The Oldest, and Mont Popular Slovene Newspaper in United States of America amerikanški Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero iti narod — za pravico in resnico — od boja do zmage 1 glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv. mohorja v chicagi) zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 174 chicago, ill., sobota, 9. septembra — saturday, september 9, 1933 letnik (vol.) xlii Amerika nastopi na Kubi?-Premoaarski pravilnik končan kubi grozi civilna vojna. — zed. države poslale 30 vojnih ladij proti kubi. — sedanja jj' vlada skuša civilistom zapleniti orožje— f dve močni stranki se pripravljate za upor w proti sedanji vladi. - Havana, Kuba, — Dočim to- t časna vlada na Kubi, junta Jpeterih mož, z vso sigurnostjo upa in tudi zatrjuje, da bo kos napetemu položaju in p da bo lahko brez vsakega posredovanja od strani Amerike Opravila razmere v red, se pa pd drugih strani ne sliši tako optimistično mnenje. Nekatere politične stranke zatrjujejo, da cl Če sedanji položaj ne bo mogel k rešiti brez prave civilne vojne; t preveč da so namreč razkosana n mnenja in sedanja vlada ima le g ,del prebivalstva za seboj. s Z ozirom na to situacijo se v Čuti vlada Zed. držav prisilje- j na, da zavzame čim najbolj h ičuječe stališče in da bo pri- o 'pravi jena za vsak slučaj, ako t bo potrebno, da v skrajnem po- t ložaju nastopi in prepreči dr- j žavljansko vojno. Do tega na- c stopa in posredovanja ima j Savico po neki točki kuban- J ske ustave. Do četrtka popol- i dne je Amerika poslala v vode c okrog Kube 30 svojih bojnih t ladij. Na lice mesta je odšel tudi mornariški tajnik Swan- j son sam. 11 Med tem pa vlada peterih mož' i Ukrepa in odreja, kako bi mogla j \ preprečiti nemire in upore proti i sebi. Predvsem se je odločila, da 1 bo razorožila vse civiliste. Ta i njena namera pa po splošnem i mnenju ne bo uspela. Med 1 plane revolucijonarne organiza- , cije ABC so se namreč razdeli- i le velikanske množine orožja; : neverjetno je, da bi se člani v sedanji napeti situaciji uklonili Zahtevi vlade in oddali orožje, ko ga utegnejo pri izbruhu novega prevrata zopet potrebovati. Zarota proti sedanji petero-Članski vladi se snuje, kakor govore vesti, od več strani. Najbolj nevarni ste dve stranki. Pr-Va obstoji iz pristašev prejšnjega diktatorja Machadija, ki so Pričeli intenzivno agitacijo ši-rom celega otoka. Drugo stranko Pa tvorijo pristaši bivšega predsednika Menocala, ki imajo baje Ze vse pripravljeno, da se s silo P°laste krmila in nato vladajo z Zelezno roko, dokler se ne upo-1 stavi popolni red. Glede morebitnega ameriške-posredovanja tudi vladajo Ulična mnenja. Med tem, ko bi nekateri z veseljem pozdravi. drugi zopet groze, da se bo-t*° z orožjem v roki postavili nasproti ameriškemu vojaštvu. Številne obdolžbe proti kršiteljem nra Chicago, 111. _ Tukajšnji °dsek NRA se je obrnil na administratorja Johnsona za navodila, kako naj se obravnava glede pritožb, ki so prispele na njegov urad o kršitvi splošnega Pravilnika, katerega so delodajalci podpisali. Takih pritožb 3e nad 1000. Kakor se ugotav-JJa, se bodo skušale te zadeve tešiti lepim potom, in šele, ako ne bo šlo, se bo uporabila si-Ja proti kršiteljem. •-o- Najzanimivejše vesti so \ L • Slovencu; čitajte ga! KONEC DOLGIH POGAJANJ Pravilnik za premogarsko industrijo bo pripravljen za predsednikov podpis v soboto. --0- Washington, D. C. — Po dolgih tednih pogajanj in prerekanj med premogarji in operatorji, pri katerih je imel administrator Johnson težavno nalogo posredovatelja med obema sovražnima skupinama, je pravilnik za premogarsko industrijo končno prišel tako daleč, da bo proglašen kot vzprejemljiv za operatorje in za delavce. V četrtek je bilo objavljeno, da bo po-, trebnih le še par ur pogajanj, | predno bo pravilnik popolnoma I dovršen in pripravljen, da se ga predloži predsedniku v podpis. Johnson se je omenjenega dne izrazil, da bo lahko nesel besedilo pravilnika v Belo hišo v soboto. „ Mnogo časa se je porabilo pri p pogajanjih glede takozvanih od- . i prtih delavnic (open shop). O- J : peratorji so zahtevali, da pride I v pravilnik določba, da se pre-mogorovi lahko obratujejo po |J tem sistemu odprtih delavnic, čemur pa so se zastopniki delavstva z vso silo uprli. Spor je končal Johnson na ta način, da I je odločil, da v naprej ne bo prišla v noben pravilnik več klavzula o odprtih delavnicah; o tem se sploh ne bo več nič omenilo, i Povod, da se je Johnson od- i ločil za tako izjavo, so dali i ostri protesti od strani delav- ] stva, ker je dopustil, da je pri- ] šla v avtomobilski pravilnik ta ; določba, namreč da "delodaja- ; lec sme najemati, odpušča- ; ti ali pa poviševati svoje usluž- i bence na podlagi njih za- , 1 slug, ne glede na njih zvezo s i kako unijo. Ta določba, pravi > Johnson, je povzročila dosti j: - zmede in jeze, in zato se ne bo i ; dopustilo, da bi prišla še v kak • ) drugi pravilnik. 2 V četrtek sta imela predsed-nik in Johnson tudi kratko konferenco glede Forda, ki še ve- - dno ni podpisal pravilnika. Ba-a je sta sklenila, da vlada točas- i no ne podvzame ničesar proti ,- njemu, marveč počaka, kako - stališče bo zavzela javnost. -o- NEW YORK IZROČI RAKE-TIRJA ILLINOISU New York, N. Y. — Gover-ner Lehman je dal dovoljenje, ii da se sodnim potom izroči dr-!- žavi Illinois A. Sapiro, ki je i- ušel od tamkaj, ko so ga obla-a sti zasledovale pod obdolžbo, a da je kontroliral chicaške pe-a rilnice po raketirskih metodah, i- Sapiro, po poklicu advokat, je b splošno znan po svojih organi-j- zatoričnih zmožnostih. Za iz-e ročitev je država Illinois vlo-:o žila dva appla; ker pa prvi ni i- temeljil na pravi podlagi, kakor jo zakon zahteva, ga je governer države New York za- v vrnil, dočim je nato pristal na drugi apel. chicago obračunava z gangsterji - —_i_—.......Ti i l— Med tem, ko je pod izmišljenim imenom brezskrbno igral golf, je bil chicaški gangster Jack McGurn, zaznamovan kot "javni sovražnik št. 1", prijet od policije 27. avgusta in zaprt. Pred porotno sodišče je bil postavljen preteklo sredo in obsojen na šest mesecev ječe. IAP0NSKE l SANJE 4 Pričakujejo, da bodo nekdaj \ zavladali celemu svetu. Tokio, Japonska. — Neki ameriški časnikar, ki se mudi na Japonskem že dalje časa, t ugotavlja v poročilu svojemu c Istu, da se cela Japonska resno ( pripravlja na to, da bo nekdaj t zavladala vsemu svetu. Ne trdi s jo sicer, da se bo zgodilo letos, s ali čez par let; vzelo da bo i morda stoletje, toda prišlo bo č do tega gotovo. Korak za ko- i rakom se bo zgodilo; zavzetje i Mandžurije da je le prvi dro- 1 bec tega velikanskega" načrta. i Celo otrokom v šoli se vbijajo < te ideje v glavo. -o- SMRT ZNAMENITEGA ANGLEŽA Christon Bank, Anglija. — Preteklo sredo je umrl tukaj v starosti 71 let vikomt Grey of Fallodon, ki bo zaznamovan v zgodovini kot činitelj, ki je zapletel Anglijo v svetovno vojno. Leta 1914 je bil angleški zunanji minister in kot tak je s tako vnemo agitiral za vojno proti Nemčiji, da je končno v resnici pregovoril Anglijo. " -o- ZA VARSTVO ŽIVLJENJA OTROK Chicago, 111. — Tukajšnji načelnik šolskega sveta je preteklo sredo napravil apel na avtomobiliste, naj pazijo na o-troke po cestah, da preprečijo nesreče. Posebno primeren je ta apel v sedanjem času, ko se 18. septembra otvorijo pub-lične šole, dočim so se farne šole otvorile že pretekli torek. Tudi v šoli se bodo otroci v posebnih urah navajali k temu, Ida bodo pazljivi na cestah. UTAJSKl GROZE KOMUNISTI ( -- ] 7 notranjosti Kitajske se pri- ] čela nova aktivnost komuni- < stov. ( —o— •< Šangaj, Kitajska. — Med i em, ko se kitajski politični vo- ] litelji, na čelu jim general Mang Kai-šek, dogovarjajo o : em, da bi končali spor z Japon-. i ko in celo sklenili prijatelj- , ke zveze z njo, pa prihajajo ' z notranje Kitajske vesti o ; imdalje bolj grozeči nevar-losti od strani komunističnih irmad. To daje tudi glavni porod, da se skuša doseči mir z Japonsko. Vse razpoložljive | :ete se namreč nameravajo postaviti proti tej rdeči nevarnosti, i -o-- STROJEVODJA SPOZNAN KRIVIM NESREČE Binghampton, N. Y. — Po zasliševanjih, ki jih vodijo oblasti o železniški nesreči, ki se je pripetila pretekli torek, ko je neki mlekarski vlak zavozil od zadaj v osebni vlak in je bilo pri tem 14 oseb ubitih, se cela krivda za katastrofo pripisuje strojevodju mlekarskega vlaka. Dokazano da mu je, da je prezrl vozne signale. -o- POSTOPEK ZA SVETNIŠKO PROGLASITEV Chicago, 111. — Obravnava, kakoršnih doslej Še ni poznala Chicago, se vrši točasno v Columbus bolnici, 2548 Lake View Ave. Posebni tribunal, s®-stavljen iz katoliške duhovščine, preiskuje namreč življenje nune Frances X. Cabrini, ki je umrla leta 1917. Namen obravnave je, da se napravi v Rim prošnja, podprta z zadostnimi j dokazi, da se omenjena nuna proglasi svetnicam. KR1ŽEMSVETA — Sofia, Bolgarska. — Pred i posebnim vojaškim sodiščem v mestu Stara Zagora so bile obsojene štiri osebe na smrt, 15 drugih pa na dolgoletno ječo, vsled komunistične propagande, ki so jo vodili med voja- ^ štvom. To je bila že druga smrtna obsodba tekom enega tedna. j — London, Anglija. — Neki 1 tukajšnji delavski list priobča, g