St. 146.
Trst, v sredo 28. maja 1013.
Tečaj XXXYUE.


IZHAJA VSAK DAN
«1 cadtljah in pnuMlklb as 5., «o	ok t. ijutra).
??*«ai6ne it«T. se prodajajo po 3 nvfi. f<5stot.) v mnogih v Trstu in okolici. Gorici. Kraci ti, St. Petru. jfvfftoiĐi, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdor-Dombergis itd. Zastarele SteT. po 5 nrč. (10 stot.) O^AH as F7AČUHAJO NA MILIMETRE v sirokosti 1 ■, .-Stao. CEISE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mm. - ortake, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov pa tfr& •»£. tnm. Za oglase v tekstu lista do 5 20 K, vsaka Trata K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-pa 40Htoft. Oglase sprejema Inseratni oddelek npraTO loctii"- — Plačuje se izkljnčno 1« nprmvi „Edinosti".
Ptatljlvo In tofljivo v Trstu.
tk
Olaailo političnega društva „Zcttnoat" za Primorska.

V.KOCNliVi Z iN AS A
»» p-«lo	54 IV. pol leti. 12 X i nu«> 6 K
tučo« ti rez doposlana airon, -«e aprt'. a a*
ka ctltljakt lstacj* „^DIiasTI" »t»j«l o»U 1*U Ktm S'IO, u ytl UU Krea 2 U O
Tai dopisi naj se poiiljajo o» uredništvo lista. K ?•■>•
vaaa pisma a« no sprejercaje ta rokopisi c« M Harodnioo. ogiam in reklamacij e jo po&iljati o a upr» - - -jt-v
UREDNIŠTVO: ulio« Giorgio fialattt 20 (Nar«tf» *t'V Itdtj--te!j in odgov mi urednik ŠTEFAN 'iO I>IKA-i-a^:-koasorcij lista „Edlaont*. - NatisnUa Tiskarna .Ettte A", ▼pisana sadraga z omejenim poroštvo« ▼ Trata,
Giorgio Galatti Stev. 20. FaHfi*-HraallRl{nl ratun Itev. 841-652. TELEFON It
naMBaaiSM
Poslanska zbornica.
DUNAJ 27. (hv.) Zbornica Je danes nadaljevala razpravo o proračunskem provizoriju. Govorili so sami Nemci in sicer: nemški socijalist Leuthner in trije nemški parla mentarci, ki niso združeni v nemškem „Nationalverbandu", namreč vitez Pantz, znani nemški publicist Z e n k e r in dvor. svet. K u r a n d a.
Vsi ti nemški govorniki so se strnili v ostro obsodbo avstrijske vnanje politike ia morda so bila njih izvajanja še ostrejša kot izvajanja slovanskih govornikov.
Soc. dem. L e u i h n e r je govoril prv* Njegova izvajanja so bila silno ostra. Z žgočim sarkazmom in skoro preostrimi besedami je slikal delovanje „Pressblroja* «■•: njegovega voditelja, seda) pooblaščene ministra Kanijo. Leuthner pravi: Avstrijska politika v balkanski krizi je bila pravi Izro-dek pretepaši?a Avstrijanstva, ki je siromašnost svojih političnih idej pokrivalo z neosnovanim! vojnimi odredbami, in umetno vstvarjenira ogorčenjem, navdušenjem za brez-miselna avstrijska politična gesla. Ljudstvo, ki take politike ne razume, je morala vlada seveda umetno preparirati in v to svrho ji je zvesto služil ves aparat literaričnega urada.
Nato se je govornik pečal z vlogo šefa takozvanega literarnega biroja Kanije, ki jo je igral v balkanski vojni. Leuthner Je poudarjal, da je igral brezsramno igro z avstrijsko javnostjo, ter ogoljufal ves svet, da celo cesarja samega. Iznašel je afero patra Pallća in parnika Skodre, izmislil si |e srbska in črnogorska grozodejstva, katerih nikdar ni bilo, in ki so se odigravala samo v njegovi glavi in na papirju. Kanija Je kakor se vidi v izmišljevanju takih afer mož izrednih sposobnosti. Govornik Je naglašal, da se mu ne zdi nobena beseda preostra, da označi početje Šefa literarnega biroja ter je nadaljeval : Ta subjekt je mož, ki se Je v bor-delni atmosferi madžarske domovine v Pešti navzel potrebne azljatske fantazije, da Je teroriziral vse javno mnenje. Dalo bi se ga imenovati „kralja političnih šarlatanov*. Leuthner se je nadalje pečal s takozvano „jugoslovansko" in „albansko" korespondenco ; označil Jih je kot najnevarnejše plačane reptile dunajskega zunanjega urada, ter kazal na nemoralnost, da se gotova mero-dajna mesta poslužujejo njegovih podkupljenih listov, mesto da bi si ustanovila svoje pošteno poluradno glasilo, kakor ga ima Nemčija v svoji „Norddeutsche Allgemeine
ztg.-
Pravijo, da je Prochaskova afera končana. To ni res. Ta afera bo šele končana, ko bodo tisti, ki so )o povzročili spodeni z vseh javnih mest.
Posebno interesanten Je bil oni del Leuthnerjevega govora, kjer se je Leuthner kot bivši avstrijski častnik bavil z izrednimi vojaškimi odredbami. Konstatiral Je, da so bile vojaške odredbe s strateglčnega stališča popolnoma zagrelene in take, da so nas spravile pred celo Evropo v zasmeh. V Bosno, Hercegovino in Dalmacijo je vojno ministrstvo poslalo velikansko armado, naperjeno proti Srbiji, a vojaške oblasti so popolnoma prezrle, da Srbija ni imela na meji zbranih nobenih čet, ker je bila vsa njena armada zaposlena v Turčiji. Prva dolžnost
PODLISTEK.
Izobčenka.
Kriminalni roman. Iz angleščine prevel Ivan Dolenec.
Prvo poglavje.
Pred poroko.
Bii Je mračen nedeljski popoldan; dež Je lil kakor iz škafa iz svinčenosivlh oblakov na londonske ulice; veter je zavijal okoli hišnih oglov In brusil ljudem, ki so morali na ulico, ledenomrzle deževne kaplje neusmiljeno v obraz.
Ob oknu svoje udobne, tople sobe v preprosti ulici nekega skromnega londonskega predmestja je stala gospa Pricejeva, vdova nekdanjega trgovca, in je gledala precej čemerno na poplavljeno cesto.
Gospa Pricejeva je bila to nedeljo precej slabe volje, kajti njena hiša, v kateri Je oddajala sobe v najem, Je bila skoraj prazna, in že dalje časa se jej nikakor ni hotelo posrečiti, da bi našla stanovalce, ki bi malo zahtevali, pa dobro plačevali.
Kar pa Jo Je žalilo še bolj nego slabi posli — kajti njen mož Jej je zapustil do-
vsakega stratega Je, da pošlje močno armado tjakaj, kjer grozi državi nevarnost. Naši strategi so morali računati z vojnim konfliktom na dveh frontah: z Rusijo in z balkanskimi zavezniki. Vsa konfuznost mnogoštevilnih generalov Je razvidna iz tega, da Je bila armada pripravljena pač proti Srbiji, nikakor pa ne proti Rusiji in Čisto gotovo je, da bi bila v slučaju vojne z Rusijo Avstrija popolnoma poražena.
Govornik Je nato ravajal brezmiselnost dolgomesečne mobilizacije, ki Je disciplino čet popolnoma demoralizirala. Generali, ki so izdelali te vojne načrte, so podobni onim papirnatim diurnistcm, ki pisarijo po „kanc-lijah", ne pa o vojni nevarnosti. Z generalom Hotzendorfom na čelu ne zaslužijo drugega iakor plavo polo.
Tudi vitez Pantz, bivši krščanski so-cijalec, sedaj član t. z v. kluba pristašev nemškega centruma, Je im?I Jako zanimiv govor, imel je kot nemški politik pogum, javno priznati, da je bodočnost Avstrije v prvi vrsti odvisna od pravične razrešitve narodnostnega programa, ne samo to- ampak tudi onstran Litve. Avstrijski parlament bi moral imeti za največjo in najvažnejšo nalogo, prevzetje inicijative za revizijo avstrijske ustave.
Pantz je nato opozarjal svoje nemške parlamentarne kolege na razmete na jugu naše monarhije in naglašal, da nikakor ne kaže nastopati proti jugoslovanskim zahtevam samo negativno in odklanjati njih želje, kajti ravno Nemci bi morali pomagati postaviti Jugoslovansko vprašanje na dnevni red diskusije. Govornik priznava, da so Jugoslovanski narodi lahko opravičeno ogorčeni nad avstrijskim vladnim režimom, ki |ih zapostavlja na vseh koncih in krajih. Poživljal je nemške poslance in sploh celo zbornico Javno, naj se zavzame za pravice Jugoslovanov, katerih historično zvestobo do države in dinastije mora vsakdo priznati. Javnost, nemška in slovanska, naj se postavi na stran zatirane Hrvaške ia bojuje z madžarskim imperijalizmom. Pantz ie končal z besedami: Obžalovanja vredno Je, da se ministrski predsednik grof Siurgkh v svojem govoru niti z besedico ni dotaknil Jugoslovanskega vprašanja.
