Posamezna Storilka Din 1* PogtaiM plačana t gotovini /mm DNEVNIK i shaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO LN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STE V. 18. TELEFON ŠTEV. 652. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Naprednjakom. Za poslednje ljubljanske občinske volitve ie postavila svojo listo »Jugoslovanska zajednica r, ki sta jo tvorili Narodno-socijalistična stranka in grupa okoli >Slov. Naroda«, ker se Na-rodno-napredna stranka še ni bila oblikovala. To listo sta službeno podprli SKS in tedaj še mlada in mala NRS. Na prvi pogled je bilo jasno, da se bo»ta v volilnem boju kosali samo Jugoslovanska zajednica na eni ter > Zveza delovnega ljudstva# (socijali-sti - komunisti - klerikalci) na drugi strani. Interes narodne in napredne Ljubljane je torej zahteval, da zbere vse svoje glasove na Zajednico. Demokratski mladini pa ne samo, da »o postavili svojo lastno listo, so ves svoj boj osredotočili ne morda proti »Zvezi delovnega ljudstva«, ampak proti Zajednici. Naj zmaga kdorkoli, samo ne > Zajednica«, je bilo tedaj Žer- j javovo geslo. Pa čeprav zmagajo ko- ; munisti in klerikalci, raje bi videli. ! kakor če zmaga zajednica kot nasprotnik mladinov. Eto, to so vaši naprednjaki«, »nacijonalisti« in državo-tvorci«! Kjerkoli je tangirana njihova »amopašnost in sebičnost, se takoj pokaže, da so jim jugoslovanstvo, narod, državnotvorstvo in naprednost* le prazna gesla, fraza, samo sposobna, da premotijo tistega, ki te gospode in njihovega pozlačenega nacijonalizma ne pozna. Na sijajnem javnem shodu »Jugoslovanske zajednice« v Unionu je tedaj g. dr. Triller na mladine 'naslovil sledeči topli apel: >Trd boj se bo bil v nedeljo in dvoma rie more biti. da bo šel ta boj za relativno večino edinole med našo Za-jednico in pa klerikalno-komunistično zveao. če torej demokratskim mladi-*•» ni rešitev Ljubljane zgolj na jeziku, potem bi morali napredni stvari n« ljubo doprinesti zadnjo žrtev in delegirati par sto volilcev k nam. Mi tega ne moremo storiti, ker bi izdali s tem svoje zaveznike, mladini pa bi s tem, v resnici junaškim činom zgradili svoji delegaciji v bodočem občinskem svetu zlat most, vodeč k enotnemu naprednemu bloku. Preveč so razvnete strasti, da bi ta trezna misel našla odmev, toda že danes bodi pribito. da bi izključna krivda za padec napredne Ljubljane padla na mladinsko listo JPS. To naj dobro pomislijo zbegani napredni volilei, ki fte ne vedo kako in kam.« Seveda ta apel ne samo, da ni našel odmeva, marveč so mladinski bledi goaerali še poostrili borbo proti Za-j^dniei. Dr. Žerjav se je kot tedanji minister za soc. politiko pripeljal v Ljubljano, tu sam vodil agitacijo ter oMbno poslal vanjo. Oti trgovine do trgovine je havgiral za napredne gla-KOt«. Napoved rezultata teh volitev se je uresničila. Od 8986 oddanih glasov so jih demokratski mladini dobili naj-iucnje, to je 1822. Zajednica je dobila 2917. torej za 1095 glasov toč nego | .)DS. Zveza delovnega ljudstva pa je »rakordirala s 3952 glasovi. Jasno je za vsakogar in no more biti dvoma, da so mladini v svojem Opozicija pripravljena na vse eventualnosti. slepem sovraštvu zaigrali Ljubljano. Takrat je »Slov. Narod« zapisal tele resnične besede na naslov genijal-nih politikov »Jutrovega* uredništva: »Vodstvo demokratske stranke je ves čas volilne borbe varalo svoje pristaše s fikcijo, da gre pri obč. volitvah samo za odločitev med mladinsko stranko in komunistično - klerikalno zvezo. V tej samoprevari so držali službeni demokratski krogi napredne volilce do zadnjega trenutka in s tem povzročili, da je »Jugoslovanska zajednica«, ki je edino prišla v poštev pri odločitvi, podlegla komunistično-klerkalni koaliciji. Mladinski voditelji so brez dvoma poznali faktičen položaj in so naprej vedeli, da njihova stranka niti od daleč ne more priti v resno kombinacijo pri odločitvi. Kljub temu so varali javnost in zapeljali svoje volilce v zmoto. Zato pada vsa krivda za to, da je padla Ljubljana v klerkalno-komunistične roke, nanje. Ta krivda je tem večja, ker so mladinski voditelji na čelu jim dr. Žerjav, dasi so sami dobro vedeli, da je edina protiutež proti »Zvezi« — »Jugoslo-venska zajednica«, še v zadnjem hipu pred volitvami napeli vse svoje sile in izrabiil vsa tudi nemoralna sredstva, da ugrabijo Zajednici« čim največ glasov, samo da obranijo na zunaj fikcijo, da kljub secesiji še vedno združuje v sebi demokratska stranka v Ljubljani pretežno večino naprednih volilcev. Da ohranijo to fikcijo, so ‘ žrtvovali narodno in napredno stvar i in spravili drugič Ljubljano v roke 1 združenim reakcionareem.« Tedanji Slovenski Narod« je točno i in pravilno ožigosal nastop mladinov pri poslednjih občinskih volitvah. In če smo se pri tem predmetu nekoliko pomudili, tedaj storimo to zategadelj, da pokažemo, da jo današnji položaj do pičice enak in sličen položaju pred občinskimi volitvami. Primerjajoč številke teh občinskih volitev in poslednjih skupščinskih volitev, pri katerih je SLS dosegla nad 28.000 glasov, mora vsak trezen opazovalec priti do pravilnega zaključka, da se bije boj med ^Narodno zajednico* na eni in SLS na drugi strani. — Kajti, če prištejemo demokratskim 1822 glasovom še onih 23 radikalov, ki so demokratom pomagali do nove firme nekega nac. bloka*:, pa jim prištejemo še par sto glasov, ne morejo v nobenem slučaju doseči Zajed-nice.« Pa demokrati zopet varajo svoje pristaše s fikcijo — glej »Slov. Narod* — da gre pri teh volitvah za odločitev med njimi in SLS. Predrznost je torej, ako sedanji >Slov. Narod« apelira na Zajednico«, naj ona pomaga mladinski listi do zmage. Mi rečemo samo: vsak napredni Klas, oddan Žerjavovi mladinski listi> false nacijonalnemn bloku«, dviga i/glede na zmago — SLS. In da končamo z besedami >Slov. Naroda« iz ( 1. 1923 pravimo: »toda že danes bodi pribito, da bi izključna krivda za padec napredne Ljubljane padla na mla-: dinskn listo JDSk Zagreb, 2. februarja. Včeraj se je •vršil tu sestanek opozicije. Sestanka so se udeležili Davidovič, Korošec, Spaho, Behmen, Pavle Radič, dr. Ni-hic in Herzeg. Konstatirana je bila popolna soglasnost opozicije in storjeni so bili potrebni sklepi, da je opozicija pripravljena na vsako možnost. Osmi februar je za opozicijo dan zmage. Wilder izključen iz novinarskega udruženja. Wilder je glavni krivec preganjanja tisk$! 9 N Za državljansko svobodo — proti terorju! Za bratski sporazum mod Srbi, Hrvati in Slovenci! Zagreb, 3. februarja. Častni sod Jugoslovanskega novinarskega udruženja, sekcija Zagreb, sestavljen po predsedniku dr. Iv. L o r k o v i č u ter iz članov dr. Iv. P o 1 i t e a in dr. V e s n i č a, je vzel 26. januarja 1925 po upravnem odboru J. N. U. poslano mu prijavo pravil članov društva dr. Jurišiča in Miloševiča na znanje in smatra rednega člana društva V e -česlava Wilderja, drž. podtajnika v noti-, ministrstvu kot odgovornega krivca za preganjanje tiska in ustavitve listov. — Častni sod smatra za potrebno, da radi te odgovornosti g. Wilderja ugotovi, če more g. Wil-der še dalje ostati član društva, ker se je tako zelo pregrešil na pravu ixe interesu javnega tiska. Zato je častni sod razpravljal na svojih sejah dne 27., 28., 30., 31. jan. in 2. februarja ks o podani prijavi proti g. Wilderju ter je po podanem dokaznem postopanju sklenil z večino glasov: a) Večeslav Wilder je kriv, ker ie aktivno sodeloval v prosti ustavnih,, protizakonitih in načelom svobode protivnih preganjanjih novinarjev in listov in se tako pregrešil proti ciljena društva, obseženim v § 2. dr. pravil, t. 2, 3., 5., 6., zato izključuje g. Wfl-derja kot rednega člana za vedno iz Udruženja jugoslovanskih novinarjev. Udruženje novinarjev proti preganjanju tiska. Skupščina JNU v Zagrebu od policije prepovedana. — Nezakonistosti policije. Zagreb, 3. februarja. Včeraj popol- j dne je sklicalo JNU izredno skupščino, da protestira proti preganjanju ti- J ska. Skupščino pa je policija prepove- i dala, ker baje prijava ni bila taksira- 1 na. Nato so imeli novinarji konferenco, j na kateri so razpravljali o postopanju ' policije*o preganjanju tiska in Šikani- : ranju novinarjev in grafičnih radni-kov. Policija je zaplenila in prepovedala nebroj listov in uvedla preventivno cenzuro. V večini slučajev so pritožbe na notranjega ministra ostale brez odgovora. Preganjanje listov pa je zadelo tudi novinarje kot zastopnike javnega mnenja, zlasti pa njih stanovske interese. Tako postopanje policije je protiustavno, nezakonito, neopravičeno in nekulturno. JNU zahteva od sedanje vlade, da tako postopanje ustavi in odredi policijskim organom, da se morajo držati ustave in zakonov, zlasti pa se morajo pokoravati odlokom sodnih oblasti. Konferenca je dalje protestirala proti zabrani skupščine in šikaniranju novinarjev. Novinarji so bili prisiljeni na ta način izvesti svojo resolucijo. Jovanovič vztraja na demisiji. Beograd, 3. februarja. Jovanovičem ostavka dela Pašiču silne skrbi, ker se Pašič zaveda, da more Jovanovičev korak imeti naravnost usodne posledice. Zato je poslal Pašič k Jovanoviču beograjskega kandidata Živkoviča, da ta pregovori Jovanoviča, da svojo* ostavko prekliče. Živkovič"je obiskal Jovanoviča in ga skušal pregovoriti. Njegova prizadevanja pa so bila zaman in je vztrajal Jovanovič na svoji ostavki. Skrinjice HRSS. bodo postavljene. Beograd, 3 februarja. Včeraj ni bilo nobenih važnih političnih dogodkov. Pašič je imel kratko konferenco z Mišo Trifunovičem, ki se je vrnil iz svojega volilnega okrožja In danes ponovno potuje v Užice. Sklicana konferenca vlade se ni vršila, ker se ministri nahajajo izven Beograda. Danes pričakujejo povratka Žerjava, Luziniča in Uzunoviča. Zvečer se bo najbržo vršila seja ali pa konferenca vlade, na kateri bodo razpravljali «> volilni politiki. Dr. Križman je tudi odpotoval v svoje volilno okrožje,, kjer bo ostal do dne volitev. Glede