca ter potresa j o sredstvo za uničeva- nje insaktov kar skozi svileno nogavico. Tak način zahteva neprimerno večjo količino sred- stva ter je, ne da bi vračunali delovno silo, prav tako zelo drag. Zelo drago pa je zatiranje tu- di na večjih krompirjevih nasa dih, če to izvršuje-vsak posa- meznik sam, ki ne more naj- ekonomičneje izrabiti motorne- ga zaprašilca in opraviti dela naj strokovne je, ker se pač s tem delom bavi preredko. So kmetje, ki skrbno zatirajo škodljivca ne glede na stroške. Zanikrneži pa puščajo svoje na- sade bodisi iz finančnih ali drugih razlogov nezaščitene. , Tako , uničevanje je torej nesmotrno, nerentabilno in ne- popolno. Vsekakor ne smemo še dalje dopuščati v tem pogledu takšnega stanja. Zato mislim, da je najbolje, če prevzamejo zatiranje škodljivca kmetijske zadruge, ki so edine sposobne organizirati zatiranje tako, da bo to res uspešno, pa tudi ne predrago. Sredstva za tak na- čin zatiranja bi zadruge zbrale tako, da bi od vsakega odkup- ljenega kilograma krompirja odvedle po Ip p v ta namen ustanovljeni sklad, od pridelo- valcev pa, ki krompirja ne pro- dajajo, pa bi pobirale manjšo povprečnino. Po tem načinu, ki bi bil ne samo v korist pride- lovalcev krompirja, temveč bi bil velikega pomena glede pri- delovanja krompirja sploh, bi bilo ustvarjeno precej zaneslji- vo jamstvo, da se krompirjevec ne bo več nemoteno širil. Seve- da bi morale KZ ustanoviti v ta namen posebne stalne ekipe za zatiranje škodljivca, ki bi bile pod stalno kontrolo občine in KZ in ki bi zapraševala vsa krompirišča ne glede na lastni- štvo. Dobro bi bilo, če bi ta pred- log zatiranja koloradarja spro- žil nove še boljše predloge. Vrednost krohipirja kot osnov- nega prehrambnega pridelka to vsekakor zasluži. Tokrat nisem več mogel mol- čati. Strelstvo Kot zaključno manifestacijo strelskih organizacij bo okrajni strelski odbor Ptuj organiziral v času od 16.—23. IX. . »Teden strelstva«. Tekmovanja bodo na vseh streliščih okraja z vojaško pu- ško za člane, z zračno za mla- dince in ženske; Največja ma- nifestacija strelcev bo. na ptuj- skem strelišču. Spored: Nedelja, 16. IX., Okrajno tek- movanje mladincev, pripadni- kov pred vojaške vzgoje za pre- hodni pokal. 17. IX. Masovno tekmovanje članov sindikata, ZB in članov SZDL. • 18, IX, Troboj SD Turnišče, Breg, Pletarna. 19. IX. Troboj SD Delta, Dra- va, Remont. 20, IX. Troboj SD Železničar, Kidričevo, OLO 21. IX. Streljajo lovci. 22, IX. Streljajo rezervni ofi- cirji. Zaključek tedna strelstva bo v nedeljo, 23. IX Na ta-dan se bodo zbrali najboljši strelci iz okrajev Maribor, Varaždin in Ptuj. V reprezentancah Mari- bora so mojstri strelci. Ptujčani se bodo borili za čim častnejši uspeh. V nedeljo popoldne ob 14. uri bo streljanje na »slavnost- no tarčo«, na katero strelja le najboljši strelec vsake družine. Mladinci iz družin: Mladinec, Breg in Pletarna se bodo pome- rili v streljanju z zračno puško v ponedeljek, 17. septembra. Ted^n strelstva bo dokazal disciplino, moč in borbenost strelcev ter vedno pripravlje- nost za obrambo domovine. Skrajni rok za zamenjavo bankovcev po 5 in 1 Jin Narodna banka sporoča, da je skrajni rok za zamenjavo ban- kovcev DFJ po pet in en dinar (s sliko partizana), ki so vzeti iz prometa, 29. september t. 1. Te bankovce je moč zamenjati v vseh podružnicah in ekspozi- turah Narodne banke FLRJ in druffih bank. Iz občine Bori Nadaljevaiije s 1. starani) jovo«, od koder je krasen raz- gled po haloški deželi. Osemenjevalnica Pred kratkim sem za poslop- -m občine zapazil večje število rav. Mis'ul sem, da je tam vsa- >.otedensko sejmišče. Toda hi- ro sem ugotovil, da deluje tam /sak dan dobro obiskana ose- nenjevalnica goveje živine, ki jo vodi veterinar tov. Feguš Konrad, Kakor sem zvedel, je Dilo v zadnjih treh mesecih ose- nenjenih, pregledanih in zdrav- - j enih 110 krav. Glede na vedno /ečji razmah te veterinarske Službe bo menda treba misliti na veteriiiarskega pomočnika. Z ustanovitvijo te osemenjeval- aice se je skoraj v celoti pre- prečilo zakotno pripuščanje, s tem pa je močno omejilo oku- ževanje goveje živine. Le da kmetijske zadruge, kot 3o mi povedali, ne kaže o do- volj razumevanja za vzdrževa- nje te tako potrebne živinorej- ske služoe. . -is -m Letošnji sovražniki grozdja in sadja v ormoški okolici Da ima grozdje, ko dozoreva, ta najžlahtnejši sad naše zem- lje svoje sovražnike med do- mačo in divjo perjadjo, je zna- no, manj znano pa je, da ima med gozdnimi živalmi svoje so- vražnike tudi sadje. Sadje je letos v splošnem dobro obrodilo, zlasti jablane, dobro s sadom' so obložene tudi hruške, da je z užitkom in Vese- lje gledati, kako se veje šibi jo pod težo raznobarvnih jabolk, rumenih hrušk in sliv. Ljudje ga zadovoljnih obrazov pro- dajajo na veliko, da bodo laže zadostili svojim denarnim ob- veznostim do .države. Dobro gredo v denar tud- hruške. Ko so hruške tako zvane rjavke do- zorevale, so se spravile nad nje — veverice, najbolj tam, kjer je sadno drevje blizu gozdov, ki so navadno v grabah pod gori- cami. Veverice so hruške ob- grizle skorai do polovice, jih pri tem odtrgale od drevesa, da so jih sadjarji v jutro nabrali pod drevjem polne koše. Ljudje ob- grizenih hrušk niso mogli upo- rabiti niti Za sadjevec, pa so krmili z njim svinje. Skoda, ki je pri tem posameznikom na. stala, je šla v tisočake. Nič bolje Se letos ne godi grozdju, ki ga je že itak malo. Njegov najhujši sovražnik so med perjadjo že od nekdaj ko- koši. Ko se je grozdje začelo mehčati, je oblast do sedaj vsa- ko leto odredila zapor za koko- ši in ljudje so jih imeli zaprte po'6 do 8 tednov, dokler ni bilo grozdje pobrano. Tako je bilo nekdaj, tudi v prejšnji Jugosla- viji, tako je bilo po drugi sve- tovni vojni, ko je večji del or- moško-ljutomerskih goric spa- dal pod OLO Ljutomer. Kljub temu. da je grozdje že mehko in nekatere sorte zorijo, ormo- ška občina, kamor te gorice se- daj spadajo, še do sedaj ni za- rK>re odredila. Tam se namreč izgovarjajo, da ni za to zakon- ske osnove. Ljudje se pritožu- jejo nad škodo, ki jim jo delajo v goricah kokoši, in godrnjajo, češ kako to, da je oblast ne- kdaj lahko odredi'La zapor, da- nes pa ne. Ker kokoši grozdje kljuvajo m ga uničujejo, kakor visoko ga dosežejo, zato vino. gradniki upravičeno pričakuje- jo, da bo oblast njihovo željo upoštevala. Niso pa kokoši, poleg škor- cev, edini škodljivci, ki so grozdju nevarni. Se hujši so le- tos fazani, ki v celih jatah pri- hajajo v gorice in zobljejo grozdje. Tudi nad njinr^i se ljud- je jako pritožujejo, ker nič ne pomaga, če jih še tako pridno naganjajo iz goric. Cez nekaj ur se zopet vrnejo in zo bi jejo da- lje. Ponekod so požrli ljudem že cele grabice žlahtnine in drugega grozdja. Ta žival se je letos tako razmožila, da pome- ni že resno nevarnost za vino- grade. Tu nič drugega ne po- maga. kakor temeljit odstrel te škodljive perjadi. Za lovske družirxe gotovo vabljiva zadeva in prijeten šport! ,DELO IN VARNOST" 5. ŠTEVILKA Izšla je 5. številka strokovnega časopisa »Delo in varnost«, ki ga izdaja Zavod za proučevanje organizacije dela in varnosti pri varnosti pri delu LRS v Ljub- ljani To je prvi in edini list v državi, ki se bavi s p>erečimi vprašanji zvišanja produktivno- sti in varčnega gospodarjenja v industrijski proizvodnji, s pro- blemi pravilne, znanstveno ute- meljene organizacije dela, z vzgojnimi vprašanji kadrov v gospodarstvu in s problemi zdravstvene in tehnične zaščite pri delu. Opozarjamo javnost na naslednje članke: Franjo .A.leš: »Višjo produktivnost z ustrezno organizacijo dela«, inž. Ervin Peme: »Delavec in časovne štu- dije«, prof. Ivan Bertoncelj: »O metodi praktične izobrazbe vo- dilnega kadra v proizvodnji«, inž. S. Pirc; »Kdaj lestev, kdaj stopnice?«, inž, Ludovik Kavs: »Dvigalo naj bo giljotina v grad- beništvu«. Navodila za registra- cijo osebnih zaščitnih sredstev in varnostnih naprav ter regi- stracijo proizvajalcev in proda- jalcev teh sredstev. Inž. Boris Gostiša: »Prircdni brusi in umetni brusilni koluti«.' , Na časopis še 'posebej opoza- rjamo vsa industrijska podjetja, gospodarske organizacije in strokovnjake Naj ostane med nami VI PA IMATE ZVONEC...! BUo je v četrtek, 6. septem- bra, ko sem se peljal s kolesom po Lackovi ulici. Prometna kot je ta ulica, zahteva od kolesar- ja (kaj šele od šoferja) nepre- stano pozornost, sicer se lahko zgodi, da podereš nič hudega slutečega pešca, ki se ne ozira na predpise in ne na lastno osebno varnost, marveč lagodno, v dolgi diagonali t^/ečka uUco. Pa se vrnimo k svari. Peljem se s kolesom po Lac- kovi ulici in se hočem izogniti štirim ali petim pešcem s kole- si, ki so vštric pred mano za- htevali zase skoraj vse cestišče. Nekako pri »2eleznini« sem se odločil, da jih prehitim. Ko po- časi in previdno privozim tik do »disciplinarne« skupine, za- vije fant z »levega krila« druž- bice k pločniku pred »Zelezni- no« in . uspelo mi je, da se iiisem zaletel v njega! »Ne vem, kako morejo misliti nekateri, da so vedno sami; za- kaj hodite vštric po celi cesti?« »Ja, vi pa imate zvonec na kolesu!