Političen list za
i narod.
r* ffltl rreJeiUM Telj»: Zk oelo leto ^redplačan 15 fld., za pol let« 8 gld., za četrt leU
4 rld., za en mesec 1 gld. 40 kr. ▼ Mnlniitraelji prejeman velJA: Za celo leto 12 fld., za pol leta « fld., za četrt leta I vM., za en meiec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 rld. 20 kr. več na leto.
Posamezne šterilke veijajo 7 kr. Msrtinino prejema epravniitvo (administracija) in ekipedicija, Semeniske nlice št. 2, II., 28.
y»znanila (inserati) se sprejemajo in veljik tristopna petit-vnta: 8 kr., 2« se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjia
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TrednlStvo je v Semeniskih ulicah h. it. 2, I., 17.
Ishaja viak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ';,6. uri popoludne.
^tev. 40.
V Ljubljani, v torek 25. februvarija 1890.
Letnik: XVIII.
Ilržiiviii zbor.
z Dunaja, 24. februvarija.
Šolnina.
Šolski odsek je v soboto zvečer obravnaval peticije nekaterih čeških občin za znižanje šolnine na srednjih šolah. Vsi govorniki, ki so se oglasili k besedi, strinjali so se v tožbi, da je šolnina previsoka. Na Dunaji živeči so se pa še posebej pritoževali. zakaj da je šolnina na Dunaji za deset goldinarjev višja, kakor v drugih velikih mestih?
Minister Gautsch je odgovarjal, da naša učnina v primeri z drugimi državami, zlasti z Nemčijo, ni prevelika in da njemu niso došle nobene pritožbe zaradi nje. Tudi se ne more trditi, da bi bila šolnina prehuda, ker je več kakor polovica učencev čisto, ali vsaj na pol oproščena šolnine. Zato nikakor ne misli na znižanje šolnine.
Poslanci so sicer pripoznavali, da je res veliko otrok oproščenih, ali prvega polletja L razreda morajo vsi, tudi najboljši in najrevnejši učenci plačevati šolnino, ki ubožne stariše jako hudo zadene. Vlada naj bi torej skrbela vsaj za to, da se ubožnim in pridnim učencem šolnina odpusti že v prvem semestru.
Minister je odgovarjal, da se je učna uprava s tem vprašanjem že pečala, da on načeloma ni zoper tako oprostitev, da pa še zaradi obilnih upravnih težav skoraj ne dd izvršiti.
Po tem zagotovilu ministrovem začeli so poslanci ugibati, kako bi se dalo to doseči. Eni so mislili, naj bi bilo za oprostitev merodajno spričevalo ljudskih šol in vspeh sprejemnega izpita. Eden je zopet predlagal, naj si država v vzgled vzame dunajsko mesto, ki pridne in marljive učence pogojno oproščuje šolnine; ako prvo poluletje dobro izvršijo, so šolnine prosti, če vjamejo pa dvojko, morajo šolnino plačati tudi za prvo poluletje. Dosti-
I krat se sicer zgodi, da taki dečki iz šole izostanejo, i ne da bi plačali dolžno šolnino, ali takih je komaj j tri odstotke, in toliko bi država že še utrpela. Zopet I drugi so priporočali, naj bi šolnino od vseh učencev sicer pobrali, v drugem poluletji pa njim zopet vrnili, ki bi bili po dobrem vspehu oproščeni. Minister je odgovarjal, da bi to šolski upravi prizadevalo preveč posla in da bi bilo še najbolje, ako bi se oproščevanje prepustilo razsodbi profesorjev. Obfeljal je torej konečno nasvet, da se gori omenjene peticije i^roče vladi, katera se ob enem naprosi, naj prav dobrim in pridnim učencem že v prvem poluletji odpusti šolnino, če jih profesorji priporočajo za oprostitev ali da jih z vpla-čanjem vsaj toliko časa čaka, da se po vspehu prvega poluletja pokaže, so li oprostitve vredni ali ne.
Pri tej priliki so prišli v razgovor tudi sprejemni izpiti, ki po sedanji vravnavi, kakor je rekel Bobrzinski, nimajo pravega pomena in bi morali trajati vsaj 14 dni, da bi se mogli profesorji prepričati o znanju in zmožnestih posameznih učencev. Priporočal je torej vladi, da naj v tem smislu vravna sprejemne izpite. Toda ta predlog je le malo ugajal poslancem, izmed katerih gaje zlasti Weitlof prav odločno pobijal, češ, da bi se s tako obširnim izpitom izgubljalo preveč drazega časa.
Še dveh znamenitih izrekov mi je iz te obravnave omenjati; enega je storil poslanec Suess, ki hoče biti prvi strokovnjak v šolstvu in kateremu se že dolgo sline cede po ministerskem sedežu. Zato ni čuda, da je navadno malo nataknen, kadar ima z naučnim ministrom opraviti, in da graja vse, kar se ne rodi v njegovih možganih. Omenjal je, da ljudje silno radi lažejo in goljufajo, in da to delajo tudi tedaj, kadar iščejo spričeval ubožnosti. Hlinijo se in lažejo, da so revni, da otrok ne morejo odgojevati itd. Minister je rekel, da se več kakor polovica učencev oproščuje šoluine, ali za tako oproščevanje je treba spričeval ubožnosti, ki so dosti-
krat hinavska. Mnoga oproščevanja šolnine njega torej ne pomirujejo in mu uiso nikakor ugoden dokaz, marveč obsojajo celo šolnino, ker silijo 60 odstotkov dotičnih starišev pošteno ali nepošteno iskati si spričeval ubožnosti! Mož je imel prav, ali če bi bil minister, gotovo bi drugače govoril.
Smešno je bilo, kar je čenčal protestantovski škof Ha ase. Pripovedoval je, kako ubožni so navadno učenci v Šleziji, kjer prihajajo v šolo, dobijo za par grošev stanovanje in pravico si kuhati jed, in katerim oče ali mati vsako soboto donašata malo krompirja, ki si ga otroci potem sami skuhajo na skupnem ognjišči. Taki otroci in stariši so gotovo usmiljenja in podpore vredni in zaslužijo polajšanje glede na šolnino. Ali modri Haase ni priporočal njenega znižanja, marveč je rekel, da se mu sedanja šolnina ne zdi previsoka. Doslednost, kje si?
Kazniišljevaiija.
Francoska revolucija še dandanes deluje ter vpliva na ljudstva. Čudno pa je, da mnogi obsojajo grozodejstva revolucije, akoravno odobravajo njena načela, torej v svoji kratkovidnosti ne poznajo zveze med vzrokom in posledkom. Težko je ustaviti reko, ko že prišumi z vso divjo silo. Pri naravnih dogodkih se zabrani zlo, ako se iztrebi s korenino; glede na velike viharje v človeški družbi pa pridno zalivajo korenine in se potem čudijo, da ni drevesce tedaj nehalo rasti, ko so hoteli. In če kdo hoče jeziti reko, ta je v očeh takozvanih naprednjakov sovražnik vsaki omiki in napredku. Tako je bilo in je.