Jako ostra so bila tudi izvajanja nemškega svobodomiselca, posl. Z e n k e r J a.
Zenker je povdarjal, da obstoji nesreča avstrijske zunanje politike v brezglavnosti diplomacije in političnih strank. Konstatiral Je, da |e parlament skoro soglasen v obsodbi naše mednarodne, posebno pa balkanske politike, katere tudi ljudstvo ni razumelo. Govornik svari pred cenimi frazami o boju med Oermanstvom in Slovanstvom, o katerem so mnogi govorili. Avstrija nima tozadevno igrati nikake vloge.
Glede vstvaritve Albanije je izjavil Zenker, da bomo doživeli s to ljubo Albanijo še zelo bridka razočaranja. Z velikanskimi žrtvami smo se poganjali za njeno vstvaritev in smo Jo tudi vstvarili, in sicer za to, da se pozneje pridruži — balkanski zvezi, posebno pa Srbiji, proti kateri ie bila ravno ustanovljena. Albanija bo postala pri|atel|ica naših najhujših nasprotnikov, kajti Jako malo verjetno Je, da bi bilo možno doseči prijateljske od-nošaje z balkanskimi državami, posebno pa s Srbijo, če bodo v naši vnanji politiki veljali dosedanji principi. Zlasti agrarci silno
volj in potemtakem ni potrebovala dohodkov, ki naj bi Jih prinašala hiša — pa je blio dejstvo, da sta njeni sosedi in obenem smrtni sovražnici imeli svoji hiši prenapolnjeni s stanovalci.
Bile so torej zelo neprijetne in zoperne misli, s katerimi se Je bavila vrla gospa Pricejeva, ko Je oni nedeljski popoldan stala ob oknu in opazila mladega človeka, Id Je prihajal proti hiši Bil |e videti vojak, dasi-ravno ni nosil uniforme.
Ko je videla gospa Pricejeva, da Je mladi človek, Id je držal v roki pismo, obstal pred njeno hišo ia potrkal na vrata, Je pohitela iz sobe odpirat hišna vrata.
Odprla le vrata in tujec je uljudno pozdravljajoč vstopil in vprašal:
—	Ali Je gospa Pearsonova doma ?
Gospe Prlc!|evi Je ob teh besedah prijaznost bliskoma izginila z obraza in čelo se Jei Je |ezno zgrbančilo.
—	Take osebe ni blio tukaj — Je odgovorila kratko.
—	Torej Je ni tukaj? Saj Je tu vendar nišna številka osemdeset, ali ne?
—	Da!
—	Hm, da! Poslali so me, na| oddam pismo gospe Pearsonovi, ki baje stanuje tukaj. Ali mi morete povedati ka| o njej?
—	Ne, ne morem ničesar. Stanovala Je tukaj, pa Je odšla — in prav vesela sem, da je odšla.
kriče o svojem patriotizmu in žrtvujejo avstrijsko* srbsko prijateljstvo prvemu srbskemu volu ali svin|i, ki pride čez mejo v Avstrijo. Rajši hočejo žrtvovati svoje otroke, kakor da bi Srbija izvažala svojo živino v Avstrijo.
Naša politika napram Jugoslovanom je silno brezumna. Žalibog, da so vlada in nemške parlamentarne stranke nezmožne, uvideti veliko važnost jugoslovanskega problema. Brezglavnost avstrijske diplomacije v veliki meri podpira popolna nezmožnost nemških političuih strank. Nemški „National-verband" Je ona struja v parlamentu, ki se vdinla vsaki vladi in ji služi za vsako ceno, Če le lahko sedi pri njenih koritih. Avstrijska vlada in naši državniki bi nikakor ne mogli tako nastopati napram Jugoslovanom, če bi bile parlamentarne stranke zmožne, se ji pošteno zoperstaviti. Mnogo so na tem krivi nemški nacijonalci in socialisti in tudi Slovani, posebno pa Jjgoslovani, ki na direkten in indirekten način podpirajo Sturgkhovo vlado in so se jako malo pokazali kot oni Sokolski narod, o katerem tako radi govore. (Zenker se |e tu pač zelo zmotil, kajti slovenski klerikalci, ki podpirajo vlado, nima{o ničesar opraviti s Sokolstvom. Op. ured.).
Zenker konča: Blato lavne korupcije se vedno bolj razširja in zato je izgled v bodočnost jako meglen.
Zenkerjeva kritika o postopanju in politiki nemških nacijonalcev, je napravila na Nemce konsternujoč vtisk. Mesto, da bi se Nemci branili s stvarnimi odgovori, so ga psovali z grdimi psovkami in mestoma je prišlo do zelo burnih prizorov. Zato pa so ostale stranke tembolj odobravale njegovo pravično in ob|ektivno kritiko.
Kuranda Je skušal sicer braniti po-Iftlko grcfa Berchtolda, vendar pa je priznal, da je politika naših diplomatov politika brez pozitivnih načrtov in idej.
Prihodnja seja se vrši {utrl. Jutri se sestane tudi konvent senior Je v, da določi na-daljni dnevni red. Vlada Jako živahno agitira, da pride po proračunskem provizoriju na dnevni red iinančna reforma in zatrjuje se, da so sedaj tudi Rusini pripravljeni privoliti v ta načrt, dočim so popre) zahtevali, da mora biti najprej rešeno vprašanje gali-ške volilne reforme. Vlada je namreč zamašila usta Rusinom z raznimi gospodarskimi kompenzacijami, da privolijo v drugo čitanje davčnega zakona. Tretje čitanje pride na vrsto potem, ko bodo končane gališke volitve in rešeno vprašanje gališke volilne reforme.
Proračunski odsek.
DUNAJ 27. (Kor.) Na se|i proračunskega odseka fe češki agrarec, posl. Kotlaf izjavil, da Je njegova stranka vsled zadn|ih dogodkov prisiljena opustiti svojo dosedanjo obzirnost in stopiti v najostrejšo opozicijo.
Odsek za državne nastavljence.
DUNAJ 27. (Izv.) Na seji odseka za državne nastavljence Je bila sprejeta sledeča resolucija poslanca Hoffmanna: Vlada se pozivna, da ukrene nemudoma vse potrebno, da pride t. zv. mali finančni načrt na dnevni red zbornice. Če bi se proti pričakovanju stvar zavlekla, se poživlja vlada, naj na vsak način poskrbi, da stopi službena pragmatika za državne uradnike in državne sluge, takoj v veljavo.
—	In ne veste, kje Je sedaj ?
—	Ne, ne vem.
Mladi človek se Je ves zbegan obrnil in gospa Pricejeva ga Je zopet vprašala:
—	AH je bila gospa Pearsonova vaša sorodnica ?
—	O ne 1
—	Ali morda vaša prijateljica?
—	Ne; nisem Je videl vse svole življenje.
—	To Je dobro za vas, kajti bila (e ničvrednica. Vesela sem, da sem se je iz-nebila iz hiše.
—	Jaz ne vem ničesar o njej — Je rekel mladi človek. — Imam samo pismo zanjo in to Je vse.
—	Povedala ni nikakega naslova, mislim pa, da Je že kje našla kake prijatelje. Preveč Je koketovala z gospodo, da bi mi bila ugajala.
—	Tako?
—	No, seveda! Pripovedovala |e, da je njen mož na jx)tovanju in verjela sem Je|, kajti izpočttka se Je vedla zelo spodobno; pozneje pa sem začela misliti., da ni omo-žena in ona se Je tudi vedla tako, kakor se ne more dopuščati w spodobni hlil.
„Vedenje" gospe Pearsonove pa ni bilo edini vzrok, da |e morala tako hitro zapustiti hišo gospe Pricejeve, temveč Je bil glavni vzrok to, da Je gospa Pearsonova, ki je že dalje Časa živela le od izkupička za
Interpelacija radi afere Klofač.
DUNAJ 27. (Izv.) Češki narodni scc>-jalci so radi ustavljenja poslanca Klofrča v Zemunu vložili na vlado jako ostro int' r-peiacijo, v kateri poudarjajo, da je čisto očivldno, da Klofač ni bil zadržan na svc -ročno odredbo ogrske aH avstrijske vlad?, ampak da je imel tudi zunanji ur?d svi e prste vmes. Ker pa |e Klcfač svstri|ski r slanec, se je moral zunanji urad tozadevno sporazumeti tudi z avstrijsko vlado. Ili r-pelacija zahteva točnega pojasnila in s vrni vlado pred nadaljno in enako zlorabo pc»l-cijskih oblasti. Budimpeštanski krogi se trudijo, naslikati vso zadevo kot nekaj čK'o nedolžnega in zatrjujejo, da je bil Ktofič ustavljen le radi tega, ker nI imel s seboj potnega lista. Ogrska vlada energično ta si, da bi policijski uradnik izjavil Klcf ču, da ravna po višjih ukazih. Kaj je na v^ej stvari, se bo pojasnilo potem, ko se Klcfač vrne na Dunaj.
Uradniška službena pragmatika
DUNAJ 27. (Kor.) Finančni rcini.ter ; Zaleski je deputaciji Zveze državnih ur;i loi-kov, ki je včeraj intervenirala glede rer iza-clje službene pragmatike, na vpraš uje, če bi bila vlada pripravljena predložiti : už-beno pragmatiko v sankcijo, ne oziraj se na rešitev davčne predloga odgovorit, da je to popolnoma izključeno, ker pot.ebuje vlada neobhodno pokritja za stroške, ki jih bo povzročila službena pragmatika.