« se hrabro odreže nekdo izmed njih. »Pa ne zvoni,« pripomni ci- nično njegova spremljevalka za mojim hrbtom in se prisiljeno nasmeje. Takrat mi je postalo jasno: linam zvonec na kolesu in s tem so vsi pešci Lackove ulicc odvezani vsakega upoštevanja prometnih predpisov! PTUJ 14. SEPTEMBRA 1956 :3 Andrej Kovač, bibiicrtekar: (Nadaijevsaite) Ptuj in okolica v pesmi in povesti Flegeričev vzor in dalnjn sosed je Stanko Vraz (1810- 1851), pevec Murskega polj^ k s svojo pokrajinsko motivik* ne spada toliko v pitujsiko ob. močje, Č€iwav leži njegov rojsrt,- ni kraj Cerovec pri Svetanjal po najnovejišd upravni rajzdelit- vi v ptujsfeem okraju. Ta kra- jina je že območije Prlelkije, 2 vsemi svojimi značilnostmi gospodarskem, zemljepisnem u narodopisnem pogledu. Imter« metropola Je Ljutomer. Vendar bomo tudi tega »ilir- skega« pesmika upošitevali, saj v svojih pesmih tako le5X> ope- va pokrajino med Ormožem ir Ljutomerom: Srečno ostani nu tS, domovina, inoj^ga naiToda ti kraj, sadnega drevjiča ograd, dolšna. rno vi hribi, kje je dobrega vina azlKKi, dc^ičf priš^ jaz nem naizaj. Srečno ostan'te, vinogradi dri trs, ostani mi zdrav, pakec 'no toča 'no dež naj »esnagš iškoda. Te ne pe slover^kesmi blag)!.! Vse te otMram, trs^ naj prav'! In še nekai vei^s^v, naslovlje- nih na slovenska deikleta v Slo- venskih goricah: O d'vicc. d'vice Slovenčioe, čemu vam taik rumeno lice? Centu vam tak redeče &ibe? Oh, da bi b'l€ vsse moje ljube! (Stainiko Vraz: Slovenska djeia I., Zagreb 1952.) V Vraisovi zbdrki »Narodne pesni ilirske«, Zagreb 1839, ki j€ tiskana že v ga.iici, rfajdemo tudi narodno pesem iz ptujsko okolice z naslovom »Čudna Vlo- šikinja«. Ta narodna pesem obravnava moiSv iz znanega domavsfkega gradu pri Ptuju: Stoiii mi stoji pole, pole šiiroko; na pola pa mi stoji lepi beli grad. Po gradi pa so 5eče mlada jungfrava; proti njoj pa se peršeče Srifear Domarski ... V tega »domarskega Sribar- ja« pa se zaljubi grajska go- spodična in ga zadrži pri sebi v gradu. Da ne bi tega vaso\'alca drugi dan ljudje spo^naili, ga Rajska hči peobleče v i>mlado jungfravo«. Spodaj p^i še obdrži hlače kot »prava VlaSkinja«. -»Zenkmjata, ki pšenifiko žlnka- 30,« se zdi to df^Ie s»jmljivo, saj »tak bele roke ma — kak žribaj- Domarski«. On pa se iz- govori. da je njegoa^a sestra, ki je »nocoj x>er kuhard spala«. TI Vrazovi zapiski nas vodijo še dalje v zakladnico »narodne pesmi«, kolikor opeva ta motive s Ptujskega polja. Haloz in Slo- venskih goric. Tako najdemo v Štreklje^n zbirki narodnih pesmi med »Krajevnimi slika- mi« tudi te šaljive verze: Lepa je cesta gor v Vtldon, lepi so pajbje aiarpurškl snažrio je mesto Ogračko, namazano je mesto Vptujsko, razdrApane so dveri Ormoške, Z blata je terac (tlaki) v SredišiGL Ali Pa tista iz Selnice pti Vi- nici: Pisani je turin v Lendavi, široka je cesta v OptuJ, zdrapana so vrata v Ormnžn ... F^recej »kočljiva« je narodna pesem od Sv. Trojice v Halo- zah, kjer so opevana delcLeta po iarah: Velika je fara Svete Trojice, tam so dekline pa same device. Pravijo, pravijo: Tam je svet kraj! Je lahko svet kraj, ki lubit ni kaj! Bol je fara svetega Vida, tam so polanke, nobena nič psidii. Pravijo, pravijo: To je svet. Ta-aj! Lahko .le svest kraj, če lubit ni kaj! V 2etalah je farasvetga Mihela, tam so kožarice, pa svaka debela. Pravijo, pravijo: To je svet kraj! Lahko ie svet kraj, ki lubit ni kaj! Tudi dekleta cd PtujiSke go- re, Le^ovca, Sv. Florijana in Rodnega vrha imajo svoj dtiež v tej narodni pesmi. Iz ptrevid- nosti in obzimosii do nežnega epola pa smo morali i23>ustiti te kitice. Ce bi pa katera le več močila radovednost, si lah- ko poišče te pesmice v Strek- Ijevih narodnih pesmih, IV., 8545. Tudi razna kmečka opravila opevajo nekatere narodne pe- kakor tista »Ob kožuh a- iJju« iz Sredifiiča in okolice: Zdaj že gre, zdaj že gro za našo lubo najgo. Zdaj sano že skožuhali pri totemu gospodari, zdaj pa gremo k drugeinu, kjer bodo kozo klali. Nit' ie riba, nit' je rak, ki po vodi plava, vsaki nima lubce rad, ki jo zapelava. (Strekelj IV., št. 7263.) Včiasih so v ptujsiicm okraju zelo gojili lan, ki so ga trle te. ri<3e v posebnih »larušnicah«. : Tem tericam so n^oč opona- šali, da mnogo pojedo in popi- jejo. Na nje je naslovljena ta-l< narodna pesem. Md smo trije bile, smo vino pile, .smo jele meso, kak krave seno: Še bi pojele mačka in psa, še ne bi kosmata bila. (Strekelj IV., Si. 7279.; V ptujskem okraju, ki ima izrazito vinogradnivške predele, se prepeva mnogo narodnih in ponaiodelih pesmi »v hvalo vinske trte in vina-«. — Naj na- vedemo samo nekaj manj zna- nih: Na wetu lopSe ložce ni, kakor je vinska trta: Po zimi spi, po let cvet; v jeseni sode nataka ... Našo serce razveseli, IKJvzdigne nam veselje, tud' sla-bim svojo moč doli. Tolaži našo želje ... (Strekelj III., št. 5497.) Pa še td. 15. sept., ob 20. uri: A. T. Linhart: »MATiCEK SE 2ENI«. Pramiera, izven. — Otvoritev sezone 1956'57. Vedel ja. 16. sept., ob 20, uri: A. T. Linhart: »MATiCEK SE 2ENI«. Izven. Prvi arhivski teden v Jugoslaviji Po vzoru mnogiih drugih or gariizacij, ustanov in zdruzeai; ki predstavljajo ' najrazličnejš družbeno dejavnost v novi Ju goslavija, so se letos tudd arhi varji. združeni v Zvezi društc arhivskih dclavcev FLRJ, od ločili stopiti ptred širšo javnos in ji pokazati na svojevrstn naloge, ki jih opravljajo v sklo pu mnogih kultumomanstve nodarsko zgodovino določenege kraja, pokrajine ali celega na- roda. Kakor na mnogih drugih pod- ročjih se je tudi na tem šele v novi Jugoslav ji začelo živahno in plodno delo, ki je posledica velikega razumevanja organov ljudske oblasti nove demokra- tične Jugoslav je. Danes deluje v Jugoslaviji nad W arhivskih ustanov, od katerih veliki zgodovinski arh vi v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. starih arhivov je tudi dobro man zgodov nski arhiv v Dub- rovniku, ki je bil dolga stoletja ;amostojna pomorska in trgov- ska di-ža\'-ica z visoko razvito larodno kulturo,. Od 80 arhivskih ustanov je 12 republ ških, 6 pokrajinskih, 13 okrajnih. Razen tega deluje ie po vsej državi 8 zgodovinskih irhivov Zveze komunistov in v ?eogradu sijajno urejen arhiv /ojnozgodovnskega inštituta. Turti rerkvene organizaciie raznih veroizpovedi imajo prib- ližno 40 arh vov z bogatim gra- divom. „Brez dobre- urejenih arhivov ne bi mogfi dobiti te vojne" ... Ta trditev znamenitega ame- riškega arhivskega strokovnja^sf se morda zdi temu ali onemv čitatelju neverjetna. Ako pa č - tamo vojne spomine veliki! ameriških in drugih državnikov bomo kmalu razumeli gornje trditev. Bogastvo zgodovinskih arhi- vov v Jugoslaviji znaša danes prbližno 120 milijonov listin, v veliki večini Iz 19. in 20.sto!etja. medtem ko je gradivo iz daljne preteklosti naš h narodov, zlasti še iz srednjega veka, zelc skromno. Usodno je tudi dejst- vo, da je naša najnovejša doba od 1918 do 1945 v arhivih zelo skromno zastopana. Vojna opustošenja, divjanje okupatorja in naša lastna brez- brižnost, vse to je po\'zročilo nepopravlj'vo škodo. Tako je na primer v celoti uničen dragocen arhiv nekdan- jega okrajnega (sreskega) načel- stva v Ptuju kakor tudi arhiv okupacijskega Landrata kot nje- govega nasledn ka. S tem so uničeni vsi prvotni viri za zgo- dovino ptujskega okraja od leta 1918 do 1945. Arhivska služba na novi poti ali dimnikar — pomočnik arhivarju Arhivsk delavci, ki jih je po vsej državi nad 470. že nekaj let na različne načine vzbujajo za- nimanje širših plasti, zlast" še šolske mladine, za važnost ar- hivskega gradiva katerega sicer ob čajno poznamo pod imenom »star papir«, ki ga kupuje edino [e podjetje ODPAD. Ponekod, zlasti v Srbiji, kjer 50 bili že lansko leto pr redili ^teden zbiranja arhivskega gra- diva«, so s predavanj", z lepaki, izložbami, s članki v časopipju, dvignili zredno zanimanje in si pridobili mnogo dragocenh so- delavcev. Eden najzanimivejš h ie bil brez dvoma tisti dimnikar Cačku v Srbiji, ki si je ogle- dal tamošnjo arhivsko razstavo n nato sporočil vodstvu arhiva, la se nahaja na nekem podstreš- iu mnogo »starega papirja«. Ta- co so odkrili nad vse važno ar- livsko gradivo, v dimnikarju >a so pridobili stalnega navdu- lenega sodelavca. V zadnjih 10 letih so naše ar- livske ustanove dosegle lepe ispehe' tudi v izdajanju origi- lalnih del arhivskega gradiva, saj je samo Vojnozgodovinski inštitut v Beogradu izdal 43 knjig, zgodovirLski arhivi ZK pa 26 knjig. Izdati je bil tudi zvezni zakon o arhivih (1950), v, pripravi pa je novi. Čeprav je bilo za arhivske ustanove v letu 1955, izdanih v obliki rednih proračunskih sred- stev 220 milijonov dinarjev, kar je celo v zveznem merilu veli- ka vsota, se skoro vsi važnejši arhivi v državi bore z istimi težavam, ki so resna ovira nji- hovem uspešnem delu. To so predvsem občutno pomanjkanje primernih prostorov za sprejem arhivskega gradiva in pomanj- kanje strokovi^jakov za težko ir naporno delo v arhivih. Tesno sodelovanje z organ; ljudske oblasti, uvedba družbe- nega upravljanja in zainteresi- ranje širših množic za delo ar- hivov in njihove naloge, vse tc bo sčasoma omogočilo, da bode lahko našli zgodovinski arhiv: kot strokovno znanstvene usta- nove uspešno razvile svojo de- lavnost, ki je sicer skrita ir malo znana, toda znanosti pot- rebna in koristna. Tone Klasinci upravnik Mestnega arhiva v Ptuiu Nuini zdravstveni ukrep! E>ri oroda^ an o Icruhick V zadnjem čtisu nas v-me- mirjajo vesti o hudi bolezni — otroški paralizi, za katero je v Ptuju zbolelo v tem letu do se- daj devet otrok, v vsej Slove- niji pa 108. Zdravstvene oblasti so izdalo f>o časopisju mnogo opozoril, kako bi zajezili širje- nje te bolezni, ki z ohromelostjo udov in z drugimi hudimi po- sledicami za vedno onesreči človeka, ki ga je ta bolezen na- padla. Ena najvažnejših zdrav- stvenih zapovedi v borbi proti otroški paralizi je uživati čisto hrano, katere ne smemo okužit z umazanimi rokami! Zato s: mor&tno umivati roke prec jedjo. Nehote pa se vsiljuje vpra- šanje, kako to, da se še naprej dopušča prodaja kruha, ki ga prodaja'iec okužuje z rokami, « katerimi