O U euc/	^
//3
1. številka.
za petek 3. januvarja 1896.
(v Trsta, v četrtek zvečer dne 2. jnnuvarja 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST"
izhaja po trikrat na teden t fantih ii-dan jih oh torkih, četrtkih in sobotah. Zj-itrnnje izdanje izhaja ob H. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanje atane : za Jeklen mesec . f. 1.—, javen Avstrije (. 1 50 za tri mesec. . , 3 — , . . 4,50 za pol let« . . . 6.— . • . tt— r.a vse leto . . , 12.— . ■ „Id.—
Naročnino je plačevati naprej at naročbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Pooamične številke 86 dobivajo t prodajal nicah tobaku v 1 rat.il po 3 nvč,, izven Irdta po 4 d v 2.
EDINOST
Oglasi račune po tarifu t petitu; za naslov- z debeliđii črkami ae plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vratie.
i'oslanu. osmrtnice in javno zahvale, domaći oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu; ulica Caserma št. 18. Vsako pismo nora biti frnnkovtino, ker nefrankovaii.i ae ne
sproi imajo. Rokopisi se ne vrtajo.
M^ročniuo, reklatn-icij« in turlas« spre-j«na upravnUtvo ulica Mol i no pic-<-Alo bit. 3, II. nadst. Naročnino in oglane je plačevati loco TrBt.^><lprt«> reklama C I*- prott» poštnine.
GI
ko.
„ V fdinoati j# tnoe".
Prve številke n&Šega lista v novi obliki pošiljamo na ogled ter prosimo častite prejemnike, ki hočejo postati naši naročniki, da pošljejo naročnino takoj, da% se bodemo znali ravnati gledć na-daljuega dopošiljanja.
Edinost stane: za vse leto . . . . for. 12 — za pol leta . ... v 6.— za četrt leta . . . . „ 3.— za en mesec . . . . „ X—
Za inozemstvo razvidne so cene na čeln lista.
Na obilo naročbo vabita
uredništvo.
upravniitvo.
Državni poslanec dr. Gregorec
o obnovljenju pogodbe z Ogersko in narodnih težnjah Jugoslovanov.
(Konec).
In kaj druzega je nemški Schulverein, nego bojevna družba, izzivajoča vse Slovane Avstrije ? Tudi društvo Stidmarlc v Gradcu ni nič boljšega; isto lovi na nič prišle slovenske kmete, da bi na posest istih d61o nemške stranke. In v očigted takim notoriškim dejstvom hotć nam še govoriti o slovenskih izzivanjih !
In kaj naj rečemo o deželmh zborih, kjer smo mi Slovenci v manjšini P Kako postopajo z našimi poslanci v Gradcu, Celovcu, Poreču in Trstu? Deželni zbor štajerski je sedaj nepopolen, ker so slovenski poslanci moril no prisiljeni k izstopu.
Še nikoli ni bilo Slovencev v deželnem odboru štajerskem. (Posl dr. Foregger : To ni res!) Kdo je bil torej ? (Posl. dr. Foregger : Hermann !) To je bil Nemec! (Prigovarjanje 1)
Tndi v deželnem šolskem svetu nismo še nikdar imeli slovenskega zastopnika. Je-li to pravično ? Kako se postopa v Celovcu z našima dvema doslaucema ? Dolgo dolgo ju niso hoteli voliti v
noben odsek. (Čujte! Čujte!) Razume se ob sebi. da v deželnem odboru ni bilo nikdar nobenega. V deželni zbor v Poreču ne morejo hrvatski poslanci. Kadar-koli so izgovorili hrvatsko besedo, pa so bili zasmehovani. (Posl. Spinčič: To je bilo izzivanje!) Res je, to je bilo jako hudo izzivanje. Gosp. posl. N a b e r g o j nam je tu pripovedoval opetovano, kako so ga zasra-movali v deželnem zboru tržaškem. Ako torej g. ministerski predsednik sluti, da se kje dogajajo velika izzivanja, potem naj obrne svojo pozornost imenovanim deželnim zborom, kjer zaide v pravi gozd izzivanj, ki pa veljajo nam Slovencem in Hrvatom.
Leto za letom zahtevamo uradnikov in sodnikov, ki bi bili vešči našemu jeziku v besedi in pisavi. Vedno zastonj. Za to pa nam pošiljajo ljudij, ki nas ne ruzuinejo in nas vsled tega tudi ne marajo, nas zaničujejo, tu pa tam surovo zmerjajo, kakor sem to povedal tu v tej visoki zbornici v večih interpelacijah, toda vsakokrat zastonj, kajti dotični načelnik je že umel oprati svojega moža.
V poročilih na ministarstvo je vsakdo opisan kot popolnoma nedolžen. Tem načelnikom tam doli se godi ravno tako, kakor v tej visoki zbornici ministru za deželno brambo, Le-ta je tako nesrečen, da nikdar ne more konstatovati, da se je kje grdo ravnalo z vojaki. (Živahna veselost.)
Pri nas na jugu ne bode popred bolje, dokler ne pridejo drugi boljši možje na mesto sedanjih deželnikov načelnikov v Celovcu, v Ljubljani in v Trstu. Sedanji se ne brigajo za naraščaj slovanskih uradnikov in bijejo z udanimi jim in od njih za-visnimi birokrati neumorno narodno vojno proti najlojalnišim zahtevam Slovencev in Hrvatov. Vlada utegne gojiti najboje namene z nami, ali tam doli nam to malo koristi. Vse to naleta doli na odpor, ki deluje, četudi spretno pokrit, tem intenzivneje.
Opozarjam vas v tem pogledu samo na Pri-
PODLISTEK. *) Lucijin ženin.
(Črtica.)
„	(Dalje).
Upravičeno se je smel nazivati srečnim člo vekom. Mestece, v katero ga je zanesla usoda, da opravlja poklic zdravniški, je ležalo ob mali reki sredi najdivnejše okolice, — ljudstvo pa ljubeznivo ter zaupljivo. Ker je imel prav občevati i z meščani i z najivnim, preprostim in večinoma siromaškim kmetskim svetom, pridobil si je v par letih velik ugled. Pa ne samo ugled, tudi njegovi dohodki so rasli stanovitno, saj so prihajali k njemu bolniki in bolnice tudi iz najoddaljenejših krajev R—ške okolice ter ga pozivali na pomoč c«lč razvajeni gostje v bližnjem letovišču V.