Sicer ne vidimo v prihodnjost, vendar upamo, da pridejo časi, ko bode zopet cerkev človeštvu dala pravo prostost, pravo omiko in vedo. Cerkev je prinesla pravo omiko, obranila in za nas rešila ter jo bode oživila, ako se vresničijo besede zgodovinarja Niebuhra: „Ako Bog čudovito ne pomaga, pride razdejanje, kakoršno je čutil rimski svet sredi tretjega
LISTEK.
Karolina Svetli.
(V spomin šestdesetletnice največje češke rodoljubinje.)
Češki narod zre te dni z odkritosrčno hvaležnostjo k pisateljici Karolini Svčtli, koja je ves svoj veleum in plemenito srce povsem posvetila narodni blaginji in razcvitanju, naroda potrebam in njegovim pravom Iz dna srca je narod udan ume-teljnici, koje pisateljski izvori so zajeti iz lastne njene bitosti, in ker se obračajo vse narodove misli k nji, prinaša to osiveli pisateljici uteho in izpod-budo, vnemajoč in okrepčujoč v nji lastno zavest, in jo napominajoč, da ostane zvesta sama sebi in da je njen um v ponos češki domovini.
Karolina Svotla se je porodila v 24. dan februvarija 1830. leta v Pragi, kjer je bil oče njen posestnik in trgovec. Njeno rodbinsko ime je Jovana Rottova. Omožila se je pa s profesorjem Petrom Muiilkom, rojenem v vasi Svčtlil pod goro Ještčd. Najrajši je hodila sem, da okreva po opasni bolezni. Pogorsko to vasico si je tako omilila, da si je po nji nadela pisateljsko ime Karolina Svetla, poznato v palačah in v zadnji koči zemlje češke.
Leta 1858 priobčila je v .Maji" prvo svoje delo „ Dvoji probuzeni" (Dvojno probujenje), s kojim
je osvedočlla tako uadarjenost, da je na-se obrnila splošno pozornost. Od te dobe je spisala mnogo krasnih del, s kojimi je postala ljubljenka marljivih čeških čitateljev. O njenih pisateljskih izvorih pravi pisatelj g. Ferd. Schulz: .Pesniška delavnost Karo-line Svetle je glede na obsežnost, močno in blagodejno vplivanje v razvitku novodobnega literarnega in družbinskega češkega življenja na veke sloveča in spada med najkrasnejše pojave duševne in kulturne moči našega naroda v tem stoletji. Povspevši se iz globoke mladostne navdušenosti za umeteljno krasoto besede in plemenite domoljubne iskrenosti, razplavila so se literarna dela Karoline Stčtle hitro kakor široki tok reke po čeških pokrajinah, oživljajoč in okrasujoč je, zapustivši povsod ob cvetnih bregovih svojih blagoslov vzvišenih mislij in rahlih čutljejev."
Umeteljni namen v vseh spisih Karoline Svetle je v najtesnejši zvezi z rodoljubnim načelom, in ta trdna, nerazločljiva spojitev obeh uvetov, ki tvorita podlago narodne književnosti, uvršča jo na mesto med najboljše plode sodobnega slovstva ter ji zagotavlja nevenljivo svežost za vso bodočnost. Zlasti z ozirom na poznavanje prve dobe znova rastočega češkega ptobujenja v tem stoletji in opisavanja prave, sveže in jedrovite bitosti češkega gorskega ljudstva so pesniški izvori Karoline Svetle pravcato zrcalo.
Osebni in rodbinski spomini, posezajoč v zanimivo dobo prožnega rodoljubja med pražkim meščanstvom v predmarcnih letih in večkratno omiljeno bivanje med češkim ljudstvom na Ještčdu sta dva poglavitna vira, iz kojih je privrela literarna delavnost Karoline Svetle iu iz njih zajemala najkrasnejše plode svoje. Osobito Ješted so njena pesniška tla; tu se je ona sama našla, urila v ume-teljskem in rodoljubnem namenu; tu je ona gradila narodu slovstvo. Na Ještodu je zasajena in visoko nad domovino njeno vihra literarna zastava Karoline Svetle; na solnčnem pobočji slikovite gore, ki je narodni mejnik v onih krajih, blesti pesniška slava njena najžarneje. Dobro jo je pogodil pokojni Vi-težslav Halek, pišoč: da so do dobe, ko je počela Karohna Svetla pisati svoje dražestne povedke iz Poješteda, Cehi imeli samo dve sveti gori: Blanik in Ržip; Karolina Svetla pridružila jima je tretjo: Ješted, koja pokrajina je v zadnji številki .Zlate Prahe" ilustrovana.
Povedke, novele iu romani njeni so: .Posledni poustevnice, Satandš, V Hložinach, Na košiitkiich, Motyl, Hospodskii v Letovicich, MIha, Z vjpravoviini stare žebračkj, Dcera otce mčho, Družkj, Neza-bloudil, Pan a sluha, BohaUi nevesta, Divousove, Miliiček lidu sveho, Mladii pani Zapletalovii, Na bludnč cestč. Bludička, Meluzina, Plevno, Z ovzduši barikad, Zasuoubeni, Tri chvile, Teta Vavrincovii
8to'etja: Propad blagostanja, prostosti, omika in tede."
Znano je, da je več vzrokov proviroSilo francosko revolucijo; da pa je kot velikanska rekft mnogo razrušila iu zasula, prišlo je odtod, ker je tedanji francoski narod popolnoma zgubil vero. Hude čase so Francozi tudi prej le imeli ter prenesli, kakor mnogi drugi narodi. Dokler pa ima narod trdno visro, dokler obrača pogled proti nebo in ne zgubi zadnjega namena iz-pred oči, ima še vedno toliko moči, da se vzdrži v največjih viharjih in zopet okrepi. Zato pa je bila vedno in povsod ravno vera najtrdnejši steber države, najboljše varstvo pravice in imetja, kajti kot duševna moč more krotiti nemirne duhove.
Tudi danes niso najboljši časi; javno ali tajno bijejo resnici in pravici v obraz. Liberalizem, ki je v sedanjem pomenu besede strogi absolutizem in kristalizovano sovraštvo do vere in cerkve, ima bogato žetev. Da je temu tako, krive so veliko kato-liško-konservativne stranke same, ker med sabo ni>o edine. Nasprotno zbobnajo liberalci vse svoje pristaše, kadar nameravajo boj. Celo osebni nasprotniki v liberalnih vrstah so edini v boji proti konservativno-katoliški stranki.
In na konservativni strani? Besnica je, da nekateri listi javno grajajo ali sramote svoje pristaše, može, ki žrtvujejo vse svoje moči v to, da bi zatrli liberalizma kriva in škodljiva načela. Imamo liste v Avstriji, ki so le na videz katoliški, kar tudi poudarjajo, a sicer strastni nasprotniki vsakemu katoliškemu gibanju. Tako n. pr. gled4 versko-narodne šole še sedaj ni jasnosti v mnogih krogih. Koristi od te nezaupnosti in nejasnosti naše pa imajo le nasprotniki. Ti kriče: Tako piše konservativen list o konservativnem možu. Vprašamo naravnost one, ki vse grajajo, kar ni najtesneje po njihovem kopitu, ki je vrezan za vse ozebline in kurja očesa: Je li pravično, da napadate in grajate ljudi iz svojega tabora, ako se ne obnese katerokoli podjetje? Krščanska načela gotovo ne zahtevajo, da bi klanjali kolena pred malikom vspeha. Kdor stori svojo dolžnost, ta ima mirno vest; v spe h pa ni vedno odvisen od volje in truda posameznika.