sprejema tudi denar, ki ga dobiva .xi stoterih ljudi, med katerimi so mnogi klico- nosci Kako veUka verjetnost je, da taka nehigienska postrež- ba s kruhom lahko povzroči različne okužbe pri ljudeh, ki zauživajo kruh iz naših pekam — pa čeprav doma strogo pa- zijo na čistost! Mogoče bo kdo dejal, da tudi sami okužujemo kruh, ker dajemo denar z ro- kami, s katerimi sprejemamo kruh. Vendar je v tem primeru okužba malo verjetna, če pazi- mo, da z eno roko jemljemo de- nar, z drugo pa kruh. Dooia pa si, preden vzamemo kruh iz či- ste platnene ali pcrtivinil vre- čice, roke zopet imiijemo. Se enkrat poudarjam, da z vsemi zdravstvenimi ukreoi po lolah in doma za zauživanje či- ste hrane ne bomo naših otrok pa tudi sebe zavarovali pred okužbami, dokler ne bomo v pe- karnah uvedli blagajne z bloki, 5 katerimi bomo pri prodajalcu' iobiii kruh. Ob sprejemu kru- la bi blok vi-gli v za to določe- no p^odo, tako. da prodajalec le bi niti prek blokov mogel prenašati klic. Na ta način bi iosegH pri prodaji kruha po- rebno higieno. Prav tako bi v nobeni trgovini : živili ne smeili dopustiti, da bi >rodajalci sprejemali tudi de- lar, ker prek denarja omogo- čajo okužbo nekaterih živil, ki h ne prekuham, kakor sir, mes- ne izdelke in podobno; pa tud; prenašanje bolezenskih klic ns ovoje s hrano. Z ovojev je mo- žen spet prenos klic v usta, po- sebno pri otrocih. Da Ki zajezili širjenje otroške paralize in drugih nalezljiv^! bolezni, moramo, kakor smo žc omenili, paziti na čistost živil, na umivanje rok pred jedjo in po opravljanju ix)trebe, dobro moramo vsak dan umiti strani- šča z vročo vodo, skrbeti mora- mo za reden počitek in dobro hrano. Vsem pekarnam in trgo- vinam z živili pa priporočamo, da pomagajo zdravstveni za- ščiti takoj s higienskimi ukrepi tako, da ločijo blagajno od iz- daje živili Esperanto v šoU To je predlog Federacije espe- rantistov Jugoslavje komisiji Zc šolsko reformo, ki ga odbora- vajo vsi pošteno misleči in na- predni rodoljubi. Naše bi-alce smo že seznanili o sklepu Sveta za prosveto in kulturo LRS, gla- som katerega .se mednarodni jezik esperanto poučuje kot fa- kultativni predmet v vseh šo- lah, kjer so dani pogoji. V Ptu- ju se bo spet nadaljevalo s po- ukom v gimnaziji in Vajenski š'oli. Predvidevamo pa uvedbo Esperanta še v nižje gimnazije na Hajdini, Ormožu in Sredi- šču. Vršil se bo tudi nadalje- valni tečaj kakor tečaji za za- četnike (odrasle). Pričetek v oktobru. Ob tej prložnosti opo- zarjamo interesente, da se do konca tega meseca prijavijo predsedniku ali tajniku espe- rantske sekcije. Na pobudo gimn. profesorja Dr. Kondorja iz Madžarske bo v »redini prihodnjega meseca športno tekmovanje v gimnazi- iah Knittelfeld f Avstrja) Ptuj in Vasvar (Madžarska), -o- ODOBREN 50«/b POPUST NA ZELEZNICI ZA PROSLAVO 20-LETNICE VELIKE TEKSTILNE STAVKE SLOVENIJE Glavna direkcija Jugoslovan- skiih državnih železnic je odo- brila za prevoz po železnici o>b proslavi 20-letnice velike teks- tilne stavke Slovenije 50»/o po- pust.. Popust velja za vse raz- rede in vrste vlakov iz vseh po- staj v LRS do Kranja in nazaj, in to: pri odhodu od 15. do 16. septembra in pri povratku -n::.:EnA issd IZ NA$W KRAJEV • IZ NASlH KRAJEV • IZ NAilH KRAJEV » IZ NASIH KRAJEV • IZ NASIH KRAJEV • IZ NASlH KRAJEV • IZ NAŠIH KRAJ Ali bo dobila proga Kotoriba- Maribor zopet brzovlak? v peiek, t. j. danes, 14. sept., je v Mariboru konferenca v zvep-.i z železniškim vo2aiim re- ; tlom, ki bo veljal od 2. junija 1957 dalje. Na to konferenco je bil povabljen tudi predsednik 01X) IHuj glede na razne pred- loge prebivalstva, organizacij in ustanov ptujakega okraja v zvftd s pomanjkljivoetmii seda- mjcfiia voznega reda. Po predlogu Podjetja za pt.t promet v Ljubljani, naj bi vozil rx> novem voznem redu jutranji vlak 7711 iz Maribora prej kot sedaj, da bi prispel v Ptuj že ob 5,50, v Cakovec pa že ob 7. uri. V zvezi s tem ^ prihajal vlak 7832 v Ljutomer do 7,20, v Mursko Soboto do 8. ure, vlak 7932 pa bi prispel v Gornjo Radgono okrog 8,20. Poleg vseh ostalih pi"ednosti spremenjene- ga voznega reda bi bilo doseže- no tudi skrajšanje čakanja v smeri Ljubljana—Cakovec in Murska Sobota, ki se vleče se- da) sikoraj 2 uri. V zvezi s spremenjenim voz- nim redom vlaka 7711 nastane vprašanje presvoza delavcev v Kidričevo za zač-etek dela. ob 7. uri in dijakov za Ptuj iz sme- li Pragerskega, To vprašanje bi se dalo najlaže rešiti z nabiral- nim vlakom 7765 ali pa z no- vim potniškim vlakom Prager- .■^ko—Ptuj v trasi »edanjega vla- ka 7711 s povratkom iz Ptuja ob 8. uri s priključkom na Pra- ger^em na vlak 514 proti Ma- riboru in na vlak 525 proti I.,jubljani. Zgodnje prispetje vlaka 7711 v Ptuj bi bilo ugodno zlasti tudi za dostavo pašte v IHuju, ki bi se lahko priče'la ob 8. uri. labolj^la bi se tudi odprava pošiljk za okoliške pošte, in s. za Markovce in Zavrč ob 6,25, Za Grajeno, Koreno in Sp. Du- plek z avtobusom Kostanj—Ma- ribor, ob 6,45 pa za Starše. Av- tobus Icrožne proge Ptuj—Vi- tomarci—Ptuj bi tudi lahko od- hajal poprej, ker je sedanji po- vratek v Ptuj ob 8,50 nekoliko pozen. Verjetno bo na današnii kon- ferenci upoštevana tudi želja po uvedbi brzoVlaka na progi Kotoriba—Pi-agersko—Maribor in obratno, kakor je že bil svoje- časno, zlasti sedaj, ko je bil mo- čan potniški promet iz Madžar- ske in prclco nje iz Ceškoslova- šike. Upajmo, da bomo lahko kaj določneje sporočili našim bral- cem po konferenci in da nam bo s tozadevnimi pojasnili ra- devolje postreglo Podjetje za že^Iezniški promet v Ljubiiani. Pz. Iz Miklavža pri Ormožu Vsak torek odkupujejo pri KZ Miklavž živino, pri čeniei prihaja večkrat do godrnjanja in nezadovoljstva. Teleta in svinje nanru-eč tehtajo na mali tehtnici v zaprtem in temnem prostoru, kjer je vsaka kontro- la nemogoča. Vsekakor bo kmetijska za- druga morala poslcrbeti, da se bo tehtalo v bodoče v primer- nejšem prostoru. Sedaj bo za- čelo prihajati sadje in drugi poljski pridelki in zadruga bo imela veliko sitnosti, če ne bo uredila te zadeve. ♦ Lukmanove iz Kajžarja je pred dnevi zadela nesreča. Otroci so kravo napasli na mla- di detelji, nakar jo je napelo. Na nesrečo ni bilo v bližini ni- kogar, ki bi znal kravi poma- gati, ter so jo morali zaklati. Take nesreče se v teh krajih večkrat dogodijo, kljub temu pa se ljudje ne udeležujejo go- spodarskih predavanj, na kate- rih se poslušalci seznanjajo tu- di s tem, kako je treba ob ne- sreči pomagati živini. To je po- sebno važno v krajih, kot je naš, kjer živinozdravnika ni moč poklicati ob vsaki ijrilož- nosti, ko je njegova pomoč po- trebna. Koristi od krajevnega samoprispevka Letoš.nje spomladi je 36 kra- jevnih odbori v občini Ormož sprejelo krajevne samoprispev- ke za vzdrževanje občinskih ccf?t. Vsak krajevni odbor so je zavezal poleg navažanja gra- moza opraviti tudi določeno šte- vKo delovnih ur. Pa tudi v ob- činskem proračunu je bila do- ločena lei>a vsota (1,700 000 din) za komunalno deiavnost. K te- mu znesku je prišteti še 904.000 dinarjev iz občinskega cestnega sklada, ki so bili pred kratkim razdeljeni krajevnim odborom za naikup cementnih cevi in za popravilo mostov. dosflej dosegel najlepše uspe^^e pri izvrševanju obvezncKti iz lorajevncga samoprispevka. Ob- vezal se je Za 285 kub. metrov gramoza in 126 delovnih dni ter to delo tudi že opravil. V zadnjih letih je bUo težko pripraviti kmetijska gospodar- stva soc. sektorja do tega, da bi sodelovala pri vzdržwanju občinskih cest. V letošnjem le- tu pa se je to spremenilo in ne- katera posestva so svoje obvez- nosti že v celoti izvršifla (KG Jeruzalem in delno tudi KG Ivanjkovci). Danes so občinske cf^ste ▼ iVlotiv iz Oirnuž^ Dela pri popravljanju cest iz samoprispevka so se začela ta- koj po žetvi. Krajevni odbori so v ta namen odprli manjše gramoznice, ' da so zagotovili potrebne količine gramoza. Te- žav? pa so nastale v višinskih predelih, kjer ni gramoza, kjer pa fo ravno potrebe največje. Občinslca komunalna ustanova je to vprašanje rešila na ta na- čin, da je odprla v Ormožu več- jo gramoznico ter tako ttidi za te predele pridobila potreben gramoz. Ce upoštevamo, da je na občriskeiTi področju okrog 250 km cest. ki jih je treba vsa- ko leto posipati, je jasno, da so za to potrebne lepe količine gremoza. Krajevni odbor Trgovi^če je Ormoški občini tam, kjer so se krajevni odbori res-ao lolit/Ii te naloge, urejene Skupna vred- nost doslej opravljenega dela z naslova krajevnega s^imopri- spevka znaša okrog 3,200.000 dinarjev. 233 krvodajalcev iz ormcške obrme Obč. odbor RK v Ormožu je zbral 233 prijav za prostovoljno oddajo krvi. Največ pr javljen- cev je iz področja samega Or- moža, kjer se je prijavilo 116 krvodajalcev V nekaterih va- seh pa je bil odziv zelo slab. Med temi prednjači predv.sem Hum, slabo Pa je tud nn pod- ročju Velike Nedelje in Toma- ža. NOV TEI-OVAPNI STADION V LJUTO^TERU V nedeljo bodo v Ljutomeru predali svojemu namenu na novo urejeni telovadni stadion, ki ga ie zgradilo za svoje po- trebe TD »Partizan« Ljutomer. Stadion ima novo atletsko ste- zo, ograjen bo z živo ograjo, prihodnje leto pa bodo postavili tribune. Za uspešno ureditev novega stadiona ima poleg dru- štva in občine, ki je prispevala nekaj skromnih sredstev, naj- več zaslug inž. Jalšovec, ki js po lastni zamisli izdelal načrt ter vodil vsa dela. IZ MAJSPERKA 7. OKTOBRA — OBČINSKI PRAZNIK Občinski odbor ZB NOV Lesje se pripravlja na 7. oktober — na odkritje spomenika v 11. s\'etovni vojni padlim borcem .NOV ii> žrtvam fašističnega te- rorja, obenem pa tudi na 2. ob- činski praznik. Po obS!?