A vendar je dosegel vrhunec • svoje sreče še le tedaj, ko si je osvojil ljubezen blagega bitja, — dekleta, ki mu je vračalo vse tajne ljubavne sladkosti v podvojeni meri.
Lucija, hčerka pokojnega gimnazijskega rav-telja, je bila dražestua blondinka Hiijni h, rdečkasto rumenih las, rožnato nadahnjenih ličic in temno višnjevih, velikih očij, pa majhne, nežno šibke postave, — nekaka ljubka igračica kot srebro živahnega kretanja. Vedno je bila zdrava in dobrovoljna ; liki škijanček je žvrgolela od davi do drevi ter se nedolžno smejala, spominjajoča te nehotč na skromno grlico Sedaj je z visoko zavihanimi
rokalci zalivala svoje cvetlične gredice, krmila svoja kanarčka, pomagala materi v kuhinji,'potem je skakljala na sprehodu za svojo materjo po lo» gih in livadah od grma do grma, od cvetke do cvetke, nabirajoča si velikanske šopke za svojo sobico ter posluškujoča raznim napevom gozdnih ptičkov. Časih je pa sedla za glasovir ter proigravala in prepevala s svojim mehkim, šibkim glaskom vse tiste stare pesmice, nabožne in posvetne, katere je popevala draga mamica v svojih dekliških letih In katere je čula še vedno najrajši. Ravnateljica se je pri tem sinejalala, časih pa celo jokala; preverjena pa je bila vedno, da bi brez Lucije ne hotela niti mogla minute dalje živeti.
„Ti mili Bog!*, rekla je gi njena, „kako bi mogla prestati brez nje sama na svetu, ko nimam prav nikogar, ki bi me tako ljubil kot ona, in ki bi me znal tako naglo utolažitl, če se spomnim smrti svojega nepozabnega Viktorja ! Ti mili Bog, kaj bom revica počela, če mi jo kdo kdaj vzame in odvede, da ostanem sama zapuščenka...."
In starica je započela britko plakati, kakor da je že v istini osirotela.
„Mamica, dobra moja mamica, kako vendar danes zopet govoriš!", tolažila jo je takrat preplašena Lucija. Saj ne poj>le.ua nikdar nikamor od tebe, do smrti sve neločljivi, — da veS, do smrti !• -
Starčica pa je zmajevala s svojo sivo glavo ter si ilitč brisala solze raz vela lica.
morsko. V vojni zaradi uradnih tabel je osrednja vlada popolnoma kapitulovala pred namestnikom Rinaldinijem. (Odobravanje.) Italijanska irredenta je zmagala na vsej črti.
Če bi bila torej kje potrebna železna roka, bila bi potrebna v Primorski.
Ta železna roka bi morala postaviti na mesto namestnika v Trstu celega avstrijskega moža (Pritrjevanje), ki bi bil pri volji in bi imel pogum, da odkaže slovanski večini ono mesto, ki jej pripada zbok nje števila in zbok nje brezdvomne lojalnosti.
Gospoda moja ! Iz tega je razvidno, da nismo mi napadalci, ampak napadani, ne mi izzivalci, ampak izzivani. Ne morem se spominjati, da bi bilo koje slovensko društvo kedaj vzelo in razna-rodilo le jedno italijansko ali nemško dete. Mi Slovenci smo pa že gotovo zgubili na tisoče otrok za Italijo in Germanijo, koji sami gotovo nisti brez otrok. Nas Slovence preganja neka posebna zla usoda. Nekdaj so nam odjemali otroke Tatari in Turki, s e d a j n a m j i b j e m 1 j o Italijani, Nemci in Madjari. (Pohvala. — Smeli)
Ob koncu svojih izvajanj mi je zatrditi, da besede njegove ekscelence : „Nobenih koncesij le za izzivanje druzih" nimajo nobenega pomena, vsaj kolikor se dostaje nas Slovencev. Kajti mi smo še pri vsaki zahtevi, ki smo jo stavili v tej visoki zbornici, dokazali, da ta zahteva ni izšla iz želie po izzivanju in da ne more biti, ker sloneča na zakonu, predmet izzivanju, smatraneiuu z a res 110.
Tako bodemo postopali tudi v bodoče. Da-li pa bode njegova ekscelenca potem pokladal večo važnost na našo zahtevo in zakon ali pa na neopravičeni ropot o izzivanjih v nasprotnih časnikih, to nain pokažejo kmalu dejanja. Mi čakamo na dejanja in po istih uravnamo tudi svoje bodoče postopanje. (Živahna pohvala.)
»Ah, kaj veš Ti, dete! Pa nenadoma pride Bon" s pogledom, ki Ti vzburi kri po vseh žilah, da te bo gnala neka tajna, nerazumljiva, a nepremagljiva sila na njegove prsi, da ga poljubiš v brkato lice...'
,0 pfuj, pfuj !", mamica, Ti si danes strašna. Brke, — poljubiti... brrr ! — nikdar, nikdar !• „D&, poljubiš ga v tisto brkato lice, i 011 Te bo poljubljal, njegova žena postaneš, presrečna boš na njegovi strani, doČim bom jaz osamela plakala. Ti mili Bog, bojim 3e onega tre-, notka, vendar prosim zanj k nebesom radi Tebe in Tvoje sreče T
lil „on" je res prišel, videl in zmagal! Ravnateljica je bila obolela in poklicali so k njej mladega zdravnika Pavla. y&čkrat je prišel še potem, ko je bolnica že povsem okrevdla ; kmalu je postala Lucija doktorjeva miljenka, zaročenka, nevesta 111 — še nekaj dnij, pa pride trenotek, za katerega je moliia k Bogu njena ljubeča mati.
,Da veš, mamica pojde z nama, sicer .... sicer tudi jaz nočem k Tebi lu, dejala je Lucija, ko jo je snubil.
„I se ve, ljubica, se ve ! Kar hočeš Ti, hočem i jaz. Sicer pa sem se namenil že sam . povabiti gospo mam A k nama, ker jo boš izvestno Če»to potrebovala".	(Dalje pri h.)
Političke vesti.
V TRSTU ilno i), januvarja.