postavljanja volilnih skrinjic HRSS še ni padla odločilna beseda. Kakor doznavamo z merodajne strani, bodo te skrinjice v resnici tudi postavljene, zlasti v somborskem okrožju. Radikali smatrajo, da bodo skrinjice HRSS samo slabile položaj opozicije. Blamaža dr. Žerjava na Vrhniki. V senci bajonetov je priredil v nedeljo dr. Žerjav na Vrhniki shod. — Ogromna večina zborovalcev je bila odločno proti dr. Žerjavu. Toda orož-ništvo je pomagalo dr. Žerjavu, da je mogel shod dovršiti. Prišlo je do burnih demonstracij in izvršene so Ule številne aretacije, ki so ljudi §e boi| razdražile. Dr. Žerjav je moral kontno z Vrhnike pobegniti. Za svobodo govora. Za nedeljo je sklicala SLS v Ljubljani velik shod, na katerem se naj bi predstavil pristašem SLS g. dr. Korošec kot kandidat mesta Ljubljane. Shod je bil zelo dobro obiskan in je bila Unionska dvorana nabito polna. Med shodom pa so vdrli v dvorano pristaši samostojne demokrat, stranke in s pomočjo orožništva prodrli do govorniškega odra in razbili shod. Dogodilo se je celo, da je orožnik nastavil dr. Korošcu bajonet na prsa, ko je hotel ta priskočiti na pomoč napadenemu uredniku Terseglavu. Razbijalci shoda pravijo, da se je 'SLS tako zelo pregrešila proti nacionalni misli, da bi bila sramota, če bi smela imeti v Ljubljani javen shod. Da je ta argumentacija napačna, ne bi bilo treba še posebej dokazovati, če bi bile naše razmere le količkaj normalne. Ker če se je SLS v resnici pregrešila proti nacionalni misli, potem n j odgovarja za svoie pregrehe kakor to določa zakon. Ce pa ne bi bila po zakonu kazniva, potem je nedopustno, ker proti zakonu, da bi se kdo drugi postavil samolastno nad njo za sodnika. To je tako evidentno, da je izven debate. Še manj| pa drži, da bi bila sramota za napredno in*svobodomiselno Ljubljano, če bi v njej zborovala SLS nemoteno. Prava naprednost zahteva, da se spoštuje tudi mnenje nasprotnika, in svobodomislec, ki udriha po nasprotniku takoj s kolom, če noče ta biti njegovega mnenja, je nonsens, ne-zmiseL Mislimo, da je narobe sramota za slovensko prestolico, če je tako neliberalna, da tepta pravico svobode govora in če ne pusti, da pove tudi nasprotnik svojega mnenja. Oni, ki so v nedeljo razbili Korošcev shod so mnenja, da je večina pristašev SLS od vodstva stranke samo zapeljana in da bi nastopila sama proti vodstvu, če bi le enkrat zvedela za resnico. Recimo, da je to mnenje utemeljeno in recimo, da gori v ljudeh, ki so v nedeljo nastopili, res apostolska gorečnost. Tedaj bi razumeli, če bi zahtevali, da dobi na nedeljskem shodu tudi njihov govornik besedo in razumeli bi, če bi shod razbili, ker »e njihovi zahtevi ni ustreglo. Toda vsega tega v nedeljo ni bilo in shod je bil razbit na način, ki jasno kaže, da bi bil razbit, pa naj bi govoril dr. Korošec karkoli. Proti temu moramo nastopiti kot napreden in neodvisen list in najsi vemo, da bodo nase besede napačno tolmačene in dasi vemo, da se jih bo na vse načine zlorabilo. Toda resnica predvsem in zlasti še, ko je v Interesu napredna misel in ko gre za osnovne državljanske pravice. In svoboda govora spada brez dvoma med osnovne državljanske pravice in je kot taka uveljavljena tudi v vidovdanski ustavi. Najvišje kar ima narod, so ujegove državljanske svoboščine in med vojno je bil pri nabiranju dobrovoljcev najmočnejši argument ravno ta, da je bila Srbija vedno svobodna država in ravno v tem oziru diametralno nasprotna Avstriji. Zato ne moremo in ne smemo dopustiti nobenega zmanjšanja državljanskih svoboščin in zato bomo na braniku svobode govora tudi tedaj, če bo to v korist /klerikalcem-. Pa tudi iz ozirov na napredne stranke moramo to storiti. SLS ima danes večino slovenskega naroda za seboj — če po pravici ali ne, je čisto irelevantno — in vsi vemo, da pri sedanjih volitvah te večine ne izgubi. Zato je vedno tu možnost, da postane SLS vladna stranka in da pride kot taka v položaj, da vrača milo z dragim. Nikakor nočemo, da bi ustvarili naprednjaki prejudic, kadar bi se SLS zahotelo kratiti naprednjakom pravico govora! Tudi tedaj, ko so mladini v opoziciji, mora biti varovana njihova pravica svobode govora! Naj pripada Ljubljančan katerikoli stranki, vendar ima vsak zmisel za državljanske svoboščine. In smelo rečemo, da ni Ljubljančana, ki bi bil proti svobodi govora. Zato moremo reči tudi to. Nedeljski nastop proti dr. Korošcu ni bil v škodo Korošcu ali SLS, temveč ji je samo koristil. Samo vprašajte Ljubljančane, kako mislijo o nedeljskih dogodkih in uverili se boste, da pišemo resnico. Ali hočete v resnici pritirati stvar tako daleč, da ne bo SLS zavladala samo nad deželo, temveč tudi nad Ljubljano! Nehajte vendar že enkrat s svojo brezglavo politiko in ne kompromitirajte več napredne misli, ko da bi bila ona identična z nasiljem! Najžalostnejše pa je to, da se je zgodilo razbitje Koroščevega shoda na način, kakor da bi bilo to v interesu nacionalne misli. Žalostno je, silno žalostno je to, ker dokazuje absolutno nepojmovanje nacionalne misli. Temeljna teza nacionalne misli je, da je treba ves narod združiti v pozitivnem zanacionalnem delu. Niti enega delavca ne more in noče nacionalna ideja pogrešati, zato upliva prayilno pojmovana nacionalna misel vedno le blažilno na razbrzdane strasti, zato je njen efekt vedno zbliževalen in nikdar razdiralen. Pravi nacionalist ne more sovražiti nobenega Slovenca že zato, ker je Slovenec. Toda nedeljski demonstranti pravijo, da temu ne ugovarjajo, da pa je nemogoče ljubiti izdajalca naroda. Priznavamo, res je to! Toda na drugi strani naj tudi nam bo dovoljeno protivprašanje: Gospodje, ali ne čutite, da je smešno nazivati za izdajalce tiste, ki imajo večino v narodu? Kaj pa ostane od naroda, če je večina izdajalska? Ali ni preje izdajalec tisti, ki je proti večini? Razbitje Koroščevega shoda je grda nerodnost oblasti in težka napaka onih, ki so shod razbili. S tem je bila kršena svoboda govora in zakonitost je doživela občuten udarec. Diskreditirana pa je bila tudi nacionalna misel, zlasti pa še napredna in zato nedeljske dogodke posebno obžalujemo. Strankarsko polje ni torišče za nacionalista! Prostaštvo. V »-Nurodiiein Dnevniku, od 30. pr. m. smo v Članku poštenost — proti korupciji« ožigosali kliko »mladi nov?, ki je zanesla v Slovenijo korupcijo na gospodarskem in političnem polju. Koustatiramo, da nam niti »Jntro«, niti »Slov. Narod« nista mogla na od uas navedena fakta (Agro-Merknr, Svinčena afera, Kupovanje političnega prepričanja!) *a katere smo navedli dokaze — odgovoriti niti ti eno besedo! Kdor molči — pritrjuje! »Ker pa je bila »cdadinska« go-apoda zadeta v živo, je reagirala po svoje! »Jutro« od 31. pr. m. prinaša poti naslovom »Za poštenost in proti korupciji« (Jako čudno se slišijo in foero take besede v — »Jutru«!), njegova večerna izdaja »Sl. Narod« od 1. t, m. pod naslovom »Varanje Ljubljančanov z Nar. Zajednlco — tako prostaške osebne napade na dr. VI. Ravniharja in druge pristaše »Narodne Zajednice«, kakor p je s*ožu« le zločinska mafija, ki se zbira okoli teh dveh žalostnih*ljubljanskih listov. -Jutro trdi, da je bilo izzvano z uašim člankom! Kako ste nemoralni in smešni gospodje! Vsej pošteni slovenski javnosti brez razlike strank se v dno duše gnjusijo napadi »Jutra« in »Slov. Naroda« — ki jih ta dva mladinska lista vodita že dolgo proti dr. Ravniharju in jegovim somišljenikom! To je »mladinom« parola: Kdor ne trobi v njihov rog, jo »nepo-6»en«, »nelojalen«, »slepar«, goljuf« itd. Mi pa pravimo: »Wie der Schelm ist, so denkt or von anderen!« In tako mislijo z nami tisoči — poštenjakov! »Sl. Narod« se spozablja celo tako daleč, da obžaluje, da jo pri zadnjih obč. volitvah pisal za »Jugosl. Zajed-nico, — ki predstavlja isto grupacijo kakor »današnja Zajednica, češ, da je bil takrat »mistificiran« in »prevaran >. f’e k d« — potem baš »Sl. Na- rod« nima pravice, da se dela moralnega.« Listu, ki je bil v dobrem letu dvakrat prodan — dokler ni srečno prišel v roke »mladinskih« kolovodij v Ljubljani, odrekamo pravico, da pljuje na svojo svetlo preteklost!« In ta list si danes drzne, da poskuša natvezti pošteni javnosti, da je bil takrat >mistificiran< in »prevaran«! Ali hoče reči s tem, da ga je mistifi-ciral in prevaral — dr. Tavčar, oni dr. Tavčar, ki je naše »mladinske« kolovodje poznal v dno duš« la jik iz dna dušo zaničevali Prenizki »o nam ti ljudje v svoji nemorali, kakor da bi jim sledili na njihova potal Pisava njihovih »ravel-veržurnalov«, nizkotni osebni napadi i'a vodje in pristaše nasprotnih jim strank — imajo ravno nasproten efekt: vse, kar pri nas še čuti pošteno, vse kar pri nas še ni podkupljeno — obrača »mladinski« kliki in *je-nim plačancem — hrbet! Še enkrat „Slov. Narodu'1. »Slov. Narod« posveča poseben članek — Narodni Zajednici.* Do tu bi bilo vse v redu. Naravnost: hvala mu. Ni je boljše propagande za Narodno zajednico, ako jo napadeta par nobile fratrum »Jutro« in »Slov. Narod.