St. 84. Trstj v sredo 26. marca 1913. Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN Mi «b nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične SteT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih t-.bakarnah v Trstn in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Po»tojDi, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji* Tolminu, Ajdov-Jćini, Dornbergu itd. Zastarele šteT. po 5 nvč. (10 stot.) 04LA3I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti X jtolone. CKN'E: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. ♦smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po UO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka -ir.CHljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-la^aj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave radinosti". — Plačuje se izključno ie upravi „Edinosti". Plačljivo In toZljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „V edinosti je moč!" NAROČNINA ZNAŠA z. celo leto 24 K, poi leta 12 K, 3 n. "ce 6 K; na n»- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, luoooloa na nedatjiko lzd&nj* „FTJISOSTI" stan*: o«lo leto Kron 5-20, za pel U;a Kron 2 BO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne »prejemajo In rokopisi se na vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li-ta. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Gaiatti 20 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni uredn-.k ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij li-*ta „Edinost*. - Matisnila Tiskarna .£dino*t*. vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulic Giorgio Gaiatti štev. 20. Po5tno-hranllni2nl račun Stev. 841-652. TELEFON Jt. 11-57. Generalni naskok na Drinopolje. r Džavid paša kapituliral pred Srbi. Odgovor črnogorske vlade na drugo avstrijsko demaršo. DUNAJ 25. (Izv.) Odgovor črnogorske vlade na drugo avstrijsko demaršo je, kakor smo že včeraj poročali, dospel včeraj ob 6 zvečer• na Dunaj. Crnogorska vlada je v bistvu ugodila avstrijskim zahtevam. Izjavila je, da je pripravljena odpo-slatl svojega parlamentarja v Skader k ts-sad paši, da se pogaja ž njim glede od hoda civilnega prebivalstva Iz mesta. Dalje je tudi Izjavila, da je pripravljena prenehati z obstreljevanjem mesta, dokler ne zapusti mesta vse civilno prebivalstvo. Kralj Nikola se je tej avstrijski zahtevi uklonil, ker je uvldel, da podpirajo Avstrijo v tem ozlru tudi ostale velesile In ker sta Rusija In Italija ne le dlplomatlčnof ampak tudi osebno intervenirala glede tega vprašanja pri njem. Črnogorska viada se je torej uklonila zahtevam Avstrije, za to pa je javno pred vsem svetom povdarila, kako sodi o vmešavanju Avstrije v črnogorske vojne operacije. Vlada je namreč Izdala poseben komunike, v katerem Izrecno naglasa, da se je uklonila le radi avstrijskih groženj In da je vložila pri vseh velesilah svoj protest proti kršenju nevtralitete, katero je zakrivila avstrijska diplomacija. Črnogorska vlada v tem komunikeju tudi zlobno pripominja, da nI privolila na odhod civilnega prebivalstva iz Skadra toliko na pritisk Avstrije, temveč predvsem le radi tega, da ustreže soglasni želji velesil. Dunajska vlada izjavlja, da si sedaj radi pogajanj med Essad pašo in Črnogoro glede odho a civilnega prebivalstva Iz trdnjave pridržuje nadaljne korake katere ukrene takoj, če ostanejo pogajanja brezvspešna. Avstrijski poslanik na Cetlnju, baron Giessl, ki je danes popoldne osebno konfe-riral s kraljem Nikolo, je že vrnil črnogor s ki vladi protest proti kršitvi nevtralitete po Avstriji, katerega je dobil poleg drugih zastopnikov velesil na Cetlnju, tudi on sam. Kar se tiče dozdevnega nasilnega konvertiranja muslimanov in katoličanov In smrti patra Pallča, je Črnagora privolila, da se vrši preiskava ob navzočnosti' avstrijskega konzularnega funkcionarja. Črnagora v tem vprašanju ni povsem ugodila avstrijski zahtevi, kt se glasi, da naj preišče ta slučaj avstrijski vlcekonzul ob navzočnosti nadškofa Mledfje. lako bo avstrijski konzularni zastopnik sedaj samo prisostvoval preiskavi, ne pa funkcijonlral kot prelsko valni sodnik, kakor je hotela Avstilja. V svoji zlobnostl pa je črnogorska vlada, da še bolj o slab' avstrijsko stališče, pozvala na to preiskavo tudi zastopnike vseh ostalih velevlasti, da se na licu mesta PODLISTEK. prepričajo, v koliko so opravičene obtožbe dunajskega nemškega časopisja in avstrijske vlade in kaka pretirana je gonja, ki se je pričela pred par dnevi z Dunaja. Na Dunaju se zatrjuje, da je Avstrija že priznala Djakovlco Srbiji In da bodo vsa aktualna sporna vprašanja, ki se tičejo balkanske krize In nje posledic na mednarodni politični položaj, rešena ugodno. Protest Črnegore pri velesilah proti postopanju in zahtevam Avstrije. CETINJE 24. (Uradno.) Črnogorska vlada je izročila zastopnikom velevlasti cir-kularno noto, v kateri energično protestira proti zahtevi Avstrije, da se morajo prenehati vse operacije prad S kadrom, dokler ne kake posamezne države. Konečno je tudi priporočati, da balkanski zavezniki sprejmejo mirovne propozicije velesil in sklenejo mir. Ustanovitev operacij pred Skadrom. BELGRAD 25. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da bodo velesile v najkrajšem času tako pri črnogorski in srbski vladi intervenirale za ustavitev vojnih operacij pred Skadrom, ker se je baje po-slanlška reunija že definitivno iztekla za albanski Skader, Djakovico pa pripo-znala Srbiji. Zastopniki velesil bodo izjavili, da Je pod tem pogojem nadaljevanje obstreljevanja mesta brez vsakega pomena, obenem pa Še posebno pozvali Srbijo, naj odpokliče svojo armado iz onega dela Albanije, ki pripade po sklepu velesil novi Albaniji. VpraSanje Skadra in Djakovice. LONDON 25. (Izv.) „Reuterjev urad* poroča: „Velesile so se že sporazumele tako glede severnih kakor severovzhodnih albanskih mej. Tuiii vprašanje Skadra in Djakovice je že rešeno in izide tozadevno v najkrajšem času oficijalno sporočilo, bal- Afera „Skodra". CETINJE 25. (Kor.) Uradno se poroča: Črnogorski listi so dne 19. t. m. poročila tujih listov, da je bilo nekemu avstrijskemu parniku v Medovi zabranjeno izkrcati blago, odločno dementirali. Crnogorska vlada je o pritožbi kapitana „Sfcodre" zvedela Še le potom note avstrijskega poslaništva na Cetlnju, nakar je takoj ukrenila vse potrebno, da objŠa promet avstrijskih parnikov in uvedla tudi strogo preiskavo. Eventualni krivci bodo tudi kaznovani. Generalni naskok na Drinopolje. SOFIJA 25. (Izv.) „Agence telegra-phique Bulgare*4 ~>oroČa: Danes ob enih zjutraj se je pričel istočasno na vseh krajih generalni naskok bolgarske armada na vse utrjene pozicije pred trdnjavo. Ob pol štirih so Bolgari, kljub strafinemu odpora sovražnikov, prešli v bajoaetni naskok in se jim je posrečilo zavzeti vse vzhodne pozicije Utrdbe pri Bffasla-ku kakor tudi fort Maslak in vse neposreano pred vzhodno trdnjavsko odide iz mesta vse civilno prebivalstvo. Da- » ""i^10!