Nekoliko stvarnega popravka. Ne nasprotovati, ne polemizovati, ampak le nekoliko stvarnega popravka hočemo napisati tu na naslov .Primorskega lista*. V zadnji svoji številki piše ta list, bavć se z novo ustanovljeno katoliško ljudsko stranko v poslanski zbornici na Du-naju : .Klicali so jo vže već let, a nije bilo. Zdaj pa se je kar nenadoma prikazala zaželjena stranka s katoliškim imenom. Klicali so jo tildi Slovenci, katerim je res mari katoliški napredek, a od koalicije sem klicali so jo tudi naši »pravi katoličani", kateri so se s to mislijo bahali in povdarjali svoje odločno katoličanstvo nasproti slovenskim poslancem Klunu — Robiču — P o v-š e t u, katerih katoliško prepričanje so smešili".
Iz teh stavkov moral bi sklepati vsakdo, ka* kor da je g. Klun med prijatelji ali morda cel6 zasnovatelji nove katoliške stranke. Ker pa to nimalo ne odgovarja resnici, in je resnica ravno na-sprotna, smo prisiljeni popraviti, da je gospod poslanec Klan prej ko slej veren pristaš onega Hohenwa rt a, ki 2e z o-zirom na ugled in veljavo svojega lastnega kluba mora biti in je tudi res nasprotnik novi stranki; da je gospod poslanec Klun prej ko slej konservativec „Vaterlandove" barve, torej onega lista^ki uprav strupeno piše toliko o onem krepkem krščansko-socijalnem gibanju, ki je pravo za pravo dalo inicijativo za osnutje nove stranke, kolikor o tej poslednji stranki sami; da je g. posl. Klun tesen prijatelj onemu prelatu Karlonu, ki je med najodločnejimi nasprotniki ustanoviteljev nove katoliške stranke, Morseya, Di-paulija in Ebenhocha; da je g. Klun somišljenik onih dveh konservativnih poslancev, Hagendorferja in Kalteneggerja, ki sta v javni seji poslanske zbornice v veliko veselje vseh nekatoličanov zasra-m o v a 1 a ustanovitelje nove katoliške stranke, zlasti barona Dipaulija in Ebenhocha I Slednjič moramo naglasiti stvarno, da sta poslanca Robič in Povše še vedno zvesto na strani g. posl. Klunu, torej v Hohen warto vem klubu, in ns v katoliški stranki.
Tako govore jednostavna dejstva, ki so pa precej zasukana v „Pritn. listu*. Kako se imenuje v narodnem življenju tako sukanje dejstev ? Menda falz — stojte, saj nočemo polemizovati. Prosili bi pa nekoliko več stvarnosti in malo manje tendencije tudi tedaj, kadar gospodje pišejo za neuko in razmere ne poznajoče priprosto ljudstvo!
P. S. Kako sodi — škof R 5 s s 1 e r o postopanju konservativcev Hohenwartove barve — in k tem pripada še vedno g. poslanec Klun — nasproti katoliški ljudski stranki, razvidno je iz pisma, ki ga je pisal ta cerkveni dostojanstvenik baronu Dipauliju, voditelju omenjene stranke. Škof Rossler pravi, da je bilo postopanje jednega konservativca (Kalteneggetja) v jednih zadnjih sej posl. zbornice pravi škandal I
„Narodni listyu o položenjn. To glavno in vodilno glasilo sedanje češke delegacije piše povodom novega leta: „Sedaj ne stojimo na meji med dvema letoma, ampak na meji politiškega razdobja. V prihodnjih 6 tednih mora priti konec meglenemu mraku med Prago in Dunajem, in jasno mora postaii, da-li Badeenijeva vlada pošteno misli z nami ali ne. Rečeni last pa pravi že sedaj, da ni mnogo nade, da bi prišlo do sprave, /lasti ako bi hoteli, da bi grof Thuu igral ulog posredovalca.
Ali pa si niti misliti ue moremo, da bi bil grof Badeni — po vsem, kar se je dogodilo v prvi seji deželnega zbora Češkega — Se toliko najiven, da bi se nadejal sprave z Čehi, dokler je Thun namestnik na Češkem. Verjamemo pa, da bi grof Badeni raje dosegel sporazumljenje s Cehi — saj je videl, kako se je bivša koalicija zvijala pod ostrino češke opozicije, — kakor pa bi obdržal grof Thuna. Ali stvar ima malo zanjko. Kako pa storiti, če ostane grof Tbun pri svoji volji in Če se postavi mogočni upliv češkega veleposestva za Thunov hrbet ? ! Kaj potem ? Kakor se vidi, je grof Thun v sitnem položenju: ako se izogne skali na desni, pa trči ob ono na levi. No, Čehi si mislijo: življenje ministerstev je kratko, narod češki pa lahko — čaka Še nekoliko.
Novoletno čestitanje v Carjemgradu. Povodom vsprejemanja ob novem letu pri poslaništvu v Carjemgradu izrekel je avstro - ogerski poslanik nado, da se posreči naporom turške vlade, uvesti
zopet mir in red ter zaceliti gospodarske rane Turčije. Da bi le bila vspešna prizadevanja avstro-ogcrske vlade in družili držav za ohranjenje miru. Poslanec je zaključil svoj govor z iskreno željo, da nain Bog ohrani kneza miru, cesarja avstrijskega.
Kdo ne bi soglašal s to željo našega poslanika na vročih tleh na Vstoku, ali bojitno se, da njegove lepe besede so izišle — kolikor se dostaje odnošajev v Turčiji — bolj iz stare in lepe navade, da si ob novem letu voščimo vse lepo in dobro, nego pa iz vere, da je sploh še mogoče, ozdraviti rane doli v Turčiji.
Saj že vest, došla v isti hip iz Carjegagrada o dogodkih v Zeitunu (v mali Aziji), kjer si stoje nasproti armenski ustaši in turška vojska, le malo soglaša z označeno željo našega poslanika. Poslaniki so napravili namreč ponudbo, da bi posredovali radi dogodkov v Zeitunu, a dosedaj niso dobili niti odgovora od turške vlade na to ponudbo. Ako pa odgovori, stori skoro gotovo odločnim : ne! dasi je preskrbljevanje turške vojski silno težavno in zahteva vojni minister, da se odpusti del iste. Je že tako: poleg gnilavi in strohnelosti še grozna trma.