« Potem je stvar gotovo dobra. Toda ogabno je, ako se Narod — notabene današnji Narod — postavlja na neki visoki piedestal moralne ogorčenosti ter moli očitno izpoved, če je bil pred dvema letoma drugače pisal, nego mora pisati danes. Kaj misli, da bo, Narod danes res še koga premotil, da bi verjel, da je današnji Narod istoveten z dr. Tavčarjevim »Slov. Narodom? Današnji njegov mladinski šefredakter hoče seveda vzdržati to fikcijo, da bi preslepil javnost ter mu ohranil naročnike. »Slov. Narod« vpleta v svojo polemiko g. Kamenaroviča in njegovo afero ter me z njemu lastno perfid-nostjo spravlja v zvezo s to afero. Vspe se celo do trditve, da je Kame-narovičeva afera povzročila razkol v napredfnh vrstah in rodila pred dvema letoma Jugosl. zajednico. »Jutro« je bilo že enkrat občutno obsojeno, ko je zapisalo slično trdi-, tev. Ali mika »Slov. Narod« enaka obsodba? Sam glavni urednik »Slov. Naroda« je moral pričati pred sodiščem, da nisem bil v nobeni zvezi s Kamenarovičevo afero ter da je do-tično poročilo z obč. zbora Jadranske banke prišlo v »Slov. Narod« brez moje vednosti. Ali hočejo gospodje izzvati, da še bolj odgrnem zastor s te zadeve? Niti se ne usojam g. Kamenaroviča soditi, niti ga ne zagovarjam. To bo že sam opravil. Če bo krivim spoznan, ga tudi pred svojim moralnim forumom ne bom oproščal. Preiskava še ni dokaz o krivdi. Drugim gospodom so se očitale slične in še hujše stvari kakor g. Kamenaroviču. Tudi oni so * Nekoliko odgovora mu dajemo že v članku »Naprednjakom-«: v današnji Številki. — Op. uredn. bili v preiskavi, pa imeli so milostnega državnega pravdnika, da ni bil predlagal preiskovalnega zapora. Odločno pa moram nastopiti proti trditvi, da bi Kamenarovičeva afera s svojimi posledicami bila posegala v domačo politiko. Z mojo vednostjo ne. Ločitev duhov se je bila pripravila že dolgo pred tem. Sleherni dan nam je dajal dokazov, da ni mogoče bivati pod eno politično streho z ljudmi, ki politične morale vobče dojmiti ne morejo. Kamenarovičeva afera je dala le zunanji povod za dejansko ločitev. Senzacijonalna razkritja na obč. zboru Jadranske banke so nam popolnoma odprla oči. S svojim sedanjim kričanjem ne boste prevpili niti svoje vesti, niti ljudskega glasu. — Zakaj nikari ne mislite, če ste se sami pred seboj oprostili, da ste že prosti obsodbe. — S tem stvari še niste spravili s sveta. Koroški svinec drži, opeharjeni plebiscitni fond za Koroško drži, oškodovani tehnični zavod drži, olajšanje Jadranske banke za 3 milijone kron pod fingiranimi konti v korist JDS, ki pa za to ni vedela — drži itd., itd. Vse te in druge stvari so še popolnoma nerazčiščene. Ne triumfirajte prezgodaj in ne hodite na solnce — s Kamenarovičevo afero! Smešno je torej trditi, da je Kamenarovičeva afera pred dvema letoma bila dala temelj »Jugoslovanski za-jednick, češ, da je bila javnost zavedena v zmoto, kakor je smešno reči, da vsled tega »Narodna zajednica' danes nima eksistenčne pravice. O ne, gospodje mladini, vzroki, da vstaja proti vam »Narodna zajednica« in da je proti vam 95 odstotkov vsega našega naroda — leže čisto drugod. In vsi znaki kažejo, da ni vež daleč čas ko bo proti Vam v enotni fronti — vsa poštena napredna javnost. In rešila Vas ne bo pred političnim poginom niti kaka izposojena nacijonal-nost, niti — »državotvornost« Vaša. Dr. Ravnihar. Sprejmemo. »Slov. Narod« z dne 31. jan. poroča, da je »Straža« vabila na shod »Bratskega sporazuma« volilce, češ, >da bo na shodu poročal znani srbski rodoljub dr. Boža Markovič in da vlada za ta shod veliko zanimanje v vseh. mariborskih laogih, izvzemši v onih žerjavovcev, za katere bo ravno to zborovanje prava »žerjavica«. K temu poročilu»Solv. Narod« pristavlja: »Kdo bi bil nekoč mislil, da pride čas, da* se narodna-sociali-stična stranka preda SLS in nato vzklika. ,Slov. Narod««: »Fej taki stranki!« — Prav, gospoda okrog »Slov. Naroda«! Narodni socijalisti inirno sprejemamo vaš »fej«. Če vi plačanci dr. Žerjava na nas pljujete, je nam to le dokaz, da sim) boljši od vas. Sram pa bi nas moralo biti, ako bi nas vi hvalili ,ker bi tedaj javnost vedela, da smo narodni socijalisti ravno taki korumpiranci, kakor ste vi, katerih se danes ogiblje vsaka poštena in nepokvarjena duša. V razumevanje javnosti pa ugotavljamo to: Pred nekaj tedni je ta nečedna družbica SDS, o kateri gre glas, da je »družbica z omejeno zavezo in brez poroštva«, nas narodne socijalisti na kolenih prosila in rotila, da naj gremo v državnozborskih volitvah z njo skupaj, »češ narodni socijalisti ste edino poštena stranka, ki uliva ugled, t vami bi naSa stranka mnogo pridobila.« Takrat, gospoda, okoli Slov. Naroda seveda nismo bili »fej stranka«. Ker pa od takrat pa do danes narodni socijalisti drugega zagrešili nismo, kakor da nismo hoteli biti plašč, v katerega bi si z besedolomstvom javno omadeževana stranka zavijala svoje politično uuiozanost, zato zdaj na nas pljuvate. Verjemite pa, da vam bo prišel ta »fej< zelo, zelo drago in morda še prav kmalu. Le tako naprej g. dr. Kramer. Kdo ovira skupen nastop naprednih strank. NI NASILJA! Iz Nove Pazove poročajo: Dne 28. januarja popoldne je bil aretiran ves odbor nemške stranke in potem prepeljan v Staro Pazovo, kjer se je sestal b svojimi sotrpini iz drugih vasi. V vsem je bilo 35 aretirancev. Njih položaj je vsega pomilovanja vreden, ker so nekateri med njimi bolni, zlasti težko neki Vvilhelm Lang. Vzrok aretacije jo bil, ker so bili aretiranci baje radičevci (a pripadali so nemški stranki. Op. ur.). i'osianec Schumacher je takoj interveniral za aretirane, toda zaman, ker je bil okrajni predstojnik na agitaciji- Ko ga je pozneje vendarle našel, je dejal predstojnik, da bo že ukrenil vse potrebno in aretiranci so ostali v zaporu. — Ampak to ni nobeno nasilje, zakaj pa so Nemci In zakaj ne volijo z mogotci, kakor ti ukazujej« Kdor ne uboga, tega se pač zapre »* >v luknjo vtakne set. Tako zahteva n»**din-ska demokracija! Narodni izdajalci] Senzacionalna razkritja »Slovenca«. — Kolovodje /mladinov« jant.i pri italijanskih oblastih proti Jugosiloveiiom ? denunci- ž-Sloveuec« od 31. jan. t. 1. je v članku »Ali se jim odpro očk objavil podatke o svoječasni kampanji >mla-dinov: v Ljubi jam proti tržaški Jadr. banki. Ta članek vsebuje tako goro-stasne očitke, da se človek prime za glavo in vpraša* ali je kaj tacega sploh mogoče! Dotični del ; Slovenčevega«, člunka glasi dobesedno: »Prvo bombo sO vrgli »mladini« z denuncijacijo proti takrat še jugoslovanski Jadranski banki v Trstu. Kot figuro, ki je podpisala to denuncijaci-jo, poslužili so se nekega odpuščenega uradnika te banke. Mi pa točno vemo, da je bila ta denuncijacija plod ljubljanskih »mladinskih« kolovodij, točno vemo, kdo je sodeloval pri sestavi te denuucijacije in kdo in koliko denarja so dobili pomagači pri tej denuncijaciji! -Mladini« v Ljubljani so torej v svojem slepem in besnem osebnem sovraštvu razgalili svojo internacionalno brezdomovinsko naravo in do-nuncirali kot pravi narodni izdajalci jugoslovanski zavod v Trstu italijanskim fašistom! Ako gredo »mladini« radi tega pred sodišče, jim postrežemo z detajli! Na Jadransko banko v Tre tu je bil takrat seveda run, ki jo je spravil v še težji položaj, v kakoršnera so jo prejšnji vodje zapustili. Ta težek položaj je dovedel na zahtevo italijanske vlade, ki jo podprla zavod s 13 milijoni lir, do italijanizacije Jadranske banke v Trstu, kjer so od tedaj imeli prvo in odločilno besedo Italijani! Kdo je torej dal povod za to, da je Jadranska banka v Trstu prišla v italijanske roke? To so bili patentirani »Jugoslovenski mladodemokrati« in nihče drugi! Pa ta razdiralni uspeh jim ni zadostoval. Organizirali so na to besno kampanjo tudi proti Jadranski banki v Jugoslaviji. Vsakdo še ve, da je objavilo »Jutro« proti Jadranski banki par sto napadov z namenom, da to banko in njene funkcijonarje uničit Ta časopisna »■mladinska« borba, organizirana tudi v inozemstvu in naperjena proti cvetočemu zavodu, v katerem so imeli slovenski delničarji odločilno besedo — je bila tako podla, da so se nad njo zgražali vsi pošteni in solidni gospodarski in politični krogi! Znano nam je točno, da se je svoj čas vršil v Zagrebli sestanek današnjih kolovodij srbskih in slovenskih samostojnih demokratov, ua katerem jo itiio sklenjeno, da se mora Jadrun-1 ska banka uničiti! Tu borba, ki se je vodila nad leto dni, je imela za posledico, da je začelo ginevati zaupanje ljudstva do denarnih zavodov sploh. Samo Jadranska banka je, kakor čitaino v njenem zadnjem letnem poročilu, morala izplačati tekom te kampanje svojim vložnikom ca 150 milijonov dinarjev. In zakaj vsa ta razdiralna kampanja proti tedaj največjemu, čisto nacionalnemu zavodu? Zato, ker se je ne kdo drznil posvetiti v Avgijev hlev »mladinske korupcije! In kake posledice je imela ta kampanja proti tukajšnji Jadranski banki? Ta nekdaj cvetoči slovenski denarni zavod je bil vsled posledic napadov slovenskih ljudi končno prisiljen ,da se je z vsemi svojimi, še vedno par stomilijonskimi vložki in z vsemi svojimi nacionaliziranimi industrijami predal na milost in nemilost belgrajski velesrbski čar siji! Slovenski delničarji so izgubili svoj vpliv, slovensko narodno premoženje se je zmanjšalo za par sto milijonov.« Ne gre tukaj za strankarsko pripadnost, ne gre tu za to ali ono osebo — ako je to res, kar poroča »Slovenec«, potem so »mladinski« JDS-arski kolovodje zagrešili čin narodne veleizdaje. Javnost še ve, da je bila 1. 1922 proti Jadranski banki v Trstu podana pri italijanskih oblastih denuncijacija, češ, da se je z raznimi preknjiž-bumi v banki oškodoval italijanski erar za mnogo milijonov lir. Jadranska banka v Trstu je bila takrat še popolnoma jugoslovanski zavod, v katerem so imeli naši Primorci naložene svoje prihranke za več milijonov lir! In od te denuncijacije dalje je pričela Jadranska banka hirati, dokler ni prišla v italijanske roke in končno v konkurz! Slovenec« je objavil te očitke proti vodjem SDS že 31. pr. m. »Jutro« in »Sl. Narod«, glasili SDS — na vse to molčita! Zahtevamo v imenu poštene jugoslovanske nacionalne javnosti, da se zadeva razčisti — do dna! Ako so razkritja »Slovenca^ ne-osnovana — oddahnili se bomo! Ker, naj si bo kdo še tako zagrizen naš politični nasprotnik, — vendar nam je ležeče na tem, da ostane naše jugoslovansko ime neokrnjeno in č&sto. Ako pa so očitki »Slovenca« podprti s fakti in resnični — potem naj krivce zadene ljudska sodba! Samo eno pozitivno deianje^pokažite! Mladinski iL*ti silno radi pisarijo, kako, da so poslanci sedanjih opozicional-nih strank samo lenuiiariii in kako da so nasprotno mladinski poslanci dosegli naravnost čudovite uspehe. Zlasti pa da se je v tem odlikoval g. dr. Gregor Žerjav, minister brez mandata, ki da je tifck državnik in politik, kakor ga Slovenci še nismo in tudi ne bomo imeli. In na vse te samohvale in te senilne nptice vzklikajo mladinski listi: »Kaj bi yse dosegli mladinski poslanci z dr. Žerjavom, če bi jih bilo 21. K temu bi pripomnili sledeče: Ze v tem, da mladini niti sanjati ne smejo, n bt kdajkoli imeli ne 21, ampak ene- " izvoljen s količ- i .V ten' dokumentaričen do- m* li l! ue«nožnosti. Polt. tika, ki jo vodi tak veleum, kakor je dr. Žerjav, in ki ne more med narodom niti toliko prodreti, da bi smel vsaj dr. Žerjav upati na količnik, je obupno žalostna in dokaz totalne nesposobnosti! »Ce bi imeli 21 poslancev«. Treba najprej pripomniti, da »če< ni argument niti za otroke. Sicer pa je mladinska politika tako žalostna, da moremo sprejeti debato tudi na podlagi tega »že«. Poglejmo kaj so mladinski poslanci v rasniel dosegli in potem smemo računati, kaj bi dosegli, če bi jih bilo 21. Ugotoviti je treba v ta naifien najprej to, tla ho kili ti poslanci skoraj ve- JHr dno na vladi in da so imeli dva ministra celo tedaj, ko so imeli samo tri poslance. imeli so torej vso moč in so predstavljali Slovenijo, kakor da bi imeli večino poslanskih mandatov. Kaj so torej dosegli? 