^*" ui,"iaiuu »«»•- n-r«A nfrunA ^niiniiA «r» n&dla l]e prote: lira črnogorska vlada tudi proti i tonski zavezniki pa bodo obveSčenl o tem '^-„JL*6 rob.B^ari.onritel a'sirijskim grožnjam in Izjavlja, da pomeni Se v posebni noti. - Veleposlaniki raz-! 'riu& 'anlJnili' 12toDov « v«m postopanje Avstrije kršitev nevtralitete. Cr- prav|j^ sedaj le Se o določitvi |ufn.h me| LaUriJa^ S miLl?.« in "eU nogorska vlada hoče vpoštevati zeljo vele-1 Albaniji. - J J vlasti g'eđe odhoda civilnega prebivalstva | Nasilno konvertiranje, iz Skadra in naznanja, da je v to svrho'da- j DUNAJ 25. (Izv.) Glede vesti oficijoz-nes zjutraj že odposlala svojega parlaraen- j Časopisja o nasilnem konventiranju v terja k poveljniku skadrske posadke. jok&id Dja£0Jlce izvemo Iz zanesljivih kro- Greyjev govor v angleški zbornici. : gov sledeče: i armada na vsej črti pregnala so- Skadrsko vprašanje rešeno i ^re za Prest°P 3 vasi v okolici Djako- i vražnika iz pozicij in ga zasledovala _ f J • .viče v pravoslavje. Te vasi, katerih prebi-. naravnost do trdnjave. LONDON 25. (Izv.) Na današnji seji j va>sd so večjidel sami Srbi, so bile svoje-: .. _ . o . angleške poslanske zbornice je sir Edvard ;Č35no pra70S!avne. za časa arbanaških! Džavid paša se je udal s celo armado Gney izjavil o mednarodnem političnem uporov pa je del prebivalcev prestopil radi! Srbom. vprašanju sledeče: Balkansko vprašanje je v glavnih točkah rešeno, v koiikor so tangirane velevlasti. Gre namreč za dve vprašanji: 1) Balkanska vaj ca ostane omejena. 2) Rešeno je vprašanje srbskega jadranskega pristanišča. Ostala vprašanja so bila malo bolj težavna. Opozarjam zbornico, da gre pri albanskem vprašanju za določitev severne, severovzhodne in južne meje. j avstrijskega protektorata h katoličanstvu, drugi del pa v muslimanstvo. Ker so sedaj vso imenovano okolico zasedli Srbi, so se vse tri vasi — prostovoljno — zopet vrniel h pravoslavju. O kakem nasilnem konvertiranju nI govora in Avstrija bo pri preiskavi, 15 000 vjetnikov. CETINJE 25. (Kor.) Uradno se poroča: Džavid paša, ki se je po bitki pri Bltolju umaknil v gore, se je sedaj ob reki Skumbl udal s celo svojo armado, broječo 15.000 tiranju nt govora in Avstrija oo pri pretsKavi, j srtj0m kateri bodo na željo Crnogore prisostvovali; ' np'An o* (Knr ^ ,, Bltolia se do- ob£u*no"blamažo ve'eT'as"' « rota^T^an^H^. OiZi obCu.no oiamazo. , Qh rek[ Skumbl udal srbskim četam. Sedaj se vrše pogajanja le še glede | Poslanik Giessl v avdijenci pri kralju | Nad_ 15.000 turških vojakov je položilo 7hp mp(p Tu eippr 2f> nhitnlaln mnlp tp7- ' OrOŽie. južne meSe. Tu sicer še obstojajo male tež koče, ki pa ne vsebujejo nobene nevarnosti Glede severne in severovzhodne meje so v Nikoli. CETINJE 25. (Kor.) Avstrijski poslanik,! zsčetku obstojale tako velike težkoče, da je ibaron Giessl, sei je vrnil semkaj in je bsl bil evropski mir v nevarnosti. A sedaj le | 'P^Jet od kralja Nikole v posebni avdijenci, nevarnost odstranjena, kajti rešeno je že nakar le do,g° časa *°nfrriral s črnogor-tako skadrsko vprašanje kako ' vpra šanje ostalih mest na severu in se- verovzhodu. Tozadevno je prišlo do sporazuma koncem pretsčenega tedna. (V soboto reur skim zunanjim ministrom. Ruska pomoč Črnigori. BERLIN 25. (Izv.) „Vossische Zeitung« ) se je vršiia odločilna" seja ooslaniške poroča, da se je kralj Nikcla obrnil esebno ii|e. Op. ur.). Ina rusko vlado s prošnjo, naj pošlje v Cr- Ustvarjena Je tudi garancija za enako- j nogoro večjo zalogo žita in moke, ker je pra??o3t katoličanov ia musiJmanov v ozem- | nevarnost, da izbruhne v Črnigori lakota. Iju, ki pripade Črnigori in Srbiji. | Ruska vlada je že poprej avizirala dva ?ar- Z ozirom na solidarnost vseh! nika iz Odese, sedaj pa Je še brzojavno evropskih kabinetov bo treba pred obvestila dunajsko »Laaderbank", naj ne Zgodovinski roman iz Neronovih Časov. Spisal AJektcančer T»nir ;». — Prevel F. P. Zapustil ie cirkus in šel skoz vrata, imenovana „sana vivaria*, ker so odhajali tod Is oni boriici, ki so ubežali s artt, do-čim so odnašali mrt a trupla ? spotiarium, neke vrste duplino, ležečo pod ar. f.teater-skimi stopnicami, kjer so pričakovali ranjence zdravci i in k|er sta se fc-prthajafa semintja dva mož?, obiečeja v Merkurja in Plutona. Merkur se je dotiki ie dozdevno mrtvih trupel z razbeljeno paičico, da se je prepričal, če je š? isknea žlvijenja v njih, dočim je Piutoo ubijal s kiadivom one, ki iio jih zdravniki preglasili za neezdravijive. XVI. Čim sta slepa borižca izginila z bo-rišča, Je nastal v cirkusu velik hrup ; gladiatorjema so imeli slediti boriici z zverbami, ki pa so bili kristjani. Zato je zlilo občia-stvo vse svoje sovraštvo nanje; zverine so mu bile simpatičnejše, nego človek. Kljub nestrpnosti Je morala množ.ca čakati toliko časa, da so sužnji z grabijami zopet zravnali oeščena tia ; toda morali so se požuriti, kajii i z vseh kotov cirkusa se {e razlegalo divje kričanje; slednjič so sužnji odšli in arena je ostala za hip prazna ; ljudstvo je Skadrom „ustaviti nadaljne vojne operacije. Če bi se pa balkanski zavezniki ne uklonili tej zahtevi, potem pride do skupne akcije vseh velesil in ne do korakov raudoma odpošlje za lVa milijonov rubljevi moke in žita v Bar in Kotor In sicer po najkrajši poti. — Ena ekspedicija Je že' na potu. ! orožje. Pogreb grškega kralja. SOLUN 25. (Kor.) Truplo pokojnega giškega kraija Jurija odpeljejo jutri s kraljevsko Jahto „Araphitrite* iz Soluna v Atene. Sprevod se prične jutri ob 9 dopoldne iz-pr d grada. Vse tuje vojne ladije, ki se nahajajo v Solunu, bodo spremljale „Amphi-trito* do P reja. M'nistrski predsednik Veci-zelos je odpotoval s parnikom „Sfakteria" v Pirej. DUNAJ 25. (Kor.) Cesar Je odredil, da spreml;a pri prevozu trupla grškega kralja v Pirej, grško ladjo kot zastopnica Avstrije, bojna ladija .Marija Terezija*. Albanski kongres v Carigradu. CARIGRAD 25. (Izv.) Miadoturški ko- pričakovalo z veliko napetostjo; naenkrat so se odprla vraia, in vse oči so se ozrle v nove žrtve, ki so vstopile v cirkus. Najprej je prišla belo oblečena ženska, zavita v bei pajčolan. Odvedli so jo k nekemu drevesu in so jo tam privezali z vr^Jo. Suženj ji je strgal pajčolan, in gledalcem se je razodel bled obraz najpopolnejše lepote, v katerem se je izražala sama udanost. Četudi je bila deklica kristjanka, si je takoj pridobila srca omahljive, za vsak vtlsk sprejemljive množice. Dcčim so se vse oči ozirale vanjo, so se odpria nasproti ležeča vrata, in prikazal se Je mlad mož. Navada Je bila, da so izročali zverinam po enega kristjana in po eno kristjanko; mošsega so oborožili z vsakovrstnim orožjem, da Je ž njim lahko branil tudi svojo tovarišico, ki Je bila navadno mati, sestra aii ljubica. Navadno so kristjani opuščali borbo, hoteč umreti mučeniške smrti, dasi so vedeli, da je bil vsakdo rešen, ki je premagal prve tri zverine, s katerimi se Je boril. Mladi mož se v resnici ni zdel nič kaj voljan, da bi nudil ljudstvu bogve kakšne bojne prizore. Na prvi pogied so gledalci spoznali njegovo moč in gibčnost njegovega telesa; r,ledila sta mu dva sužnja, od katerih je eden nosil meč in dve sulici, dočim Je drugi pri vedel za uzdo numidskega vranca. S počasnim korakom fe vstopil v cirku?, zrl okoli sebe mirno, toda odločno in je z roko namignil, da Je orožje odveč; oči Je upira! proti nebu, se zgrudil na kolena in molil! Toda razočarano ljudstvo je hotelo zreti boj in ne mučeništva; pričelo je groziti in tuliti, začuli so se od vseh strani klici: „Na križ! Na križ!" Gledalci so zahtevali počasno umiranje In mučenje, ker so videli, da se kristjan bržkone ne bo hotel boriti. Iz oči mladega moža Je naenkrat zasvetil žarek neopisne radosti. Razprostrl je roki v znamenje, da sprejema to miiost, srečen, da sme umreti enake smrti kakor Izvel.