žnih pri- pravah kaže, da bo 7. oktobra t?>56 v Majšperku veliko slavje. 350 krvodajalcev taka v dnevih 20. in 21. septem- bra 1956 bo v občini Lešje kr- \-odajaiska akcija, za katero je prijavljenih že nad 350 osigb, ki so pripravljene dati kri. Krvo- dajalce iz Žetal in Makol bo v Nlajšperk prevažal avtobus, če pa bo dovolj prijavljencev v teh krajih, bo odvzem krvi v Zetalah n v Makolah. Lansko- letna krvodajalska akcja je tu- di propagandrxo opravila velilco delo, saj letos več ni govoric, da izvažamo človeško kri in po- dobnih izmišljotin, saj je tekom minulega leta ravno po zaslugi krvodajalcev marsikdo prej ozdravel kot bi scer, če mu ne bi pomagali s transfuzijo krvi. Kataster bomo še urejevali DaVf.ne obremenitve glede na kiajsifikacijo zemlje vzbujajo največ nemirne krvi pri gospo- darstvih, kjer še imajo slabo urejen kataster in kjer je po- trebno podatke vskladiti z res- nič-nim stanj.?m. Precej nevolje je v zvezi s tem v KoČicah, ki so zelo oddaljene od Ptuja in kjer jc letos slabši pridelek, ker ga je prece) uničila toča. Letošnje sadje no bo m prodajo kot na- mižno, temveč le kot industrij- ^!ko sadje, Tc?,RVe so tudi f? pro- dajo živine, .saj odkupna pod- jetja sprašujejo le za teleti in rejeiio živino. Ici je v teh delih Haloz ni veliko na prodaj. M^fo pošle^ Bo^ Ptijski^ pri mi j-reoivaistvo iz okouce uoie- ne, s področja KZ Sela in Do- lena. se že več let zavzema za to. da bi Podjetje za ptt pro- met ustanovilo v Doleni stolno pošto namesto sedanje pomož- ne pošte. V tej želji pa je glas- nejše, zlasti odkar je bil namen ukiniti pomožno pCi.ito v Doleni in njeno področje razdeliti na bližnjijfedni pošti Videm in Ptuj- ska gora. S tako rešitvijo se pre- bivalstvo Dolene in njene oko- Ifice ni sprijaznilo, temveč je vztrajalo na ustanovitvi redne pošte Dolena, ki bi naj imela sedež v zgradbi KZ Dolena v Zg. Pristavi. Glede na povpreč- je prebivalcev na 1 redno po- što v Sloveniji (2000), doslej res pri 400 prebivalcih Dolene ni bilo mogoče te želje ugodno re- šiti," ko Pa še redna pošta Ptuj- ska gora ne dosega zadostnega prometa, sai prihaja tja meseč- no bore malo pisem, brzojavk in paketov in malokdaj se kdo oglaša telefonič-no s Ptujske go- re. Med Ptujsiko goro in Vid- mom sicer res ni nobene poste in je to področje zelo obsežno in veže obe področji Dolena, ki želi imeti redno pošto, zato bi slednjo kazaHo ustanoviti le pod pogojem, da bj bila ul^injena redna pošta Ptujska gora, njeno področje pa bi bilo razdeljeno na področje pošte Majšperk in Dolena. Ob bližnji pošti Majš- perk pošta na Ptujski gori ni- ma nikake perspektive, zlasti pa ne glede na telefonski pro- met, zato res veliko okolnosti govori za ustanovitev pošte v Doleni, kjer je KZ, ki je sedaj edini telefonski naročnik pošte Ptujska gora in kjer bi se sča- soma mreža telefonskih naroč- nikov razširila tudi na Sela (KZ in šola). Po temeljiti proučitvi vseh prednjih okoliščin je Pod- jetje za ptt promet pristalo na ustanovitev redne pošte v Do- leni pod pogojem, da se ukine spomladi redna poša na Ptuj- ski gori, dotlej pa bo že gotova zgradba KZ Dolena v Zg. Pri- stavi, kjer bodo potem prostori pošte Dolena. Prav verjetno se bodo g tem predlogom strinjali tudi prebivalci s področja pošte Ptujpka gora, zlasti pa tisti, ki jim bo v Zg. Pristavo na po.što bližje kot pa na Ptujsko goro. Prav verjetno bo predlog pre- bivalstva iz Dolene in okolice ter Sel podprl tudi OLO in da bo prišlo spomladi po vsestran- skih sporazumih do ustanovitve pošle v Doleni, ki bo z večjim poštnim, paketnim ter telefon- skim prometom utemeljila svo- jo resno željo in zahtevo po ustanovitvi poštnega urada. Cirkore in okolice Zakaj tako nerazume- vanje Sv n čki iz teh vasi jh fi?.ični it\o<' in splošni raz- gledanosti zaslužili razporeditev v specialne enote JLA. Tako Zadržanje mladincev — rekru- tov je tudi v čast in ponos in- štruktorjem predvojaške vzgoje. A!i res niso bili obveščeni? Občni zbori KZ za prvo pol- letje so mimo, vendar je težko zamolčali, da ,1e bila na njih slaba udeležba. N. pr. v Cirkov- cih je bilo potrebno dvakrat sklicati občni zbor, ker se je 1. udeležilo le 8 članov, na dru- gem pa jih ni bilo veliko več. 8, t. m. je bil občni zbor KZ Šikole ob 50% udeležbi član- stva. Iz Sp. in Zg. Gorce ni bilo nikogar. Vaščani iz obeh Goric se namreč zavzemajo za otvo- ritev poslovalnice KZ Sikole v zgradbi bivše trgovine Celofi- ga. Odbor KZ Sikole je pri- pravljen njihovi želji ugoditi, vendar postavlja pogoj, naj se vaščani iz obeh Goric vpišejo med člane KZ, kar pa se še ni zgodilo, čeprav so zanje pri- stopne izjave že pripravljene. Po vsem sodeč bo do te poslo- valnice tudi prišlo. I »Pl.S KTTPENDI.I Upiava SpCošne bolnice Ptuj, ,ia(H8u,ie štipendijo za 2 otro- 'rj nego\^alki. Pravilno ko^ovane proš^ ooalati na naslov Splošma nic« Ptuj. CITAJTE ¥PfE@|il pfimi®! im cesleli Ceste, ki še niso modernizi- rane, ne vzdržijo več gostote prometa, ki se razvija po njih : dneva v dan, zato je treba stremeti za tem, da.se ce- ste čimpreje in tembo'lje mo ' tiizirajo in tako usposobijo varen promet. Ce primerjamo avtomobilski pofomet pred drugo svetovno vojno in danes ugotavljamo ve- likansko razliko, saj beleži ce- starska služba pri štetj u gostote prometa na cestah II. reda do 2000 ton na 24 ur. Cestarski odseki iso se sicer 5 ozirom na gostoto prometa skrajšali od 4 do 6 km na 2 do Jfcm, gramoza se daje na 1 km makadamske ceste povprečno 150in\ vendar niso ceste takš- ne, kakor si jih želimo. Letos pa se je še s cestari&ko službo moč- no poigrala narava, saj je bilo v prvem pcfiletju dežja več kot preveč, v drugi polovici leta pa je momentahio nastopila suša, krpati se v pt^vi polovici leta ni dohitevalo, ker so bile ceste stalno razkopane, v suši pa se sopet ne sprime material, s ka- terim se krpa, tako da kljub oridnosti vsaj nekaterih cestar- jev, ki se z de'lom zalagajo, niso seste takšne, kakor bi morale biti. Glede na zgoraj navedeno je potrebno čimprej modernizirati vse ceste II. reda in še važnejše III. reda, nekaterim asfaltira- nim cestam pa narediti prevle- ke, ker so že obrabni asfaltni sloji tako tanki in valoviti, da promet ni več varen, ali pa se delajo pogosto luknje. Prometna disciplina bi se mo- rala poostriti v vseh ozirih, šo- rerji t»i morali bolj upoštevati svarilne znake, n. pr. tonažne table pred posameznimi mostovi sploh ne pridejo do izraza, no- beden pa ne pomisli, kaj se lahko zgodi, če most slučajno no prenese njegovega tovora in se pod preveliko težo vda, v primeru slabega vremena bi morali voziti obzirneje, z manj- šo brzino, dokler se ceste vsaj malo ne osušijo. Varnost prometa se ogroža tudi s tem, da nekateri oti'oci in celo odrasli, namenoma po- škodujejo svarilne znake ali druge znake, ne zavedajoč se, da če poškodujejo ali popolno- ma uničijo važen svarilni znal?; kaj se lahko zgodi avtomobili- stu in sopotnikom, ki vsled tega arezskrbno v največji brzini vozi po cesti in ovinka ne more voziti ali pa je pred drugo kakršno koli oviro, ki ga lahko oripelje celo do smrtne po.škod- be. Zavedajmo se kako zelo važ- nega pomena je cesta na vsej zemeljski obli, saj ne moreš ni- kamor brez nje, če hočeš do so- seda, v kino, v službo in kamor koli se obrneš, si na cesti. Ce- sta torej igra zelo važno vlogo na svetu in mi jo tako omalo- važujemo. Zdi se mi, da .se vse premalo }X>služujemo železnice za večje tovore. Nekateri trdijo, da je transport po železnici drag. če je to res pa ne vem. Na Fwimer kvarna Kidričevo pri Ptuju prevozi mesečno več sto ton premoga iz rudnika Sega pri Makolah, ker so na cesti Ptui— Majšperk—Makole slabi mo5»1o- vi (mostovi so sicer obnovlje- ni, vendar ne prenesejo večjega tovora kakor 8 ton), zato morajo voziti okrog po okrajni cesti in prevozijo najmanj 15 km več pri eni vožnji, kakor bi bilo ravnim potem potrebno. Mne- nja sem, da bodo takšna pod- jetja morala misliti na cenejše transporte in se povezati z UC ali pa z JZ in zad€%-o urediti tako, da bodo prisijevali k mo- dernizaciji cest in večji nosil- nosti !-n'!-tov ali pa prevažati ' . 01 po železnici. Mnogi posestniki ne poznajo, ali pa nočejo poznati Uredbe o varstvu javnih cest, vozijo gnoj na polja v odprtih vozovih, ga trosijo po cestah, njive orjejo tik do roba cestnega zemljišča nekateri še celo v cestno zem- ljišče (v telo ceste), s plugom in živino ^Kmesnažijo cestišče in motijo varnost prometa na cestah. Zavedajmo se vsi, kako važna je za nas cesta, zato jo ču- vajmo, enako čuvajmo mostove in ob cestah postavljene svaril- ne znake in pomagajmo k var- nosti prometa. V^o. OKRAJNI IN OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIZA priredita v nedeljo, dne 7. oktobra 1956, v Ptujr s 40 tombolami m nad 2000 druaimi oraktičnimi dobitki cb 9. uri dop. na Titovem trgu v PtuiM Med 40 tombolami so glavni dobitki: Novo motorno kolo »JAVVa« 250 kub. v vrednosti 390 ti» soč dinarjev — a. Kompletna spalnica — 3. Novo moško kolo — i. Novo žensko kolo — n. Kuhinjska oprema — 6. Radio aparat — 7. Otroško dvokolo — 8. Pravšiček — 9. Otroško dvokolo — 10. Moški piašč dalje moške obleke, zapestne ure, ženske obleke, ženski plašči, drva, električni likalniki, vreča moke. električni pečnjak itd. Nabavite fri pravočasno tombolske karte. Dobijo se v vseh trgovinah in trafikah, pri Državni loteriji v Ptuju in akti- vistih Rdečega križa Cena tombolski karti samo 50 din Sreča vas čakaf Za 50 din lahko dobite novo motorno kolo vredno 390.000 dinarjev 40 tombol in nad 2000 drugih dobitkov v skupni vrednosti 1,200 000 dinarjev V nedeljo, 7. oktobra 