Jezuitje so brez dvoma izvrstni vzgojevalci mladine; ali pa ni že marsikateri njihov učenec postal pozneje hud njihov nasprotnik? Nevarno je torej, vsako dejanje soditi po vspehu in vspeh jemati kot merilo volji in želji. Le če je slab vspeh posledica slabe volje, je graja opravičena. Nismo še vsega zgubili, a moremo več, če se ne združimo z vsemi močmi proti liberalizmu, kateremu raste pogum. Skušnje naj bi nas zmodrile. Veljaven liberalec je rekel nekoč: „Jedno napako smo storili, ko smo imeli krmilo v rokah: Nismo storili .ta-bulae rasae" ; ako pridemo zopet na krmilo, popraviti moramo napako!" To je dovolj jasno govorjeno.
IIU8 Y svojem in sedaiijeiii tmiu
Vsi so čakali, kaj bo storil IJu^. Na prigovarjanje kralja Sigiimnnda in na ponudbo njegovo, da ga hoče varno spremljati, odloči se Hus odriniti na cerkveni zbor, zlasti, ker je sam prej se skliceval nanj.
Predno odpotuje, nabije še na vogale v Pragi poziv, naj se vsakdo oglasi, kdor ga feoče kacega krivega nauka obtožiti, le da ga bo mogel spričati pod kaznijo ,glavo za glavo". (Za herezijo je bila smrtna kazen odločena po svetnih postavah, a enako kazen je prestal oni, kdor ga je po krivem tožil na herezijo.) Na ta poziv se ni nihče oglasil. Na to izdd drugi poziv, v katerem kliče kralja in dvor na pričo, da se je ponujal na zagovor, pa ni našel tožnika. Ta dva poziva pošlje kralju Sigismundu s prošnjo, naj mu dii .varno spremstvo" in mu izposluje varno in javno zaslišanje na zboru.
Njegov pooblaščenec Janez Jeseniški je dobil potrdilo od namestnega škofa Nikolaja, da Hus ni učil krive vere in da ga tudi ni nihče za to tožil.
Husovi nasprotniki pa so bili več krivih naukov iz njegovih spisov posneli in pripravili zatožbo. Hus je izjavil, da vse to zavrže, kakor je že poprej storil. Ko je svoj testament izročil svojemu učencu Martinu, naj ga odpre po njegovi smrti, šel je 11. oktobra iz Krakovca na pot proti Kostnicam z obilnim spremstvom.
V Kostnice so dospeli 3. novembra. Stanovanje je dobil Hus v zasebni hiši in je užival polno prostost, ker so bile cerkvene kazni ustavljene za ta čas.
Dohajali so po malem na zbor škofje, prelatje in magistri in nabralo se je bilo že več Husovih nasprotnikov. Med temi najdemo Mihaela „de causis", Štefana Paleča, Venceljna Tiema in druge. Naj-ostrejši nasprotnik je bil škof Janez Litomišelski. Pobrali so znamenitnejše reči iz prejšnjih tožba in so dostavili še kar se je pozneje zgodilo in še ni stalo zapisano v aktih. Hus sam je dražil gosposke, ker je v svoji sobi sv. mašo bral in pridigoval brez dovoljenja.
Na vse to ukaže Janez XXIII. preiskavo proti Husu pričeti. jPrvo zaslišanje je bilo 28. novembra v pričo papeža in kardinalov. Sklep je bil ta, da ne sm^ Hus prosto hoditi iu učiti, zuto naj ostane v samostanu. Ker so njegovi spremljevalci skušali odpeljati ga, zaprli so Husa 6. decembra v ječo. Hus in tovariši se pritožijo pri kralju, da je prelomljeno varno spremstvo, in ga poživljajo, naj stori potrebno pri zboru v čast svoje dane besede.
Predno so dobili odgovor od kralja, je papež sostavil komisijo škofov v preiskovanje Husovih za-tožb in njegovih spisov. To je še bolj dražilo Husove prijatelje in posebno v Pragi so bili srditi na Sigismunda, da se ne potegne za Husa.
O Božiču pride kralj Sigismund v Kostnice in res zahteva od zbora, naj spusti Husa. Zbor pa mu odgovori, da mu ne more ustreči, ker sicer nima
Tonouci riiže, Pfišla do rozumu, V zdtiši, Deborah, Furkmistrovic Katynka, Upominka, Konec a poč4tek, Okamžik, Nemodlenec, Nebožka Barbora, Ten ndrod, Zvonečkovd krdlovna, Niimluvj, Černy PetHček, Hu-bička, Mladši bratr, Posledni pani Hlohovskd, Fran-tina, Kanturčice, Jitfenka, Križ u potoka, Z JestČda, Dcera pouštč, Vesnick}' romin, Rozcesti, Drama zbofeneho domu, Z tanečnich hodin, Lamač a jeho dite, Na lisvite, NŽkolik dni ze života pražsk^ho hejska. Lesni panna, Cikinka, Nekolik archu z ro-dinne kronikj, Ještč nžkolik archu z rodinn^ kro-niky, Skaldk, Prvni Češka, Za mdjov^ho večera, Za-mitdni, O krejčikovic Anežce, Ldska k bdsnikovi, Libilnky koketinj, Společnice, Sestry, Sefka", in mnogo, mnogo druzih.
Spisi Karoline Svčtle so poleg te blesteče strani vir, iz kojega bi bilo možno sestaviti obširno zbirko običajev, pravljic, rekov in raznih narečij poještčd-skega ljudstva. Dela njena so nekatera tudi predelana za gledališke igre, koje prijajo zlasti pripro-stemu ljudstvu. Po njeni povesti .Hubička" (Poljub) je spisala pisateljica Eliška Krdsnohorskd besede k operi .Hubička", vglasbil jo je pa Smetana; po romanu .Križ pri potoku" in .Vaški roman" zložila je Eliška Peškova pod temi imeni gledališčni igri, koji ste jako omiljeni na diletantnih odrih. Po spisu „Na zdar dfistojnšho' (V korist narodnega gledališča), objavljenem v knjigi .Narod sebi", spisal je gleda-
liščno igro pod tem naslovom Aot. V. BAreoek, zdaj čeŠKi zdravnik v Omazi v Severni Ameriki.
Vsi spisi Karoline Svčtle, izmed kojih je mnogo preloženih v poljščino, ruščino, francoščino, in nekatere povedke tudi v slovenščino, odlikujejo se s krasnim opisovanjem in istinitostjo značajev. Osobito njeni ženski značaji se trudijo, v javnem življenji doseči več veljave. Ona je z neumornim trudom založila marsikako šolo in mnogotrajno pridobitev na češkem severu bratom našim, kojim se je boriti od pamtiveka z narodnim nasprotnikom; ona sledi in izdatno podpira napore čeških rodoljubov, a zahvalo za to kot mali dokaz nazivlje se gospejno društvo v Liberci .Karolina Svčtld".