čar. Toda v tistem hipu je nekdo poleg njega tako globoko vzdihnil, da se je nehote ozrl. „Sila 1 Sila I" je jadikovala neka de-kl?ca. »Akta 1" Je vzkliknil mladi mož, planil pokoncu in hitel k njej. Akta mu Je Jela nato prioovedovati o Pavlovi smrti, o krstu, ki ga ji je bil podelil, predno so ga odvedli vojaki iz ječe. Kmalu ;so prišli tudi ponjo in |o odvedli v cirkus, j kjer jo je pričakovala gotova smrt. „Sila, imej usmiljenje z menoj," je tarnala mlada Grkinja, „ko sem te spoznala, mi Je žarek upanja razsvetlil dušo. Sila, ti si močan in pogumen; vajen si bojev z zverinami; če bi se bil boril, bi bila morda oba rešena." „In mučeniška smrt!" Jo je prekinil i Sila, kazaje proti nebesom. I „In bolečine!" Je dejala Akta in je (klonila z glavo na prsi. „Ah, jaz nisem, 'kakor ti rojena v svetem mestu, nisem čula j besed, oznanjajočih življenje, iz ust Učeni-jkovih, za katerega naj umreva. Jaz sem iKorinčanka in sera vzgojena v veri svojih > očetov; moja vera in moje zaupanje sta še nova, besedo „mučeništvo* poznam šele od mite je sklical v Csrigrcd poseben albanski kongres, na katerem se bo protestiralo včerajšnjega dne. Morda bi še imela poguma, če bi bila sama. Toda, Sila, če bom morala gledati, kako boš umiral pred mojimi očmi počasne, grozovite smrti, potem ne vem, če bom stanovitna." sDobro, pa se bom beril," je odvrnil Sila, „kajti gotov sera, da me preja«-lef doleti sreča, ki mi jo ti danes jemlješ." Nato je gospodujoče krenil kakor cesar in Je dejal glasno: „Mojega konja, moj meč in mole sulice!* * Gledalci so jeli ploskat!, kajti vedeli so, da bodo priše junaškega boja, ki bo šele prav razburil njihove otopele čute. Sila je stopil h konju, ki je bil sin Arabije kakor on sam ; rojaka sta se spoznala. Mož Je šepnil plemeniti živali nekaj besed v tujem jeziku; žival Je zarezgetala, kakor da bi bila razumela. Nato je Sila odložil konju sedlo in uzde, in sin puščave je jel skakljati okoli njega, veseleč se zopet pridobljene svobode. Medtem je tudi Sila odložil vse, kar bi ga utegnilo ovirati. Svoj rdeči plašč sf je zvil in si ga je ovil okoli levega lskta, tako, da Je ostal samo v tuniki in s turbanom na glavi. Pripasal si Je meč, pograbil sulice in nekaj zaklical konju, ki Je ubogal kakor razumna in iahkonoga gazela; zavihtel se Je na njegov hrbet, se sklonil čez v tat in jahal trikrat okoli debla, h kateremu je bila privezana Akta, kakor da bi bil drugi Perzel, pripravljen, da brani Andro-medo. Arabčev ponos je zmagal nad krščansko ponižnostjo. (Dalje.) proti sklepom tržaškega albanskega kongresa, zlasti proti temu, da postane Albanija neodvisna država pod vlado krščanskega kneza. Carigrajski kongres bo zahteval, da bodi Albanifa muslimanska država pod suvereniteta Turčije. (Ker se namerava sklicati poseben albanski kongres tudi v Rimu in se vršijo priprave za albanski kongres tudi že v Ženevi, Evropa kmalu res ne bo imela nobenih drugih skrbi in opravkov kakor z Albanci. — Op. ured.) Vojna konvencija med Bolgarsko In Rumunijo. PETROGRAD 25. (Izv.) Tukajšnji listi zatrjujejo, da ima general Dimitrijev, ki se že precej časa mudi v Petrogradu, nalog, poskusiti doseči med Bolgarsko in Rumunijo vojno konvencijo, kakor že obstoja med balkanskimi zavezniki, če bo konflikt med obema državama rešen mirnim potom. Princ Sabah Eddin za mir. CARIGRAD 25. (Kor.) Princ Sabah Eddin je objavil v „Vazifu" daljši članek, v katerem odločno zagovarja potrebo sklenitve miru za Turčijo. Članek piše: „Dokler bodo obstojale v Turčiji tate socijalne razmere kot sedaj, ko zgublja Turčija leto za letom nove dele svojega ozemlja, je neobhodna potreba sklenitve miru. Vsako nadaljevanje vojne, pa če bi bila vojna tudi vspešna, je naravnost samomor Turčije." Princ dalje energično obsoja zunanjo politiko Porte in izjavlja, da je ravno sedaj po padcu Janine najbolj ugoden čas za sklenitev miru. ker dobi Turčija za odstop Drinopolja in Skadra druge koncesije. Turčija varuje svojo narodno neodvisnost tudi brez Drinopolja, do-Čim bi eventualni novi poraz imel lahko za posledico celo padec Carigrada. Po vojni se bo morala Turčija energično posvetiti reformam, ako se hoče rešiti popolnega propada in tujega jarma. Anglija odstopi Cypern Grški? RIM 25. (Izv.) „Tribuna" poroča, da odstopi Anglija Grški otok Cypern. S tem svojim korakom hoče baje prisiliti Italijo, da tudi ona odstopi Grški one Egejske otoke, katere je zasedla za časa tripolitanske vojne, posebno pa otok Rhodos. Demobilizacija na Ruskem. PETROGRAD 25. (Izv.) Kljub temu, da Še ni izšel noben poseben ukaz glede demobilizacije, se ta vendar vrši že par dni. — Danzadnem odhaja domov na tisoče vojakov. _ 1870 — 1913. Ker se sedaj sovražniki Slovanstva toliko zgražajo na „barbarskim1* vojevanjem balkanskih držav in se iz njihovih žurna-Iističnih kanalov razlivajo v svet cele poplave — hunanitarnosti, človekoljubja, usmiljenja in civilizacije, naj navedemo tu nekoliko reminiscenc izza obleganja Strassburga po Nemcih v letu 1870. Zajemljemo pa iz knjige pruskega oberstleutnanta Schmida, torej vira, ki mu menda tudi Nemci ne bodo oporekali verodostojnosti. V noči med 14. in 15. avgustom, med nya in 12 uro, so vrgli Nemci v mesto 36 granat, ki so zadevale vsepovsod!. Neki ženski, ki je ležala v postelji, je odtrgalo obe noge ; v neki drugi hiši je bila neka zakonska dvojica težko ranjena. Mnogi meščani so bili na ulici ran|eni od kosov raz-letelih granat. V noči med 17. in 18. avgustom so nemške baterije užgale 18 hiš in so njihovi prebivalci mogli rešiti le nago življenje. V Rogsbogengasse je granata priletela v spalnico nekega dekliškega penzi-jonata, vsled česar je bilo 6 otrok ubitih, a 5 težko ranjenih. Vsi so zbežali v &leti. Dne 23. avgusta ob 8 zvečer je gromelo 24 nemških topov v nesrečno mesto. Po vsem mestu so padale granate in zadeta je bila vsaka hiša. Sedem granat je udarilo v prenapolnjeno meščansko bolnišnico. V drugih lazaretih so kosi granat ranili mnogo bolnikov. Dne 24. avgusta je bilo obstreljevanje naravnost grozno. Na vseh straneh so Švigali iz mesta plameni in so razsvitljali vse mesto. Kroglje so padale tudi v dominikansko cerkev In nastali požar je uničil blbU-joteko z vsemi njenimi nenadomestnimi zakladi Ženske in otroci so begali po ulicah. Srce pretresujoče je bilo {adikovanje otrok in žensk. Prošnja strassburškega škofa, osebno predložena velikemu vojvodi Badenskemu, ni imela vspeha. Še istega večera so zopet gromeli topovi in izvrševali svoje uničevalno