1956, dopoldne, vsi v Ptuj na VELIKO TOMBOLO RDEČEGA KRIZA! Ob deževnem vremenu se tombola preloži na prihodnjo nedeljo Glavne doi>itke si oglejte v Izložbi Veleblagovnice MERKUR Ptuj in trgovini STEKLO-PORCELAN Ptuj OKRAJNI IN OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIZA PiUJ Jurij Kamenšek iz Dragonje vasi 30 je dobil pri delu po- škodlje na roki) otroku Mariji Hek i« Bratislavcev 54 je krava poškodovala de.snico; otroka Alojza Planjška iz Gorce 59 je ugriznil pes v levicoj Ana Vo- dušek iz Podlož 34 je padla na cesti in .si poškodovala levo ko- leno; Julij Cihal iz Kidričevega 9 je padel in si poškodoval vrat in roko; Vili Pernat iz Celja je pojedel 2 žlici; Danica Pernat iz Ptuja je padla in si poškodo- vala de.sno roko; Slava Firbas iz Gorišnice 20 si je pri delu poškodovala levo nogo; Franc iLupanič iz Gorišnice 57 sc je pri delu picu v ievico; Jože Pe- trovič iz Kidričevega 68 si je pri padcu poškodoval desno nogo; Anton Kamenšek iz Vell- čan 78 je padel s slive in si poškodoval ključnico; Alojžljo fituhec iz Bresnice 71 je brcnil konj v desno nogO; Jožetu Be- zjaku iz Kicarja 94 je zaboj po- špodoval obraZi Janez Šprah iz Slovenje vasi 61 se je vsekal v levo nogo; Edvard Popušek iz Spuhlje 6 je padel na cesti in si poškodoval levo roko. \sem imenovanim, ki se zdravijo v ptuj^ski bolnišnici ali doma. želimo čimprejšnje okre- vanje. PTUJ. 14. SEPTEMBRA 5 DROBNE ZANIMIVOSTI Naravni radar Netopir je znan ponočnjak. Svoje polete iskozi temo oprav- ila z uiesi. Med letenjem 'nam- reJ spušča iz šiljastega nosu neke vrste glasove. Ti zvoki se nato z veliko hitrostjo oddalju- jejo od njega. Ko zadenejo na kak predmet, se zopet vračajo nazaj k netopirju, ki jih spre- jema z u.=esi. Po odmevu, to je višini ^n brzini tona netopir do- loči kalcšen je predmet in se mu potem izogne ali pa ga na- pad?. če je to zanj slastna po. čenka. Hitro razmnoževanje, Eina sa- ma bar.cterija se pri telesni tem- peraturi o vek a v 24 urah raz- množi v 5.000,000.000 bakterij. Pri temperaturi 10 stopinj Cel- zija ie razmnoževanje nepri- merno počasneje — v 24 urah nastane le 500 novih bakterij. Kadilci, pazite na svoje srce! Kajenje cigaret ne škoduje le pljučam, ampak tudi srcu. V ZDA so pregledali 200.000 oseb in ugotovili, da je med kadilci več srčnih obolenj in večji od- stotek umrljivosti. V 30 sekundah pečena pečen- ka na krožniku. V ZDA in za- padni Evropi je prišel na trS posebni električni a:parat »Ra- dar-Grillcc. po naše bi temu pe. kaču rekli »radarsild raženj«. Pekač v 30 sekundah kar na krožniku speče pečenko. »Ra- dar-Grill« ne peče v pravem pomenu besede. 2«rki iz napra- ve prodirajo skozi jedila, ki jih pečemo ali segrevamo. Pripra- va jedil z »Radar-Grilom« je hitra in higieniična, pri peki ni treba dodajati masti aLi vode, in zunanja površina tudi nikoli ni preveč zapdčena. V celofan za- vite klobase ali kako drugo jed c^ lahko segrevamo kar sikozi ovoj. NAJVEČJI LAŽNIVEC Pri tekmovanju za največjega lažnivca zadnjega četrt stoletja si je priboril ta neobičajni re- faoTd Bruno Cesara z naslednjo zgodbo: »Moj stari oče je imel tako stensko uro. da je v teku let senca nihala napravila luknjo v steno.« Ctz dvajset let Cez dvajset let se bodo ljudje vozili z avtomobili na atomski pogon, ki bodo imeli instalirane elektronsike naprave, ki bodo posredovale vozniku sliko pro- meta na cesti pred njim in za njim. Gospodinjam ne bo treba več pomivati posode, ker bodo ta posel prevzeli ultra zvočni valovi. Prav tako gospodinje ne bodo več likale, ker bo to delo opravil avtomatični likalnik ob pritisku na gumb. Takšne per- spektive napoveduje — ne kot plod domišljije, marveč kot ver- jetno pridobitev industrije in znanosti — podpredsednik trgo- vinske zbornice Združenih držav Amerike. Povedal j'«, da bo ime- la Zemlja leta 1975 več umet- nih satelitov. Prav tako je rekel, da bo na Zemlji že več jeklenih stavb, ki bodo imele kar naj- udobncje urejena stanovanja. Američani se bodo po besedah podpredsednika trgovineke zbor- nice ZDA lahko prepeljali iz Washingtona do Pajiza v borih treh urah. V njihovih stanova- njih bo več fluorescenčnih na- prav, tako da si bodo stanovalci lahko izbirali . svetlobo po po- trebi in razpoloženju. Avtoma- tična očesa bodo sama odpirala in zapirala okna in vrata in ta- ko uravnavala temperaturo v sobah. V trgovinah z živili bo na razpolago sk^braj deset ti^soč različnih živil, ki bodo zavita v posebne snovi, da bodo ohranila primerno temperaturo. Vse to Pa bo seveda doseže- no le, če bodo ljudje znali vse pridobitve in iznajdbe tehnike uporabljati za mirnodobne na- mene. /fT TI • fti Jimslju VČASIH SO ZDRAVNIKI PO KAŠLJU DOLOČALI BOLEZEN Kašelj sam ni posebna bolezen, ampak znak različnih bolezni. Za bolnika je zelo nadležen, za- to ga pa skuša zdravnik vedno odstraniti. Navadno človek kaši j a nepro- stovoljno. zaradi draženja dihal- nih organov, čeprav se lahko kašelj seveda izzove tudi na- menoma. N^men kaši j a je izlo- čitev katarja, sluza ali kakega tujega telesa, ki ovira dihalne poti. Včasih, na primer pri pljučnici, bronhitisu itd., je ka- šelj potreben in vpliva blago- dejno. ker obdrži bolnik na ta način proste poti za preho.d zra- ka, ki bi jih sicer oviral ka- tar. Vendar se često zgodi, da kašelj sam no more opraviti te svoje važne naloge. V teh pri- merih gre Za dražilni kaželj, ki ga povzroča na primer vdiha- vanje dražilnih plinov, ali pa za suh in trgajoč kaišeLj, kot pri nekaterih vnetjih rebrne mre- ne. Stari zdravniki so po obliki kašlja celo določali bolezen. Ne smemo pa pozajbiti, da je kašelj lahko tudi zelo škodljiv bolnikovemu organizmu, poseb- no, če ga povzroča rak glavnih dihalnih organov ali poti. Isto velja za nekatere oblike bron- hitisa, kjer močni kašelj ni v no- benem razmerju z malo množi- no izločenega sluza. Kašelj tudi bolj škodi kot koristi pri vnet- jih plučnih vršičkov in pljuč, če je slttz trdovratna in je ka- šelj ne more zrahljati. Svoje naloge tudi ne more opraviti, če jo v pljučnih celicah preveč potu, kar je posledica 6s]abelo- sti srca. To so nekateri primeri tako imenovanega nekoriistnega kašlja. Vse to pa velja tudi za pre- slaboten kašelj, to je za prime- re, ko je kaišelj preslab, da bi opravil svoje delo, n. pr. pcci I čiščenju bronhijev. Zato iso na- pada kašlja hudi in se često po- navljajo, ker jim ne uspe opra- viti svoje naloge. t^e pri- mere uporabljamo kot zdravilo olajševalna sredstva, večinoma opijeve sestavine, ki lahko usta- vijo trdovratne napade kašlja. Včasih zdravniiki paredpišejo di izkaiSljevalna sredstvia, kot so razna hlapljiva olja, kije- va jodova spojina itd. Uspeš- na je tudi inhalacija vodne i>a- re, ki zmehča isluz. Tako ®e preprečijo napada krčevitega in trdovratnega kašlja, Id šikoduje bolniku in slaibi pljuča. Razen tega pa se s tem tudi spreme- ni nekoristni kašelj v koristne- ga, ker izloči sluz. Nikoli pa ne smemo pozabiti, da je tre- ba istočasno zdraviti tudi glav- no bolezen, za katero je kašelj le zelo muičen znak in opozo- rilo. NaJviiiiikjM Pred sodnikom v ArMngtoniu je stal Haywood Miller, ker je na avtocesti prekoračil dovolje- no Jiitrost 100 kilometrov. Izgo- varjal so je na 140 načinov. Kot najvažnejši razlog za prekorače- nje dovoljene hitrosti pa je na- vedel, da je potoval skupaj z ženo nekega svojega prijatelja, pa se je bal, da ga ta zaaieduje. SodnJc ga je obsodil na naj- msmjšo kazen: 15 dolarjev. Žrebanje nikdar Bratje Leenknecht so uganjali v Belgiji obširno trgovino s sj-ečkami nove loterije z veU- kirai dobitki, katere žrebanje je bilo napovedano za 31. april. Vee tri brate so zaprli. Teoretik »Kaj je ljub«zen« se imenuje tema predavanj psihologa in univerzitetnega lektorja dok- torja Marksona iz Milwaukeeja. Pred kratkim pa se je njegova žena ločila od njega. Vzrok: njej tega, kaj je ljubezen, ni mo- gel nikdar pojasniti. Iz Indijane Na desko poročnega urada v Garyju v Indiani (USA) je sod- nik Paul Dudak nabil obvestilo, ki se je med drugim glasilo: »V bodoče poročenih parov, ki bodo med poroko jedli, pili, peU, žvižgali ali stresali nespodobne šale, kakor tudi tistih, ki bodo prišli v umazani obleki, ne bo- mo poročili.