V vijaletu Alepo (v Aziji) so se dogodila te dni baje zopet nasilstva. Poročila zatrjajo, da vlada splošna nevolja, ker turška vlada nikakor ne more storiti konca prelivanju krvi v armenskih pokrajinah. Po poročilih, došlih od zanesljive strani, računati je, da znAŠa število armenskih žrtev v teh bojih do 100000 duš. Položenje onih pa, ki so ostali pri življenju, je baje grozno. Zgubili so vse svoje in žive v najstrašnejši bedi.
Pred nekoliko dnevi so lagala turška poročila, da je turška vojska vzela Zeitun in da so ustaši zbežali v gore. Vsa ta zmaga se pa je sedaj, po natančnejih poročilih, skrčila v malenkostno dejstvo, da so turški vojaki zaseli neko kasarno na nekem homcu blizu Zeituna. Ustaši pa so se pomaknili nekoliko višje.
Avstrija in Vatikan. Rimski listi javljajo, da je cesar Fran Josip doposlal papežu dragoceno darilo za božične praznike. Z darilom je došlo tudi pismo z najprisrčnejimi čestitkami za noro leto. Na ta dokaz udanosti in naklonjenosti odgovoril je papež v lastnoročnem pismu, v katerem je naprosil cesarja Frana Josipa, naj ukrene potrebuo, da nastaneje zopet dobri odnošaji med Dunajem in sv. stolico. Posledica temu je bila, da je avstrijski poslanik grof Revertera dobil nalog, naj se takoj povrne v Rim. Isti se je mudil v Solnogradu.
Požrtvovalnost norvegij&kih ženA. Nor-vegijške žene so zopet na sijajen način dokazale svojo požrtvovalnost in svoj patrijotizem. Nabrale so med soboj svoto 600000 kron, za kojo se v Schichau-u na Nemškem sedaj gradi vojna ladija za obrambo njih domovine.
Angleška je dobila Še jedno novo „ vprašan je" poleg spora z Ameriko radi republike Venezuela. Nastali so namreč resni nemiri v uje naselbini Transval na skrajni točki južne Afrike.
Tudi Nemčija ima sedaj — svoj škandal. Mož, ki je užival veliko ugleda v konservativni stranki na Nemškem, inož, ki je v svoji lastnosti kot glavni urednik odličnega lista »Kreuzzeitung" mogočno uplival na politiško in parlamentarno gibanje, ta mož baron Ham-m e r s t e i n , je sedaj na potu iz Italije v — nemške zapore ; vrača se v -svojo domovino, seveda ob varnem spremstvu—kot zločinec. Hammerstein je poneveril ogromne svote iz penzijskega zaklada omenjenega lista, ponarejal je menjice in izvabljal velika posojila na sleparski način. Ko so prišli na sled vsem tem sleparstvom in je moral ostaviti svoje vplivno mesto, pobegnil je — nikdo ni vedel kam. Pozneje ga je zasledila nemška policija v Atenah, kjer je živel v revnih razmerah, ker mu je pošel drobiž. Nemška policija pa je poslala tja doli svoje agente, ki so tudi res prijeli odličnega sleparja. Iz Aten so ga prepeljali na parniku v Brindisi in od tam pojde pot na Nemško. Kazenska pravda proti baronu Hammersteinu značila bode vsakako velikansk škandal, sličen onim, ki so jih imeli v novejši dobi v Italiji in na Fran-cozkem.
Italija v Afriki. Saj smo vedeli ! V razpravi o zahtevanem kreditu dvajset milijonov je zatrdil Francesco Crispi v poslanski zbornici italijanski, da odslej ne bode zahteval ničesar več za Afriko. Kdor ima le količkaj pojma o stroških,
ki jih provzročajo kolonijalne ekspedicije, zlasti pa o sedanjem položenju italijanske vojske v Afriki, moral je takoj pogoditi, da Crispi ni tako govoril, kakor je mislil. Vedeli smo takoj, da je tako govoril, da le dobi za trenotek potrebnih 20 milijonov, da pa skoro pride pred zbornico z novimi prošnjami in odprto roko. In res poročajo že sedaj iz Rima, da bode Crispi takoj p» začetku druge dobe afričanskih operacij zahteval zopet kredit 50 milijonov lir.
Od že dovoljenih dvajsetih milijonov lir so že poslali 6 milijonov vladi naselbine eritrejske za nakup žita, živali in drugega materijala. Za nakup mul in kamel so Že potrosili jeden milijon. Za najem ladij se potrosijo 3 milijoni in pol. Ostalimi 10 milijoni vzdrževati jim bode vojsko — kako dolgo ? Mesec ali dva; in potein ? Trebalo bode novega kredita, kakor že gori omenjeno. Stvar pa bode imela svoje težave, kor je sedanja Italija že močno izsesana kravica, ki ne bode mogla več dajati dosti od sebe. Že sedaj je Itajija v mučnem položenju, ker nje izdatki za vojsko niso v nika-kem razmerju z nje dohodki, kar prav dobro označuje general Corsi v nekem italijanskem listu: Malo trositi, a vendar igrati ulogo velevlasti in kolonijske vlasti, to sti dve jako lepi stvari, ki uničujeti jedna drugo do ničle, ali pa še do hujšega.
Rimske vesti poročajo nadalje, da je dospelo tjakaj 200000 tolrnjev Marije Terezije, ki se odpošljejo takoj v Afriko.
O odpo&iljanju vojakov v Afriko posnemamo iz poročil : Ko odide še zadnjih 5 batalijonov, odposlanih bode r Afriko 18 batalijonov pešcev, tri batalijoni strelcev, l batalijon planincev (alpini), B g6rakih baterij, ukupno torej 15 000 mož. Ako prištejemo to žteiilo vojski, ki je bila že popred odšla v Afriko, rečemo lahko, da bode tam doli sedaj 28—30000 mož italijanske vojske.
O gibanju na bojnem polju ni bilo te dni ni-kakih posebnih vestij. Poročila iz Italije zvene veliko bolj uadobuduo nego minolega tedna. V istih je res mnogo okolnosti, ki se glase dokaj ugodno la italijansko vojsko. Sovražniku zmanjkuje živeža,
—	njih glavarji so se sprli med sebij — v nasprotnem taboru razsajajo bolezni, sosebno kolera itd. itd. Vse te vesti bi morali — kakor rečeno
—	zapisati italijanski vojski na dobro, ako, ako — so resnične ? !! O tem pa nismo popolnoma preverjeni, ker so poročila došla iz italijanskega tabora in izpod noža stroge cenzure vlade v Masavi.