Tudi za mladino je spisala nekoliko izbornih spisov, izmed kojih je izšla na svetlo .Šola moje sreče" v tretji izdavi, dva zvezka pod naslovom: .Ctčte (spoštujte) rodny jezyk svuj", z životopisom, sliko in podpisom pisateljičinim.
Od leta 1875 muči Svčtlo živčna bolezen, in čuda tudi ni po takem neumornem pisateljevanji; dasi ne more pisati, vendar je inače neprestano delavna. Želj a naša je, da bi Bog obudil tudi med nami tako nadarjene, požrtvovalne in rodoljubne žene; prosluli gosp4 pisateljici, prvi češki rodolju-binji pa voščimo še mnogo, mnogo let, naj i nadalje prispeva s svojim umom v slavo in čast češkega slovstva in blagor bratskega nam naroda! A. S.
pomočkov izpeljati svojo n»|ogo, jg rftje zbor razpuste, kakor da bi ne smeli prosto ^reisUfati in loditi. Kralj je bil potolažen, Hus pa je dobil bol)še Stanovj^nje in veČ prostosti, da je mogel pbdevati s svojimi prijatelji ustno in pismenp.
Preiskava zoper Husa se je nadaljevala. Poklicali in zaslišali so mnogo prič, potem so tirjali od Hupi, naj pijmeno razloži svoje misli o tistih 45 Wiklifovih stavk'h in o 44 drugih, katere je Paleč iz Husovih knjig posnel.
Hus je odgovoril po navadi, češ. da Paleč ni prav pomeaa posnel, da ti stavki v resnici niso heretiški, sicer pa je pripravljen dati se poučiti od zbora.
Prašali so ga. če hoče podvreči se 13 ali 13 magistrom, ki jih bo odbral zbor? Hus odločno vse zavrne, le zbor naj ga posluša in sodi. To je storil v nadi, da bo s svojo zgovornostjo zbor očaral in pridobil zd-se, kakor Gerson ali Peter d' Ailly. Imel je seboj tri lepe govore: .De sufficientia legis Christi ad legendam ecclesiam". .Dei fidei suae elucidatione" in .De pace".
Kralj Sigismund si je prizadeval Husa spraviti pred zbor, in to bi se bilo tudi zgodilo, ko bi ne bil Janez XXIII. pobegnil iz Kostnic. Po tem begu in zaradi raznih govoric o napadu na zbor je Sigismund mnogo ostreje ravnal in tako je tudi Hus zopet prišel v ječo 24. marca 1415.
Ko se je razburjenost polegla, prevzela je nova komisija obravnavo s Husom. Uda te komisije sta bila tudi slavni Peter d' Ailly in Viljem Filastre, Ravno ta komisija se je pečala tudi z \Viklifovo herezijo in na njen predlog je obsodil zbor 4. maja "\Viklifove knjige in tistih 45 znanih stavkov, katere so Hus in tovariši več ali manj zagovarjali. Iz te obsodbe bi bil Hus lahko spoznal, kaj ga čaka, če ne bo zavrgel \Viklifovih naukov.
Med tem časom so pisma se menjavala med Prago in Kostnicami. Cehi so grozili Sigismundu, če se ne bo potegnil za Husa, nasproti pa so poročila iz Prage slabe vtise napravila na cerkveni zbor, ker so Cehi vedno več novotarij vpeljevali zoper cerkvene postave.
V tem času pride tudi Hieronim k zboru na pomoč svojemu tovarišu Husu. Hieronima so skoraj vsi poznali, ker je prehodil vse dežele, in prišlo je na dan mnogo čudnih reči, ki jih je počenjal tu in tam ; vneli so se prepiri z mnogimi magistri in konec je bil, da so tudi Hieronima zaprli v ječo.
Na željo kralja Sigismunda je nastavil zbor javno obravnavo zoper Husa na 5. dan junija pred celim zborom. Položili so predenj njegove spise, in Hus jih je priznal za svoje in pristavil, da je pripravljen vse popraviti, kar se mu dokaže krivega.
Nato so prebrali zatožbine točke. Tukaj se je vnela živa disputacija. Hus je prijel pri vsaki točki za besedo, govoril ostro in ravno tako ostro so mu odgovarjali. Druga obravnava je bila duč 7. junija, ko so bili tudi kralj in knezi navzoči. Na tožbo, da Hus uči krivo z \Viklitom o sv. R. Telesu, je Hus odgovoril, da ta \Viklifov nauk zavrže.
Na obtožbo, da taji veljavo zakramentov, podeljenih od mašnikov v smrtnem grehu, je odgovoril, da veljave tacih zakramentov ne taji, pač pa pravico duhovnikov, da jih dele.
Na obtožbo, da je na Češkem delal za krivo-verca \Viklifa, ni mogel nič odgovoriti.
Nato mu prigovarja kardinal d' Ailly, naj zavrže tisto, kar bi magistri in doktorji našli krivega v njegovih spisih.
Kralj Sigismund naznani v pričo zbora, da je zagotovil Husu varno spremstvo in javno zaslišanje pred zborom in to je spolnil. Ko bi pa Hus se pokazal trdovratnega krivoverca, potem ga ne more več braniti zoper državne in cericvene postave.
Hus zahvali kralja na izkazanem varstvu, in pristavi, da je vedno pripravljen dati se poučiti in popraviti.
Tretji dan javne obravnave je bil 8. junij zopet pred polnim zborom vpričo kralja in knezov.
Prebrali so devetintrideset krivih stavkov iz Husovih spisov ter jih primerjali z izvirniki. K vsakemu teh stavkov je Hus povedal svojo razlago. K sklepu ga zopet opominja d' Ailly, naj zavrže te stavke, katere je imelo več kot šestdeset doktorjev v rokah in katere so vsi za napačne spoznali, in naj prekliče svoje zmote.
Hus odgovori, da preklicati zmote, katerih se ne drži, bila bi laž; kolikor zmot pa je res napravil v svojih spisih, te rad prekliče, samo dokazati se mu morajo prej.
Tako je Hus stvar vedno obračal, in zbor je bil teb mislij, da je Hus v srcu res krivoverec, da pa na videz hoče ostati v pokorščini do cerkve.
Kralj Sigismund je sam spoznal, da zbor ni ničesa dosegel pri Husu, in da če ga kot takega spuste na Češko domov, bo še več zmešnjav napravil, nego doslej.
Deželna zbora, češki in moravski, sta poslala pisma na cerkveni zbor z 250 pečati, in 13. junija 80 se javno v zboru prebrala, pa Husove zadeve niso premenila.
Kot posnetek zadnjih obravnav so predložili Husu 18. junija vse članke, Kakor jih je Hus pri obravnavi priznal, razložil, potrdil ali zavrgel.
Tudi te članke je Hus vnovič razložil in pojasnil z mnogimi opombami. Med tem je zbor obsodil Husove spise, latinske in češke, na gromado. Javne obravnave so bile s tem končane in čakali so na razsodbo. Prijatelji, znanci in drugi so mu prigovarjali, naj prekliče svoje zmote v kaki pripravni obliki, a Hus je vse zavrnil, češ, da je zoper njegovo vest. Zdaj je prišel k Husu tudi Štefan Paleč, njegov tovariš ua univerzi, prosil ga s solznimi očmi, naj prekliče, ker ga čaka doma še toliko dela za blagor naroda, pa Hus je odgovarjal svoje: da nima ničesa preklicati.