da so nemški naziji postavili ^ profesorja Einsteina na svojo ^ smrtno listo in da je obljublje- ( nih 1000 funtov nagrade tiste;- j mu, ki bo profesorju "zavezal usta". — Atene, Grčija. — Pomoč- , nik ameriškega generalnega !j pravnika, ki vodi tožbo, da se Insull izroči Ameriki, je odšel v sredo v Solun in odnesel s se- j boj razne dokumente, da jih I, j 1 tamkaj fotografira. S tem se jj bo obravnava proti Insullu za-if vlekla za kak teden dni. — Washington, D. C. — Po podatkih federalne reliefne u-prave se brezposelnost stalno niža zadnje mesece. Kakor kaže statistika iz 39 držav, iz katerih se jo je moglo zbrati, je i v njih padlo število družin, ki j dobivajo podporo, v mesecu juliju za 268,000. --o----| posetniki svetovne razstave j Te dni so nas obiskali: Iz1 Clevelanda je dospela te dni I Miss Ulina Zakrajšek, bivša u- i ■ pravnica našega lista, katere 1 obiska smo se prav zveselili. V ! Chicagi bo ostala nekaj časa, j da si ogleda svetovno razstavo i I in da obišče svoje stare pri jate- 1 ljice, nakar se vrne v New 1 York, kjer biva zadnja leta. — )• Iz Ely, Minn., so se mudili te - dni na razstavi Mr. in Mrs. - John Gnidica s svojo hčerko ) Molly in omoženq> hčerjo Mrs. ) Murphy ter njenim soprogom - Mr. J. C. Murphyem. S skupi-i no je bila tudi Mrs. Josie Gor- ■ don. Vsem hvala za prijateljic ski obisk. i | -o- - številne žrtve avtomq i. I bila Chicago, 111. — Preteklo sredo so podlegle tri osebe poškodbam, ki so jih prejele v o avtomobilskih nesrečah. S tem i- se je število smrtnih žrtev e vsled avtomobilskih nesreč v o chicaškem Cook okraju zviša-il lo od Novega leta dalje na 706. i- -o- ;e japonski strah pred i. ameriko a Tokio, Japonska. — Odkar a 'so Zed. države sklenile pogod-|be za graditev novih bojnih ladij, je japonsko časopisje pol-O no raznih komentarjev glede itega koraka Amerike. Obdol-a, 'žuje Ameriko, da pričenja no-la j vo tekmo na morju, obenem pa o- obsoja londonski pomorski ce j pakt, češ, da je nesprejemljh in neprimeren, ker daje takt ■i- koncesije Ameriki. Trdi se tu je di, da bo Japonska primorana je da bo sledila zgledu Amerik« v-[in ojačala svoje vojno brodov m je, češ, da pomeni za njo obo ni roževanje Amerike isto, lta na 'pomeni za Francijo nemški na 'cijonalizem. b Jugoslavife« velik požar v ljubljanski okolici — gostilna "pri slepem janezu" v zapužah postala žrtev požara. — rudarjem vse obljube nic ne pomagajo. — smrtna kosa. _ nezgode in ne-sreče. V teku 8 dni dva požara v Za- vsi pužah iizl l Celi severni del mesta Ljub-1 Ijane in širno okolico je zelo fy razburil velik ogenj, ki je na- .. stal 11. avgusta, kmalu po 8. uri zjutraj v gostilni "Pri sle-pem Janezu" v Zapužah. Lju- ^ dje so od vseh smeri hiteli pred 1 goreče poslopje, tako iz Ljub- g jane, Posavja, Dravelj in Št. Vida. Tudi gasilci so hiteli od vseh strani na pomoč, v goreči ^ hišj je pa bilo med tem vse na (na delu, da rešijo, kar se še da re- na šiti. — Požar je prva opazila ra Roza Vodnikova, sosedova že- m na in trgovka. Ko je šla preko p< dvorišča, je videla, da je izpod ui strehe nenadoma bušnil pla- rii men. Od strahu je kar obstala ce in ko se je zavedela, je zakričala na ves glas :"Gori, gori!" Na klic sosede je nastala v hiši velika zmešnjava, zlasti, ker se je gospodinja ravno ta jQ čas odpravljala k pogrebu Zob- 'je nove mame v Podgorju. Pri-hiteli so tudi sosedje, ki so raz- ^ burjenim domačim pomagali ' znašati iz gorečega poslopja p razne predmete, katere so še ' ^ mogli doseči. V desetih minu- 'j tah že ni bilo mogoče v pivski ^ salun, tako naglo se je ogenj razširjal. Baš prejšnji dan so ^mlatili 18 štantov pšenice in jvsa ta slama, ki je bila sprav- p ljena pod streho, je bila v og- n nju, ki je razširjal strašno vro- ^ jčino. Prihiteli gasilci so se na :j( vso moč prizadevali, da bi oteli >'V; poslopje, ali vsaj hišo, pa niso mogli veliko pomagati, ker je I j primanjkovalo vode, zlasti še ^ radi tega, ker je komaj teden ^ poprej gorelo pri zidarskem p mojstru Černiču, kjer so pora- g. [bili gasilci veliko vode. Dežja i ' jod takrat ni bilo, zato jim ga- V šenje sedaj ni popolnoma uspe-) ' [lo. Velika nevarnost je pretila, da bodo plameni obliznili in u-ničili tudi gospodarsko poslopje posestniku Vodniku, pa se ^ je gasilcem, ki so se trudili ce- ^ lo dopoldne, posrečilo, da so' zabranili razširjenje požara. !p ;Zgorelo je veliko pohištva, !j mnogo gospodarskega orodja^ in drugih predmetov, tako da ^ cenijo škodo na skoro pol mi-lijona dinarjev. Več oseb je !j jbilo tudi ožganih in drugače i£ ranjenih, a najbolj je obžgan \ , Ernest Torker iz Zg. Šiške pri Ljubljani. Pravijo, da ni izključeno, da ni ognja zanetila zlobna roka. i -°-. Beda rudarjev ( - Iz Hrastnika poročajo: Kljub ji i vsem obljubam in zagotovit- 1 ,vam pomoči od raznih strani,! / rudarji še vedno naprej trpe j 2 j pomanjkanje, ki je iz dneva v - Jdan hujše. Sedaj tlači obubo-, 'žane rudarje še to, da je v zad-e ^jem času popolnoma usahni- - .lo vsako upanje na za'poslitev I- .večjega števila nezaposlenih i r (rudarjev. Vse komisije, ki so t- .hodile po revirjih, vse deputa- 'cije gladnih rudarskih družin, se je zastonj. Vsa upanja na ;boljšanje položaja so se po-»pila, bedni rudar pa je po-;al še večji revež, ker je izgu-il zadnje upanje, ki ga je sta-il v že omenjene komisije, v atere je vendar še upal in vi-el v njih zadnji medli žarek, i mu je svetil v težkih dneh lada in pomanjkanja. o- Smrtna kosa V Novem mestu je umrla Iva-a Barle, vdova po pokojnem adučitelju Ivanu Barletu, sta-a 87 let. — V Ljubljani je u-lrla Marija Klemene, vdova 0 strojevodji. — V Celju je mrla v bolnici Frančiška Go-išek, posestnikova hči z Reči-e pri Sv. Krištofu. -o- Nesreča letalcev Smrtno se je ponesrečil mla- 1 vojni pilot, podnarednik A->jzij Lipicar, star komaj 23 3t, sin posestnika in železni-arja na Zapricah pri Kamni-:u. Obenem se je z njim smrt-o ponesrečil tudi mehanik A. )ominik iz Radovljice. Oba ta se ponesrečila z vojaškim etalom v Nevesinju blizu Mo-tarja v Hercegovini. ——o-- Številni poškodovanci V ljubljansko bolnico so >red kratkim pripeljali števil-le poškodovance, med kateri-ni so bili tudi: Avgust Polk, ki e padel v Dravi j ah iz tramvajskega voza in se zelo poškodoval na glavi, dalje sobo-ilikarski vajenec Ivan Klešič z Most, kateremu se je na )regu spodrsnilo in si je pri padcu prebil lobanjo, ter mesarski pomočnik France No-/ak, uslužben pri Gutniku na Glincah, ki si je po nesreči po-rezal prste na roki. Strela na Dolenjskem Izi Novega mesta poročajo, da je med silno nevihto dne 12. avgusta udarila strela v vasi Dolenje Kamence in ubila SOletno posestnico Frančiško Drgančevo, ki se je hotela prepričati, če je nevihta že odšla mimo. V trenutku, ko je odprla okno, je udarila strela mimo okna in posestnico na mestu ubila, streho pa zažgala. Ogenj so k sreči kmalu' pogasili sosedje. Ogenj uničil poslopje Na Cezarjevem vrhu v Lok-vici pri Šoštanju je ogenj uni-jčil mogočno gospodarsko po-j slop je. Gasilci so se morali o-jmejiti edino le na rešitev dru-!gih poslopij. S poslopjem vred j je zgorelo vse, kar je bilo notri, tudi vsi stroji in kakih 30 velikih sodov vina. -o- "Skrb za dober tisk, razšir je-nje katoliškega časopisja, je zelo važna naloga vsakega katoličana, tako mož kakor žena, Ideklet in fantov." | — Rev. Benvenut Winkler. rftw si— AjMERIKAWSKI SLOVENEC Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Rusi stradajo Dr. E. Ammende, glavni tajnik evropskega kongresa narodnih manjšin, jo proučaval položaj ruskih narodnih manjšin na licu mesta. Ob tej priliki je ugotovil, da grozi sovjetski Ilusiji katastrofa lakote. Trume ruskih siromakov bežijo iz države, da si rešijo golo življenje. Najhuje prizadeta je pokrajina ob Volgi in Črnem morju. Vzrok prihajajoče bede je nesrečna sovjetska agrarna politika, ki je skušala izpodriniti in uničiti samostojnega kmeta in postaviti na njegovo mesto socializirana kmetijska podjetja. Zaman so velikanske nabave traktorjev in motorjev, ker se je sovjetskim zahtevam zoperstavil ruski kmet. Vlada sama priznava, da bo morala boriti kruto borbo z gladujočimi kmeti, da jim iztrga letošnjo jesensko žetev. ; "Kmečko prebivalstvo moramo nagnati v lakoto, če ho-čemo rešiti režim," se glasi izjava vlade. Komisarji bodo morali biti pri rekviriranju žita naravnost brezsrčni. Samo, da se obdrži komunizem, naj torej gladu je kmet. Tako se je borba za socializem v Rusiji spremenila v borbo za bori kruh. -o-- Razmere v Indiji \V7 ^^^m^m«* v Indijski narodi se bore že par stoletij za svoje pravice, zadnjem času se je največ poročalo o Gandhijevih akcijah. Neizprosni angleški kapitalizem pa ne popusti ter hoče obdržati vodstvo Indije v rokah angleškega režima. Izdelan je načrt za državo Burma. Dežela bo imela guvernerja kot zastopnika angleškega kralja z ministerskim svetom. Parlament bo imel dve zbornici, senat s 86 člani in zbornico. Polovico teh bo- imenoval guverner, polovica bo voljenih. Vojaštvo, zunanja politika, kulturne in valutne zadeve, kakor tudi kovanje denarja spadajo v področje guvernerja. Guverner je odgovoren britski vladi in parlamentu. Obenem je vrhovni vojaški poveljnik. Taka