« Naključje Gospodična Florence Sparow (slovenski: Vrabl) je vložila tož- bo proti peku, pri katerem je kupovala kruh. Ko je namreč nekega dne prerezala kruh, je našla v njem vrabca. To je bila eksplozija V nekem predmestju Bologne v Italiji je deset rac naletelo na cesti na raztresen karbid. Race So ka>rbid pojedle, nato i>a so se v bližnjem jarku napile vode. Kmalu nato so se razpočdle z glasnim pokom. Vseh deset! Globoko vdihnite! Španski slikar Picasso je mo- ral obnoviti svoj begunsiki potni liet v Franciji, jn sicer na svoje pokio iane: Pablo Diego Jose Francisco Paula Juan Nepomuk Chtdspin deaa Santiasima Trini- dad Ruiz Picasso. Ce slikarja kdo vpraša po njegovem ime- nu. mora najprej sam pogledati v potni list Kakor ti meni Ko je prijel Leopold Stokow- ski' v Philadelfiji za taktirko, sta tvorila orkester samo Violi- nist in flavtist. Nekaj minut pozneje se je pojavila nova skupina posltišalcev. Stokow- ski je namignil in pojavila sta se dva godben,ika. To se je ne- kajkrat ponovilo in ko je bila dvorana polno zasedena, je tu- di orkester bil kompleten. Ob naslednjem koncertu eo bili poslušalci točni. Večina pigmejcev živi v ekva- torialni Afriki v džunglah in na oceanskih oto,kih. Dolgo so mislili, da njihovi največji prijatelji zamorci. Pred kratkim pa so francoski etnografi ugo- tovili. da afriški pigmejci žive popolnoma ločeno od zamorcev in da imajo z njimi le slabe trgovske zveze. Pigmejci so ne- stalni ilomadski narod, ki se bavi samo z lovom in nabira- njem raznih bilk in sadov. Ži- vinoreje in poljedelstva ne po- znajo, le pes jim je zvesti pri- jatelj. Zaradi njihovega načina življenja je težlco ugotoviti ko- liko jih sploh je. Naj-manjši afriški pigmejci so Bambu, ka- terih je približno 25.000. Skoraj enako število Babingov živi v francoiskem Kongu, Kamerunu in Gabonu. Ob obali Konga pa, je približno 50.000 pigmejcev iz skupine Batua. Moški čistokrvni pigmejci so veliki le 140 centimetrov, žen- ske i>a so še precej manjše. Ko- smati So veliko bolj kot zamor- ci, nos imajo zelo ploščat in širok. Čeprav so tako manjhni, imajo glavo veMko kot ostali ljudje. Zelo so odporni -proti raziiim boleznim in talcih kot so malarija, sifilis ali tuberkulozo skoraj ne poznajo. Tudi sonca dosti ne vi^jo, čeprav je njiho- va domovina v vroči Afrilki. To pa zato, ker žive v senčni džun- gli, ki ima drevje tudi do 60 metrov visoko. Posledica tega je, da je pri njih rahitis že udo- mai&ena bolezen in da veliko no- vorojenčkov kmalu umre. Pig- mejci so narod, ki verjetno poje največ mesa in večina njih do- čaka starost preko 70 let. Prvi spomenik, ki omenja pigmejce, je freska iz časa fa- raona Neferkara, stara že več kot 4500 let. Takrat so bili pig- mejci najslavnejši igralci in pevci na svetu. Njihov sloves je bil tako velik, da jih je faraon pri sprejemu ix>zdravdl s temi- le besedami: »Pozdrav božjemu igralcu, tistemu, ki razgalja srce, za katerim vzdihuje kralj^ Neferkar. Večno naj živi!« Pigmejci so še danes veliM pevci in igralci, njihova narod- na glasba pa j e velika umetni- ja, čeprav je skoraj samo vo- kalna, V pevskem zboru so vsi prebivalci iz večjega naselja, medtem ko so igre rezervirane samo za li^vce. Pigmejci prika- zujejo tudi stari egipCansiki re- liefi, grške vaze, njihove sil- huete Pa so zelo pogoste na raz- nih freskah. Zanimivo je dejstvo, da so jih prebivalci Zapada v srednjem in v začetku novega veka čisto pozabili in o pigmejcih niso njč vedeli. Šele ko so jih spet opa- žih, je eden največjih takratnih zdravnikov, Italijan Cezar Ska- liger, rekel, da so to opice, ne- kateri pa. so menili da so pig- mejci bajeslovna bitja. Tako je pigmejce »odkril« šele taiko 1855 raziskovalec Paul Sihne. Znanstveniki so po svojih za^dnjih potovanjih in obiskih med pigmejci izjavili, da so oni posebna in samostojna rasa s samo njim lastnimi značil- nostmi. ZEMLJO JEDO So ljudje, ki jedo glino. In to ne samo enicrat in iz neumne- ga razloga. To je običaj, ki je globoko ukoreninjen med ne- katerimi prebivalci v Avstrali- ji, na porečju Amazonke, v Guijani, v Maroku in drugod. Ljudje, ki so se ukvarjali s tem vprašanjem (znanstveno ime je geofagija) trdijo, da imajo ti primitivni posamezni- ki neko močno notranjo potre- bo do gline, zaradi pomanjka- nja mineralnih snovi v hrani. Šolski otroci v Maroku uživajo redno preden malcajo glino, ker jim, kot sami pravijo, po- maga pri učenju. Kot hrano jo uživajo na ve- liko črnci ob Mississippiju, a tudi nekateri belci poznajo ta običaj. Leta 1942 so na 207 otro- cih napravili preizkus; 25 % je v 16 dneh moralo vzeti glino vsaj dvakrat. Na vprašanje za- kaj glino jedo, so odgovorili, da je zelo okusna (njen okus je podoben limonovemu), da je po- sebno koristna za nosečnice, najboljša pa je tista, ki se suši 'na dimu (kakor pri nas krače!). Pri nekaterih ljudeh je strast do gline tako velika, da jo ho- dijo iskat na kilmnetre daleč. Nekateri ljudje pravijo, da je- do glino zaradi pomanjkanja železa v organizmu, drugi spet trde, da imajo do gline tako strast, kot nekateri do kajenja ali mamil. Koliko je uživanje gline hi- giensko in zdravo, pa je vpra- šali je zase. Zemeljska skorja, ki se je le počasi ohlajala, je bila mnogo- krat predrta pod vplivom vul- kanskih sil. Gmote lave, žare- čega pepela, plinov in razstop- Ijenih rudnin, so se razlivale Po zemeljski površini. Izbruhi so bili tem hujiši, čim dalje ča- sa je ta ali oni ognjenik miro- • val. Ob strašnem izbruhu ognjenika Karakatu leta 1883 sta odleteli dve txetjini gore v Indijski ocean. Indijski ocean je takrat valil do 40 metrov vi- solce valove, ki so jih čutili ce- lo ob francoski atlantski obali. Nekaj podobnega se je zgodilo leta 1902 na otoku Martinique, ko je začel bruhati ognjenik Mont Pelle. V nekaj minutah je bi^lo porušeno bogato mesto St. Pierre in vsi prebivalci, bli- zu 30.000 jih je našlo smrt v lavi in žarečem pepelu. Nenad- —«t te katastrofe je v zgodo. vini vulkanov edinstvena. Naj- brž je bil ta oblak — mešanica plinov in žarečega pepela — pretežak, da bi se dvignil v zračne višave. Z^to se je kot lava vaUl iz ognjenega žrela. področju ognjenikov pred nji- hovimi bruhanji. Leta 1908 je nastal strašen potres v Messini. Bliižnji ognjenik Etna je takrat popolnoma miroval. Na zemlji je nad 10.000 ognje- nikov in od teh jih bruha kdaj pa kdaj kakih 500. Strokovnja- Id domnevajo, da je treba bru- hanje ognjenikov pripisati pred- vsem vodi, ki prodira v njiho- va žrela, kier se pod močnim prtiskom segreje nad vrelišče. Ce pritisk popusti, se spremeni voda v paro, ki potrebuje nad tisoč'krat več prostora, in na ta način nastane eksplozija, ki iz- zove bruhanje ognjenika. Arktika ne bo vec mrzla Sovjetski inženirji se resno ukvarjajo z načrtom,« ki je vre- den Jules Vemove fantazije. Z ogromnim jezom v Berangovih vratih nameravajo ločiti Sever- no ledeno morie od Pacifiške- ga oceana. Zgradili bi ogrom. ne črpalke, ki bi dobiv. potreb- no energijo iz velikansike elek- trične centrale: razen tega bi ta centrala ogrevala tudi mor- sko vo'do, da bi bila njena tem- pertura podobna temperaturi zalivskega toka. O tem načrtu je imel predavanje v Moskov- skem radiu član inštituta za energetiko pri Akademiji ZSSR. Rekel je, da ta načrt, kakor se zdi fantastičen, ni neizvedljiv, posebno sedaj, ko se bo že v doglednem času skoraj vsa energetika preorientirala na iz- koriščanje atomske sile. Ures- ničitev tega načrta bi bila po- dobna odkritju novega "konti- nenta z blago evropsko klimo in 'bogatimi naravnimi zp.kladi. Od tega podviga bi imele korist ta- ko ZSSR kakcr tudi Evropa -n Severna Amerika. I NTE RVJ U Mark Twain je sovražil in- tervjuje in je vsakega izpraše- valca že pri vratih odslovil Nekoč je pa le nekemu časni- karju uspelo priti do pisatelja. Časnikar: »Ali imate brate in sestre, ali ste edinec?« Mark Twain: »Na žalost se tega sploh ne morem spomnitL« Časnikar: »Zaradi podobnosti se mi je zdelo, da je tisto tam slika kakega vašega brata.« Mark Twain: »Seveda. To je Viljem, moj ubogi Viljem.« Podcenjevanje Radijski napovedovalec v Spokane (USA) Robert Swartz- je oddajal v radiu neko ploščo narobe in pri tem velikodušno izjavil, da bo vsakemu, ki bo uganil dotično kompozicijo, opravil vsaiko vrtno ali domaČe delo. Med poslušalci pa se jih je le našlo 18, ki so ugotovili za katero kompozicijo je šl^o, Svvartz je potem dobil vrsto na-, ročil za prekopavanje vrta, koš- njo, čiščenje čevljev in podob- na dela. Močna volja Churchill in Bevan veljata kakor piše časopis »Tit Bits^' kot najboljša angleška govor, nika. Preje sta oba stokala. Churchill je svojo napako po- pravil tako, da se je z železne pridnostjo učil svojih govorov na pamet. Bevan pa je recitira. Shaikespeara v tihi sobici. Časnikar: »Je ze umrl?« Mark Twain: »Jasno, .^li bo- lje — mislim, da je tako. Mi- dva sva bila namreč dvojčka. Ko sva bila še čisto majhna, so naju pri kopanju zamenjali. Pozneje je eden umrL Na ža- lost pa ni bilo mogoče dognati, kateri od obeh je pravzaprav to bil. Eni so trdili, da Viljem, drugi so zOpet menili, da sem bil jaz. In vendar je stvar po- polnoma preprosta. Eden od obeh je namreč imel na levi ro- ki materino znamenje. In ta sem bil jaz! In ta otrok je umrl. Torej sploh nisem jaz več jaz, ampak samo upam, da sem. Kaj takega je dandanes zelo težko dokazati:...« Ko je pisatelj prišel do sem, je časnikar že pograbil klobuk in prijel za kljuko na vratih. Ogiijeu« iava Vulkan bruha Istega leta je začel bruhati ognjenik Santa Maria v Gua- temalU. Lava je zalila področje 14 kilomerov na okrog. V zad- njih desetletjih je izgubilo živ- ljenje ob bruhanju ognjenikov kakih 20.000 ljudi. Ognjeniki so torej sovražniki človeštva. Žareči pepel je ne- varnejši od lave. Ta zelo hitro pada na zemljo in ljudje imajo premalo časa za umik; lava pa teče počasi in ljudje se še ved- no lahko umaknejo in rešijo najpotrebnejše. Nekaj koristijo tudi od ognjenikov. Zemlja 0'kr0g njih je zelo rodovitna in predvsem pr:merna za vino- gradništvo. sadjarstvo, zlasti za iužno sadje. Iz ognjenikov puh. tečo paro in pline pa uporab- ljajo ponekod za pogon elek- trarn in ogreievanje hiš, na pri- mer v Islandiji. Proti ognjenikom je človek Orez moči. Nikoli ni mogoče vnaprej povedati, kdaj bo ognjenik bruhal. Vulkanizem ni ' amreč vedno v zvezi s kra- levnimi potresi. V večini nr- meiov pa nastanejo potresa na Preizkušnia osebfa z aparati Tržišče elektronsikih naprav za ugotavljanje prevar se zara- di njihove uporabe v industriji vse bolj širi. V primeru, kjer bi kraja v velikem obsegu sacer majhnih stvari imela lahko za posledico večje škode, vodstva podjetij pri nameščanju novih uslužbencev vedno bolj uporab- Majo detektorje laži ali kot pra- vijo poligrafske preozikušnje. Za ta namen je najbolj zna- na naprava, ki jo imenujejo Keelerjev poligraf. Naprava ima pet elektronk in tri med seboj ločene kanale za ugotavljanje dihanja, pulza in odporriosti kože med skrbno pripravljenim