1. Upeljali so osemumik tudi na kmete in kovač, ki je popravil ob 5. zjutraj kmetu voz je bil kaznovan, ker je kršil določbe osemurnika. Gospodje so hoteli biti socialisti, pa so izkazali kot ignoranti. 2. Sijajnih zaslug si je stekel g. dr. Žerjav pri pobijanju draginje. Trgovca je preganjal z vsemi sredstvi in se bahal, da jih bo z bičem ukrotil. Še danes morete čitati v »Uradnem listu< skoraj v vsaki Številki, kako sijajno je pobijal g. dr. Žerjav draginjo. 3. V tem oziru je zlasti postal slaven g. dr. Žerjav na kronskem svetu v Ljubljani, ko je v zvezi s Plavšičevo akcijo prepovedal izvoz moke in žita in ko je hotel utrditi dinar s tem, da je v agrarno Jugoslavijo uvažal agrarne pridelke. Ta kapitalna nerodnost je podelila dr. Žerjavu v resnici nesmrtnost 4. Sijajno je bilo delo dr. Žerjava tudi ob priliki centraliziranja bolniške blagajno. Slovenski milijončki so tudi za vedno odfrčali v Zagreb in na Miklošičevi cesti bodo vzidali v ambulatorij bolniške blagajne spominsko ploščo z napisi«: »Po zaslugi dr. Žerjava Ja ta stavba za polovico manjša, kakor bi morala biti, zato pa so stroški prav tako veliki.« 5. Zasluga dr. Žerjava je, da je nacionalizacija tujih podjetij sicer padla v vodo, da pa so upravna mesta bila nekaterim oiu-anjena. _ Skrb za slovensko gospodarstvo je bila pri miadinih sploh vedno velika. Jadranska banka bi mogla o tem napisati cele knjige. Tekom dveletne gonje so mladini uspeli, da je Jadranska banka za Slovenijo izgubljena in da je par sto uradnikov brez zaslužka. Mladini znajo namreč dobro reševati tudi uradniško vprašanje. 6. To so pokazali pri uradniški pragmatiki, ko so določili, da postane uradnik definitiven šele po treh letih. Tako imajo bič nad ubogo uradniško paro. 7. Sijajno so se izkazali mladinski generali tudi ob priliki boja za zvezo Slovenije z morjem. V svoji figariji so šli tako nizko, da so prosili kmetijce, da v boju odnehajo, da se ne razbije demokratski klub in vladna koalicija Gospod Drofenik, najnovejša mladinska atrakcija, bi mogel o tej stvari povedati zanimive stvari, če bi jih smel. 8. Ne sme se tudi pozabiti zaslug, ki so jih imeli mladini za javno moralo. Pod vodstvom dr. Žerjava so prvič uveljavili v Sloveniji geslo, da dana beseda ne velja in da ni treba častne besede držati! 9. Ker se ravno sedaj zvišujejo cene kruha, je treba omeniti tudi tozadevno mladinsko zaslugo. Minister Sušnik je dosegel za Slovenijo 40 odstotno znižanje prevoznine za moko in žito iz Banata. Napaka ministra Sušnika je bila, da je hotel to stvar strankarsko izrabiti. Njejgovo napako pa je dr. Žerjav odpra vil na ta način, da je sploh ukinil prevozne olajšave za Slovenijo in da je Slovenija s tem letno za 4 milijone dinarjev prikrajšana. Da bi se olajšave ohranile in dovolili tovorni listi s popustom brez izjeme vsem zadrugam in trgovcem, do te modrosti se mladini niso mogli povzpeti. 10. Tudi pri orailjenju stanovanjske bede so se izkazali mladim kot mojstri. V Ljubljani je poštno ravnateljstvo kupilo stanovanjsko hišo in jo spremenilo v nestanovanjsko, v Mariboru pa so isto naredili s Kokoschinegovo hišo, mesto da bi v Ljubljani ko v Mariboru zgradila država novo hišo. 11. Prav posebne zasluge pa si je stekel dr. Žerjav za državljanske svoboščine Po zaslugi dr. Žerjava vlada v Sloveniji teka svoboda, kakor še nikoli Kdor tega ne veruje, je portidržaven element, ki se zapre. Pa naj bo dovolj naštevanja mladinskih zaslug, zlasti še njihovega šefa, političnega velikana dr. Žerjava, ker preskromen je obseg našega lista, da bi mogli vse našteti. Zato prepuščamo besedo mladinski listom in jih pozivamo, da navedejo samo eno pozitivno dejanje dr. Žerjava, samo eno njegovo zaslugo, ki je res samo njegovo delo in ki je bila v korist edinole narodu ali državi in ne njegovi kliki. Izjavljamo, da se priznavamo premagane, če more mladinski tisk navesti samo eno tako pozitivno delo! Na delo torej gospodje! Radikalne kandidature v ljubljanskem okrožju neveljavne. Z Dolenjskega nam piše: »Tako otročje naivnega kandidata, kakor je ur. Zupanič, pa še ni imela Dolenjska. Vse se mu smeje in vse ga vleče. Spominjamo ae še, kako je kot minister ob zadnjih skupščinskih Volitvah tako imenitno znal posnemati serenisima iz »Flieg. Bliitter«, ko si je pustil izvešati zastave ter si naročal bankete. Možu se vidi, da je bil dolgo let odsoten od svoje domačije. Ne pozna je več, ona pa njega ne. Ljudstvo in njegove današnje šege so mu čisto tuje. Ne vemo, odkod je vzel svoje manire, ne moremo si namreč predstavljati, da bi srbijanski politiki na tak način nastopali. Najbolje označuje njega naivnost, kako se je od demokratov pustil Ukaniti za svojo kandidaturo. Ves čas je bil mnenja, da je na drugem mestu in pri vsaki priči nas je zagotavljal, da bo izvoljen takoj za dr. Žerjavom. Le s težavo si je pustil dopovedati, da so demokrati vezali kranjski in logaški okraj, kjer so postavili dr. Kramerja. Tolažil se je potem s tem, češ da je tudi on vezal čmomeljski in novomeški okraj. Morete si misliti, kakšno bo njegovo razočaranje, ko se bo prepričal) da tudi to ne drži, kajti njegovi listi v resnici nista vezani. Dr. Županu- ima namreč v črno meljskem okraju drugega namestnika, kakor pa v novomeškem okraju. To pa v smislu zakona ni več vezana lista. Nas radikale pa ves slučaj tem bolj zanima, ker Zupaničeva kandidatura za radikale tudi drugače ne obstoji. Po statutih radikalne stranke, ki sem jih dobil te dni, sme namreč kandidate po deželi postavljati samo okrožna konferenca. Zupanič ni bil sklical nobene okrožne konference, ampak na migljaj dr. Žerjava samo okrožni odbor, kjer je upal na večino. Na okrožni konferenci bi večine za kako zwzo z Žerjavom nikdar ne dobil. Člani okrožne konference so namreč vsi predsedniki in podpredsedniki vseh'krajevnih organizacij in pa okrožni odbor. Zupanič je torej kandidat samozvanec in noben radikal niti po statutih, niti pod strankarsko disciplino ni vezan, da ga voli. Isto velja seveda tudi za dr. Sajovica, še bolj pa za g. šaplo v Ljubljani, glede katerega nas je podučil Radikalski Glasnik, da ga ni imenoval za kandidata Mestni zbor, ki bi bil v to po Statutih edini pozvan. Vse te tri takoime- novane radikalske kandidature so torej ničevne in za radikale neobstoječe. Za pravilne jih ne more proglasiti niti Glavni odbor, ker Glavni odbor sme na znanje vzeti le kandidature, ki so postavljene po statutih od okrožne konference, oziroma od mestnega zbora. Ako čitamo v časopisih, da je Glavni odbor te kandidature odobril, je mogel to storiti le v očividni zmoti, da je podrejena organizacija bila ravnala pravilno po statutih. Radikali si ne pustimo vsiljevati nobenih kandidatur proti volji večine. Za svojo osebo izjavljam, da ne bom volil dr. Zupaniča posebno pa še za to ne, ker bi s tem oddal v resnici svoj glas dr. Žerjavu. Da bi pa bili samo priganjači za dr. Žerjava, smo slovenski radikali vendar še predobri. Saj ni več daleč čas, ko si bosta radikalna stranka in stranka kateri pripadata Pribičevič in Žerjav, zopet v laseh kakor so si bili pred letom dni. Zato bi bilo naravnost na škodo radikalni stranki, ako oddamo glasove dr. Žerjavu in njegovim pomagačem, ki nas bodo čez mesec dni že tepli s škorpijoni. Konstatacija. V zadnjem »Radikalnem Glasniku« je bil natisnjen dopis, ki ga je dne 24. decembra 1. 