Potemtakem je bilo jasno Husu in vsem, da bo obsojen kot krivoverec.
Politični pregled.
v Ljubljani, 25. februarija. Notraca}« d«žel«.
Volitve na Moravskem in v Sleziji. Nemška stranka na Moravskem priporoča v Svitavi kot kandidata za državni zbor profesorja na brnski tehniki Makovskega, nemški nacijonalci dr. Kaniaka, Cehi pa dr. Klimeša. Glasovi se bodo tako razcepili, da bode potrebna ožja volitev. Volilcem v Brezovi je Makovsk^ obljubil ok ajno sodišče za nemške občine, dr. Kaniak je v Stitavi obljubil okrajno glavarstvo. Gospodje imajo, kakor se vidi, mnogo obljub. — Tndi v Sleziji je živahno gibanje za de-želnozborske volitve. Vse stranke sklicujejo shode in priporočajo svoje kandidate. Tudi Cehi v Sleziji 60 imeli t Poljski Ostravi shod ter sklenili na mesto dosedanjega poslanca Pitrika priporočati V. Hruby-ja, drž. pravdnika substituta v Opavi.
T>rinvni »bor. V predzadnji seji budgetnega odseka je trgovinski minister izjavil, da bodo izšle nove pismene znamke, večje in trdnejše dopisnice in se ustanovili poštni muzeji. Glede na nedeljski počitek je odgovoril, da je na Dunaji vsled mnogih pošiljatev tak počitek nemogoč. Dalje je obljtfbil, da bode vlada uslišala nekatere prošnje poštnih uradnikov Včeraj se je budgetni odsek posvetoval o proračunu ministerstva notranjih stvari. Grof Taaife je obljubil, da bode vlada kolikor mogoče storila za diui-niste. Vlada tudi prizna, da se posli pri političnih uradih množ^, in bode ustregla najnujnejšim potrebam.
Tnanje držare.
Italija. V italijanski zbornici je interpeloval irredentist Imbriani, zakaj se je razpustilo društvo ca Trst in Trento, kar je po njegovem mnenji proti-postavno. Na to je ministerski predsednik Crispi odgovoril in rekel: „Moje prepričanje je vedno bilo, da mora vsaka država, ki hoče imeti kaj veljave pri drugih, gledati pred vsem na svoje domače razmere. Vlada, katera ne more zatreti domačih pre-kucij, ni vredna, da obstoji". Potem je omenjal namenov razpuščenega društva ter rekel: .Vlada ima dolžnost zabranjevati hudodelstva in gledati na to, da se ne motijo prijazne razmere z vnanjimi državami. To dolžnost sem jaz vedno izpolnjeval. Čudno je pač, da možje skrajne levice izzivljajo vnanje države, a vedno kriče, naj se države razoborože. To je v politiki čudna logika. Kako naj se brani razoboro-žena država? Ker je moja dolžnost, hočem tudi svojo domovino in njene naredbe z vsemi sredstvi in tudi osebno braniti". — Interpelant Imbriani mu je ostro ugovarjal.
Francija. Ministerski svet je sklenil po nasvetu vojnega ministerstva, da se general Hubert Castei pokliče pred preiskovalno komisijo. Ministri se posvetujejo o princu Orleanskem, a njih sklep je skrivnosten. Njih mnenja se še ne vjemajo; parlamentarni krogi mislijo, da princa vsekako pomilost^. — Mnogi listi so poročali, da ss princa že izpustili, kar pa ni res. — Od druge strani se zopet poroča, da ne izreče še takoj ministerski svet ko-nečne sodbe o princu, ker mu delajo zastopniki radikalnih delavcev mnogo opraviti. — Skoro gotovo sodil bo princa nov ministerski svet. — Iz Saint-Etienna ee poroča: Vodje rudokopov iu zastopniki delavcev so se dne 21. t. m. sporazumeli, da se pogojno sprejme iz rudokopov odpuščen delavec. Strajk se skoro gotovo kmalu poleže.
Nemiija. V Nemčiji volitve še trajajo in i njimi vred nemiri. Socijalni demokratje dobili so
mnogo privržencev, a liberalna stranka je zdatno opešala. Tu tiči dokaz, da liberalizem pripravlja pot socijalizmu. Posebni nemiri pri volitvah so bili v Berolinu, Frankobrodu ob Menu (Main), Altoni, Kraljevci na Pruskem in Hecklingnu na Anhalt-skem. V Berolinu vzbudili so se nemiri v četrtek ob 10. uri zvečer, ko so povedali množici, kakov je izid volitvam. Že ob 8. uri zvečer zbrana je bila velika množica ljudij in mnogo policije, katere je trebalo, da se ni motil javni mir. Občinstvo je močno nasprotovalo branilcem, tako, da so zaprli trideset oseb. — V Frankobrodu trajal je nemir v četrtek celo noč. S silo je vzdržala policija red in mir. Ko se je naznanil izid volitve, oglasila se je množica in upila skozi mesto gredš: .Živeli socijalni demokratje!" Več redarjev bilo je telesno poškodovanih: jednega so podrli na tla in mu vzeli čelado, druzega so polili z oljem, tretjega obdelavali s palico itd. — V Altoni so bili istotako nemiri, da so morali celo oboroženi vojaki mir med razburjeno množico delati. Socijalni demokratje so upili v jednomer: „Živeli naši kandidatje!" — V Kraljevci je morala policija z golim orožjem med zdivjano občinstvo. — V HecL lingnu so socijalni demokratje razrušili volilno sobo in raztrgali volilne listke, radi česar so tamošnje volitve neveljavne.
Turčija. Vladi je poslal sultan dekret, naj bi se odpravila domača carina, prevoznina in izvoz-nina. — Sultan Murad, prednik sedanjega turškega vladarja, je, kakor poročajo novine, na smrtni postelji.
Rusija. Ogromna je ruska država in radi tega hoče- ruski živelj tudi povsodi vplivati, kjer vlada beli car. V severozapadni Rusiji leži provin-cija Estlandija. Tja je ruski guverner knez Šahev-skoj zvabil mnogo ruskih uradnikov, obetaje jim ceno in prijetno življenje in lahko občevanje s prebivalstvom. Teh obljub pa se ni nijedna izpolnila. Prebivalstvo se pritožuje v Peterburg, da ne umeje uradnikov, in uradniki žele si nazaj mej svoje rojake, kjer so bolje in ceneje živeli kakor v Estlandiji. Ali bo ruska vlada ugodila želji estlandskih prebivalcev, še ni znano.
Portugal. Portugalska vlada je razpustila zbornico, ki je bila voljena lansko jesen. Nove volitve bodo dne 30. marcija t. 1.