delo. Na več mestih je gorelo in le s težavo so rešili iz meščanske bolnišnice 500 bolnikov in 600 bolniškega osobja. Deda prebivalstva je bila neopisna. V neki hiši je prodrla granata tri nadstropja, in je uničila eno celo rodbino, nahajajočo se v kleti. V neki drugi hiši je granata odtrgala glavo otroku, ki ga je mati držala v naročju, materi sami pa roko. Mnogo otrok je bito zadetih v postelji. Neko družino, ki je na Čolnu iskala rešitve, je granata pognala globino. Rezultat obstreljevanja je bil: 297 raz-streljenih ali požganih hiš, mnogo prebivalcev ubitih, na stotine in stotine ranjenih in 6000 njih — brez strehe. Tako slika obstreljevanje Strassburga — pruski oficir. Ali tedaj se nI oglaša neben nemški človekoljub, da bi protestirali Tu imate, gospoda Italijani! Zaana proti takemu divjanju, razdevan'u in mor-1 germanska farija, ki pod imenom „Grazer jenju. Še le sedaj, ko niso Nemci, ki ob- Tagblatt" divja po deželi, je pckloniia svojim strel ju je j o Skader, ko pa gre za to, da to mesto ne pripade Slovanom — sedaj se oglašajo v nemških prsih občutje, plemenitost, človekoljubje, čut humaaitaraosti. Saj ne tajimo, da bi se ae dogajalo v Skadru mnogo groznega. Ali vzroki, ki so silili Nemce pred Strassburgom, da niso poznali nobenega usmiljenja in da tudi niso razlikovali nobene humanitarne naprave — ista vojna pravi!a, ki s 3 7eljal2 v letu 1870 za Nemce, bi morala menda veljati tudi v letu 1913 za Črnogorce in Srbeli Te poplave nemške humanitarnosti so torej le najgnusneje hinavstvo, kakor da je barbarsko vojevanje — nemški privilegij. Se že tako suče svet v nemških glavah! Ia če bi se danes Nemci zapleli vojno in bi njihove granate zopet razdevale mesta, zažigale hiše, rušile bolnišnice, ubijale bolnike, trgale otrokom glave in ženskam roke in noge, bi se gotovo tudi sedaj ne oglašal nosen nemški sentimentalec s svojim človekoljubnim zgražan|em, marveč bi vsi slavili nemško junaštvo ia oevali svojo Wacht atn Rttein, Deutscbland iiber alies, Heil dir im Siegeskranz itd. kar je še drugih pojavov nemškega razpaljenega nacijonalizma in imperijalizma. Aii se je tako spremenilo nemško moralično naziranfe od leta 1870 sem?i Kaj še! Isti so, kakor so bili! Med letom 1870 in 1913 je le ta razlika, da so si tedaj Nemci s krvjo in železom gradili svojo ve-iko Nemčijo, sedaj pa so Slovani, ki gradijo z neizmernimi žrtvami svojo svobodo in bodočnost 1 PražRa „Union" In jugoslovansko vprašanje. Žurnaiističen faux-pas prve vrste se je dogodil pražkemu dnevniku „Union", ki je sprejela dolg neslan uvodnik pražkega filozofskega docenta dra. Rostoharja „Erneue-rung des Illyrismus bei den Slovenen". Ta članek je pisan tako, da moramo že zaradi žurnallsiične dostojnosti kakor tudi zaradi vsebine jugoslovanskega vprašanja samega proti njemu najodločnejše protestirati. V članku (glej „Union" št. 76 in 77) pisec najprej napačno informira češko in nemško avnost (list izhaja v nemškem ieziku In ga udi nemški krogi čitajo!) ; iz uvodnih besed članka se namreč posnema, kakor da je ju-oslovansko gibanje pri nas enotno v ciljih n vodilnih osebah, imenovane osebe Ilešič, Vošnjak in Ušeničnik da imajo stike s svojo ugoslovansko mladino in njenim listom Preporod*, cilj gibanja pa da je teoretično n praktično narodno, kulturno in po-i t i č n o združenje Slovencev, Hrvatov in Srbov. Potem pravi »Nočemo raziskovati, v toliki meri se udeležujejo novoilirskega gibanja „t u j i vpliv!"(!!) in pa »tendence novoilirizma se ne skladajo niti s cilji našega naroda, niti z onimi naše monarhije, kar na tem mestu izrecno povdarjam!" Na tem mestu se pač ne bomo prepirali s piscem tega članka, ki se v zadnji dobi tako neprijetno meša v slovenske javne stvari, kjer bi rad po sili igral vlogo nekega narodnega mesije in ki izdaja v ta namea tudi nekakšno »revijo", v kateri brani avstrijsko stališče, da naj bo Albanija velika n da Srbija ne sme dobiti Primorja, ker bo to škodovalo — Trstu! (Ravno narobe je resnica). S piscem se zato nočemo prepirati, ker je njegov nastop itak brezpomemben za ugoslovansko gibanje samo. Če ima vsebino, se uresniči samo, le podpirati ]e moramo. Če nima sile, izgine, kakor je nekoč Vrazovstvo. Protestiramo pa kar najodločnejše, da bi smel kakršenkoli Slovenec, naj-sibo tudi filozofski docent v Pragi, ali kaj čitateljem za piruhe članek o italijanskem vseučiliščaem vprašanju, ki smo se ga m! (članka namreč) prav od srca razveselili. V drastičai luči se nam kažejo tudi nemška oligarhična narav, njihova nebotična domišljavost in fenomenalna brezobraznost. Isti ljudje, Id kriče, da je Italijanom že v imenu kulture v dolžnost, da so zavezniki Nemcev in da drže stremena nemškim političnim in parlamentarnim jahačem, isti ljudje odrekajo istim Italijanom pravico do italijanske univerze v Trstu 1! Isti Nemci, ki kriče o slavizaciji, o slovanski invaziji in o nasilju in kričavosti Slovencev na škodo Nemcev, isti ljudje, ki kar besne, če so Slovenci pridobili le kako najdrobnejo mrvico na šolskem polju: isti ljudje torej, ki domačemu italijanskemu prebivalstvu odrekajo pravico do vseučilišča v svojem jeziku in ki domačemu avtohtonnemu slovenskemu prebivalstvu ne privoščajo niti ljudske šole: zahtevajo v Trstu — nemške univerze!! Si-li je možno misliti večje brezobraznosti 11 In pa motivacija te nemške brezobraznosti !! To naj si ogledajo naši Italijani, pa Jih mora miniti za vedno tisto veselje do sotovarištva z Nemci v boju proti lastnim sodeželanom slovenske narodnosti. Graški derviš oporeka namreč izreku našega naučnega ministra, ko je izjavil, da so dani vsi pogoji za vspešno znanstveno delovanje laškega vseučilišča. in piše: „Če se bo hotelo italijansko vseučilišče vzdržati le na količkaj znatni znanstveni višini, se bo moralo nasloniti na nemško znanstvo in italijanska fakulteta bi bila v resnici le nemški zavod z italjanskim učnim jezikom /" Ia da je mogel priti nemški derviš do tega zaključka, pripoveduje popred, da italijanske znanosti v mejah naše monarhije sploh ni in da v tem pogledu stoje Italijani na isti višini kakor Slovenci. Celo izposojevanje pri znanstvenem delovanju Italijanov v Italiji da je od strani naših Italijanov kaj neznatno. Tu imate sedaj, o gospoda Ital'jani! Vedno se sklicujete na svojo kulturno superijornost nad Slovenci, ter kričite, da so Slovenci na najnižji stopinji kulture, sedaj pa vam prihajajo nemški fanatisi, ki jim vi vedno držite stremena kakor kaki hlapci, in vam kriče v obiaz, da ste vi sami kulturno na isti nizki stopinji!! Ako bi imeli naši Italijani v sebi le iskriao samoljubja in spoštovanja do svoje lastne kulture, bi se morali upreti v ogorčenju proti taki moralični pljuski! Mi smo se pa le razveselili te nemške brutalne odkritosti, ker je povedala z vso jasnostjo, da Nemci delajo — za nemško univerzo v Trstu ter da Italijani s svojim odklanjanjem sodelovanja s slovenskimi sodeže^ni ob tem vprašanju — podpirajo le to nemško delo!! Vedno in povsodi — denuncijantje. Tržaški Hrvatje so si ustanovili svoje društvo pod imenom „Strossmayer". Poslužili so se