1. poslalo vodstvo radikalne stranke načelstvu JDS. Iz tega dopisa moremo kot nepristranski opazovalci konstatirati, da leži izključna krivda, ako ni prišlo do sporazumne liste z JDS v Ljubljani (kar pa po našem naziranju ni nobena škoda), na strani vodstva JDS. Njene zloglasne metode so tudi tukaj preprečile vsak sporazum, pa čeprav je bila zanj na drugi strani dana najboljša volja. Samo sedanje vodstvo JDS je zmožno česa takega, kakor se je v tem slučaju dogodilo, da sredi tekočih pogajanj ista zaključi s tem, da samolastno postavi nosilca liste, stranki, s katero se pogaja, pa milostno prepušča namestnika. SE SNA! Sodišče v Skoplju je razveljavilo sklep policije, ki je prepovedala Izhajanje glasila Džemieta. Ni več mesta v Jugoslaviji, ki ne bi znalo za nezakonitosti sedanjih mogotcev in njihovih blamaž. Resnično, kakor da bi bil g. dr. Žerjav povsodi navzoči Izjava. Za »Slov. Narodom« je pricapljalo »Jutro« z izmišljeno trditvijo, češ, da šem tudi kot poverjenik za socijalno politiko osebno reševal iz svoje odvetniške pisarne prihajajoče prošnje in pritožbe v stanovanjskih zadevah. Naj mu bo isti odgovor kakor »Slov. Narodu«. Tudi »Jutrov« dopisnik, ki je identičen z onim v »Slov. Narodu«, v svoji strahopetnosti nima poguma, da bi se podpisal. Nobene take prošnje ali pritožbe nisem reševal osebno. Kolikor mi je še v spominu, sta v tem času prišle dve ali tri prošnje ali pritožbe na poverjeništvo iz moje pisarne, pa so bile od referenta zavrnjene. Povedalo se mi je že pred dvema letoma ob občinskih volitvah ljubljanskih, da se je v tem pogledu štefnalo za akti v poverjeništvu za socijalno politiko, pa niso mogli nič najti. Ali mislite ,tla bi »Jutrova« gospoda le en dan molčala, če bi mi mogla r resnici kaj nekorektnega dokazati? Sedaj, čez štiri leta, odkar sem bil zapustil poverjeništvo za socijalno politiko, pa planejo na dan z — lažjo. Kdo vam jo bo verjel? Volilni manever! Se enkrat: je vse zaman, gospoda, ne morete mi blizu. Greh, ki bi mi ga kot poverjeniku za socijalno politiko mogel kdo očitati, bi bil morda edino ta, da sem se bil na milo prošnjo dr. Žerjava usmilil g. Adolfa Ribnikarja ter mu prepustil svoje mesto, sam pa sem se povrnil k poverjeništvu za pravosodje. Dr. Ravnihar. Svoj poraz so priznali. Kandidatne liste za ljubljanske občinske volitve je treba vložiti do dne 8. februarja, dan preje ko bodo znani rezultati skupščinskih volitev. Nehote se mora človek vprašati, zakaj so nastavili mladini, ki edino o teh stvareh odločajo, za zadnji termin ravno 8. februar. Vsak razsoden človek bi vendar dejal, da je edino pametno, če se liste vlože po skupščinskih volitvah, ko se zna za mišljenje ljudstva in ko je mogoče ustvariti tudi take bloke, da je redno delovanje občinskega sveta zasigurauo. Pa ne samo to! Na podlagi skupščinskih volitev bi bilo mogoče doseči sporazum med vsemi strankami, da bi bila vložena samo ena lista in Ljubljančanom ter strankam prihranjen brezploden voliven boj. — Se zlasti dosti vzroka pa so imeli mladini, da počakajo na rezultate skupščinskih volitev. Njihovi listi pišejo vendar dan na dan, kako da je zmaga g. Mohoriča sigurna in da prideta kot tekmeca pri ljubljanskih volitvah v poštev samo gospoda Korošec in Mohorič. Ce bi volitve potrdile prerokovanja mladinskih listov, potem 5t mladini z lahkoto dosegli vodstvo v skupnem naprednem bloku, ker na podlagi volilnih številk bi mogli dokazati, da je večina napredne Ljubljane za njimi in da je današnja »Narodna zajednica«, če z odklonitvijo skupnega nastopa z mladini prepusti Ljubljano SL8 težko kriva. Te sijajne prednosti pa mladini nočejo izrabiti. Zakaj? Odgovor je na dlani. Ker so mladinski generali prepričani, da bodo pri skupščinskih volitvah dobili manj glasov ko »Narodna zajednica« in zato po skupščinskih volitvah ne bi mo. gli tako slepomišiti, kakor pred njimi. Danes še laliko upajo, da prepričajo »naprednjake«, da je edina rešitev za napredno Ljubljano, če nastopijo pri ob-čiuskih volitvah vsi naprednjaki skupno in sicer pod vodstvom mladinov. Po 8. februarju je pa to nemogoče in zato se morajo vložiti kandidatne liste še predno so znani rezultati skupščinskih volitev. S tem so mladini priznali, da nima g. Mohorič nobenega izgleda na zmago, da se bo v Ljubljani bil boj samo med dr. Ravniharjem in dr. Korošcem, oziroma med »Narodno zajednico« in SLS. Iz tega pa tudi jasno sledi, da je vsak glas, oddan za g. Mohoriča, izgubljen in da bodo vsi oni naprednjaki, ki bi glasovali za »nacionalni blok«, sokrivi, če bo ljubljanski mandat padel v roke klerikalne stranke. Po razpisu ljubljanskih občinskih volitev je torej položaj čist in naprednjaki ne morejo biti v dvomu, kam da morajo oddati svoje glasove. Vemo sicer, da so imeli gospodje mladini pri razpisu ljubljanskih občinskih volitev svoje posebne špekulaije. Pa kakor vedno, tako se je tudi sedaj izkazala resnica, da so vse mladinske špekulacije zasnovane vedno tako nerodno, da so končno le njim v škodo. Tako tudi sedaj. Mislili so, da bodo intrigirali, pa so priznali ,da pridejo v Ljubljani šele na tretjem mestu v kombinacijo in da je poraz njihovega kandidata zapečaten. Zato ne zametujte svojih glasov in glasujte za »Narodno zajednico;, stranko napredne in poštene Ljubljane! Votivna borba. VZTRAJAJTE V BORBI! Se pot dni in boj je dobojevan. Zadnja faza boja je odločilna, zato podvojite vsi svoje delo, stopnjujte svojo borbenosti Od hiše do hiše, od znanca do znanca mora iti agitacija in vsa nasilna sredstva mogotcev morajo biti zlomljena od našega podrobnega dela! Naj si izmislijo mogotci v zadnjem trenutku še tako sleparske laži, narod mora laž takoj spoznati in zato pomnožite svoje delo. In še eno: Skrbite, da stori 8. februarja vsak svojo dolžnost! Vsi na volišče! V tem znaku mora zmagati Jugoslavija! Nobenega opravičila ni za tistega, ki bi oetal v usodnem trenutku, ko se določa bodočnost Jugoslavije, doma! Volitve so tajne in zato vsi na volišče In po svoji vesti oddajte glas za tistega, ki se vam je s svojim delom priporočili Javite vsakogar, ki se Je pregrešil proti tajnosti volitev. Kdor se pregreši proti temeljnim državljanskim dolžnostim, zanj ni pardona! In pardona tudi ni za one, ki zlorabljajo svojo uradno moč v strankar- ske svrhe. Ti ljudje Škodujejo avtoriteti državo, tl ljudje sejejo mržnjo do države, zato nobenega obzira do njih in zato pride po 8. februarju obračun. Zmaga je sigurna! Glejte, da bo sijajna in zato dne 8. februarja vsi na volišče! NAVADNA LAŽ. »Slovenski Narod« pravi, da je podpiral Jugoslovansko zajednico za to, ker je bil mistificiran od Kamenaroviča. To je Čisto ordlnarna laž. »Slovenski Narod« je bil za Jugoslovansko zajednico, ker je naravnost sovražil mladine. Na to sovraštvo pa je takoj pozabil, ko je dobil novega gospodarja in čez noč postal najbolj servilen služabnik onih, katere je smatral za škodljivce slovenskega naroda. — Sedaj pa bi hotel biti »Slovenski Narod« na svojo prodanost še ponosen! Tudi svoje vrste ponos! VSAKO SREDSTVO JIM JE DOBRO! Mladinski generali so iznašli novo sredstvo, da bi škodovali »Narodnemu Dnevniku«. Po trafikah pošiljajo svoje agente, ki pripovedujejo trafikantom, da je »Narodni Dnevnik« zaplenjen in da bodo kazuovani, če ga bodo prodajali. Mestoma so imeli ti agenti tudi uspeh, trafikanti pa izgubo,' ker so bili ob do- biček, ki ga jim donaša prodaja lista. — Sredstvo je vredno mladinske gospode in zato zadostuje, če ga samo na kratko zabeležimo. JUNAK! — Koga pa boš ti volil? — To bom vedel po volitvah. ZOPET NOVA BLAMAŽA. Razprava proti Androiički je končala s popolno blamažo onih, ki so hoteli s pomočjo te ženske skovati špionsko afero, v kateri bi igrali glavno vlogo člani vodstva HR-V>. DOKAZANA MLADINSivA LAŽ. »Demokrati ja < je objavila izjavo Voje Marinkoviča, ki v izjavi po vda rja, da je odstopil iz izvrševalnega odbora stranke samo zato, ker mu manjka časa, da bi se sej redno udeleževal. CINIKU Isti dan, ko je dajal udadinski štab zadnja navodila za razbitje Koroščevega shoda v Ljubljani, je glasilo mladinov napisalo na prvo stran sledeč stavek: »Vlada je odločena za vsako ceno zatreti vse, kar bi oviralo volilno svobodo.« — Gospodje, prekosili ste v nesramnosti sebe in najpredrznejši cinik bi se inoral vaše družbe sramovati! # KAJ PA TO? Nedeljsko »Jutro« piše z velikimi črkami, da pripravlja opozicija volilne nerede in da bi — čujte in strmite! — ra-dičevci hoteli ustaviti voiitve. — Vsi vemo, da so bili ravno radičevei tisti, ki so vedno zahtevali volitve. Sedaj pa da bi jih hoteli ustaviti? — Zakaj? Ker so danes močnejši ko preje? — Sigurno je dalje, da bo opozicija pri voiitvah zmagala. To potrjujejo najbolj nasilja vladnih strank, ker tisti, ki je v večini, ne rabi nasilja. Sedaj pa prihaja »Jutro« na dan s trditvijo, da hoče opozicija preprečiti volitve. Gosi>odje, ali bi hoteli poskusiti srečo z znanim trikom tatu, ki kriči: Primite tatu! — Ali ste v svoji reakcionarnosti res že zabredli tako daleč, da mislite, kako bi voiitve ustavili? In ali vam ne zadostujejo tudi sedanja nasilja? Slabo stoji vaša stvar, kadar segate po teh obupno žalostnih sredstvih! O. DROFENIK se je v nedeljskem -Jutru« aa široko razpisal. Vidi se, da je bila mladinska šola za g. Drofenika uspešna, ker v svojem članku g. Drofenik naravnost mojstrsko potvarja resnico. Zaradi tega smatramo za potrebno, da ugotovimo sledeče: Ze leta 1923 je g. Drofenik dokazal, da mu je kmetijski program — figa, vse pa poslanski mandat. Kdor je gledal, kako se je tedaj g. Drofenik pulil za nosil-stvo liste, mu je v resnici moralo postati slabo. Smelo smemo reči, da ni SKS še nikdar zagrešila tako napačnega koraka, ko tedaj, ko je postavila g. Drofenigga za uosilstvo liste. Dočim je dobila SKH leta 1920 im Štajerskem še preko 18.000 glasov, jih je Drofenik reduciral s svojim nasllstvom na 4500. Zato se prav veselimo ,da bo pomagal g. Drofenik pri letošnjih volitvah mladinoin k fiasku! --Da je Članek g. Drofenika poln netočnosti Je seveda razumljivo. Vendar pa je neoprostljivo, Če navaja napačen datum za ustanovni občni zbor SKS, — ki ni bila ustanovljena leta 1920, temveč že leta 1919 in sicer ne po zuslugi g. Drofenigga. — Ker g. Drofenigg tako rad sili v javnost, ga vprašamo, če mu naj mi pri tem pomagamo in priobčimo njegove divje govore, ki jih je imel svoje dni proti dr. Žerjavu in mladinoin? — Na vsak način je bil tedaj g. Drofenigg bolj iskren ko danes, ko je zatajil kmetski program in se pridružil skupini, ki jo je opetovano javno obsodil kot pretikmet-sko. — Kariera g. Drofenigga je v resnici sijajna in samo čestitamo SKS, da je rešena sitnosti, ki jih je g. Drofenigg delal stalno! NOBLESA je privilegij mladinskega tiska. Tako či-tamo v nedeljskem »Slov. Narodu«: Le dr. Ravnihar je tako omejen,« »Fej dr. Ravnihar!