Različne vesti.
Imenovanja pri sodiščih. Višega deželnega sodišča na Primorskem predsedništvo imenovalo je avskultanti pri deželnem sodišču v Trstu pravne vežbenike: dra. Viktorja B i a s o 11 a, Caharijo P etri s a pl. Herrensteina i Nestorja Lovrenci Č a . Pravni vežbenik Leopold P a v 1 e t i 6 imenovan je av^kultantom pri okrožnem sodišču v Gorici in pravni vežbenik Silvij T n j a k avskul-tantom pri okrajnem sodišču v Kopru.
Imenovanja pri llnanci. Finančni minister je imenoval oficijala pri višim carinarskem uradu Lovra R o n u e r t a in Ivana W i n t e rja kontrolorjema pri glavnem carinarskem uradu v Trstu.
Zveza veteranskih društev za Primorsko imela je dne 29 t. m. svoj prvi občni zbor. Volitev je imela nastopni vspeii. Že popred izvoljenemu predsedniku Rudolfu vitezu M o h o r i č u, se pridružiyejo kot podpredsedniki zveze : Alojzij vitez Descovich d'Oltra, c. in kr. polkovnik v pokoju, Karol vitez C a n t i n e 11 i, ces. in kr. major v p. in Anton G j u r k o, c. in kr. major t pokoju. Namestniki istih : Ivan B r e g a n t, c. kr. finančni svetnik; Kar. grof L a n t h i e r i, c. in kr. nadporočnik v rez., Alojzij Časa, Lloydov kapitan v pokoju. Odborniki: Rajko Arming, oficijal pri carinarskem uradu, Julij pl. Blumfeld, c. kr. stotnik v p., Mihael Castro, c. kr. pilot, Rajko Cornet, c kr. poštni kontrolor, Avgust Czyhovsky, c. kr. kancelist pri finančni prokuraturi, Štefan Grahek, Fran Gruden, posestnik iu trgovec, Fran Gulič, c. kr. kancelist pri deželnem sodišču, L. Koch, c. kr. stotnik v p., Mihael Kuščer, poštni asistent, Ivan Liudl, poštni kontrolor, Gustav Nauta, poštni oficijal in nadporočnik v r.,Aut. Pesek, c. kr. pristav, Ivan Piccoli, učitelj glasbe, Henrik Rella, c. kr. asistent pri glavnem carinarskem uradu, Fran Selenatti, stavbeni ni"j«?ter, Janko Šumi, ces. kr.
višji oflcijal pri glavnem carinarskem uradu, J. Stepp, c kr. načelnik postaje v p., grof Hanibal Verzo-Verzi, lloydov kapitan v p., Ignacij Weiss, c. in kr. nadporočnik v r, Fran \V<>[feis c in kr. stotnik v p. — blagajnikom zveze je bil izvoljen Fran Stetter, c. kr. oficijal pri finančni direkciji, tajnikom Rudolf Arming stareji, ki je v V* trajajočem govorn razlagal o svrhali zvez med društvi sploh in med društvi vojaških veteranov še posebej.
Od druge strani nam poročajo, da je izvoljeni odbornik major Gjurko v svojem zahvalnem govoru govoril najprej nemški, potem pa hrvatski (g. Gjurko je namreč Dalinatinec po rodu), kar je izbudilo veliko zadovoljnost med navzočimi, ki so bili po večini Hrvatje in Slovenci. Živio!
Bolezen dr. Klalća. Kakor smo že omenili, je predsednik deželnega zbora dalmatinskega, dr. Miho Klaić, opasno obolel. O tej bolezni piše za-derski „Narodni list14 med ostalim : Že pred nekoliko meseci počil je dr. Klaiču žulj na nogi ter odprla se je mala rana. Ta rana se nikdar ni mogla zaceliti povsem, ker je baš na podplatu, torej na jako neugodnem mestu. Sedaj mu je noga nekoliko zatekla in pojavila se je vročnica. Poslednji čas se je bolniku baje obrnilo jako na zlo.
Silvestrov večer je tudi letos napolnil telovadno dvorano .Tržaškega Sokola". Tamburaši so igrali jako precizno in čisto in je bil viden sijajni vspeh truda kapelnikovega. Mnogo smeha in zabave sti prouzročili tudi igri „Modroslovec" in »Novoletno darilo*. Igralkam, gdč. Kobalovi, Deklevovi in Schmidtovi ter igralcema Štokoviču in Stoku moramo izreči iskreno zahvalo na njih trudu. V svojem lepem govoru naslikal nam je starosta dr. G. Gre gori n vse jasne in svitle točke iz društvenega ^življenja v minolem letu, priporočal je zlasti bratom »Sokolom*, kako se jim je vesti, da pride do veljave divno geslo sokolsko : V glavi razum, v srcu pogum, v ulani moč! Posebuo pa je pokladal vsem na srce prepotrebno slogo med uami. Slednjič je seveda voščil vsem veselo novo leto! Bur na pohvala je zaorila po vsej dvorani ob svršetku tega prelepega govora in odobravanje ni hotelo ponehati, dokler se ni spoštovani brat starosta zopet pokazal na odru. A voščilo njegovo ob ru\nokar uastopivšem novem letu je odmevalo po vsej dvorani: veselo so zažvenketale čaše in vscuprek so si segali v roke Sokoli, njih gostje in prijatelji. In praznile so se čase na srečno svidenje na bodoči Silvestrov večer. Pa tudi lahkonoga mladina je zahtevala svoje staro pravo: ob brzi potki iu zibajočem se valjčku vrteli so se parčki v veselem krogu. In do pozue, ali pravo za pravo zgodnje ure je trajalo nedolžno veselje. Nam pa je še izreči željo, ki prešinja gotovo slehernega rodoljuba, da bi namreč starosta „Tržaškega Sokola" na bodoči Silvestrov večer mogel navesti kar cel i vrsto vspehov, ki jih je dosegel narod slovenski v letu 1896.
Občo delavsko izobraževalno-prava-varstveno in podporno druitvo v Trstu priredi dne 4. janu-varja plesni venček v dvorani »Tržaškega Sokola*. Pobližje razvideti je iz oglasa, uvrščenega na IV. strani današnjega izdanja.