BflLKflNSK/T UOJNfl.
Diference med zavezniki.
Kritični dnevi.
BELGRAD 27. (Izv.) Gtški pos anik v Belgradu je danes posetil srbskega m<ni-strskega predsednika Nikoh Pašića in mu izjavil, d j bo Grška prisiljena Izstopi;! iz 'balkanske zveze, če se bodo spopali z j Bolgari vedno ponavljali. Paš ć je o gršfcem koraku takoj obvestil bolgarskega posla ika.
SOFIJA 26. (Izv.) Vrhovni povtljnik bolgarske armade, general Fičev, je že izdelal načrt za pohod bolgarske armade na dve fronti. Dosedanje čataidske čete so že večjidel postavljene ob srbski in grški fronti. Zlasti kavalerija Je odšla vsa na zapad. Pred Cataldžo se nahaja le še neznatna bolgarska armada In nekaj topov.
BELGRAD 26. (Izv.) Tu se splošno domneva, da nameravajo Bolgari z vedniml napadi kolikor mogoče hitro potisniti g ške čete k Solunu in nato mesto zavzeti. Če pade Solun v bolgarske roke, bi prišlo desno srbsko krilo v veliko nevarnost. Bolgarski pohod na Solun vzbuja radi tega v Belgradu veliko vznemirjenje.
BELGRAD 27. (Izv.) Najnovejša poročila zatrjujejo, da |e bil zadnji boj med Grki In Bolgari ob reki Angisti veliko večji kakor se je prvotno domnevalo. Bolgari so zbrali 1 okolu Angiste 80.000 mož in so zavzeti v ! bližini mesta zelo važne pozicije. Grki so ibiii na napad popolnoma nepripraVjeni, dočim so operirali Bolgari po natančno določenem načrtu. Artilerijski dvoboj Je trajal celih 48 ur.
PETROGRAD 27. (Izv.) Kljub v»dno bolj napetim odncšajem med zavezniki, zlasti med Bolgari in Srbi, upajo tukajšnji
lišp in obleko, ki jo Je prodajala, povedala nekega dne, da jej je prišel denar, nakar jo je gospa Pricejeva z veliko večjo hitrostjo nego uljudnostjo pognala iz hiše.
Gospe PriceJevi ni niti prišlo na ura, ko je tujec odšel, da je povedala vse, kar je tujec hotel vedeti, kajti izvabil je iz nje vse, kar Je želel poizvedeti o njeni bivši stanovnici, kajti pokazala mu Je celo majhno fotografijo, ki Jo Je gospa Prearsonova pozabila v sobi.
Bila je to slika dražestno lepe, zagorele mlade gospe z bujnimi črnimi kodri ia velikimi, resnimi temnimi očmi — brez dvoma krasno lice, ki pa Je kazalo okrog ust skorai divji izraz.
—	Hudobno lice ima, vsaj po mo|ih pojmih — ie mislila gospa Pricejeva, ko Je zopet shranila sliko. — Vedela bi pa vendar rada, kaj Je mladi človek hotel imeti od nje.
Mladi človek le odšel, vteknil v žep pismo, ki ga ni mogel oddati, ter je razmišljal o sliki, ki Jo je videl, in o vesti, ki naj bi |o ponesel svojemu gospodu.
—	Odšla je — fe dejal sam pri sebi. — ln prav |e tako, to moram reči. Rad bi vedel, ali le res ničvrednica. Na sliki |e videti kakor divja mačka. E|, zdi se mi, da ie mo| gospod lahko vesel, da se Je |e iznebii.
(Dalje.)
SiTA* II
"• • i"
146

2* maja
merodajni krogi, da vendar ne pride do oboroženega konflikta. Bolgarsko - srbski konflikt Je vsled zadnje srbske note stopil v odločilni štadij in se bodo začela sedaj c flcljalna pogajanja med obema vladama. Ruska vlada, kateri je veliko na tem, da se Srbija in Bolgarska mirno pobotata, je že ponovno intervenirala v Sofiji in Belgradu.
ATENE 27. (Kor.) Sklicanje grSke zbornice je za nedoločen čas preloženo, ker se je vsled zadnjih bolgarsko-grških spopadov situacija znatno spremenila. Ministrski predsednik Venizelos je odpotoval v Solun, kjer ostane tri dni.
ATENE 27. (Kor.) Kljub temu, da vse grško časopisje ostro obsoja postopanje Bolgarov v zadnjih dneb, izraža kljub temu upanje, da se sicer jako kritičen položaj vendarle ne bo razvil v prehud konflikt. Časopisje meni, da mora javnost zaupati v Sadi, ki bo skupno z voditelji grške armade napela vse moči, da brani življeaske interese Grške.
ATENE 27. (Izv.) „Agence d* Athenes" javlja, da so vse vesti o kaki srbsko-grški pogodbi, naperjeni proti Bolgarski, popolnoma neresnične.
DUNAJ 27. (Izv.) Po zadnjih vesteh, ki prihajajo iz Aten in SofJJe, se zdi, da bo grško-bolgarski konflikt vendarle mogoče rešfti mirnim potom, čeravno bo treba premagati Jako velike težkoče. V Solun Je dospel griki ministrski predsednik Venizelos, ki se najbrže sestane z bolgarskim generalom Ivanovom. Jako pomirljivo vpliva tudi dejstvo, da so sedaj izostale vesti o ponovnih bojih med Bolgari in Grki.
SOLUN 27. (Izv.) Semkaj je došel danes grški ministrski predsednik Venizelos, da konferira s kraljem Konstantinom. Za jutri -pričakujejo v Solunu prihoda bolgarskega generala Ivanova. V kratkem dospe semkaj s svojega potovanja po Epiru tud! prestolonaslednik JuriJ, ki bo poročal kralju o rezultatih svoje inspekcije. V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da je stavila Bolgarska Grški nov posredovalni predlog, glasom katerega se definitivno odpove Solunu, če ji Grška pripusti večjo pokrajino Gb gorovju Pangafon. Na ta način bi se Bolgari radi zagozdili med srbsko in grško mejo.
BUKAREŠT 27. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo, da je car Nikolaj odklonil razsod-ništvo v srbsko-bolgarskem sporu, ker se nočeta obe državi brezpogojno podvreči.
SOLUN 27. (Izv.) Grške čete se umikajo z vseh svojih pozicij proti Solunu.
Balkanski delegati pri Greyju.
LONDON 27. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Sir Edvard Grey je danes dopoldne sprejel načelnike balkanskih mirovnih delegacij in sicer vsakega posamezno. Sprejem je bil sklenjen na včerajšnji seji veleposlaniŠke reunije. Prvi je stopil srbski delegat dr. Novaković, drugi bolgarski delegat dr. Dane v. Zadnji je bil sprejet grški zastopnik Genadios.
Grey je naznanil srbskemu delegatu Novakoviću, da delegati, ki nočejo podpisati protokola, nikakor ne smejo pričakovati kakega drugega sklepa. Nato je Grey prečita! sklep veleposlaniŠke reunije, ki naglaša, da trajajo nepotrebne razprave že cel teden.
Novaković je odgovoril, da je Izjava sira Greyja vstvarita čisto nov položaj. Ni Še zgubil upanja, da pride do sporazuma. V očigled novemu, nepričakovanemu koraku velesil, pa mora o njih sklepu obvestiti svojo vlado in počakati odgovora.
Bolgarskemu delegatu dr. Danevu je Grey izjavil, da po naziranju velesil ni nobenega povoda več za nadaljoo razpravljanje in da se mora mirovna pogodba takoj podpisati, ne oziraje se na to, če so vse vojskujoče se stranke k temu pripravljene ali ne. Dr. Danev Je odgovoril, da je za takojšen podpis pogodbe.
Grškemu delegatu Genadiosu je Grey poda! enako izjavo in pri tem naglasil, da bi vsako nadaljno razpravljanje provzročilo dolgo zavlačevanje sklenitve miru. Vrh tega |e tudi povdaril, da je treba odstopiti od vsi h zahtev glede sprememb mirovne pogodbe. To |e namreč sklep veleposlaniŠke reunije. Grški delegat je odgovoril, da mora o tem obvestiti svojo vlado in počakati na-daljdh inštrukcij.
Hrvati i Srbi!
o.
g. i nas zove na narodna dužnost.
Dne 8. juna poprište gradjanska Kao u prošlosti, i na ovim izborima moramo, i hoćemo, da u ovom gradu-po-krajini manifestujemo za jugoslovansko bratstvo, da se rame uz rame borimo sa braćom Slovencima, od pamtivijeka tršćanskim gradja-n i m a, za njihove narodno-gospodarske, kulturne i političke interese, koji su u svakom pogledu istovjetni s našima.
Da bi se što bolje sporazumijeli, kako ćemo za ove izbore zagrijati do zadnjega od naših izbornika; kako ćemo izbornu agitaciju provesti što jedinstve-nije, da nam i uspjesi |budu što sigurniji, pozivljemo sve tršćanske Hrvate i Srbe na
izbornu skupštinu,
koja će se obržavati dojduće nedjelje, dne 1. juna 1913., u 10 sati prije podne, u velikoj dvorani »D a 1 m a -t i ns k o ga Skupa«, ulica Sanita 16, I.