bo nova svoboda Indijcev. -o-- Vsi bi morali čutiti v sebi poslanstvo, da živimo zaraii boljše bodočnosti; ker se pa vsi no zavedajo, da mora biti -bodočnost lepša, že s tem dokazujejo, da je sedanjost zelo žalostna. * * * Ne smemo se čuditi, da beda človeštva ne boli nekaterih, saj je niso okusili; čuditi se pa mora človek, da se čutij« tisti brezčutni zaradi tega vzvišeni, ker se ne zavedajo strahote največje tragedije. * * * Popolni pesimisti ne morejo živeti, kajti' življenje je optimizem;; pcpolnih optimistov pa tudi ni, ker, kdor pozna življenje vsaj nekoliko, ga pozna od temne strani. si! a ■Če bi bile tudi ženske lahko ministri, bi vsaka hotela prevzeti finančno ministrstvo. Defikt bi pa morali poravnati — moški. Kako uro potem se je na tihem vrnil veliki lev Džabaljda k črn« džunglo, držeč v svojem gobcu velik kos leopardove kože, ki jo je položil pred Tarzana svojega gospodarja. Tarzan jo je pobral, bila je vsa okrvavljena. "Sem prepričan-, da ^Džabaljda je raztrgal lopova. Poiščemo ga-zjutraj. Dobil bi rad nazaj dragocene deman-te." — Nato je Tarzan pojasnil Ivani svoji ženi, kako veliko bogastvo je v tistih demantih. jutro je Tarzan iskal in iskal vse okrog vode in na okrog po džungli, toda zastonj, no-benega sledu ni našel. Prišel je do zaključka, da jc moral najbrže skušati preiti vodo, nakar je padel v žrelo krokodilom. "Tako je končal mož, ki je hotel biti Tarzan," reče Tarzan žen-skoma. "Radi moje lakomnosti in neprevidnosti. je moralo v smrt toliko ljudi," je jokajoč p o vda rila Flora. "Well, to je draga šola za Te -Flora. V bodoče bodi previdna. Mi pa poskrbimo, da prideš varno nazaj v London," je dejala Ivana. Nato so vsi trije in lev Džabalida potovali kake tri dni po džunjrli proti domu. Kar zadiši Tarzan Wazirce rekoč: "Poslal sem jih domov, a Ti nas iščejo naprej." Kmalu so se srečali in velikansko veselje je zavladalo med Tarzanu udanimi zamorci Wazirci. "Kam ste dali zlato, ki ste ga odvzeli Evropcem?" "Skrili smo ga, kakor si Ti ukazal," je odgovoril Usula. "Pa jaz nisem bil z Vami, to je bil neki Esteban, ki se je po džungli predstavljal za Tarzana in je vas godjufal, da sem jaz!" Zdaj je zavladale veselje med zamorci še večje, ko so zaznali, da se je tisti Bwana, ki se je predstavljal za Tarzana tako slabo obnašal, da je pred vsako živaljo bežal Zgradili so nosilnice za ženski, nakar so šli proti kraju, kjer so zakopali zlato. , . I DENAR pošiljamo v Jugoslavijo in druge dele »veta po dnevnem kurzu. Zadnje dneve dinar stalno raste in se cene pogosto spreminjajo. Računamo po ceni onega dneva, ko denar prejmemo. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila or tist v Ameriki. 118 Ustanovljen leta 1S91, ! Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. L ..... P1 Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. * Naslov uredništva in uprava: 01849 W. Cermak Rd., Chicago , .Telefon: CANAL 5544 ii^i ■— Naročnina: Za celo leto__________________$5.00 Za pol leta__________2.50 Za četrt leta______________1.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto__$6.00 Za pol leta____3.00 Za četrt leta____1.75 • • » j. ne jirst ana tne ume.u Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ________________________________$5.00 For half a year______________2.50 For three months____________1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_____$6.00 For half a year____3.00 For three months____1.75 tNRA, ^^^ MI MB m W» DO OUR PAKT "TARZAN IN ZLATI LEV" (90) .(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS KAKO JE BILO ZADNJO NEDELJO V LEMONTU ' Lemont, III. Lepo je bilo, da le kaj. Zjutraj sicer je kazalo in strašilo, ) da bo deževalo. Toda počasi so j se razkadile megle in, oblaki in posijalo je izza oblakov zlato ) solnce. Postalo je proti poldne | prav gorko in solnce je pripe- - kalo na to ves dan. > Na lemontskem griču se je; 1 zbralo zadnjo nedeljo zopet le-' 1 po število romarjev iz raznih bližnjih in bolj oddaljenih naselbin. Precej pisana družba je! bila in zato tudi prijetna in - prijazna. Okrog pol 11. ure se je začela procesija od romarske cerkvice Marija Pomagaj proti Lurški kapeli na grič. Lepo so spremljali procesijo zvonovi s svojimi lepimi glasovi. Naprej so šli s križem strežniki, za ; njimi moški, nato pevsko dru-' štvo Adrija, ki je pelo lepe romarske pesmi. Lepo se je raz-1 legala ona krasna romarska: "Zdrava, zdrava, zdrava Marija . . ." itd. Za pevci je šla duhovščina in za temi ženske. Pred slovesno sv. mašo se je vršil slovesen blagoslov lurške kapele ali grote. Pred tem je oznanil spored nadaljmh programov kot za pobožnosti za popoldne in za zvečer preč. g. p. komisar Bernai'd Ambrožič, kateri je obenem v lepih besedah pozdravil in nagovoril vse došle romarje in izletnike za ta slučaj. Slovesni blagoslov grote, kapele in zvona se je izvršil na jako lep način. Tozadevne obrede je izvršil preč. g. Dr. Hugo Bren ob asistenci domačih' preč. gg. patrov. Po blagoslovu grote pa se je služila slovesna peta sv. maša, katero je daroval novomašnik č. g. John Via-' : nej Trinko, ki je podelil poj maši romarjem tudi novomaš-niški blagoslov. Med mašo je imel slavnostno propoved proč. . g. p. komisar Bernard Ambrožič, ki je v vznešenih besedah opisaval veliki pomen Lurda in češčenja Lurške Matere božje, katere važno obletnico svet proslavlja v tem letu. Njegove' globoko zamišljene besede so' vsem segale globoko v srce. Po slavnostni maši v lurški kapeli se je razvila domača zabava. Romarji so sedli v sence košatih hrastov ter povžili svoje prigrizke, ki so jih pri-' peljali ali prinesli seboj.. V to-.' čilnici pa se je točilo izborno pivo, s katei'im so si romarji hladili in gasili žejo. Bil je, kakor smo že omenili, prav prijeten sestanek romarjev iz raznih naselbin. Ob dveh popoldne so &e vršile v romarski cerkvici litanije in blagoslov za romarje iz Waukegana, ker so moral] na-' ,to kmalu oditi domov. Zvečer v mraku pa se je začela okrog idiličnega jezera, ki se nahaja pred lurško groto, lepa rimska procesija, katere so se udeležile čč. sestre z griča Assisi in številni romarji._ Nekaj lepega in pestrega je bilo goreče sveče v več barvah, s katerimi se je pomikala procesija okrog jezera. Zares kaj takega Lemont še ni videl. Zato pa bo vsem romarjem in vsem, ki so se udeležili tega romanja zadnjo nedeljo, vse to , ostalo v najlepšem^ spominu. P. U. S. VETERANS' CONVENTION Milwaukee, Wis. Skoro smem reči, da naše mesto še ni videlo take parade, kakor je bila zadnji teden, ko je paradiralo 9100 veteranov izza zadnje vojne po Wisconsin Ave., od 26th St. do Lake Michigan. Po zraku je nad mestom tisti čas krožilo cel skadron zrakoplovov. Parada se je vrstila 2 uri in 20 minut. Te parade so se udeležili veterani zadnjih vojn in celih 48 ameriških držav in njenih otokov, ki so dospeli na konvencijo v Milwaukee. Ta obisk veteranov, je bil čast in korist za naše mesto. Ob času parade je nad 100 tisoč oseb na paslo svoje oči zastonj. Tudi jaz sem bil radoveden videti te vojne veterane z zlatimi križci in regalijami, zato sem tudi tam za oglom podpiral steno, da bi bolje videl Ko so korakali mimo ljudstva veterani zadnje vojne s križci in regalijami, ki so si jih v vojni pridobili s svojo hrabrostjo, jm ni nobeden z rokami ploskal, jim čast izkazoval za njihovo hrabrost, katero so oni storili v svetovni vojni. Ko so pa mimo ljudi korakali bolj na pol oblečeni, pobarvani, okrašeni s perjem, kako surovo kožo, ali s kakimi praznimi kangljami, to je bilo nekaj za današnji svet, bilo je ploskanja in vriskanja in za nje več pomena, kakor pa vojni veterani. . Niso še obupali. Mr. Harry L. Wilcox, County clerk, poroča, da je zadnji mesec izdal 516 ženitovanjskih dovoljenj. Iz tega se vidi, da se časi iz-' boljšujejo, kar daje pogum] mladini, da stopajo v zakonski i jarem. Do 1. septembra je vzelo 2737 ženitovanjskih dovoljenj, lansko leto pa .do tega časa 2525, torej za 212 parov več v tem letu. Naš župan zopet pomirjen. D. W. Iloanu se je malo srce ohladilo, ko je njegov advokat dosegel pri sodniku Sheridanu. da je ovrgel ne postav-ne ,podpi- |se. Kak korak bodo sedaj zavzeli županovi nasprotniki, še ni znano, bom poročal pozneje. Pozdrav vsem tistim, ki čita-jo Amer. Slovenca! G. W. Rally. -C- KAJ JE NOVEGA V CLEVE- LANDU? 