IzAirni dopisi.
z Blok, 22. februarija. Malo dopisov še, kakor se spominjam, došlo Vam je z Blok. Od vseh stranij prihajajo cenjenemu Vašemu dnevniku, le dopisa z Blok iskal bi zamdn. Kje utegne biti temu uzrok? Ne bom rekel, če tudi ne dajo Bloke skoro nobenega glasu od sebe, da so tako popolnoma in ne-pograjne v vsakem oziru. Tudi ne morem reči, da ni dopisovalnih močij, marveč primeroma mnogo jih je, katerim bi lahko in spretno zdrsnil kak dopis iz peresa. Malo dolg je ta uvod za kratek današnji dopis, a ker utegne biti ob jednem uvod še kakemu dopisu, prosim, oprostite mi, da sem ga toli raztegnil.
Koliko čitalnic, koliko bralnih društev je širom naše mile domovine. Čitalnico ima že vsak trg in bralnih društev število tudi ni malo. Bodo-li Bloke zadnje v tem oziru? Ali se ne pokaže na Blokah noben znak narodnosti in duševnega napredka? Dvignite se, vrli Bločanje, in pokažite, da ste verni Slovenci, navdušeni za vse pravo, dobro, sveto! Gmotne razmere nas gotovo ne bodo ovirale v tem podjetji, kajti denaren kraj so Bloke. Ako bi se ustanovilo bralno društvo, oglasilo bi se precej podpornih udov. Vrli g. J. K. obljubil je že pred — par leti, da podari rad v ta namen jedno sobo v svoji hiši in vrhu tega mnogo knjig poučne in zabavne vsebine. To bi bil gotovo izdaten pripomoček. Po tem takem imelo bi bralno društvo svojo bralno sobo pri Fari, v središči cele župnije, kar bi bilo posebno pripravno za bloško razumništvo, ki biva na okrog po župniji. Ako ne pri Fari, bila bi bralna soba tudi v Novi Vasi lahko, ki se s Faro skoro veže. Samo to ne vem, ali bi se dobil tudi v Novi Vasi mecen s tako obljubo, kakor pri Fari. Sicer nam pa soba ne bo stavila v glavo sivih las. Vse to so malenkosti, le odločnosti je treba I Možje, ne držimo več križema rok!
Bralno društvo priporočam bolj bloškemu raz-umništvu. Blokam vsem pa polagam na srce družbo sv. Mohora. Neprecenljiv zaklad slovenskemu narodu so knjige družbe sv. Mohora; is njega zajemaj ljudstvo slovensko sv. vero, omiko in blagosrčnost. Da bi naraslo število udov družbe sv. Mohora na Blokah vsaj za polovico!
Kolike koristi so dobre knjige! Ljudje bi več brali, blažili si srce, bistrili um in menj — opravljali.	Mrzlopoijski.
Iz Zagreba, 20. februarija. Naš sabor, ki je bil odložen na mesec dni, sošel se je zopet SOega februvarija. Kakor po navadi, bili so tudi zdaj pri
prvi seji prav redki poslanci prisotni. Predsednik Mirko Hrvat javlja zboru, da sta umrla dva Člana visokega zbora, namreč virilist grof Pavel Draškovič in pa poslanec grof Josip Khuen, brat banov, ki je bil ob enem tudi zastopnik na ogerskem zboru. Ko je bilo oglašeno še nekoliko potrjenih zakonov ter izročena nova postavna osnova ob osebnih odnošajih ter uredovnih dolžnostih in odgovornosti sodnikov, sklenil je predsednik prvo sejo, spomnivši se na koncu še ravno malo prej umrlega grofa Andrassja, katerega je v svojem govoru imenoval velikega državnika, pa tudi prijatelja Hrfatske. Na vsak način Čudne besede za Hrvate, pa je zatorej tudi opozicija zapustila dvorano, da ne posluša apoteozo iz ust predsednikovih na onega moža, ki je mnogo kriv, da so se izcimili pri nas tako žalostni odnošaji, ki zdaj tarejo naš narod na vse strani. Čudno je, da se je spominjal predsednik s tako gorečimi besedami tega za Madjare gotovo znamenitega moža, a da ni zmogel niti besedice za moža, pravega hrvatskega rodoljuba, ki je pred kratkim zatisnil svoje oči, namreč barona Metela Ožegovida, kraljevinskega sodnika, tedaj moža, ki je bil tudi v nekej zvezi z našim saborom. Prav žalosten pojav je to pri nas, da se tuje rodoljubje slavi, o domačem pa molči, kjer se ne bi smelo molčati. Pa se potem še čudimo, da se širi pri nas materijalizem, saj ga z najvišjega mesta odobravajo!
Ko sem poročal o vseučiliščuem plesu v enem mojih zadnjih dopisov, rekel sem, da so se zavzeli za ta ples ljudje, ki hočejo imeti razprtije v vseh naših korporacijah. Žalostno je, da se jim je to posrečilo letos tudi na našem vseučilišču proizvesti. Večina naših vseučiliščnih dijakov je bila proti plesu, najbolji dokaz, da jih je sodelovalo na plesu le 15, tedaj je bilo gotovo netaktično od sedanjega r. ktorja, da je sploh dovolil držati skupščino v to svrho, ker mu je bilo gotovo poznato mišljenje in držanje vse-učiliščne mladeži nasproti temu plesu. Druga leta so znali dotični rektorji to zadevo tako taktno izpeljati, da se niso obdrževali plesi pa tudi sploh ni bilo radi tega prepirov. Morda je bil letos vpliv od merodajne strani jači nego do zdaj, o tem seveda ne moremo soditi; cajbrže pa je kriva korupcija, ki se je začela širiti tudi že v mladeži ter nekatere že celo okužila. Bolji del mladine je ravno tisti večer, ko se je obdržaval ples, priredil si komers, da se slobodno zabavlja. Ali nekoliko jih je bilo med njimi, ki so šli predaleč ter ogreti od vina počinili prestopek, ki se ne dd na noben način opravdati. Zaslužena kazen jim je sledila za petami, kajti vsi so že obsojeni, nekateri celo prav ojstro, kakor je tudi že ^Slovenec" objavil. To je tedaj plod tega nepotrebnega plesa, kajti tudi v gmotnem oziru se je kaj slabo obnesel, borih sedemdeset goldinarjev je preostalo za omenjeno svrho. To je gotovo pre-mala nagrada za veliko izgubo, ki jo bode imelo osem vseučiliščnikov vsled obsodbe. To so preža-lostne prikazni pri nas. Do zdaj je bil na vseučilišču mir; kako bode v bodoče, to je drugo vprašanje. Naša mladež bi storila najpametneje, da se popolnoma pomiri, kajti so pri nas kreature, ki gredo za tem, da provzročujejo nemire, samo da so na škodi temu našemu najvišjemu zavodu, o katerem bi najraje slišali, da se za vedno zapre. Kamen prepira je vržen med mladež, ali od razbo-ritosti njene pričakujemo, da se bode sebi in vseučilišču na korist pomirila ter na ta način osramotila one zloduhe, ki pri nas izpodkopujejo javni red, samo da s tem Hrvate pred svetom očrnijo. Raz-boritost naša mora take krive proroke zadušiti.
Dnevne novice.