torej pravice, ki jo dajajo naši ustavni zakoni vsakemu državljanu. Tudi radi tega društva so se razkoračill tržaški Nemci v svojem graškem glasilu, ker vidijo v njem — nevarnost za nemštvo! In pomislite nadalje, kako daleč seza predrznost teh Hrvatov! Za predstoječe volitve hočejo celo reklamirati svojo volilno pravico ! Kdo bi hotel morda reči, da pravico do reklamiranja daja volilcem — zakon ter da vršenje zakona vendar ne more biti nič hudega ali pregrešnega. In menil bi tudi kdo, da zakon ne vsebuje nobene določbe. po kateri bi hrvatsko rojstvo izključilo od volilne pravice Človeka, ki ima sicer vso kvalifikacijo za uživanje te pravice! Figo! Po kodeksu nemškega svobodoljubja je tudi reklamiranje volilne pravice predrznost, ako je reklamant — Hrv-t! Kaj druzega, nekaznovan, na gori omenjeni način denunciatorno namigavatina neke!drugega je seveda, če je Nemec. Potem je tuje v p 1 i v e in govoriti o Škodljivosti zanimanje za svoje politične^ pravice jugoslovanskega gibanja za monarhijo terldolžnost in najviša čednost. Saj to je se tako družiti z onimi plača -jravno, kar ogorča od strani teh Nemcev ! nimi šmoki, ki so v zadnjih mesec i h p r i n e s I i toliko gorjaju-goslovanom. Ta denuncijatoričia in povrhu tega neresnična pisava bo-- Union" se čita marsikje!--mordi koristila plscu-docentu, narodu pa utegne Škodovati, kakor škoduje vsaka denuncijacija iz domačih krogov huje, nego deset dunajskih. Mi tu na jugu vemo, kako težavno je vzdržati stike z ostalimi Jugoslovani in kako ogromno narodno korist ima Slovenec od jugoslovanske zavesti. Kakor smo se obrnili proti kulturnemu artizmu Tresicevemu, se obračamo sedaj proti herostratstvu raznaro-delega Samoslovenca in protestiramo proti njegovemu denuncijatoričnemu pisaniu. „Union"-ki pa prav prijazno svetujemo, na) enkrat za vseie) zapre svoje predale takim narodnoškodijivim izlivom--podjetnih ljudi. To bo MUnion"-ki bolj v korist, nego indirektno, čeprav je morda iz ne-poznanja razmer izišlo podpiranje dunajskega šmokovstva in jugoslavofobije. Domače vesti. Odborova seja polit, društvo »Edinost" se vrši danes v sredo popoldne ob 3 ter so naprošeni vsi gg. odborniki, njih namestniki in dež. poslanci, da se iste gotovo in točno udeležijo. Radi Hrvatov se ujedajo, češ. da se ti že čutijo v Trstu tako »domače", da si snujejo svoje društvo — nota bene: nepolitično društvo! —, oni sami, Nemci, ki niso tu domačini, kakor so Hrvatje, pa si smejo ustanovijati tu politična društva in prirejati politične shode! Taki so nemškj pojmi o enaki pravici, o svobodi! Meni vse, drugemu nič! Nemci resolvirajo na političnih shodih, tržaški Hrvatje pa naj bi se ne smeli shajati niti v nepolitičnih društvih. Nu, pa naj že bilo, da je nesramnež iztegnil svoj umazani jezik le proti društvu ! Toda, siknil je strupa tudi proti poedinim članom tega društva — in sicer proti takim, o katerih si domišlja, da bi jim moglo to škodovati v njihovi ekzi-s t e n c i!! Denuncira namreč imenoma ljudi, ki so po svojem službenem položaju v odvisnosti od Neslovencev! Pfuj! Čujte, o nemški denuncijantje, znpno nemško sen-tenco: Der grosste Schuft im ganzen Land ist und bleibt der Denunziant! Črnogorska „nasilstva" nad Albanci Od časa do časa zaganjajo dunajski nemški židovski žurnalisti in tudi oni, ki pravijo, da so krščanski, silen hrušč o divjaštvih in na-silstvih, ki da jih uganjajo |ugoslovani nad svojimi nasprotniki ia celo nad docela ne-udeleženimi ljudmi. Pred par dnevi je zašu- in raznovrstne tako tajlnstveno, kaj bi to pome- melo po lisiih, da so Črnogorci z grobnimi mukami umorili albaaskega frančiškana o. Aage!a Paličd in druge Albance-laike prisilili prestopiti v pravoslavje. Mi smo takoj dvomili o resničnosti takih vesti in smo bili uverjeai, da če se je sploh zgodil omenjeni obžalovanja ia obsodbe vredni slučaj, se ni mogel zgoditi tako, kakor so ga opisovali razni Židovi. Sedaj pa javlja rimska »Tribuna", da jej je dal črnogorski generalni konzul v Rimu aa razpolago brzojavko, ki mu jo je poslal barski nadškof Dobrečič, ki je vrhovni dušni pastir katoličanov v Črnigori, Srbiji in Albaniji. Brzojavka slove : Katolikom se v zasedenih deželah še ni nikoli zgodila nobena krivica. Oni uživajo popolno svobodo. Zanikajte kategorično drugače se glaseče tendencijo z ne vesti I* Nadškof v Baru pač ne more govoriti neresnice v škodo in pogubo svojih vernikov. Lažejo gotovo drugi, kako in koliko, se še izkaže. Tajinstvena pot „Metkovića". — Splošno pozornost in začudenje je povzročilo dejstvo, da je v ponedeljek pod večer odplul iz Trsta Uoydov parnik »Metković', na katerega so na samo Veliko noč in še včeraj z mrzlično naglico krcali moko, sladkor, kavo, r!ž, olje, mast, konservi-rano meso, krompir in razna druga živila poleg odej, rjuh obleke. Delo se je vršiio da so ljudje stikali glave, nilo, Lloydovi in drugi uradniki delavci so švigali sem in tja, stražniki pa niso pustili blizu nikogar, ki ni imel pri krcanju posla Potnikov na krov niso pustili razven par zdravnikov in usmiljenk. Uradno trde, da je odplul parnik samo v Dalmacijo, sicer pa je splošno mnenje, da gre »Metković" na albansko obalo, da bi sprejel civilno prebivalstvo Skadra, ki je po takem že Čisto pri koncu. Te dni bomo torej čuli zanimivih ve3ti. Letošnji občni zbor jugoslovanskih železniških uradnikov je pal nemški gospodi na ravnateljstvu državnih železnic težko na želodec. Društveno poročilo je sicer dokazalo z nepobitnim! statističnimi podatki, da so Slovenci v razmerju z narodnostnim značajem zemlje, spadajoče v območje tega ravnateljstva, naravnost nesramno zapostavljeni na ravnateljstvu in na progi, da je število slovenskih uradnikov in drugih uslužbencev v kričečem nerazmerju s številom slovenskega prebivalstva v teh krajih. Ali kaj se menijo Nemci za take argumente naj-eiementarneje pravičnosti! Sedaj kriče na vse svoje grlo in hujskajo oblasti proti slovenskim železniškim uradnikom, češ, da hočejo ti Nemce — pregnati. Tako torej! Če Nemec izpodriva in preganja Slovenca na njegovi lastni zeml|l, Če nemški uradnik in uslužbenec odjedata kruh slovenskemu uradniku in uslužbencu pri železnici, ki teče po slovenski zemlji in služi siovenskemu prebivalstvu, je to po nemškem pojmovantu in pravnem naziranju popolnoma prav in v redu ! Če pa Slovenec zahteva, naj se ga upošteva na slovenski z e m 1 j i, če zahteva, naj bo razmerje med številom slovenskih in nemških uradnikov in uslužbencev v razmerju z narodnostnimi razmerami v prebivalstvu, če torej ne zahteva, da bi se mu dalo več, nego mu gre, in ne zahteva, da bi se drugim jemalo, kar jim gre: potem je to predrznost, upor, revolucija, krivica, ki jo je treba kaznovati najstrožje I ! Celo tako daleč sega nesramnost te nemške gospode na ravnateljstvu, n ihovo sovražtvo do lastnih kolegov slovenske uarodnosti, da se ne sramujejo niti črnega denuncijantstva. Ker branijo slovenski uradniki najjasnejo svojo in slovenskega prebivalstva pravico, jih nemški zalagatelji graškega lista ovajajo v svojem dopisu kakor državi nevarne elemente, kakor nevarnost