Zl. trtima.
i mm. t ■** a. m ha
HL Ml.
^__
^•trt leta    .         .    ♦  •    . 15 —       u Amerika ia m drmje deiele: 01 BCtCC    .         ....    530     ceio fcft» Mprej   .   .   .   .   K 70*—
Vptafenjem glede fmuatoi ae mj priloži st odgovor doptada aH cnanka. 9yravBl4tro (tpodnj, pritHtje, levo). MmmMlmvm wM$m ftt I, tttefta at 90.
hamll  te  hEumJo po  porabijami prortom  fa  ricar  1 m» vteok ftv
MmnMrok protlor: eafcmt po 12vte, dvakrat po Uvh^ fefknt po lOvta.
Postao (caak pmtori 30 vbl, ptrle ta zahvale (eaak prostor) 20vfnarjev.
Pri vtfjfli tatodjah po dogovor«.
■a ttat atoaeae aartetc ferei pMlaift itvarfe aa ae mrem Bttator tiiratL „lUrotea Tiskanu« taiafoa *L M.
.StovcasM Karod- vel|a v Ijrtl|«sii dostavljat na dom ali če ae bodi poaj:
ceJo leto naprej   .   .   •   .   K 58*— 1 tetrt leta uprej .   .   ♦  .   K 15 -pol leta       .      •   .   .   .    • 29-— | oa metec.....K đr—
Posamezna itevitKa velja 30 vinariev.
Dopisi um) m frankirajo. Rokopisl se nerračajo. Bttrfalfttvot ballova mUaa ftt. 9 (v L nadstr. levo), t«Uf#a ŠL M
Velik javen shod JDS v Mestnem domu
se vrši v ponedeljek, dne 27. t. m. ob 8. zvečer. Na dnevnem reda je poro-čiln o z u n a n i e - politične m položaju in jugoslovanskih za~ hicvah na mirovni k o n t er e /?-ci. Someščani, Vi vsi, moški in ženske, H Vam je na srcu usoda južne in se-verne naše meje, udcležite se shoda polnoštcvilno!
1% seje načestva *JDS.
Načelstvo JDS je v svoji zadnji seji, ki se je vršila dne 21. januarja sklonilo sledeče:
L Strankin izvršcvalni odbor je v svoji seji dne 27. oktobra 191S sklenil, da se nai shod zari p ni tov JDS,   ki   se mora vršiti vsako leto dne 2. februar ja. radi izjemnih razmer za letos   preloži za štiri mesece po končani vojni. Sačel- i stvo JDS je sedaj določilot da se vrši \ let os n j i   redni   zbor   zau pni-kov z volitvami v r e d na b elo ne d elj o,   dne   27. aprila,
Volilno postopanje za volitev izvr-sevalnega odbora se zato začne v smislu strankinega organizacijskoga reda dne 10. februarja. Tozadevna določita se ttahajaio v organizacijskem redu in i ih bo vrhntega tajništvo JDS se pose-be sporočilo    kraievnim organizacijom.
2. NačeUtvo JDS pozivlia somištje-liike JDS, da naj pristopijo kot elani fer se v to svrho oglasi to pri krajevnih organizadjah ali pa pri političnih dru-Stvih, ki imajo sedež v kraja njihovoga bivališča. Le tako je mogoče. da se more vsak pristaš volitiško tiđejstvo-vati in kot organ:ziranec zastaviti svoje ^ile v prnspeh organizacije in idej, ki uh zastopa.
Dr. K. Š.:
Pokrajinske finance.
Pri nas se je vedno mnogo politi-kovalo. Ima svoje dobre strani, je pa tuđi zelo nevamo. ker !e Drerado postane hipertrofijo in zaduši kali stvar-ncjja mišljenja. Kolo politike se lahko suce, kot se hoče. praktično življenje pa tuđi pozna svoje potrebe in zahteve, Katerim je treba zadostiti. Sicer začne ono kolo mleti na praznem ali pa zati-kati se. eno kakor drusro na je nezdrav pojav in dostikrat začetek konca. Ce se pa že po svoji naturi in vzgojt najtf-bamo k poiitikovanju, se nibce ne more čuditi, da je katastrofa stare Avstrije in naše vstajenie spravilo vse duhove pokonci. Nastal ie Čez noČ državnopravni in adrninistrathni vacuum, kl mu je težko najti para. Kako za sponol-niti? PuMicistična diskusija, ki jo je o tem nekaj tednov ponrei v ožiih, takrat moprocih mejah otvoril Fr. pl. ŠukJje. se je nadlievala žal skoro izključno na po-litičnem, nekoliko ćelo Se na nekem drugem polju, kjer imafo stvarni momenti se mani veliave. V privatnih dražbah je pa bil človek, prišedši iz či-stejšecra zraka diasnore. v večni zadre-&; naj ie §lo za uredbo šoh financ ali karsibodi, vedno ie bil v nevarnosti, da 2Ta unionisti ali federalist? proglase veleizdajalcem, manj kaznfive, a nič bolj laskave lastnosti ne vštete. i Ene in velike skrbi smo z ujedi-iijenjcm rešeni. predpostavljeno, da za-dobi srce končno svojo prepotrebno kontrolo v pameti in da bo vsakdo stavi! b!a?ror celokupnosti nad strančarske, razredne in zasebne koristU NaSa ia\Tiost se pa spei vara* če misli, da je s tem že vse reseno »n da bo tisto, kar ve nedostaja, nrislo samo do sebi. ali da ni vredno, da bi o ntem srovorili. Ta opazka samo ob sebi urnevno ne vefja krocrom. ki na niih do njihovem poMfcti ali kot zaupnikiii naroda !ez"l ona težica in odgovorna nalocra. Delali bi ifm^ brez dvoma grrdo krivico. domnevaloČi, da se nišo poelobili ^di že v važnejša <fe-toiina vnrašania. Čas Da je da se tnđl &rSi Diib'^Vr enkrat Dove, da smo staro hi~n rnzđrli, novi z njedinienjem doIo-zi!i kom?»t temeli. c!a Da sicer nrebfva-mn v začasmi baraid za silo. Eno ta-kth vnrašanj je skicirano v naslednifli vrstaiL
Ce vse ne vara, dobi Slovenija za tište zadeve, ki i ih — vsaj začasno — «ma lahko    boljsc    upravlja, ali ki bi bile za celoto le nepotreben balast. do-čim so za nas več ali manj    in    časih prav zelo važne, neke vrste avtonomi-jo. \rsa avionomija pa ni samo politično — to    bi se že    preneslo — ampak tuđi  stvarno vredna    piškavefca oreha, Če  ni  financijclno    zadostno    podprta. Bivšim deželam se lahko marsikaj očita, vsi objektivni    opazovalci pa vedo, da je njih administrativne neuspehe po reliki   meri   zakrivila    slabo    fundirana finančna     avtonomija.    Gotovo  ie  zelo važno, kako daleč bo sesrala avtonomi-ja n. pr. v šolskih zadevah.   Nič manj važno, kakor yp rasan je, a" dobimo 50, ali  75,  ali 25 c/c   šolske uprave v  svoje roke, je pa nekaj  drueresM. Namreč. po kom   in   s   kakimi   sredstvi   bo   kriti s t r o š k e  te uredbe. Da bo pokrajina (Ljubljana) sklepala, država (Beograd) pa    plačevala,    v to se samo ob sebi nmevno ne bo podal noben finančni mi-nister. nai si je še tak prijatelj avtono-miie in naj si ima dryjrače nolne kase, kakor dr. Ninčič in se nekateii njegovih naMednikov. Svariti je pa tuđi Dred nasprotnim ekstremom, to ie. da bi pokrajina obraćala, država pa vse lahko olTnila in po svoie smela prikrojiti pokrajinski    proračun,    čeprav si človek ćasih želi ta sistem, ko sliši in čita, kaj se vse zahteva od naše    uboge vlade. Stremiti    moramo    za    or.sranićnim ujedinjenjem, ki sra ie ravno tako nuj-no želeti, kakor le slepci ne vidUo, da še ni izvršeno in da se ne da izsiliti. Za asimilacijo v tem smislu bi pa ne bilo nič bolj kvarno, kakor če bi se morala Ljubljana za vsak vinar obrniti v Beograd.    Da človek SDozna to primitivno resnico, ni treba, da bi bil finančni že-nij ali strokovniak, zadostuie popolno-ma malo življenjske izkušenosti. Iz no-benega razloga se še ni ohladilo toliko dobrih prijateljstev. nego če ie prijatelj zastonj apeliral na mošnjiček prijatelja. Nesreća pa je povrhu še to.    da imata navadno oba prav. tišti, ki »drži« in tišti,   ki odide z dolgirn nosom.    Oni ne srne dati, če je vesten, temu pa z -non possumus« tuđi ni pomagano. Bojim se, da bosta    država in pokrajina večkrat zašle v to situacijo,    kakor    je za obe prav,  če  se  možnost    takili   nesoglasij takoj  spočetka  ne  zatre. Stiskarij  a  la Dunaj,  ki  so  imele  noleg  financijelnih navadno tuđi politične razloge, se nam gotovo ni bati. Coprati pa Beograd tuđi ne bo mogel, posebno v prvih Ča^ih ne, čakajo ga ogromne naloge. Čislam Srbe  kot veliko  predobre  gosDodarje.  in poznam nas kot veliko prehude optimiste, da ne bi opozoril na to nevamost. Domišljamo  si  itnk  preradi,    da  bodo nam   na   lifibo    Tikinieni     občevelbvni zakoni  politične in medna rodne psihologije. Ni pa potreba, da ?e intra mn-ros začnemo s to neuspešno metodo, in sicer  ravno na  tistem  poliu.    ki  le  za scntimentalnos-t natbolj pripravno, namreč* nn finnnciielnem.
Ćakajo pa tuđi pokrajine po svoje nič manjše naloge. Javno gospodarstvo se ne da brez škode štiri leta in več zanemarjati — priča nišo samo naše ceste — ne glede na to, ali in koliko so nas že prei zanemarjali bodisi namc-noma, iz političnega nasprotstva, bo-ui-i vsled suše v blagajnicah. Kdor z menoj želi, da ue priđe maček, želi nai tnrej tu Ji. Ja se i i n a n č. g o s p o u -stvo med državo in »pokrajino« čini prejc in čim natanč-neje porazdeli tako.da bosta ob: mogli s ha jat i. Kako naj se to zgodi, ni lahko vprašanje in bo zari tevalo od obeh strani mnogo dobre volje in obojestranskega razume van ja. Tem lažje je pa povedati, kaka n e sme biti ta uredba, ker imamo v fl-naiični avtonomiji bivših dežela dobro-znan strašilen vzgled. Značilno zanj sta bili dve točki, prvič, da deželi ustavno ni bilo pridržanih nobenih last-nih davčnih virov (na Dr. realni davki). s katerimi bi bila res lahko razpolagaJa po svoje, drugič pa, da je i za doklade preko gotove zelo ozke meje potrebo-vala cesarske sankcije, ki ni bila drugo, nego jerobstvo vlade. Kolskorkrat so dežele skusale naDravitl red. so morale zato tnoledovati na Dnnajii. ta je pa le nerad kaj izpustil iz rok. ker se je opravičeno bai da jo bo danes ali jutri sam potreboval. Imeli smo torej tisto Užiavtonomijo, ki naj nas od nje iz ZKoraj navedenih razlocov dobra sreća obvarnje. V koUkor botno pridriali daUadtf zisUm. t« v bistvv
(t. j. kontroli centraje) pač ne bo dalo mnogo spremeniti in tuđi ni želeti. Kri-vičen davek je le še krivičnejši, čc se ga obteži z dokladami. naiboljši davek se pa z njimi lahko ubije, ker se z dokladami davčni Dostavck stopniuic in vsako javno breme prenese tako stop-njevanie 1c do gotove meje. Onkraj te se začne tišti silobran davkoplačeval-cev, ki uniči dotični davek in demora-lizuie vso daveno priredbo. Primeri zgodovino naših starih personalnih davkov. Tndi naš finančni minister torci ne bo smel dopustiti, da bi se do-Ijuhno gospodarilo z dokladami in v obče z davčnimi objekti, ki jih je na en ali drugi način že zasegb država. Tem bolj bo pa morala Slovenija skrbeti zato, da gotovi viri a priori in izkliučno njej ostnncio nrihranieni. Kateri bi bili to. na sleno m moeoče reci in je od-visno predvsem tuđi od še davno ne rešcnegft \-prasania, koliko born^o imeli enotni davčni si«?tcm. I v tem oziru sem pa sI*šaT. ceio od takih strani, ki b! morale hiti bolje nodnčene, prav optimistične nazore, ki jim je treba energično ugovarjati. Od vsen pet teritorijev, ki ko se spojili v Tuzoslavijo. imata samo bnnovinn in Slovenija z Dalmacijo približno jednak davčni zistem. niti ta pa jednako davčno breme. Sicer vlada • največja mnogoličnost Omenjam zla- i sti. da imamo le mi, Dalmaciia in Hrvatska pravi dohodnfnski davek v zrni-slu teorije, torej tuđi že gotove pred-pogoje za moderno davčno reformo. »Torej izjednačiti!« pravijo optimisti. Dobro — ali kako? Da bomo v Srbiji vpeljali naše davke, ali narobe? Da borno tu malo odšcipnili ali tam malo pri-dejali, tu nekai iztnrafi ali tam zađelaH praznino? Ali se zavedajo frlasniki »izjednačenja«, kaj pomenijo za gospodarsko življenje procesi davčne pre- in odvalitve, ki bi jih s tem otvorili kri-rem Jugoslavije? Ali se zavedajo dalje, da so ekonomične, upravne in tuđi kulturne predpostave. od katerih ne sme abstrahirati noben pameten davek, pri nas vse drusračne kakor ne rečem v Crni gori, ampak tuđi v Srbiji?
Razlika med posameznimi deli Jugoslavije seveda ni glede vseh davkov jednako velika, in ta in oni je najbrž res že zrel da se izjednači. Ostala bo pa še vedno prav pestra karta, in tuđi ni nobena škoda. Ceravno ni res, da je vsak stari davek dober — čas ima le prečudežno moč: tuđi davku — če ni nezmeren ali skrajno krivičen — se Mrdstvo privadi in :^a lažje prenaša. kakor teoretično še tako lene novotarije. Tuđi ncmške zvezne države so leta 1870/1 vsaj na polju direktnih davkov obdržale svoje stare zakone in jih po svoji lastni potrebi prcminiale in pri-krojale v poznejših letih: še le zadnji davki te vrste (»\Vehrbeitragr. »Be-sitzsteuer« itd.) so se uvedli za celo Nemčijo. Ne more se pa reci. da je bi-fa njih davčna uprava zaradi tega slaba, nasprotno, dosegla ie iispehe. ki bi jih bili tuđi mi prav lahko veseli. Celo izjednačenje »zrelih« davkov pa nam ne bo padlo samo v naročje. Pot od vlad-nc Dredloge do sankciie ie včasih zelo dol ga in trnjeva. kako dol ga pa baš pri davčnih predlogah. naj povedo naši parlamentarci.
Pokrajinske finance so torej ravno tako važen. kakor težaven problem. Žnabiti. da imamo ko^a med seboj, ki se je z niim že pečal ali ki po svoji skučenosti, znanju in dobrem pogledu približno pravo intuira. Tuđi če imamo to srečov bo pa treba projekt podvreči kontroli na podstavi najnnvciSIh ste-viric. Teh še davno nimamo, potrebne so pa tembolt. ker so se gospodarske razrnere popolnoma snremcnile in je davčna moč vse drugače porazdeljena. kakar pred vojsko. Da pokažem vse te tefkoče vprašania in da se ga mimo-grede. poleg drugih poslov ne da resiti, je edini namen tega članka.
Važno za koraih begnncr!
Koroški begnnci so imeli dne 24. Ja-nifciim važno posvetovanje. Med dr«-Irim so raspravljali tndi o njih gmotnem položaja. (Jkrenili so se potrebni korakt Vsi koroški begnnci naj naznanijo kraj dosedanjega bivaliSča na naslov Kristo Kosir. Dobrodelna pisama, Alojziievi-šče, Ljubljana. Beguncu ki bivajo v Ljubljani afi ki se mode prehodno t Ljubljani dobivalo prenočiSče ia hrano po znttanfli cenah. Oidasiio ae oetbmo Ufako pri roriimeaovaacBL
Desti iz Jasosluvije.
NOVA VLADA ZA SLOVENIJO.
Ljubljanski korespondenčni urad poroća: Demisija Narodne vlade spre-ieta; dne 24. januarja popoldne tik pred sejo Narodne vlade ie dobil poverienik dr. Breje nastopno brzojavko: »Pred-scdnlk dežetne vlade dr. Janko Brejc, Ljifbliana. Njegovo Vlsočanstvo presto-lanaslednik regent Alcksander je s svojim včerajšnjlm ukazom odvezal dosedanjega predsednika Narodne vlade za Slovenifo Josipa Pogačnika njegove dolžnosti ter je imenoval Vas za predsednika. dr. CTfegorJa 2 e r j a v a pa za podpredsednika nove deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani- Z istočasnim uka-zom sp od vezani svojih dolžnosti: Po-verjenik za prehrano dr. Tavčar, po-verjenik za trgovino in ind'jstriio dr. T r i 11 e r, poverjenik za narodno ob-rambo dr. Lovro Pogačnik, poverjenik za javna dela inž. Remec, poverjenik za promet dr. Pestotnik poverjenik za finance dr. Kdkovcc, poverjenik za socialno skrbstvo Anton K r i s t a n , ker njihovi resorti pripa-dajo pod neposredno komrjetenco re-sortnih ministrov. Vabim Vas in dr. 2erjava v Beograd, da stavita pred-joge radi eventualne izpremembe za štiri poverieniška mesta. ki ostanejo Še nadalje. Minister za notmnje stvari Pribičević.«
CŠtiri poverjeništva. ki ostanejo še nadalje so: poverjeništva za notranje stvari, za uk in bo-gočastje, za pravosodstvo in za kmetijstvo.) Brzojavko ie preči ta 1 v seji Narodne vlade predsed-nik Pogačnik in se poslovi] od čla-nov vlade s temi besedami: »S tem je prenehalo delovanje sedanie Narodne vlade. Ko se poslavljam. moram s tega mesta danes konstatirati, da smo vsi skupa] in vsak poedlnec storiH vse. kar smo vedeli In kar smo mogli v prid naše ožje domovine in v prid celokupne države SHS. Vse na^e delovanje se ie vršilo v popolnem soglasiu z navodili Narod nega Veća v Zagrebu in pozneje skupne vlade v Beogradu. S posebnim vesc^em morem ugotovjti, da je v vse] skoraj trimesečn! poslovafni dobi vladalo med član! naše koalicijske vlade naj-Icpše soglasle in njegovega delovania nišo nikdar motila nobena ncjporazura-Ijenja a!i politične strasti. Mole poslovanje |e bilo lahko. ker so me vsi go-spodie poverfenlki tako složno in krepko podnirali. Ko oddainm oredsedstvo, se ?im zato na'lskrett^ie zahvaljujem In prosim *ovariša dr. Brejcn, da prcvza-me predsedstvo.« V imenu poverjeni-kov je odffovoril jsrospod žunan dr. Tavčar: »Kot najstarej^i član Narodne vlade, si dovoliujem. da se zahvalim za nic«rovo Izredno »iubeznivost predsedalku Pogačnik u. kl !e s slmpa-ttčnostjo svo.ici*a značaja vellkokrat v /nanf meri pr!pomoj?el, da \*z bilo de-lovanje Narodne vlade tako harmonično in da nlegove^a delovan'a n?so ov-rala ne politična, ne dru^a nasprotstva. Nai nas ohrani prav rako v dobrem spominn. kakor j?a homo ohrnalli mi vsi in kakor mu želimo Iz srca vse naibol|še v prihodniostl.«
Nato je prevzel predsedstvo novoimenovani predsednik dr. Breic in je prosfl vse poverjenike, da z ozirom na to, da še nišo imenovani vsi člani nove vlade, in da mora on oditi s podpred-sednikom v Beograd, vodiio svote posle se nadalje do imenovanja nove vlade, ker sfeer nastane v upravi vacuum. Do tcffa časa bo on vodil nadalje posle povcrjenfka za notranje stvari, predsednika Pojračnika pa prosi, da vodi ta čas posle predsednika.
»SAMOUPRAVA«  O SLOVENCIH.
Beograd, 24. januarja. (Lj. kor. nr.) V današnjem uvodnom članku podaja »Samouprava« tole karakteristiko: Slo-venec ie blage in mirne naravi, krotak ko iagnje. marljiv kakor čebela, vztra-jen v delu. pošten in iskren, odkritosr-čen, nagnfen k idealiziranju in misticizmu. Slovence ie poJn bumorja, ljubi družbo, a Jo izbira in je skoz in skoz mo-raien. Pesem je Slovencu priljubljena spremljevalka v življenju. Slovenci so pobožen narod, toda fanatiki nišo. Svoje duhovn&tvo Slovenci jako cenijo in spoStujejo, ker je bilo vsekdar narodno in ker je z narodom delilo žalost in radost Ljubezcn do prirode ie značilna lastnost Stoveaoev. Obožavajo in veli-čajo jo pesaL
BIVŠI KRALJ CRNOGORCEM.
Pariz. 23. januarja. (Lj. kor. uradj Olasom dun. kor. nrada poroča »Ajffen-ce Havas«: Crnogorski kralj je na crnogorski narod nasJovil poslanico, kler ga pozivlja. naj se četam, ki se hočejo po-lastiti dežele. nikar ne upira in jra zago-tavlja. da se bo narodu v kratkem mo-ffoče izraziti prosto Klede svoie prihod-nje državne oblike. MedzavezniSka konferenca ie v svoli včerajšnji sefl sprejela poslanico in dovolila, da se sporoči črnosrorskemu narodu.
Protest  Starčevićanske stranke proti jlrvl avtonomlje hrvatske vlade.
Zagreb, 24. januarja- Osredni oćbor Starčevićanske stranke prava Je imel datiss sejo, v kateri je protestirat proti temu, d* so se izločile iz območja avtonomije hnrat-ske vlade tndi panoge, ki bi mosile v smislu sklepa Narodnega Veča pripadati tuđi ie nadalje pokrajinskim vladam Osredni odbor je u goto vi I. da ie beograjska vlada s tem prekoračila svoja pooblastila ter Izlav-Ija, da teh odredb ne smatra za definitivne« ampak zahteva končno rešitev teh vpraSanJ na prihodnji seji Narodnega Vcča.
Groiko posolonlo o premlrju.
Ljubljanski korespondenčnj nraiđ poroča: Pokajanja med zastopnOd ljubljanske Narodne vlade SHS ter nemškokoroške vlade celovške so se dne 22. L m. v Gradcu končala pozno zvečer. Jasrosiovanski zastopniki so za-htevali. da naj se stotinam Slovencev, ki fo morali pred nemškimi oddetki bečati iz dežele, dovoli povratek na K»* rnško, Ć2l dobi pri narodnostnih poizv#-dova niih na licu mesta ljudska volja pravi izraz. Nemci, in sicer tuđi zastop-n»k nemško - avstrijske vlade na Di-riaju tej zabtev! nišo ugodili iziavUa-joc. da povratka na Koroško ne raorefo dovoHti, ker se je v poslednlern Časa tndi potovanje na Kranjsko izdatno otežkočilo, in pa ker so jugoslovanslci zastopniki izsilili preložitev razprav o upravnih odnošajih na KoroSkem do tlei, ko bo nova demarkacijska crta do-ločcna. Zastopniki ljubljanske Narodne vlade so povdarjali, da iz Kranjskega nihče ni bil pregnan in da tamkaj ne bo poslovala nikakšna razsolevalna komisija za ugotovitev narodnostnih razmer in določitev meja narodnostnih upravnih okoliSev. Zato omenjene potovalne zaoreke pri tekočih pogaianjih ne mo-rejo pri ti v poštev. Na Koroškem pa .•^re za to. da se v svojo domovino vr-ne vsa slovenska inteligenca svoj za dobo. ko bo po Koroškem narodnostne odnošaje ujrotavliala in začasno ojrrani-Čevala narodne upravne okoliše posebna komisija. Ropatriaclja Iz Koroškesa prognane slovenske hiteligence je ne-cbhodno potrebna in nujna, ker drugače istinita ljudska volja ne more dobiti pravoga izraza. Na to je zastopnik amert-ške misije, nodpolkovnik Snerman Mi-les. izjavil. da polagra veliko važnost na to, da se na obeh straneh zajamči politična svoboda, združena s politično amnestijo. Na podstavi pogodbe pa ne more niko^ar prisiliti, da jamči to ia ono. Ker so Neraci z zastopnikom d«-najske vlade vred vztrajali pri svoU prepovedi povratka, ie podpolkovnik M?les podpredsednlku Ijublfanske Narodne vlade dr. Gregorju Žerjavn izrazit želio, naj bi se mu slovenski pre-gnanci predstavili v VeHkovcu. — Vso Koroško slovensko inteligenco, ki |e morala pobegnitl pred fregularnimi Četo mi celovške vlade, ker so |1 pretio1 s srartjo in jo zapirall ter odvajali, zad»-vajoća prepoved celovške vlade vzbtds v vseh jugosfovanskiti krogih hudo ras-burjenje in veliko ogorčenost SpioSuo se izraza dvoru, da bi ob takih raži—* rali komisija, ki jL kakor znano, prlpa data tuđi člana ameriške misije podpot-komik Snerman Miles In poročnik Le« roy King. sploh mogla objektivno konstatirati ljudsko voljo in pravično ločttl slovensko in nemško upravno ozemlje ter prav potegniti začasno demarka« djsko Crto.
NEMSKA KULTURA NA KOROŠKEM.
Z ozirom na poziv Narodne vlade se je dne 24. t m. več koroških begun-cev vrnilo v svojo domovino. Ko so prišli v Podroščico, jih je nemško vo-jaštvo sprejelo s psovkami in grožnja-mt, kakor ^Niede^ mit den Hundenf Ef-schlagen soli man die jugoslawischen Verratcr itd.« Begunce so zaprli v ča-kidnice, kjer so bili ispostavljeni ne-prejstaiiiin oapadoni s strani pomovMh
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD" *K 25. jaraaijs 1919.
2 u fttev.
nemških vojakov. Dasi so se Iskazali e legitimacijami Narodne vlade vendar so jih odpeUaliv Celovec. V vlaku so iib
spremljajoCI vojak! neprestano zasme-hovali in zasramovali. Na Župnika Fuff* gerja iz St Janža so kričali »tega far-ja moramo ubitU Pri prihodu v Celovec je podivjano nemško občinstvo priredilo demonstracijo proti befcuncem in jih skušalo tuđi dejansko napasti. Najprvo so jih peljali v deželni dvorec. Ker pa Se ni bilo tam stotnika, ki je imel nalogo Jih zasilSati. so begjnce vodili po celovikih ulicah. kjer so bili seveda predmet msmehovanja in zasramova-nja s strani nemSkih pouličnjakov. Na-to so jih zaprlt v jezuitsko vojašnico, kjer so bili nastanjeni v mali nezakur-}eni smrdljivi sobici. Od tu so jih od-vedli na vlado, kier iih Je zašli šal policijski svetnik Spitzer. Rekel jim je, da se v Gradcu skleniena posrodba ne nanaša na be^tince in da se morajo tako} vrniti na Kranjsko. Dnisri dan ob 7. ziutraj dne 23. t. m. so jih odpeMali zopet nazaj v Podroščico. PriSedši v Podroščico so iih tamkaj se nahajajoči nemški vojaki zopet napadli s psovkami in grožmami. Da J;h nišo de^an^Vo napadli, je pripisovati samo ener&ičnemu nastopu službujočesja stotnika. Posa-meznl vojaki so kričali, da ne more;o trpetU da bi bili »slovenski huiskaču doma v času. ko prihaia na Korosko ameriška misija; de!a!i bi slovensko propagando, razobcša'i bi slovenske zastave ter tako vplivall na američko misijo. Tesra pa se ne sme trpeti. ker se mora doseći z vsemi m^čmi. da ame-riška misija prizna Nemcem vso Koro-Sko. Besruncem ni preostalo drugega, kakor da so se vrnili na Jcsenice.
KLIC IZ VELIKOVCA.