Na ovu skupštinu dodjite svi: izbornici i neizbornici, jer će za s vi j eh biti posla. Naši Banovci, Bosanci i ostala braća, koji iz raznih razloga ne mogu, da s glasovnicom u ruci porade za pravednu slavensku stvar u Trstu, neka stupe u službu naroda kao agitatori.
Svi na noge, svaki na svoje mjesto, da pokažemo udruženim tlačiteljima našeg narodnog preporoda: našim izrodima Talijanima i Nijemcima, kako Jugoslaveni znadu da brane svoju djedovinu i narodne svoje amanete.
Dr. Josip Giaconi, dr. Josip Jedlowski, dr. Emanuil Kvekić.
Politično društvo „Edinost"
sklicuje Bledeče
USKE SHODE:
V	četrtek, dne 29. majnika.
V	dvorani Narodne Delavske Organizacije ul. Sv. Frančiška Asiskega štev. 2, ob 8, zvečer,
V petek, dne 30. majnika.
Novega konsumnega društva v ul. Lazzaretto vecchio, ob
V gostilni „alla Stazione" 8. zvečer.
Shodi v soboto 31. majnika:
Za Opčine in Bane:
ob 8 zvečer v Sokolovi dvorani na Op-činah;
Za Rocol:
ob 8 zvečer v gostilni „pri Drijonu";
Za Vrdelco:
ob 8*30 zv. v „Gospodarskem društvu" ;
Shodi I. junija t. I. Za Skedenj:
ob 4 popoldne v „Gospodarskem društvu".
Za Sw. Ivan:
dopoldne po maši v „Konsumaem društvu" pri cerkvi;
Za Frdenič:
ob 4 pop. v »Gospodarskem društvu"; Za Lonjer:
ob 4 pop. v „Konsumnem društvu". Za Kolonjo:
ob 2*30 popoldne v gostilni „Pri starem Matevžu
ob 10 dop« pri cerkvi.
v n Konsumnem društvu"
DNEVNI RED VSEH SHODOV:
Občinske volitve in Slovenci.
Cuvajeva demisija.
BUDIMPEŠTA 27. (Izv.) Listi potrjujejo' oZZi rl^ Cir^iris^. vest, da Je kraljevski komisar Cuva| podal ™	G,reto' Štorkljo:
svojo demisijo. Lukacs že konferira z vodil-	1	'
ni mi madžaronsklmi politiki na Hrvatskem glede nasledstva.
Francosko-Spanskl sporazum. PARIZ 27. (Izv.) Iz Madrida se poroča: Pogajanja s Špansko se nadaljujejo. SploSno j	.
se domneva, da bo v najkrajiem času skle-l Zaupniki mesta In okolice! Člani njena posebna trgovinska pogodba, kateri volilnih odborov 1 Zadnji čas je, da na-bo sledila kmalu tudi politična.	\znanlte političnemu društvu ,Edinostm one
AngleSko-nemSka brodovna parada. \*2upnU?'x kl bofPllahko na dan volitev t	it /i \ r\ ii t i .« (S. junija) opravljali službe članov komisij
LONDON 27. (Izv ) ,Daily Telepph*^^ zaupnikov stranke pri volitvah. poroča : Meseca avgus a pride nemški cesar ć[ani komlsl/ morejo bm u V0Mcl dotlčnega v London da vrne kralju Juriju radnji obisk. rQ2reda in okraj(ltJdočUn je zaupnik stranke Pri tej priliki se bo tudi vršila velika parada lahko vsak voluJec Za vsJako voFlilno sekdjo angleSkega in nemškega vojnega brodovja. naj se naznanlta po 2 osebi za člane ko-Iz Milana v Rim.	mis[j in p0 3 osebe za strankine zaupnike.
RIM 27. (Kor.) Avi|atik Cevasco se Je Število volilnih sekcij ostane skoro tako danes ob 428 zjutraj dvignil s svo|im aero- kakor pri občinskih volitvah L 1909. Imena planom v zrak in dospel ob 12 5 opoldne (natančno pisana) s točno naznačenlml na-Rim, ne da bi se na potu kje ustavil, slovi naj se sporočijo tajniku političnega
(pisarna dr. Sla vika, mNarodnl domtelefon. št. 820).
Zaupniki! Požurite se, storite takoj svojo dolžnost In ne odlašajte, ker je že skrajni čas!
Okoličani! Volilci II. razreda.
Kandidatje političnega društva »Edinost* ra volitev, ki se bo vršila v nedeljo, dne 8. Junija 1913., so sledeči :
za I. okraj: (Skedenj, Sv. Marija Magdalena Zgornja in Spodnja):
Anton Miklavec pok. Antona,
posestnik pri Sv. Mar. Magd. Spodnji;
za II. okraj:
(Rocol, Katlnara, Lonjer, Vrdela, Kolonja, honkonel):
dr. J ust Pertot,
zdravnik v Trstu;
za III. okraj:
(Rojan, Greta, Barkovlje, Sv. Križ, Prošek, Kontovelj, Opčine, Bane, Irebče, Padrlče, Gropada, Bazovica):
dr. Ferdinand černe,
odvetnik v Trstu,
Štefan Ferluga,
Šolski vodja na Opčinah.
Okoličani! Volilci II. razreda! Glasujte v nedeljo, 8. junija 1.1.
složno za te kandidate!
Politično druituo „Edinost".
Sprejemanje pravnih praktlkantou pri c. kr. vlitem deželnem sodišču v Trsta.
Poslanec dr. O t o k a r R y b a r in tovariši s d vložili v seji zbornice poslancev dne 15. ma|a 1913. nastopno interpelacijo na justičnega ministra:
Sodni okrali, spadajoči v območje višjega deželnega sodiSča v Trstu, imajo po večini čisto slovensko ali hrvatsko prebivalstvo, dočim so ostali |ezfkovno meSani. En sam okraj, Červinjan, Je čisto Italijanski. Z ozirom na te Jezikovne razmere bi bilo pričakovati, da se bo pri sprejemanju v pravno prakso zahtevalo od prosilcev poznavanje obeh deželnih jezikov, ali pa vsa} priučenje drugega deželnega jezika v primernem roku.
C. kr. predsedstvo viSega deželnega sodišča pa zahteva dokaz o Jezikovni usposobljenosti le od slovenkih prosilce v In to tako strogo, da tistih, ki se ne morejo Izkazati s spričevalom o poznavanju italijanskega jezika, sploh ne pripušča k sodni praksi. Italijanski juristi pa se celo tudi v slučaju, ko ne razumejo niti besedice hrvaščine ali slovenščine in jim je tudi znanje v nemščini povsem nezadostno, kar sprejemajo in imenujejo pozneje za avskul-tante ali celo za sodnike, ne da bi se |ih obvezalo v priučenje drugega deželnega jezika. Posledica temu povsem nezakonitemu postopanju je ta, da je občutiti pomanjkanje na jezikovno kvalificiranem sodnem naraščaju In da se celo za čisto slovenske okraje Italijani imenujejo za sodnike in okrajne sodnike, Id često le lomijo slovenščino.
Podpisani si dovoljujejo tore| vprašanje :
Je-li vaši ekscelenci znana gori opisana praksa c. kr. predsedništva višjega deželnega sodišča in |e-li vaša ekscelenca voljna naložiti predsedniitvu rečenega deželnega višjega sodišča, naj pri sprejemanju pravnih praktl-kantov istotako postopa s slovenskimi prosilci kakor z italijanskimi ?
Za domače delavce.
.Unlon-Baugesdlschaft" ne »prejema skoro nebenega domačega delavca, ampak zaposluje na tej erarlčni gradnji skoro same delavce iz Nižje Avstrijske, Šta|arske in Koroške — da, celo v večjtm številu Italijane iz kraljestva. Lahko umljlvo je, da to postopanje ogorča prizadete kroge, in to tem bolj v sedanjem trenotku, ko se na patrijotizem in požrtvovalnost domačega prebivalstva stavljajo največje zahteve. Na stotine brezposelnih delavcev hodijo od podjetnika do podjetnika, da bi dobili delo, a povsod dobivajo odgovor, da ni nobene prilike za delo; na veliki erarlčni gradn|i JustiČne palače pa vidijo zaposlene tujce in celo hiozemce.
Če že vlada ne more ublažiti posledic po političnih dogodkih izzvane krize, pa jej je gotovo v dolžnost, da tam, kjer se iz davčnih denarjev ustvar|a prilika za delo, da se ta v prvi vrsti odpira domačim dalavcem.
Podpisani si dovoljujejo torej vprašanje :
Je-li vaša ekscelenca voljna skrbeti za to, da pri gradnji Justlčae palače v Trstu v prvi vrsti dobe delo v Trstu naseljeni delavci ?	_
Za občinske volitve.
Nemška blamaža.