za m o n^a r h i j o! Čioveku, ki ima le količkaj dobrega smi3la, se mora gabiti taka moralična pokvarjenost! Gospodje nemški dopisniki naj si na eni strani le zapomnijo, da se s takimi dopisi sami moralično diskvalificirajo, na drugi strani pa naj si nikar ne domišljajo, da bodo strahovali slovenske uradnike s takimi umazanimi, poštenih Ijudlj gnevrednimi sredstvi! — Strahovati se ne puščamo več in nobena denuncijacija nas ne odvrne več od brambe svojih pravic na svoje zemlji I Minoli so časi, ko smo molče in mirno prenašali take nesramnosti od strani tajlncev, ki jedo kruh in se maste na slovenski zemlji! Le denuncirajte dalje, slovenskemu uradniku in uslužbencu pa le ne odvzamete zavesti, da se mu godi vnebovpi-joča krivica v domači hiši I Prošnja do usmiljenih src. Med delavci, ki so bili v tehničnem zavodu izprtl in torej tri tedne brez zaslužka, je tudi neki za svojo družino izredno skrben na-šinec, da ima svojega sinu na učiteljišču v Gorici, dočlm obiskujeta dve hčerki Ciril-Metodovo šolo. Ker pa je mož — kakor že • omenjeno — že tri tedne brez vsakega zaslužka, a prvo svoje plačilo prejme (šli so namreč z današnjim dnem zopet na delo) še le d r u g o soboto, ne more plačati hrane in stanovan)a za svojega sinu in |e V Trstn, dne 26. marca T913. nevarnost, da hI nadarjeni dečko moral prekiniti studije. A skrbni oče si ne ve pomoči. Zato se obračamo do usmiljenih src s prošnjo, da bi mu pomogla iz te stiske. Ne prosi ničesar za-se, ampak le za sinu, ki se želi posvetiti vzvišenemu in važnemu poklicu. Dotičnik stanuje pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji (Sv. Ana) št. 154. „Nastavni Vestnik", glasilo hrvatskih in slovenskih profesorjev, prinaša v svoji 6. Številki poročilo o letošnji glavni skupščini „Društva slov. prof.", nadalje obširno poročilo o novem zakonu glede profesorske pokojnine na Ogrskem in društveni vesti o „Društvu srednješolskih prcfesorlev v Dalmaciji". Izmed študij, ki jih priobčuje ta številka, se jih dvoje bavi z matematiko, ena z Aristotelovo „Analitlko", ena (Ivšičeva) z glagolom .baviti" v slovanskih Jezikih, ena pa nam daje karakteristiko sodobne psihologije in nje pouka v srednjih šolah. Več recenzij šolskih knjig. _ Tržaška mala kronika. Trst, 23. marca. Grozna nesreča za žagi. — Na žagi Albera Fabra v ulici Tesa št. 22 je prijel 33 let starega delavca trasmisijski pas in ga je dobesedno raztrgal. Strašna nesreča je grozno uplivala na ostale delavce, ki so bili prihiteli svojemu tovarišu na pomoč. Našli so seveda le zmrcvarjeno truplo. Drugega ni bilo za storiti, nego zbrati žalostne ostanke in jih v rakvi poslati k Sv. Justu. Zadušili bi se bili skoro. V ponedeljek predpoldne bi se bili kmalu zadušili 30 letna Luigia Juch in trije Arrizotijevi otroci, ki so bili v kuhinji na stanovanju v ulici Ricci št. 5. Nenadoma |im je postalo tako slabo, da so se onesvestili. Hitro prihitevši zdravnik je konstatira!, da so krivi iz premoga izpuhtevajoči plini. Prišel je še ravno prav, da Je četvorico rešil smrti. Še o roparskem napadu na finančnega respicijenta. Ker finančni respicijent Schwinger, o katerega nezgodi smo že poročali, ni mogel ničesar povedati o napadalcih in niti vedel ni, koliko ljudi] ga je napadlo, je začela policija poizpraševati v oni barkovljanski gostilni, k|er se ga je bil nalezel oropani mož. Kaj je izvedela policija, še ni znano, pač pa je objavila, da je Schwingerju ugrabljena zlata verižica angleške vrste, 37 gramov težka, imajoča zlat privesek na eni strani z glavo, na drugi z rudečim kamnom. Ura je šla v neznane roke. Imela je dvojen pokrov, 16 rubinov in Je bila remontoirka s tvorniško številko 103135. Ubogemu Schvvingerju Je prišel drag tisti popoldan, saj so mu oropali vse, kar je imel s seboj. — Škode ima poitretji stotak. V Trst je prišel na dan vstajenja po smrtc Ob polpetih v ponedeljek je umrl nagle smrti, ker se je zadušil, kanonik Cesca iz Italije, ki je bil prišel v Trst na obisk k znani rodovini inženirja Cosulicha. EDINOST" 3t. 84 p^.r TTI. Dryšt*©n® vesti« „Dramatično društvo". Nocoj ob 9 odborova seja. Ker so na dnevnem redu jako važne točke, je neobhodno potrebna udeležba vseh odbornikov. Slov. akad. fer. društvo „Balkan Drevi ob 8 odborova seja. — Ob 8 30 sestanek. „Kmetijska družba za Trst in okolico" naznanja gg. odbornikom, da ima jutri, v četrtek ob 4. pop. v svojih prostorih odborovo sejo. Slovensko gledališče. Velikonočni repertoar našega gledališča je bil gotovo izbran tako dobro, da |e moral zadovoljiti tudi one ljudi, ki merijo naše razmere z merilom gledališč, ki imajo tisoče in tisoče podpore in cele armade osobja na razpolago. Pri nas ni niti tega niti onega, a vendar smemo biti popolnoma zadovoljni z onim, kar nam je dalo naše gledališče. V nedeljo popoldne „Dolarska princesa", zvečer „Vstajenje" ; v ponedeljek popoldne ponovitev „Vstajenja", zvečer premijera operete „Lepa Helena" ; v torek popoldne namesto napovedane „Rezervistove svatbe" opereta „Jesenski manevri", zvečer pa prva repriza „Lepe Helene*: repertoar, ki dela čast našemu gledališču, le škoda, da tupa-tam tudi naše osobje ni v toliki meri delalo časti našemu gledališču, kakor je zaslužil ta reportoar. Glede nekega neljubega incidenta tekom prvega dejanja, bodi povedano odkrito, da ne moremo razumeti, kako prihaja občinstvo do tega, da mora občutiti posledice kakega dogodka za kulisami ter da pridemo v prihodnje z vsakim dogodkom v javnost. Kar ima gledališko osebje med seboj za kulisami, naj se ne prenaša na oder. , O vprizoritvi „Vstajenja" se strinjajo vsi poslušalci, da je igra uspela v vsakem oziru izborno in da je bila tudi scenlčno uprizorjena izredno slogovito in v vsakem oziru kar najčednejše. O igri izpregovorimo Še obširneje. Najbolj je seveda zanimala naše občinstvo premijera Offenbachove ljubeznive operete „Lepe Helene", ki je tudi napolnila v ponedeljek zvečer gledališče skoraj do zadnjega prostora. Mnogo se je debatiralo pri nas o tem, ali bo ugajala opereta našemu občinstvu, ali ne, ia bilo jih je, ki so trdili, da na večlao našega občinstva opereta ne napravi pravega vtiska, češ, ker občinstvo ne bo razumelo humorja, ki tiči v tej travestiji, ker nima pojma o starogrških mitih itd. itd. Je res nekaj resnice v tem, In gre pri občinstvu, ki ne pozna Homerja, v izgubo marsikatera najfinejša poanta, toda končno pa vendar nudi opereta v glasbenem pogledu in tudi s svojo izborno situacijsko komiko toliko, da ]e lahko zadovoljen tudi tisti, ki ne pozna Homerja. Glavno ulogo „Lepe Helene" je pela gca. Talerjeva. Izvedla je ulogo prav dobro, kar je občinstvo mestoma priznalo z živahnim odobravanjem, vendar pa se je njen sicer tako zveneči glas tekom cele operete glasil tako reservirano, da kar ni mogel do veljave in se je popolnoma potapljal v tenorju g. Iličlča, ki Je pel Parlsa s pravo vnemo in se Je v nekaterih točkah odlikoval prav izredno. Omenimo naj pripovedko o jabolku, duet v drugem dejanju, in zlasti končni odhod. Izborno je podal g. Rajner starega lisjaka avgurja Kalchasa, ki „grmi in bliska", kakor