« in slične psovke. Da se »Slovenski Narod« take argumentacije ne sramuje, se ne čudimo. Radovedni pa smo, kako jo morejo prenesti inteligenti, ki smatrajo »Slov. Narod« kot 9voje gla silo. ZMAGA! Korošcev shod v Ljubljani je bil razbit, Davidovičev v Zagrebu pa prepovedan. Vsa Ljubljana bo sedaj volila mladine, ves Zagreb pa Pribičeviča — če ne bo dež! Kjer kandidira g. Laziča Markovič ... V Hercegovini je nosilec radikalne liste g. Laza Markovič, sedanji podšef stranke in eden glavnih krivcev, da je radikalna stranka pozabila na svojo tradicijo. Odpor med prebivalstvom je proti Lazi Markoviču velik in opetovano so bili njegovi shodi že razbiti. Zato je pričel Markovič uporabljati nasilje in sicer v tako popolni meri, da je lahko na svoje »uspehe« ponosen. Njegov zvesti pomočnik »oziroma bolje rečeno sluga, pa je mostarski veliki župan Janiči je Kra-sojevič. Ko je bila obrcana proti HESS objavljena, je dal Krasojevič izvesti takoj obširne hišne preiskave. Ker so bile te preiskave brezuspešne, je bil Krasojevič ves iz sebe in je dal ljudi zapreti po 10 do 14 dni, ker so pri njih našli »proti-državne« 9pise kakor »Razgovori o kmetijskih zadrugah . Pritožbe proti tem zapornim kaznim so bile rešene v enem popoldnevu in seveda vse obsodbe potrjene. Ta rekordna hitrost uradne rešitve je naravnost zadivila svet. Orožnikom je Krasojevič ukazal, da aretirajo po deželi vse, kar je bilo v HRSS. Orožniki so nalog vestno izvršili in mostar je bil tako prenapolnjen z aretiranimi kmeti, da so jih morali v masi spuščati domov. Krarojevič pa s tem še ni bil zadovoljen, temveč je šel korak dalje. Osmim trgovcem je dal lokale enostavno zapreti. Ko so trgovci zagrozili, da se bodo pritožili na sodišče, je Krasojevič spoznal svojo napako in jo popravil na ta način, da jim je vzel koncesijo, ker »da ne uživajo več zaupanja oblasti.« Ampak g. Krasojevič ni bil zadovoljen. Na podlagi člena 18. zakona o zaščiti države je odstavil g. Derventa Hadžiomana kot ravnatelja Okrožnega zavoda za zavarovanje delavcev. Ni treba povdarjati, da ni imel veliki župan Krarojevič za odstavitev nobene pravice, ker je Okrožni urad avtonomen zavod in morejo biti njegovi uradniki odpuščeni lo na podlagi disciplinarne preiskave, ki jo izvrši zavod sam. Vse nasilne odredbe Krasojeviča pa niso dosegle svojega namena, ker je sedaj Hercegovina še bolj proti sedanjim mogotcem, kakor preje. Vsaka sila rodi odpor in 8. februarja bo dan obračuna za nasilnosti. VOJVODA BIBCANIN ZA DAVI DOVICA. Ker bi se pri nas tako zelo rado zlorabilo idealizem nacionalistov, da bi delali tlako za nacionalni blok, pa čeprav je jasno, da bi bila s tem samo kompre-uiitiruua nacionalna misel, spominjam■> vse nacionaliste, da je prišel kot najoi-ji prijatelj Davidoviča v Zagreb tudi čelnik četuiške organizacije vojvoda Bir-čanin. Nuj prevdarijo oni nacionalisti, ki še slede frazam nacionalnega bloka, 8e je proti nacionalni misli tisti, ki ga priporoča vojvoda Birčantu. KANDIDAT, KI RAZP0LA0A Z OROŽNI9TVOM. S rezki kuudidat samostojne demokratske stranke dr. Srdjan Budlsavlje-vlč je dal v Plaškem aretirati dva kmeta, Dana in Dušana Kosanoviča, ker sta bila njegova nasprotnika. Ker so kmetu kasneje izpustili, je dal sre/ki kandidat ponovno oba aretirati In se je pri tem izkazal s pooblastilom, da sme po 8V°-jem prevdarku uporabljati orožnlštvo — Tako je pravilno! Vsak kandidat naj dobi posebno orožniško asistenco in kdor bi delal g. kandidatu sitnosti ali ne bi hotel njemu verjeti, tega se naj enostavno zapre! Bo vsaj mir! Svobo-domiselci volite nacionalni blok, ki take razmere uvajal •»r V Ljubljani volite vsi v 5. skrinjico. -P« Davidovič v Zagrebu. »N© gr« za osebe... Osnovni temelji »poraslima so svobodo, pravica in enakost. V soboto popoldne je prišel v Zagreb Ljuba Davidovic. Peron je bil prenapolnjen publike, ki je navdušeno pozdravljala Ljubo Duvidoviča, čeprav je policija izjavila, da ne bo trpela nobenih manifestacij. Davidovič je prišel v spremstvu vojvode Birčanina in demokratskega kandidata za mesto Beograd drja. Popsa. Ko se je Davidovič pozdravil in seznail s predstavniki demokratsko stranke v Zagrebu, je odšel v mesto. Pred kolodvorom je bila velikanska množica, ki je navdušeno klicala: Živijo Davidovič! Policija je pričela takoj manifestante razganjati. Skupina Pri-bičevičevcev je skušala demonstrirati, pa ni s svojim poskusom uspela. Skupi-uo. ki je spremljala Davidoviča, 'je policija dva!; rat s kordonom pretrgala. Za vsako ceno je hotela policija preprečiti, tla bi svet videl, da je Zagreb za Davidoviča. Namera policije je spodletela, ker so celo z oken pozdravljali Davidoviča. Zvečer je bila seja centralnega odbora demokratske stranke. Seje so se udeležili demokrati iz vseh krajev Hrvat-ske in Slavonije. Po pozdravu dr. Paveliča se je zahvalil za sprejem Davidovič, ki je med drugim dejal: Vedno je vesel, kadar more priti v Zagreb. Sporazuma ni treba vezati na posamezna imena. Ne gre za sporazum oseb ... Osnovni temelji sporazuma so svoboda, pravica in enakost. Te ideje ne more nihče zrušiti. Policija prepovedala že dovoljen shod. Ko je dovršil Davidovič svoj govor, je bil pozvan dr. Petričič od nekega gospoda, ki mu je izročil odlok policije, da je javni shod prepovedan, pa čeprav je bil dne 29. I. že dovoljen. To pa vsled tega, ker je izdala demokratska stranka plakate, na katerih so naslikane vislice, na katerih visita g. Pašič in Pribičevič. Svojo prepoved utemeljuje policija tudi s tem, ker so se ob prihodu Davidoviča že vršile demonstracije in se je torej bati, da pride ob priliki shoda do novih. Ko je slišal Davidovič za prepoved shoda, je bil iznenaden in dejal je: »V čast jim je to! Nikdar jim ni zadosti sile!« Shod se je pozneje kot zaupntskt sestanek vseeno vršil in policija je bila za eno blamažo bogatejša. NI NASILJA! Okrožni načelnik v Varaždinu je odredil, da se ima čitalnica »Seljačke sloge« zapreti. Čitalnica je nepolitično društvo in ima samo prosvetne namene. Kljub temu ta odredba. Ampak nasilja 'Jugoslaviji ni, ker pravi tako »Jutro«, kateremu vsakdo, ki zna obračati plašč po vetru, brezpogojno veruje. RESNICA 0 TOMLJENOVIČU. »Jutro« je poročalo, da je kandidat demokratske stranke v Sušaku, bivši hrvatski ban pobegnil in da ne vedo niti njegovi pristaši, kje da se nahaja. Vest »Jutra« je podla laž. Dr. JTomlje-uoviča je napadla na shodu na Krimeji pod vodstvom policijskega agenta Ma-nojloviča tolpa sam. demokratskih plačancev in ga z vzklikom: v imenu zakona težko ranili na glavi in na nogi. Niti en napadalec ni aretiran, pa kako bi tudi bil, ko pa vlada sedaj popolna svoboda za one ,ki razbijajo shode opoziciji. KAM NAJ TO PRIVEDE! Sodniki zagrebškega sodišča so soglasno pi o es Irali proti imenovanju g. Bu-banja za po predsednika zagrebškega sodišča, ker se je imenovanje izvršilo brez znanja banskega stoia iu 8edmuri. ce, kakor to zakon izrecno predpisuje. Zgodovina uči, da je vsaka država propadla, v kateri je zakon izgubil svojo veljavo. Nihče drug pa ni tako zelo dolžan, du zakon spoštuje, kakor tisti, ki ima eksekutivno oblast v rokah. Pri nas pa vidimo, da nihče tako zelo ue tepta zakona, kakor oni, ki imajo danes vso oblast v svojih rokah. In kljub temu, da doživljajo dnevne blamaž©, da mora sodišče vsak dan razveljaviti kak njihov ukrep kot protizakonit, kljub temu še vedno rujejo proti neodvisnosti sodišč in sodnikov, ki je predpogoj zakonitosti. Poznamo sedanje mogotce predobro, da bi se čudili, če se ne ustrašijo tudi pred najbolj napačnim koranom. Igrajo vse na zadnjo karto, kot pravi pustolovci. Toda razumeti ne moremo onih idealnih nacionalistov, ki so tako zasiepljeni, da podpirajo te ljudi. Ali mar ni jasno ko beli dan, da tisti, ki je proti neodvisnosti sodišč, nima čistih namenov? Ali ni več ko gotovo, da je tisti, ki ruši temelje zakona, proti državi! Nacionalisti, vsi kakor en mož proti vsem, ki ne spoštujejo zakona. Jugoslavija bo velika in močna, če bo velik in spoštovan zakon. V nasprotnem slučaju jo zadene usoda, ki je zrušila še vsako državo, v kateri je izgubil zakon svojo veljavo. In kdor podpira rušitelje zakonitosti, ta je sam med grobokopi države! Kdo ovira skupen nastop naprednih stranki »JUTRO« GROZI. Odkritja, ki so jih prinesli opozi-cionalni listi o mladinih, so spravila gospode iz ravnotežja in sedaj groze, da se bodo kruto maščevali, če ne prenehajo opozicijonalni listi s svojimi odkritji. Gospodje, vaše grožnje ne učinkujejo več! Mi čisto dobro vemo, da se boste maščevali, samo če se boste mogli. Zato smo na vaše maščevanje dobro pripravljeni. Povedati pa vam je treba tudi to. Bili so časi, ko so bili vaši nasprotniki tako naivni, da so verjeli vašim sladkim besedam in da niso udarili, ko so mogli. Te obzirnosti in dobrosrčnosti je sedaj konec in boj se bo vodil proti vsem tako dolgo, dokler ne boste popolnoma na tleh. Z besedolomci ni nobenega kompromisa, do nasilnih ni nobenega obzira in zagovornikom korupcije velja neizprosen boj! In sedaj, gospodje: maščujte se, ker 8. februar trka že na vrata! SVOBODOMISELNI NAG. BLOK. Glasilo nacionalnega bloka v Subotici, »Nova severna posta« piše v debelih črkah, da je treba vsled Olshausenove intervencije takoj razpustiti nemško in madžarsko stranico. To da je nauk atentata na posl. Kralta. Svetujemo »No- vi severni posti«, da ne ostane pri polovičarskem predlogu. Ni zadosti, da se nemška in madžarska stranka prepovesta, temveč izdati je treba nov votivni zakon, po katerem imajo volivno pravico samo tisti, ki glasujejo z vlado. V tem slučaju seveda tudi Nemci in Madžari. | Tako bomo imeli volitve vsaj vsake šti- i ri leta in rešeni bomo vseh političnih prepiroav za vedno. Upam, da bo naš predlog »Nova severna pošta v polnem ; obsegu usvojila in da ga bo g. Pribiče- i vič v celoti izvedel. Zakaj neki niso že preje prišli na to misel, pa ne bi moral g. Žerjav sedaj obupovati nad Bvojim mandatom. MARIBORČANI, ČITAJTE! Pribičevičeva »Reč« poroča o shodu Bože Markoviča sledeče: »Z veliko reklamo in silnimi plakati je sklical včeraj profesor Boža Markovič shod dovidovičevcev. Udeležilo se ga je v vsetn okoli 120 ljudi, ki so poslušali Markovičev govor kakor nagrobni govor. S tem neuspelim shodom so doživeli da-vidovičevci ogromen fiasko. Boža Markovič se po neuspehu v Sloveniji vrača v Zagreb.