izpraševanjem. Tolmačenje rezultatov je za točnost poskusov z detektorjem laži najbolj važen činitelj. Tisii. ki preizkuša, mora znati po- stavljati primemo tehtna vpra- šanja ki morajo biti tudi nev- tralna, znati pa mora tudi pra- vilno registrirati odstopanja od normalnih podatkov celo v pri- meru. če ima opravka s trdo- vratnim osdniljencem, ki name- noma daje lažnive odgovore na vsako vprašanje. S tehnične plati naj dodamo sledeče: s povečanjem občutlji- vosti aparatov lahko dobijo še bolj točne rezultate. Strokov- njaki so priporočali že merje- nje prostornine krvi, merjenje hitrosti krvnega obtoka iin mer- jenje oksadacije krvi. Kaj vse se še skriva v teh elektronskih ceveh, če odkrivajo celo laž? Nasveti Ko zdaj poleti pregledujemo nerabne predmete v naši garde- robi, bomo nedvomno našle tu- di pozabljen, star kjobuk, ki pa ga lahko koristno uporabimo. Prerežemo ga tako, da dobimo dva dela. ki ju namočimo za 24 ur v vodi. Potem klobučevino raztegnemo na ravni ploskvi, pribijemo na desko in posušimo. Nato izstrižemo vložke za co- pate ali čevlje. Ko se vložki za- mažejo, jih lepo operemo v sal- mijaku in jih nato posušimo. * Pločevinaste posode, ki jih navadno uporabljamo za peče- nje, lepo še vroče očistimo s pa- pirjem in soljo, nato jih pa še zdrgnemo z oljem. * Meso. k; ga obletavajo de- bele mesarske muhe, nam ne more iti več v slast. Obvaruje- mo ga pred nadležnicami s tem, da ga potresemo in obložimo z drobno narezano čebulo (da od- da čimveč soka), ki muhe s svo- jim vonjem uspešno odganja. * . Živila se tudi v vlažni kleti ne kvarijo, ako jih hranimo v omarici, kamor smo postavili zabojček z živim apnom. * Tehtnice se kvarijo, če pusti- mo na njih uteži. * Pod milo denemo v skledico leseno ploščico. Ta vpije vodo in milo se ne manjša. ★ Okvire pri štedilniku dobro očistimo, ako še vroče namaže- mo z vazelinom in zdrgnemo s krpo iz raznih volnenih in bombažnih odpadkov ter jih ovijemo s staro nogavico. 6 PTT'J 14 SEPTEMBRA 1956 Pr^o zmaao Drave Prva prvenstvena nogometna tekma med Nafto iz Dolnje Lendave in Dravo iz Ptuja, ki je bila odigrana v Dolnji Len- davi, se je končala v veliko presenečenje z zmago Drave 3:2 (1:1). Nogometno moštvo Nafte je zelo dobra ekipa in je resen kandidat za višje mesto. Uspeh Drave, ki že dolgo ni pokazala tako lepe igre, je zato tem več- ji. Kot celota je dalo moštvo Drave zelo lepo igro, ker so se borili vsi igralci. V začetku sta obe moštvi igrali malo nervozno, toda ta- koj se je videlo, da bo tekma resna in na dostojni višini. Igra je postajala čimdalje bolj ži- vahna, lepe kombinacije in pro- dori obeh moštev so delno kon- čali pri ožji obrambi, ali pa v rokah obeh dobrih vratarjev. V sredini polčasa je nepričakovan prodor Nafte končal z lepim strelom na vrata in vratar Ko- žic je moral kapitulirati. Nafta vodi 1:0. Nekaj minut kasneje v protinapadu je desno krilo Drave Herceg z lepim strelom dosegel prvi gol za svoje mo- štvo in tako se je končal prvi polčas. V drugem polčasu se je igra zelo spremenila. Ekipa Drave je ves drug polčas prevladova- la na igrišču in z lepimi prodo- ri po krilu dosegla v 7. minuti drugega polčasa zopet po Her- cegu drugi gol in nato nekaj minut kasneje še tretji gol. Pri stanju 3:1 za Dravo je bila ne- c^pravičeno prisojena enajstme- trovka, ki je tudi bila realizi- rana in talco postavljen končni rt^-niMaf T-"? \T knritjf Drave. S to zasluženo zmago si je moštvo Drave priborilo prvi dve točki v tekmovanju grupe nogMnetne lige Maribor — Ce- lje. Najboljša igralca v moštvu Nafte sta bili obe krili, dočim je pri Dravi treba pohvaliti mo- štvo v celoti z vratarjem na čelu. Postava: Kozinc, Letonja, Vo- grinčič, Bezjak, Pongračič, Ko- mel, Herceg, Sirec P., Kovač, Erhatič in Streher. Sodil je pred 600 gledalci Herman iz Mari- bora zelo slabo, kar je tudi vplivalo na končni rezultat. V nedeljo, dne 16. septembra 1956, ob 15,30 bo na stadionu SD Drave prvenstvena nogomet- na tekma med Kovinarjem iz Maribora in Dravo iz Ptuja. Tabela prvega kola tekmova- nja grupne nogometne lige Ma- ribor — Celje; ^ 1. Brežice 1 1 O O 3:0 2 2. Svoboda (Trb) 1 1 O O 4:1 2 3. Bratstvo (H) 1 ! O O 4:2 2 4. Drava 1 1 O O 3:2 2 5. Aluminij 1 1 O O 4:3 2 6. ZNK (Celje) 1 O 1 O 2:2 1 7. Kovinar (S) 1 O 1 O 2:2 1 8. Kovinar (Mb) 1 O O 1 3:4 O 9. Nafta 1 O O 1 2:3 O 10. Rudar (V) 10 0 1 2:4 O 11. Usnjar (Š) 1 O O 1 1:4 O 12. Fužinar 1 O O 1 0:3 O Rokomet: Rokometni klub Drava je v soboto gostoval v Cakovcu in odigral dve tekmi v malem ro- kometu. V prvi tekmi sta .se pomerili moški ekipi Slavije iz Cakovca in Drave. Rezultat je neodločen 9:9 (4:5). Domača Slavija je bila okrepljena z dvema igralcema iz Varaždina. Tudi v tej tekmi je bil najboljši mož na terenu Viher, ki je moral v sredi dru- gega polčasa zapustiti igrišče zaradi surove igre Slavije. So- dil je dobro Markeš iz Cakovca. Ck>le so dali za Dravo: Viher 5, Erbus 2, Herceg in Vidovič po enega. V drugi tekmi med ženskimi ekipami Slavije in Drave pa je zasluženo pripadala zmaga mno- go boljši domači ekipi 5:2 (2:1). P. A. Ptujski jahalci gredo v Zagreb na reprezen- tančno dirko v nedeljo, 16. septembra 1.1., bo v Zagrebu reprezentančna jahalna dirka jahallcev iz Hr- vatske in Slovenije, na kateri se bodo pomerili z ostalimi tek- movalci iz Ptuja: članica Jahal- nega kluba Drava Ptuj tov. Greta Jeremic in člani tov. Ferdo Papst, Aleksander Rado- vič, Milan Simonovič na konjih Desantu, Beilgijancu, Idolu ter Šaku. Tekmovalcem iz Ptuja želimo na jahalni dirki v Zagrebu obilo uspehov. O rezultatih tekme bo- mo poročali v prihodnji številki. RAZPORED TEKMOVANJA ( GRUPNE NOGOMETNE LIGE MARIBOR — CEUE DRUGO KOLO; 16. IX. 1956. Drava : Kovinar (Mbr.) ZNK : Aluminij Rudar : Kovinar (Store) Brežice : Bratstvo (Hrastnik) Svoboda : Fužinar Nafta : Usnjar TRETJE KOLO: 23. IX. 1956. Usnjar : Drava Fužinar : Nafta Bratstvo : Svoboda Kovinar (S) : Brežice Aluminij : Rudar Kovinar MB : ZNK (C) ČETRTO KOLO. 30. IX. 1956. Drava : ZNK (C.) Rudar : Kovinar MB Brežice : Aluminij Svoboda : Kovinar (ST.) Nafta : Bratstvo Usnjar : Fužinar PETO KOLO: 7. X, 1956. Fužinar : Drava Bratstvo : Usnjar Kovinar : Nafta Aluminij : Svoboda Kovinar MB : Brežice ZNK C. : Rudar ŠESTO KOLO: 14. X. 1956. Drava : Rudar Brežice : ZNK Celje Svoboda : Kovinar (Mb.) Nafta : Aluminij Usnjar : Kovinar (St.) Fužinar : Bratstvo SEDMO KOLO: 21. X. 1956. Bratstvo : Drava Kovinar (St.) : Fužinar Aluminij : Usnjar Kovinar (Mb.) : Nafta ŽNK Celje : Svoboda Rudar : Brežice OSMO KOLO: 28. X. 1956. brava : Brežice Svoboda : Rudar Nafta : ZNK Celje Usnjar : Kovinar (Mb.) i. užinar : Aluminij Bratstvo : Kovinar (St) DEVETO KOLO: 4. XI. 1956. kovinar (Št.) : Drava Aluminij : Bratstvo Kovinar (Mb.) : Fužinar ZNK Celje : Usnjar Brežice : Svoboda DESETO KOLO' 11. XI. 1956. Drava : Svoboda Nafta : Brežice Usnjar . Rudar Fužinar : ZNK Celje Bratstvo : Kovinar (Mb.) Kovinar (Š) : Aluminij ENAJSTO KOLO: 18. XI. 1956. Aluminij : Drava Kovinar *(Mb.) ; Kovinar (Št.) ZNK Celje r Bratstvo Rudar : Fužinar Brežice : Usnjar Svoboda • Nafta Tekme se igrajo na igriščih prvoimenovanih moštev. ŠAH Šahovsko društvo Ptuj je ime- lo 11. t. m. brzoturnir za mesec september. Udeleženci turnirja so se razporedili tako: 1. Bohak 10 in pol točke, 2. Pernat 10, 3. Sagadin 9, 4,-5. Rudolf in Berden po 8, 6. Maurič E. 6 in pol, 7. Perger 5 in pol, 8. Pešl .S točk itd OBVESTIHO Obveščamo, da vršimo po zmerni ceni 86 din prevoze s tovornim in po 50 din prevoze z osebnim avtomobilom. Avto-moto društvo Ptui. PRODAM HiSO v Ptuju, Tru- barjeva 5, s štirisobnim sta- novanjem in dvema pod- strešnima sobama ter lepim vrtom. Rihtaršič Anica, Lju- tomer, PrešeiTiova 12. PRODAM MOTORNO KOLO »Triumph« 350 ccm v dobrem stanju ali zamenjam za 98 do 100 ccm. Venta, traktorist, Osluševci. PRODAM MAJHNO POSE- STVO v Zagorcih 36, p. Jur- šinci. Dediči Jurtela. PlIODAM RABLJENO STRES- NO in ZJDNO OPEKO ter gradbeni les. Mariborska 10. tJDODNO PRCOAM MLATIL- NICO »Krobath-Feldbach« (Dreschhcchse) in samorezni- co — oboje na motorni po- gon, Martin Brus, kolarstvo, Mariboi^ska cesta 24. Ptuj. NAgEL SE JE mlad čistokrvni volčjak. Vprašajte Kac Fran- ca, Loka 38, p. Starše. PRODAM NJIVO v Rogoznici ob cesti (50 arov). Vprašajte v upravi lista. ISCEM OPREMLJENO SOBO, plačam po dogovoru. Pcmud- be na upravo lista pod »Tr. govski potnik«. OSMOŠOLKA išče opremljeno sobo. v Ptuju. Nasilov v upra- vi lista. IŠCEM starejšo samostojno go- spodinjsko pomočnico k več- članski družini v Zagrebu. — Naslov v upravi lista. POZIVAMO lastnika plavega žensljega »Astra« kolesa štev. 141294, ki ga je 10. septembra zamenjal v Ptuju za enako kolo št. 138131, da se naj ta- koj javi na postaji LM v Ptu- ju. RESNO GOSPODINJSKO PO- MOČNICO sprejme name- ščenska družina v Ptuju. Na- slov v upravi lista, PRAZNO SOBO v okolici Ptuja išče upokojenka, plača za več let naprej. Naslov v "upravi lista nod »Mirna« KNJIGA ZA POHORCE IN Vt:St:LE LJUDI Novinarske društvo v Mariboru bo v kratkem izdale knjigo o skomarskem ljudskem pesniku Juriju Vodovniku Knjigo je pripravil dolgoletni raziskovalec Pohorja in Vo- dovnikovega življenja dr. Fran Mišič. V knjigi bodo zbrani življenjepisni podatki o Juriju Vodovniku in natisnjene vse njegove pesmi, ki sc se na Pohorju do danes ohranile. Izdaja Vodovnikovih pesmi bo dobrodošla zlasti našim Pohorcem. ki bodo tako dobili trajen spomin na svojega pesnika. Novinarsko društvo vabi vse, ki si želijo to zani- mivo in dragoceno knjigo, ua se naroči.io nanjo vnaprej Cena izvodu do 300 din vključno s