\z Velikovca je došla dne 24. Janu-aiia Narodni vladi sledeča brzojavka: »V imenu vellkovšlnh Slovencev prosim, da nai se na noben način ne lzroci Velikovec sovražnikom in naf lusoslo-\anske čete ne zapuste Velikovca. Naše življenje Je skrafno ogroženo in naše bile bi se oropale in opustošila.
NEMCI HOCEJO V MARIBORU IZVESTI PLEBISCIT.
Gradec. 24. januarja. (Lj. kor. ur.) Dunajski koresp. urad poroča: Začet-kom današnje seje začasne deželne skupščine je Doslanec Wastian v svojem in v imenu mariborskesra poslanca Sup-panza stavil na deželnesra jrlavarja nbjno vprašanje fclede včeraišnjih do-gcdkov v Mariboru. Med dm^im je iz-vajal: Za svojega bivanja v Mariboru je dan ameriške studijske misije zaupni-korn obeh narodnosti stavi1 vrsto vpra-šanj in jih naprosil, naj mu dogovorijo v osmih dneh, ker so važne za končno tnreditev meia. Nato so Nemci vsakemn meščanu in vsakl meščankl v Maribora poslao Dstek s pozivom, na] se izjavi •U boce pripadati Nemški Avstiiji ali Jugoslaviji. Mogotci vlade SHS so pre-preči!! to glasovanje s tem. da so Jeli aretiratl nemške prebivalce Maribora. To vest je ravnokar prinesla oseba. ki ie pobegnila iz Maribora. Govornik, ogorčen zbog tega brutalnesa nasilstva, je deželnemu glavarju stavil vprašanje, ka) namerava storiti, da vladi SHS v Ljubljani in njenim organom v Mariboru pokaže z vso jasnostjo, da ne more dalje prenaSati teh nečloveSkih muk in nekulturnih nasilstev. — Dežeini irla-var je dal izraza svojemu ogorčenju Ebog jugoslovanskega postopanja in je izjavil, da bo te nove dogodke sporo-čil državnemu tiradu za zunanje stvari na Dunaju s prošnjo, da obvesti o tem tndi ententne vlade. — Poslanec Malik Je naznanil, da je iugoslovansko okraj-no glavarstvo razpustilo rnestni občin-ski svet ptuiski in odstavilo mestnega Solskega nadzornika- V mestni šolski svet je imenovalo Šest slovenskih in dva nemška člana. Govornik je tuđi zvedel. da Jugoslovani nemške može iz Ptuia kličejo pod orožje in iih vlačijo v Maribor. — Deželnl glavar je izjavil. da bo državnemu uradu za zunanje stvari sporočil rudi to okolnost- — Nato je skupščina prešla na dnevni red.
NemSkf nnjskacl na dehi. Oradec, 24. januarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. nrad poroča: Poslane! Malik, Wastian, Markhl Pantz In tovarlSI so stavili v de-žemi ikupščini predio«, kler ornačajo vpa-de In zasedbe- JuRoslovanov na ozemljih ob Dravi In Ainri kot brutalne samolastne krSItve mednarodnes:a prava in po ententi določenen premirja, Pozivljajo de?.elno riado, na) ukrrne vse potrebno, da ščitl de-želne meje proti neprestanim vpadom Ju-zoslovanov na stmjena nemška ozemlja In naj đela na to. da se umaknelo jugoslovan-ske posadkf^ Sporna ozemlja na! zasedejo ameriške Čete Nadalje se pozivlja defeina vlada, nai z vscrrj sredstvi dela na to, da se preprečijo nečlovečnostl In nasltstva l»roti Nemcem. nahalafočlm se ▼ območju slovenske Narodne vlade.
Za naSe Primorje 1
Po londonskim dogovora nada naše Primorie z lepim delom No-traniske pod italitansko oblast. Franci 1a. Angliia in Italiia so ea sklenile in podpisale- Pretekli mesec so itali-ianski listi % veliklmi naslovi poročali. da so bo vrSila med italiianekimi. fran-ooskimi in anGrleškiflf.i ministri nekaka predposvetov&nia za mirovno konfe-renco, na katerih se ie znova potrđil londonski dosrovor. Po rimekem do-icovorn bi se imela stvoriti trdna pod" laira za it&liiansko-inGrosloTansko slogo* Italiiani bo bili doživeli pri Koba-riđu težek poraz in s&fiell mo uvidevatL, đa bo težko zrušiti Avetro-Orreko bres revoluciionarneffa sodelovania tlačenih narodov ▼ nlei* Ta misel ie nčinko-vala močno tuđi ▼ Parira in Londonu-Tako fe prišlo do seetanka italiianske-Ita poslane« Torrela i dr* Trnmbi6em t Londona in potem do koneresa matiranih narodov ▼ Rimu. ki se ie konca) M >Patto di Romac v katerem ie prav lapo poredano* da ie uiedinjciue in ne-
odvisno«! tiuroeloTanskeca maroda !!▼-Henlski interes Italile in se obreraleta oba   naroda,   đa se boda   priiataHako ■poraznmela na temelin naeela narodnosti In pravice narodov.   da edlocaio sami o svoii usodi- Italiia ni oflcilelno sodelovala pri aklepanin teea dogovora, ali kumovala mu ie in poslane© Tor-re ie nastopal v Dopolnem snorasunia a ministrskim predsednikom Orlandotn in drueimi  elani  kabineta-  Edini  Sonnino se ie držal resorvirano. mislei.    da se Arstro-Oenka ne bo rassula in oroti-ve£ se uiedinieniu Srbor.    Hrvatov in Slovenoev- »Patto di Roma« so oosdra-vlli Tsi oni ki se drže demokratskeera načela, da se imalo t^ritorilalna rpra-sania reSevati  na podlasrt samoodločbe in ne z nasilstvi no triiniH   do^ovorih Sodilo se te. da Italiia opu.^ča londonski    doeovor y\ *»e bi i ta    razvodni    in pritateliski   ro-itvi   vseh  spornih  vpra* §ani  ob  Adriii   med   italHanskim   in  iu-croslovanskim   narodom-     Ali   ItftlHa   «e ravna po veakokratnem Doložain in ko ie moula no dogovoru za ni.*niirie vVo-riikau v Goriro   Trst in  Dulmarno ter šeći  na Notraniskem    ćelo  do  Lrosratcn noće  nioesar  sliSati   o  kakera  Driiateli-skera  reševaniu  spornih  vprašani  med Jnsro^lovani   in   lt: Hiani.   marvee  krat-komalo  izlavlia:     Kr>r ?em zrtpodla,    to ie moio. to ostane moio- \' nozi zmaso-valke so vede    o.^abno    in    prezirliivo ^leda   na mhdo   JuGroMaviio    >Patto  di Ix>ndra<  drži.  nravi  Italiia, mislcč,  da mora vedno držnti  in da mirovna kon-fprenra ne inor^ snrempniti nob<*-ne do-stavke v Ualiian>kih ra^nnih.    da.    &e več, da morn, koT»ferenca se kai dođ^t\ Ponosna     italiian<=ka     okuna^ii^ka zsrradba r»a  =e  '> verdar za^-fla  že nekoliko krpiti. Roka snloh ni biln  obse-žena   v   londonskem   dosovoriL   \Vilson Dalmaciie      ne     Driznava    Ttaliianom. nriznava pa iim Trst.    ako so re^nična tozdevna  ?a8omsna  nororila   Tako od-rvada Italuanom    velik del zasedeneera ozemlia. Toliko boli pa se bodo držali o^taleara. zlasti Tr=ta in zaledia- Bipso-Iati ie imel t 1TilaTiu lep covor. ali tndi ta odliven   ttaliianski  Dolitik.  p katfrim edinitn pe ie    dalie    fa^a    razsrovaHal Wilson. ie rekel na sbodn:  >S«> to'ko. katere postavlin. italiianski narod ifrven ooiraianta pa ako bi ?e ^adi moral odreci misli  zvoze med narodi,  in te točke 8o: Trentin.    Gorica    Tret in Istra. rneie Italiii svete c Bissolatl ie povđar ini   sicer    dol/no-ti.     katere    narekuie srmasra   zavernikom   in   tndi   ItaltiK   pri-noročal i© umeHeno«t    in   cpoČtovatite tndi  ttiiih pravičnih    zahtev    in    želH Ttaliii.  nn.f  stnri  v-^e Tnosro^e. da rf  pri-Itnbi  mlado   državo   Jnffoslaviio.   dr$e£ ^e potr storiene 8- septembra 1918.. ko ie  italiianski    ministrpki    svet    izrazil simr»atiie   iusoslovanskema   pokretu   in mu   priznal     svezano   zakonitost,     toda mrine točke Gorira.    Trst in Istra nas bole in nam   razraliMo dn^o-   Te đele naše- svete fns'ostovansk«? zerpHp smatrn Ttfilua že Ka svofe in ako ie WilRon res r<»keJ.    da bi pri»mal Tr«t Tt*lHi.    !e a Trstom   zape^atena    u*=oda Goriške   in Istre   Položai ie tak. da ee rušilo itali-ianske   aspiraciie    elede  T>almaci1«    in Reke.    toda za Trst    Gorisko in Ietro podilo Itnliiani.    da lim pripadeio    na vsak način,   ker so si zjiali.   k^kor se vidi.    eleđe te^a  ozemlia pridobiti  vodi Ine mirovne fnktoHe-    Nekni  tolafbe nam    daie pariški   >Matinc,    ki navala flrlarne teritoriialne    probleme     ki    «=© predlože mirovni konferenri- Po nie^ro-vih informariinh se imaio re^evati teri-torii^lneprernembe po narodnem načelu pa rudi z ozirom na narodno sicrorno^t fto prav povđariaio Itnliinni!). nikakoT r>a ne kot izpolnitev nblmb.    danih tekom voinesra ^asa-    Te   oblfnbp se podvržeio  revlzUi.  ker   Zie-điniene države   iih nišo i>od* p i 8 a 1 e • •    Londonski đosrovor Ie bil sklenien v času. ko ie Slo saveznikom za to   da z orožiem premaeaio sovražnika.  ne pa da obnovilo svet- Kakor hitro so se uveliavila načela narodnostne    samodločbe in ob-novlienia sveta,    ie    izfirubll  londonski dogovor    vesko vel^vo.    kaiti   mir ne ima    zaklin^iti  po Wi!sopovih-   to^kah in ne po tainih docovorlh-    Zato   i> a nimalo  Italiiani  nobene pravice do  naiera  Primorja    Za-htevamo to £ n o    premorrivftni©   nažih razmer in mirovna konferenea mora pri ti do tesra prepri^ania.    da Jueoslo-vani  zahtevamo samo    to.    kar    ie naše. in nič rulecra. in da se daio postaviti čisto naravne mele med nnmi in Italiiani     Treba ie samo   odbiti italiiansko posesranie po tn-iem.   Krepko na pl*n. doma in ▼ inozemstvu, da se to zerodi;
Iz Gorice.
V Gorici je je! izhajatf z dovoljenjem italijanskih vojnih oblasti list »G o r i S k 1 Slovenec«. Tiska za tiskarna J. Juch, upravitelj in urednik Usta je neki Karei Jošić. List je pisan v naravnost straSnl slo-venščini. V oklicu naslovljcnem »Goriški Slovenci!« pravi uredništvo: »Delati se mora brez presodkov, preč stare Ideje, preč sovraStvo 5e ne dobro pozabljeno, delati moramo po svobodnlh piincipih onih čas ih, kateri nikdar več se ne bodo povrnili. Vsa-ko mesto, vsaka dežela zaveznlkov ima na dnevnem redu: Mladi naprei. mladi sila, nove ideje naprej! Ne po žabi ti moramo (U rudi na Sa je dežela zaveznlkov in da ako se ne držimo istih pri ne lp ah, zrnbimo tepo priliko, zlati čas. Na$ list se zovi: »Oorifld Slovenec^. On noče postati list nobene privatne osebe, temveč svobodna trlbmuu Iz katere vsak iztned nas govori in kaie našemu naroda pravo pot v teh tefklh političnih časih. Nič praznih besed, ampak jasne in praktične ideje. Jasen vid naSeica pomanjkanja —m V članku »Pogled v bodočnost« se nek »Gorlčan« zavzema za ustanovitev kmetske stranke na OorlSkem in Irvaja: »Prvi korak k tem« rerolenffv naše debele M bil, da se združilo vsi lupani naših občfn alt vsaj vsfl otri posestnflet U Imalo sa tabo rerojenle smisla in voljo ▼ to© moSno fa* Itrtio brez ozirt na ooltttfino mHUcnle ta začno delati In sopet delati. Z eno besedo treba nam fe močne kmetske stranice aied gorilklmi Slovenci«. Očivfdno ta. da so ta list ustanovili Italiiani. dasi se uredništvo skrbno oiefMfe pokazati nrtvo barvo. Radi bi gorfSke Slovence pridobffl Kase. To so posVuiali doseći fe na vse aacme, a ni fhn ospelo. Sedai si Itocefo oomacatf Ie s snv venskhn listam, M bo plsal v nlmovem duhu, toda tud! ta peskns se Hm poneirofl ob neomajnem narodnem misifenlv m Costvo-
valatvm. — ▼ Aankn >KeTo ilvltatiia* pravi da >dandanaa vae t Ie lspravan-Bilo. Uwiani mm MM mkr*L š*m napim» trn inmmHIb aplo*ne«m Hj* ske^a dobt»a,> laMiiaiii mm bilo W »ek»-ter& poaatee oseba* PoUttfno vMstva. od katei««B> ie odvlama bodoćnoat eneam narodav ■• ameio driall Ie •amatera osebe, p^ttttko moralo voditi vsi šh> žavliani lm svobodno. &ft ie prišel do Hvobode mm samo za omatlti staro državne forme pa tudl wm istrebitl one svite politike, kateri m driali itadatvo v temi iiio mu oblimboTali telooao in duševno blaerostaato aaod tesa ko so gledali ttOJtolniti lm a\ro1 Šep. Nai vao ljudstvo, ali samo fludstvo. se odlomi za to politiko katera mu bode naiboli koristila« (Lindstvo se ie ie odlomilo za politiko, ki mu bo nalboli koristila in ta ie iuffoalovanska*) V članka »Na*a &kib< pravi: >sa naio srečo mi ^oriskj Slovenci pripadamo oni stranki, katera ie volno umarala: mi smo nri teb kn-teri fnhko in pravično zabtevaio od-Skodnino od preroneane etranke- Moru-mo sami povedati državi, kar potrebu-iemo. ne samo kolikor ie troelo n!»£e polie. ampak tuđi sredstvo za »a položiti na preišnie mesto*c List prinove-duie tuđi. da ie imel predsednik TVilson s ore>d9ednikora ital- mini^trstva ekae-Orlandom doler pogovor in ameriški delejrnt Hoover fe povrdal. da «e pred-sednik \Vilson popolnoma strinia z Orlandom r vsaki to^ki Tako patvezuie list goriškim Slovoncem misel. da mora biti Gorižka italiianska- Pa ćelo >konfi«riran< ie list na več kra-Uh! S takimi trapariiami si ne bodo oevoiili   coriške  dežele-
Žrtve Italije.
Eden razlosrov. s katerim Ttoliiani sedai iako radi operiraio. ie ta, da po-vdariaio. da ie Italiia doprine^la mno-ffo preveč žrtov. da bi se moirla odred afipirariiam do nn5c*«ra ozemlia r'oeto :»e te žrtve povd&riaio tako in v takera smislu, kakor bi iih bila TtalHa dopri-nesla prav «a određeni« .Tusresloranov. in kakor bi io hoteli sedai U ocoliuiati za zasluženo plači lo.
In koneo vseh arenimentov Ie pir tem vodno vpraSanie. čnš. zakai na ie Italiia zapela z voino. če bi ne dobila vseh kraiev. katere ie zas^ila.
Rea» ie.   da 1e imel« Italiia   ko   te
vstomla v voisko sklenie-n na svoio ko-rifit londonski doerovor $alo9tn**!?a er>»-raina. Toda mi smo mnenia, da radi. nko bi nikdar ne bilo londonske pogodbe, bi bila Italiia klinb temu primorana ndelefiti se voine proti centralnim đr-žavam v svoicm lastnem interesu Ako bi bila Ttaliin ostala nevtralna fn bi bile centralne države zmasrale. bi bila vendar v prvi vrsti osrrožena ravno Itrliia. nfena edinetvenost in niena neodvis-Dost, kaiti Nemfiia in Avstriia bi ne bili nikdar pozahili. da se Italiia ni držala trozvezne poeodbe in prišla ie v letu 1914. centralnim driavam na pomoć.
Prav kakor Ie bila Amerika tekom te ogromne voine pri si 1 lena udeležiti se ie aktivno, tako bi bila tuđi Italiia primorana prei se ie udeležiti. ker m bili nieni interesi redno boli ojrroienl od boiuioćih se sil
Res ie imela ItaliiJ* Tnnoaro in krvavih žrtev in krivično bi bilo trđiti. da ni imela nobenih zaslu« na končania vojne na korist antante Toda pri tevi ne ememo po«abiti. da bi bila Italiii i«ti dli lahko dosesrla s mnosro manfSi-mi sredstvi in da Ie svole oerromne Srtve v veliki većini zakrivila sama. Treba nam ie samo onomniti na zaSe-tek italiianske voine ▼ letu 1915. ko bivša Avstriia ni imela na italnanski fronti nobene reerularne armade. ampak Ie par črnovoiniških bataliono\. ki po do takrat str azili železniee. neka> šendarmeriie in finance Če bi bil e«*-neral Cadorna pokaxal takrat dovolt enertrile. bi bil v prvem tednn lahko sasedel vse ozemlie do Drave. Istro, pretreal stik med severom in iueom In ie takrat odločil svetovno voino.
In tuđi pozneie so se nestetokrat ponudili taki slučaii V vseh soskih bitkah se ie avstriiska fronta držala samo. ker italiiansko voiaštvo ni nikdar prodrlo preko prveera iarka Koll-kokrat ni bilo za strelnimi larki prav nobenih rezerv več. prosta ie bila pot na vse strani, tođa te ugodnosti se nišo nikdar iskoristile. Posebno eklatantea slučai ie bil zopet takrat ko se ie Itali-ianom posrećilo vzeti Gorico, ko 00 bili že zavzeli drujro in zadnio obrambno crto, is katere iih ie vrelo par pro 'o-volicev, kaiti kompaktne rezerve ni bilo nobene već na razpolatro
Ako bo bivši avstro-oerRki eene-ralni »tab ie izdal kako studiio o bitkah ob Soči. bo ta študila iosen dokn? da so žrtve Italiianov ▼ prvi vrsti pripisovati nezmožnosti voditel^'ev in pa pomanikaniu odločnosti voiaštva.
Če končno sedai italiianska vlada in nieno časopisie italiianske vepehe konec oktobra in začetkom novembra uporablia v kričečo reklamo nasproti prebivalstvu. ter slika te vspehe kot eno nafei1aine1ših zmair. ki ie sploh kedat videl svet. ie to po tem. kar smo »ori povedali. umHivo in naravno. Toda poznavalec razmer se mora nehote nasmehniti. ako bere tozadevne tirade v iUliianskem časopisiu Italiianpki napad na fronto ob Piavi. ie saćel 26. oktobra 1918. torei takrat ko ie bila sve-tovna Toina že odločena. Avstriia žo rasbita, obetoi Ju^oslaviie že zaisrotov-lien. Avatro-osrrska armada bila ie že takrat ▼ razsulu. armadno vodstvo ie bilo že prosilo sa premiiie Ravno 26. oktobra 1918 se ie bil unrl kot prvi slovenski eorski etrelski polk Št 2. ka-terena 00 sladili vsi druai Slovanl. Armada. katere ni bilo vee moffoeo držati skupai niti en teden. se ie sačela uvikati Tako so uprav Juooslovani in M Cehi vstvarili predPOKoie sm >«i-iaino< itallianako smaffo.
Da pa se Jucoalovaiil In Oehi nlao «prU sato da bi prišli pod tale *obpoo> atvo. Io menda iaano Tuđi naie JMAn nm solunski in italiianski fronti niBO imelo namena boriti se sa Italiianske lmperlalistično eilie. Borile so se kakor FraneosL Anrleil in AmeHkand za sploine cilie človestva, sato. da strejo nemški imperiallsem te militarizam, da oerobodiio vae Uaćene narode, ne pa. da pomacafo na noće italijanakemn »
SAMIMIVA SODKA OBRAVKAVA ▼ GORICI.
L* Epooa porooa te Gorice o aledo-čem slučaju, ki ee 1e docodll pred co-ri&ko okrosno sodnllo- Imela ie biti so> iena neka ienska radi tatrine. Sodne-mu dvoru te predsedoval viši i sroinik Rutar. kot državni pravdnik dr Mar i nai. oba bivša avatriieka urad-niloL toda Italiiana akosi in skosi po rodit in čuatvovaniu (doslei Tisleam svetnlka Rntarla nismo poznali s to strani!)
Zajrovarial ie odvetnlk dr. Gaber-šček. > prebi val eo v notraniosti mestac Ko ie predsednik otvoril razpravo. ie povsel državni pravdnik besedo in po-udarial. da so se eaaie dedov. sanie očetov. v katerih so se aroriski Italiiani vedno zibali uresnirile. Italiianska troboinica vihra kot znamenie svobode, omike ili nauredka no vseh ravninah. ffricih in erorah BenoAke Juliie- Za vedno so združeni Italiiani liubliene Gorice z mu ter i o domovino Italiia ie do-sesrla moio. ki iih ie določil B^sr sara L vroro želio, da nai nova svoboda (U prinese evoie sadove rudi na pol i u iu-stiee. izroča pri.^rren pozdrav novi vladi in pa kruievnim zastonnikom. ter zaoenia svoi posel v imenu vrhovne«a povelistva armade kaiti t:\ko se erlasi-io tozadevni ukazi v resnici pa v imenu Italiie. v imenu nn^esra kralia*
Odvetnik dr- Gaberš^ek ie hotel nekai pripomniti in ie zlasti dHal. da ie imel državni pm.vdnik preveliko na-firlieo- Toda predsednik višii svotnik Rutar mu ie vzol beaedo«
Morda bi bilo praviIneiše. če bi bil ar- predsednik vzel bes=edo državnonrj pravdniku. ki ie tako neupravireno prekorafil dane ukaze in nnčo Goriško kratkim  potom  prisodil   Italiii t
ITALIJANSKA.   NASILSTVA.
Split 24. januaria. (Ljubi. kor. urad.) Dne 22. januaria so italiianske okupacijske oblasti poslale v Komižo kot zapovednika dva mtadenića, ki sta fanatična šovinista do skrajnosti. Spričo svoje mladosti in neizku-Šenosti ne moreta doumiu* resnosti svojega položaja in poverjene jima oaloge in tero-rizirata na nečuven način to ubo?o, vsikdar mirno in premirno prebivalstvo Našla sta dva tzrodka kot konfidenta, s katerima se izvrstno vlemata. Ko so Italrjani prevzeli upravo obćine Komiže, so Izobesili obligatno italiiansko trikoloro. Potem Je eden iz-med dveh zaoovednikov, imenovan komi-sarlem, pozval 17 usledneiših meičanov na dogovor. Ti pa so zavedno in enodušno od-klonill vsako sodelovanje v občinskem poslovanju,  ne   priznavajoČ   nobeneea     tujes:a
komisarja. Ob tei priliki so oddali energi-čen pismen protest. Nato je bilo zabranjeno nositi orožie in odrejena rekvizicija orožja. Po konfidentih so Italiiani tevedeli, da imata dva težaka ou^ke. katerih ništa bila oddala. Zato so obadva odsrnali v za-por, kakor najhuj§a razbojnika. Zaprli so rudi starca Miho Markovida. ker Je njejrov sin izvlekel iz morja razpočeno voiaško puško. Zaraditega, ker fe imel neprijavljeno lovsko puško, so zaprli tuđi Vicka Kučiča. Te vjetnike so imeJi zaprte tri dni v mest-nfli temnlcah Oečah). 00tem so iih odgnalt v Šibenik In Zader. Ctz 10 dni pre^anjanja in nepopisnih muk v Zadro, so jih zopet fz-pustfll domov V Zadru Jih Je i talijanska množica zasm eh ovala in opi j uvala. V za* poru so bili dva dni in dve noči brez jedi in pijace. Medtem so se v Komiži nadaljevaU nasilja. Kar se tiče hrane, so dajali Italijani dva meseca po dva kilograma riža In en kilogram brašna (moke) za osebo. Sedai del© zopet po en kilogram pšenice ali riža. Svojima konfldentoma dele obilne je: tuđi na kvtntale ,ako zahtevajo. NaSemu gladne-nm preb'valstvn se posmehujelo, rekoč: »Naj vam dasta hrano Wilson in Jusosla* vija!€ Po novem letu so veljavne nove odredbe. Zatvoriti so hrvatsko Čitalnico, raz-pustili sokolske vječe itd. Te dni je karabi-nijer pozval mestnega Župnika« staresa don Juraja Brajčlna, na) priđe na zanovednl-5tvo. Ko Je tam dol^o čakal, mu je dejal za-povednik, da jfi ne uteicne spreieti; na) od« ide domov, ne sme pa z doma do jutri. Drogo Hitro ob 10. Je prišel pozvani župnik zopet k zapovedniku Ta ta je iel karati. da se bavi s politiko. Drugega mestnega duhovnika Krstinića so ponoči poklicali k umirajočemu bolniku. Srečala ea je Italijan-ska patrola, ga pograbila 2a prsi In, ker njegovim besedam n* verjela, rekla: »Duhov-niki so politiki!« in ga spremila do sobe nmiraločega. — To samo nekoliko sličlc Izza italiianske okupacije mestm. ki Je iz-ključno  fugoslovansko.
Split, 24. januaria. (Ljub. kor. urad.) Dalmatinski dopisovalni urad poroča: Ju-goslovanska akademska mladina v zasede-nem ozemlju Je z ozirom na odločevanje glede naše usode na mirovni konferencl pri-čela z živahno agitacijo, da se dne 2. fe-bruarja t 1. v vseh naših mestih širom vse Jugoslavije vrše protestna zborovania proti Italiianskemu imperijalizmu in pohleonosti Italiianov po Jadranu. Akademska mladina naproša vsa javna zastoostva, da se kar natkrepkelše odzovejo temu vabflu. Ta nrotestnt zborovanja naf bodo odmev na*e Žive narodne zavesti, obenem nrlsega, da ne borno zanustill ne orostovollno in tudl ne s silo niti ene nedi naše zemlje In niti ene ditSe po Italitanih oodlarmlienih bratov. Na! bo sveta naša nrisega. da se ne borno nikdar odrekli svojim oravicam do samo-odločbe naroda no Wilsonovlh načelfh. V tem smislu fe f7dafa akademlška mladina proglas na ves narod.
Proti italiianskim  aspiracilam-
Bern. 24- ianuaria- CL\- kor urađ/) Duu- kor. umd poroča: Kakor doznava >Secolo< iz Trsta, ie razpoloženie proti Italiii tako veliko, da 66 ne more niti z nai zmernei šimi socia listi spo razume ti glede tržaškecm vnrašania-
Bern. 24 ianuaria CLv kor- urad.) Don. kor- urad poroča: Na Reki so bile posleđnie dni sooet manifestacije Slo-vaoov proti Italiii pri katerih bo ka-kmr da spoznati »Corriere della Sera« s#4elovali franroski volak! in ^astniSke TMifte s Slovaai*
Lep posredovaleii predio*! Lagano, 24 januarja. (Lj. k. n.) Ce* tioslov. tlsk. urad poroča: »Secolo« ob javlja danes predio« sa reSitev Jadranske7a ▼praSanla In se oplra pri tem na lzlave admirala Thaon de Revda, šefa ttallianskega momariSkeia štaba. Ta posredovalnl pred-log vsebule te točke: Peka in kvarnerski otoki na] pripadalo Italiji, Istotako okrajno davarstvo Zadersko In znnanjl otokl Dalmacije. Vsa vzhodna dalmatinska obala od Bakra do albanske mel; na) se nevtrallzfra. JtttmtavDa i*e ime i meti v Jadranskem morju'vojne mornarice In mora vse utrdbe, kl lik ie vadila AvsUo - Ocraka. poruliti.
▼ iole vsilhilelo italiiaaSclno.