1 1 Cleveland. O. Cenjeno uredništvo: — Največja je naša naselbina, pa se . vendar malo čuje iz nje. Men-' da zato, ker vsak raje čita ka-| kor piše. Pa se naj oglasim tudi jaz, saj A. S. precej ljudi čita tudi v naši naselbini in so z njim prav zadovoljni. Poznam dolgoletne naročnike, ki pravijo, da brez tega lista bi biti ne . mogli. Imamo tudi pri nas , časopise, a ti so tako, vsak na j svoj mlin, saj veste, kaj hočem j povedati. Posebno pri naš] teti j A. D., katero pišejo očka Pire, se klanjajo vsem duhovom, (kjerkoli kaj kaže. Take dvo-|rezne politike še res nisem vi-jdel. Danes hudiču, jutri Bogu, j če kaže, seveda. Kajpada, ker slučajno tiskajo katoliško Glasilo in ker jim to precej dobro nese, mnogo več namreč kakor pri Glasilu neke druge jednote, kajpada delajo komplimente tudi našim čč. gospo-] dom. Pred vojno in med vojno j so jih pa zmerjali na vse načine. Gospodje pri A. D. mislijo, da smo vse to pozabili, pa nismo. Taka taktika se studi vsem poštenim ljudem. Glede naše slovenske banke se te dni veliko čita. O tem be-sedičiti se mnogo ne splača. Po toči zvoniti ni v korist. Tako tudi tukaj. Ne rečem, ni tukaj dolžiti in zvračati krivdo na vodstvo banke, saj naša slovenska banka ni bila edina, ki je zašla v težave. Morda bi jo večja previdnost res rešila, toda, kaj bi to pogrevali sedaj. Bolje je, da se zavzamemo za naprej. V bodoče pa glejmo, da bomo tudi tisti, ki želimo postati delničarji, imeli kaj za govoriti in ne samo nekateri izvoljeni. Kar se mene tiče, rad , pustim moje v ta namen, da se banko zopet preuredi, če je ! mogoče. j Z delom se nekaj boljša. — I Precej ljudi je tekom zadnjih treh tednov zaposlenih delno in nekateri stalno pod pogoji, ki jih določa plavi orel NRA. Saj i čas je že bil, ker nek&teri niso. skoro po tri leta nobenega cen-' ta zaslužili. Takoj, kolikor bolj se delo odpira, se kaže boljša živahnost po trgovinah in drugod, kar je znamenje, da denar polagoma prihaja v obtok. j Pri naših bi v večini še ne bi-j lo tako težavno, da niso prišli bančni polomi. Ti pa so jim pobrali nekaterim zadnje cente, ki bi naj jim bili na razpolago v dnevih krize. O priliki se bom še oglasil, ; seveda, če so Vam moji dopisi ; dobrodošli, ako ne, pa tudi ne bo nobene zamere. i Pozdrav vsem osobju A. S. in < vsem rojakom po Ameriki. —r. i IZ URADA USTA ZARJE S. Ž. Z. Cleveland, O. V septemberski izdaji Zarje, je bila izpuščena povest "Trije' rodovi", in to zaradi pomanjkanja prostora. Gotovo ste o-, pazile, da je izdaja polna lepih člankov in dopisov od naših gl. uradnic in podružnic, kateri so zelo zanimivi. Upam, da se bo-. ste še druge odzvale za pri-I hodnjo izdajo. Le na ta način ,lse bomo ožje spoznale med se-j boj, kar se meni zdi zelo potrebno pri naši organizaciji. Pri SŽZ. je veliko članic, ki imate brihtne glavice, samo nazaj se držite in pustite dopisovanje pri miru, ali pa samo nekaterim, toda to ni nikakor prav, ker le v splošnem zanimanju bomo dosegle lep uspeh in napredek SŽZ. Zapomnite si, da je neob-. hodno potrebno, da pošljete dopise vsaj do 12. v mesecu, ako želite dobiti Zarjo ob določenem času. Albina Novak, urednica, 6036 St. Clair Ave. IZ URADA DR. SV. DRUŽINE ŠT. 1 D.S.D. Joliet, 111. Kot znano, je Zveza 14 zdru- ' ženih društev v Jolietu priredila veliki piknik zadnjo nedeljo v Rivals parku, kateri je bil res dobro obiskan in bo o-stal v spominu vsem, kateri so se tega piknika udeležili. Še nobenkrat prej nismo videli takega piknika kakor ravno zadnjo nedeljo. Naše društvo sv. Družine št. 1 DSD. je tudi eno ki je član Zveze in je ponosno za to. Člani in članice so videli zadnjo nedeljo, kako lepo, združeno smo delali in pomagali eden drugemu in tudi ime- -li lep uspeh. Kar se tiče pa tega piknika., ki je bil prirejen zadnjo nedeljo, je imel pa največ za opra-viti naš sobrat John L. Živet?: in predsednik zveze 14 združenih društev v Jolietu, in storil je vse, kar je mogel za organi- ■ zacijo in društva, katera so bi- i la zastopana na zadnjem pikniku in delala za v korist Zve- ■ ze in šole sv. Jožefa. Zahvalimo se John L. Živ.etzu , za veliko reklamo, kar je on izbral, da so govorili res na radio WCBB. Na radio sta tudi , igrala pred vsakim govornikom -Koby na beiažo in Zupančič pa na harmoniko, in ko so nehali i govoriti, ravno tako. Tem fantom se prav lepo zahvalimo. ] Joliet, 111., en teden vsaki dan, j po 15 minut, to je bilo od dne , 28. avgusta do 2. septembra. ] To je bila velika reklama za , naš piknik in za Mr. Radakovi- . ča, ki ima dobro pivo Schlitz. j Zahvalimo se onim, ki so govo- ] rili na radio: Mr. Josepbu' Za- ] lar, gl. tajniku KSKJ., Mr. i Franku Sterniša v imenu S.N, i P.J., Mrs. Josephine Erjavec, ] gl. nadzornici SŽZ., Mr. Fran- ( ku E. Vranichar v imenu šole j sv. Jožefa, Mr. Franku J. We- s die, gl. tajniku DSD., Mass Ge- ig novefi Lovrich v imenu WCOF i in Mr. Johnu L. Živetz, pred- sedniku zveze, ki je vabil vse na piknik, kateri je bil tudi u-slišan. In res je bila velika ude-e, ležba. Toraj se moramo zahva-e lit vsem še enkrat, ki so govo-j- rili na radio, za jako lepe slov. )- in angleške govore. V imenu h dr. sv. Družine pa čestitamo 1. našemu gl. tajniku DSD. za lep o govor na radio. )- Zadnjo nedeljo, takoj po 6. i- sv. maši smo se začeli zbirati n in prihajati na piknik, ob 9. uri !- smo že imeli dobro pivo na raz-)- polago, in so bili natakarji prav dobre volje in so nam ci stregli po prav nizki ceni, ta-o ko kakor prej v starih časih, i- Program: 10:30 žogometna o igra med Trajan A. C. in Syl-r van A. C., oba slovenska kluba, i- Zmaga je bila na strani Sylvan h A. C. 8 proti 7. 12:30 žogometna igra med KSKJ. in dr. sv. Družine za e 1933 slovensko prvenstvo, — Zmagali so pa naši igralci dr. sv. Družine in score je bil 5 ter 1. Po zmagi sta oba voditelja L> prišla skupaj, to sta Mr. Frank J. Wedic in Mr. John Mutz in sta si segla v roke. Nato pa Mr. ^ John L. Živetz pride kot predsednik zveze in jim da lepo bandero z napisom "Slovenian . Champions 1933". Torej pre-jeli so nekaj lepega za v spo-min zadnjega piknika v imenu . dr. sv. Družine. ■Castitamo na-šim igralcem in voditelju sobr. 0 Frank J. Wedicu. e Potem je bil cerkveni pevski zbor sv. Jožefa pod vodstvom _ Joseph Sterbintza, ki so nasto-7. pili in nam prepevali lepe na-o rodne pesmi. Temu zboru se je o pridružilo veliko še prejšnjih li pevcev in zraven se je pridru- 0 žilo tudi veliko novih. Torej . želja naših faranov cerkve sv. . Jožefa je, da bi naprej združeni ostali vsi skupaj in zopet kmalu priredili pevski koncert. Zraven tega je bil godbeni . koncert šolske godbe sv. Jože-fa; igrali so nam lepe komade, . za kar smo lahko ponosni na to j mlado godbo in na voditelje . ko.t so naš župnik Rev. John . Plevnik in pomočnika Rev. . Matthews Hiti in Rev. George _ Kuzma. Potem je bilo šest rokobor-cev, ki so nastopili in pokazali, " kaj znajo v svoji tekmi. " Ljudje so bili od vseh strani, tako so bili tudi iz India-ne. — a Tamburaški pevski zbor je bil jako vesel in so igrali in peli, 1 da smo bili vsj veseli. - T,udi naš -dobro znan rojak Friibz Trope m njegov brait sta J' igrala na svoje harmonike ,ui 2 na inštrumente, kj sta jih ime- • la toliko, da jih nista naogia 1 vse na avtomobilu pripeljati, - ampak sita imela še mu,Lo, da • jima je pomagala. Tista nerod- - na mula je še naene branila ta- - ko, da si bom lahko zapomnil, • kdaj je ime J a zveza 14 združe- • nih društev svoj letni piknik. • ; Moram povedat, da je tudi - Charlie Chaplin prišel na naš ? piknik, ali on je bil tudi jako ■ zaposlen; ko je prišel na park, ■ so ga otroci obstopili, da ni 1 mogel naprej. Prosil jih je, da (Dalje na 4. strani.) Sobota, 9. septembra 1933 Šttoota, 9. Sopiembia 1983 iifšlte^fj -f NA NASLOV SLOVENSKI ŽENSKI ZVEZI Kot vidim potrebuje S. Ž. Z. zopet malo pouka. Seveda ne mislim pri tem onih članic, ki so se udeležile konvencije v Clevelandu kot delegatinje; one so šle skozi ogenj in vedo iz lastne skušnje, da človek ne sme smatrati besedi svojih višje postavljenih za preveč resne. Naj veljajo te vrstice onim, ki še nikdar niso videle take predstave, in zaradi tega vzamejo članek katerega je priobčila glavna predsednica v zadnji številki Zarje za resen. Kot odgovor na fantazije Mrs. Prisland v članku "750 komišna" sem poslal na glavno uredništvo S.Ž.Z. neko "Odprto pismo" in par dni pozneje pojasnilo kot dostavek pismu. Iz vsega tega je skovalo u-redništvo nekako "Izjavo" v septembrovi številki Zarje. Zato si smatram v dolžnost pojasniti celo zadevo in jo prepuščam v presojo članstvu S.Ž.Z. Zarja je vbrala novo pot izza časa zadnje konvencij«; upreglo se jo je v propagandne svrhe. Da se ne bo preobračalo in predelovalo in izpuščalo mojih besedi sem prisiljen obrniti se na uredništvo Am. Slovenca s prošnjo, da priobči tele vrstice kot plačan oglas. Za vsako vrstico prevzamem odgovornost jaz sam. Moj naslov je znan gl. predsednici in ravno tako njenemu finančne tnu ekspertu. Doma sem vsaki dan in sodišč je na razpolago v Milwaukee dovolj. Zakaj se gre? — Dne 13. julija 1931 je bila polletna seja glavnega odbora v Chicago, 111. Na strani 159 v Zarji 1. 