„Dramatičnega društva44 izredui občni zbor se je vršil minole sobote zvečer v .Narodnem donur* v Ljubljani. Iz računov za gledališko sezono 1894/1895 posnemamo, da je imelo društvo 35.357 gld. 25 nvč. dohodkov in 35.329 gld. 30 nvč. stroškov. Med dohodke je seveda všteta subvencija dežele in mesta ljubljanskega v skupnem znesku 9000 gld., kajti pri vsaki predstavi je povprečno zgube 135 gld. 98 nč.
Centralna posojilnica slovenska je imela lani v 4 mesecih svojega obstanka sledeče dohodke: pristopnine 15 gld., deležev 1060 gld., hranilnih vlog 895 gld., naloženega denarja 1000 gld., obresti naloženega deuarja 5 gld. 7 kr., darila 100 gld., prehodnih zneskov 363 gld. 92 kr., skupaj 3438 gld. 99 kr.; izdatkov: naloženega denarja 2975 gld. 39 kr., upravnih In ustanovnih stroškov 99 gld. 68 kr., prehodnih zneskov 363 gld. 92 kr., skupaj 3438 gld. 99 kr., torej prometa 6877 gld. 98 kr.
Iz Brega. (Izv. dop.) Molčali smo dolgo, da ne razburimo duhov, ker naši možje so namreč silno nervozni. A vsaka sila do vremena; tako ne moremo dalje. Imeli smo občinskega glavarja, kateri ni odgovarjal svojemu poklicu na nobeno stran. Res, izobražen ni bil, h njegova odurnost bila je
tolika, da se je bilo čuditi naši potrpežljivosti. Omika, napredek, narod, vse to mu je bilo naj-zadnje, takorekoč deveta briga, zato pa se je toliko pridnejše brat.il in se še brati z sebi enakimi. Siti smo ga bili do grla ter se veselili novih volitev! Te so se tudi res vršile dnč 26. in 27. novembra ter zmagali smo z veliko večino. Iu da ni isti g. župan črtal glasov našim že izvoljenim odbornikom — zmaga bila bi popolna. Kakor je imel g. Slavec ves čas županovanja platno in škarje tam, tako je delal tudi pri volitvi!
Pustili smo mu še to zadnje ve.«elje, ker smo bili že tako gotovi zmage. Ali kar ne premore nasilje, pa preinoreta zvijača in nemoštvo. Nekoji naših so se izneverili ter združili z novo stranko, koja je sklenila voliti občinskim glavarjem g. Jos. Kraljica iz Boljunca. Na dan volitve obč. načelnika in starešinstva (28. nov.) ni dobil nijeden kandidat absolutne večine in tako so se odborniki razšli vsak na svoj dom. V 14. dneh bi morala biti zopet volitev — a kaj pomaga, ker je pričakovati ravno istega izida ! Da bi pa g. Kraljic zasedel županski stol — Bog nas varuj!!
Kam ste vendar zabredli Vi zaupni možje! Ali imate še kaj razsodnosti v svojih glavah ? Saj ste bili vendar v obče spoštovani prejšnje čase; mar! mislite, da po tem Vašem činu bode imelo ljudstvo še tako spoštovanje do Vas ? Kam mislite vendar, da hočete na toli vzvišeno mesto voliti moža, ki ne bi odgovarjal na nobeno stran? Ali je g. Kraljic kedaj dokazal svojo sposobnost? Še v najmanjši stvari ne 1 Nočemo posezati v zasebno življenje tega Vašega kandidata, ampak povemo le, kako govori ljudstvo sploh. .Srečo ima vzorne in skrbne svoje gospodinje!* Tak mož naj bi bil na čelu vse županije ? ! Kam ite vendar zabredli! T o n i in n i mož za občinskega glavarja! Morda pa mislite, da se kar spremeni ves, potem ko bode občinski glavar, ko bod« župani? Kaj še. Občinski načelnik mora biti uzor moža, značaj, narodnjak, vzgleden gospodar, biti mora tudi poleg tega vzgleden katoličan; vpijamo Vas: ali je gospod Krajjič vse to ? Lo primerjajte ga v vseh teh lastnostih z našim kandidatom Sancinom. Roko na srce, ako imate rojaki še kaj ponosa, ako imate še kaj vesti, ako imate moški značiy ! Kakova odgovornost Vas čaka pred narodom in Bogom! Kam tirate našo županijo — naš že tako nesrečni narod ! Sicer ponavljamo: .Vsaka sila do vremena!*
Nekaj črtic o letu 1896. Leto 1896. kristi-janske ddbe je 7530. leto po ustvarjenju sveta po računu prestavljavcev sv. pisma; 5657. leto po ustvarjenju sveta po račuuu Židov; 4189. po vesoljnem , potopu; 2649., odkar je bilo zgrajeno mesto Rim, j 18J6. po rojstvu Kriatosovera ; 1827., odkar je bilo razdejano mesto Jeruzalem; 1173. odkar je bilo zgrajeno mesto Praga; 1098. odkar je bilo /grajano meato Brno; 1077. odkar je bilo zgrajeno mesto Gradec; 1027. odkar je bilo zgrajeuo mesto Budim ; 800. odkar so bilo pričelo križarske vojske (1096): 796. odkar je bilo zgrajeno mesto Dunaj; 740. od kar je cesar Friderik Barbarossa povždignil Avstrijo v nadvojvodino; 740. odkur so bili pričeli na Dunaju graditi stolno cerkev sv. Štefana; 623. odkar je bil prvi član habsburške hiše izvoljen nemškim cesarjem (Rudolf grof Habsburški, dne 29. septembra 1273); 531. od kar so na Dunaju zasnovali visoko šolo; 456. od kar je iznajdena tiskarska umetuost; 404. odkar je bil Kolumb našel Ameriko (11. oktobra 1492.); 379. od Luterjeve cerkvene reformacije (1517.); 91. odkar imamo v Avstriji podedno cesarsko čast; 91. od kar obstoji avstrijsko cesarstvo; 66. od rojstva naSega cesarja in 48. odkar vlada milostni naš cesar Fran Josip I. (2. decembra 1848 )
Vremensko prorokovanje. Mathieu de la Drdme .prorokuje* za mesec januvar: Veter o ddbi polne lune (od 31. decembra do 7. januvarja); razmerno lepo vreme ob sredozemskem morju. Veliki ocean razburjen, posebuo dnč 4. in 5. Sredozemsko morje dne 6. jako hudo razburjeno. •- Jako zlo vreme o zadnjem krajcu (od 7. do 14.); sneg, dež in veter. Jako nestanovitni, mrzli vetrovi po sredozemskem iu jadranskem morju in po visokih pla-niuah. Viharji ob obrežjih Evrope in severno-vstočne Afrike. Bati se je nesreč na severnem morju, po oceanu ter genoveškem in lijonskem zalivu. Vse reke, posebno one, ki se izlivajo v sredozemsko in v jadransko morje, močno narasto, kar pa bode trajalo le malo časa. Po vsej Evropi sploh slabo vreme. — Prilično lepo vreme v južni
Evropi ob mlaju (od 14. do 23.), vrsta lepih dn ob sredozemskem morju. Veter na severnem morju duš 16. in 17., istotako na oceanu. Proti koncu te dobe jako razburjeno sredozemsko morje, južni del Adrije in joniško morje. — Jako huda doba, posebno za kanal „la Manche" ob prvem krajcu (od 23. do 30.). Brodarjenje ob obrežju silno težavno. Dež in veter. Reke narasle po Francoski, gornji Italiji in srednji Evropi. Skoro po vsej Evropi slabo vreme. Bati se je nesreč na tnorju. Lepo vreme dne 31. — V obče bode ves januvar slab, deževen in vetren.