Guvematorat slovesro obljubuie v pismu na civilneea komisaria v Seža-nl da «e okupacijska oblast ne bo vti-kala v notranio uredbo šolstva- Itali-ianMina ae upelie Ie tam. kler žele stariift. TJčiteJistvo nai vrši svoie dolž-noeti veatno kot do sedai. samo mržnie proti Italiii ne sme flroiiti in tuđi ne srne us-aniati pronatrande za Jusrosla-viio. V praksi pa delaio drueače. Komandi di presidio u Tomniu. Outovliah, Skopem. Koprivi, Koronu. Zeoniku, Nabrežini in dr pa sililo sami na last-no pest italiiimSčino v solo. katero nai nončuleio ni ih časrniki s sodelovanlero domače?a učitelistva. ako ie to zmožno italHansČine. Za reklamo dobe otroci male kosilce: obliubliaio iim tuđi oble-ko in obutev- Za okrai. šolske^a nadzornika na Tolminskem ie eovernato-rat namestil Goričana Snazzapana* renegata, ki lomi za silo slovenščino. Ta Spazzapan ie izeubliena eksigtenca. 8voierasno ie šrudiral *ehniko, pozneie ie bil prefekt v sroripkera >ronvitto frinlnnoc, med voino se ie povapel ta noodro^eneo do ufitelia. Tn takim ek^i-stencam izroda italiianska oblast na§e soistvo* Na učifelistvo rudi pritiskaio* Ako ho?o> učiteh*8tvo dobiti plaćo in živila od italiinn^ke vlnde. mora vloži-ti prošnjo na eovernatorat. v kateri se mora iziaviti. da bo službovalo v naprei po navodilib itpliipn^ke obl«s1i-Vslod tocra fnora u?iteiistyo ako hoče živetl  s svoiimi druzinnmi  ndati  se-
Da zasrotovo poitaliianciio na^o de-ro. so Ttaliinni že za časa prve oUuna-oiio kobari^ker'A kota odnelinli otroko v Italiio. kier iih se sedai vzdržuieio v šolskih konviktih-
Neko] misli 0 prijaul uojnih iM.
Pred kratkim ie izšla naredba Narodne vlade, poverieni^tva za Narodno brambo, s katero se pozivliaio be-jrunci. naj naikasneie do 31. t m. priia-viio V8e škode, ki so iim vsled voine nastale, kakor tuđi vse še nenoravnane terjatve napram bivšemu erariu!
Na konou teera poziva stoii. da se posclme tiskovine ne bodo izdaiale.
Ta poziv vzbuia precei pomisle-kov.
Predvsem trfba noinisliti. da ere naibrže za to. dobiti po možnosti iasne oodatke o škođah posameznikov, knkor celote. in uporabiti iih kot v podlasro statistike o škodi ki io ie pretrpel naš narod tekom voine zlasti neposredno vsled voinih dosrodkov«
Nadalina nalojra. vsai po moiem mneniu. bi bila. usrotoviti vipokost te škode v številkah in sicor tako v celo-ti. kakor za vsako posamezno vrsto.
Človeku, ki začne tako poročilo sestavliati. treba naiti odgovora na ćelo vrsto vpraAani. fflede katerih si mora biti popolnoma na iasnem. predno sploh zične*
Predvsem, kat vse naf naznani kot škodo?
Ali ao mižliene Ie škode na rto-elopjih. premičninah. in morda kultu-rah. ali rudi vsled besrunstva nastale — t. i- izdatki. izeiiba zaslužka, izeru-be vsled nemožnosti obdelovania tekom cei© vrste let. vsled etroškov za obnovo kultur in konfno izsrube V6led odpadka vsakesa dohodka radi po voinih do-flrodkih nastale neplodnosti kultur za ćelo vrsto let (opozariam Ie na škode vinoffradnjkov. kateri moraio vinoCTa-de po većini na novo nasaditi, in katerim bo trta začela zopet dobro roditi komai po preteku 4—5 let-)
Nadalie iz poziva ni niti razvidno, ali in kako nai se oceni škoda!
Posameznik itak ne bo moerel prar vilno oceiiitl škode, ako ni veščak. pa rudi tak rabi vsai navodil. kakSne cene mora vzeti za podlacro! Vse drueo ie. če navede škodo po cenah iz leta 1914 ali pa iz leta 1918! Vse dru ero pa ie tuđi, če ooeni svoio škodo samo splosno. ali pa podrobno!
Radi tesa so potrebna vsal v tera oziru nekaka navodila, ee več, naravnost predpisi. katerih se mora vsakdo držati*
Pa tuđi če dobiio prizadeti vsa navedena navodila, bodo vBe te priiave nepopolne in zlasti neporabne; sai vendar ima poziv namen. zbrati vse podatke za nadalino uporabo, ne pa za arhiv, uporabiti pa bo priiave za se-stavo statistike vseh škod v celoti za nsrotovitev Škode, ki io ie provzročila voina prebivalstvu ćele prizadete dežele, to ie. 158*000 osebam skupno in posamezno!
Radoveden sem. kako nai se se-stavi taka statistika, ako bo vsak nosa* roeznik po svoiem okusu sestavlial pri-lave. eden splošno, drusri pa posnme*-no s končno vsoto. eden površno drusi vestno in vsak z drugačno razpo* redbo?
Predvsem ne bo mo sroče nabran ft-tra srradiva sploh uporabiti. delo bi bi* Io neizmerno otežkočeno in brez pra-vesra uspeha. posledioa teca bi bila tuđi. da bi ne imel nihče koristi od tega ter bi se moralo začeti vse iznova*
Da se tuđi to vsai po možnosti prepreci, ie potrebno nataneno navodilo. kako ie priiave razoorediti. v koliko ie zaiti v podrobnosti, z eno besedo. potrebna ie na vsak način tiskovina, posebei za nepremičnine. posebei za opravo, za gospodarsko orodie. za obrtnike, trgovce, posebei za priiave škod na kulturan (velikost, vrsta itd) nadalie posebei za stroške med begun-stvom. izGubo dohođkov itd-
Le tako bodo priiave uporabne za statisti ko, kakor za izraounanie škode. katero bo treba na en ali drueri način po vrniti-
Vprašanie povrnitve škode ie iz-redne važnosti, ker se bo morala s tem pečati mirovnat konferenca. katera bo to breme naložila naibrž Nemčiii in Nemški Avstriii.
Po moiem mneniu na1 se nemudo-ma izdaio potrebna navodila in tiskovine- in nai se zato seveda rudi rok za priiavo škod podališa. ter li uđem vrhu tega pojasni zakai se priiave zahte-vaio-
Na ta način kakor se sedai namerava zbirati podatke o škodah. gotovo ne pridemo nikamor, in delo bo popolnoma) br0TOBP6&D0.
21. sttv.
.SLOVENSKI NAKOO41 diic 25  jaaraarja 1919.
Sfcu a.
Iz ftbo-đovnfflc.
Gospodarska po<?odt* med čehi im
Hrvati-
Bađimpeita. 2*. januaria (IA ' u-* Dud kor. urad poroča: >Po -r Uovd« javlja iz Zagreb:: Tukaišnia icon -uon-dencu objavila fk> lrobnoeti <» kt/iirt>en-zacii-kii! kuDeiiah med ' >♦■oslo*. -ko republika in Hrv.ii^ko i a SI'■■voniio Dogovori tdod Ceho.^iova^ko i!^ubIi':-> in zastODn.il:i hrvat^ce il^želne vlad«* so bili skleni'ni te r* r* t i\> teh <Ioso. orih mora dobavljati Cehoslova^a repu-blika me?očno 16*00 vaironov nrcmosra, med temi 200 vasronov premoTt za olin. 50 v&eronov premosra za kovanice in 100 vasonov kok-^ navalio Z^ rlstfrn petroleia in 20 r:.--t<?rn motorneira olj*« Za to mors hrvatska đfželna vlada od-dati Ceho-?ovs_£ki repuMiVi za \\-akih 200 vasronov promosra. 20 vaeronov žita. 1 vasron masti in 1 \'n<zoi\ živine-Xada1ie nai odda hrvatska deželrm \ Inda tanin po primerni ceni za rekompen-zaeiio za petrol^i in o!io. Ražen Teea da hrvatska deželna vlada, na razrola-sro drasre Firovine. zlasti neobdelano usnje. ki se mora Hrvatski vrniti oh-delano. V.-=f« to blatro ^e bo prevažalo preko Nemške Avstriie- Obe stranki sta se zavezali, da bosta vplivali na nom-ško-avptriipko vlado da 9e bo izvrčil prevoz teara blnira nemoterto Posrodba bo £ele takrat veliavna. ko bo bosanska vlada do voli la izvoz mansranovo rude in ko bo trerorinsko ministrstvo potr-dilo to Dosrodbo
Borbe med Čeh! In Poljak! Praga. 24. januarja. (Lj. k. u.) Ćeho-slov. tisk. urad poroča: Ententne Čete so zaseđle danes mesto Karvvin in okrai ter BoKumin in druse okraie Gorenje Šlezij^. Deputacija ententnih in čehoslovaških čast-itkov je pozvala poljskecra povefjnika v šlezijl, naj umakne Doljsfce čete do Biak*. Kntentne čete prndiLSl^ dalje. Bile so samo male praske. V Frvstadtu so se liuto bojeva!«: Pol jaki so imeli 6 mrtvih. Cehoslova-ki I težko ranjenesa.
♦
Dtraai, 24. Januarja. Ccško - slovački Tioslanfk na Dunaja Tusar, se je danes od-peljal v Prairo.
Prasa, 24. Tanuaija. (Li. k. u.) čeho-slov. tisk. urad ooroča: Predsednik Čeho-slovaške republike Ma«aryk je danes spre-fel zastopnfke okrai. Schluckenau. Warns-đorf, Rumburc itd Bila Je to Drva deputacija, v kateri so pred ČesVnslovaškesa predsednika prišli pred^tavfteTii oblastev nemškočeških okrajev. Člani deputacije so bili presječeni stmćo Hubeznivosti, s ka-tero so jTri sprejeli predsednik in ministri, tem boli. ker so večjemu delu njihovih za-htev nsođfli
Praca, 24. jamiarta- V današnji seji jtističnega odseVa se ie sklenfio sprejetje soremembe ^ 303 drž. zak. v tem smlsin. da se pre«rre^i vsak duhovnik, ako porablia cerkvene prostore v politične namene proti državi m sicer zasrešl s tem zločin Sctivan-ja. Ta sprememba ie naneriena zla^ti prort volilni agitaciji duhovnikov s prižnice in spovednfee.
Praira, 24. jannarfa UradnfStvo mest-ne elektrarne je nričelo danes stavkati, ker £ta bfla dva nradnfVa, H sta bila obsojena radi navijanja cen ni verižne treovltie, zo-■pet sprefeta ▼ slu?bo in se iima je ceJo plača 7vi?a1a. Delavstvo v elektrarni se je izjavilo solidarno s svojini ur^đniki ter Je fstotako privelo s stavko. Stavka to« «0 Imeli sestanek ter so poslali mestnema magistra tn svofe zahteve.
Praga. 24. jannarja. Olavnf nrednfV socflainn demokrat<;Vr^a Usta ^Pravo U-^tTc S t! v! n fe odlomi svofe mesto. ker !e nil komnromftiran vsled svojih zvez s če-sidmi boi!?e\iV!. Na njegovo mesto je b!1 imert^van Tvr^n Skala.
Prarit. 24. ianr«nrfa. »Varodni Lfs+r--f>oročafo, da je dr. Faš"m f7d?!l v*xz, s ka-frrfm se mora ra izvoz đ°loč*»no b1a«ro r>rn-daiart iv> dievrtHi cenah dolodenfh od vlade in v vMiavf fratiVov.
T.fbenec 24. Jamiarta. Dartes je dospela v T.fS-rec ena franeoska kompanija s 5 častn?H.   ______________________________
Iz Poljske.
Poljsko - nkrajinska nogajanja.
Danaj, 24. januarja. (Li. k. u.) Glasom Ćehosiov. tisk. urada ooroča ukrajinski tisk. urad: Početkom te«:a tedna so se v lvovskem bojnem okrožni ob ravzočnosti ariKlc^ke - franeoske misije vršila no!js!;o-ukraifnska pokajanja 0 nremirin. ki naj bi ohveljalo do končne odločitve na mirovni knnfcrencf. Poljski generalni Štab je zahte-val, da naj se vzhodsa Galicija izpraznl do fSuga. ki naj velja kot začasna detnarkacil-ika crta. Ukrajinci uo poljsko zahtevo za-\Tnili kot neizpolrflivo
•
Varšava. 24. januarja. CLjub. kor. ur. Ceho - slov. tiskovni urad ) Vojno poro-čilo poljskesa sefieralnesa štaba od 23. januarja: Skupina Bug — neznatni boji. — Skupina generala Rozwadowske£a: So-vražna artiljerija Je obstreljevala mesto Lvov. — Okraj Tešin: Danes ob II. dopol-dne je predložila po^veljniku šlezkejja voja-^kega okraja bri^adirju Lapiniku komisija Častnikov ententnih vlasti ter čeho - slovačkih častnikov zahtevo, da se mora okra.i TeSin izpraznitl do reke Biale tekom dveh ur. Brigadir Lapinik je odgovoril, da se brez izrecne«a povelia njegovih predpo-stavijenih oblasti ne bo umaknil. Dovolil se mu je rok do 1. popolđne. da si preskrbi navodila od svojih oblasti. Kliub temu so češke čete že ob II. uri 45 minut prekoračile meio ter napadle Bosrumin.
Kijev, 24. januarja (Ljub. koresp. m.) (Brezžičm).) Bivšega ukralinskeja hetmana Skoropadske^a so proglasili za brezprav-ne?a   in   zanlenili  nleeovo  Imetje.
KUev, 24. januarja. (U. k. u.) Glasom Čehoslov. flsk. urada naznania ukrajinsko notranje ministrstvo, da je Charkov zopet v ukrajinsVi oblasti. V Poltawi so se neml-n. ki so i ih bili novsročili takozvam* mladini, poledi. Mladme so ob progl Po1tawa-Char^o^ razkrooili.
Kl'ev, 24 januaria. (U. k. o.) Ceho-slov. tTsk. urad rx>rr?a- 20. t. m. ob er»af«tfli doDolđne se ie na Zoffjinem trsrti ▼ Kflevn v navzočnostt zanadno - ukraiinsVe đele««-cite izvrši Movps^i proglas spojitve vsch ukrai^^Mh reouMik
K»ov. 24. Janttaria. (*A. k. a.) Glasom Čehrt*tav. fisk. urada poroča ukraltnsici flsk. nrnd: V dmlomatsVi mKilf so ođnotovall iz Kijeva: Lavfns*i| v Pra«fo, MatoSevsIcrf ▼ Atene, Pnrč v Berlin. RokopovlE ▼ Beofnd te Lotodori b Gttignl   .
Iz Hoffinnht
Budtepe^ta, 24. jaauarja. (Lj k. mS Ogrski kor. urad poroča: 32.000 erdeljskft rtidarjčv, vsi državni armdniki Erdeljsitcga ter vsi urmdniki, narieićenci ia delavci po->tc in brzojava so ustavili včeraj ob deve-iih^ c'cpoklne deio. Izjaviti sa. da ne bodo uL-Iali. prede ti ne prenehajo na«i!stva Ro-inunov la ne bo vlađni komisar Mefaji Ar*a:hy izpušCcn na * vobodo. preden iic bo-do cjdpravili kazni 5 palico, rreden ne bodo .^aiujnČili osebne sv«^bode in varnosti prl-vatno^a imetia in duvolili s\obodncs;a po-tovaiija.
Iz Avstrflč.
Reforma zahona   v  neoUUU  Avstriji. —
Zoorovanie    nezaposlenlti.    —   Doline vU^in
na Dunaju.
DunaJ. 24. ianuarja. Danes ^c je vr.'ila plenarna seja nemski) avsrrijske narodne skupštine, pri ka;L*ri je bila na dnevnem redu tuđi debata o reformi zakona. Kršćanski socijalist baron huchs je rzrabil priliko in okolnost, da većina socijalno demokratičnih poslancev ni bila navzoća, ter prudldgu.1, da nai se preko te debate preide k dnevnemu redu. Njegov prcdlog je hil z hi proti 52 glasovi sprejet. Za nje&ov pred-!<)2: so glasovali kršćanski sociialci, a^rarci in nemški centrum. Proti so glasovale vse ostal-e stranke. Vzrok. da je baron Fuchsov predio^ prodrl. ie pripisati okolnosti, da več kakor l» socijalnih demokratov ni bila navzoča, del nemskih napreditjakov pa se rc vzdržal vsakesa glasovanja. Na ta način se je preprečila reforma zakona v nem-ški Avstriji. Takoj na to. ko se je tikrep narodne skup^čine razvede!, je podal državni tajnik za iustico dr. R<» l!cr svoje demisijo. Seja se je zaključila predčasno, če-nrav je bilo na dnevnem redu še 10 to.!;, Vzrok predčasne zaključitve seje Je bil -strah pred bofiševiki Brezooselni na Dunaju so imeli ob 2. popolđne v cirkusu Schuman v XV. okraju veliko zborovanje, ki je bilo sklicano od dunajskih komunistov in od katere<;a so nameravali demonstranti iti pred parlament fn magistrat. 2e ob 4. pop. je obdal močan kordon vojakov in s puškami oboroženih stražnikov macistrat in parlament. V mestni hi^i je razven te?a bila pripravljena močna voiaSka posadka. 2e ob pol 5 uri so biti vsi dohodi k parlamentu zaDrti in že ob 4, so zapustili člani vlade parlament. Zborovanja breznoselnih se je udeležilo kakih 10.0000 oseb, tako. da Je samo tlt našla prostora v poslopju. Ta-kot ob pričetku zborovanja so zborovalei zahtevali. da naj vlada crične z zasilnimi dc li, da se na ta način da brezposelnim za-služek Zborovalei so izjavili .da se pri brezposeJnih še nobena država ni pokazala tako umazano, kakor ravno nemška Avstri-ta. Zahtevali so zvišanje podoor brezposelnim na 15 K dnevno ter uvedbo takojšnje-j?a moratorija za najemnino stanovanj. Zbo-rovalcev je od ure do ore vedno več nara-$čalo. govori so se pooštrili, čuli so se govori v katerih se je izražalo mnenje, da če vlada noće ničesar storiti v olajšanje bede brezposelnim, da si bodo ti sami zboljšali položaj; če vlada noće dati dnevno 15 K, bodo Sli od palače do palače, pa si bodo sami preskrbeH sredstva, da si olajšajo be-do. Vlada pa brezposelnih ne bo vodila za-stonj za nos. Ogorčenje je ođ ure do ure naraščalo in ob 6. zvečer zborovanje še ni bilo zaključeno Nadaljevali so se govori In okrog 8. zvečer se je shod zaključil. Med tem časom se je nabralo okrog 20.000 ljudi, ki so hoteli ođVorakati korporativno proti mesrn. Policija pa je zaprla vse dohode v notranjost mesra tako. da so se morali de-monstrantje raziti In Ie male jjruče so mos?-!e prodreti skozi kordon. Okro«r ^9. rve-čer se je zbrala pred magistratom In parlamentom družba kakih 600 oseb. katero je na policiia in vojaštvo z lahkoto presmala Po mestu se mir ni kalil, Ie na Doti v mesto »n r>o znnanifh okraiih so demonstrantje razbili par izložbenih šip.
Iz HemčlJe.
Skandal nemškejca prestolonaslednlka r nevtralnein Inozemstm.
Amsterdam, 24 januarja. Listi poro-Čajo, da je bivši nemški prestolonaslednik Dovzročil iz sameza dolgega časa v mestu VVirinsen nečuven skandal. Prišel je v neko privatno hišo z neko damo iz Amsterdama po pokliču bale modlstko. Pred hišo se ie zbralo polno radovednežev, ki so skozi zastore opazovali do*odke ▼ sobi, kier so se doisrali take scene, da so se crledalci moralično skrajno razburiall. Ko }e po večumem oblsku biv§i prestolonasled-nik zaptistil ht^o, Ka je množica osorčena izžviž-ala ter kamen jala.
Beroltn. 24. Januari a. fLJnb. kor. nrad. Brezžično.) Nemška komisija za premirje te protestirala pri franeoskem višjem voj-nem poveljni^rvu proti uvedbi lOumega de-lavnlka na železnicah v zasedenem ozemlju, ker vidi nemsico delavstvo v osemurnem delavniku največio nridobitev pri polltič-nem prevratu v Nemčiji.
Berlin. 24. januaria. Jutri se vrSi slav-nostni pojfreb voditelja Soartakovcev in njegove sotrudnice Rože Luxenburjt
Berfin, 24. iant^ria. Vodstvo berolin-ske kriminalne policije ie razglasilo, da se bodo v Berlinu osnovala drevna sodi^Ča oroti roparjem in vlomilcem. kler se bodo taki zločinci kaznovali v skrajšanem po-stopanju s smrtjo.
Razne vesti.
Obsedao stank t FbsBL Berollii, 33.  Januarja.  (Ljublj. koresp. urad.) Ćeho - slov. tisk   urad poroca:    Iz F'openha^na se javlja, da so v vsei Rusiji proglasili   obseđno   stanje.
Komc boUšerift« vlade?
fleHIftgfors. 24. fanaarHu (Lfub km. urad.) Dunajski koresp. nrad lavlja: Kakor poročafo Iz Petrocrada semka] dospdi be-ffuncu se v Petroffradn mrcMcJio uilpra^lia* ]o na izpraznltev mesta. Vse boljseviSke naprave, kakor tuđi vse dragocenostl in vrednote, spravljalo Iz banCnlh zakladnic in macelev deloraa v Moskvo. deloma v NttnH Novjrorod.
Berofin. 24. lamtarfa, (Lhm. kor. or.) Ceho - slovaSM tiskovni vrad javila: »Tfam-borser • zelluHfK*    nrfnasa ts StockkciniHi
»Pravda« v zadaje« čeirtletiu 191«. tete 13.764 smrtnih obsodb 90 prcliem sodu ia-vršiti.
Etbaglairf, M. januaria. (Ljuh. kor. nr.) Čeho - slovašiJ tiskovni orad lavlja: Oia-som »Reiniscii - vestfaliscac. - : oitunfc po-roćajo helslnsioi ski listi, da : e je 7. ar-inadnJ zbor brani! nditi aa perrasko fronto. Velik deJ upori:ikov je bilo .strdjenih. Gluborn moskov5ki:i us tov objavjj.i moskovsko vojaiko povcij l.o, da Je prioelo v ka-zanski in v bližniiii Kubernijah .> pomočjo bofat 1 kmetov upt>rt;iško idbanjc proti sovjetski vladi. l-*rzojavnc tn telcl-iiske »vere so pretrgane. Rdeče rardiste p. biiajo bre* asniiltenja in jiii dd^ma še 21 vo pokopava i o
Berlin, 24. januarja. <Lj. k. n.) Brezžično Kodanjskj list --N'atioual Tidcndec prinasa vest ruskega vojaSkeiia zJravnika dr. rtudokinova, da so boljševik! 2. t. in. postrelili 7 do 800 ruskih *lasi.:ikiiv, ki so se vračali v domovino iz nemikih ujetni-<kih taborov v Sleziji Postrelili so jih, ko >n prel:cračili rusko meio, samo zato, ker so bili čjstniki.
Berlin. 24 hnuarja. (Lj. k. u.) Dun k. urad poroča- Olasom brzojavke lista »Abend* iz Haajra. poročajo sTime^* iz Hclsin^rforsa: H Petro^rada so dosneli Iz-vodki iz Ejovorov. ki stn jih imela Ljenin in Trockij v centralnem sovjetu v Moskvi, Ti govori kažejo, ća se bodo boljševik! kmalu podali ali pa so nova zvijača.da bi preinotili svet. Lienm in Trockij priznavala, da je boljševički gospodarski sistem komunizma propade!.
Pnrlz, 24. jantiarja. (L\. k u.) Bre7:-'ično. \z Kaline nornčajf. da je bila v blf-r\v\ Pa^edrvja (35 km od KaMne oddaljeno) velika bitka med lirvlnskimi in hol»*ovi^ki-mi četami. Po!j<eviW so bili"popclnoma no-ra?eni. Imeli so veliko mrtvih ter izgubiti 6500 ujotnikov. Izdube Litvin«ev so neznatne, l.itvinske t^^te so pričelc z ofenzivo in korakajo proti Vilni.
Parlz„ 24. jannarja. (Li. k. u.) Dtm.. k nrad  poroča:   Madridski    listi   poročaio,  da so   portusri^ke    vojne     ladie    obstrclievnle Porto. Vojska  Ie haje na strani  revolucijo-narjev. Mornarica Je ostala vlndi zvc^tsL
Rim, 24. januarja (Lj k. u.) Apenzfa Stefani noroča* Oeneral Franchet d* Espe-rey jf* dnspH danes semkaf.
Rotterdam, 2X jannarja. (I.Hib. kor. u.) Dunaiskl kore^o. urad poroča: Kakor javlja •»Dativ Mail* iz Lisabone. se je moStvo na brodnvjti v Onortu itnrlo iti ^roelasHo monarhijo. Posađka v Coimbri se je pridružila monarhistom.
Mirovno honferencii.
VPRAŠANJE RAZORO2ENJA.
Rotterdam, 24. januaria. (Lj. k. u.) Kakor poraća »Rieuve RotterdamscTie Courant«, je »Nev/ York Son« zvede! 12 Pariza, da fe mirovna konferenca včeraj razoravliala o omejirvi oboro-ževania. Ministrskf predsednik Lloyd Georjre ic obrazloži!, da se angleška mornarica ne more zmanjšati. Minlstrski predsednik Clemencean je izjavi!, da mora Francija imetl veČjo vojsko kakor dosliii
Pariz, 23. januarja. (Lj. kor. nrad.) »Agence Ha vas« poroča: Zastopniki velesil so se v čefrtek ponovno sestali v Oual d* Orsavjn, posvetovali pa se nišo ne o Rusiji in tuđi ne o Poljski. Ob 2. ponoći je brezžićni brzojav na Eifflovem stobu razltčnim skupinam, ki obvladajo položaj v Rusiji, začel razpo-šiliati vabila za veznih vlad, naj odpoš-Ijejo po tri zastopnike, da se porazgo-vore z delegati za veznih in asocitranih vlad. Ententna komisija, ki ji bodo spo-ročili svoje predlože, še ni imenovana. Splošno se sodi. da zaradi nepristranosti v teh odposlanstvih ne bodo zasto-pane osebe. ki so prej đelovale v ruski diplornarični službi. Vojaški člani komisije, ki odpotujejo na Poljsko, kjer se že mudi general Barthelmv. se bodo prej-kone izbrali iz jreneralskejsra zbora tamošnjih armad. Štirje civilni zastopniki An^lije. Francije. Zedinienih đržav in Italije še nišo imenovani.
Pariz, 24. januarja. (Li. kor. urad.) »Agence Ha vas« poroča: Pri predsed-niku Wilsonu in njegovi soprogi je bil včeraj sprejem. ki se zst je udeležito približno 200 oseb. med njimi tuđi mini-strski predsednik Clemenceau, mintster za zunanje stvari Pichon in švicarski zvezni predsednik Ador. Tekom spre-jema se je predsednik Wilson z zvez-nim predsednikom Adorjem za nekaj časa umaknil v svojo delavnico.
Pariz, 23. januarja. (Lj. kor. nr.) Glasom Dunajskega kor. urada poroča »Agence Havas«: Mirovna konferenca se je danes bavila z razmotrivanjem dnevnega reda sobotne skupne seje. V z\'ezi s tem se ie posvetovala z na-s top ni ml vprašanii: 1. Mednarodna de-lavska zakonodjja; 2. ođgOTornost za vojne in kazenske določbe, 3. ođškod-nine, 4. mednarodni pristanKkl, vodno-cestni in Žetezn1§k1 red. Konferenca je začela proučavati način, po katerem bi se resila teritorijalna vprasanfa. Vrhovni vojni svet se v petek popolđne sesta-ne k seji. ki ji Drisostvufejo tuđi maršala Foch in Haig, gen. Diaz ter zastopniki aliiranih in asociiranih dr-žav, ki se mudijo v Versafllesu.
ĐeroOii. 24. januarja. (Lj. kor. ur.) Čehoslov, tisk. orad poroča: »Lokal-anzeiger« iavlfa iz Zeneve: Jutrijšnja seja zavezniške konference bo javna m sicer na željo Wilsona. ki hoče uteme-Ijevati svoj prediog po zvezl narodov v navzočnosti zastopnikov časopisja. Leon Đonr^eois je svoj nacrt ki se je v tren točkah razlikovat od Wi1sonovega, sedaj prilaifodil Wflsonovlm predlogom.