Ko so tržaški Nemci sklenili na svojem volilskera shodu, da oddajo svoje glasove pri občinskih volitvah v Trstu že takoj pri prvi volitvi laŠkoliberalnim kamoraŠkim kandidatom, so bili prepr.čani, da se strin|a z njimi ves nemški svet. Zato so si dali napisati v graški „Tagesposti" dopis z Dunaja, kl naj bi potrdil to njihovo prepričanje in Jim pel slavo za njihov, menda vsemu germanstvu velekoristni sklep. Dalje se o celi stvari ni razpravljalo v nemiki Javnosti zunaj Trsta, pač pa se mnogo razpravlja o tem sklepu v Trstu samem, i|er velikanska večina Nemcev naravnost obsoja neumnost, ki so jo napravili gospodje „voditelji" s svojim predlogom in sklepom, in izjavlja, da se nikakor ne bo držala onega sklepa.
Naravnost strahovito pa je zadel trža-ke Nemce sklep pulskih Nemcev in tudi potem izvedba tega sklepa: pulski Nemci so glasovali pri zadnji dežel-nozborski volitvizasocijalnega demokrataprotikamorističnemu
kandidatu! So pa tudi pošteno utemeljili ta sklep in čin.
Pulski Nemci, kl jih Je procentualno daleč več nego tržaških, so občutili na sebi samih, kake lumparije so mogoče tam, kjer vlada laško liberalna kamora, in so pisali v svojem volilnem pozivu v „Polaer Tag-blattu" : »Ali bi se ne reklo biti s pestjo v obraz oni konsekveoci, s katero smo se borili proti laškoliberalni stranki, če bi sedaj v trenutku, ko je treba popolnlti mesto poslanca, volili kandidata onih ljudi, kisonas kot stranko vrglivgospodarsko pogubo?____Zagozdenim med tujim elementom nam danes negre za obrambo nacijonalne lasti, temveč le zato, da hladnokrvno presojamo, kateri od obeh kandidatov nam more nuditi več, nam | e le do ur ejenih gospodarskih razm erl*
Tako Je pisalo glasilo pulskih Nemcev in tako so storili pulski Nemci in to potem, ko so že tržaški Nemci sklenili glasovati za laškoliberalno kamoro, Isto kamoro, katero so pulski Nemci pomagali vreči ob tla. Pač morajo biti res precej nepri|etni občutki tržaških Nemcev, ko so videli, kako jim njihovi lastni bratje da|e{o zaušnico! Nemci v Puli, kjer gotovo predstavljalo avstrijski patrijotizem, so tu dali najboljšo lekcijo tistim tržaškim Nemcem, ki rešujejo avstrijsko državno idejo s svojim glasovanjem za kandidate — iredentske ka-more.
Poštena klofuta Je bila to in mi |o prav tako pošteno privoščimo našim tržaškim Nemcem in to z največjo žel|o, da jim naši slovenski in slovanski volilci pri sedan|ih občinskih volitvah v Trstu prišljejo še drugo
Poslanec dr. Ot okar R y b a f in to-i In še temeljltejšo, njim in njihovim dobrim
prijateljem LaŠkoliberalnim kamorašem. Naj le naši volilci v mestu store svojo polno dolžnost in nemško-laška kamora doživi tudi v Trstu tak polom, kakor ga |e doživela v Puli. Zato pa, volilci, vsi do zadnjega v boj proti nemško-laškim kamorašem f
Letel je preko Genove in Pize.
društva „ Edinost*, dr. Iv. Mar. Čok-u,
varlši so vložili v seji zbornice poslancev dne 16. maja 1913. nastopno interpelacijo na Justičnega ministra:
Ne da bi se upoštevale domače stavbene tvrdke, se je gradnja lustične palače v Trstu poverila dnlžbl „Wiener Union-Baugesellscbaft". To zapostavljanje tržaških stavbenih tvrdk pri tako važni gradnji se v Trstu tem težje občuti kakor oškodovanje domaČih podjetnikov, v kolikor je dlje časa vladajoča stavbena kriza itak že potisnila stavbeno delovanje na minimum.
Vendar se |e začetek gradnje pozdravljal z veseljem, ker so se splošno nadejali, da se žnjo mnogoštevilnim brezposelnim v Trstu ponudi prilika za delo. Po že navedeni stavbeni krizi, U se |e po političnih
dogodkih zadn|ih mesecev in po vsled tega I itV^^Edinosti"" ^ dr nastopivšem nenavadnem podraženju kredita i dru " u društvenemu' še bol| poostrila, |e prišel največji del trža-' druge^u druStv ških stavbenih delavcev ob kruh. Ravno z ozirom na to se fe toliko v tržaškem mestnem svetu, kolikor od strani tržaških poslancev opetovano urgiral začetek gradnje v nadi, da dobe ti delavci dela na tej gradnji. Ali ta nada se ni izpolnila, kajti
Shod zaupnikov mestnih volilsklh okrajev.
Na snočnjem shodu zaupnikov Je predsednik političnega društva .Edinosti*, g dr. W i I f a n pred vsemi opozarjal zaupnike na to, da je treba v najkrajšem času določiti zaupnike v volilne komisije in Je naprosil zaupnike, da se pripravijo na to in se eventuelno prijavilo tajniku političnega dru-
Coku ali kakemu funkcljonarju. Nato je sledil pogovor o kandidaturah v mestnih volilnih okrajih, katere so se večinoma določile, a so se eventualno potrebne izpre-membe, oz. popolnitve prepustile odboru političnega društva .Edinosti".
Y Tistn.. dne 2$. maja IS*li>.
EDINOST" 8t. 14«
9tran IE
Domače vesti.
Odborova seja političnega društva .Edinosti" se bo vriila jutri dne 29. t m., točno ob 3 popoldne v „Slovanski čitalnici".
Vabljeni so vsi gg. odborniki, namestniki ia deželni poslanci, da se seje gotovo udeleže.
Iz sodne službe. Kancelist pri c. kr. sodišču v Kobaridu, Konstantin Mlinar, je ad personam imenovan za pisarniškega
oficljala.
Iz šolske službe. Z začetkom prihodnjega šolskega leta je razpisana na državni ljudski in meščanski šoli v Puli služba učiteljice s pravicami in dolžnostmi vadniške učiteljice. Prošnje do 24. junija t. i. istrskemu deželnemu šolskemu svetu v Trstu.
Iz uradniškik krogov nam pišejo: Prošli teden so po vseh državnih uradih, kjerkoli le nameščen kak Nemec, raznašaii neki nemški letak. Stvar so skrivali na vse mogoče načine, kakor bi šlo za kako zaroto, in so prav posebno pazili, da ne bi videl onih letakov kak uradnik, ki ni rodom Nemec. — Će je bil kak slovenski uradnik v dogledni bližini, je hitro vse izginilo.
Stvar sama na sebi je sicer popolnoma nedolžna, kajti na teh letakih ni bilo čisto nič drugega nego vabilo nekega „Društva u t t d n i k o v nemške narodnosti" na dkupni Izlet v Devin, kl se je tudi v resuici vršil prošlo nedeljo; toda ne vemo potem, zakaj neki tako skrivanje, čemu potem taka tajnost?! Ali se morda boje gospodje nemški uradniki, da bi ne smel izvedeti kak uradnik druge narodnosti, da obstoji njihovo „Društvo uradnikov nemške narodnosti" ? Zakaj ne'il ta strah ? Ali morda zato, da ne bi izvedeli uradniki slovenske in italijanske narodnosti, da obstoji v Ttstu „Društvo uradnikov nemške narodnosti", kateremu |e glavni namen uvaževanje nemškega uradni-5 t v a v Trst, uradnlštva, ki nima niti pojma o obeh deželnih jezikih in je potemtakem popolnoma nesposobno za službovanje v Trstu, uradoištva, ki le izpodriva domačine, ki so popolnoma usposobljeni za službovanje v s*o]i domovini. Ali se morda b^.e, da ne bi izvedel svet, da le v Trstu „Društvo uradnikov nemške narodnosti", ki ni nič drugega nego eksponent nemških „Volksrato V, ki žele čim prej napolniti tržaška uradniška mesta z Nemci in si tako s pomočjo davkoplačevalstva utrditi svoj nemški steber ob Adrlji ?
Da, tega se boje gospodje uradniki nemške narodnosti, ia zato so tako skrivali SNoj društveni oklici
Slovenski uradniki! Ali ni že skrajni Čas, da si ustanovimo v Trstu svo|e stanovsko društvo?! Kar smejo Nemci, importirani, semkaj na naša tla v največjo nevoljo in škodo našega ljudstva, s katerim niti občevati ne znajo, zakaj ne bi smeli istega tudi ml ? Če se oni združujejo v svojem društvu, zakaj bi se ml ne združevali v svojem ? Če je vlada potrdila njihovo društvo, zakaj bJ ga ne potrdila nam, če ga ustanovimo?! Tovariši! V združenju je njihova moč, v združenju mora biti tudi naša! — Zato pa čim prej k ustanovitvi našega lastnega stanovskega duštval
Danes, v sredo, je predzadnji dan konjskih dirk na Montebellu. Začetek ob 3 popoldne.
Vidov dan se bliža in naši balkanski bratje ga bodo praznovali letos zmagoslavni, svobodni! Mi Slovenci ga, žallbog ne moremo in ne smemo še praznovati, kajti nam še ni izšlo zlato solnce narodne enakopravnosti. Praznovati pa smemo in moramo CM praznik.