« Pa recite, Mariborčani, če niso gospodje mladini patentirani lažniki. KAKO BO VOLIL ZAGREB? Zagreb ima 32.742 volivcev, za 6230 več kot leta 1923. Volišč je 33 in bo na vsakem volilo samo 1000 oseb. Pri zadnjih volitvah je volilo samo 60% volivcev; sedaj se računa, du se udeleži volitvo najmanj 80%. To se sklepa vsled neprimerno večjega zanimanja za volitve kot leta 1923. Kandidatnih list je vloženih 9. Količnik bo znašal najbrž 7000. Razen dr. Trumbiča najbrž no doseže noben drug kandidat količnika. V tem slučaju dobi dr. Trumblfc oba mandata, kakor je osvojil leta 1923 oba mandata Radič,. V slučaju pa, da ne dobi niti ena liBta količnika, po-tem je verjetno, da bo dobil drugi mandat Frankovec Hrvoj- Ko so bile meseca avgusta na vidiku občinske volitve v Ljubljani, bili so nekega dne sklicani zaupniki JDS v Kazino, da zavzamejo svoje stališče. Po precej viharni debati se je sklenilo z veliko večino glasov, da mora vodstvo JDS doseči za občinske volitve za rsa-! ko ceno sporazum z ostalimi naprednimi strankami glede skupnega nastopa Glasovi so šli celo tako daleč, da mora, če treba, žrtvovati JDS tudi osebe svojega vodstva. Naloga, da vodi oficijelne razgovore z NSS, z dr. Ravnikarjevo skupino, SKS in s socijalnimi demokrati, se je poverila dr. Pucu. Ta sklep zaupnikov JDS pa očividno gotovim osebam vodstva ni bil povšeči, kajti dr. Puc se ni obrnil glede sporazuma do vodilnih oseb posameznih strank, katere edine so bile kompetentne o tem razpravljati. Ker so tudi ostale stranke želele, da bi prišlo do sporazuma in da bi se odpravil madež, ki ga je zagrešila v slovenski politiki uprav napredna stranka, je ob neki priliki sklenil odbor Jugosl. Za-jednice soglasno, da je pripravljen, da s« z Jug. demokratsko stranko varja gled« skupnega nastopa pri občinskih volitvah, toda le pod pogoj©*, da se izvrši poprej rehabilitacija ir. Ravniharja od strani JDS. Ko se j« ta sklep dr. Pucu sporočil, je on izjavil: »Spor z dr. Ravniharjem za našo straa-ko zaenkrat ni aktualen, to vprašaaj* se bo rešilo ob priliki državnozborskih volitev.« Ko so se čez nekaj časa ljubljanski zaupniki JDS v Kazini zopet sestali, da bi slišali poročilo dr. Puca glede pogajanj, se dr. Puc tega zborovaaja ni udeležil. Da bi se razburjenost zaupnikov pomirila, je Likozar na široko ia dolgo izjavljal, da je sporazum že dosežen. — Kako pa hoče sedaj SDS rešiti in spraviti z dnevnega reda spor z dr. Ravniharjem, je pa najlepši dokaz to, da mu je postavila protikandidata, da razbija njegove shode in ga še naprej blati po svojem časopisju. — Ljubljanski volilci, ki čutite in ločite, kaj je nepoštenost, sramota in lopovstvo, dajte izraza pravici dne 8. februarja s tem, da volite dr. Ravniharja. Dnevne vesti. Vse cenjene naročnike nujno prosimo, da nam takoj javijo, če ne prejemajo »Narodnega dnevnika« redno. Le na ta način nam bo mogoče, da odpravimo vse nedostaike in da v kali zatremo vse nakane naših nasprotnikov, ki se ne sramujejo tudi najbolj nečednih sredstev, samo da bi »Narodni Dnevnik« zatrli. Upamo, da bo po 8. lebruarju, ko bo zapihal v Jugoslaviji osvežujoč pomladanski veter tudi v javnem življenju dostavljanje »Narodnega Dnevnika« v redu in da ne bodo imeli naši naročniki nobenega vzroka več za pritožbo. Prosimo vse cenjene naročnike, da naš težaven položaj uvažujejo in da nam ohranijo svojo naklonjenost. Uprava »Narodnega Dnevnika«. — Znamenje časa. Orožniki ter nižji državni uradniki so nam začeli vračati list z izgovor, da se za politiko ne zanimajo. Razumemo popolnoma njihov položaj in zato jim ne zamerimo. Pač pa rečemo: Ubogi državni nastavljenci, katerim se ne daje niti toliko, da bi mogli spodobno preživeti sebe in rodbino in katerim se sedaj jemlje še miselna svoboda. Še večja reva pa naša toliko preizkušena domovina, ki izgublja vsled takega nesvobodomiselnega in nizkotnega postopanja sedanjih mogotcev z državnimi nastavljenci svoje najboljše uradnike, da je državna uprava od dneva do dneva slabša. In vi nacionalisti, ki podpirate sedanje mogotce, ali res ne mislite, da se s poslabšanjem uprave,, rušijo temelji države? In vi nacionalisti morete podpirati ljudi, ki jemljejo drž. nastavljencem svobodo prepričanja? — Polomije »nacionalnega bloka« na Gorenjskem. Preteklo nedeljo so počastili Gorenjsko s svojim obiskom gospodje dr. Kramer, Ribnikar in ravnatelj Jug, da agitirajo za nacionalni blok. Imeli so slab dan, sila slab dan, ker lu»r mor so prišli, povsod so doživeli blamažo. V Gorjah se je pričela, na Bledu se jo nadaljevala in v Radovljici je bila zaključena blamaža. Ljudje niso o nacionalnem bloku niti slišati hoteli, pa če- j prav se je g. Ribnikar na vse mogoče načine trudil, da bi bil ogorčen. Pribiti je treba, da so se vsi govorniki spravili predvsem na g. Puclja in to dokazali, da je protiklerikalnost nacionalnega bloka neresna. Najveličastnejši je bil shod gospodov mladinov na Bledu- ko je pet govornikov poslušalo celih pet poslušalcev. Da niti teh pet niso mogli prepričati, je pač višek govorniškega talenta. Da so bili shodi res sijajna blamaža, je potrdilo tudi »Jutro«, ki ni zapisalo o shodih niti besedice, pa čeprav so priredili shode duhovni generali. — Umetna ogorčenost. »Jutro« se dela ogorčeno, ker je dr. Ravnihar razkril doslej nepoznano dejstvo, da je on kot poverjenik za pravosodje predlagal v pomilostitev dr. Žerjava. »Jutro« pa ne pove, da je bila ta konstatacija le reakcija na »Jutrova« očitanja dr. Ravniharju, češ da kot poverjenik ni bil postopal ko- rektno. Jasno je, da bi brez tega napada s koloni tudi ne bilo Ravnikarjeve parade, ki je kljub delikatnosti zadev© se vedno milejša, kakor pa brezobrazni »Jutrov« napad. Naj se torej Žerjav zahvali svojemu prijatelju v »Jutrovem« uredništvu, ki je na lepem izzval ta mučni incident. »Jutro« pa naj si napiše za ušesa: Kar nočeš, da se tebi ne pripeti, tudi drugemu ne stori! — Prejeli sm osledeče pismo: Velecenjeni gospod urednik! Kot obrtnik, kateremu je mnogo na tem ležeče, da se izogne vsakemu političnemu boju, obračam se na Vas z vljudno prošnjo, da bi popravili Vašo notico »Ni nasilja«, objavljeno dne 31. januarja 1925, v toliko, da sporni predmet med menoj in dra-žabnico Aloma Company, Slavensko banko, ni bil političnega, temveč trgovskega značaja. V upanju, da boste moji prošnji ustregli, se vam za vašo uslugo vnaprej zahvaljujem in'beležim z odličnim spoštovanjem Alojzij Matelič, reklamni podjetnik v Ljubljani. — Gornje pismo smo objavili dobesedno samo z ozirom na gospoda Mateliča ter iz istega vzroka po možnosti ne bomo iskali polemike v tej stvari. Pripomnimo pa, da bi na podlagi zbranega dokazilnega materijala lahko mirne vesti polemiko nadaljevali. 1 Tečaj *a izpite na meščanskih šolah, ki ga priredi Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev, se otvori v torek 3. februarja 1925. Ker je število že priglašenih ra en tečaj previsoko, se bodo pirglačeni razdelili na dva tečaja. Zato pa sprejmemo še kakih 20 novih. Stroški se ne zvišajo. Kdor »e želi vpisati, naj se zglasi v torek (3. februarja) ali najkesneje v sredo (4. februarja) v naših prostorih, Ljubljana, Gradišče 7. V tečaj se morejo vpisati seveda tudi taki, ki niso člani našega Udruženja, — Pokrajinski odbor UJNZ. — Nn koncertu pevskega zbor« Glasbene Matice ljubljanske, ki bo v sredo, dne 4. februarja v Unionski dvorani se med drugim izvaja tudi 6 ženskih dvospevov s štiriroč-nim klavirskim spremljevanjem. ftchi prištevajo te dvospeve med najboljša dela eele češke glusbene literature, ter so v resnici piavi biseri, polni prelepih melodij. Njihov avtor Josip Suk, učenec in zet slavnega Dvorak«, je danes ravnatelj praškega konservatorija in eden najplodovitejših, pa tudi najslavnejših sodobnih čeških komponistov. Napisal je veliko število raznih skladb in je danes |>oleg Viteslava Novaka vodnik čeških modernih komponistov. Predprodaja vstopnic v torek in sredo v Matični knjigarni. DROBNE VESTI. Pogajanja z Italijo, ki bi se imela pričeti dne 3. februarja, so odložena na 15, februar. Zinovjev v nemilosti. Trockij je zapustil Moskvo. Takoj po njegovem odhodu je bila na njegovem stanovanju izvršena od Čeke hišna preiskava. V sovjetskih krogih se govori, da bo po Trocv kem na sličen nači odstavljen tudi Zinovjev. • Bitumenski pitriarh je bil od Turkov iz Carigrada izgnan. Vsled tega je zavladala ostra napetost med Turki ia Grki. — Za pruskega ministrskega predsednika je bil zopet izvoljen socialni demokrat Braun, ker niso komunisti glasovali za kandidata opozicije, ki j« pripadal nemški nacionalni stranki. Jatk London: (2,) Burni doživljaji. Roman južnega morja. Beli mož pa Je zopet odjahal ven v soparno vročino. Krepko se je oprijel čmčevega tilnika m »e globoko oddahnil. Toda »delo se je, da so mu pljuča slabela v mrtvem zraku, zato je sklonil glavo in dremal, dokler ni dospel do doma. Vsak ■apor volje mu je bil mučen in vendar je bil neprestano primoran napenjati svojo voljo. Črncu, ki ga je bil nosil, je dal požirek močnega žganja. Nato pa mu je prinesel Virburi, deček, ki mu je »tregel doma, sublimat in vodo in s tem antiseptičnim sredstvom se je temeljito umil po vsem telesu. Potem je vzel prašek chlorodyna, otipal svojo žilo, si vtaknil v usta toplomer kot smodko ter se s pridušenim vzdihom vlegel na divan. Bilo je sredi popoldneva in ta dan je bil že tretjič dovršil svoj obhod. Poklical je slugo. — Vzemi ono veliko reč in oglej se po Jessii. Deček je prinesel na verando dolg daljnogled in je jel motriti morje — Eno dvojadrenico videti daleč •— je oznanil Morda je dvojadrenica Jessie. — Beli mož se je veselo oddahnil. — če videti Jessie, potem dobiti pet kosov tobaka. — je rekel. Nekaj časa je vladala tišina in ves ta čas je taka! z napeto nestrpnostjo. — Morda je Jessie, morda je kaka druga dvojadrenica. — se je oglasil deček jecljaje in kakor bi dvomil. Beli mož je zlezel na kraj divana in zdrsnil