Bcriht 24. immmrtm. (L|. k. u.) CBasom Wolffov«ea urada javila breziična brzojavki iz Moskve: Londonska New AKency po-trjuje,   da Ie   angtelka   vlada oredlajciU
rmncfft, nai se po«<rrelo vsa pomtena $re-dli&i n Pmke« med nlhnl twH ratlra sovjetska vlada, nai skleiMjo prenriti« In na] odpoSUelo  zastopnike    na  mfroTao  konto-
Po taboru ^Svete voj*keP.
IzFvdmo vssei pojav fs Ml« 4a so bili
jm ne di liske ni taboru Svete vol&ks zakopam iJ sioji .u VS0 strn;.Lc ter h vsc prc* Smlali ine vzvišena mi U, da /# z zdn'žc-mbni r.-i o. .ni ireba narod mo 1 . i it o š vis niti. srbsJU ča: ni:; in kamu;.:, *o-ci}ali:u>. nov-rlenik i:i duhovnik, zusrop-niki (hla in S kola. mes^-.a dama in /:/..;•/-sto dcJdc - ia pestra *l'.La nam nadi veselo : nroši ■ h da mor 'il n i čut v ;.' a-š e m n a r ** d u niz n m r I OđtoCur izjave ~e-topiut:o\? raztih J:<>r;:oracij: Sgko-lov in Orlov. rMteljstva obcii straiifz. društva z-!ravnikov in profesorj\v. dijaštva srednje- in visokošotskega, da se hočejo 2 vst'«7ti silami boriti zoper strast pijanac sanja. ->t> bile dragocene. Zasiopniki naših oblast: r.iso bili posebe vabljrni; da so kljub tenu, iz lastnega nagiba, pnsli na shod in zagotavljali svofo pomoć v našem boja. je tem več vredno. In da je vsa pošteno mi-sleča javnost naše stremljenje spremllala s taktmi simpaiijam:. to nam daje apanje. da se bo pričela nova doba v boju proti   alkoholizmu.
Sveta vojska čuti potrebo, da izreče favno zahvalo govornikom in udeleinikom ter vsem, ki so k v.snchu tabora pripomogli: posrbe Še našim listom, ki so nam mnogo adeleznikov privabili. Sat je pa tuđi potrebno pri tem delu s ode I av a-n j c v se h dobro m išle e i h ! Kajti povodenj je tako silna, da če se za jezi na eni strciv, hoče udariti čez jez na drugi. Zato moramo graditi vst na vseh koncih ob-enem _ 'Zato ■»<• j> samim nedeljskim shodom ne smrtno zadovoljiti, da ne bo vsc slmnaj Ie velik slamnat ogvnj! In zato želi Stmeta vojaka zdaj stopiti v 02ji stik z vsemi fak-torii. ki so pofclicani ali pa pripravljen!, na tem volju narodne kulture sodelovati. O obliki sodclovanja se pozovorimo. »Sveti vojski« je vse enako: ali se ji hočejo nri-družiti i\s/ bojevniki brez razlike, ali pa si hoče vsatza stranka stvoriti svofo protialko-hnlno. oziroma etično organizacijo, da kora-kamo Inčcno. a ndaniro skanno. Vsi slovenski sobojevniki pa hoćemo v isto nlemenito svrho stopiti v stik s Hrvati in Srbi. Že pre-tekli torek sta dva zastopnika naše Svete vojske imela dogovore s pokUcani^i krozi v Zagrebu. O prvi prilfki pa se bodo ti dogovori nadaljcvaH v Bcozradu. da vrs naš jugoslnvansid narod dvignemo moralno.
Onozorjena bodi vsa slovenska lav-nnsf. ki je pokazala ranimanfe za naše ideale, tttdi rta naše strokovno glasilo »Zlato Dobo*. /Jst te vrste za mtše rnzmere nima sicer tako malo naročniknv — 2700 — a vendar mnogo premalo, da bi mogle njegove ideje prodreti med šfrše pfasff ljudstva. To na je ra^no nnjno potrebno, ako nočemo, da naše osrečvjoče igcie med narodom prodro. Zato «ro strofcnvniakt v*eh vrst in strank. zdravm'ki. vzgoHtelH in dm-ei vljndno vablleni. da bi hoteli nrf listu so* d^lovati. da naredimo iz niega dostojno revijo ta votftev etične kulture tlovenskeza naroda. Vsi drugi pa nai z obflnejšim na-ročanfem podnirafo to stremljenje! Posebno naj bi ne bilo nobene Sole in nobenega društva kakršnekoli barve. brez tega lista. C**na ietos 5 kron. Naslov: Unravrr'štvo •* Zlate Dobe*, Dobrodelna pisarna v Ljubljani
Porobilo o Taboru — kakor je neki list IrrazU želio. — bo izšlo kafoada tiskano. Prijatelji n**e*e sveteza boja pa naj skrbe, đm se bo med narodom res razširfto.
Bodimo prepričani, da ktt enkrat vre-magamo vnttnfe sovraznik? domovine, ni-mamo rmjnej*ega pa tndl ne ntemenitejšeza dela. kakor đvigniti naš narod moralno, gojiti kulturo srca med Ijubljenimi rojaki.
»Sveta vojska*.
Politične vesti.
= Nova vlada. Včeraj je sele do-spelo službeno imenovanje dr. B r e j -ca predsednikom in dr. Zerjava podpredsednikom d e ž e 1 n e (ne več narodne) vlade v Ljubljani. Z ozirom na to. da hoče centralna vlada urediti poverjeništva povsod enaka, se name-rava imenovati samo poverjenika za notranje, prosveto, kmetijstvo in pravo-sodje. Ob tej razdelitvi se mora seve-da razbiti rogovor strank, ki so delile mesta po ključu 2:2:2 ood predsednikom, ki pripade S. L. S. Vse stranke od-ločno vstrajajo na sklenjeni koaliciji, ker so mnenja. da v sedanjem položaju morajo sodelovati z vso odgo-vomostjo vse stranke pri vseh odločit-vah. Treba zdaj novih pogajanj med stran ka mi in event. skupne intervencije pri centralni vladi, da se stvar čim pre-je povoljno uredi. Dokfer ne bo imenovana vsa vlada, poslufejo stari pover-jeniki. Dr. Brejc in dr. Zerjav od • potujeta v Beograd, čim bodo ta pred-pogajanja završena.
= Povsem Jasno fe, da se naša stranka in nas" list v vsakem oziru striniata z odločnim nastopom ministr-skega podpredsednika dr. KoroSca na-sproti italijanski okupaciji naših dežela. Razvidno je to iz vrste člankov, ki jih je priobčil o tem vprašanju naš list razvidno je to tuđi iz govorov na naših strankarskih shodih in iz resolucij, ki se sklepajo na teh shodih. Zato ni umest-no podtikanje. kakor da bi se naš list indentifikoval z raznimi kritikami v po-samnih hrvatskih organ ih, ki smo jih te dni zabeležili tuđi v našem listu. Naše stališče glede i talijanske okupacije in glede italijanskh aspiracij je tako jasno, da pač ni potrebno, da bi to stališče Se posebej vedno in vedno na-gtasali pri vsaki priliki.
= Menorandmn prćsentć nar tos SK>Ydnes da ray» de Gorica Ooriški pokrajinski odbor ie sestavil v franeoskem jeziku na Narodni svtt v Ljubljani spomenico o goriških Slovencih. Opisan je natančno narodnostnl, politični hi gospodarski položaj na Goriškem. Taka razjasnila so trajno potrebna proti italiianskenra Dretvarjanju resnice.
= Gosdtattka politika. Imamo mnogo pofitikov, spretnih in sposobnih, ie več pa tafcih. Iri so politiki samo v gostiini. Ti nastopaio najraje pri kozar-cn vina In ratWadaio tatn rađevoljnim rosJušalccm svofe »velikopotezne« nazore o PoKtičnem položaju in o naj-■spesiie^em ustroja naše države. Med fafcSaJnM paBttti je Iftdl foipod.   ki Je
0  sebi prepričan, da je predestintran si velikega poetika, ki si domišlja, da fe visoko po!it?!:o jedel  z  naivečjo žlico. Pri Urbančiiii na Pcsnvju   te nedavno tega  raz^aga!    strmcčim    poslusaJceai svojo pc!itićii'> modrost, katare kvinte-se ne a Jc\ da mora biti Jugoslavija re-rublika. l:i b> igrala mcJ svoji ini sosedi vlo^o iie.'-.ake i;uferskc države. Ne ve* nio, ali ].i »odlični politika s svojo moći rostjo pri L'rbančku koga oridobil za :-voje r..:::ore. to pa verr,o. da v širokih niiiozicr.il našega naroJ 1 mož ne bo na« bd tal z:\ svoje — »p'.uerskč« ideje!
= Kfs !e kupčijska politika? »Kla-Kcnfurtcr Ztg.« Je veljala dosihmal med koroškinii listi kot pol urad ni list za zmemejM in dostojnejši koroški list, ld se ni povspela do takih    nesramnosti,
1 a kor »Freie Sammsn«. Toda sedaj v času  prevrata skuša v načinu    pisave celo prekositi najobskjrnejše revolver-ske časopise nemške Koroške. Priobči-la je sedaj članak, v katerem misli, da rešuje  korošKo Nemštvo s tem, da si je  izbrala četvorico slovenskih    mož, med temi tri advokate, ter jih naslikala kot navadne ^Geschaftsmanne«. ki ho-Ocjo iz koroške Slovenije kovati zasebno kortet  iz  sebičnih  namonov.  Pred-vsem se spravi na dr. Brejca In dr. Oblaka  kot   »tujca«  ter jih  natolcuje,  da smatra ta politiko kot dobičkanosni del advokatske prakse, pri čemur hoče zla-sti slednji »die grossten Brocken KSrn-tens verschlucken ...« To napadanje bi ne bilo sicer nič novega. toda Česar se dosedaj  ti  dični    koroški    časnikarsU šrroki   nišo  drznili,  so  storili   sedaj  s tem.  da  so tuđi  koroškega  rojaka  dr, Miillerja potegnili v to blato in mu za-Čeli očitati,  da  je  ves  njegov boj za osvobojenje svojih    rojakov    zgol    Ie »Geschaftspolitik«, da je omamljen po materijeinih  uspehih, ki ;ih je  dosegel dr. Brejc iz politike, pričel zgol iz do-bićkarije se  potegovati  za  izpraznjeno politično prebendo (Pfrunde),    ker    je nanireč Breic postaj predsednik Narodne vlade v Ljubljani. — To je pač per-fidija prve vrste, kajti kdor pozna delo-vanje dr. Mullerja zlasti v zad.ijem času, ve, da ima od svojega dela Ie vehV kansko Škodo, da tuđi poprej ni nikdar imel od politike najtnanjšega dobička. — Ne kaže. da bi se spuščali s koroškim umazanim časrrikarjem v kako podrobno debato, ker mu te časti nočemo izka-zati. Pribijemo samo enkrat za vselei to nainovejšo perfidijo, ki jo je zagre-šila »Klagenfurter Ztg.« v svojem zadnjem    članku pod  naslovom:     »Verhe-tzung und Blutschuld«. ko dobro vć. da Ie nemčurski koroški hujskači iščejo ia skuša jo on raniti svoj profit ki jim na*ij ravnim potom mora oditi v — Jo*1 goslaviji...
— Dnevnik »Republika«? Zagrebnt Mci listi poročajo, da je predsednik se*; ljaške stranke Radić podal prijavo zg izdajanje  dnevnika   »Republika«,
= Prošnje 2idov na Hrvatsko* Pri narodni vladi v Zagrebu je zapreta silo veliko število 2idov za sprememli* imen in tvrdk. Prilagodili bi se radi no* vim jugoslovanskim razmeram. Pover^. jenik za notranje zadeve je prošnjo 2i-» dov odklonil.
= Država SHS naj zahter* kotonLi je. »Jugoslavenski Ekonomista« priob-čuje članek. v katerem se zavzema n to, da bi naši delegati na mirovni kon-ferenci zahtevali, da se naši državi pri-znajo kolonije. List utemeljuje svojo za« htevo takole: »V naši državi leže veliki mrtvi kapitali. In čim postanejo ti kapi« tali latentni, bo naša država postala trgovinski emporij prve vrste, ki bo mo*,1 ral zahtevati ventil na vse strani, da re* gulira normalni razvoj in napredek na« še države. Kasnejša zahte/a glede ko-lonij bi nas mogla predstavljati kot im-perialiste, dočim lahko danes tuđi to vprašanje uspešno uredimo z ozirom na bodočnost naše države.«
= Angteži proti itaHjamklni cijam. Angleško časopisje beleži Bisso-latijev razgovor z dopisnikom »Mor-ning Postac z velikim zadovoljstvoiii. Pa ne samo naši stari prijatelji na An-gleškem kakor Steed, Evans, Watsonv javljajo se tuđi nova imena, novi bort-telji za pravičnost. Stari Hyudman, eden izmed osnovateljev angleškega socijalizma, piše v »Morning Posti«, da se politika pripojitve Dalmacije Italiji nikakor ne strt« nja z W ilsono vimi načeli in z idealnimi cilji te vojne. Poziva italijanski narod, da se zbere okror Bssolatija in mu pomaga, da resi državo od fatalnega pogreška* Daere Foz piše, da razlogi čisto strategičnega značaja ne smejo zavesti i talijanskih dr* žavnikov na kriva pota. (Tisto povdar-. janje strategične potrebe je pri Italija-« nih samo prstveza, da bi mogli anektirati tuje ozemlje. Bissolati je v Milana v svojem govoru zavrgel »strategične potrebe« in jih osmešil.)
= Italija pred meičansko vojoo? Splitsko »Novo Doba« piše: Kdor je jfedil italijanskemu časopisju zadnjega časa, je moral priti do prepričanja« da se nahaja Italija tik pred meščansko vojno. Nacijonalisti so s svojo gledali-, ško proiagando, ki vedno sigurno učin-kuje na mase italijanskega naroda, spravili tlo paroksizma del meščanstva, v prvi vrsti dijaško omladino, ld vodi agitacijo za aneksijo Dalmacije. Proti njim stoje demokratje. ki slede Đissola-tiju. Njihove vrste so številnejše vsak dan. Od agitacijskega odbora »Per la Dalmazia« odpadajo vsak ća^ imena ita-lijanskih poslancev in časnikarjev, ld sedaj pričenjajo razamevati, čemu se izpostavlja Italija z nacijo laHstično po* litiko. pa se umikajo s pol potL Demokratska struja je močna zlasti v sever-ni Italiji Porocall smo o konferei«! Canepe v florenci in O. Ferrera v Torinu. Pridejo 5e drugi. Ta IM« notranjr spor je že stopi! na ulico, kjer prihafa. do medsebojnih spopadov ta đo^M^ dov s redarstvom ItaUo caka tafta 0*
Stran 4.
•&OVBN8IU NAROD-, <M tf. fMMMifa IPlfc
21 itev.
tranja kriza, polna neprijetnm sluteni Kaj mislijo socijalisti? Molčijo tafln-ttveno. Njihov motk Je poln pretnje. »Lenta t in a&guato dovunaae« (Lcnjin preži povsodi iz zasede), tako ic pisala te điđ »Lf Idea Democratica«. Socijalisti sigurno čakajo, da se stra<ti še bolj razpalijos da se začne močnejše ribanje med meščanskimi strankami. naj eventualnost nove vojne dobi konkretnejše otlike, potem stopijo oni v areno, da iz-pclnijo stare svoje sanje, da zruSijo monarhijo in \r Italije napravijo socijali-stično republika. Italiji se bližajo težki dnevt To bodo plodovi brezvestne nasilne politike, v času, ko je vsa pro-svetljena demokracija pozdravila pro-pad pruskega militarizma kot končni obračun sveta s politiko nasilja in za-sužnjevanja. Neki dan smo rekli, da Italija pleše na oštrini noža. Z rešitvijo mmistrske krize, kakor se je izvršila, oštrina noža ni otopljena.
Kasi   jugoslovauski  dobrovoljci v liusiji.
VčeraJ se je vrnU v domovino Ciril Ciftnan. por očnih v Jugoslavljanskcm otrjada v Kijevu. Poveljnik te čete te ge-meralštabni polkovnik Markovi ć rodom Črnogorec. Poročnik Cirman Je teta /9/6 stopil v srbsko dobrovolj^ko divizijo im se Je udelezU borb v Dobrudži kot sani-tetni podporočni/L Leta 1917 ie izstotH iz te divizije in se pridružit prvemu revola-eijonarnemu »Juzoslavlfanskemu udarnemu bat ali onu* za vlade Kcrjenskeza V tem bat ali onu služili so tile slovenski častniki: poročnik Srećko Lapaine iz tdrife. se-dai oženjen v Moskvi, poročnik JoŠko U r-bančič U Notraniskeza. seđat poveljnik bataljona *Učreditelfnazo snhranja* proti boljševikom v Jekaterinbarzu, poročnik Joško Roiman iz Vidma pri Krškem. »od njegovim povetjništvom te armađa *nčre-detUJnago sobranja* zavzela Simbirsk. poročnik Joško Ja kop e e. učitelj iz Kopra, komandant bataljona v Jekaterinburgn. poročnik Joško Z u n a nč i č iz Višnfe gore. sedat komandant donolnflneza fugnslav-ianskega bataljona v CelJabinsku v Sibiriji, poročnik Joško Erat, medldnec s Koro-Škega, sedaj pri istem bataljona, poročnik Erno S or čan. učitelj i: Trboveli, sedaf komandant udamega bataljona na fronti proti boljševikom, častnik Gašper Pekle, sedat od »sofuznikov priznatif komisar po formiranju Ju z ostavi jonskih otrjadov v bory bje proti boljševikov* v Sibiriji, častnik Ci-rU Š v a i g e rf Jurist iz Novega mesta. Ćastnik B a h. znani telovađec »Sokola II.« iz Ljubljane, jurist tare z Notranjskega in častnik Z a i c iz Ilirske Bistrice; vsi zadnji ftirfe se nafta! a^n pri jneoslavljanskem bat ni j ona v ČeVibinzkn. V Postova na Dona }? pokopan Rudolt A n d olI š e k. doma ix Plhtske pri Trebnlem, komandant *polka smjerti Kornilovcev*. Padel ie spomladi v boja proti boljševikom. V volku KornHo-vega sta služila međieinec Ruđolt T r a s -* o v i č iz Logatca. sedal Časinik v dobro-voliskl nrmadl generaln Dfenikina. In Jurist Janko 1 ?a I nar iz Mokronnza. kt sluti sedaj v fugoslovanskem bataltona v SihMfi. Koi dobr&votfri se nahatafo v RasiH še H - U slovenski časinlkh učitelj foško Vel-mar s Staferskeza, turist Skaza ti ptul* sketa okraia, jurist SreČko J era s iz Lfahtfanc. medlcinee Lovro Kl e m e n Čil iz Št Vida pri Zatični in dr. Boiidar Fah dl g a iz Krcnfa. Vsi ti shižijo kot prosto-voJJci večinoma v armadi generala DJe~ mHđna,
»Slovenska Sokolska
Zveza".
ti. tPoratevatec brat dr. Marija Ambroiti)
Sokolstv 6 i* tena, Sokolstvo se zaveda, kolikoga pomena |t za narod telesno zdrava in nravstveno Jaka iena kot mati narodovega potomstva. kot gospodin ja v družini, kot učiteljica mladine, kot javna delavka, posebno pa še v tgodovinskih narodovlh križah.
Zato naj Sokolstvo v bođoče pritegne žene v isti meri v sve/ krog. kakor moia. Žena naj bo ravnopravna članica so-ftoiskega društva. Društvo tmei moški tn ženski odsek. ki naj imata vso opravo sknp-no. točena pa naj bodeta tehnično fv teles-nih vafah). Lahko se pa astanavlfaio tuđi samo ženska sokolska društva, enako. kakor samo moška, in nai postaneto ravnopravni dlamt župe in zveze,
Sokolstvo   lm naraSčat.
Naš narod Jš atrgei v svetovni vohd toliko na svoit živlienjski sili. da se more preporoditi Ie v svojem zarodu.
Sokolstvo smatra danes za svoj veltld poklič, da deluje predvsem za odgojo teles-mo in nravstveno zdrave ga narodovega na-rmščaja. To delo bodi naivečja dolžnost in mafiepša naloga Sokolstva,
Ddovati mora ie za dobro telesno odgojo otroka v predšolsfd starosti na ta macin, da preskrbi tvojim Članom in članicom in sploh staršem pouka v odtojl male-ta deteta potom predavani, tečajev in tiska.
Delovati mora na to, 4a naša šola v vtem obsegu v praksi spreime moderne principe v higijeni šotoobvezne mladine. Sredstva za to nai bodo Sokolstva: Studij Mgiiene šoloobveznega otroka. propaganda v Javnosti, pritisk na šoiske oblasti, pouk ačiteljstva in končno to, da daje šoU pri' đobliene lastne izknšnje in pa svoje mčne moči za telesno odgolo otroka na raipolago.
Sokolstvo zahteva. đa $9 uvede v vse Šotske tetovalntce primema preustrojen sokolski telovadni sestav.
Klet tn dofdef m ida m vril svoffh Mtnosti đo mladinske tetesne vzwolet naf zbira Sokolstvo z dovotfenfem stariev ie ieloobvezne otroke. Uh vadi v tetoveJbi im goji i njimi ratne vrste ribanja v prosti marovi, pri tem naf pa mtkdar me pretre duha. da ta me taestane ma Škodo teUsnemm ntrvofa.
Za svote specifično podrcčle pa nai smatra Sokolstvo skrb ta telesno te nrar-stveno vtgoio Soli odrasle mladine ebek *polov To ie pravi sokolski nmraSčat. Tegm mora v posebnih odsekih m narmSčaf t»-abrmtevati, o pomena tdravega in krevkega teiesa in e načina, kako si ohranfafemo mirova teto. lo vaditi v tetovađbl fer 9a voditi v prosto naravo In tom urlM v rat* mik vrstah gtbanfa na prostom.
Sokolstvo moro nrevtefl v svoto mwtw* * organUaciie dUaSkega mofitnUkega
epiam mladinsko toJkemodaU. U r namt-šem obsegu upošteva tmoderme moMaro • mravstvemi lm   teleemi   vtge-jL
Sekotstvo im   šport
Sokolstvo smatra M mepranermo M nmrodovo VMgolo one sporte, kt slaiiio bat$ zabavi in bravari. TaJti športa" so m. mr. lov, ribarenje, bravurozna pUialna turistima, konjsko dirkanje, tenis tn podobno, Naprmm te vrste športom noj ne zavzema steer $e-vražnega stališča. a nai se ne zanima tanje im Jih ne gojL
Dnevne vesti.
—  Nemške laži In tntrice.    »Neue Prele Presse« z dne 23. Januarja priob-Čuje baje iz Trsta to - Ie vest: »V sio-venskem prebivalstvu narašča    neraz-položenje proti   dinastiji    Karagjorgje-vićev in proti beogradski centralni vladi,  kateri  očitajo  oopustliivo nastopa-nje nroti italijanskim silovitastim. Trdi se, da Srbom resno ni 1e2eče na Trstu In Istriji, če5. da prihMato za Beograd in njegovo zalede v noStev samo dalmatinska pristnniSča, glede orinadnosti, ksterih fe TtaHta prioravliena h konce-sitam, ako se iucrnslnvansVa država od-pove   IstrHi   in   Trstu.     Neraspoloženje proti vladarski rodhfn! sloni deloma na razHčnostf  vere.    KleHknlec  dr.  Koro-lec je nasttvM! rmnram katn1i?fldm Slovencem 7n nravo^tavTm cerkev. Zato ie tridl Krrr><*evn strnnkn znntnn izcnbila na sr>n?Jtovt»nii!,« — Verfamemn,   dn   si nemSVi krocrf na DuriniM niče^r boH ne *e*e.  k?Vor   dn   bi  prišlo  med   Slovenci in Srh! do n^otrlasia. veriamemo tildi, đa nem^kib 7idr>v nf?e^r>r hnj? ne neče k->Vor defstvo,    dn ie dina^tiia    Kara-ejonr,jevf<?    zavlidMri    rr!    sl^vrmskem frtru, trda afcn m?*!i?n, dn se bodo nii-hove nnSo^ro ?c!ie ure^nl?i1e.    se mo-tffo?  U?edfT»iewle    hisro^iovnTi^ke^a   naroda   T>od vladarsko  hi5o   Kararforcrie-vićev fe defstvo. ki era ne more snravtt! s sveta rtnbenn npm^a snletV«. Knr se ti?c dr. Koro?Sr-^. lahVo nnc!a?arno.   da nx'.vn v vseh sHHh nn^ptra r«r""oda brez mrliVe štrajk ncomcien    neted in ne-omeieno 7anrjar!je,  nko Je to Ncmccm r»o vo!IT a!f ne.