Ko so naši otroci proti vsem pedago-gičnira načelom morali obiskovati tuje šole, se navzematl tujega duha in se končno potapljati v morju tujlnstva, tedaj nam Je podala rešilno roko družba sv. CM. Danes poseča tisoče otrok CM šole in vsa ta ge-
neracija ostane večinoma zvesta svojemu narodu, ki se hoče in mora utrditi tu na obali našega morja 1
Ali smo pa tudi mi dovolj hvaležni Družbi za veliko kulturno misijo, ki Jo vrši med nami? Reči pač moramo, da Je v naših srcih veliko ljubezni ia hvaležnosti, napram Družal, a s tako platonično ljubeznijo se ne doseza nič, temveč je treba — dejanja I Zato vsi na noge, da proslavimo letos kolikor mogoče slovesno In veličastno praznik naših blagovestnikov 1 Zato pa nai se, ko skliče podružnica CMD v Trstu zastopnike vseh podružnic v Trstu in okolici k posvetovanju, vsakdo odzove vabilu, da skupno ukrenemo kaj izrednega. Res le, da Je ves moški svet zaposlen seda) z volitvami, zadostuje, da imamo le eden skupni sestanek. Vsa podrobna dela rade prevzamemo me, kar nas Je slovenskega ženstva, ki tudi hočemo in moramo delati in smo vedno pripravljene žrtvovati vse za našo narodno stvari
Oddaja zgradbe prezraCevalnic. Pri predoru Opčine in Revoltelia v km 191ya, ozir. 198. 5/6, proge Št. Vid ob Glinl-Tnt med postaiama Opčine in Vrdela, ozir. Vr-dela in Rocol se odda zgradba po ene prezračevalnice. Tozadevna stavbena dela se oddajo ponudbenim potom deloma proti enotnemu pavšalu, deloma proti enotnim cenam in naknadni izmeri. Ponudbe so vložiti ločeno za vsako posamezno prezračevalno napravo najkasneje do 25. Junija 12. ure opoldne pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu. Podrobni podatki se zvedo Iz ene prihodnjih številk lista „Osservatore Triestino" in „Laibacher Zeitung" ter pri c. kr. ravnatel|stvu državne železnice v Trstu, v oddelku III.
Predavanje o vinogradništvu na Prošeku priredi „Kmetijska družba za Trst in okolico" v nedeljo, dne 1. junija, ob 2 popoldne v prostorih „Gosp. društva".
Izlet v Rodik v nedeljo, 1. junija. Hrvatsko društvo «Strossmayer" poziva svoje članove i sve prijatelje Slavene na izlet u slovenski Rodiš. Polazak željeznicom iz Trsta sa državnog kosodvera u nedelju u 910 dopodne do Hrpelja. odavle pješice u Rodik, ili poslije podne u 2 15 direktno željeznicom do Rodika. Zajednička večera u gostioni „Race". Oko 5*30 po podne servirat će se svježe, vruće na ražnju pečene janje. Ugodna, prava hrvatska zabava. Gospodje i gospoda, Jcoja žele peći na taj lijepi izlet u krasan kraj, neka se izvole prijaviti do petka dne 30. maja kot gg. odbornika hrvatkega društva „Strossmayer".
Tržaška mala kronika.
Trst, 27. maja.
Samomor. Danes ob 4 in pol popoldne se Je 321etni pomorščak Ivan Ghezzo, rodom iz Splita, vrgel z zida, ki deli ulico Romagna od ulice Fabio Severo in |e ostal na mestu mrtev. Razbil si Je črepinio, tako, da so mu se raztresli možgani. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Justu.
Tatvina na Škodo bolnišnice. Pred leti Je ukradla neka perica v bolnišnici nad 40 plaht, ki lih |e prodala s voli znanki Uršuli Goriupovi. Sedaj pa je prišla tatvina na dan. Obe ste že pod ključem.
Žepni tat. Včera| so zaprli 19 let starega kleparja Riharda Flora, ki stanuje v ulici Concordia št. 19, Zalotili so ga namreč ravno ko |e ukradel nekomu štirnajst kron.
Pomorščak v vodi. SaoČi v temi |e padel WiIIiam Bensel, ki je of cir neke pri Sv. Savi zasidrane angleške ladje, pri povratku na lad)o v morje. Posadka ga |e še pravi čas rešila.
Slab gost Angleški pomorščak John Niussome je prišel ravnokar s svojo ladjo Iz svobodne Amerike v Trst. Ker Je mislil, da Je povsod na svetu enaka svoboda, Je zavil kar v prvi buffćt, kjer je Jedel in pil, da Je bilo vsega skupaj za 13 kron. De-
Za birmo!
Dolžnost vsakega zavednega botra in botre je, da se posluži v edini slov. urarni in zlatarni
ALOJZIJA POVHA
Trst, nI. del Rivo 26 (Sv. Jakob). Cene nizke.	Bogata izber.
tfnenje gosp. prof. dr. }(. jtierka - Unomost.
Goap. J. SERRA VALLO
Trst.
Drage volje vam Izpolnujem vašo željo, Izraženo v vašem pismu preteklega maja, In vam poročam, da bolniki moje klinike In privatne prakse prav radi in z vspehom vzamejo vaše železnato kina vino Ser-ravallo.
INOMOS7, dne 2. junija 1911.
Dr. L. MERk.
Novosti za pomlad In za poletje!
Moške obleke iz sukna, kamgarna, zadnje
novosti...... od K	15—48
Dedke obleke Iz sukna, kamgarna,
zadnje novosti .... od K	10—32
Otroške obleke od 3 do 12 let od K	3—18
Velika zaloga suknenih hlač . od K	4—14 „ „ kotoninastih hlač od K 2*20—5
Največja zaloga blaga zadnjih novosti. :: Sprejemajo se naročila po meri ::
Specijaliteta: delavne obleke, srajce s spodnje srajce Itd. itd. s
Samo v dobro znani trgovini
„Alta cittt d! THeste"
ulica Gios .e Carducci (ex Torrente) št. 40
Pristno brnsRo sukno
1 odrezek 10	kron
1 odrezek 15	kron
1 odrezek 17	kron
1 odrezek 20	kron
pomladna In poletna sezona 1913. Odrezek 3* 10 ■ dolg l odrezek 7 kron za kompl. moško obl.
(suknja, telovnik, hlače) -f + + samo + + + Odrezek za črno salonsko obleko 20 E kakor tad blago za povrSnike, tnriatovske lodne, svil. kamgarne, blago za damBke obleke itd. pošilja po tovarniških cenah kot reelca in solidna, najbolje znana tovarniška zaloga sukna
Slegel - Imbof - Brno (Miravsto)
Vzorci gratis In franko. Ugodnosti privatnih odjemalcev, Če naročnjejo sukna naravnost pri tvrdki Slegel - Imhof na tovarniškem mesta so znatne. Stalne, nizke cene. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba tudi malih naroČil v popolnoma svežem blagu
Dr. Korsano
Specijalist za sffilltlčne In ko2ne bolezni Ima svoj ambulatorij v Trstu, v nI. San Lazzaro it 17,1. (Palazzo Diana)
Za cerkvijo Sv. Antona novega. Sprejema od 12. do L in od 51/« do 6'/a pop.
Predmeti n pM
Kokain« priprave is aluminija, planinske etfr kleni o«, noti in rilioe, planinsku piKot, priprave as Ud, lalesm, snažni obroči, nahrbtniki.
Vsakovrstne obleke:
Sweater, planinske hlače, tarnala, iepfeea
Iz čiste volne, roaovke.
Steklenice Helios, Teč dni gorke Ia mrzle po 4 krone komad.
Modni predmeti za gospode, orajatt ovratnice, zapestnice in nogovlee.
Za člane ftportnih in planinskih Jiuiln
IC POSEBNE CENE.
Športna trgovina Stroka
tlica S. Aitoiio 12 (nasproti KreL mtoli)
ZDRAVNIK
•pee^aliaft za notranje bolezni in sa bolezni na dihalih (grlo ln no«)
ordlnuje na svojem stanovanju w Trsta, Corso it 12
od 11 Vi do IVa ln od 4 Vi do 6Va popoldne. TELEFON 177/TV.
Prva slovenska m i rodil niča
v Trstu
Rlojz Saletelj
alka Carradorl 18, v bliilsl gostllas N00.
Zaloga barv, čopiče v, mrežic sa plin, predmetov is gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se pošiljke petroleja v origi-ca nalnih posodah in drugo. ■■■
SLOVENCI1 SLOVRMII
Podpirajte družbo SV. CIRILA IM METO DR I
Ponehale jo že vse kritike,
ker zboljšano „Tolsto vrSko45
zato pijte le tolstouriko slatino
vsak hvali,	_
ki je sedaj, odkar se je vrelec spopolnil, res zelo dobra planinska kisla voda. Vrelec se je hermetično zaprl ^n našel še nov pritok, ki je bogat na ogljikovi kislini in vsled tega „Tolstovrška" sedaj zelo muzira in ostane tudi čista In dobra! Izvrstna zdravilna namizna pijača I — „Tolstovrška" pospešuje tek in prebavo in je zdravilo za katare v grlu, pljučih, želodcu in Črevesih ter za želodčni krč, zaprtje, bolezen v ledvicah in mehurju. — „Tolstovrška" je vsled prijetno kislorezkega okusa in velike vsebine natrona, ki se zveze z vinom, zelo priporočljiva namizna pijača ter ne pobarva vina. Dalje je „Tolstovrška" priporočljiva, kjer imajo slabo pitno vodo in pri različnih epidemijah, n. pr. pri vročinski in drugih boleznih ter mea okrevanjem. Za abstinente I Za napravo limonade in za mešan|e med druge ssdne s oke ! Kadilci in pevci! Katar, zasluzenje itd. najboljše ozdravite, če pridno grgrate in pijete ?Tolstovrško".	Poskusite! Dobi se po sledeči znižani ceni:
i zaboj s 25 5/s i stekl. 5 K 1 zaboj s 25 i1/, l stekl. 9 K z zabojem in steklenicami vred Steklenice vseh vrst se sprejmejo Edino domaČe podjetje! Tolsto-rika 1 zaboj s 50 s/s l stekl. 9 K 1 zaboj s 50 l/t / stekl. 11 K Spod. Dravograd po povzetju, v polnitev po najnižji ceni. — slatina pošta Guštanj, (Koroško).