s koleni na tla. Opiraje se ob stol se je postavil na noge. Držeč se še vedno stola in opiraje se obenj z vso težo svojega telesa, ga je porinil do vrat in nato ven na verando. Znoj, ki ga je povzročil ta napor, mu je lil po obrazu in se pojavljal nn rami pod srajco. Posrečilo se mu je sesti na stol j in tam je počival nekaj časa skoro nezavesten. V i pat minutah pa si je oppmogel. Dečko je držal ko-j riec daljnogleda, ki je bil oprt ob prečnico na ve-j randi, belokožec pa ie opazoval morje. Končno je ; zagledal bela jadra avojadrenice in jih je jel mo-; triti. —To ni Jessie, je rekel popolnoma mirno. — ; To je Malakula. v Premenjal je stol, ter se je udobno razprostrl v velikem ladijskem naslonjaču. Tristo čevljev od j hiše je udarjalo morje z lahnimi vali ob breg. Na levi je videl belo črto razpenjenih valov, ki so j označevali pečine v reki Balesuni in za njo je opa-: zil razčlenjene obrise otoka Save. Naravnost pred j njim za dvanajst milj široko ožino je ležal otok Florida in bolj na desno, v nejasni daljavi je razločil del otoka Malaite. Ta otok je bil domovina divjakov, ognjišče umorov, ropov in ljudožrcev. Na tem otoku je bil nabral onih dvesto mož, ki so delali na njegovih plantažah. Med njim in obrežjem je bil iz ločja spleten plot, ki je tvoril mejo okrog hiše. Vrata so bila nastežaj odprta in poslal je črnca, da jih je zaprl. Pred plotom je rastlo par visokih kokosovih palm. Na obeh straneh ceste, ki je vodila k vratom, sta stala dva visoka droga za zastave. Bila sta postavljena na umetnih, deset čevljev visokih gričkih iz ilovice. Podnožje vsakega droga je bilo obklopljeno s kratkimi, belo popleskanimi količki, ki so bili medseboj zvezani s težkimi verigami. Droga sta bila podobna ladijskim jamborom in sta bila opremljena s palicami, zaponkami, prečnimi vrvmi, palicami in lanci za dviganje zastave.. S prečnice ua enem drogu sta ohlapno viseli dve zastavi, ena z modrimi in belimi če-tverokoti, druga pa je bila ozka in dolga ladijska zastava bele barve z rudečim krogom na sredi. To je bil mednarodni signal nevarnosti. Na oddaljenem koncu plota je sedel jastreb. Mož ga je opazoval in videl, da je ptič bolan. Rad bi bil izvedel, če je ptici tudi tako hudo, kakor njemu in nekaj časa ga je zabavala nejasna misol, da ima tovariša v trpljenju. Pa se je zopet vzravnal in odredil, naj pozvone z velikim zvoncem v znamenje, da naj delavci na plantažah prenehaj* z delom in odidejo v svoje barake. Nato pa je zopet zajahal svojega nosača in izvršil svoj zadnji dnevni obhod. V bolnici je našel dva nova slučaja. Dal jima je ricinovega olja. Potem pa si je čestital. Ni bil to najslabši dan. Umrli so samo trije. Pregledal j« še sušilnico k opre,* kjer je bilo delo v polnem teku, in preiskal barake,, hoteč se prepričati, ča niso v njih skriti bolniki, ki bi se upirali nared-bam o izolaciji. Ko se je vrnil domov, je poslušal še poročila paznikov in odredil vse potrebno za prihodnji delovni dan. Sprejel je tudi še paznika čolnov, ki mu je prišel zvečer kakor običajno poročat, da so ribiški čolni potegnjeni na breg in zaklenjeni na ključavnice. Ta previdnost je bila zelo potrebna, kajti črnce je neprestano mučil strah In če bi pustili zvečer čolne na obrežju, bi to pomenilo, da bi do jutra izginilo najmanj dvajset črnih delavcev. In ker je vsak črnec vreden trideset dolarjev ali pa nekaj manj — cena se je ravnala po tem, kako dolgo so že delali — bi plantaže na Be-randi seveda težko prenašale take izgube. Vrh tega pa ribiški Čolni na Salamonskih otokih niso bili baš poceni in smrt je vsak dan zmanjševala delavski kapital. Pred tednom je zbežalo sedem črn-eev v pragozd, štirje od njih so se vrnili, ker jih je popadla mrzlica in se niso mogli ganiti. Vrnili so se s poročilom, da so nadaljna dva gostoljubni divjaki pobili in khej-khejali.* Sedmi mož pa ja bil še vedno odsoten in pravili so, da se potika po obrežju in gleda, kako bi ukradel kanoe, na katerem bi mogel dospeti domov na svoj rodni otok * pojedli. * posušena jedr* kokosovih orehov. (Dalje prih.i Serum proti ošpicam. Ni Se ninoo let, kar so prvi uporabljali tak serum Francoz,je; r. Degvits v Monakovem pa je v zadnjih 6 letih točno izdelal metodo njegovega pridobivanja in uporabljanja. Ošpiee v splošnem niso težka nalezljiva bolezen, vendar pa utegnejo imeti v posameznih primerih tudi prav hude posledice. Zlasti nevarne so malim, rahitičuini in pa takim otrokom, ki imajo v sebi že kal tuberkuloze m škrofuloze. Najnevarnejše so pa v defcjih bolnicah in dežjih domovih, kjer se oltoci, oslabljeni od ošpic, medsebojno nalezejo drug od drugega še vseh mogočih drugih bolezni, ki jim povzročajo dolgotrajno hiranje ali smrt. Chi dneva, ko se otrok ošpic naleze, pa do dneva, ko se pojavijo prvi znaki obolenja, ,>ote«e 10-li dni. Ako se v prvih 6 dneh te lakozvane inkubacijske dobe injicira otroku -eruni, se otrok 9 sigurnostjo obvaruje pred bo uporabljal pred vsem v otroških internatih, bo mi razpolago pa tudi uradnim zdravnikom za njihovo službo in privatnim zdravnikom za njihove pacijente. Iz event. dohodkov od strani privatnih zdravnikov nabavila se bodo darila otrokom, ki so darovali sto je kri. To in ono. : It madžarskih »višjih* krogov. Budim-peštanski veleposestnik in bankir baron Ju-lius Madarassy-Beck se je leta 1913 od svoje , soproge sodnijsko ločil. Glasom notarske i pogodbe je imel plačevati svoji bivši sopro- ; gi za dve hčerki, ki jih je imel z njo, mesečno | alimentacijo v znesku 1500 zlatih kron. K.o | ie prišla devalvacija si je mislil »kavalir< • Madarassy ikrona je krona« in ni liotel ivi- j Sati alimentacije. Vsled tega ga je njegova bivša soproga tožila. Sodišče je »gentlema-na* obsodilo nn plačilo zneska 15 milijonov kron mesečno. Gospod baron pa s to sodbo v i ni bil zadovoljen. Pritožil se je na najvišje ......................................... -lačati ..holenjem, kvečjemu se pojavijo ošpice. lzjavO, da ni pripravljen plačati rako mili obliki, da se komaj spoznajo. Se- , ^ kakor 1 milijon kron mesečno^ Te dni rum se pridobiva iz krvi otrok, ki so ravno ozdraveli po ošpicah in ki so drugače popolnoma zdravi. Množina krvi. ki se i to .vrho otroku odvzame, je malenkostna (naj-vei 60 gramov) ter se otcpku to sploh nič n* pozna. Tudi v Ljubljani imamo že večje itevilo plemenitih otrok, ki so s privoljenjem uvidevnih starišev žrtvovali nekoliko svoje ki»i, da pomagajo ohraniti zdravje drugim, iieMečnejšim otročičem. Pridobivanje seruma proti ošpicam je organiziral zavod *a ■io*ialno-hlgionsko zaščito dece v Ljubljani s sodelovanjem otroškega oddelka sploSne bolnice (otroške bolnice), dri hig. zavoda i, stalne bakt. stanice. Dragoceni serum se ie bila obravnava in vzklicno sodišče Je baronov vzklic in vrnilo ter potrdilo prvoin-rtanino sodbo, »ako da bo moral baron Ju- lius. eden izmed najbogatejSm^aotorsKUi wuul.„, IlloI1HKUVMK.e Iamsul vnlu magnatov poseči v Sep,, P v. , | Rauera, ki je umoril leta 19*21 v Monakovem in odšteti Vftak J . 1 Mariin 7.nnHmnvA* in nntuknrin enkrat prestrašil pred ponovnimi poskusi, : . da bi osvobodili aretirance, vendar se ne ve, j kaj Se pride. Kravalizirati so začeli radi dra- i matičnega incidenta: V soboto se je napotil j Glen Young, vodja Klanov z oboroženo mno- j žico po mestu, da poišče Ora Thomasa, vo- j d jo antiklanskega gibanja. Young, ki ima že J 22 umorov in ubojev na vesti, je zagledal j svojega nasprotnika pri vratih občinske go- j stilne. Pomeril je, ustrelil in zgrešil. Tho- j mas je odgovoril z revolverjem in Young se > je zgrudil v prsi zadet na cestni tlak. Youn- j govi pristaši so začeli nato, da maščujejo j smrt svojega voditelja, streljati na ljudi po . celem mestu. : nločan potres na Madžarskem. Dne 31. januarja par minut po osmi uri je bil j v Erlauu na Madžarskem močan potres, j ki je povzročil med prebivalstvom veliko paniko. Poškodovanih je mnogo hiš, po- | dirali so se zidovi, dimniki in strehe, j Stolp stare minoritske cerkve se je na- | gnil. V uradih so nehali takoj delati, na ] Šolah so vstavili pouk. Ena oseba je bila ■ pošKodovana. Skoda se ceni najmanj na ; eno milijardo. Tudi v nekaterih drugih i mestih so čutili potres, vendar ni povzro- > Čil razen v Erlauu nikjer posebne škode, i : Pribei&lišč« moril™? je postala seda- j n ja Madžarska. Septembra meseca lanskega leta je aretirala budimpeštanaka -policija na , zahtevo monakovske bavarskega fašista Otto Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna »Merkur« ▼ Ljubljani. in odšteti vsak — -bo hotel da g« obišče ekselcutor. \asilntva Ku-k!ux-Klana. Amerikanski fašisti zopet rogovilijo: Mesto Herrii» v Illinoisu izgieda kakor vojno taborišče. Kljub temu, da je mobilizirana nacionalna garda iu vsa policija, se vlačijo stotine oboroženih članov Ku-Klux-klana po ulicah in njihovo število raste neprenehoma Velika množina teh ljudi je naskočila ječe, kjer sede njihovi aretiram ovariši, katere straži močan vojaški oddelek, oborožen s strojnicami Energični nastop straže jih je sicer za vzgojiteljico Marijo Zandmayer in natakarja Johanna Hartaiga. Po dolgem obotavljanju je Bauer svoje dejanje priznal. Madžarsko ju- stično ministrstvo pa vseeno noče Bauera izročiti nemŠkmu sodišču, ker da je zagrešil Bauer političen umor. Na podlagi te razsodbe madžarskega sodišča je bil Bauer izpuščen. Širite,Narod. Dnevnik*. Najboljši šivalni stroj |e edino le Josip Petelinc-a znamka Gritzner in Adler xa rodbino, obrl in industrijo w „ «. blizu Prežerno- Ii J U» J vega spo enika Pouk v vezen u brez lačen. Večletna garancija. Delavnica za popravila Na veliko Tel«! n »IS N" m,l° V plombiranih vrečah po 50 leg razpošilja najceneje la angl, kovaški premog la angleški koks la anglečkt premog trgovina s kurivom DOM. ČEBIN, Ljubljana Wolfova ulica štev. l il. Skladišče: Metelkovo 19. DOBAVI.JA; »se domofe premoge, drva In oglje najugodneje. Na drobno. N« »