—  Shod JDS v Prf*ni    r»ri Novem me«fn» Dno 19. t  m> \e b\\ nri rt.i«> invon Hudski   phođ   itifl?ofllovansk€*   d^mnkrnt-ake stranko, ki ie bi! vzlic lioloznim in slabemu  vremenu  orav  dobro  obtskan-Shodu  iem predsedoval  cr-  Faleskini iz Gorenje Stražo, ki ie pozdravi 1 zbo-rovalce  s   Doltadnini   nagovorom    Nato ie ffovorilff. t>rof- M a 1 c e n iz NToven mesta o bivši Avsfriii kot m^obi slo-vanskih narodov in o novih dr*nvah, ki so nastale na nienih razvalinah. Elaati o na§i Jusroplaviu in o nevarnoetih. ki U pretiio.    Povdarial ie ra^luee Srbiie za na^o Ofivoboditev in nien* oeronine žrtve   za Jusroslaviio   ter   Doeval ve© zborovalre. da z rednim in mirnim d©-lom  izpolniuieio     svoie    doifnoeti     na-SDroti  naši  novi   veliki  domovini-  Dro-rt trovornlk z* dr* Režek \% Novesra me«ta Ie ffovoril o prosrramu JDS. k»-teresra    so    »borovalci    in    zborovalke glasno odobravali     Z navđušeniem so bile SDrelete vse resoluciie.    elasti  pa nroti la£ki crabežliivosti  Ustanovila se te  tud!  kraievna  stran kina orffanizaci-ia z  lerjim    §tevilom  flanov-     Zavedni Prečenčani    so  zoDPt    pokazali    svoio narodno in Dolitično zavednoBt; nai bi se km8lu Drebudili    tuđi    niih sosedfe širom lene Dolenieke
—  Nova tvrdka Slovw*«ke Tjfndske Stranke.    >Slovenec<  noroča. da  ©e   ie ▼rtil 23   X. m    v   Uublfanl    aestanek kmetovalcev.  katereca  Ie  sklieal   eoert. Brodar iz Hrast i a in na k&toretn ie razvn&l program nove kme£1re stranke ravnateli  >2ivinske  vnovčevalnlee«  « Rado L e ? v a r t-    Skleniene so  bile resoluriie. v katerih se zahteva, da nai se SLS Dreosnuie v   kmetsko   stranko, da na1 postane »Domoliub« eventualno z izpremenlenim    Imenom    elasilo    te stranke, v PokraUnsko Veto na na1 se voliio sa SLS sami  kraeti«.  >R1ovene«< meni. da se bo VSL.S pridružila nred-Ioeom, ker se 1e v stranki    fm   davno obširno  raspravlialo  vt>raftan1e,   ali   bi ne kazalo >preustrojiti stranko v kmec-ko politično oreanizaciio In    delaveko politično organizacijo«-  —   Iz  teh  do-arodkov se da sklepati,    da se vrfte    v SLS    procesi,     katerih    dalekor«eznosti danes fie ni mosro^e prereniti- Vsekako ie tnaćilna da se hoće SLS. kl ie 6e1e pred kratkim odložila Ime   »Katoli&ko narodne stranke«  ob  vstopv  v    Juco-slaviio  zopet prekrstiti  in  se razceoitl v kmetfiko in đelavsko stranko*   Stare firme očividno ne vlečelo več in nova tvrd ka nai  bi omoeročala dosedanfl eo-spodi pri 8TJ3 kooperacilo e hrvatsHi-mi  in srbaklmi  strankami-    Isza kulis SLS se čule. da bo nova kmečka stranka ii političnesra  živlienia popolnoma eliminirala  duhovftćino.    ki  Ie   tvorila dosedai iedro SLS* Tuđi se hooa vero izločiti iz strankarakeea programa, tako, da stranka ne bo ▼ nobenem osini kazala katoli§keera lica- V ta namen se ia tuđi Že prekrstila »Katolička U«k^* na« v >Jueo*lovansko tiskarno<.  >Ka-toliška bukvarna« pa v    >Jucoalovan-ako bukvarnoc*
—  NemKina at kot obvezen pred* met iz vseh liudskih in naedcanakih so! ▼ cetan območiu Narodne vlade SHS ▼ Linbliani takoi odpravi*  Dovoli se kot neobvezan predmet na fttiri in večrai-
rednih liudakilt tar ha nMUaaakfli solah-
m - Prot 4r. IMM. kl H đolotet đa bo v oeebnem sprematm preetolo* nMlednika Aleksandra na voti ▼ Pari*. m ie vrnil sa aedai v LfobHano, ker Ie potovanie edloieno sa nedoloftea 6me>
M —Jto*!^*y^*™*r * ■»* 1m> da. odredila, kakor piie >Jnjgoelovtneld ekonomista« na sahtevo fran«He- V eUnka »Uredlenja rahitt« dokasvle Vladimir Pirkovil da Ie kron* vrt vredna, kakor dinar, dei de 1e krona krita s vm&m tmoiinalrtm imsi>U> nietn. kakor Ie krit dinar. Ge Ie Ie Pir* kovićevo neairanje vpraTl«eno> Ie to veliko Toraftante
—  VoiaSke opm4ttie Oolesel ▼!§-fo ohrtne iole   In   tloTeneke   trge^eie *oje t Linbliani. ki orioedalo letnikoa 1895 .do l«9flk Imalo t errho dovrsitre Hodu enake kakor erednieieM wgwrkm
f»,ite Ie trebe U • ■■triilem eveleca joleke^ravneiella-___m     m             __
■Mikem. Nedavno tem sta WU poslana is UnbHeae t Beocred **+ vatrena ««DKt blacm, aemenlenecs> erbikim eiretam In erbskema airomatoemn nre-biveJotTtt- Tm poeiHatev \m med tem ft« •retee deanela ▼ Beoemd. Prelen no-ailialve ie podžupan beomdeki Maria-nović fte potrdil e poeebno brsoiaTke. neBloTlieno na coepo ftupanio Franio dr. Tavdarievo- Vsi darovi so m tekoi rasdelili med siromateo in po. trebao prebivaUtvo   Začetkom prihod-
njem tedna pošlte naš damski odbor fee en ▼affon darovane«« blaira v Beoerad-Pri tei pošiliatvi bo tuđi 4000 novih ćevliev Pripomniti ie nam treba, da so se Hublianaki trgovci pri nabiranm blaira izkazali z izredno dareiliivostio-Tvrdka I* C. Maver ie darovala blaea v vrednostt preko 2000 K tvrdka Sou-van preko 1800 K. tvrdka Urbane preko 1900 K in tvrdka Premelč preko 1500 K. treovec Jurai Sterk iz Viniee pa Ie r»o-slal blaffa, ki ie vredno nad 1000 K* Vsem darovalceoi bodi izrečena vnovič Iskrena zahvala
—     Dar    slovenskim   taronarfoni* Neimenovani vodi a nekeea    okraine^a fflavarstva bivši rezervni    Čaetnik    Ie poslal  za slovenske  legionnrie  na  ko-roški fronti    perilo pod    sledečlm    ce-slom: Nai v dar to legionar — spreime. ki stopil  ie na plan — nevtrašeno  za Kootan! — Tam v  novi  crti stru mro stoi  — 8 Teboi  ie domovina  vneta — dokler s Pariza ne zakli^e    fflaa:    — >Tvoia zdai ie Gospa svetac-
—  Za naše Junake so požrtvovalne na£e dame do dne 24. t- m- nabrMe 400 kosov perila. 1000 oicraret in 4744 K v gotovini*   Plemenitim   darovalcera   pri-srč-na hvrJa v nadi. da bodo našli mno-co pa^npmovalcev!
—  Za voiake Kolnike v celi^ki na-do me ^t ni bolnici ie    darovala    stružna stotniia  celiskecra   pednolka   120  K   za nabavo     ^nsopipov.      III-      nadomestna stotniiči reli.^kesra r»ežno!ka 41 K «a nabavo kniiš iri voiaška državna policUa v Coliu pa 120 K sa nabavo kniir   Tz-ro-ka ^f  tem  potom    v»«*m    darovalcem ntii|ei)^a zahvala   — SHS Staclisko po-vol.ir»ivo v r*oliu*
—  Avrtlro-ofiTska banka in rentral-na vlada. Centralna vlada ▼ Beorrađn ie  T-aiikazala.  da sme imeti  avstro-orr-ska    banka clearine- in criropromet samo z svojinu podniTntc&mi in zavodi v oV>močiu države SIIS-
—  Naši Toiaki v Carurradn* Preko r.'u-igrada «e vrača na tisofe naših vo-iitkov.    kl so bili ▼ rusfeem vietništvn-Po vesteh ki so đofile !c Carigradn. se nahaia    tamkaj    6—8000 teh    voiakov-Centralna    vlada v Beom*flđu    1e ekle-nila uvesti akciio.    da se tem voiakom čim naipreio   omogoči   povratek v do-movino-
—   Varpotieevo  nredaranfe.   Rkozi in skozi ie bilo   eanirojvo sno^*n1e pre-davanie    slikaria    I var a Vavpotiča v realčni risalnici* Živahno nas ie uvajal v umetniško ooiraovanie in vstvarianie. razlaza! slikarske strnie in stremlienia po duševnem izražania se bavil s obli-kami, barvami, Unilo.    izvaial, da vse. kar Ie doslei velialo za impreailonizem. ni bilo    impresifcmisenL    marvefi ie Se prekoraćen most in §o prešli v ekspre-siionizem. dotikaioč se dotičnih slovenskih ometnikov in skli<mio5 se na Zor-manova izvaiania v  >Zvonu«,    pravi! nam. kai hoće nreokret iz materilali«-ma v duševno objektivnost v dnSevnost narave. kako dvaiseto stoletie ispremi-aia naravo v dnSevnost narav©    kako ▼stvari a mcetnik iz lastne«a notranie-ga preprifiania itd    Eitaiski sid Ie bil okoli   nas v umetnoetnem   pogledu Že pred voino,    vendar pa se 1e razvijala nmetnost tndi pri nas tn ne zaostala *a stremlienii dmorodi    V nmevanin   slikarstva, umetničkega delovanta. v syr-ho sbliiania   općinstva   k umetniSkim proizvodom so taka    predavania   iako potrebna«   Toda potreba ie tndi.  da so taka   predavania    lepo    poliudaa. »Akademilac nai za to poskrbi-
—   SrHokrraftski  feeall    »Akademl* !e« ee prično. dne 27* %• m    Predavali bodo: a) Ant- Jeriinovif prof- ▼ pone-deliek in cetrtek od 6  do  V<8. z.ve^er na ućiteljiščo. Zadetek 27- t   m. b)  Pa* v^l Lokov.^ek. prof-. v torei In četrtek od 6* do 'AS- zvečer na nčitolildču* Za~ cetek 28- t* m c) Dr- Fudolf Mole. prof-. t sredo in soboto od 6. do H5- na real-ki- Začetek 29. t  m  d) Fablanoič. prof..
▼  torek in petek na realki od 6. do HS> Zacetek se naznani poznele. V oroenie-netečaie se ne spreime nobenvefc   K  prvi nri ie prinesti zve«ke  svinčnike in Di-movifievo čitanko sa I- r&ired. ki lo je dobiti po kniigaraah*
—  Srbobnratski tetaf   nrof« JeriU-novija- V ta tečai so iivrčene naslednie tekoče fttevilke priglasnic: 6. 7. 10. 14, 15. 16. 17. 22. 28. 24. S8. 39. 40. 43. 44. 5a   61. 65, 66, 72. 74. »5. 87. 68. 89. 94, 101,  116.  118.   119.   120.   128.   134.   186. 147.  154.  155.  156.  163.  164.   167.   168 184. 187. 188. 189- Prva ura nonedeliek 27 t- m- od 6- S8 na nčiteliitto. — Vsi drugi se nai oglase glede dodelitve v pisarni >Akademi1ec. v Simon Gregor-člčevi kntižnJd med 11  in 1  uro.
—      Franeoski      lestkorni    tefali »Akademik«*    a) Dr. Janko Gresrorin prične v petek 31  t- m ▼ realki* b> T>t. Fraae Novak prične v cetrtek dne 30-t« m.   ▼ realki-   e) Edai   prične   prof* Fablančič ee namanl pozneie  Opozat-iamo vee one.   ki so ee bili   TPiaali ▼ francoake tečale. da se orevočasno sglase   ▼    pisarni    »Akadenifle«    med uradnimi nrami od 11* do 1*. Simon Gre-gorčioera kntttnica. WolfoTa ulica 10, da tam Uvede, v kateri leaaj so uvr-
_ — Vm. nredavaiik »ifciif it—« T ponedeliek. dne 27 t- »* ob S. mrečer
lorla srbeke posađke ▼ Llublianl t realki I- nadfttr. Tema nredavania: »Me-*m OTPfU nuMi.                __
—  Teknikt   etrefni te ••»▼«„ »R Wi^ensktex   ee vabilo na nrifateliaki ■MlMjik. da se pecororimo ▼ tele rmjt-eik in reenlli sadevab. tioočUi f***+-» ftann. v nedelie & trn. ob 3 po noldne   t   Hnblianeki   Narodni   dom. nrittlčie^prra vrata na leTO
-- ▼HivtaftrlMi! Sestanek m nrt!
▼  lorek. dne 96* laimarla nrt >Noreir sretne ob 4» nri nopolđne (Odgovor i-Prmce neugodan) — Akdiski odbor. _ - bneelenlni tete«   »   ULJi IV- letnlk soikecm učitclUMa v Goric.
m mmJomo ▼ HMniiljđr. tefl'tau
driavBam ■MlilMIfa ▼ LinbHani-    Go- | ienet ki botelo tečaie obiekovati. se nai takoi    oglasilo pri ravnateljstvu- — Bavnatolietvo-
—   Gospod    Ovstev    De2ela.    ing-kenv. doma is Idriie, sedai v Ameriki (Mili Greek - Howe Sound.  via Van-eouver> me ie pismeno v Svico napro-sIL da mu po moletn prihodu v domovino sporočim kai o nlesrovih starsih. so-rodnikih.  snancih  in  priiateliih.  kate-rim posilia preko mene nebroi pozdra-▼ov« Z osirom na to, ker    ie   sedania pofttna zveza z Idriio    otežkočena.    f*e obraćam posebno na  Idritčane.  da  mi izvole poslati pismena toz. porocila, za kjLr  iim   že   naprei   nailenža   hvala-     — Anton   L u š i n .    Liubl ianau    Jenkova ulica 18*
—   Uradni list Narodne vlade SHS v Liubliani* Izšli sta 40  in 41. številka*
—  Protestni    shod    goetilničarstva se vrši v sredo. dne 29   lanuaria 1919 ob 2.  popoldne  v  veliki  dvorani   Mes«-necra doma v Liubliani proti preuredbi glede policiiske ure-
—   Clani gledališkera sveta nai se zanesliivo udeleže seie.  ki bo v pone-delliek 27. t* m   ob 5- popoldne v pro-storih Slovenske Mnti<*e
—   V  deželni    bolnici    HobHanski pavilion St* 4. se otvori s 1- februariera ambulaiorii  za spolne bolezni* Ordina-ciia bo brczplaena in si.?er v nonedeliek in sredo za oioške. v torek in petek za ženske, vsakokrat od 4. do 5* nonoldne
—  Deželno ianistvo za Liudsko po-sofilnico ne obstoia vce* Zato ie nostal deželni   zadružni  zaklad  breznredmeten in  Liudski  posoiilnici se  vrne  zne^ek po 105 000 K vpla^an v deželni zadružni garanriiski zaklnd-
—     Poroka*     Dr.     Emerik     B r © -sehar.  zdravnik  v  Celiu so  if» nor<v cil z gdč. Liudmilo Sirca v Liubliani* Novoporcr^ncoma  iskrone  čestitke!
—   Oddaia usnia   čevliarskim   moi* »trom v LiuhliAni in^  sodnem    okraia ljubljanska okolica*  Ćevluir^ki   moistri v Liubliani.  ki  si  hofeio  kupiti  usnie. preskrblieno   po   trcovnki   in   obrtnifiki zbornici, nai se zglase zaradi  tiskovin za potrdilo o prelemu u^nla pri zndruž-nem  načelniku   e«  Karlu     KordelicVu   v Liubliani   (Rimska   resta   5V     Čevliaru iz sodneza okraia  liublinnska    okolica pa pri e. Ivanu Knmicu v Snodnii Si-Ski h. ^t   4  ftik cerkve)     Potrdila    se bodo izdala Ie onim. ki se bodo z obrtnim listom izkazr'li kot upravičeni čev-liarski  moistri-  Usnie  se bo  prodaifilo od ponedelika. dne 27* ianuaria    1919 dalte.
—   Razpu3?eni    so    na Staierskem nastopnl občinski    odbori,    in    sicer v Karčcvini  fsrerent ho ondotni popestnik Anton Tnkret). v Lobnicl   Možef Rob-nik. velepoBestnik ravnotam). v OseVa (Matevž Ploi. vele^o^ostnik r >     v Po-lifiki vaši (Franc SiniČ. posestnik r^ in v Vestroici CKarel Ramut. popeetn^k r.)
—  Na    državni    rimnaziii SHS    v Celin se oddaia   ravnatellska služba s postavno dolocenimi  nreiemki.  ProSnie do 15* svečana 1919  Zakasnele pro&nie se n© bodo vpočtevale-
—  SluŽhe   na očnih zavodili v Ma* ribom. Na državni eimnaziii in na dr-žavnem moškem ufiteliišču v Mariboru se razpisuieio naslednie stalne učiteljske  »lužHe  6  oostavno   dolo^enimi   pre-lemki. 1- Na državni ffimnaziii: a) elui-ba stalnega   učitelia za nem^fino   kot glavni predmet, b) služba stalnega učitelia za risanje, c) služba stalnecra učitelja za telovadbo- 2. Na državnetn no-ftkem učiteliiščn:    a>   plužba   glAvnesa učitelia    za    zemliepisie in zgodovino. V> dve službi    vadniškfh uClteliev.    c) služba    stalnega   u?ftelia za telovadbo in d) služba glavne?a učitelia za risa-nie- Pročnie do 15* februaria 1919-
—  Kie 1« bfl    saplenfen   sladkor? >V«6erni list« z    dne 17. t- m-   prinaAa notlco. da se Ie v neki zasebni  biii v Stepanti vaši zaplenilo 600 ke sladkor-1a* Resnici  na liubo  konstatiramo,  da se  ie  sladkor  zaplenil  n e v  fttepanii vaši. ampak pri trirovcu in bivšem županu  Fr* Korbariu    v    Spodnii H r u š i c i*
—  Zonot eestni pop! V noči 23. na 24- t- m. sta se na erlavnem kolodvoru v čakalniei dva volaka    sprliaznila    z nekim kmetom ter ga pod neko pretve-zo zvabila proti  topničarski  voiažnici* Ko so bili na eamoti. posrrabi eden voiakov kmeta ter mu zatisne usta. dru ci mu pa ukrade iz žepa denaraico. v ka-teri ie imel 1200 K denaria. nato sta ga pa pustila in odšla*   Ko ee ie   kmetič nato  vee obupan  in  prestrašen  vračal v mesto.    ie arečal nekeea postresčka. kateremu  Ie povedal  zločin   SluČai  ie na hotel, da ie bil posrredček tnkrat na kolodvoru,  kler ie vse tri  videl in si Uh sapomnil. Hop sta takoi naznnnila železnlškemu osobin in polieiii   Ko Ie pa dne 24. t- m- postrešček imel zopet opraviti  na kolodvoru,    sta prišla    tla tuđi ronaria, toda že v civilni    obleki. in hotela kupiti  vozne Iistke    do  Zagreba. PostreSček ie oba spoznal ter m nokazal pol iri 1i. ki in ie seveda   takoi aretovala- Pri sebi sta imela še 900 K denaria. 300 K sta bila pa že PoenaTa-Pred temi banditi človek ie ren nikoder ne bode mosrel biti varen   Pričakuiemo. da se bo bandite eksemplarično kazno* valo*
Umrla Ie v Idriii ga* Frančigka MačkovSek. mati inženirja cospo-da Janka Mačkovska, ki se sedal nahaia v Parizu pridelien v na6i mirovni konferenci kot ve&čak- Pokoinica ie s svojim soprogom vzcroiila vso svoio rodbino y odločno narodnem duhu- Bila ie v Idriii enlošno znana in v obče spodtovana- Bodi U ohranien blag: spo-min! Rodbini naše požalie! _ Prekllcana dražba. Dražba mokri-fike rrmMlne pri Jeeenicah na Doleni-skem in semliišč. leiečih v katastralnih
občinah Koritnem. Cerini in Veliki Dolini, ki te bila določena na dan 7* februaria t 1-. 1e preklicana. ker se 1e aa predio« solastnlkov draibeno posto-panje ostavilo.
_^__Ki»Q Meti io nudii   včerai občin-
stvu z ubranim sporedom    zopet    lep
f«tek- -VprijMrfJ* •• I« it>Honažna iondonaka filmska igra »Admiralova «*•■;•«.▼ kateri se suce vse delanle okoli nkradenlh    diplomatičnlh   aktov
u*-^?*^.80 rMvii*   MPOto zanimiva
borba*   Glavna   točka   sporeda   pa Ie
tdeianaka   liubavna šalolgra »Mr- No-
Hi*r«   aji   »Prine   v   sajrmtl«   z I e o
.enkeff v in J  Sziklavem v glavnih
logah.    Prav za prav    ta    naviđezm
rue ne priđe v njkake   sadretra   na-
,rotno s svoio neorainno drznostio in
aladnokrvftOAtio tnmm 4ns% v nwra
lo stisko Ib nasadnie dosoi« eili: roko dražestno lepe hčerice miliionaiia par-veniia* Urico prav priietne zabave doživi, kdor si film offleda. ki se predvaja še do ponedelika 27* ianuaria- Spored ni za mladino Kino IdeaL
Društvene  vesti.
—    Žensko   telovadno   društvo   v Linbliani vpisuie nadalie nove članice in soienke. oziroma sroience v telovad-nici   Učiteliišča  ob  rednih   telovadskih urah. t i. ob sredah in sobotah od 5* do pol 7* zvečer- Do sedai se ie prisrlasilo že izredno leDO število članov   kar^ ori-ča, kako potrebno ie bilo. da ie pričelo društvo s svoiim delovaniein- Pod stro-erim   nadzorstvom     odbora  in   navodila izšolane vadite!iske moči se vežba mladina v moderni telovadbi  Starži. ne za-mudite    torei prilike in poskrbite tuđi sa telesno vzeroio svoiih otrok.  Za de-kliški narasčai in damsko telovadbo se odredi noseben oddelek. ako se iavi za-dostno elanic
—   Zadruira    slikarlev.   pleskariev itd- iz Liabliane in liubli- okolice    ima občni  zbor dn*  3   februaria  1919 ob 3* Donoldne. ono uro Do^neio pa nri  V3a-kem stevilu    udeležnikov v eroatilni  c. Mraka    v Liublinni.    na Rimski    cesti št  4- Posebna vabila be ne razpoSiliaio* Na^elstvo-
Rorotfno ql^n!l^2.
—  Iz glednliške pi.^arne- V eobot^ 25- ionuaria:  Ivan  Cankar:   >Krn!i  na Betainovic    Izven   abonementa    Zvečer o\y «^8- — V nedelio 2t> t- m*: Ivan Cankar:   >Krali  na  Betainovit   Izven  abonementa   Popoldne ob   ^3-  -  Caikov-skii:   >Jevcrenii   Onicsrinc-     Abonement >Bc. Zvečer ob   HS.    —    V ponedeliek 27-   inmiaria:   Herve:   >\fampell   Nitou-che<« Abonempnt ^Cc   Zve<ver ob H8*
—  Iz eledališke nisamo- Ker fo 3e zr.dnii čas doeodile v Narodnem erloda-lišcu drzno tatvine. katerih oovzroeite-liev dosedai ^e ni bilo možno izslediti. opozariamo ceni   občinstvo, nai zavrne sumliivo.    v    nakup    r>onuiano    blacro. predvpem  zimske    suknie     V interesu vseh ie. da se naiđe krivca,    zato    nai tuđi občlnstvo pomore na omenieni način in iavi vsak sumliivi  slučai takoi polieiii  p.li na cledali^ki riflami.
—  Iz eriedaliSke pisarne* Slov- gle-đališki   konsorr*ii   rtotrebuie   več   krepkih delavcev za oder-    ReflektanH  nai se zelase v intendančni pisarni v Narodnem erledališču-
Poizvedbe.
Opozorilo. V noči od 1   na 2- t. m-
so vloraili neznani zlikovci v ftelezni-ško sklndi^če na postaii 6t- Peter v Sav- dolini Tam so odneali med dru-eim, nepremožnemu možu obleke in n*»-rila za več tieoč kron Obleka ie delo-ma modra s črtami. deloma riava p f-r-tami. deloma pa svetloriava itd- Pred nakupom se svari! Ako bi bilo o stvari komu kai znano, fonozfiri&io se bar-varji obleke). se proei, da se proti dobri nasradi naznani v trsrovini Zanier v St. Pavlu Dri Preboldj-
Nagla se Ie boa v eoreni9kem vlaku. Dobi se io v Kraniu št 37«
RnllžeunosL
—  Juiroalaviia n svetln Statistike. Solsal Jozo Lakatoš- Vlastita naklada. V    Zagrebu    1919.    Tisak    Hrvatekoe žtamparskoc  zavoda-  Ciena 6 R.    poštom 6 K  50 v-  Prilosr karta Jusrosla-viie   Po ti brošuri  bi država SHS ob-seffala 276.509  km1  in  štela  14.796.453 prebivaloev- Od teh bi bilo Slovencev. Hrvatov  in   Srbov   11.251444   ali   lf>% vsesa   prebivalstva      Ostalih   Slovanov 267-982.  Nemcev  en  miliion  50985   ali Gd%, Madžarov 854.914 ali 5'7%. Itali-ianov     404^154      ali     2*7%,     Romunov 426-189    ali  31    ostalih    550-581     ali 3*82o- Pri tem i© seveda vracunien pro-iektirani koridor, ki bi nai vezal Jusro-slaviio s češko - elovaško renubliko  V državi bi  bilo 6,750 000 rimskih katoli-kov,    6.500-000    pravoslavnih,     100-000 pripadnikov erške in bolsrnrsk* cerkve. 95O000  Muslimanov,   100000   Židov   in 450.000  protestantov   in   drueih   verni-kov. Kniiflra    obseea    ta-la    poelavta: Prebivalstvo   Jueoslaviie.   poliedel6tvo. živinoreia,   vinoeradništvo.   eozdarstvo in dru are pano ere crospodarstvar. Brošuro toplo priporočamo*
—   »Slovenski  Treovsld   Vestnik* štev. 1  ima to-le   vsebino:    1. V   novQ leto! 2. Samopomoč traovcev. 3. Trcov* ska in  obrtna  zbornica  v  Liublinni.   4. Slovensko trerovsko društvo v Celiu. 5. Raznoterosti:    Plačevanle   đav^Čin   na Kraniskem. — Izvoz vina. — Državna posredovalnlca za delo. — Sociializira-nie industriie ali — teorila in praksa.
—   Razcrlas   industriiskim   obratom    — Za nezaposlene trsrovske    namežčence.
—   Finančna naredba erlede valute.  — Ponovni  poziv  poverieništva   za   treo-vino in industriio   — Zaerebška bor7a
—  Nemško - avstrifska - iusroslovanskri zveza.  —   Ziiaroftanie     fnreštemplioniei bankovcev.  6.   Obiave  iz  trffovskih  in zadružnih  reeristrov.   7   Društvene  vesti:  Treroveka    bolnisko   in    podporno društvo v Liubliani. — Darilo. — Hi-men   — Podpora. — Umri.   —    Izkaz društvene  posredova Ini ce. 8   Treovsko bolnisko  in podporno  društvo v Llub-liani
Ais»revffaflfd.
4- Kle !e Ipeh za četrtl okraj? Med
tem, ko so dobili vsi drujji okraji na osebo po pol kilograma špeha po 18 K kilogram, nismo dobili mi prebivalci če« trtega okraja, Se nič. Akoravno je prl«» šio letos v Ljubijano skoro osem sto praSlčev. Tuđi lansko leto ie bil naš okral na tem prikrajšan tako. da smo dobili potem manjšo množino, katero širo mogl! dra2]e ptačati?! Tuđi v tem okraju nas Je veliko, kateri nimamo naj-manjše množine zabele. čudimo se pa, da se tako rado pozabl na naS okraj, da je v več rečeh vedno — zadnji?! Prosimo torej. da se nam slanina v taki množini in po taki ceni, kakor za đrace otoic iuka2e takci.                     «•«»«
21   štev.
.SLOVENSKI   NAROD-, dne 25. januarja 1919.
Stran 5.
Ralnoveiša poroflla.
KRALJ PETER I. NEVARNO OBOLEL
Beograd, 25. januarja. Kralj Pe-ter I. je v Fsiaronu na GrSkem težko obole!. Regent prestolonasl^dnik Ale-ksander Je odpotoval v Grško, da po-seti obolelega očcta.
VPRAŠANJE NAŠIH A1EJA,
Pariz, 25. januarja. Po Informacfjab na dobro poučenom rnestu ie stopilo vpiašanje naših meja v aktuaien štadH. Naša delegacija postopa ▼ vseh vpraSa-n;ih cnotno in složno kot en mož. Naša javncst je Fahko prepričana, da so vsi naši delegati enega mišljenja fn da i ih vodi samo ena rrtJsel, da izvoiuiejo vsem našim narodnim zahtevam prizna. n?e in uresničenjc
RADGONA  PREIDE V \EM.  ROKE?
Budimpešta, 24. januarja. (Lj. k. ur.) Glasom L'unaiskejra kor. urada poroča iPester Lloyd< s poučene strani: Po vesti iz Sonronia je 20. t. m. dospela v Radiono ameriška kornisiia. ki je pre-niotrila položaj mesta in iziavila. da je Radiona nemško avstriisko mesto. Pozvala je tamanio Ju^oslovansko po-sadko. naj se odstrani tekom 24 ur. — (Kakor je Ljubljanski korespondenčni urad izvedel z verod^stone strani, fe gornja ves* prosta izmišljotina. Naše čete se sleikonrej nahajaio v Radgo-n i in ostaneio tamkaj. dokier mirovna konferenca ne določi končnih meja.)
AMERIKA rN LONDONSKA POGODBA.
Lupano, 25. ianuarja. CLj. kor. ur.) Kakor poroČa Ćeholov. tisk. urad. je pariški noroćevalec lista »Secolo« na-prosil Wilsorni blizu stoječe osebe. naj mu pofasnuo mnen;e ameriškrh deleera-tov o ta inih po«rodbah. ki so jih sk!e-nile ententne države. Odsnvor se glasi: Amer^a rch po^ođb nikakor ni pre-zrla. Uve!*avHa oa. da so nol->K tega m ntii'nadnn zaveznik? sklenil! z Ameri^o skupno poerodbo, v katert se zavezu?3-io, da snre?mejo 14 točk \Vflsonov1i. !z-V7crpJ>\  $r!-?dri  svnbode  moHa.   .Mirovna
kcirfcreeca b» iiiHtlffct m m Mm Pt^odbo ■ u točkaai Wltiaw>vBMi v skladu a8ie.V prve« prtoem ih brez dnigega odobri, v draftn Wi P* non razveSjavliL
ARMADN1 POVELJNIK JANKOVIC.
Zagreb, 25. Januari«. (Lj. kor. nr) V Zagrebu pričakajefo vsak dan prihoda generala Bože Jankovića, ki bo vrhovni vojaški poveljnik za Hrvatsko in Sfovenijo ter bo imel svoj sedež y Zagrebu. V njegov štab bodo prevzeli vse Ćnstnike sedante srbske misije.