(Osebne vesti.) Vsled bolehnosti se je č. gosp. J. Klemenčič, veroučitelj na tukajšnji učiteljski pripravnici odpovedal službi; na njegovo mesto je imenoval prečast. knezoškofijski ordinarijat stolnega vikarja č. g. M. Kolarja. Kot člana izpraševalne komisije za veronauk na ljudskih in meščanskih šolah sta imenovana čč. gg. dr. J. Svetina in M. Kol ar.
(Dnkovniške premembe v ljubljanski ikoflji.)
Kanonično vmeščen je bil v četrtek č. g. J. Sakser na župnijo Hotedršico; premeščen je č. g. J. Kočar iz Predoslja na Breznico. Županijo Rudnik pod Ljubljano je dobil č. g. Gregor Slibar, duhovni pomočnik pri D. M. v Polji.
(Resnici čast.) „Nova Soča" je objavila v svoji 7. št. dopis iz Ljubljane, kjer čitamo: „Vrednik .Slovenčev" je rekel med drugim, da neka
ivezda t Gorici že temni in da sta dva vel-moža naša nasvetovala dr. vit. Tonkliju, naj poskrbi za korenito premembo pri vredništvu .Soče". Ta stavek je ponatisnila v zadnji številki .Soča". Da stvar pojasnimo, naglašamo, da naš vrednik ni govoril o nikakem »zahodu zvezde", niti rabil ni te besede in tudi ne imenoval nobenega velmoža. Reke! je po priliki, kajti besed si nismo stenografo-vali: ,Kar pa se tiče vredništva ,Soče", čul sem iz zanesljivega vira, da sta dva odlična moža svetovala g. dr. vit. Tonkliju, naj premeni vredništvo, torej naj ne sklene občni zbor, da so ,Soča" izključi". Tako se je glasil dotični odstavek, ki je sedaj prišel v drugi podobi med svet.
(Osmi redni občni zbor .kmetske posojilnice ljubljanske okolice") v Ljubljani se je vršil v nedeljo dne 23. t. m. v pisarni zadruge. Po pozdravu ravnatelja g. J. Kneza je poročal blagajnik g. Oton Bayr o delovanji v minolem letu. Promet je znašal vkupe 435.514 gl. 1 kr., in sicer dohodki 219.872 gl. 16 kr. in razhodki 215.206 gld. 40 kr. Hranilne vloge so znesle 122.206 gl. 40 kr., torej več 21.300 gl. 93 kr. v primeri s prejšnjim letom. Tudi posojila I so se pomnožila za 18.102 gl. in znašajo koncem j leta 123.185 gl. Cisti dobiček v znesku 1996 gld. 89 kr. razdelil se bode po sklepu nadzorstva tako-le: Rezervinemu zakladu glavnih deležev 400 gl., rezer-vinemu zaklada upravilnih deležev 470 gl, 80 kr., ravnateljskemu odboru kot nagrada 354 gl., v dobrodelne namene 70 gld., na novi račun 102 gld. 9 kr. Rezerviua zaklada torej znašata 6524 gl. 15 kr. V ravnateljstvo so bili per acclamationem izvoljeni gg.: Janez Knez, župan in posestnik v Sp. Šiški, kot ravnatelj; Vekoslav Jenko, pekovski mojster in posestnik v Ljubljani, kot kontrolor; Oton Bajr kot blagajnik; Janez Verhovnik, posestnik v Todmatu in Anton Knez, posestnik in trgovec v Ljubljani, kot odbornika. V nadzorstvo so bili izvoljeni gg.: Dr. Josip Vošnjak, deželni odbornik in posestnik v Ljubljani; E. Ločniker, župan in tovarnar na Viču; Vinko Ogorelec, deželni poslanec in posestnik na Škofljici.
(Z Jesenic) se poroča: Pet delavcev je stanovalo v neki hiši na Savi. V soboto večer so vsled neprevidnosti postavili v sobo ponev z žerjavico. Tekom noči je bila soba polna ogljikovega phna, ki je omotil štiri delavce, najmlajši Fr. Cegnar iz Mavčič pa se je zadušil.
(Goljufija.) Iz Opatije se poroča, da policija zasleduje necega urarja Lowensohna iz Bordičeva na Ruskem, ki je izvabil od raznih oseb ur in dra-gocenostij v vrednosti 2100 gld. ter jo tiho popihal že meseca januvarija iz Opatije.
(Izneverjenje.) Pri poštnem uradu v Buzetu so pogrešili 1511 gld. 49 kr., katere ja izneveril poštni odpravnik E. Bassa. Pri preiskavi stanovanja od-pravDikovega so dobili 761 gld., torej bode poštar Cerovac trpel le 750 gld., ker je po pogodbi jamčil za vsak nedostatek. Basso so prijeli ter ga izročili okrajnemu sodišču.
Ogenj.) V Velesalu je dne 22. t. m. dopoludne ob 11. uri pogorela hiša posestniku Janezu Kernu. Škode je do 1000 gld., pogorelec je bil zavarovan za 500 gld. Gotovo ni, kako je nastal ogenj, bržčas so zanetili z živim pepelom. Lužanska brizgal-nica je večjo škodo zabranila. Prihitel je ž njo na pomoč župan g. Matevž Barle. Tudi orožniki iz Tupalič so takoj prišli ter vestno opravljali svoj posel.
(Pri občinski volitvi) v Boh. Bistrici dne 14 t. m. so bili izvoljeni: Jakob Preželj iz Bistrice za župana; za svetovalce pa: Jože Sodja, Martin Ravnik, Janez Mencinger in Ježe Rozman.
(Na državni obrtni šoli v Gradci) prične se 1. marca petmesečni kurz za učitelje, ki se hočejo izobraziti za pouk na obrtnih šolah, ki so združene z ljudskimi. S Kranjskega se bodo vdeležili tega kurza gg. učitelji: Fr. Papa iz Škofje Loke, Andrej Šest iz Metlike, J. Josia iz Postojine, K. Mally iz Tržiča in H. Podkrajšek iz Radovljice.
(Na goriški gimnaziji) hoče gimnazijski ravnatelj, g. Gross, vpeljati novotarije. Kakor čitamo v ,Soči", preseda mu slovensko in italijansko petje tako, da je zapovedal, naj se v šoli in cerkvi poje v nemškem jeziku.
(,Duhovna Samota") ali osemdnevne duhovne vaje v 24. premišljevanjih — je naslov knjigi, kakoršne Slovenci do sedaj še nismo imeli. Spisal jo je P. Tadej Gregorič, kranjsko-hrvaške frančiškanske provincije prokurator, po Jos. Pergmajr ji.
Založil jo je tretji red sv. Frančiška, kateremu je v prvi vrsti namenjena, a gotovo jo bodo čitah radi in s pridom pobožni Slovenci sploh. Dobiva se samo v ža.^radih frančiškanskih in kapucinskih samostanov v Ljubljani, Kamniku, Novem mesto, Loki, Krškem, Gorici, Celji, Nazaretu, Brežicah in Mariboru. Cena 50 kr.
Raznoterosti.
—	Spomenik devici orleanski. Škof verdunski (Verdun, mesto v Franciji na reki Meuse) msgr. Pagis propovedaval je predzadnjo nedeljo v Madeleine-cerkvi v Parizu za spomenik, katerega nameravajo postaviti devici orleanski. Po propovedi je šel prelat nabirat darov po cerkvi in nabral čez 50.000 frankov.