1931 stoji kratka notica "Sklenjeno, da investiramo $3000.00 v zanesljive bonde. — Pol leta po-preje se je sklenilo ravno tako na polletni seji, dne 20. januarja 1931 da se bo preskrbel za prihodnjo sejo cenik bondov, ki bodo pripravni za organizacijo." (Zarja, stran 29, leto 1931.) Zakaj dve seji nista imeli nobenega vspeha pove zapisnik konvencije v Sheboygan, ki je sklenila glede investiranja Zvezinega premoženja sledeče: "Predlagamo in podpirano in vsprejeto, da bonde izbira glav na predsednica potom svojega finančnega izvedenca, ter jih v odobritev predloži gl. tajnici, gl. blagajničarki ter predsednici nadzornega odbora." — Ob tej priložnosti se je zavezala glavna predsednica dobiti "finančnega eksperta", katerega bo plačevala sama, da ji bo dajal navodila pri kupovanju bondov.. (Zarja, leto 1930, stran 107). Zastonj so bili vsi protesti podružnic proti temu pravilu in proti nakupovanju bon- dov; zastonj vse prošnje, da naj se nikar ne riskira dobrega denarja v tako resnih časih; zastonj uradna poročila od Secretary of Commerce, ki je naznanjal po Vseh časopisih, da je še v začetku leta 1931 padla cena zemljišč in posestev tako, da povprečna vrednost mestnih, municipalnih bondov ni znašala niti 80c na dolar. Pravila so pravila in zato da | se drži po njih vsakdo brez izjeme! Kako se je vršilo investiranje pove glavna predsednica v svojem poročilu na polletni seji glavnega odbora, dne 13. januarja 1932. V februarjevi številki Zarje je naznanjeno na strani 27 "da se je investiralo tri tisoč dolarjev Zvezinega denarja v bonde". Kedaj se je kupilo, o tem poročilo ne pove ničesar. Pač na strani 30 pove finančno poročilo, da se je plačalo iz Zvezine blagajne v mesecu decembru preteklega leta $158.23 za dozorele obresti in tržno ceno pri treh kupljenih bondih po $1000.00 ob času nabave. — Na strani 31 je naveden natančen opis bondov. — Vse to | je bilo pregledano in potrjeno, dne 13. janu- j ar j a 1931 v Chicagi, 111. z lastnoročnim pod- j pisom od Mrs. Prisland in četvero drugih I glavnih uradnic. To skrajno naivno poročilo, kako se je investiralo Zvezino premoženje v bonde, "res sne najboljših, kar se jih more dobiti", so vzbudile splošno pozornost. Koliko je resnice na celi stvari? Wall Street Journal, ki je vedno na razpolago vsakomur v vsaki ljudski knjižnici, je poročal dne 15. januarja, da se* je ponujalo tiste dni bonde The City of New-York po 82 '/•>• Mr. M. O. Kaiser predsednik bondne družbe The Wisconsin Company je naznanil, da se je prodajalo istočasno bonde Philadelphia, Pa. po 84; za bond od Genesse County sploh ni bilo več nobene ponudl)e — "no bid". — Po teh številkah se je dalo dobiti prva dva bonda tisti dan, ko se vse uradnice potrdile uradnim potom bondno kupčijo za nič manj kot $447.10 zgube, medtem, ko se je izkazal tretji bond že takrat dvomljive vrednosti. Vsaka glavna uradnica dobro ve, da v av-gustovi številki 1932 na strani 168 manjka več kot polovica zapisnika v poročilu polletne seje glavnega odbora dne 18. junija 1932. Poročilo se tiče zahteve glavne predsednice in glavne tajnice dne 30. januarja 1932, (ko sta dve banki v Joliet zaprli svoja vrata) r Kaj naj se napravi z Zvezinim premoženjem? Ker je poročilo omenjalo bondne kupčije, se je izpustilo na željo glavne predsednice. Glavna predsednica ima nedvomno pismo na rokah, in gl. tajnica ravno tako kopijo pisma poslanega na gl. predsednico. Naj objavi ena (zmed njih ono pismo pa bo jasno vsakomur zakaj se od tega dneva ni več kupovalo nobenih mestnih bondov. Vse uradnice S.Z.Z. so bile navzoče na konvenciji v Clevelandu. V predkonvenčni Zarji je bilo razloženo natančno kaj obeta Wilco-xov predlog bondom dvomljive vrednosti. Kot vsakomur znano je postal Wilcoxov predlog na izrecno zahtevo Roosevelta, zakon dne 1. maja 1933. Ena izmed delegatinj je prinesla v konvenčno dvorano natančne številke cene bondov ob onem času, ko je bila kupčija naznanjena in ravno tako cene bondov kot se jih je prodajalo teden dni pred konvencijo. Druga clelegatinja je imela odgovoriti na vprašanje: Kdo je napravil dobiček pri bondih? Vse delegatinje in uradnice so bile o-pomnjenje pismenim potom, da se mora pravilo glede investiranja Zvezinega premoženja urediti. Kot predsednica trdi so se njej odprle oči šele dva dni (oziroma en dan) po konvenciji. Kaj pa finančni izvedenec, katerega je gl. predsednica ves ta čas plačevala sama? Konvencija je potrdila poslovanje glavnega odbora, oddala novi gl. blagajničarki $25,03J .99; tri vloge po bankah, ki so še danes zaprte ($4021.59); in tri bonde, katerih vrednost znaša danes okolo $1700.00, s potrdilom cele konvencije in podpisano od .vseh glavnih uradnic, da je bilo v blagajni, dne 30. aprila 1933 (.samo štiri tedne pred konvencijo) nič manj kot $32,053.58. — Sko-ro ena četrtina premoženja je bila dvomljive vrednosti ob času konvencije, pa se ni napravilo nobenega koraka, in vse to samo zaradi lega ker predsednica in njen finančni izve-denec nista vedela ničesar, delegatinje pa — niso ali hotele ali pa niso smele ničesar vedeti. Konvencija je končana in stem tudi moje delo. . . Ne, ni še končano! Kar se ni rešilo na konvenciji, ko je bil čas za to, se bo moglo rešiti po konvenciji. Ravno ista Mrs. Prisland, ki ie potrdila s svojim lastnim podpisom dne 13. januarja 1932, da se je plačalo za bonde del kupne svote v mesecu decembru 1932, trdi sedaj, da so bili bondi kupljeni že v prvi polovici meseca avgusta. Ravno isto potrjuje njen finančni izvedenec, ki je zopet prišel k življenju v Zvezi po preteku celih treh let. namreč odkar se je vršila konvencija v She-boy ganu. Da se ne bo godila komu kaka krivica sem naznanil že v zadnji številki Zarje, da se številke popolnoma ujemajo s številkami in z dnevi kot jih je navedel finančni ekspert, ki je zaposlen na banki v Sheboygan, ki je preskrbela bonde S.Z.Z. Vse se ujema tako lepo kot štihi pri hlačah. Le eno je, ki se ne •vjema in se nikdar ne bo vjemalo, magari da se Mrs. Prisland še tako izvija, in to je sledeče : Vsak človek, ki je sploh kdaj imel o-pravka z bondnimi kupčijami dobro ve, da se plačujejo bondi isti dan kot se jih je kupilo. Ce imaš pri rokah številke Zarje iz druge polovice leta 1931, in prvi dve številki za leto 1982, preglej natančno vsa uradna finančna poročila. Koliko se je plačalo v mesecu avgustu za bonde? — Nič. — September, oktober in november ne vedo ničesar o kakih izplačilih za bonde. V mesecu decembru se je plačalo $158.23 na bonde. Kedaj se je vzelo $3000.00 iz Zvezine blagajne, o tem še danes ne vedo finančna poročila ničesar. Finančna uradna poročila se ujemajo kljub temu in Mrs, Prisland in četvero drugih glavnih uradnic potrjuje z lastnoročnimi podpisi dne 13. januarja 1932 da so vse pregledali in .da je vse v redu. Zapisnik pove v februarjevi številki Zarje, da je stala ta polletna seja blagajno SŽZ. $150.75; da se je povabijo duhovnega nadzornika, ki naj poda svoje poročilo dne 14. februarja na sejo; da se je seja končala še-ile 14. februarja 1932 in da je bilo celo poročilo podpisano in potrjeno od vseh glavnih uradnic že dne 13. februarja 1:932- Razlaga tega poslovanja je možna le ena. Ce se je bonde kupilo že v začetku avgusta se jih je kupilo nezakonitim potom. SŽZ. plačuje pota in stroške svojim uradnicam in seje "So zato, da se uraden posel izvrši na sejah. Vsak človek, ki se razume količkaj na korpo-racijske zakone bo razlagal to nesrečno akcijo takole: Zamolčalo se je kupčijo namenoma toliko časa dokler se je moglo. V septembru so začele padati cene in od prvega dne v mesecu decembru je bilo že več kot $400.00 zgube. Nekdo je mogel napraviti veliko napako in jo je zaračunal SŽZ. Kdor koli je že napravil napako je prinesel na januar je ve polletno sejo vrv, jo ponudil celemu glavnemu odboru, da se potom lastnoročnih podpisov obesi s tem, da potrdi kupčijo. Izplačilo se je kratkonialo nakazalo v mesecu decembru. Svoto $3000.00 se je kratkomalo zamolčalo. SŽZ. je dobila v svojo posest troje bondov dne 13. februarja 1932, potem ko so vse urad-|nice potrdile kupčijo,. Tisti dan so bili bon- di vredni najmanj $500.00 manj kot se je plačalo za nje. Za to napako je mogla plačati SŽZ. Dve napaki še nista nikdar popravili ene napake. Na konvenciji v Clevelandu se je napravila druga napaka s tem, da se je zamolčalo neredno in nezakonito poslovanje. Zaradi te druge napake je siromašna SŽZ. danes za več kot $1300.00 na zgubi. Tebi članica SŽZ., ki prebiraš te vrstice, prepuščam sodbo, če je tako poslovanje pošteno ali ne? Pri prihodnji seji vaše podružnice vprašaj vašo delegatinjo, kako se je reševala ta zadeva; in če se ni zakaj se ni? Mrs. Albino Novak, urednico Zarje pa prosim,, da ponatisne tale članek cel in dobesedno v uradnem glasilu SŽŽ. Be a lady! Ravno isto prošnjo imam jaz do urednika Glasila KSKJ. Be a gentleman! Ponatisnite tele vrstice tako naglo kot ste ponatisnili razlago predsednice SŽZ. takoj po konvenciji zakaj SŽZ. ne mara več nadzornika! Naj sliši članstvo KSKJ. obe plati zvona! Stara navada pri naših organizacijah je bila in je še danes, da se je smatralo duhovnika pri društvih samo za cir in se ga upoštevalo le toliko časa, dokler dolgo je molčal. Kakor hitro je pa spregovoril besedo da vežejo ista pravita in isti državni in božji zakoni uradnike kot slednjega, naj siromašne j šega člana, takrat so pa vladajoči krogi še vsakokrat spregovorili; Kaj se bo duhovnik vtikal v društvene zadeve in v naše poslovanje! V tem oziru se ne razlikujejo naše izrecno katoliške podporne organizacije nič od drugih. Isto mnenje je vladalo pri SŽZ. pri odločevalnih krogih dokler dolgo ni zaropotalo v Zvezi tako, da se je bilo bati vsaki dan kedaj se bo porušila cela stavba. Isto mnenje je zavladalo zopet kakor hitro se je Zveza z mojo skromno pomočjo izvlekla iz blata. Vsak človek je lahko spoznal na prvi pogled, da je bilo celemu razburjenju pri Zvezi pred mojim nastopom krivo nič drugega kot neredno poslovanje in preveč bujna domišljija v vladajočih krogih. Dasiravno težko in nerad, sem vseeno