ĆESKO - SLOVAČKA DEVIZNA
CENTRALA.
Praga, 25. ianuarja. Finančna uprava je sklenila, osnovati v Pragi svojo lastno devizno centralo in se tuđi v tem oziru osamosvojiti od Dunaja.
SV1CA   PROTI   NEMSKIM   IN AVSTRIJSKIM   BANKOVCEM.
Curih, 25, januarja. Švicarske banke odklanjajo snrejemati za olaćilo av-strijske bankovce po tO.000 in 200 K. Takisto ne sprejemajo nemških ban-kovcev, ki so bili tiskani do oroglasitvi nemškc republike, odnosno jih jemljejo v plačilo samo proti znatneniu do-plačilu
POLJSKO - NEMSKE BORBE.
Berolin, 24. jannaria. (Lj. kor. urad.) (Brezžično.) Uradno pnročaio iz Bidgo-Šča: Kamenec (Steinbiirg) ie nanadel nmčan poljski ođdelek, ki ie bil odbit in je iz<rubil 26 mrtvih v bo.iih pri Hmelj-rrku (Honfengarte»iX Pne 20- in 21. t. m. so na^teli 76 mrUih Poliakov.
Berol?n, 24. ianuarja. (LJ. kor. ur.) (Brezžično.) Pričakujeio. da se mogoče piiCno pokajanja med Nemci in Poljaki že prihodnii teden v Berolinu. Važnejsa vprašinja so pridržana odločitvi mirovne konference.
ODPRAVA   KRU6MH  KART V SARAJEVU.
Sarajevo, 25. januarja. Občinska uprava je odpra\ila krušne karte. Ne radi teura, ker ie mesto z moko dovolj nre^Vrblicno, marveč radi  teea, ker so
se priiodik velike zlorabe a krnSobni
|farfmyifr
PORTUGALSKA —  MONARHIJA?
Madrid, 24. fanuarja. (Lj. kor. ur) Reuterjev urad poroča: Po brzojavki iz
iouyja je dne 23. t m. v Valencijo dospela vest da so v Lizbonl proglasili monarhijo.
Vlgo, 24. januaria. (Lj. kor. ur.) »Agence Ha vas« poroča: Po vesteh, dospelih v Coimbro, je večji del liz-b^Tiske posadke v rokah monarhistov. Med Penafielom in Oportom so se spo-padli monarhisti in republikanci. Bilo je nekai mrtvih in ranjenih. Conceirov tajnik ie v posebni misiji preko Tuyja odpotoval v Madrid.
RUSI PROTI BOLJŠEVIKOM.
London. 24 januaria. (Li. kor. ur.) Olasom CehjsIov. tisk. urada poroča Dillon listu »Daily Telegraph« iz Pariza: Povabilo f?usiii ie ruske kroge presenetilo. V Rusiji prevlajuje mne-pje. da ie bol'^evizcm treba smatrati za bole^en čioveStva. Dillon pravi, da se bodo vlade v Omsku. Jek^teriFiosJavu in Arhanjrefsku zahvalile odposlati svoje zastopnke. da se posraiaio z morilei njihove unrave in z razde* ilei domovine. Menim. da ie rešitev še zelo daleć, bolj kot kedai poprei.
BOLJSEVIKI  V  ORENBURGU.
London, 23. januarja. 'Lj. kor. ur) K'cuterjev urad poroča. da so bol'ševiki dospeli do Orenburera in j?a zasedli.
SVICA PPOTI  BOT-ISEVTFOM-
Ženeva 25- innuariv (JA kor. u> Čehoslov- tisk. urad poroča: Zaradi nedovoliene politične pronaeaiide in posebnu z.-iradi razdolipv^nia ogromnih svot za raz5iriam> boli^evizma tz-ven Rusiie so švicarska oblastva svoi fas izsmalc Ansreliko Đnlabanovo. Ker se ie sctlai kliiib nrenovorli novrnila v iSviro, so io v hotelu v Saanenu aro-tiral«.
Berlin 25- |amv>na- (1A kor- ur) Cehoslov- ti^k. urad noroča: V honi-burških m^srnn.ek'ih kroirih se opaža cibftnie. ki stremi za tom. da nresrnvo-riio bivpecra ceearia ViHomi II- nai ?e v sln^rtin povratka v Ncmčiio traino nn-^^li  v  Hombnrffii«
DELEGATI   NA   MTROVOT   KONFB-RENCI-
Seneva. 2&- ianuaria. Iz Partsa javliaio: Ste vilo mirovnih delegatom, njihovih pomoćnikov. veščakor in etro-kovniakov ZJiaSa: Anerleška m koloniia-mi 500. Italiia 300 Bel^iia 900. Zedi-njene države američke 150. Grika 150. Japonska 100 Država SHS 80. Teho-Slovačka 80. Portugalska 50. KiUi-eka 50 Mirovna konferenca so bo vršila v miniđtrstvn zunaniih del. ker ▼ Versaillesu ni mesta za vse delesrat^ Zato se bo konferenca vršila v Parizu in F© bo v Versaillepu samo na sveča-uosten način pro&rlaeil zakliučeni mir-AnsleSki doleffati stanuielo v hotelu Maiestic Za vsakecra delegata plačaie država 1500 frankov dnevno-
DR.   FRTOEPTKA   ADT.RRJA  NE PUSTE V SVICO.
Berlin 25- ianuaria (1A- kor« ur-) f'ehoslov- tisk. urad noroča iz Berna* švicarska zvezna oblastva so dr Fri-deriku Adleriu. ki na med narodnom 6Orialistirn<>m konarre*»u nainerava za-stonati nemžko - avstrii^ke pociialiste odkionile norno dovolienie- ker ie leta 191C- umori I av^trii^ke^a ministrpkesra pred<aednika  arrofa Sttircrkha*
*   Direktna proea P*ris - Beorrađ.
Franro^ko železniško ministrstvo horo napraviti direktno železrnftko zvero Fari« - Beograd- Pravec ie: Pariz-lnontost - Dnnai - Vfiovrart'
*  Amer'ška uniforma £e?ke voljke Oeško - slovačko mini^tr^tvo za narodno obrambo ie odredilo, da    bodo    vse čete  nosile    uniformo    po    američkom vzoren.  v clavnem  radi teea, ker ima Amerika   velike   zalosre     izsotovlienih uniform in sukna, kar s© vse sedaj do-bi po n'zki eeni-
*  Grozna ^mrt. Iz Knina v Dnlma-Hfi pororaio. da ie bil trerovec    Peter Požfir ptt   iiud^vu  v  času  voine  iako neprilinhHen-     Obdolževali   eo   crn.     da Ima   zveze   z     avstriiskimi     riolitiT-nimi oblnstrni in da ie on    s svoiim    očetom vred   denunfirnl   več  n^eb-  Neko   iutro te dni so v crozdu našli Pornra mrtvesra in v^eora raztrffnneff.i od diviih zveri«
Grenr-ira »Franz .Tontf« io izborao
sredstvo proti zlati žili in bolečinam v
krizu-
OOIPOAlISlVOL
— Na evida^u mrmd mm lnsfe prihaiaio proftnie. na! bi komiaifo m konćno ureditev koniskih razmor kna^ lu pridele delovati- Navalajo ae razU6* ni vzroki: posestniki bi radi vedeli aH oBtaaeio konii t niih UatL Potom, koliko bo treba plačatL drueim sop«i zma&ikuie krme in bi radi konie oddaH Ud. Evidenčni urad si Ie sam v svesti velike važnosti in nuinosti teh komiaU in bode vse interese, posebno polieđel-ske po možnosti uposieval- Ooozariaj pa. da se komisiie ne moreio saoaa dokler vsa županstva ne poslieio se-znamkov za klaaifikaciio koni- Zatorel se županstva. kafcera tecra se nišo izvršila, nanrosilo. nai takoi in direkta# odnoSHelo iznolniene tiskovine na Evi* denco koni Zvezdaraka ulica 1- Tist«, katerim zmanikule krme. se oposarla> na raz&rlas v uradnem listu št. 29- z dne 31- decembra 1918.
Darila.
Gosp. Viđo Bratovi, trf ovec s posj štvom v Ljubljani, ie darova! 50 kron aa trgovsko društvo »Merkur«; 50 kron a oslepel© vojake in 50 kron za sirote slovenskih padtfh vojakov. — Posncmajte rodoljubne ? a  mlađega  trgovca!
Za ostanete slovenske vojake Ie daro-val z. Pran Gale, graščak v Bistri 50 K me« sto venca na krsto pok. Teodora Lukman-nn. — Rodbina Valenta Je darovala mesto venca e. Prdclja 20 kron.
Za srbsko siročad so darovali trfant neVeKa trsa ob SoSkl dolini 1060 kron. — Teče pod tujim Jarmom* a se vendar v Iju* beznt spominjalo ubogih srbskth strot ka* terim je sovra« umoril roditelje! Pa b! se teh slrot ne spominjali ml, katerim sQ# solnce svobode? Posnemalmo |lh?_______
Izdajatell tn odgovorni urednik:
Valentin Kopitar. I a^tnlna In ti<;k »Narodne ttskarne«.
WsM
P.  n.   občinstvu  naznanjam  s   tem,   da  a  1.  svečanom t.  L Otvorim
v Eran'n,  Božoa a!Ica štev. 84
Popr^vi'a izvršujen  vseskozi solidno in no zmemth cenah.
Ko se bo moglo dobiti  blago, otvorim tuđi trgovino % dai-
nlbi la^tnega izde!ka.
Obilnemu obisku se priporoča
Bogomir Cof.
A I 1329/18-10. u 4^&OcO§      VllllCe
Vsled sklepa  z dne 23. ianuarja 1919, opr. JtAI 1"29 15-10,  se prodado
dne 27. januarja 1919
đopoTdne ob 9. uri v Ljubl:ani, G-adi5če št 15 II ni javni dražM: obleks, pe-1 rilo, Sivalni stroj, klavir, sobna in kuhinjska oprava, namizna in kuhinjska posoda, \ jedilno i rodje, vino v steklenikah in zlatnina.                                                                j
Reci se smej■) ogledati dne 27. januarja 1919 v času med 9. in pol 10. uro Jopoldne v 2goraj oznamenjeni hiši.
Okrajno sodišče SHS v Ljubljani, odd. V.
dne 23. januarja 1919.                                             1054
Zahvala.
Mnogi so spremili naScga  dobrega soproga ozt. očeta,  tasta* gospoda,
Jakoba Kralja
dežeinega stavbnega urednika
na pos-ednji potf, 5e več j:h je občutilo z nami prebridko fzjjubo. Zahvaljujemo se kar naiskrenejc vsem, kajti odkrito so^utje in posebno pokojnika časteče spremstvo gospodov dežeinega stavbnega urada nam je bilo v veliko tolažlx>.
Ljubljana, 24. prosinca 1919.
ŽalajoCi rodbini Kral^tenfc*
Netzprosnt, kruta usoda je zahtevala od nas veliko žrtev. V retek, dne 2\. januvana ob pol 9. uri dopoldne je zatisnil za vedno oči, po dolgi mukepolni bolezni In previđen s toiaZili 3v vere, naš nepozabni, najbolji 50pr*>^ OiiJ. OČCy brat, s.ak in stric, gospod                                            i
^ajko Breskvar
Truplo predragega pokojnika se bo v nedeljo, dnt 26. prosinca ob pol 4. uri popoldne v biSI Žalosti, Cesta na Loko št. 30, svečano blagoslovilo, na to prtpeljalo na pokopatiićt k Sv.  Križu  in Um   poloiilo v rodbioskem  grob« k većoma
poCitku.
Sv. maSe zadušnice s« bodo darovale v tmovsid župni
cerkvi.
V Lnbllftsl, dne 24. Januarja 1919.
Merlja  Breskoar roi. iaro^ toproga. — Bafte ta HM**
sinčka. —   Ivan,  Fraae trn L«opol4   Ir—hvaft brat je. *
Ivana Br«akvaur roj. Aarc, 9«r«tof« »fah»ag roj. tmw%
svakinji. — Val mmšmki §m ■aarttal«.
te krN ftra^o %?"- »
nsebno. Antoni?« Borq«r. vdora oooret« botfliriia li Po »to'a« Kot«l krona — Prlstofaa u*. ŠU S
MnmrilA •nhn 7-* tak;>j *'' vsaf 1. febr iTir.lLIIU Suil9 lifte s dni avskultant, nairaie z električno ra2svei1javo, event. tuđi s hrana, za katero bi tuđi do bavlja* nekaj živil Pnnudbc na u^r. .Slov. Nar."  pod  .Mebtovana soba/967".
DflSro naložen imrt 1X?^*
parče!, 2 barski 10 X 40 m, bukova drva na m3.  Pojasnila daje l^stnik Fan Msr-tinec,   mestni tesar, mojster,   Ljubljana Prule 8.                                                   956
Dffilh ffl* rah'ien* železna peč s riilufl aC. cevmi. no nločevjnast 5t<?-dftnik in rocinien kotel. Pr»i7.vc sp v trgovini Ceraak A Val ▼ Liibijaoi, Vod-■Ikov tr? 2, — istotam se kupi en< stli&alttica (preša).                           922
fCjCU-L no naobrazbo ter prDdc*?»v'.a
iate stroke te spreimets takoj za šp?-c?vi*ko trsrovin^  Vp^aSa se pri tvrd ><i černtk * VtL Vođnfko? trg 2,  od lt do 12. dop.                                            921
79TMMlfa M flna be1a molca ali ajdova ld]HSll]a 2C za kavo Pro*a se leno belo ceric 2a pernice, otroSki stolec za jediino mizo, otročja ipra*a : pr'' daminu, novi,elegantni, Ink^sti, moSki. salonski čevlji Št. 43. Naslov v urr. .Si. Nar.«                                              fe3 ?
Tl'inVfR/) z vscm lnven*arjem, najbolje IIjUIiBu vpeljana, z dvema h!?ama, zcmHiS?em, v zelo prometnem mestu na KranjsVem, se proda vsled bolesni odnosno odda v nriem. Nat^nčnefše podatke ćfijc g. Jože Rozman, Gradišče 13 v Ljubljani.                                            971
Staoofanie in te £ "£ M
slovenski ob telji za 15. februar, ako mogoče v družbi ?"3 diiakov Pla'a v denario, po želj« tuđi v živilih. Pismene ronudbe na upr. »SI. Nar.« pod *rtalec.'M0-.               '                               9<3O
Tovarnt opeke obenem  rflani (Zaga v Kupjatoi pr»?^a Skiad,  Hrvatsko, ^o *re^uje za 50 HP Lanzovo lokomohilo ffri:nlk9   OSmjrnl hrez otrok, katerl Mll DlAfl.  so 2c v takem nodi^tju delovati, imajo prednost.  Nastop službe takoj.  Stanovanje,  vrt  in  kurjava   in natura.   Mesečna plača   400 kron    Pi-stuene   ponudbf  na   vlastni.a Jos »i LooCariea, Skrad, nrratska.                  1073
tene li mfijl .rali prnĐin: fet
belosvileno ogrin<alo za nle« ali p!edi5če, dve oblpkl in več not klasičnih moi^trov t*r r^zni   izvle^ki za klavir:   Gruberjev«' nabrežje U. I. nad str.                             96'
VhlilfIVSIlill Pri'a7no z električno raz-alanUldfl]?, svetfi^vo, ob«toječe iz 2 do 4 sob s pritiklinami išče za majev ternT« u«Tedn?i m'rm stranka (2 ocVnsti ^sebi) Ponudbs na onrnvnrSt\o .Slov. Ni roda* pod .raafaik 8024*
'Romttnra vila. 7č%?££?u
ugodno proda v RožnI dolini pr L'ubijanr — P'smene ponndbe p^d „Rožna đoliaa 9S144 na uprav. >Sov Narola«.                                                 9^1
Sannfjtfnrit;!! P^Tfektnega. sloven« mauUiunluiid'O, ?eine in nemSčine zmo*nec3 v beseđi in risovi ^če tvrdio A. Stiger lo sin v SIot- Bistrici Po-nudnki naj s<? s pre^ist izpričeval obrneio naravnost na firmo.           9 3
Tenaraiilfii w$m ™™%2*fc
zemi.i^čem tn v blizini železnice, pr»-nrarta   za   vssT'o  tovarno ali drugo Dodutje,  ae v?ođno   prodalo.   Pismen? ooudbe  pod , T9?arna S87** na unr •Slov. Naroda*.                                   887
B&13 DRfldta-lbSipI ^Ž
nami zavod v Ljubljani s tako<3njim f rM' na poznei5im nastopom Plača po dogovoru. Prednost imajo tišti, ki so te *troke ve§čl m zamorejo polo?ltt kav-cijo do 10.000 kron. Opremljene proSnie •*• nas'oviti na poštni predal št. 2. do 1. februar ja t 1.                                867
UO 3"U!133, ske in mo5ke modne, konfekciiske, manufakturne in ^aian-teniske stroke kakor tudt vseh risar-n<5kin del, strojepisja in bl^caine, v v<=em večletno prakso, liče priraernega mesta kot bolša moč na*taje v pisarno, Dopibi nod „Ljabfjaaa 1,969" na uprav. •Slot. Naroda«.                               969
Đt ih ?9 zflra^ selitve Se skorainov Vi Uu aC moderen salon s pravo smi-rnsko preprosro, pi.^alna miza in omara za Un'ige Dalje otroSki stolček, stroj za izzemanje in za glademe (mun eanfe) per la, vrč za se^revan'e vod , kangija za vodo in ptićja kletka. — Stvari se ogledajo vsak dan pop. od 2-3. v Tivolskem gradu, II. nad^tr levo.                                                        %5
Vel3 komisiska firma io \\i aptnra
prvorvstna^iajbolje uvedena, provsanatlf« ^d razno vratnih zmožnih, velikih eksportnih in tovomiskih pod etij v stroko livll In keloniialaefa blaaja ^oadajoče predmete (o>ja, maSCobe, iufno ^adje, railične ribe, sad je petot-nino prekajeno meso itd) v za^topstvo ali komisijo za vse države bivše avstOHBgske monaihije. Reference prve vr-te. Kavcifa in de'cedere Kuruiem tđdi na trden račun proti akreditivu 8« Gn^staln, Daaaj (Wien) V»t Oberm
Amtah*m*im*m S4.                                    llOi
Pczor9 trgovci!    Novost!
■V Ntttakega pomanjkanla sladkorja več I *«■
Hmđhm V*m ptvmntmo kavo raelano a aladkorjeaa. Zelo Udarna 1 NI več trebt pride^ati aladVorja. En poakof Via pridobi u atalnega odjeaaica. Naroćite tako^ dotJcr Je ie km« laiogtf Ccna je 13— Kzikg, paketirano v zavoj«h po '/4 kg. Poifl|a ac od ^ kg a«pr«j. Pri odjenm 50 lct^ ac cena tnila na 12*50 K sa kg. Nadalje prftporočan; Pravi &a*i ikob, karton 100 savitkov K 42—, la va-allfia iladkor kartoo 100 iayitkov K 40—. Diaave. poper, dmet. paprika, ibice. iafrao itd. karton • 130 ravt*W K ™'—- Dobi te tndi odprto a« kg. Vsc ostalo ipecanjako Mm po na>niljih c«iwh. Zablevajte cenikel Točna i« aolldna po-siretb«. ataspo&Ja ae po povset>l *U predpladltt. NaroiOa a«:
Pff. doL zasL wMc*ropol" Novo mesto 81
pitam« ^mmNUm^Ovmi-i Oo<m|ma.        105»
1
Pisemske znamke
iu poslovan $ke,  bosenske, avstrifake.   i talijanske,   vae vojnopoSte znamke ter atam korespondenco z znam kami kupim po dobrih  ecnah.  Ponudbe z navedbo ceoc;
Stevilom in vrsto na
■== H. SPITZER, LjubUuna, KoliaeJ. =1
■T^Sa Srbeflco, hraste, lišaje CZ1^
B odstrani prav naglo dr. Plesch^a Izvir. postav, varovano ^allIa^BTa\- ^| ^H FOHM"- aMaizllo. Popolnoma brez duha in ne maž>. Poakusai ^Bs ■           tonček K 3*—, veliki K 5'-, porcija sa rodbino K 12-—.           ■
H Zaloga za Ljubijano In okolico: Itkvu -fH Btataaa liltaia^t H ^B         IV Posor na varstveno znamko „IKAaUFOMI** *M        ^9
Odietiib If. Fm Ini
ie odprl svojo pišamo «
Bum TepatibofTava il ti, eimnii |L iMm.
Pozor! Invalidi! Pozor!
S prvim svečanom otvorim v Ljubljani, Sv. Petra c 28, svojo t>fja> vino in đelavnfco« kjer bom Izdeloval vse ortopedićne aparate, tunetna noge in bandaže kakor tuđi vsa v to stroko spadajoča popravila.
Za obilno naročitev se pri poro ča
Gjuro Besednik, wt»fam tuđim.
latofam ao sprtfnia t«đl    PJa^  va|oa*o   "VS    ls *ol|it ftliib
Dražbeni  razglasa
V  pon*đ«ll«k, ŠM9 tm Ufcrnarja 1919 la — »o poti^M — aa> tltdnie toi ob 9. urt tfopoldae ae bo oddalo iz skladlMa w hmmUai tovpral t Moatih pri Lf«U|a«l na javni dražbi vat tiaoO rasaovratalat s->dQV in kadi (malih in velikih iz mehkega in hrastovega lesa) d»1ie %•* sta> eto?, 1 vsgoai obroeer.   4 oarnifor« sođarskaf i orodja« 419 kaj sa>
! darsfce smole, kakor tuđi di*aim»Ha teh*-vica in 2900 atekltole.
Izdražitelji morajo kupljeno Vago takoj plaćati v gotovini in odstraniti at lastne stroSke.
Draž bena komisija si pridržuje pravico, ponudbe pod Uklicnaml ccaiol zavrniti kakor tudl preprečiti spekulativne naknpe.
K dražbi ae vabijo zlasti direktni porabnlkl.
Nada I j na tozadevna pojasnila daje ravnatelj kemičnega poakolevaliKa V Ljubljani, inž. Jakob Turk.
V  Ljubljani, dne 22. januarja 1919.
Poverjenlk za javna dela fn obrt:                                 . 1008___________________lili. V, J*€mt)C S. r.______________________
!! ZopeTseTdobi !!
Barve 1a obleke !•
100 zav. stane K 50                                     \osi
500  9    po     » 45 za 100 zav« 1000   ,     ,       . 40  „ 100   » Prosto poSttiine iz moje ztloge.
Kocke za juho najfinejše (6 v) po K 38 za 1000 .      •     .          H-      (5 v)   .   . 28  . 1000
„Zlpou najfinejši pralrri  prašek prihrani veliko dragega mflit
1 zaboj 350 zavitkov K 90. ■V  VttfrankoPraga,   ««g Za cenjena narobila, dokler traja zaloga ae priporoča
RndolI Gotid, Vrbnika.
„SLOVENSKI NAROD" dne 25- )«in«fja 1919.                                                                                               21. Šier,
bfaaa* se spftjme vcC gospodo*. HM Naslov   pore   upravaistvo »Slov. Nar.«.                                     1089
»|| gff dim za deset kg Speha. 1J Mili Naslov povc  upravniStvo »Slovenskega Naroda.«                 1091
Brtfttr 71 tnflifaa na deželi se IScc PlBIOl Zi HIBnil v najem. Naslov povc upr. .SI. Naroda«.                     1077
CnMtftl !ep» nov, z mnogo leptmi ■■■lili, ploScami, se proda. Vprašati je v npr. .Slov. Naroda".                   1061
iPCUR UfUjC mejo v trajno delo pri EIW HrtiU Stiaa »lica «. 1U               911
aWki Ml skorai novo» stara pnev-■Ml 1UJB, matika in kopalna banja iz cinaste ptotevine, se ttkoj proda. Naslov povc upr. »Slov. Nar.#.     10S6
Kejiae za ebptrtiis akadeiBijs ,£e
flffg naprodaj. Naslov pri upravništvo UllC .Slov. Naroda«,                     1081
Inflll flfifl Prima okoll 100 litrov je tUcU ĐIJC, na prodaj. Ponuđbe pod „Veletrgovina" na Beseljak & Rožanc, Frančevo nabrežje št. h.                1079
Sata grte (jurile) Sr1:. VSS
sa«. Ljabljaaa. aajstarejsa ž« 38 let ob stojeća trgtvlaa s sa hi mi gcbaiL      1C63
iRiffkfll đOiiD P°sten'h starSev, od ABKllID UCllC 15 do 18 let, se Ukoj sprejme za doma ča dela. — Ponudbe na F. Mastek. Stari trg 26.                 1082
UfJJUJililjrtl nfeTvo* niče v Lubečni pri Celju. Tvornica „Ada*' ▼ UŠkem trpi.                       1069
Pasejilnitoega rti&aliž?' "S
soji] ni ci v Metliki se odc!a. Pogoje je v prošnji navesti. Nastop službe s 1. sušcem 1919. Plača po dogovoru. 1067
tofllflfliflU osmošolka, iSče zase in UMpUtUlBd za biata prvošolca stanovanje in hrano s prvim svečanom. — Ponudbe pod MSUa«?aqjc svečta, 1053" na upr. »Si. Naroda«.                       1053
PrtStro lairodaj. ^a* X*-
hlfitvo za spalno sobo, skoraj novo. Poizve se pri Erženn, Sp. Siska, knezova ol. 251, I. nadstr.                    1049
DihiĆtVff v vscn m°dernih slogih pri-rOlllfillo poroča po zmerni ceni Fraa Skafar. Ljubljana, Rimska c 16 SUvbeoo ia tobiitreat strojno mizarstvo. Kupujem tuđi lei vsakc vrste.                    1072
TmftVflra hlia z u*00*0 ido!o drogerijo ll||Ufllul IlIlB (panuraerijo in fotoma-nufakturo), na Izvrstnera kraju, se proda. Vprašanja na J. Fiedler, đrogerfst t Cefja.
1010
tUfcjniH pridao in pošteno, ki bi zna-Hlftllujlj, la tuđi kuhati ter ima veselje do otrok, i£če mlada gospa trgovka. Ponudbe z zahtevo plače pod „Po&teoosi SM97U oa upravništvo* .Slovenskega Itaroda-                                              9S7
tak daa stbž« eiektrifte baterije.
svetiijke, 2armce kakor tuđi kamenc.<e za prižigainike na debelo in ci robno pri Vid© Bratovi, L-ubljana, filijalka Stari tig <L                                    10/5
ft9Hfltt9Rifl °bstoječe iz 5—7 sob in •MUHJlaUJC. pntikiin, se liče u majev terarifl event tuđi za preje ali pozneie. Najiaje v blizini Dunajske in Manje Terezije ceste. Vzsmc se evont. v najem ćela viia ali hisa. Naslov v upravništvu   »Slov.  Naroda«.        1048
Trnnvor ^ let star* veS^ vse*! str°k*
ltyUltl, zmožen slovenskega in nem-ŠKega jezika, stiojepisia, knjigovodstva ter trg. dopisovanja, i&će primerae sloibe. Sprejme )o tuđi za pO2neje. Ponudbe pod wVe$ten/33- na uprav. »Slovensk. Naroda«.                                              1062
Mi! M\i množina nsaja '£.";
radi preselitve. Proda se tuđi nekaj obuval, gornjih delov in druzih čev> ijafsldh piiprav in potrebščin. — Vse pravo pred vojno prvovrstno blago po zoi2ani ceni. — Pismene ponudDe na upr. »SI. Nar.« pod   .Usnje 1096-.
'ImAm m MMffil ***** se zaradi lOm I RfBlE!   preselile     eieg.
skoraj nova spalna soba z Vsemi zastori   in   preprogami,    tuđi   kuhinjska
oprava in posoda, dalje knjige in nekaj kave. Ogledati je od 2-4. pop. v SlenSkefi ni. 16, 1L nadstr., drega rvrmta na desno.                                 1076
lllfftfai • par mofkih Stfapacnih čev-
OlpIUlulj. tjev št. 40; par usnjatih gamaš ; jahalne hlače; damska Sport, jopa; blago za pomiadanski kostum; damski dežni plaSć in rai.ne druge »tvan. Ogteda se na Mlrju 4/L v ne-deljoy ponedeljek m torek dopoldne do U. ure.____________________1099
1fiii»i mmAsI TrS- soUudnik, 23 flUB^nill! let star, vojaščine prost, z nekoliko premoženjem, se želi seznaniti v svrho ženitve z gospi-co ali vdovo, ki ima že vpeljano trgovino ali gostilno. NajrajSi kje na na deželi. Tajnost zajamčena. Le re-sne donudbe pod „Poaiad fOM/1083*4 m upr. »Slov. Naroda*.