Zadruga slovenskih ribičev. V .Prim. listu" čitamo nastopni gotovo umestni nasvet: Rudi bi danes izpregovorili besedo o stvari, ki se nam zdi silno važna, katere pa uikdo dovelj ne ceni. — Lepa je brežina morja, ob kojem je naseljeno slovensko ljudstvo od Devina do Trsta. Ljudstvo biva prav ob morju, a morja ne vživa. Vbiva se z nehvaležno kraško zemljo, a bogato morje prepušča tujcem, ki dohajajo ribarit v naše kraje. D<»bro vemo, da so tudi oni ljudje ubogi in ni jim zameriti, da si iščejo na tujem kruha, katerega nimajo doma. A nikoli in nikdar ne more biti prav, da se domače ljudstvo klati po svetu za kruhom, dočim tujci vživajo dari in dohodke domaće zemlje. In ravno to se godi ob slovenskem bregu adrijanskega morja. Domači moški in ženske iščejo-zaslnžka v Trstu, na Reki v Aleksandriji, cel6 v Ameriki, v Devinu in v Trstu pa ribarijo Chioggioti.. Temu sta kriva dva poglavitna nedostatka :
1. nimajo naši ljudje potrebnega nauka o ribarjenju in o kupčiji z ribami.
2 nimajo dovolj glavnice (denarja), da bi si pripravili mreže in ladje, ki so potrebne za vspešno-ribarenje.
Vprašanje je: kako naj si pomagajo? Naš nasvet je: ustanovijo nq zadrugo slovenskih ribičev. Zadruga bo skrbela za nauk in bo nauk tudi bolje hranila od roda do roda. Zadruga pa tudi najde potrebne glavnice za mreže in la~ dje. Naj se ta naš nasvet vresniči v novem letn 1896.
Lepo upravo mora imeti mesto Osek v Slavoniji ; prišli so namreč na to, da v proračunu občine manjka ogromna svota 12O000 goldinarjev. Mesto Osek je najelo namreč svojedobno posojilo 1 milijona pri komercijalni banki v Budimpešti in je v svojem novem proračunu računalo, da ima iz Budimpešte dobiti še 140000 gold. Med temipa je doposlala omenjena bauka obračun, iz kojega je razvidno, da ima Osek na račun posojila dobiti le še 17000 gld., in ne 140000 gld. Razlika 123000 gld. se je potrošila pri raznih prekoračenjih prejšnjih proračunov. O tem primanjkljaju niso do tega trenutka nič vedeli ni občinsko računovodstvo, ni uprava, ni občinski |za-stop, ni župan, ni veliki župan. Sed^j še le jim je odprl oči obračun iz Budimpešte. Lep poklon za novo leto. To bi bil vrišč po glasilih hrvatske vlade, ako bi bil zastop v Oseku v vrstah opozicije. Tako pa je mirno in tiho vse, kakor nad grobovi.
Hrvatsk brodar v Argentiniji. Pred kakimi 30 leti naselil se je v Buenos Ayresu (republika Ar-gentinija, južna Amerika) siromašni Hrvat imenovan Nikola Mihanovič, rodom iz Dalmacije. Njegova podvzetnost in marljivost pripravila sta ga tako daleč, da je Mihanovič najbogatejši lastnik ladij v južni Ameriki. Nedavno kupil je od neke propadle brodarske družbe za 93.000 fuutov šterlinov (nad 1,110.000 gld.) vse brodovje te družbe. Vstevši ladije, ki so bile že prej last Mihaničeve, je sedaj ta podvzetni hrvatski brodar lastnik bro-dovja, za katero bi ga mogla zavidati marsikatera državica. Nikola Mihanovič ima 50 parnikov in 60 jadrank, torej vsega 110 različnih brodov! Iz števila tega brodovja more si vsakdo domišljati, kolika vrednost tiči v isiem in sklepati iz tega, da šteje Mihanovič dandanes med prve bogataše južne Amerike.
Električna razsvetljava v Korminu? Kakor javljajo iz Gorice, pogaja Be občinski zastop v Korminu z neko Dunajsko tvrdko radi vpeljave električne razsvetljave. Torej utegne gledtj razsvetljave prekositi mali Kormin celo ponosni, bogati Trst. Tu pri nas pa ne dobimo z lepa električne luči, ker nosi mestna plinarna občinski upravi prelepih tisočakov.
Vseslovanska razstava v Pragi. Nekateri češki listi prinesli so te dni razprave o važnem
in lepem predlogu, da naj bi se za leto 1 905 priredila v Pragi ogromna ia sijajna vseslovan-s k a razstava. Te razstave naj bi se udeležili vsi avstrijski Slovani, torej: Čehi, Poljaki, Malorusi, Slovaki, Slovenci, Hrvatje in Srbi. — Ako bode le zložnosti med temi plemeni !