držal do konca, zato da se mi je nudila priložnost razložiti članstvu SŽZ. kako urediti svoje poslovanje, če hoče, da bo Zveza šla mirnim potom naprej in si zagotovila simpatije svojega naroda. Konvencija je spregovorila in sedaj — mirna Bosna! — Kakor ste si jpostla-le tako boste spale. REV. ANTON SCHIFFRER, St. Mary's Hospital, (Oglas.) Milwaukee, Wis. NEWBURGSKI POPOTNIK — Ljubo doma, kdor ga ima. i — Kdor se je te besede tako le- j po zložil, da toliko v sebi imajo, I temu dam "svoj prav". Kakor | smo se lepo za dušo in telo "na-; sitili" na novi maši, me še vedno straši in breni po ušesih policijski zvižk: Stoj in v stran za-vozi! — Tisto jutro smo se odpravili, da gremo na novo mašo k ev. Štefanu. Opravili smo to J na ta Gospodov dan nedeljsko dolžnost v slovenski cerkvi sv. J Jurija, kar je bilo najbolj goto- j vo. Tam na novi maši, Bog ve, kako bo, smo mislili pri Mrgole-tu, dosti ljudi bo, in težko bo Priti v cerkev; pa če že prideš, bo za nas vse novo; zato ne bo ^ lahko zbrano moliti, ko ti bo ra- j dovednost naganjala oči na vse, strani. No tako, zavrtela so se j kolesa, zadaj je puhnilo, pa smo ( Šli! Ni bila taka vožnja kot smo Zapregli pred leti pod Šmarno ^ goro in se peljali na novo ma-«o! Še vedno mi je pred očrnil tisti jasni topel prazničen, dani *-» nove maše. . . Že ob deveti uri so se začeli hirati okrog cerkve in župnišča svatje. Daljnje goste so dovažali iskri konji, vsak je imel komat bolj ali manj okrašen s svetlo-bleščečimi okroglimi bronastimi okraski, vrh komata pa šopek iz suhih cvetlic. Naš Gorenjec je sicer skromen, a ob prazničnih Prilikah rad pokaže, kaj ima in kaj ga veseli. Kmalu je bila lepa vrsta voz na glavni eesti pred Cerkvijo. Sem ter tja je zarezge-tala živina, kakor da se ji čudna zdi ta svetla nenavadna oprava, s katero jo je obložil gospodar. A gospodarjem se ni nič kaj mudilo izprezati; kdo ne bi rad pokazal svojega imetja, zlasti če ima lepo,, rej eno tolsto živino? Polagoma je' bil trg pred cerkvijo vendarle premajhen za vse do-sle vozove, zato so jih jeli zavajati na bližnji gostilniški dvor. svatje pa so se postavili pred ;erkev in župnišče. Ura bije tri četrt na deset. Strel iz možnarja se oglasi v , sbližju, v stolpu zazvene ubrani glasovi zvonov; širom ravnine se razlega njih glas, oznanjajoč sosedom, da se danes tukaj praznuje izredna slavnost. Dva mladeniča sta se postavila pred župnišče, v rokah držeč vsak po eno: cerkveno zastavo; za njimi se u-rede svatje, možje, žene, mladeniči, ovenčane mladenke nazadnje najbližji sorodniki novomaš-nikovi: bratje in sestre, oče. . .* Vsi svatje drže v rokah ali imajo na prsih pripete cvetlične šopke. Sosednja in domača duhovščina spremlja novega sobrata v slovesno okrašeno cerkev. Bledega lica in povešenih oči stopa za njimi novomašnik, v rokah okrašen križ. Ko dospe sprevod do cerkvenih vrat, se že čuje iz mladih grl s kora znana pesem: Novo mašnik bod' pozdravljen, od Boga si nam poslan-- Tako sem sanjal, kot je popisal dr. Karlin že pred tridesetimi leti: kot je vsakdo slično doživljal na novi maši v starem kraju —. No če smo tam rekli, na novo mašo gremo, čeprav je treba prehoditi da vet far in se ti obrabijo podplati treh parov čevljev, bi v Ameriki po drugačnih razmerah stavili besedo: Na novo mašo moram priti, če me devet policajev ustavi! Samo da me ne odnesejo v "varno zavetja". Dva stražnika, ki sta zastavila naš avto, sta me prebudila iz 'teh sanj! — "Samo v bržon 'ne", sem po tihem zdihoval in | klical sv. Krištofa, patrona "sa-^mofrčov" na pomoč. Pa je polagalo! Samo Jožeta, ki je sedel za krmilom, vso poklicali na odgovor prehitre vožftje, ga popisali njega in "Lizo", za spomin mu podarili lepo podobico, da se še kedaj vidijo! NAZNANILO Delničarjem tiskovne družbe "Edinost" se tem potom uradno naznanja, da se bo vršila letna seja delničarjev tiskovne družbe "Edinost" v torek, dne 26, septembra 1933 ob pol 8. uri zvečer v lastnih družbenih prostorih na 1849 West Germ a k Road, Chicago, 111. Vsi delničarji se vabijo, da se seje udeleže. Kdor izmed delničarjev se radi oddaljenosti ne more udeležiti seje, taki naj pošljejo svoje nasvete pismeno na odbor, katere bo iste seji predložil. ODBOR. I fSSBBiMtik l . • "Hvala Bogu in sv. Krištofu" je privrel izdih zahvale! Taki prizori vzbujajo v človeku nemilo razpoloženje! — Ne bo nič hudega! — me potolaži Jože, ko je spoznal na sosedu "nepovoljno lazpolože-nje". "Par brinovih jagod bomo namočili, v prekuhano češpljevo vodo, pa bodo vsi "mački" zbežali tudi tistim, ki so nam pustili to podobico!" Vsem tem tolažbam sem sklenil, takoj domov, da me ne za-pro! Zato sem si velesejm bolj na kratko in površno ogledal! i Toliko pa le, da sem se prepričal,da je Bog človeku veliko za upal. Le če bi vedno obračal človek od Boga dane talente Njemu v čast po pameti in v prid vsemu človeštvu. Le malo si oglej recimo "Dvorano Znanosti", pa se 'moraš prepričati, kako je veda i napredovala v zadnjem stoletju. Kako nazorno ti to pojasnujeje slike v razvoju zdravilstva! Kako so včasih drli zobe, kako danes ! Žal pa, da so tudi tu dokazi zlorabe človeškega uma. Kljub vsem vzvišenim mislim in uma, ki sega proti nebu v zračne sfere, v globino morja, v osrčje zemlje, da išče njene zaklade, ima prav tista žena, ki ni katoličanka, evangeljske sekte je, ko je zapisala: Na tej razstavi je za nebesa pa tudi za peklo dosti '■■^■■^■■■■■■■■■■■■■■vnMnranHBm "lepega". I "Rev. Gabrenja, kaplan pri sv. ■ Štefanu bo šel na faro Male Cvetke" je zašumelo po sloven- j ski Chicagi. Zato sem po naro-1 > čilu g. Aleksandra prevzel spremstvo na tej poti do Cleve- . landa! Morali so ga vsi, mladi . in stari radi imeti, ker tako pri- : jetnega in številnega, v resnici pa nezaželjenega poslovilnega večera še nisem doživel, kot so j ga priredili za odhodnico g. Edvardu. "Ko je najbolj prijetno na ohceti, takrat pa domov !" so ■ 'me učili oče za take prilike. Ta-1 ko se je zgodilo tu, ko je bilo v vseh najlepše in so se ga vsi pri j vadili, pa so ga odpoklicali na < važnejše mesto! I | Udeležba drugo jutro pri njegovi maši, čeprav je bila šele tretja ura, dokazuje to dejstvo 1 j Na to "vižo" sem prestopil zopet Newburško mejo, ko je za-1 'zvonilo Martinu Kicn-u, ki je na ' j sv. Jerneja dan zapustil ta svet. ' Pokojni Martin je bil doma iz ! Raške fare pri Krškem. Tu za-! pušča le ženo, ki je že več let na postelji. Tako sta on in Karolina Pultz, i ki je umrla 4. avgusta 1933. pre-I jela zadnji kot prvi blagoslov v' I cerkvi sv. Lovrenca. Pokojna ! Karolina je bila doma pri Sv. Lovrencu v Hribih pri Gorici. Fara Raka pa tudi časti kot pa- rona.sv. Lovrenea 10. avgusta k 'sako leto. 'si "Frančiško Ovnik — smo da- ,d les pokopali," mi je prvi pove- 'ti lal mežnar John. — "Pa jo je r rendar Bog rešil njene težke bo- !d ezni," sem si mislil. Že več let j s e morala le v postelji preživeti s n tako je šla za možem Johnom, k ci jo je nenadoma zapustil v le- t ošnjem januarju. j j il Sv. Jerneja imajo pri Mra- cu zelo v časteh! Kar dva Pape-|° :a ga kliče ta pri Mrakovih za i*5 I k svojega patrona. Prepričati smo j ie hoteli o tem in smo jo mahnili s jez Corklet. Ampak kot je gospodar vedno dobre volje ,ta dan r aa mu ni nič šlo kaj pray! s c "Kaj pa ti je?" ga vpraša Mr. Kužnik, "da si ves moker in se ' aam skrivaš?" — "Malo sem s< * srehladil na velesejmu," se je o- ^ pravičeval gospodar.Pa to ni hi , lo po vsem res! Na dan sv. Jerneja, ko je najboljša ajdova paša, je zagledal "Abrahama" Pa- 1 pež Janez. Zato ni č.uda, če je bil £ ves potem radi prečatega stra- š hu, ki ga je moral prestati. r "Meni pa bo jutri minulo le- j to, kar sem se ga ustrašil," pri- 'c stavi Kužnik in kmalu smo pre- t gnali strahove pokojnega Abra-|> hama na zdravje in srečo godov t njaku in petdesetletniku Jerue- Js j a Papeža! ]< "Veliko dobrega in hudega i sem doživel, pa hvala Bogu, vse I) je srečno minulo1." je prizna'! |r slavljenec tega večera in se hva- < lezno ozrl na Križanega, na sliko li staršev, brata duhovnika — žup- j< nika v Vrhpolju pri Vipavi, po s svoji družini. . . ] Vsak petek so v naši fari pred- i pisane molitve za svetoletn.fi od- ' pustke. Tako bo vsakdo v skupni 1 molitvi po prejetih sv. zakra- : mentih najlažje zadobil mitaati sv. leta. Slavni govorniški moj- ; ster — jezuit p. Segneri, sponi 1- 1. nja na tiste darežljive, reke, ki nosijo s seboj zlato, ko govori o milostih odpustkov. To zlato, pravi, je neprecenljivo ne samo zato, ker je žlahtne j še mimo vsa- cega drugega zlata, ampak zla-j ?ti še, ker ga je tako lahko pri-lobivati. Ni se treba živ zakopa-;i v rudnik, ne posirovati med ravnicami in lopatami, ne otr-ieti od žuljev med podzemskimi skladi, ne viseti noč in dan v smrtni nevarnosti; treba je ta-korekoč samo sedeti na obrežju take reke in njene vode donaša- jo zlato kakor na povelje.