VaSHMHkn Gospodična, trg. Izobrazbu, iimiilljli. s 50.000 kronarai denarja, Uče kompanjona (prednost imajo trgov-ski sotradniki), da bi skupno prevzela večjo trgovino. Le resne ponudbe se prosijo s sliko, ki se vrne, pod JStetm* »•tecAftSf postao ležeče Cirkovcc, Pra-gersko, Štajersko.                     1005
ftntlta «• oprava za klet (leseoa nWA K. pregraja in stelaie\ ko-2arci za v sopari kuhano sadje, ste-klcoice od vina, papirnad zavoji, kartoni za razpoštljaaje po poSti, ka mise in Boekers VVeHgeschichte v 8 zvtz-kih. Poizve is ogleda se lahko vsak AUi od 2.-4. ure pop. v Dalmatinovi 5TiO, H, nadstr. *                       10J1
m*m 300 litrov. jato dobi« Je na-roBi^ prodaj   po zelo ugodni ceni.
Ifftfa M ima v^sg'j» do kavarniSke UlCflU obrU, urejve Har. kamatu
1092
Kblir ^ako dobro onnnjcn se zarad* lUOfB9 odboda iz Ljubljane takoj proda pri g. MargU VnUvCcva aL 3.              105J
lipa kqa maja rPl^" ..„^^1;
Ljubljani                                      1046
■Ohltnma «ta s P°scbnin vhodom ■KDlUaiU HUd za dve solidni oseb> se odda s 1. feiriarjea. Vtdaa steia 1.
1L ia4str*pje.                                      1078
RflffihS dobfO obiskana, v Šmarja pri UtflfUlii, Sevniei se odda takoj v najem. Natančnejše se rve pri g. Jnro PerjeTič t Senki •» Savi, SUjersk«.                  1009
BlCjd lOBUO, prota "islov : posflni Zagode,  S». Užaica,  p. 2alec  pri Celja.
U>93
Rsrllid  na drot>no  in debelo  ter sve nUflU tiljke   razpoši'ia    točno   prot predplačiiu  trgovina Martin Somer. Ko-■jice.                                                   10 8
Tatffl lifta Ic »zurjenega gospoda. tflilDJlllO, sprejme takoj tvrđka A. Mi-ćej. izdelovatelj krtač in čopičev v St. Vidu pod Juno. Koroško.         1060
Dinhl rtflli dobro obranjen se kupi. rlSUlHI SllVj, Ponudbe pod .Stroj« na Beseljak & Rožaoe, Frančevo nabre.iu St   5.                                                   lOcO
VfmtflrTCtinb   zmožna   slovcnŠČint   :a nUHlUlIillBId,  nemSčine   se    ob   prost hrani   in  stanovanju  sprejme  pri \g. Ra-bevstein ? Ljtrtomern.                       1065
nmfahBik  za    trSovsko    agenturo    s UlUUlUlll primernim   zne*kom   goto vine se  iš^e.   Pismene ponudbe   nod .Primarna gotof Ina 1093* na upr. »Slov Narodac                                            109?
Siioaiiađaiiili inting"SŽS^
der (za moćno damo) in siv zimski n!a§č, se proda. \cž v trgovini cerila HedT. Šare, ŠeleabarfOTa aHca 5.     1084
Dnifni9 7 ~ ^°   mi  more Proti
rlviUjll ( dobri nagradi povedati irne dotienega, k; me tako nesramno ob-rekuje ? Maru Alojzij, trgo?ee jji posestoik. Glioce-Vić.                                           1025
2 notorni koleri nSS^f
N., sU mproda}. Istotam se tuđi proda množina DOdplatov. F. V, SlomŠkova ■U 17. pntličjf.                                   1094
(ftl 730111119111 za oves **1 Pšenico. iUl LdHICHjđUI Prodam fensko narodno obJeko, za pokrivalo peča ali av-ba, kakor se 2eii. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«.                                 1066
Drami tbiHHranifl obstoječeiz Pred*
rlflllHJ UaUufdflJE sobe, kuhlme, kabineta, bhrambe in kleti se radi pre-selitve odda takoj sam ost oj ni osebi. Ogledati od 9-12. dop. Naslov pove upr. »Slov. Naroda.«                      U£3
7onitm MimiHial Katero inteligentno LtmM pOlJUUOd! cekie ali pa vdova brei otrok, v starosti 27—32 let, bi se hotela v svrbo Ženitve seznaniti z boijSim železnlškim uradntkom. starim 32 let? Pogodbe na tJonažić, LjBOljaaa, gl. poitoo leleie.                 1074
Zalnrala za tEititks. ^ne^o.ia:
nih nama ob pnliKi najine poroke i -rekava tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so se naju spomniii. Iv»* la Anlca Ltakovac Snartao pri Liti ti.
22, januarja 1919                          K64
Pisepske w&&£iSsti£;
italijansKc vieh vrst kupujem po naj-vtšjih cenah. Cene event. vzorci na A. Weisz. Brieftnjrkenhandldnf, Dooil )Wien) L. Adler^aise &                       8-1
IIflll SE BjBlOJu sao, kota nje>to kuhati znade, čista, poštena i marljiva, sa godišnjim svredočbama. k maloj obitelji uz dobru claču i osbrbu Ponude na g. 0. pL Jarjetlč, sut ruga ljekarnika, Varaždin, Trg slobode.     949
llilu, Siljam po povzetju poštnine prosto ter franko zabojek Pri odje-mu več orig natmh zabojev popust. Dalje nudim tuđi veCjo   množ no zelo
dobrega maščobnefa mila, ter n^d 100 hekto hrastovih sodov T^rdlca A. f^Šlan, Ljnb'jana,  Karlov^Sui   cesta 15.
po   vseh   cenah s    sti kleno   krogto   in
senčntkom ali btet niega, dalje ba*e-ri«e za žepne sveti'ike ter vzigatnike d rektno samo za preproda ja !ce ro5i-Ija tvrdka Ernett Fleaaer, Danaj <Wif>ti) V^ RetaprechUdorferstrasse 57.             1»82
Wn W »niti rtafc"™"£
govskemu podetju v Ljub jani. Zmo-Zna je slovenSCinc in nemSčine v govoru in pisavi ter slovenske steno-g afije in stroieoisja. lzven Ljubliane ne gre. Pismene ponodbe z navedbo plače pod ^Vettia inimica/M^ na uor. »Slov. Naroda*._________________99j
mana y Jestiok. S^»k.
lastni hiši na zelo prometni točki v blizini kolodvora, M m4šm v safom. Za najernntka je na razpolago tuđi druflnsko stanovanje. Pojasnila daje oskrbaik prrmoietiia E. Ko2eljevfh dedičev Itaa Settac Sata. paita ieteake Fatiae._________________________894
■■■IM taae pfBVt fcaJJ^   tom« iinn nfecgaiel nliqa utcrlje v kovinaftlh doab, </t dote po K 1& Vi doze po K SS aatesaniafterljc,
fMuveto tlfMate krtate. tatkt— rrik. ktttmif iiiK tcfWcti leme Is tene*
^^a ftaa^Bttff^   ^A^L^fti      ff^to^^^^h^ AaM^"k   ft^^^A^B^K^K   ^■^■^fc^k
HfitBtfaf.  iHfvto,   trtpiajctcc   Cajai
fVBf R8Wi II Cflttal HMMBCStfA •"» Otlajffl-M. llJBi MMb                     Mll
liw ^aw vttu m poij*a aMesa. ■i MM pilite po cenovnik. Trgovina s teme* SevcrftMvm^ LJaUjaat.  1091
fcwU pfodajani 50 hl. 33 ttopini. 1 1 iW « 22 K. Zaloge ž panja je v /a-grebu. Naslov pove upr. Si. Naroda 1025.
BiUI III llUi;9 ifaasU cesti 21. dfo-rištt                                          1000
SiaUlIin Uli tovarni pri gradini ali če ima kako županstvo kakino mesto. Nadov pove npr. SL Naroda.              947
Wm rfiirtfail i5če stanovanje s hrano ■Ula  llJlllIOJfl pri boljši rodbini. Plafj
v denarju ali v Živilih. Pismene ponudbe na upr. SI Naroda pod .Vera* 1026.
RftnhfiM vs»ke vrste po zmernih ce-OUlUJOBC nah dobavlja redno tvrdka Fran Međica, Ljubljana« Trža£ka c< sta št. 4. Postrežba točna in solidna   S3r>2
I^ditf (Pcdervvetss) karbol ne?, lim, SiljIuClf vodno steklo foenum crraecum (grško ^eno) ima v zalogi M Piptu. d. i  •. z. Maritor. Grtjska al. 8.             ta«
fflCJl IM IKvIIE nločev.nastih   škattiah kg K 4 80. Mata li voiovo   v originalnih sodih odStevši sod    100 ke K 146—.                                               93>
KorsBrsiif'^ti^!
zdrav in krepak samec, zmožen več je-zikov v govoru in pisavi. Naslov pove upr. .SI. Naroda*.                        1028
VrOffl ^bro ohraitjenc, za žito, niok<i IIcLC, i*d., se kupijo; kupi se vsaka množina. Ponudbe pod .veletrgovina* 1038 na Beseljak in Rožanc, Frančevo na-brežje št. 5.
dilflUdU Ilend, 2 m visok«, se kuni. Ponudbe nod ,.Te!ttrrATfna 1037" na Beseljak in Rožidc, Frsfftefo nabrelle it 5.
1037
fnhol divili ' s- 10 v dobro izdelnn h ICLCJ tlHU fnidrrš^ih, 10 v romičib normalne merr in 25 v kranjičih se oroda. Naslov pove upravntštvo »SI. Naroda*.                                              930
■Cl 6 ilOBIffdliJc  mi! na  stranka bre otrok za takoj. Eventualnega posredo-valca se dobro nagradi   Pismene ponudbe   pod    „Uoioiiska   kletlO42'    na upr. .Slov. Naroda*.                     1042
Josip Jug
stavft>n! In pohištvenl :::   pleskar in llter   :::
Rimska cesta St« 16
nazmnja, da ic vedno dela s pristnim blagom
Isrftltev toeno.          Snerao cea«.
w Popolao belo  platno
morete dGbiti z vporabo našega izbor-nega luga prašek za platno. Velik pri-hraneK in malo truda pri pran>u. 1 za-
voi 150 er K !•—, 4=10 «r K 2S0. Najnaaj se more narobiti deset zavoje«. Pri naročilu 5 kg Dopust ! RaznoSilja se po povzetju. Prodaia'c: dobe popust. Zavod za Izvoz M. Jftn orf Za-preb IS, Pelrlajska  3 DL  Teleloa 23-37.
^a častnike in mostvo SHS in vsa v to svrho spadajoča dela se po naročitih točno izdelujeio. Is'otam se snre-lemaio vsc kože d via?in v stroi. F. Bizjak, krznar in izdelovatelj čepić. Mar. Terezije cesta !3 8.                                023
Pozor!
A stao ddflej, dokler je bljfo ? ztfogl!
Zimsko blajjo na pri mer : mo?kc no tavice, zapestnice, zimske čepiće, tre-cuSni pasovi, Ženski opiči z rokavi tn brez nj h. moSki fopiči in vo'neni ctroSki jopiči so po onsebno nizki ceni zi9prod&!»
ESspoma frgsvliia .,LU3fl"
Maribor 4L. 74.          35(
Prekllc dražbe.
Vslađ đasftfaiMh »oUt^. nlh razm«p »• §e dratba grsiUlne Mutoleo, kl aat IH ■• ¥rtlla fin« 7. tebrnsrfa 1919 pri đeželnem sodsiča v LcbltaBl, prelotlli na ic neđolo&en čaa«
Aleksander Mihaljevit
Za polovično cenoJ
50 predmet ov samo
25 kroii.
Za izroz določena, sprlco orekinjenia prometa zaostala velika zaloga blagi se odda za polovično ceno. Nastopmb 50 predmetov slane »kupaj   25 kron
■j —tok s t.am, t>gl«>  «*^-
jABajajL ^ia^BavBNai u ■apjBHB^« vsBiav wMjmH1^ f|**l ^tya ^y i—g Mt-
a kaHMOavL BvavBB aBatiavtia asiiBau sa iavUaii M prMalfe vamvaiMv
fjvvllfjvt |9iW w^gm§ W9 pVMMial
pr#«HMta>«.  Samo po povsetfii  pu-
tflja rmzpo^ilialnka
Jakob Kttnis,
Ba^Hl CWiafJi BL/HaV 1/ivafjflBH S <V
MElIAahl MW""'   Nastoo ta-Ml—M koj.   Naslov   pove urr. »Slov Naroda«.                       «54
aW a^Falh vola« ^P1™ za kmetijstvo. rV Wl fiin Pogatnik, Ljubij^ui. Knaflova ni. 15.                             * 896
ttmAwm ali Nesrielcvo moto za otroke Mslfl kupim. Pismene ponadbe pod ,Sladli/9»3>4 na npr. .Slov. Naroda".   993
ZB^MbfBjaita (Vongatter) 18 o-, 30" PUnOtmif  sp   kuptta.    Poaudbe pod veletrgovina 10 ;< ^a Beseljak in Ro-žasc, Frančevo nabreije it 5.
RaUnaMffa* ^20 votlov, 25 do 3 i HP UCIUSflll6l, se kup. Poni:1V pod .veletrgovina 1039 na Beseljak in Rožanc, Frančevo aabrežje lt 5.
Ipkirini dobro izvežbana, veS^a vseca nliuiliiLfl gospodinjstea, želi prememti mesto najraje h kaki boljši saniskl osebi. Prijazne ponudbe pod .Kuharica" 1007
■ahlamtA mia event. s hrano licem. KiJiufdiiU SDBB Dam živita smi Ponudbe pod ..Danca! urađaJkMO^" na urr. »Stov. Naroda«.                        1040
dalblTB llliel, la Uaon« razsošilia v vse jugosiovanske kraje Mihael Sa-oiMa. Matibor o. D.. Stolni Ug 3.   SV<
Spretei rjji?iTe(Ij3(W3DtiiIfe) z.cv.^
prakso, želi službe Ccnj. ponudbe r>od .Knjigo- odja 1000 978" na uprnvn&tvo .Siov. Naroda-.                         978
UyuJ!!u]ila,   rasiim    otrokom.    Rcfc rence naj se   pismeno javjjo n^ravnl-">tva  »Slov.   Naiodac pod   „Zjnesljifa 88S".
Trnnvhi9 v  ve^Jem   prometnem kraju l[yUlUla  na D^onjskem ali Slov Šta •eiskem se Tzaoie v cafeai. Ponudbe t-prosijo na upr. »SI. Nar.« pod .Trgo-vina/iro3«._______________________[003
Krtrlenftalseinsfee sfžkeS
se kupi več Ja množi a a. Pism. ponudbe na upr. »SI. Nar. pod ,,Ageatara/1001"
1C01
Parao leMo. v^Kot.
nieno na vozu za 12 — 16, event. od 16—2" komskth sil, k«iH Frane Ca(. DMestafk mlina ia iage, Sv. Beaedikt v Slov. G#ricatr.                                         987
nasrađa za itsnraoie. 3 o^
ka ali nagrado v denarju, 200 K, dim ti-»temuf ki mi preskrbi primcrno stino-vanje 1—3 sobe in kuhinjo. Naslov pove upravniStvo.                                         551
Hsrhid o<* 10° ke naprej v železno -nflliJIU pločevinastih zabojih v vsr»kl množini razpošilja točno proti nred-Dlačiiu Tfcnici za điilk (d. đr.) t 9o§a!i
pri MariĐom, Na da); na pojasnila so pi> omenjeni tvornici na razpolago.     45S
Nestni trgltTtt.
Stara đobrs viao
;tOpoloc po K 10*80 la dm-_____ga ceaeii« vina.     956
Urađao dovolfena.  to  20 tet ob-sto*66a aatstarefta Il«i3l|ansks
iosreKie!la!i9!3!i;ifltt
G. Flux
Oos^asfca ulica 4, L nadstropje leve.
Pr?pnro?a in nam*5ča le boljSe aln£^b
z'jzlot* vsike vrite  rr-vatno.  tr-
g'A'sko  in  go5tilni?ko ocobj?.  Izhiri
različniti  služeb,  zlasti  ra ženske   Vc-
stna   in   koltkor   tnožno   hitra postrežba
zagotovljena.             1887
Pri  zuaenjih  naročtttti zfisnka za odgator.
Vsakovrstne m      __k_•!_
<?rit)oroeam gg. trjrovcem *n si. obffn-
stvu d^ite tud? slamnat« ftotaio, prođ-
pralatlka^ slamnata podplalo za v
ĆiVlfo                     864
Franjo Cerar,
tovaru« ftlamnilcov w Stobu p. Poojtaitii  O i   postaje  je   7 minut.
——   Hoaferae zimsko   ==
plašče
kottume, krlla9  265?
fll MP in drupo damsko konfelc III ||f k   ctjo  Otroafco oUrta za Hl Uf I    deCIce in dektlce. »olaha
IILULL vlaOf športne in modnt
predmete prlporoča po zcaiernl oonl
M.Krlfttottc-Bačar
IjaaUaaa,   Stari trt; 9.   Lastaa aiia
MUU -pođgane steatce - ifturU
hi na itkfa atva poflajfi ak« aattreMtc ■ojt aijttU ifkaicaa it^tfMci lifaijeM mriatfa feator: proti>l|aUfi aHlai 5 K za.   paifaaf la mm   tlaae R   a>—;  xa
iarte K •—: Haftara ia tteoke R 2*—; pntMi ■§(■• Hiktan u tteaJcc R5*-; gatCcfiHC tMQcf R r—; araiek prttl ifrioai 2 !■ 4 R; tlaktara vrttl aicai pri Uaota 9 R:  atdM u Hi tri  livlal
2 R: pnifck n t« f #tl«ti ii perflU 2 R; tHktm «1 i lac fri «<xfc R 1-» tiak-tmu srati bmCcm aa aioja I« sde«ia4i (uoičevalec rasti n) R >-. PoSilia po
rovzetja Zifti n eksport ■L J—hm, lurtfc 1** »otrftaicka
M>   10 do 2S H  P. se kupt Pa%1.1 , nfjawka«lic*.n. ILaalttr. 9631
2attMii ilabfi skoro novi' merite PHIlKlI piOllL 3»/2 m, 4 m. prodam.
Naslov povc upravniilvo .SL Nar*.  961
9iMlaoa nraara^io •* knp jo. Pismene aiaOmR Milile ponudhe na uprav. .SI. Naroda- pod .Pfeprtgf §71       973
ihflli °^°Dro izurjeno se *šče za dom olfUJIa za dobo 3 tednov. Naslov pove uprav. .Slov. Naroda*.                         9/6
iDfiir ?a kovaSko obrt, star od 1' UlCaCl do 17 let se i&fe. AlojziJ Bat-kofić, kavaikl mojster t Rrikea   |    908
Rhmint^rln    5eli rrimerne službe. UlaSa]lilUlla1  Naslov    pove   upravni-1 iuo »Slov. Na?oda«.                        102
Cfiffiitiftta Pfi* Kavarn^ka kuharica in i>JlEJiIlElđ JE. k.-varnoka dekla. Kje. pove upr. »Siov. Naroda«.              1013
fitttltA dobro' za 5Ivanje čepić na ulil'Jo, dom išCem. Naslov pove onr »Slove.iskega Naroda«                      929
ffFflfanMI z vodno močjo v Jugoslaviji yiiOJttllit vzamem v na;crn Ponudbe na upr. »Slov. Nar.« pod „StrojarM'93i*
anfrtTftlni  £e  zamenjajo  porolnoma IfSlltilfSJ   nove. f«ne mo^e Mače iz dobroga   bla^a.  Potočoik,   Seleabor^ova o»ica 6. L aađstr,                                   927
18  bB tffilllB    krasne>   ^1^   z*   tine  ! 10  Rg  fUlnS,   modroce, se proda ce^o no dogovoru. Naslov pove uprava. Slov.
Nar j ti a.                                                 950
mesta na najlep5em kraju. Ponudbe na upr. Si. Naroda pod »nemeblirano*. 974
Q4»Ai*niir9 ali   pa  postocie   pri  kaki
lllfljCfUl[a vođi  se  Uća v okotio
L'ubfjane. Pism. ponudbe pod Mstr«|* aik 10M" na upr.  »SI. Nar.u            1034
ZasoiftzainiaiKbpi8^
k^. Josip Prime, Dvlarnska ni i ta št. 8 t LjabljaaL                                                326
LEP BldiBIll postei!lcftfskofajnova, naprodaj. Naslov pove upr »SI. Nar« Ogled od 10. do '2.                            838
lubffilflH an*fl  za ^st sedeZev,  kom-Lni>VJiyJ dlt«  pleten, s rn»vmatikami se kupi  Ponudbe na uoravništvo »SI Naroda« pod šifro „S 32 952**.           952
tirOlriffl bi ra<*a vstopila v trgovino ULtHitfU mešanega blaga. Vstop takoj. PonuCbe  pod  .Uuika 935"  na uprav
*Slov. Naroda«.                                  ??5
mmmz uia. v;'-: r^,
proda. Natančneje v Rožni dolini 217. pritličje.                                                9=8
TI lhiif am za spalnico In kuhinjo se takoj f JhiMiD ugodno proda ali zamenja s njhištvom in stanovanjem v Gradcu. Naslov pove upr. SI. Naroda.              970
2 itonia ?aieita "ota"mp?c("eod,
nekaj atelat za špecerijo. Mizsrstvo Bref 20. Ljubljana.                                959
MoMnuna i(d>9 lepa- eventucln° s
fflUliUlaoa atrJO, hrano,v sredi mesta, ao odda soitdnemu boljšemu. najraje starejsemu gospodu. Naslov pove unr •Siov. Nar.«                                    925
MaoKia toaletnffffa mila, v.rha'
:omadih, imam naprotij več<o množino. Izredna prilika i Kiafora, Riaoka cesH St   12/Ht        ____________________928
*)Jlfl V mimill tistemu ki mi preskrbi LUU l\ UflyiBuX lokal pripraven za bafet na prometnem kraju Ljubljane. — Naslov pove uprav. .Slov. Naroda" pod lokal 7£7".
Kila riMAfli? dami 10 ° K* Droti od"
nu9 POSBDIf plačilu 50-100 K me-sečno. Rad' bolezni je zašla v denarno zadrego. Pismene pouudbe na urrav. •Slov. Nar.« pod   .tisake obresti/962*.
Vnk«ini dobro in pošteno, ki bi oprav-lUDailLU, ljala tuđi druga hlšna delt, išče solidna meščanska obitdj. Plača po dogovoru. Naslov se izvt v uprav. .Siovenskega Naroda".                       »76
UlUiHUđ itltfUdJul&a lanterijske stroke aa lAĆO. Ponudbe s sprJČevali in event. sliko na i se pošlieio do 30 t m. na tvrdko  Gorlter «  Lesk#»5ek ▼ Celja.
Oobiie   se u upravi   »Riječ SHS« Za ?rebf   Ilica  40.    Zapada 1 K    Prepro-davnoetma 30 posto popusta, Šalje se samo uz gotov novac« Pouzećem se
ne Šalje.                                               803
m sli mm S'stsot*"
sr i Ino, 1 Žati mora v blizini kolodvora ali v kaki vaši na prometnem kraju, ktpim. Pismene ponuđbe na uprav. •SI. Nar.« pod „btftfiia koloivtra 1#35M. ____________1035_______________
ZBoa U pnoia \«m ^': tz,
preskrbi jugoslc*dnski družini stanovanje v Ljubljani, če mogoče sredi mesta. Prvi ^»ogoj zračno stanovanje in % 2—3 tobami Pismene pooudbe pod ,1ri' ate»e/Bt5a na upravništvo •Slov. Naroda«.                               835
Haaaaml * prakso, zmo2en tndl per-•IBoini ftktno strojepisja, 2eli pre-mcmti mesto h kakemu veCjemo slov. trovskema. podjetju v Ljubljani. Gre tuđi izven Ljobliane, ako se ma preslabi stanovanje in hrana. Nastop s 1. februarjem t 1 Pismene po udbe z navedbo plaCe pod NPerfeitea ara4-A/9BŠ" na  upravništvo   .Slov  Nar. .
liolBM •UBjtSPUia smožna nemfke-ga Jezika v govoru ia pisavi, želi pre-
menirj mesto h kakema jugoslovan-skemu trgovskem podjetio v Ljubija at 2a iaven Ljubliane ne reflektira. Nastop s 1. februarjem t L Pismene :tnodoe z naredbo DlsČe pod Šifro ^Zareaaa Jap*toTaaka,aar* na uprav. .Sto*. Narod*.'                               9Wl
Mv arbofarasaaf ia etrilld se »fe. Ponudbe na uprav. .Slov. Naroda" pod „Srt-Hrvat 11 llz785&.M.                855
fU. doberman, star 7 mesecev, čiste rCi» pasme, lepe rasti, se frtia. Naslov pri upravi lista.                                   873
toka majhna, neopremljena, se iSče vvIM« južno Zvezde: Ponudbe na uprav* ništvo SI. Naroda pod .Južno* 909.
lalfflS ^**° Prcvzame P°°k proti do-LiillBJL bremu h^norarju? Naslov na uprav. .Slov. Naroda" ^K>d .Laserna*. 957
iffBBi lalra! primercn za vinotoC Ogla-UBOI VmK sila aa upr. .Slov. Na*v" pod .Viatttt/ttt.                                     948
IcBIOfSIlO SlIlO dična. Pismene po-nudbe pod .februar* na upr. SI. N. 1020
Cfl*nnriiFfl<l dobro izurjena šivilja, bi DOiPOBllOl 51a Sivat m dom. Naslov pove npravništvo .Slov. Naroda.     1144
Kaiajgi&TiH n mim.
Kje, pove upr. »Slov. Naroda«.    1014
VofiOfM Rtt ihi§ne" ^vaja) kupi Fr.
ItljCOd |IM \g\\t Mest&i  trf, $ttv. U.
941
Dnnimiif'irn staTf>» rab!-ieno ^p* tvid-rDEuDIdl.SU, ka Oirec trfOTioa s kole-si, Ljubljana. Marije Terezije cesta it 14.
RaVrimo firo ^ k« M «'ewri*i« na-
DtMltHC Lll" peliave, z gumijevo i/o-Licijo, se proda. Cena po dogvvoru. A. Repe, Bled.                                           884
Rftfftritfl onhfl i^enadporočnikv centru HSSZIRĐ S9SD mesta, ako mogoče z uporabo klavirja. Pismene ponudbe pod .klavir" 901 na upr. SI. Naroda.
Rrinifl 50—90 i Y Tre£an kupca Dl UJE se takoj lahko prevzame loico hrvatska postaja. Več pove Ab-dria Oolihlć, Zifreb.                            905
HiiAiimatika za ko'esa» večja množina, rUCfndUlll so proda. Pismene ponudbe ood „Pnevnatika D&4* na uprav. »Slov. Naroda".                                   954
taliriratflria stenografa a!i steno-ra-iHILllalUlJU, finijo (stroiepisko) sprejme odvetniSka pisama v Ljubljani. — Kjc* pove uprav. .Slov. Naroda".           786
Korito? in druSc kovine tržaškega uvoza AHtllCl kupuje in prodaja Odo a Kontay, trgovce Ljabljana*Ši5ka, Kolodvorska cesta št.  149.                     609
nik 1917, se proda. Več povc upravništvo .Slov. Naroda-.                           771
Tniflifki mfiik me§ane   stroke,  po
llgUTSfi! POISII vsej Jugoslaviji dobro vpeljan. tt£e službe za takoj ali nozneje. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«.                                               96S
Mm statoianji ĐisaHjililjua
2 sobi in pritikline, ako se želi, tuđi s pohištvom. Naslov pove upr. »SI. Narodac                                              999
Em ID2DIE1B1I, čukom in nekoliko z zlatom iSče službo h kakemu zobo-zdravniku ali zobotehniku. Ponudbe pod M. M. 1919/3,  1004 na upr. SI. Naroda.
fftfia hi&uvita na de2c!i' b1lzo L?ub^ lEl'd DBrlfla Ijane. se proda, Inter«*
senzje« ki žele nadaljnih informactj, naj poSljejo svoje oonudbe na unrav* »Slov. Nar.« pod MBliz« LJvMtaae/102T4.