Tržaška posojilnica in hranilnica H^^fSH^Scr,:		
Podtno hranllnidnl ra&un 16,004. Posojila daje na vknjižbo, na menice, na zastave in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Eskompftuje trgovske menice.	Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po ir 4Vlo -ms Večje stalne vloge in vloge na tekočI račun po dogovora. Rentni davek plačnje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Oddaja domaČe nabiralnike (hranilne pu&ice).	Telefon štev. 952. Ima varnostno celloo (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednosti, popolnoma varno proti vlomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu, ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. 8tanje vlog nad IO mlljonov; URADNE URE : od 9 do 12 doooldne In od 3 do O popoldne Izplaćuje se vsak delavnik ob uradnih urah.
in gostilničarjem parmezan l.a po K 2*30 in . ementalski, ovčji, trapistovski sir in vsakovrstne
nine. Priporočam trgovcem | V f „laa.,, fa,-* UllCfl GlOrJlg
sass J, J. SUDOll, TrSl, vuni& is.
Stran IV.
EDINOST" St. 146.
V Trstu, dne 2S maja 1913.
narja pa ni Imel nobenega. — Moža so zaprlf.
Uporen razgrajač. Luigi Montlcco le 17 let star brivec iz Gorice, ki pa prebiva seda] v Zadru. Včera| |e bil prišel v Trst pogledat in tu se ga fe tako napil, da so ga radi razgra)anja na cesti ustavili. Junak pa se fe stražnikom s silo uprl, da so ga komaj ukrotili. — Spravili so ga v ulico Tigor.
Sum radi tatvine. Včera) (utro |e zapazil stražnik nekega Karla Cimolina, ki se le bii ravnokar izkobacal Iz neke barke v Kanalu, kjer je prespal ncč. Omenjeni človek je brez posla, sredstev in strehe. Ko je šel lastnik pogledat, je zapazil, da je v barki vlomljena neka shramba, iz katere je zmanjkalo nekaj mornarskega orodja v vrednosti 26 kron. Cimollni taji tatvino, a zaprli so ga vendar.
Nič ni tako skrito ... Pred tremi leti je perica Marija Riosa poneverlla 45 ruh, ki jih je dobila od splošne bolnišnice v Trstu v pranje. Te ruhe je prodala neki UršiGor-jupovi In ta jih je dala spraviti svoji nečakinji. Dekle pa |e precej zgovorna in tatvina je prišla na dan. Gorjupovo so že zaprli, perico pa še iščejo.
Društvene vesti*
Zavod sv. Nikolaja ima jutri, v četrtek, ob 4 30 popoldne odbcrovo sejo.
Zveza Jugoslovanskih Železničarjev vabi na javni shod, ki se vrši v petek, dne 30. majnika ob 8 zvečer v društveni dvorani v Trstu ulica sv. Frančiška št. 2.
Dnevni red: 1. Organizacija in železničarji. 2. Novi delavni red in povišanje minimalnih plač pri Južni železnici in v okolici pri drž. železnici. 3. Raznoterosti.
Železničarji! Dnevni red tega shoda je tako važen, da ne sme noben stanovsko zaveden železničar, ako ni službeno zadržan ostati doma. Tovariši I Pokažimo, da imamo voljo do življenja in da stremimo za izboljšanjem svojega položaja, ki ga bomo pa fe dosegli, ako se bomo zavedali svoje meči. To pa dokumentirajmo s tem, da se kakor en mož udeležujemo Zveznih shodov! Torej v petek vsi na shod 1	Odbor.
Vesti iz Goriške.
Volilno gibanje na GoriSkem. Počasi se odkriva, da bo na Goriškem za letošnje deželnozborske volitve dosti kandidatov. S. L. S., ki se šteje za najmočnejšo, Jih bo imela Jako veliko, samo mandatov je premalo. Kandidirati hočejo v tej stranki vsi bivši poslanci, Izvzemši Kosmača, in vsi tisti, ki so zadnjič kandidirali, pa niso bili izvoljeni. Potem hoče kandidirati cela vrsta »novostrujarjev", ki se pehajo posebno za splošno kurijo in kmečke občine v tolminskem in goriškem c kraju, Gregorčič pa bi Jih najrajše poslal na Kras v kmečke občine, da bi tem — propadli. Torej vse polno kandidatov že v S. L. S. Potem pa se obetajo samostojni kandidatje na napredni, kmečki, protiklerlkalni strani; tudi nekaj samostojnih klerikalnih kandidatov utegne nastopiti. — Kot gobe po dežju bodo rastli kandidatje, čimboI| se bodo bližale volitve.
Socijalni demokratje so že proglasili svoje kandidate za splofiai volilni razred. Ti so: dr. H. T u m a, odvedaik v Gorici, A. Vrčon, trgovec in posestnik v Skriljah na Vipavskem in A. M o ž e t i č, prožni mojster v Gorici.
Za kmečke občine menda ne postavijo kandidatov.
Volilni imeniki za deželnozborske volitve v Gorici so razgrn|eni volilcem na ogled do 8. junija na glavarsvu, ker je tako odredila politična oblast, ki je vsled znanih dogodkov odvzela magistratu vodstvo volitev. Gorica voli v splošni kuriji s Fur-lanijo. Pri volitvah treba pokazati, da nas je Slovencev v tej volilni skupini toliko, da moremo postati celo važen faktor pri ožjih volitvah. Pred vsem pa gre tu za informacijo Slovenstva v Gorici! Pokažimo, da smo tu! Zato pa svetujemo Slovencem v Gorici, da pregledajo volilne imenike in reklamirajo svojo volilno pravico, ako niso vpisani.
V Gorici je umrl gosp. Maksimilijan Deir Ara, učitelj petja in glasbe, v dobi 54 let.
Umora so obdolženi cigani Engelbert Majer, Albert Held, Avgust Uzieri in Katarina Skalar. Nahajajo se v zaporih v Gorici.
Nemoralnega ravnanja z neko deklico Je bil obtožen 14letni Josip Bavcon. Sodišče v Gorici mu je prisodilo za to mesec dni zapora.
Opekel se je nevarno pri delu v tovarni v Podgori delavec Jos. Pavletlč iz Solkana. — Oparjen je zlasti po desni strani.
Iz AjdovSčine. — Radi naprave nove artiljerijske vojašnice na Vipavskem poročajo razni nemški (isti in tudi .Slovenec" od 25. t. m., da se bo zidala v Vipavi, ker se oblasti niso mogle sporazumeti z občino Ajdovščino.
Ker so ta poročila netočna in tedenci-jozna, bodi resnici na ljubo tu pribito, da se tozadevne oblasti niso še nikdar pogajale z
ajdovsko občino za napravo vojašnice, je niso še nikdar o tem nič spraiale, ter celo niti ne odgovore občini na tozadevne ponudbe.
Obe nogi si je zlomil ori padcu z voza neki Italijan iz Vidma. Zgodilo se je to v Moši. Voz, v katerem sta sedela dva Italijana, je zadel v voziček nekega sla do-le da rja; voz se Je prevrnil in oni Italijan si Je zlomil obe nogi. — Prepelj&Il so ga v Videm.
Kolesarsko društvo .Danica" v Gorici. Pri športni prireditvi 22. junija t. I. se bosta vršila veselica in tombola s sodelovanjem več društev. Sporazumno priredi tudi kol. dr. „Balkan" cestno dirko Trst, Op čina, Nabrežina, Tržič, Ronk', Doberdob, Miren, Gorica. Vpisnina za druŠtvenike dr. „Danica" in „Balkan" 3 K, za člane drugih društev 5 K. — Vpisovanje sprejemata g. Leopold Pegan, predsednik kol. dr. .Balkan" v Trstu, ulica Sanlfa št. 14. IV. nad. in g. Fran Batjeh, predsednik kol. dr. .Danica" v Gorici, ulica Duomo 4, in sicer do 17. Junija t. I.
Daril in diplom bo vsacih sedem, ki bodo jako lepa. Za maksimalen čas bedo bakrene svetinje. Na obširnem vesellčnem prostoru priredi CM ženska podružnica paviljon, šaljivo pošte, itd.
Druge slovenske dežele.