bolje nese. Izboren v maski in igri. Smešna figura na vseh koncih in krajih varacega kralja Menelaja je našla v g. Dra-gutinoviču prav dobrega predstavitelja. Imeniten v igri in maski je bil „pastir narodov" kralj Agamennov (g. Toplak) z brkami „es ist erreicht", monoklom v očesu in dežnikom v roki. Oba Ajasa (gg. Suman in Unter-vveger), Ahll (g. Boleslavski) nimajo večjih ulog, zato pa so imeli tem sijajnejšo opravo. Prav srčkana paglavca sta bila Orest (gca. Lepuševa) in Pilad (gca. Kreševičeva). Zbor je tupatam nekoliko neslguren, v splošnem pa je še dobro izvršil svojo nalogo. Opremljena je bila opereta hvalevredno. K snočnji ponovitvi „Lepe Helene" ni-j mamo dosti pripomniti. Pohvalno naj omenimo, da ni bilo one večno dolge morije z onimi neslanimi dovtipi. V pevskem pogledu )e stala repriza više nego premijera in Je bilo nekaj točk res naravnost krasnih; za vse seveda ne velja to. V splošnem smo bili s predstavo prav zadovoljni. Občinstva smo k reprizi pričakovali več nego ga je bilo v resnici. Omenimo naj še, da so včeraj popoldne ponovili z g. Panyjem v ulogi LSrentheyJu „Jesenske manevre". Gosp. Pany, ki je eno sezono že pel na našem odru, nam je prav ugajal. Ulogo Rize Je pela ga. Toplakova, MarozyJa pa gca. Lepuševa. Treszko je igrala ga. Iiičfčeva. Gledališče \e bilo gotovo pred vsemi zaradi krasnega vremsna, precej prazno.__ Književnost In ometani. Pedagoški Letopis (XII. zvezek) prinaša: Pedagoško slovstvo. — Razprave ia Poročila. — Med prvim najdemo spis Ant. Kržiča o verouku, ki daje dober pregled o učnih pomočkih za ta predmet. Zelo zanimiv je spis Jos. Brinarja: Spisi za mladino. Spis podaja pregled naših najboljših mladinskih spisov s primerno oceno. Iz njega se vidi, kaj imamo in česa nimamo. Man|ka nam še lepih ilustriranih pravljic, dobrih prevodov iz svetovne mladinske literature — domača žetev Je za sedaj za srednje vrste. Kar je dobrega bo ohranilo stalno vrednost. Pregled je informativen in bo vsem dobro služil. V „Zemljepisu" podaja prof. M. Pire pregled glavnih del od i. 1903. ko je prof. Orožen podal pregled iz prejšnjih let. J. Schmoranzer nam razlaga nova pota v Prostoročnem rlsanlu. Med razpravami so imela biti letos natisnjena predavanja, ki so jih imeli predavatelji na počitniškem tečaju v LJubljani. Ta predavanja so žela občo pohvalo, žal, da so morala za sedaj izostati — pridejo drugič na vrsto. Zato prinaša Letopis le eno razpravo prof. Osvalda: Pedagoško in psihološko izobraževanje bodočih učiteljev. Lepa razprava, ki smo jo slišali na skupščini. Ima polno lepih misli, citatov in umestnih predlogov. Poročilo nam kaže marljivo delo „Slov. Šolske Matice", ki kaže, koliko le med delavci dobre volje in koliko lepih načrtov se razbije — vsled naših slabih gmotnih razmer. Domoznanski pouk v ljudski šoli (po načrtih moderne pedagogike, sestavila Eliza Kukovec) nam kaže zelo važen pouk v današnji ljudski šoli. Da, smelo rečemo, da bi bil tak pouk celo za odrastle. ■ — Saj se danes povsod govori o „politični; vzgoji". Država oziroma družba se čim ' dalje bolj modernizira — torej morajo držav- j ijani poznati ustroj države, posebno pa domače občine in domače dežele. Šele potem razumejo — zakaj volijo in kako volijo. Tu| najdemo popis n. pr. občinske seje, župana pri njegovem uradnem opravilu. Pouk o< domovinski pravici, popis okrajev, okrožij I i ALOJZIJ TflUCAR- DOTOULIE avtorizirano stavbno in kamnoseško podjetje zapriseženi sodni izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune, cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga monumentalna dela. Cene zmerne. Mili I I ZDRAVNIK Dr. D. KARAKAN specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in no«) ordtnuje na svojem stanovanju r Trato, Corso it 12 od 11 Vi do I1/« in od 4 Vi do 5 Vi popoldne. TELEFON 177/TV. ijfiF" Izredna prilika! Ker Kmalu kub zimska sezona prodajo se z velikim popustom : Moške obleke: dolge in kratke suknje v dobroznani prodajalni izgotovljenih oblek Alla Gitta di Trieste ul. Oiosufc Cartteeci št. 40 (bivša nI. Torisnte) Back & Fehl splošni anlformskl zavod Trst, Acquedotto 12 Izdelovanje uniform, livrej in oblek po meri Dr. Korsano se je preselil v ulico S. Lnzznro št. 17,1. (Palazzo Dlana) Za cerkvijo Sv. Antona novega. Pristno brnsKo sukno pomladna In poletna sezona 1913. Odrezek 3*10 m dolg t J odrezek 7 kron . , 1 odrezek 10 kron za kompl. moško ODI. J i odrezek 15 kron (suknja, telovnik, hlafie) I 1 odrezek 17 kron + + -fsamo+ + + odrezek 20 kron Odrezek za črno salonsko obleko 20 K kakor tadi blago za površnike, tuiistovaks lodne, svil. kamgarne, blago za damake obleke itd. poHlja po tovarniških ienah kot reelsa in Bolidi a, najbolje znana tovarniška zaloga sukna Slegel - Imhof - Brno (M ravsto) Vzorci gratis in franko. UgodnoBti privatnih odjemalcev, če naročujejo sukna naravnost pri tvrdki Slegel - Imhof na tovarniškem mestu bo znatne. Stalne, nizke cene. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba tadi malih naročil v popolnoma svežem blagu. 400000 frankov z mesečnim vplačilom samo K 475 se zamore zadeti dne 1. aprila t. 1. z renotrc'rano turško državno srečko Iz 1.1870. Varno naložen denar, zaslgurani dobitki! Skupiiie srečk v različnih kombinacijah ni mesečne obroke od K 3 — vllje. Zahtevajte prospekte I Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani. Napredek vede konfeti Casile Casile. ■ Trst, VL GASI V Najenergičnejše in gotovo se zdravi aifilia a svetovnim sredstvom = IORUBIN GASILE = Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se uretralna zožeiya, prostatitis, uretritia in meh. katarji korenito ozdravijo s Konfeti Casile urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rrhiti salo nevarnih cevk (Šilinge), popolnoma odpravljajo in oblažnjejo pečenje in pogosto uriniranje ; edini korenito ozdravijo uretralna eozenja (prostati ti a, uretritis, ciatitis.. laehurne katarje, kamen, nesposobnost za zadržavanja ari na, sluzaste tokove itd — Škatlja konfetijev Casila K 4*—. Iorubin Casile, najbolj Se protisifilitičao in poživljajoče krif stilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi, anemiji, impotenci, kostoboli, ishiaa, vnetju žlez, poltaim madežem, izgubi semena, polurfjaaa, spematoroi, steriliteti, neurasteniji, energičan razkrojevaif" unnove knseline itd. — Steklenica Joruhina Casile K 3'50. Vbrir.$a.nec Casile zdravi beli tok, akutne in kronične katarje, vaginitis. ure« tretia, erdometritis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizgaoca Casile K 3 50. Kdor Želi večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopia na lekarno Serravallo za g. Oaaile Tiat, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — ZllfiZS T TM1IJI10 L&JIZ. lttUU SinaiaUi. itfalki M artlJi. Zahtevajte »Kolinsko cikorijo«! f tuvnnti nfllii I Drože (kvas) Iz odlikovane slovenske tovorne dro2, so dosegle dosedal vsepovsod najboljši sloves, narodnjaki, 1 rguvu, PCMI s naročajte pri donaa tvrdki, ki vam postreže po konkurenčnih cenah. - W J. J. sobah, Trst, d oasari 10. Stran IV. .EDINOST" St. 84. V Trstu, dne 26. marca 1913. ita. Do danes ]e bil ta pcuk dovolj zane-maijen —; naloga šole |e vzgajati državljane — ta knjiga nam podaja navodila za ijudsko šolo in bo vsem dober pripomoček. .Didaktika" (prof. Fr. Hauptmann) prinaša posebno ukoslovje prirodnega pouka. Zelo porabna bo priročna knjižica .Flora slovenskih dežel". (Poljudno-znanstvena knjižnica, sestavil Julij Glavacki, uredit dr. L. Poljanec). Knjižica nosi podnaslov : „Ključ za določevanje cvetnic in praprotnic po slov. deželah?