Orftftafalbl prvovrstna moč( z dobri mi nUUdJujIa spričevali, izučena Spece-iijske stioke, so saroffaM« Stanovanje in hrana v hi§i. Pismene ponudbe na rvrdko i. Perđaa v Ljakljaai.              *9S
MftrfmiV z dobro obranjenim železjem alcUlUm in pefnicami se kU3i. Kuoec da Stedllnik evcnU na svoje stroike podreti in zid popraviti. Ponudbe s ceno na „PftStnl precal 161".             824
ProiNa ia Ma ii^Totr,;
ilčeta. Nastop takoj. Reflektantje z dežei-. imaio prednost Ponadbe na tvrdko hr. Mfiller, Zaftrfe «b Sari   905
farafan vintf^r popolnoma izurj-n v illEIEO flMiUf vseh vrstan vinorej-stva te sprejoie za oskrbo većie^a posestva buao Ljutomera. Ponuđbe z natančnimi zahtevkamt pod ^ZaiesiHta pomoć 979" na  upr.   »Slov.  Naroda«.
fiirtlliitaiji ali fnsTti! X,1 Tr1;
v Sp. Šiškl, 14 strank, pcodajalna (spec. gosttlniškl pat) prav veliko senenato dvorišče in krasen lep vrt, na jako prometnem kraja, se takoj iz proste roke proda. Naslov pri upr. Slov. Nar.       972
Dittlni rtmi nuino P°trct>uje .Glasbe« PlMiSISIlD] na   Matica«   v   Ljubljani
in se obraica do svojih dobrotnikov r vtjudno prošnjo, da bi ji eden ali drugi ods opi I dobro rabljiv pisalni stroj proti primernemu odolačilu. Ponudbe na odbor Glasbene Matice.              916
fnltrit^tif   izveZban  v   vtcb   poslin
aSilluf lOlt odvet ilške plsarne, in stenograf (inja), obenem stroiepittt; zm slovensko in nemSko stenofiafijo, m takof »projaaa Ponudbe (ustno ali pismeno) na tfrja !▼• teakatiC, •Ifetai-ka t LjaMJaai. Miklaiieeva ceata He«. i. ^____________878_________________
tonu tsjifinftji :^\pnrgl
vodstva in korespondence v slocen« sketn tn nemSkem jeziku se sprejme tekoj pod ugodmml pogojL Istotako se sprejme uradnica, nopolooma velča pisamisJce manipulacije in stroiepisia. Ponodbe »uaoitt«ni Matloor. f a> atea oilco 14.                                939
utsm w*m z£&r&r.
in nemikega iczika v govora in pisavi, z veČIetnlml spiiCevalt, sgovorna in prijazne zminfosU se rajno nastavi. GdC. s navedenimi lasnas|mif ka-tete imaio veselje ostati sploh pri trgovini, naj pošljejo natanfno tplaa-ne ponuđbe z navedbo žHtene plače ood „VrtitcUica s kaicyt 7*4". am upr. .Slov. Naroda'.                              T54
___8I' Stcv>___________________________________________                       SLOVENSKI NAROD", dne 25. januarja  1919.                                                                                                  Sina 7.
Električne naprave
zi trg«, obeinc, mlina, zage tti. tftm Tti ttrtkt saMujeta dem izvriaje
rlasn^ vofnović & cie. ir^sr s
—         ■    Projekti in proraćaal um aaato*o br««BUttxo,    •———
lai r valna osentiira
"Jesfnf trg 25          ""
estrne radi "reseliUa za nekaj dnl zaprta.
I-------------------------------
Naznanjam   p. n. občinstvu, da — vrnivši se od vuiakov  —
zopet nadaljujem svojo                                                            *
tapetniiko obrt.
ProseČ nadaljnc naklonjenosti, se priporočam
Josip  SlU^a,  Rimska e. 21.
tno]c   skladište   manufakturne   i   specerajske   robe:   imam   veću   zalihu   hlačevine 130 cm  širok,  I. vrsti,   meter  po   K 50*—  kao   i  sve   droge  robo  ieftlno.
Centrala V8£JM PiCKf Zagreb, Savska ulica 68-Filijala UPOVSC^, ZAGREB, Hica 63.    374
Tovarna klavlrjev    7806
M. RGPAS, Celje,
priporoča nejfinejše klavirie in planine. _ Edina  jugoslovanska  tvrdka.
|3zurjene likarice ia motke srajce ia likarice sa k stro* ta ao proti dobri niaći s?re*me|o %m stalao. Vpraša se pri Esrla Baa»naa.   Ljubi ana,   Mestni trg 8.         Q,-
^£B2£5^aEE7^^^*YaaBBBaVBaBtaaK«Nii%                                                                                                                                                                               *
MM     *                   *          1                •V       na Dunaju v III  okraiu, z
llfllRl^n^lilU 2   llilJ   tldo   «P«vo,   solidno   «»-
linlijiS^iilli IH «    II III  daTvi.zbiemeni 120.00 K
liIIIS\^Siiff a 11.111 II     11.111   z  19 00    K   najemnine  ■•
llllJ^Ćalliill»llli  ||IH||prođiSU0^lK  napla-
Siuszsnsiu, Dana- (WiBn] XUI1L, L Zuristcng. 9
^pajajajajajajaj^^.. • ffS?GiMiBlMffJB^aWMaMWBMMaMMWaMaW^k i
■   Perk^fin® deščice  i
B           Dobava in poklađa kakor tuđi  vsa popravila ter v to stroko   H
BI   spadajoča dela pripotoča                                                                      ^M
^                                          JOŽSF PUCH, Linbljaaa.      ■
SUHE GOBE
kupuje do IO«  svečana v vsaki množini
Qg9c*»   p    ^iOf    ICfatAMJ   *TamHB
?<m~ Priporoćasetvrdka: -91     Zaloga alvalolb stroi«* ia aflk
posamftriilh delov« io«l Ia ol|a(
I AC      n^TCl Ilir    «©r dm^eti, ff ,i»«t#ri »kega In
Bll\      Mr I II INI     modaega toia^«*. IstoUn se pređi:
JU/l    i    &■ I aataVllllp     Steklo xa izložbene •■are (belgijsko
_    m *    -_-•               __           steklo)  komnletoo z ¥»5 ćntmi   %m-
——    LtUOljana    _         »tori, ner* 135X184, MXIM. 51X18*
—       _,    .                   _      v.M       in eio rabljeno 90X'*?-   Kupi  ae:
Su. Petra nasip st. 1. ^r*iwsarii^5
■^ ^F     %^w J^     ^^ 1? %| M ^^     ^r qp ISI ^0    "^M dolgodlake, Je na prodaj- — Ponudbe cen sprejema
i hifii HRimfinfiiv bliiini državne^a
a7    lllm I   llMlirilllaill   kolodvora- — Dopisi
F    Ili II  lllllll lllllll na poštni predal 158>
Premogokop
En 24 oralov zamljiiia ¥ bllilal Celja Ukol m praia|.
Prerarunjeno  je   najmani   800  ti»oČ   ton   Čroega  premota Najbolje »aložen denar.  Proda se samo Jttgnsiovanom. — Poizvedbe pod naslovom Premogokop, pošta Rimske toplice.
/f.lL Kotar j^l
i     ^         Liubliana       ^^'         I
|  ^^            VVolfova ulica 3*            <TO^                      I
Veliko mestno posestvo v 6ra9cn
Ohatoji U stanovanjske   bite,   hlevov   in   drugih   prostorov,  Id bi bili pripravni
tuđi   i«  jabaloko.   Ceniralna   lega ob 3 cestnih   frontah s 6 s avb.šći vred. —
Naalov pove npravniltvo .Sloveoskega Naroda".                      960
Vsak, kder rad cen6 kupi pohiitvo, na] ae oglasi v zale«l pohlitva         «8
Vido Bratovi *^C
Ljubljana, Marile Terezije cesta 13.
aaBBBBBBBBBBBBBBBBBBJBBJBjBBjBBB^BBBBBB^^H^^BB^HBBBBBBBBa^B^^B^^BJB^^B^BBBjBBB^ajaSHBj^^^
■  ■•                      nov9, Izbrana B 450 — (v me-
■  ■■ a^a^ ^a^         ita  B 470--)  za 1C0 lit rov v
V111U a      Mllsco J£SIK»
^^   ■* •» ■ '^fal «p     Ljubljana,  Fiorianska ulica Itetr. 33.
Razglasi
PovoJom razpus*a bivše vojaške i-biralnice kož v LJuhijan! se bo odd«lo iz njenih skladiš*! većje ^teviJo (300—400) kož, več vagonov denaturirane soli, 1 sod naftalina, 1 sod klorovcga apna in okoli 1000 kg modnih papirnatih vrvi n sicer po nastopnem reda:
dne r9. }auu rja 1S19 ae bodo e idf«le kule, 9P   30.         tV           tv     M   bo oddala sol
ti    31.       m          t»     tt   pa oatalo bi ago,  vsakokrat ob
t. vri dopoldne.
Kože se bodo oddajate po maksimalnih cenah ter prav tako tud! drtnatu« rirann sol in sicer prcdvsem le strojarjem, kateri do sedaj tega blaga nišo prejeii.  Druj^o bla^o se bo oddalo na javni dr?žb .
Kupci oziroma zifražittiji morajo plaćati kupljeno blago takoj v gotovini in odstraniti na lastne stro^ke.
Nada)ina tozadevna pojasnila daje ravnatelj kcmlfnega preskuševaUšča ini. J. Turk, Ljubljana,  Dunajska cesta št. 33.
V Ljubljani, dne 22 januar ja 1919.
«4________________________lni> V> Remec.
Uprava vinogradskog dobra 1 loznog cjepirnjaka (ftk ole)
u južnoj Ugarskoj, sa 3000 h! \lastite produkcije izvrsnih vina,  velikim nasadima   američkih   oza i plemka, traži svezu sa dobro uvedenim
zastupnicima
uz proviziju i sa samotrošačima radi unovčenja svojih proizvoda.   Cijenjene   ponude   mole   se   pod šifrom:
ffVIoellota" na zavod sa oglašivača i. B&OCKHKB, Zagroli, Jnrjofaka ulica 31.
Kr«tfcod*tmo UotMiwwo v «•• natodnti dflaajel
^ Mm »iilrtjraiffl *%
ia vse ma nj in visoko vredno kuiiva — Dosega najveCje pare s ptaaoai rjavega premota, koksovim pepelom, prateniu premogom. — Vpoiabo pd vseh parnih kotiih ter za telezne kovinske, žari I ne in topilne oeči. Zaala* vaj e brezplaćne ponudbe odKaaalalaiov aamotaotyoraUa>aafao<t»Mil|
POZOR!                                                               POMNU
Uečje ileuilo slomoreznic
rrežne  konstrukcije v ramh  izvedbah je doSlo.  Vsjfcdor, U potrebtne tat-
morezmeo, nai si jo pfide tak oj ku-rt, ker je povpra£evanie zante aelo aie*
no. V <-a'f>?> so tuđi v-akovrstni drugi stroj i    — lYa«0 H'tfl,  satofja po-
i ede «kia atrojc«. Habi|aaa> Hart*aova caata afv> *.       889
Nazr'aja se, da bo aiaroiataa go« llaa pri
Julu" v Vi Si il. <! pri Žira m
dao 25. praafmoa sopot •tvorioa«.
Za dobro   pijaco  in  mrzla jedila  te  bode  vedno  skrbelo. — Za obflea obfsk se priporcjata
857                                      Jakab U Ft aa^s Ltdar.
dOSTILIIA „PRI JURJU"
Poijatvska C. MU 11. — Posrećilo se mi je kupiti večjo rnnofino pristaega ifeele^a vina. Stajerc«! — Cez ulico se bode točilo po K T-00, V gostilrd Helo in radaca po ft. X. Dobt se tuđi vedno sveže pivo Gtas v skk'enicaa.
2a obilen obisk se ptipor.cata    AfltOil  ifl Mafija idkl\.
ali stari trgovski paplrfl Iz 5OIH do 6Olh lat mm fcav piiO. Ponudbe  pod ltZnamke 944U na upravništvo  »Sloven-
skega Naroda".                                944
Suhe gobe
kupuje do 1a svečana v vsaki množini
Sever I komp, Ljubljana, Wolfova ulica SI 12.
Anončna   s^L   ^yS
ekspedicija t we Jogo-      ^^    Vaf   j&   ^^r
sloraaske io   iaazeav    ^r  ^4^   <^^^^    Bfttfiacaa atatava
fU taiapite              ^ ^VtV^ ^^^r     acJakavitla iafefato? v
/VJfr   pisama.
I. dunajska
eksportna trgovina
(I. Wiener Exporthaus)
nadi za takojšnjl odjem Iz svojo zaloge
nastopne predmete:
Ertače                                       PobiStvo
Sviačnikl                                   Šivanke
Šampanjce                                Papirnato blago
Cig. astniki                               Pianl
Zaskočili gambl                       Pergamentnl papir
Streino steklo     .                    Ornamentno stoklo
Elektr. predmeti                       Rezova stekla
Mesorezni stroj!                       Konservne steklenlce
Bflnterila, imit.                         Blatio za serviete
Steklealee za med                   PredpasoDd
HUĆBlki                                    Podkolenice
Ovrataiee                                  Ogledala
■oa|ak                                      SvOnato blago (ml mQ
Blavaild                                    igrate
Ifoil                                         Steklo za okna
Taae sa kave nmekkaM            Crnilo
Maaaetsd gr:«i»i                        Orne verlžice
Oaafe. inatnuneati                    Brnsal kameni.
Zastopnlk tvrdke Je soda] v hotelu .Union1 soba št 97 od 10-12 In od 2-6-    IOBS
4?A    Ka?
Cenesenahaiajo pri aUki. Iiaiaf |la
relikl eeaik % w* metro 1OOO ali.
karaibf iplađaia.         349
B- Lni, Maiftor H. 14.
(tiiiiii!
BjniBVi]^^ društva, trgovce M
'lili m.
/3^                ^ fraver ia izdeleva-
^"aaaia^      telj   kaacakavat
itaaiBiUj
LJllJIlUl Pftrrrtl tri M t
J1         710 vinari «v (za đopisnlco) Vat »tane moj katalof, ki at Vam aa zahtevo dopoSlje zastoni. C in kr. dvorni dobavitelj rm        Jaa Soamđt dvorni zata-tA        gatelj Moat (Braz) ttev. f A      1958 (fieako). Ia britev U i LI     irebrastega jekla K 7.—, w     9.—111.—. Varnostni briv-J^  ni aparat poniklian K 750. j^kT   Dvorezne  rezervne klinje W    tucat po K 12.». Stroj za I \   strtženje las ili brade K k \ 26.—, 28.—. RazpoSiljaae    -I    I   po povzetju ali denar na-S    1 Prcl Zamena dovotjena ali I______________denar na za i,    1958
„ADRIJA"
Mirodilnica in zaloga fotografskih aparatov ter potrebSiin."
lilliaidejralpn iL i
Bar?lla za obleke „TEKLA-* Prala! praikL čistila za slaiaafke ^STRO-B1NM. Madomcstilo tobaka. Nadoao* stilo toaletaega aiila. „UOtHl PM-ŠEK*4 aajbol^ sredstvo za acfm* nje poltl. Preiikaleao daora sredstva INfttl aolje«, — Parflari ia dttave. Sredstva ta itaxcr?irai|e Jaje; ~
Slrma **                                               _____________________________»SLOVENSKI NAKUir, one 75. jiaparja tt»i9_________________________________________2!. ttev.
Rudolf Čižek
Mmka Čižek roj. Tomšič
poročena.
LJUBLJANA                                 BUDEJEVICE.
s= Usnjene čevlje*
po novih cenah v vseh oblikah in velikostih zopet ražpošilja
JMtii *3f Miren, začasog Vrtim, p. loiiiic.
Zabtevaite eenifce!  _________________ZahtevaHo ccalk«:
Piva Kranika Biefii. arog er iie
psrtarija, fetograt. arntaktin IM.
Olastf. kncesijonfrang pnlaja jfrjer
Ustanovljena tata 1S97.
ANTON SANC
Ljubljana, Židovska ulica L
Caniki na razpolago.
Zajamčen uspeh. ^£^T
Bujne,  lepe prsi
dobite ob rabi med.                                727
Br   41 flhra krpui? ?a nrti gara;rti"no neškodljivo z?
Ui,  /U  lllAđ ftl£UU ćd  piai vsako   s^rost,   saneslfl?
uspeh. Rabi se zunanjc. Edina krema za prsi, ki jo vsled čudovitesra cčinka prodajajo 'ekarnarii, dvorne parfumerije itd Poirkusna pusica K 5'—, velika pusica, zadostna za uspeh K *10—.   Poštnina posebej   — Razpošil janje strogo diskretno.
Sos.   dr.   A.   Riz  preparati,  Đnnai   IZ.,   Lakierergaase   61.
Zalofe w LjobJJinJ: drefl. Kmc Ni „MriJ***. Zato«« ¥ Htrtfcem: tekar. Sctmteengtt, Mar, pMB. i« p«rf. ■©rfran.
V Trsi«: P*rf. Ardreuai, Car» 9.
Specijalna trgovraa nr. zlafome io &rfllapfmr
F. Čuden Sin
napli glume gi!»Ljifilji.
IVAN JAX in sin
Dunajska cesta štev. 15,  Ljubljana.
Šivalni stroj*
in itroii sa pietenje,
—   Izborna konstrukcija in elegantna irvršitev Iz tovarne v Linču.   — Ustanovljena leta 1867.     SfflP"   ▼tzeaf« pmćvje bres plaćao.   *m
Plsalnl strofi JMler* Koiesa WKT
Ceniki zastonj  in franko.      DOrkopp,   Stjrria, VVaffenrad.
Spreimejo se za eešo leto
^^^H ^aaW AS ^ansi   ^s?   ^ssVaal   Hsmss   ^^"Jft ^aaT^ ssl ^aVas   ^p   aalBai^as**
za različna dela v raestni opekarni radgonski.
Tako i sprejmemo do 200 ljudi in sicer od ten je lahko približno jedna tretina mladih ali žensk.
Aprila meseca se sprejme 5e večja množina. Stanovanja žanje so pripravljena. Za celodnevno hrano skrbi podjetje s skupno kuhinjo. Mesečna plača po dogovoru. Ponuđbe sprejmemo od podietnikov, ki nam zgorejSno množino   delavev pod navedenimi pogojt poskrbijo.
Međnn opetamn, požta Radiona, ftiflersRo.
Patpntna karhidna svetilka IDULosl va;)
Nov izboljšani sikalm model, brez duha in nevar-nosti (ni zastare!i sistem s kaplianjem), ki lahko ravna z njim vsak otrok, se brez premenjave karbida vsak čas lahko ugasne in zopet prižge Nai-»ovejši in najbol|5i model, najlepša ia najcenejša luč. One kompletno s karbidom in vodohramom: Model   IL Vtsokost  okoli 22  cm, gori  3—4 ore s
svetlostjo  10 sveč.......K 12 —
Model 111. Visokost okoli 26 cm, gori 5*6 ur s
svetljostio  20   svet........K 20*—
Model IV. Visokost okoti 34 cm, z elegantnim senčnikom in stojalom, za obeSenje ali postavljanje kakor kaže slika........K 30 —
Velika  ptoCevisasta Skatlja karbida K 6-— posej.
ki se na Željo labko Se dopo5 Ija. —   PoSilja se z
Dunaja proti  vpo§i!]atvi  K 10— naprej, ostanek
po povzetju Olavno zastopstvo
Max Bohnel9 Đunof (Rien), IV.
Maraaretenstrasse 27|Abt. P 17.
(TovorniSki eeaovnik prali vposlatvj 1 K (ranko.)
Za na^ačen}e razaovrttnih ftvaM se priporota
IVAN    KOBIDA
Ođprl sem zopet svojo vobte znano delavnico.  Kakor prej
tako se bom tuđi  sechij potrudit,  da bom svojim cenjenini
iMroČnflcoin zadovoljno ostregel.
^^^**^^   ^a^Bp^aaJSaa^Sal*aF   a^M   ansa^aar^B^B^aW^B?al                                                             ^^a^aw^B   ^^HaaVV^Bal
Razglas.
Wmm li !• aa« v nedeljo popoldan •*) 1. wl se bode potom
prosto voli ne javne dražbe
na ligi mesta polet; pjvovarne in oroIniSke postaje na Vrhniki prodajato 722 ^»" POSISTVO ~^tH obstofeče iz velike moćno zidane stavbe, zelo primernc za ureditev kakršnekoti trgovine, gostilne, večje obrti ali nodjetjs. Za poslopiem prostorno dvorifiče in krasen sadii vrt oh vrlu teče Ljubi jamci. Vodovod v Liši, tuđi električna razsvttljava bode na razpolago. Pole^ teqa parcela 4 niive po-sejane s pšenico v meri ca 4000 m3. Cenjeno v skupnem K 70 000 proda pa se tuđi njive na željo kupčev posebej. Resni kupci -,e vtjudno vabi i o na lice mrsta.
STUCHLV-MASCHKE
v LJUBLJANI, Židovska ulica štev. 3 in Dvorski trg 1
priDoroča prve vrste
BW~ VELOUR-KLOBUKE ~Wm
najfinejše   bla^o   -zadnje   novosti   tvornic  v Novem Jičinu, ter
svilene In bar2unaste NtobuDce In toplce.
Po ara vila se spretsmaio III    £'-' Žalui   klobuk < -99 in vestno tzvr^njeio.       |||        vednt   v  maiogi.
TOVARNA ZAMAŠKOV
JELACIN& KS.-        LJUBLJANA
^ij^SaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaH
v   Cevlji tovarne
i^@fter l%Ozina & Ko.
Iz BajHoe,8ega iovro9 bols in laiiovega u*u\a s usajatiml pođplafl s« dobe no dacvnla oenah.
rrpežni  zimski  Iz  fine t^lstfne  z sumilastimi  podplati po X 05*— £3 moSke,     K 73*— za Ženske«     A
SS.             telUOlJalla Breg. /¥
Sj   846.                       ^^                                                                           9:C
Rfizgl^Sa
J«f oslovamsk« tovara« x« tmll^ v Spodafi &Sskl ima večjo mno
2?no mtlnega bNga. To bH^o se bo o-Jiajalo   poiiij   tran-co   to vama po na-^   dnjih temeljnih, oziroma nadrobnih cemh:
50°/3 pralno milo v kosih po 10 1 g, komad po   .   ;   .   .   .   — K 40 v,
30 n         tt            n     n      n         n   W* $t          »<          »».....    — u   60 u
30,;         .,           „     „      „        „   200 „         „         ,......     I  „   20 „
^>    40 „ totletno     „    „     „       „   IO„        „        ,......     2„   50 „
♦ 5„ mio za britie v kosih 00   50 „        „        „.....     2 „   — n
10 „ milni pra§ek......        .......kg po     2 „   50 „
Pri naročbah istega milnega b'a?3 v celth   2aboi»h se djvoljuje   srna-
ten oopvvt in se v tem slučaju  oddajajo milai  izdctki fianko   tovarna po
nasledn ih cenah :
20% pralno milo v kosih po 100 g, komad po.....   — K 30 v.
30 „       „         r>       n       n        *»'O^„       „       m      •     •     t     t     ,     —   „   45   ,,
30 „       ^          »    tt     n      *'  200 tt        tt        tf    •   •   •   •   *   — #l  90 .,
3S-40 „ toiletno    „     „      n      „   1^0 „        „        „.....     1 „ 30 „
66 H milo za britje v kosih po   50 „        „       „.....     1 „  40 .,
10 „ milni praSek.............kg oo     2 „  — „
Blafjo se mora pladatl naprsj, kar wm raifosllia sloar la prat! aOTzat*«.
Naručila je nasloviti ne Jagoslovaaslso tav&rna s« milo v Sf •dait
V UUBUAN1, dne 20. januar;a 1919.
Poveij^ «ik za ja- na dela in obrt:
bi. Y. Beaieop 1. r.
Narofite
Ljubljanski Zvon
najboljii slovenski leposlovnl list. Uhaja vsak mesec ia stane za ćelo leto 30 K, za pol leta 15 K. List ima zabavno in poučno vsebino. Letosnje leto bo ptlobčeval pofef krajJih povesU, novel in pesmi «t» ziiifnaiili rmai ar. taaaa T««ar|^ Ki se VT5i v Skotjeioški okolici.
LjaMjanski Zvoa se saroči pri
Tiskom! zadrugi v Ljubljani, Sodna uL §t 6.
Ludovik Roth
krrnaraki moistei
Anica Taučer
zaročena  23. januarja 1919. Ljubljana                                        Škofja IJoka,
= Priporočam ==
Karbid,   zdrobljen,    fin^e  vrste   za  hiSne   svetiljke   ter rarlične    gorivce, Vsakovrstna vžigalnlka, granate in ploSčnate ter okrogle kamenske itd.
£*•****+*%  %&**%*      trfdfiaa  s  iKalniml  ttroji  Io fcaltsi.   tlabljana,
y« i♦ jurdSGK
4t
: vglalevslec klavirjev in trgovec z glasbili:
v LluMjani, Golfova ul. & IZ,
Prva  jugoslovanska  Ipacllalna  tvrdkai  sa  votolamaflij« li
popravila glaabn.
Vseiii ženinom In nevestam se
pri porota v da se pri nakupu srebrn: ne in zimnine, posebno lepe srebrne namizne  oprave, oglasite pri  tvrdki
F. ČUDEN
PreSernova ul. 1.     339
Cenikl se Se ne razpoSiljalo ter
se prosi, da se vsak sara potrudi k nakupu, kjer bode dobro in solidno postrežen.
Pozor knjigotržei!                       Pozor knjigotržei!
Za nekoliko dni boste dogotovljeni in se pričneta razpošiljati v barvo* lsd«Unl novi slikl
Nj. Uel. kralj PETER I. Nj. Vis. prestolonasljednik ALEKSAMDER
Slike so v veličini 4S X 66 cm^
Knjigama ali trgovina s papirjem, ki bi hotela, prevzeti prodajo teh slik sa vt« itovtmfce kraja, naj se — naznačivši koliko količino dotičnih slik bi prevzela — radi pogoiev obrne na adreso                               817
NIKOLA PMUKOVIC,
Štamparija I totjitsra   u Sarajevu. — Ataicsancterova unca 49*
Slavnemu obCinstvu vljudno priporočam svoj         ::
foto$rnfshi ntelje
Izvršujeio se vsa v to stroko spadaj oca elela, kakor: portreti, skvplnsk* slia;ef vovmtmnm sliko v vsa kl obliki m velikost:  slike sa nagrobne spomanike i. dr
Le^lflBUGl^slia slika v nujnih slucajih seizgorovijo v 24 urah. NajveČje podietjč za isvrjlavanfe pobra-ilusk^k razgledale Centk in vzorci se poSiljajo na zahtevo brezpiačno.
Zunanja narobila tzvršujem točno in po primern. cenah.
KUNC FRANC,  fotograf
MuMfana, Wolfova ul. (ptrteg frant mostu).
I. in največja jugoslovansha tovorna za barvanje, feeinično ci^eniB, pranje in svetio-Iikanje perila
stK-   harus  vedno vsako*
J^w     aV#OI WO   vrstno blago. ■^"   ClSti   obleke,
^^      |sf ©■ ™        perilo,
a%ar cif A#laf% lilf a OVTatnik^ "*
■»^   91 div SlimO pestnice,srajec.
Jrtf   Dftifh    Tovarna:  Poganski nasip St 4-lltSi RElIil    Podružnica: Selenburgova ul. ši 3.
—== Poitna narobila se toCno Izvriujeio. ==-
flLFONZ BREZNIK
učitelj   .Glasbenc Matice"  in  edini zapriseženi izvedenec dež. sodišča.
I BijTBfja ii Hjqcil!i!iJa trika ig izso-ajmlilii k!arim?t \\\\m u Itniiiln.
(Finter, Nteaiarfer, fiiUMi, Stelibaacr itd.)
Velikanska zaloga vseh glas-:: bil, muzikalij in stran ::
LJUBLAHA9
t           Koogresni trg. št 15.
(Haapt^ktl nititak« earkvo).
Popravila In uslaSevanJa strokovnjaf ko In cano.