—	Giffardova puška. Jedva so iznašli puško brez dima. a že jo hoče izpodriniti Gifiardova puška brez smodnika. Pri tej puški nameščal bode smodnik jako stisnen vzduh. Streljalo se bo ž njo bliskoma in premnogokrat brez prenehanja. Prvi streli so se obnesli izvrstno. M^ni se, da bo francosko vojno ministerstvo skoro gotovo kupilo patent Giflfardove puške. — Koliko je na tem poročilu resnice, bomo še videli.
—	Zarekel se je. Učenec je hotel materi prikriti, da ima dvojko, ter skrije spričevalo. Ko ga mati le naganja, da bi pokazal, odreže se: „Ne pokažem ga ne, ker imam eno dvojko."
Teie^ami.
Dunaj, 25. februvarija. Pododsek proračunskega odseka za gališko zemljiško odvezo je sklenil z dvema proti jednemu glasu priporočiti odseku predlogo, ker je vlada dala obširna pojasnila.
Praga, 24. februvarija. Volilci v Mladi j Boleslavi so sklenili, da bodo na mesto j dr. M a 11 u š a volili v državni zbor E. Ton- I nerja.
Sofija, 24. februvarija. Vlada je pooblastila bolgarsko banko, da takoj izplača zaostalo rusko vojno odškodnino.
Beroiin, 25. februvarija, Znanih je 388 volitev, in sicer 51 konservativcev, 14 pristašev državne stranke, 16 narodnih liberalcev, 91 pristašev centruma, 21 prostomi-šljakov, 20 socijalistov, 14 Poljakov, 2 divjaka, 11 Alzačanov, 2 demokrata, 1 Danec, SVelfi, 1 aiitisemit. Ožjih volitev je 141.
Pariz, 25. februvarija. Vojvodo Orleanskega so po noči skrivaj prepeljali v Olair-vaux, zjutraj takoj zaprli. Postopali bodo ž njim. kakor s političnimi kaznjenci.
Cmrll ho:
21. febr Ivana Perdan, posestnica, 6.5 let, Kladezne ulice št. 24, emphjsem. — Jožef Deng, črevljar, .=54 let, Poljanski nasip 50, marasmus. - Gizela Palme, pivarjeva hči, 4' , mes., Hradeekega vas 1, vsled katara v žclodcu in črevih.
v bolnišnici:
17. febr. Gašper Urban, gostae, 78 let, pntumonia. — Gregor Oven, delavec, 58 let, jetika.
20. febr. Blaž PogaJar, gostač, 61 let, catharrhus intesti-
nalis
Trcmensko sporočilo.
J Cas	Stanje
--Veter Vreme £21; f
________• ir»komer» toplomerm	o«"« "
opazovanja ^ „„ p« ciiijo	» g
17. u. jaat.1 745-3 -» 8 si. 8vih megla 24 2. n. pop. 742 8 2 0 si. zapad jasno 0 00 9. u. zvec. 741 4 -3-4
. ..	.	.	- -	T,	n
Srednja temperatura — S za 3-7° pod normalom
Dunaj tika borza.
(Telegrafično poročilo.) 25. februarija.
Papirna renta 5* po 100 gl. (s 16% davka) 88	gld.	85	kr.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 * „ 88	„	95	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .HO	„	20	„
Papirna renta, davka prosta......101	„	90	„
Akcije avstr.-ogerske banke...... 932	„	—	„
Kreditne akcije..........319	„	50	„
London.............118	„	90	„
Srebro .............
Francoski napoleond.........9	„	41 Vi™
Cesarski cekini...........5	„	59	„
Nemške marke ..........58	„	10	„
(Stanje aTAtro-ogernke banke
dne 23. februarija. 1889. (Brzojavno poročilo.)
Bankovcev v prometu
gld. 390,026.000 (— 4,581.000) Kovinski zaklad „ 241,861.000 (— 167.000) Listnica	„ 133,722.000 (— 943.000)
Lombard	„ 22,361.000 (— 2,014.000)
Davka prosta bančna rezerva	gld. 58,139.000 {+ 3,368.000)
Pouni linifplii pridigarji ohranijo si I Cfbl, UbllCIJI) močan glas, ako rabijo katraiiove nastile lekarja Piccoli-ja v IJimlJaiii. Skatijica 25 kr. Vnanja naročila izvršujejo se z obratno pošto.	(12)
št. 3314.
Razglas.
(3-2)
Podpisani mestni magistrat tlaje s tem na znanje, da je
m ava iretm m v Lmoia&o
le tistim g-ospodarjoin. dovoljen, ki se skažejo s potrdilom, pristojiieg-a županstva, da so jih smeli iial>ii'ati, ter da jih smejo prodajati.
Vsem drugim, ki se ne bodo skazali s tem potrdilom, bode se "hlag-o odvz;elo, proti njim pa se bo postopalo kajeen-slicim potom.
lestni magistrat v Ljubljani,
dne 20. februarja 1890,
Tujci.
23. februvarija.
Pri Slonu: Ilenkel, Jeglič Bohringer, Hochsinger, Kaiser. Pischl, Kraus, trgovci, z Dunaja. — Pohl, Krotošner, Buch-man, Wallen8tein, Goldatein, Schott, Brady, Tranqnillin z Dunaja. — Stettner, dijak, iz Trsta. — Oven, posestnik, iz Kranja.
Št. -.^750.
Razglas.
(3-3)
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane javno naznanja stavo-dolžnim mladeničem:
1.	filaviia naborna stava za deželno stolno mesto Ljubljano vršila sc bode letos dne
1. marcija 1890
v mestni dvorani, ter se bode pridela ob 8. uri dopoludne.
2.	Stavljenci, oduosno tudi njihovi moški svojci za katere gre, imajo priti o pravem času in snažni na nabirališče, ter imajo o pravem časn pri-ne.sti potrebne dokaze, če se oglašajo za ugodno.st:
a) kot kaiididatje duhovskega stanu, kot posvečeni duhovniki in kot nameščeni dušni pastirji (§ 31 voj. zak.);
h) kot podučitelji iu učitelji, ter učiteljski kandidatjo (§ 32 voj. zak.);
c)	kol posestniki podedovanih kmetij (§ 33 voj. zak.);
d)	iz rodovinskih razmer (§ 34 voj. zak.);
e)	enoletne prezentne službe (§§ 25—29 voj. zak.).
3.	Stavljenci, kateri žele ugodnost po §§ 31 do 34 vojnega zakona in imajo tudi pravico do ugodnosti enoletne prezentne službe, morejo, ako bi se jim odbila prošnja za kako prvič omenjenih ugodnosti, pognati se za ugodnost enoletne prezentne službe pri glavni stavi.
4.	Kdor bi zanemaril stavno dolžnost, kakor tudi sploh iz vojnega zakona izvirajoče mu dolžnosti, bi se ue mogel izgovarjati, da mu ni znan ta poziv ali vojni zakon.
>re>!^tiii iiiajgisti-at Ijiifeljaiislti,
dne 13. februvarija 1890.