-) Ta knjiga bo izborno služila za botaniziranje. Mala oblika je zelo primerna in bo pomagala profesorjem in učencem pri določevanju rastlin. Knjiga, ki smo jo že dcigo pogrešali. To so torej knjige „Slovenske Šolske Matice". Lep dar za mal denar! — Dokaz marljivega dela! Knjige same govore bolj nego naše besede. Ogleite si jih in bodete nam priznali, da nismo hvalili brez vzroka. Preglejte račune v „Letopisu" in boste videl?, da so bile tudi naše uvodne besede na mestu. Dr. I. L. V&sti iz doriške. Umrl je v Gorici znani trgovec Anton Kuhnel. Imel Je svojčas veliko trgovino poleg škofije. Dosegel je starost 79 let. Nevarna igra ob meji. Občina Dolenje ob avstrijsko-italijanski meji v zapadnih Brdih je na pol slovenska na pol italijanska. Slovenci so seveda tudi deljeni, eni so naprednjak!, drugi klerikalci. Pri občinskih volitvah letos so se ti slednji družili z italijanskimi klerikalci in žnjimi volili. Naprednjakom na to ni ostajalo drugo, nego iskati za svoje kandidate zasiombe pri italijanskth liberalcih. Slovenski klerikalni volile! so izrabljali v svoj! agitaciji celo sokolstvo, kakor da bi bilo to kak madež za Slovence in da ljubitelji Sokola ne smejo v občinski zastop. Tako daleč sega strast pri teh ljudeh. Ker pri takem cepljenju ni bilo uspeha, pa so se oglasili znani resnicoljubi po klerikalnih listih in udarili po naprednjakih, češ, da fe sramota, da so volili skupno z italijanskimi liberalci in šli proti slovenskim možem katoliškega prepričanja. Kakšno hudobno zavijanje, kako skrivanje svoje krivde! Ob meji morajo biti Slovenci složni, vsaj ob meji, potem bodo tudi dosegali uspehe. V Doienjah bi dandanšnji prav lahko županova! Slovenec! Spomin bitke pri Novari obhaja slovesno pešpolk št. 47 v Gorici vsako leto! V nedeljo se je vršila slavnost spomina posebno slovesno v cerkvi sv. Ignaci a in zunaj na Travniku. Ermanno Berioluzzi je čistokrven Italijan. V zaporu je sedel in ko je prestal kazen, ga je dobilo v roke mestno goriško redarstvo, da ga vrne tja, kamor spada. Mestni redar ga je spremil na kolodvor, kupii listek zase in za njega, da ga popelje proč Iz Gorice v lepo domovino. Ali Berto-luzziju diši bolj svet v Avstriji, zato se je lepo zamuznil na vlaku in na drugi strani vagona smuknil na tla, potem pa tekel, kot so tekli junaki pri Adui. Goriški redar je pa lepo gledal ?a njim in občudoval urnokračega pristnega Italijana. Rekel je, da je dezerter, ko se je zglasii pred časom na glavarstvu v Gorici, neki Eligij Jusič iz Vidma v Italiji. Pridižali so ga in poprašali, kaj Je žnjim. Dobiii so tak odgovor, da so poslali fanta nazaj v Videm, ker ima tam poravnati neke račune z justico. O uravnavi vodnih tokov na Goriško-Gradiščanskem. Viad2 je svoj čas obljubila veliko gospodarsko pomeč goriški deželi, bedaj jo je začela izvajati deloma z regulacijo na nekaterih krajih Soče, Vipave in dotokov. Lansko leto v cktobru je bil sestavljen program za uravnavna dela do konca marca letošnjega leta in v to svrho določena svota K 323.000. Te da! Je določen nov program za čas do konca septembra 1913. s svoto K 350.000, ali do konca marca letes določena dela še niso končana, večina niti začeta. Dela se nekaj, ali delo gre počasi izpod rok; morda bo odsedaj naprej boSjeml£dnem' poIetnern in lesensker" času . „ Vreme v Gorici. Velikonočni teden je bilo oblačno, malo deževno. Procesije ca velijo svooio so se mogle vršiti, dasi Je pretil c'ež V nedeljo je bito nekoliko bcliše, na velikonočni ponedeljek zjutraj pa Je že deževalo in viseli so težki cblaki nad Gorico. Topio Je, ker je Južno vreme. Deželni urad za promet s tujci. UoriSki deželni odbor hoče ustanoviti urad za promet s tulci. Ta urad bo dajal vsa potrebna pojasnila, izda kažipot za Goriško ter bo skrbel za reklamo po listih. Deželni zbor je v ta namen svoj čas že dovolil 4000 K podpore. Vesti iz Istre. Iz Kastva. — (Nesreča na železnici.) v ponedeljek 24. t. m., ob 11*30 zvečer Je šel železniški čuvaj Jožef Matevlič iz čuvajnice v Jušičih po progi proti Jurdanom. Naenkrat zagleda neko moško civilno kapo, nato kmalu odrezano roko, a potem se mu Je predočii strašen prizor. Po progi vse krvavo, raztreseni možgani, ko3ti od razbite črepinje, odrezana glava in nato za par korakov celo moško telo, zagozdeno med oba tira. Matevlič se je podvizal, kolikor se je mcgei, da bi mrtvo truplo, ki je bilo že popolnoma mrzlo, odstranil, ker je imel v kratkem pri-. voziti tovorni vlak z Jurdan. Pa komaj in ; komaj, po dolgem trudu, se mu Je posrečilo 'odstraniti mrtvo telo s tira in ga položiti j ob tiru. Matevlič Je nato hitro aviziral prožnega mojstra v Matuljah In postajo Jurdan i, nakar se je ukrenilo vse potrebno. Orožništvo iz j Voloske je bilo že na vse zgodaj obveščeno, na kar |e prišel neki orožnik na lice mesta. Mrtvec je neki Matevž Žele Iz Hrastja pri Št. Petru na Krasu. Prišel je pred tremi leti z brzojavnim mojstrom v Matulje; tu Je : potem vstopil v službo pri g. Ivanu Vlahu iTrinajstiču na Trinajstičib, kjer so ga imeli ! kakor za svojega in kjer Je opravljal razno-j vrstna dela. Bil je priden, okrog 45 let 'star fant. Tu ne gre ne za samomor In ne za i zločin, ampak samo za nesrečo. Zvečer ! okoli 8 Je bil Žele še v družbi izletnikov i „Narodnjakov", kteri so ravno prišli iz : Malega Brguda, nato Je bil še pri Čevljarju Ivanu Pupisu. Bil Je že precej opit in v tem ■ stanju morda zgrešil pot. Misleč, da gre proti Trinajstičem, Je zavii proti Jurdanom, na kar ga je brzovlak okoli 9 zvečer na progi dohitel in povozil. 1 Danes, v torek, zjutraj so pripeljali ostanke sem v Kastav, kjer so Jih deli v mrtvašnico. Doma v Hrastju Ima še živega očeta in brata, ki vozi kot poštni sprevodnik med Št. Petrom in Reko. Avtoriziran elektrotehniški mehanik littl Trst, ulica delle Poste St. 9. W imjUF*. *" JLPiEMM---Telefon štev. 362/VIII.--- PREVZEMAJO SE INSTALACIJE električnih luči, motorjev, električnih zvoncev, telefonov in strelovodov. Bogata zaloga svetlljk In mrežic najboljših znamk. Oskrbovanje električne razsvetljave In zvoncev, dvigal, telefonov. - Poseben oddelek za popravila v procizijskl mehaniki. ZST čistilnica na suho ulica Farneto štev. 9, Trst. Ženske, moške in otroške obleke, toalete, uniforme, prevleka pohištva, preproge, kožuho-vina, perje, rokavice itd. itd. se barvajo in čistijo na Buh način najnatančnejše in naj-skrbneje po najnižjih cenah v centrali ul. Farneto štev. 9 in tržaških podružnicah ulica deli' Istria št. 12 in ulica Belvedere št. 49 ter v podružnici v Gorici, ulica del Teatro št. 1-i Morierae žaisina ograj« " 2« vt>«