poštnino. Naročniki, ki si želijo knjigo zagotoviti, lahko vplačajo naročnino vnaprej na račun 640-606-i-MH-'775 .Na hrbtni strani položnice naj lzpL=ejo svoj točen naslov. Sprejemamo tudi pismena naro- čila na naslov; »SIo\;enski zbornik«, uredništvo in uprava Maribor, Heroja Slandra 9 Vendar pripominjamo, da bodo zaradi omejene naklade imela prednost naročila s predvpla- čilom Nastop šolanih psov Klub ljubiteljev športnih psov v Mariboru je priredil dne 9. t. m. na igrišču Športnega klu- ba «Drave« nastop šolanih psov, ki je bil zelo pester in zanimiv. Po otvoritvi, ki so jo po svoje podprli štirinožci z enoglasnim lajanjem, so pričele raznotere točke, predvsem vaje v posluš- nosti v skupinah, za katere je treba dosti šolanja. Psi so ska- kali čez prepone, plezalno ste- no, skozi obroče, roke in preko ramen, delali so razne nalo- ge na daljavo, na ročne znake. Iskali so izgubljene predmete, čuvali vodnikove predmete in njega osebno branili, hodili po lestvi in drugo. Posebno pozor- nost je vzbujala mala foksteri- jerka, ki je junaško branila svojo gospodarico in so ji gle- dalci burno ploskali. ICot o- brambna psa pa sta se dobro izkazala nemški ovčar Ago in airedalka Pegi, ki sta že pred- poldne nastopila na Kvedrovem trgu pri obrambi pred napadal- cem, ki sia ga junasKO riapauid in se nista bala ne palice ne strela; Ago je popoldne še na plezalni steni pokazal, da nima tekmeca, ko je zmagal skoro 3 m visoko zapreko brez vseh težav. Nastop je bil lep prikaz u- spešnega in vztrajnega dela va- diteljev, ki so pokazali upo- rabljivost psa v vsakodnevnem življenju, kako korist nudi pes kot hišni čuvaj,'še bolj pa kot osebni čuvaj in kako čuva last- nino svojega gospodarja. Še več pa daje skupnosti dobro vzgo- jen pes. Lavinski pes je rešil že marsikoga iz objema bele smr- ti, šolamo lahko psa tudi kot reševalca utopljencev. Da služi pes kot vodnik slepcev, je itak splošno znano. Da je nastop dobro uspel, gre priznanje članom iz Ptuja, nič man j, pa tudi Športnemu klubu Drava', ki je odstopil v ta na- men svoje igrišče. proizvodnja narašča Svetovna km','ti]ska in l>r©- rambna pro zvodnja se je po- ečala v letu 1955'56 za 3 odst. Največji porast so zabeležili v everni Ameriki in na Etelj- jem vzhodu. V drugih deželah 1 sprememb. Proizvodnja konoplje in žitar- ic je precei večja, kot je bita letu 1954 55. Tudi število ži% i- le narašča. Cene teh artiklov 5 v glavnem padle. Kar zade- a količino živil, Jci odpade.)© a prebivalca, je položaj tale: Zapadni Evropi, Latinski .meriki in na Daljnem vzhodu 2 je obdržala na predvojni rav- i, medtem ko se je v drugih ržavah stanje poboljšalo. M Naftovod od Rdečega do Sredozemskega morja Pripravljeni so načrti za grad- jo naftovoda, ki bi preko Iz- aela povezoval Rdeče in Sredo- smsl^o morje. Dolg bi bil pri- ližno 270 milj. Za njegovo radnjo se posebno zavzemajo &rael in nekatere zahodrje ržave. Stroški za gradnjo bi Lli od 10—20 milijonov funtov erlingov, kar ie odvisno od ši- ne cevi, ki bi jih uporabili. Težave avtomobilske industrije Položaj angleške avtomobil- ie industrije ni letos nič kaj >žnat. Proizvodnja je zaradi :avk precej padla, izvozniki pa J morajo krčevito boriti za zn- anja tržišča, kjer je konkuren- i čpdalje hujša. V prvem polletju letos so v izdelali 421.000 vozil ali 0,4 odstotka manj kot v istem bdobju lanskega leta. Cenijo, a letos ne bodo izdelali več kot 55.900 vozil. Lani je proizvod- ja znašala 897.000 avtomobilov. prvem polletju letos so izvo- iii 170.000 vozil, lani pa nekaj cč kot 200.000. CEMENT NA KREDIT Knihotovalci, ribiči, člani kmetijskih zadrug, čebelarji in člani podobnih gospodar, skih organizacij bodo lahko v prihodnje kupovali za svo- je potrebe na kredit tudi ce- ment. Te kredite bodo dajale razen Narodne banke tudi Komunalne banke in zadruž- ne hranilnice. Kredite bodo odobravali za dve leti, p^ri dvisu posoji- la pa bo treba položiti kot pri ostalih potrošniških kre- ditih 5 odst. v gotovini. Kre- dit 25.000 din bo treba vrniti v leta dni. Gospodarstvo, katerega dohcdek .ie ocenjen na lOC.OOO din, bo lahko dvigni- lo kredit v znesku 30,000 din. >oo<)L>czz>oo{)0o()d 45 let. Pogoj za pridobitev ugodnosti, :i jih določa osnutek zakona o )okojninskem zavarovanju za iste zavarovance, ki so zaposle- d na težjih in zdravju škodlji- ih delovnih mestih, je, da je avarovanec delal na takšnem lelovnem mestu vsaj pet let ali lajmanj 3 leta, če je pri oprav- janju teh poslov postal inva- id. Težka in zdravju škodljiva ie lovna mesta so po zakonu: dužba pilota v civilnem in go- spodarskem letalstvu, delo v :esonih, služba potapljačev in lelo v rudnikih. Vsakih osem nesecev, ki jih je zavarovanec >rebil na takšnem delovnem nestu, se-šteje za eno leto de- ovnega staža. Začasno oprav- janje poslov na takšnih delov- lih mestih se tudi šteje kot ugodnost za pridobitev pokoj- nine, m sicer tako, da se devet oziroma deset mesecev dela šteje na eno leto delovnega staža. Vojni invalidi z več kot 50- odstotno nesposobnostjo za de- lo, vojaški vojni invalidi in mirnodobni invalidi do četrte skupine ter slepci imajo tudi pravico do povečanja trajanja delovne dobe in znižane starost- ne meje. Realitetna agencija v Ptuju je odprla svoje skladišče, kjer sprejema v prodajo vsakovrstne stroje, kolesa, motorna kolesa in druge predmete. Prodajalci, če hočete hitro in ugodno pro- dati, pošljite nam svoje pred- mete v skladiščenje. Kupci, oglejte si naše zaloge! Istočasno sporočamo, da skle- pamo kupne pogodbe za stran- ke vsak dan od 9.—14. ure. K II M O MESTNI KINO PTUJ predvaja v dneh od 14. do 16. septembra francoski barvni film »RDECE IN CRNO II. del; v dneh od 18. do 20. septembra šve-dski film »SAMO MATI«. KINO MURETINCI predvaja 15. in 16. septembra amer. barvni film »IVANHOE« in 22. in 23. septembra amer. film »NEUMNE SAN.TE«. Iz Juršinc 30. oktober je izbran kot naj- primernejši dan občinskega praznika občine Juršinci in bo be letos na ta dan praznovanje občinskega praznika. ★ Pesnica povzročila v deževnih inevih in ob nalivih kmetoval- ?em pesniške doline veliko ško- do, ki močno zadržuje razvoj jivinoreje v tem delu občine Juršinci. Tako nastalo škodo bo / bodoče redno ocenjevala pK>- sebna komisija za ocenjevanje ?lementam.h nesreč pri Občin- skem ljudskem odboru Juršinci, ki jo sestavljajo: Franc Cuš iz jabemika 20. Ivan Cuček iz Flvaletinc 5. Ivan Rezjak iz Vi- tomarc in Ivan Ceh. Britanska in francoska vlada sta poslali predsedniku Varnost- nega sveta pismo, v katerem ga obveščata o nastalem položaju. Eden je rekel, da bodo Britanija in njeni zavezniki storili nove korake, če bo Egipt povzročal težave in odklonil sodelovanje z novo organizacijo. V pismu Var- nostnemu svetu, je rekel Eden, nismo zahtevali nobene akcije. Eden ni obljubil Spodnjemu domu, da bo sueški spor spro- žil v OZN, niti ni izjavil, da njegova vlada izključuje upora- bo sile. V tem oziru ni odstra- ■nil negotovosti. Britanska vlada tudi ni nasprotovala pozivu pi- lotom na prekopu, naj zapuste delo. Britansko stališče Eden je poudaril, da je nje- gova vlada storila vse, da bi prišlo do miroljubne poravnave spora. Konvencija iz leta 1888, je dejal, ne nudi zadostnih pmd- roštev uporabnikom prekopa brez Sueške družbe, ki je bila del tega mednarodnega spora- zuma. Ko je Eden rekel, da je polkovnik Naser z »nacionali- zacijo družbe porušil ravnovesje tega sistema in ukinil eno iz- med glavnih jamstev,« je bilo iz vrst laburističnih poslancev slišati medklice »nesmisel«. Nihče nima pravice, je povzel Elden, v nasprotju z veljavnimi sporazumi ukiniti mednarodni značaj največje vodne ix)ti na svetu. Razen tega je treba ne- nadno razpustitev družbe 12 let pred potekom koncesije obsoditi kot teptanje mednarodnih ob- veznosti. Spričo vsega tega bri- tanska in druge najbolj zainte- resirane vlade niso mogle spre- jeti dosedanjih jamstev, ki jih je polkovnik Naser doslej dal. Prikrite grožnje? Kar zadeva pilote na Sueškem prekopu, je Eden rekel, da se je britanska vlada dvakrat za- vzela, da bi delali dalje. Toda »je meja, do katere je moč na ljudi pritiskati, ta meja pa je zdaj dosežena«. Kar zadeva vojaške priprave, je Eden rekel, - da jih vlada »ne namerava zavirati«. Ce bo Egipt še nadalje zavračal sleherni na- por, da bi zagotovili miroljubno poravnavo spora, bo nastal zelo težaven položaj. Mi si bomo pri- zadevali za miroljubno ureditev, dokler bodo možnosti za to. Ko je na koncu svojih izva- janj Eden rekel, da bo egiptov- ska vlada, če bo ovirala usta- novitev organizacije, ki jo pred- lagajo tri zahodne velesile, ali odklonila sodelovanje v njenem delu, ponovno kršila konvencijo iz 1888, so laburistični poslaiici protestirali, zahtevajoč »odstop vlade« in vzklikali »Nehajte iz- zivati« in »Tako ne gradite mi- ru!« Izzivalni ukrepi O organizaciji uporabnikov prekopa je Gaitskell rekel: »Ce bi bil namen te organizacije ustvariti nekakšen stroj za po- gajanja z Egiptom, ne bi bil proti njej. Vznemirljivo pa je tisto, kar predlagajo kot vsebi- no dela te organizacije. Sem sodi predvsem izjava, da name- rava organizacija imeti svoje lastne pilote za plovbo po pre- kopu in da pristojbin ne name- ravajo plačevati Egiptu, marveč organizaciji. To se mi zdi zelo nevaren in zelo izzivalen korak.« Gaitskell je vprašal predsed- nika vlade, zakaj niso tega pro- blema nemudoma sprožili v OZN V imenu laburistične sku- pine je izrazil mnenje, da bi bila to najpravilnejša pot in da bi OZN lahko omogočila nadalj- nja pogajanja. Debato bodo nadaljevali da- nes. Slcopor&o sEorrio kupuje Pletorna z. o j, Ptuj