Defravdant Polajnko — obsojen. Bivši knjigovodja ljubljanske „Zadružne zveze" Ivan Polajnko, ki je bil po zim! po-neveril 40.000 K denarja in potem z ženo vred pobegnil v Ameriko, odkoder pa so ga oblasti poslale v Evropo nazaj, je bil v ponedeljek zvečer pred ljubljansko poroto obsojen na šest let težke |eče. Poravnati bi tudi moral Škodo .Zadružni zvezi", oziroma .Jadranski backl", ki le dala denar. Po-lajnku so zaplenili 5000 K denarja, za večji dtl ukradene vsote pa se ne ve. Preiskava proti Polajnkovi ženi je ustav!|ena, ker je on sam trdil, da ona o defravdaciji ni ničesar vedela.
r
MALI OGLASI
MALI OOLASI M ra&nat« pm kot*). MagtM Usku« huli < wt RijaKjb Plača m takti*
P mrla 86 zemU'^e 600 sežnjev v Skednja bliza I rUtltf tovarne riža in novega tramvaja, pozicija za obrt, stanovanje itd. tudi na parcele po 100 sežnjev. Pojasnila v Škednju fit 4t6 od 4—7 popoldne.
1146
VnHIfolia gostilne sprejme takoj Gospodarsko VUUIlUlJa društvo pri Sv. Mar. Magd. Zgornji (Tirolec). Krajevno spoznanje, poleg kavcije spričevalo o prejšnjem izvrševanja obrti glavni pogoj. Prošnje je vložiti do 1. junija.	1154
|XXn se služkinja z deže e, plača od 24 do 40 K. lOUU Prijaviti se ul. Maccbiavelli 18, IL od 5 are naprej.	1168
Ctnnnnrafn in strojepisca za slovenski in OltJIlUljrala nemSki jezik sprejme s 1. junijem pisarna odvetnika dr. Feliksa Kovači<5, ulica S. Nicolo 4. Zmožni italijanščine imajo prednoBt 1164
Odda &e B0^a' Geppa št. 9. vrata 11.
rintirn vPelJana gostilna pri cerkvi Sv. Jakoba uuuru Be odda v najem. Mali stroSki. Naslov pove Edinost pod št. 1199.	1199
Vnainm (*am BV°j° V Kalo pri Št. Petru IIdjvIII na Krasu, pripravno za gostilno in prodajalno. Hiša je prostorna, ob cesti. V vasi je prodajalna potrebna. — Josip Urbančič, Kal, poŠta Žt. Peter na Krasu.	1196
Dn t*|f fl t/ I i o vila v krasnem položaju, 400 Bež-DamU V IJU njev, tri stanovanja, K 32.000, plačilo po dogovora. Pojasnila: Ferlatti Ettore, ul. S. Giovanni 9, II.	1198
rrlfOctrinn Ple8na godba, se proda za iz-L riVGdll IUII redno nizko ceno, uL Foroace 2.
1195
|7f||||ljl*i 8ta 86 dva psa, eden sive drugi rjave IfcJjUUIICl barve. Kdor jih ulovi, prosim naj mi piše proti odškodnini. Naslov : Avgust Stare gostilničar, Kobd Ij 51.	1192
Odda
se lepa meblirana soba, al. Farnetto 37, vrata 8, %ogal Gatteri.	1193
MnPSinA^ Je najboljša uniČevalka stenic, pri-„mUrđlld poznana od vojaS&e oblasti. Razprodaja po drogerijah, zaloga Skrinj ar, ul. Ferriera 37, I.	1045
Zobotehnik iz Nemčije
Josip Konig
diplomiran na zo bo tehnični akademiji ▼ Parizu.
■■■ TRST ■■■
ulica S. Nicold št. 18, U. n.
OV Plačila na mesečne obroke.
<5. Magliaretta
dekorativni slikar ul. Molin Grande 40, tel. 2748
LASTNA ZALOGA tapetnega papirja v vseh vzorcih. — Delo izvršuje poseben strokovnjak.
Autoriziran elektrotehniški mehanik
Vittorio Ban
PREVZEMAJO SE INSTALACIJE
električnih luS, motorjev, električnih zvoncev, telefonov in strelovodov.
Bogata zaloga svetiljk In mrežlo najboljših znamk.
Oskrbovanje električno razsvetljave In zvoncev, dvigal, tolofonov. - Poseban oddelek za popravila v preclzljskl mehaniki._
j Pflporofljtoe tvrdite. |
1.800.000
Izpadle
ROJIC, ul. Acquedoto 20.
lase kupujem ter izdelujem vsakovretn* najmodernejša lasna dela. aNDBEJ
frankov znašajo pri vsakolt tnih 6 žrebanjih
glavni dobitki turških sreč*!
Vsaka srečka zadene in ima trajno
^__denarno vrednost !
rDAU DIIDilllf krojaUi mojster. lr? . j Kupnina 86 poravna v mesečnih obrokih po r KAN rturmiv, nlica Gepp& 6t. 10. I r. samo 4 krone 75 vin. Kupec zadobi izključne
igralno pravico že po vplačilu prvega obroka.
i73c i Prihodnje žrebanje 1. junija 1»9I3
I/ii^iiIan. železo, stare kovine: Amon Cernsc KUpUjem Trst. ul Olmo St.12
ollca 7.
m Antona Je.xkrl.ja naslov : Irst, u:. ** dclle Poate 10; Gone«. Gospod
4it<
Prodajalnica ur In dragocenosti
O. Bncher
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trst ffi^a Cono & 36.
Bogati isboi tlatanlne, srebrni ne, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja star« zlato im tudi srebro s novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne arebrnine, zlatanina, kakor tudi ftepne ure.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
T V R D K A
Francesco Bednar
TRST — ustanovljena leta 1878 — TRSI Je preložila svojo
trgovino šivalnih strojev
bidkljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso štev. 4
v ulico Campanile štev, 19.
Pomladansko zdravljenje
je najbolje s kričistiluim - „čajem Iz tisočrož". =
Obenem je to tudi izborno sredstvo proti ščipanju v želodcu, hemoroidom itd. itd. Zavoj za 12 dni z navodilom za eno krono se dob.va edinole v odlikovani lekarni
„Al due Mori" dr. A. Praxmarerja
Veliki trg, mestna palača. Telefon 337.
če •• pošlje K 110, ee odpošilja po pošti z obratno pošto poštnine prosto.	VARUJTE SE P0NARE0EB I
ANTON BARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Trst, otiel San francesco fl'tfssisi 2
Specijalist za popraTljanje roulet na oknih. Na leljo se menjajo pasovi In zmatl uftlJ a MM»M Mi hi m «• b«|l tekartao«
ZALOGA OBUVALA
In lastna delavnica
PAVEL VISINTINI
Trst, ul. G. Carducci 27.
Podruinloa: ulica RJborgo 6t 28.
Velika izber moških in ženskih čevljev.Poprave se izvršujejo točno in sol dno ' po zaerdh ecnah
Jranjo Stančić
Trst - ulioa Medla št. 17 - Trst
priporoča svojo
trgovino jest vin in kolonijalnegfa blaga
katera je vedno oskrbljena sa svežim in prvovrstnim blagom
2,387.000
kron oziroma frankov znašajo pri vsakoletnih 15 žrebanjih glavni dobitki izborne skupine 4 srečk na mesečne obroke po samo H kron
25 vinarjev. Prospekte z natančnim pojasnilom razpošilja ;
Češke industrijske banke giavno zastopstvo v Ljubljani.
Sprejemajo se provizijski zastopniki.
o
>o a>
.s o
03 J< >co
h
l 2 N O
m a
•i g Ss F*
13
'1	® S g
-/J	cS D C
>o	g a>
S	-fi > (U
-—'	CS đ đ
O	® .uj
M	»
4»
xn	ca s?
M	e« °
fci___=
7* "S
M
'C « o- ^ a > d o
s ^
jO
o
cn o O J
--s «-i —>
o. t- X) £
2 Si Ž
(D — — —<
Naznanilo,
Mlekarska zadruga v t. Vidu pri
Vipavi naznanja, da je otvorila pol»-g že otvorjene prodajalne mleka in mlečnih izdelkov V ulici Rossetti 21, še drugo prodajalno
v ulici Piccardi, štev. 35. —
Mlekarska zadruga v Št. Vidu pri Vipavi je najmodernejše in najhigijenično opremljena mlekarna ter razpolaga dnevno s 4000—50001 pristnega, mastnega, podnanoškega pasterizo-vanega mleka. Dostavlja tudi na dom, kavarnam in mlekarnam.
Se priporoča za obilen obisk
Mlekarska zadruga
v Št. Vidu pri Vipavi.
Nova trgovipa
□zgotovljene damske obleke in perilo
Trstf ul. Campanile 21
nasproti
srbsko-pravoslavni cerkvi.
Velikanska dobava za sezono, vse po cenah, da se ni bati nikakršne konkurence.
Samo v novi trgovini
Cesare Gentilli
Trsi, ul. Campanile 21
3T čistilnica na suho
nlioa Farneto štev. 9, Trat.
Ženske, moSke in otroške obleke, toalete, uniforme, prevleka pohištva, preproge, kožuho-viiia, perje, rokavice itd. itd, se barvajo in čistko na suh način najnatančnejše in naj-skrbneje po najnižjih cenah ▼ centrali ul. Farneto Stev. 9 in tržaških podružnicah ulica deli' Is tria št. 12 in ulica Belvedere Št 49 ter ▼ podružnici ▼ Gorici, ulica del Teatro št 14.