-- Tem rekam bi lahko primerjali odpustke, ki nam prinašajo dragoceno zlato odpuščanja časnih kazni brez vseh težav in strogosti pokore tja do srednjega veka. Zato naj bo tudi od strani mož še večji obisk teh pobožno-sti, da bomo čim večji meri odslužili časnih kazni že na tem svetu. Kako goreči so bili kristjani za odpustke pred več sto leti! Skoro neverjetno se nam zdi, ko beremo poročila čudovitih reči. Ko je papež Bonifacij VIII. leta 1300 razpisal popolni odpustek svetega leta v Rimu, je krščanski svet tako vrel v večno mesto da je odhajalo in prihajalo skozi mestna vrata vsak dan do 30.000 tujcev. Pod Klemen-tom VI., ki je sveto leto skrčil od vsakih 100 let na 50 let, je prišlo leta 1330 po odpustke v Rim samo na Binkošti več nego 800 tisoč romarjev. Še silnejši je bil naval v kot svetem letu pod papežem Nikolajem V. leta 1150. Takrat je bila v Rimu taka gneča, da so podirali slabejše hiše nalašč zato, da so razširjali ulice, po katerih je valovilo ljudstvo od cerkve (do cerkve. Take poroča p. Segneri v svojih govorih. Taksna je bila vera, kakšna vnema! A svet se j.e tako ohladil tekom stoletij! A Cerkev je vedno ista dobra mati, ki nam hoče vedno le najboljše! Zato ne za-nemarjajnio prilike svetoletuih odpustkov! Tukaj žgi, reži, tam pa prizanesi, je klical sv. Avguštin! Pa tudi ognja, ne muk, le nekoliko dobre volje, da upogne-mo svoje kolena in molimo, da nam Bog prizanese tu in tam pc pri prošnji naše Svete Cerkve. -o-- ČEBEL NA KILE Števila čebel v posameznih panjih še niso menda nikoli prešteli, pač pa so ga — pretehtali. Seveda so kakor pri ljudeh tudi pri čebelah številnejša in po številu slabotnejša ljudstva^ a kot povprečje so smatrali 10,000 do 30.000 čebel na ponj. Po novejših raziskovanjih je videti, da je to število veliko prenizko cenjeno, Računati je, da gre na kilogram kakšnih 10.000 čebel, ro-ječih čgbej, ki so založene z medom, pa kakšnih 9000. 0\m/jo-vali so panje, ki so oddali 3—4 kg rojev. Ti roji sami so šteli 27-00.0 do 3.6,000 čebel. Ce upoštevamo, da ostane v panjiu običajno več nego polovica čebel, tedaj moramo računati, da je štelo vse ljudstvo 60,000 do 75 tisoč "duš". .....o— PRAPORŠČAKOV IZUM Praporščak britske vojne mornarice Andrew Drews je prejel uradno zahvalo od mornariškega ministrstva za dokaj preprost izum. Letalci so se stalno pritoževali čez galebe. Ce je prevažala katerakoli bojna ladja letala, so se večkrat vsedle ptice rui letalna krila in ostavile na njih očitne sledove. Letala so bila vedno umazana, ker nobeno čistilo ni bilo sposobno odpraviti te madeže. Drews je za vselej prestrašil galebe. Opremil je krila letal s podobo mačke, ki jo je izrezal iz navadne pločevine. Zdaj bodo .okrasili s temi mačkami vse britske vojne eno- in dvokrovnike. -o < ■ Zmiraj pevec.— Pevsko društvo je na potovanju. Ko pride do nekega mostu v zasedeneai ozemlju, vstavi straža enega izmed pevcev s klicem: Pas? — Pevec: Ne, tenor!, -o-— "Amerikansk: Slove«ec" vodi kampanjo »proti depresiji, pomagajte muJ AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 9. septembra 1933 Izpod Golice SLAVKO SAVINŠEK Povest z gorenjskih planin Ivan sledi Cilkinem pozivu in sede. Vsi so tiho, nikdo od njih prav ne ve, kako bi pričel. Ivan čuti, da ni dobrodošel, vendar ga nekaj sili, naj ostane. In ko tako iščejo za besedo vsak vase vstopi Janez in takoj udari: "Ali morda spet tihotapce lovite?" "Vi pa vaši večni tihotapci!" se ga skuša otresti Ivan. "Jih ne lovim, Vi jih. Skoro že leto dni je, odkar ste tu pri nas pričeli," vrača Janez in Sede na klop, ki teče okrog in krog ob steni do vrat in od tu dalje mimo peči. "Eh, Janez, kaj bi se vedno ujedal!" ga zavračajo mati. Janez pa kakor bi bil šele zdaj zapazil Matevža, vstane in stopi k njemu: "O, Matevž, pozdravljen; saj te še videl ni-isem takoj! Veš, se človeku kar zablišči, če vi-'di ljudi, ki radi streljajo. No pa saj nosiš zdaj tudi ti puško, ali ne?" "Tudi, Janez! Samo tu pri nas na Kranjskem ne." "Čudno, da še nimaš dovolj te reči!" "Zakaj?" "I, saj si že okušal njene sladkosti, ne?" rine vanj Janez in pri tem oplazi s pogledom postrani Ivana, ki za spoznanje prebledi. "Kaj bi tisto! Zdaj vsaj lahko vračam, ako se kdo spozabi," se nasmehne Matevž. "Je že minilo, čeprav je bilo hudo." Tedaj vpraša Cilka: "Matevž, ali te rana še kaj boli?" "Ne kaj prida. Samo takole včasih, ko se vreme menja, čutim par dni bolečine, ki pa spet zginejo, ko prične drugo vreme." Ivan je kakor na trnju in razum ga žene ven, ven; toda srce ga s slednjo žilico drži v sobi pri Cilki, ki ima oči in besede in srce samo za Matevža, zanj prav nič. In morda je srce, ki mu narekuje, da se opraviči razumu: "V službi se človeku vse mogoče pripeti. In tak, ki dela proti zakonu, mora pač tudi s puško računati!" "Vem sam," odgovarja Matevž, "sem zdaj sam v zapriseženi službi. Ali treba ni takoj z najhujšim, če se drugače lahko opravi!" "Nanesejo prilike, da ni mogoče se izogniti takim stvarem," vrača Ivan. "Posebno, če človek noče, ali pa nalašč hoče !" piči Janez in si gre k peči pogret roke. Ivan zraste ob peči in se očividno komaj premaguje. Janez opazi to in stopi k materi. "Mati, ali lahko zapeljem jutri goli na žago?" "Kakor veš, Janez.'" "Potem grem pa brž povalit na voz," reče Janez in stopi k vratom. Matevž si zvije in nažge cigareto. Na mizi pred njim leži zavojček s tobakom. Ivan ob peči se nekoliko dvigne in pogleda na mizo po zavojčku. Matevž opazi pogled in rdečica mu zalije obraz. Hitro poprime zavojček, ga dvigne in s pikrim glasom pokaže financarju: "Jugoslovanski je, če Vas tako zanima!" Ivan v zadregi prebledi. "O, kar tako sem pogledal, iz navade," reče potem navidezno mirno. "Mi ga ne boste vzeli?" vpraša Matevž. "Pri nas ga smete kaditi, samo čez mejo ga ne smete nositi!" "Tedaj me še vedno sumničite!" "Nisem rekel. Samo opozoril sem, da zopet ne bo mogel kdo reči, da smo vsega samo mi stražniki krivi, če se kaj zgodi!" "O, saj Vas razumem!" hiti Matevž, ki noče JESENSKA razprodaja plošč DO YOUR PART — S TEM, DA KU PITE SLOVENSKE PLOŠČE PO ZNIŽANI CENI! Razprodaja traja samo do 7. oktobra T\ t Cene vsem produktom se dnevrio dvigajo. I ft701f' Zagotavljamo, da tudi slovenskih gramo-fonskih plošč ne bo več prilike kupiti za to nizko ceno. Zato je v vašem interesu, da si za zimo nabavite od nas v tej razprodaji čim več plošč morete. DR. H. H. LANCASTER DENTIST " 'Amer. Slovenec' je barometer našega verskega in narodnega gibanja. Kaže nam rast ali padec, kakor že nanese naše delovanje."—Rev. Čeme. 2159 West Cermak Rd (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CHICAGO PLUMBARSTVO TISKARNA Mi popravljamo vsa plumbarska Jela. — Inštaliramo kopalne, umi-ealne in kuhinjske sinke, toilete, po tmerni ceni. — Račune plačujete tahko na obroke. Thomas Higgins PLUMBING, GAS FITTING AND SEWERAGE Tel. Canal 0610 . CHICAGO, ILL 2313 So. Oakley avenue, PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. Phone Canal 4611 Na razpolago noč in dani • — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitova. nja.— Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. ^ftfrgn t ' ubogati Cilkinih svarečih pogledov," preveč sem Vam na poti!" "Morda veste prav!" ne laže Ivan in vstane. Neprijetno mu postaja in ne bi rad še nadalje izzival radi Cilke ne, ker ve, da bi le zgubil pri njej, če se vpričo nje kaj zgodi. "Kadar se drugič srečava, ne vem, če boste tako lahko odnesli, ko zdaj že dvakrat!" precej trdo reče Matevž. "Tudi jaz bom bolje meril, ako mi pridete v službi nasproti!" vrne financar, ki ga premaguje srd in ihta. "Dajta no jenjati!" stopi Cilka mednju, ker je Matevž že pričel rasti za mizo. "Že grem," tolaži Ivan in pogleda Cilko. V pogledu gori ogenj, ki se ga Cilka ustraši. "Lahko noč!" Komaj odide Ivan, sede Cilka k Matevžu in poprosi: "Matevž, kako se bojim zate. Ogibaj se ga, vsega je zmožen!" "Vem, pa se ga ne bojim. ■ Od zdaj naprej bom s puško hodil tudi na to stran do vasi. Za vsak slučaj!" "Jezus, nikar, Matevž!" poprosi Cilka. "Rajši manjkrat pridi!" Tudi mati svare Matevža, naj bo pameten in se ne prenagli. Cilka še pristavi: "Saj bo kmalu vsega tega konec. Se to zimo! Kdaj omožiš Majdo?" "Menim, do pomladi. Ima že pripravljeno, ženin tudi težko čaka." "Potem sva pa midva na vrsti, kajne. Matevž?" se skloni Cilka k njemu in rdečica ji zalije obraz. "Ce so mati zadovoljni, seveda!" pogleda Matevž mater. "Bo vsaj prej mir!" odvrnejo mati. "Sicer se spet kaj zgodi in zopet bo jok in stok v hiši. Glejta, da napravita čimprej, da bom bolj brez skrbi." Cilka zažari v .veselju, tudi Matevž krepko stisne njeno roko v svoje dlani. — Pa mora nazaj čez vrh. Cilka ga zopet spremi mimo cerkve do Šinkovca. "Kdaj zopet prideš?" "Čakaj —; za praznike, hočeš?" "Daj, daj, na sveti večer!" "Takrat ne morem, zadnjič bova z Majdo letos skupaj!" "Veš kaj, Matevž, pa pridi na Štefanovo, ko je žegnanje na Dobravi." "To pa!" "Tedaj na svidenje, Cilka. Pa vesele praznike že zdaj voščim!" "Jaz tudi tebi, Matevž! Srečno hodi! In Majdo pozdravi, pa ji reci, da ji že pišem za praznike." Tako gresta narazen in Matevž zavije zopet kot navadno v breg ob Jesenici. Ravno ko stopi čez potok, vidi prihajati navzdol ob vodi Ivana. Obrne se vstran, krene v plaz ter utone v temo. Ivan pa stoji na mestu in gleda za odhajajočim. In mu je, da bi kaj trpkega za-klical za njim. Ali premaga se. V srcu pa mu še huje zagloje bolečina radi Cilke, ki ga ne mara! (Dali« nrih ^ [ IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani.) naj ga pustijo naprej, da je žejen, in tako so ga pustili, pa ne samega, ampak vsi so šli z njim in se zabavali in veselili. Še tista mula Fritzova je šla za njim, najbrž da je bila tudi ona žejna, kakor sem bil jaz sam. Kar naenkrat se pa sliši, da sta se dva otroka zgubila na pikniku; no, pa hvala Bogu, sta bila še tisti večer najdena. Naša ženska društva so bila jako zaposlena s svojim delom ! in so imela vse dobro pripravljeno za prigrizek kadarkoli so ' prišli naši gosti k tem ženam in dekletam in so bili vedno dobro 1 postreženi. Zraven tega so pa imele tudi svoj stand za Bingo, kjer je lahko vsak ali vsaka poskusila svojo srečo za dobro potico ali pa cake, ki so bili darovani v ta namen. Hvala vsem, ki so darovali v ta namen najsi bo že kar hoče, vse je do- | bro došlo in z veseljem bilo sprejeto. Dvorana za ples je bila tudi vsa polna ljudi, kajti ' igrala je izvrstna združena godba 13 godbenikov Bolte, | Daichman in Žlogar. Vse je bi- ' lo prav veselo in zadovoljno. | Na ta piknik so prišli ljudje od blizu in daleč in tudi naši občinski možje. Moram pa poro- : čat, da naš župan mesta Jolie- ; ta, Mr. W. Hennessy, ni mogel priti, ker je bil v bolnišnici in 1 je na svoje mesto, da ga zasto- ' pa, poslal mestnega komisarja ; Bob Wraitha in ta ni mogel J priti, ker je šel ven iz mesta, ! je Mr. Bob Wraith dal celo čast j našemu dobro poznanemu policijskemu komišnarju Mr. Jo- 'j sephu Zalar, da je on zastopal naše mesto Joliet. Castitamo! ! Res, ta piknik, ki je bil zad- j njo nedeljo, je bil nekai po- f sebnega za naš slovenski narod. Veliko ljudi je bilo tam, j ki se niso že videli leto ali več let, kakol' eden pravi, da je . srečal rojaka, ki ga že ni videl j od leta 1904 in sedaj sta pa prišla zopet skupaj. To je pri- * šlo pa ravno zato, ker smo vsi j združenj v eno zvezo in smo r imeli piknik enkrat vsi skupaj, j: Hvala torej vsem, ki ste se ( udeležili tega velikega pikni- r ka in pomagali do lepega uspeha. — S pozdravom. Louis Martincich, tajnik, j ŠE O PIKNIKU SKUPNIH * DRUŠTEV V JOLIETU Joliet, III. r V zgodovini jolietskih Slo- 1, vencev in v spominu vseh navzo- c čih bo ostal dan 3. sept, in piknik r zveze slovenskih društev, spada- 'p jočih h raznim zvezam in jedno- r tam. Lep vroči dan je pripomogel k velikanski udeležbi. Še na nobenem pikniku ni bilo toliko ljudi, kakor na tem in na nobenem v tem parku. Bilo je več, kakor 7000 lju'di na pikniku popoldne in zvečer, ko so se zabavali med seboj. Zopet se je pokazalo, kaj se v slogi in skupnem delu lahko doseže. Naj bi bil ta dan za vgled, da kadar se strankar- stvo opusti in da se združeno deluje, kaj se lahko doseže za višje cilje skupnosti. Ker se pa bliža sezona piknikov proti koncu, naj omenim, da bo dne 10. septem. še en piknik in sicer ga priredi Slovensko-hrvatski politični klub na zapad-ni stani. Piknik se bo vršil na prostorih Homewood. Prostor je vsem Slovencem in Hrvatom dobro znan, ker je bilo že veliko piknikov na tem prostoru. Torej vsi Slovenci in Hrvatje prisrčno ste vabljeni da se piknika u-deležite od blizu in daleč. Pridite, da se skupaj zabavamo pod zelenimi hrasti, ker s tem dnevom bomo zaključili pikniško sezono. Na programu bodo igre in tekme in igrala bo izvrstna godba. Na svidenje na pikniku! Math Perdič, predsednik. TOlifONO DIJAŠKA POTEGAVŠČINA Štrasburški dijaki so hoteli prirediti veliki banket, da se založijo za počitniške izlete, ki so v Franciji pač češče prirejajo. A študentov žep je vedno suh in reklama je dandanes draga, zato so si izmislili fantje nekaj čisto svojevrstnega. Nadeli so si slavnostne kroje in oklicali po vseh fakultetah, da jih je blagovolil počastiti s svojim obiskom na banketu znani slovanski državnik. Da bo sprejem čim slo-vesnejši, naj se zbero vsi ob določeni uri na kolodvoru. Novica o visokem obisku se je bliskovito raznesla po vsem mestu. Dasi je izpod neba rahlo rosilo, se je zbrala tedaj na prostornem trgu pred kolodvorskimi hoteli tolika množica ljudi, da so se avtomobili z dijaškimi zastopniki komaj prerili do perona. Ko je pribučal brzi vlak, je godba zaigrala slavnostno koračnico, a spoštovani gost se kar nekam čudno ni hotel zmeniti ne zanjo ne za ogromno radovednost zbranih meščanov, temveč se je naglo skril ža žavfešami avtomobila in se odpeljal v studentovsko palačo "Galijo". Po tem sprejemu so bile promenade polne različnega ugibanja in zvečer je bila banketna dvorana do zadnjega kotička polna. Vstopnina je bila visoka, a kaj to, da je le radovednost utešena. Ob vsesplošni napetosti se je pojavil v dvorani tudi predmet te radovednosti — dostojanstveni gospod z belo brado. Kakšno je bilo presenečenje navzočnih,- ko je nenadoma zginila brada in se je izza nje prikazal — simpatični obraz mladega študenta s temi vrago-Ijastimi temnimi očmi! Opravičil se je, da se ni pri sprejemu na kolodvoru zahvalil za toliko pozornost, ki jo meščani nakla-njajo študentom — kajti bal se je, da mu dež ne pokvari krinke, zato se pa sedaj tem prisrčne je zahvaljuje občinstvu, da je tako blagodušno napolnilo blagajne. Lahko si predstavljate, koliko smeha je vzbudil ta dogodek v vsej javnosti, ki je bila tako obilo poplačana za nenasiteno radovednost. -o- » "Kjer so na mizi brezverski, veri sovražni časopisi, ne morete pričakovati katoliškega duha, katoliškega ozračja." Tragična smrt Avguština Zevnik, mlada ključavničarjeva soproga v Ljubljani, je hudo zbolela za pljučnico. V deliriju je prijela za britev in si z njo prerezala vrat. Umrla je v bolnici, kamor so jo pripeljali. -o- Lep poklon. — Zena svojemu možu, ki se je vrnil v planine: O, kako sem vesela, da si prišel! Slišala sem, da je neki norec padel v prepad in zato sem se bala, da ne bi bil ti. >4RA, MiMBCR JgaraL u.s. WE DO OUR PART Tri plošče la Sl.OO V tej razprodaji imamo na prodaj sledeče plošče: COLUMBIA PLOŠČE: Štev. 25091—VSI VERNI KRISTJANI OJ PASTIRČKI BOŽJI LJUBLJENCI. . . — Poje A. Šubelj, bariton. " 25084— NOČNI ČUVAJ, PEVEC NA NOTE. . ., poje moški kvartet Jadran. " 25097—PASTIR, DEKLE TO MI POVEJ. . ., poje Ant. Šubelj, bariton. " 25114—DEKLETA V KMEČKI BRIVNICI, PRIDI SV. MARTIN. . . . Adrija z Dajčmanovo godbo. " 25116—DOBRO SREČO ZA KRAVO RDEČO, ŽIVELA JE ENA DEKLICA. . ., Adrija — Dajčman. " 25119—SINOČ SEM PRI ENI HIŠI BIL. . ., Zora Ropaš — A. Šubelj. K OKNU PRIDI. . ., R. Banovec — A. Šubelj. " 25125—DOBER VEČER, LJUBO fJČKLE, MOJA KOSA JE KRIŽAVNA. . ., duct Banovec—Šubelj. " 25131—KDOR HOČE FURMAN BIT, LOVSKA. . ., ženski duet. " 25138—VESELA URŠKA, RIBENČAN URBAN — igra Hoyer Trio. " 25139—KADAR BOŠ TI VANDRAT ŠU, USPAVANKA — duet J. Lausclie in Mr. Udovich. " 25141—ŽABJA SVATBA, KUKOVCA, — pevci Adrija in J. Pluth na harmoniko. " 25151—MAMICA MOJA, KESANJE, — poje Anton Šubelj, bariton. " 25164—KAJ MI NUCA PLANINCA, TRIGLAV, — poje in spremlja-s harmoniko J. Germ. " 25165—PRI OKNU DEVA JE SLONELA, SPOMINEK, — duet pojeta 1.. Belic in F. Plut. " 25166—V TIVOLI, MICKA, — igra instrumentalni orkester. " 25168— O J DEKLICA POVEJ MI TO, KO NA PLANINE, — pojeta L. Belle in F. Plut. " 25171—CVETOČIH DEKLIC PRSA BELA, METULJČEK, — poje in spremlja s harmoniko J. Germ. VICTOR PLOŠČE: Štev. 23005—ZA VELIKONOČNO NEDELJO, 1. in 2. del, pevci Adrije. " 23008—POD DVOJNIM ORLOM, DUNAJ OSTANE DUNAJ, — igra Zither Trio. " 23012—TAJNA LJUBEZEN, TO JE NEMOGOČE, — igra mednarodni orkester. " 23025—OH URA ŽE BIJE, PO JEZERU BLIZ TRIGLAVA, — poje Mirko Jelačin. " 23026—JURI BENKO VZEMI LENKO, POBIČ SEM STARA ŠELE 18 LET, — poje Mirko Jelačin. " 23027—MENE PA GLAVA BOLI, PA KAJ TO MORE BIT, — poje Mirko Jelačin. " 230"28—MLINAR, VSI SO PRIHAJALI, — poje Mirko Jelačin. " 80184—RADI KOTLA V KEJHO, RAVBAR NA GAVGE, —' moški kvartet Jadran. " 81204—NA BREGU, CARLOTTA ŠOTIŠ, — igra Victor Hudebni kvintet. " 81454 OB TRGATVI, 1. in 2. del - Adrija pevci. " 81519—EMILKA POLKA, KRANJSKI SPOMINI, — igra chicaška vojaška kapela. Za plošče, ki niso navedene v tem seznamu, te cene ne veljajo. Pri naročilih si pridržujemo pravico, da za slučaj, ako tekom te razprodaje katerakoli plošča, navedena v tem oglasu, poide, da jo nadomestimo z drugo ploščo. Zato prosimo naročnike plošč, da naj navedejo za slučaj, da ako nam katera izmed onih, ki jih bodo naročali, med tem poide, katero drugo ploščo želijo, da jim bomo namestili v takem slučaju po želji. Navadno poštnino plačamo mi. Manj kakor tri plošče izmed teh plošč, ki so na tej razprodaji, po pošti ne pošiljamo. Istotako ne pošiljamo teh plošč po C. O. D., ker so s pošiljanjem po poštnem povzetju preveliki stroški. Vsak, ki želi naročiti zgoraj navedene plošče, naj priloži zraven znesek $1.00 v gotovini ali v poštnem Money Ordru ter istega naslovi na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, III. Kakovost Točnost Poštenost A. F. WARHANIK — LEKARNA — Posluje preko 32 let. 2158 West Cermak Rd. ogrel Leavitt Street CHICAGO, ILL. _ Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva — Trgovci ~ Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam pc cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec j (L > 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.