Potkušena samomora. Na novo leto hotel se je usmrtiti 40letni težak Fran Krašina, 'stanujoči v ulici Molin a vento hšt. 10. Krašina je izpil nekoliko žveplene kisline, pomešane z vodo. Prihitevši zdravnik z zdravniške postaje izpval mu je želodec in dal potem Krašino prepeljati v bolnišnico. Vzrok temu po-skušenerau samomoru bila je velika beda, kajti siromak vsled bolezni ni mogel več služiti svojcem vsakdanjega kruha. 3<>letai brezposelni bivši trarawajev sprevodnik Lvan Litter — hotel seje včeraj usmrtiti, zabodši se dvakrat z ostro pilo v prsa. Zdravnik z zdravniške postaje dal je Litterja prepeljati v bolnišnico na opazovanje, kajti siromaku se je bržkone zmešalo v glavi od žalosti, ker je izgubil službo pri trarmvaju.
Pretep. Sinoč so se stepli nekateri pijani vojaki v gostilni „Alla Stiriana" v ulici Fabbio Se-vero. Frčali so kozarci po zraku, tu pa tam je kdo udrihal celd s stoli po svojih nasprotnikih. Bila je prava bitka. Več udeležencev bilo je ranjenih, tudi gostilničarki Josipini Blazina prifrčal je kozarec v lice, da je morala potem na zdravniško postajo iskat si pomoči. Prepiralce je pomiril nadzornik stražarjev Vrbič s pomočjo par stražnikov. Ranjene vojake odpravili ao v vojaško bolnišnico.
Slepar. Trgovca z jestvinami Petra Valle-ta iz Videmskega okraja na Laškem prijeli so predvčerajšnjem, ker je razprodajal blago, koje še ni bil plačal, prav pod nič in s tem oškodoval razne trgovce, od katerih je dobil dotično blago, za okroglih 7000 gld.
Zasačen hudodelec. Kakor poročajo iz Solkana,
prijeli so dne 30. min. m. cigana Cirila Majerja, katerega prisotnost sti poslednje mesece posebno neprijetno občutili goriška in kranjska dežela. Tega, tujemu imetju toli nevarnega človeka izročili so sodišču. V kratkem se bode moral zagovarjati zaradi ubojstva, raznih slučajev teškega telesnega poškodovanja in ne-Številnih tatvin.
Smrt mladega milijonarja. Te dni umrl je v vojaški bolnišnici v mestecu Amelie • les - bains (vstočne Pirenčje, Francoska), pariški milijonar Maks Lebaudy, še-le 23 let star. Mladi lahko-živnež ostavil je nad 20 milijonov frankov. Umevno je, da bi se bil Lebauly rad izognil težavam vojaškega življenja, toda moral je vendar obleči vojaško suknjo. Kajti, došedši v leta, v katerih bi bil moral po zakonu vršiti dejansko službo v vojski, pričeli so razni pariški listi pravo ščuvanje nasproti njemu, češ, da Lebaudy se nikakor ne sme oprostiti dejanske vojaške službe iz jednostavnoga vzroka, ker je milijonar. To časnikarsko groženje uplivalo je toliko na vojno komisijo, kateri se je prijavil Lebandy kot jednoleten prostovoljec, da je slabotnega mladega milijonarja spoznala sposobnim za vojaško službo. Siromak je jel hirati, pošiljali so ga iz bolnišnice v bolnišnico, in umrl je za legarjem in pljučnico v omenjeni vojaški bolnišnici. Smrt ne gleda uaSmilijone ! Maksa Lebau-dyjače je bil lastnik čistilnice za sladkor. Isti je ostavil svoji soprogi in štirim sinovom ogromno premoženje 215 milijonov frankov i
Najnovejše vesti.
Miirzsteg 2. Nj. Vel. cesar v spremstvu nadvojvode Frana Salvatorja, velikega vojvode To-skanskega in druge gospode ilošel je sinoč semkaj na lov.
Dunaj 2. Državno sodišče je razsodilo, da ni bila opravičena zaplemba one številke lista „Reichs-post*, v koji je bila ostro napadena vlada in nem-ško-Iiberalna stranka. Razsodba sodišča se opira na dejstvo, da v dotičnem članku ni bilo ničesar druzega, nego ostra kritika postopanja vlade in omenjene stranke.
Solun 2. Avstrijska eskadra, sestojpča iz ladij „Kaiserin Elisabeth', „Tegetthoff* in „Blitz", doplula je semkaj.
Rim 2. Obisku nemškega kancelarja pri avstrijskem ministru za vnanje stvari je bil glavni namen ta> da se dogovorita o odnošajih Avstrije in Nemčije do Rusije ter da se določi bodoča politika trozveze, zvlasti z ozirom na dogodke na Vstoku. O razgovoru je obveščen tudi ministerski predsednik Crispi.
Tr^ovlnahe bnojavke.
Badlmpeita. Pšenicn ?.n je«en 7.20 7.22 Pšor>iea
za spomlad 1896 7.---.— do 7.01. Ove> za jesen —■—
--Ri za spomlad C 30 <.32 Koruznia oktober —.—
- .— maj-juni 1896 4.48 - 4.49
Pfietiiea nova od 78 kil. f. 6 95-7 06 od 79 kil. f. 7_._7.10.. od 80 kil. f. 7.05-7-15 od 81.kil. f. 7.15 -7 25, nd 82 kil. for. 7.25—7.30. — lečmen 5-80-8-25; proso 5 40—5 75 rž nova «'806.20
Pšsaica stalna, prodaja 12000 met. at., dražja. Vreme:
mrzlo.
Praga. Nerafinirani sladkor f. 13.95. Oreš sta'en —,—za maj 14.40. Oktober-december. 13.90 jako rastoče!
Praga. Centrifuga! novi, postavljen v Trst in carino vred odpošiljatev precej f, 3150.. Con casal 32.25 32*50 Četvorni 33 25 33.50. V glavah (sodili) 33.10 — 34. —jako stalno
Bavre. Kava Hantos good average januvar 88'— za maj 84.75.
Hamburg. Bantos good avorag* 7* januvar 71.35 za raarc 71.25 maj 69.25
Dnnajakii bona 0. januvarja
iaoe
danes predvčeraj
Državni dolg v papirju .... 9995	99.60
„ „ v srebru .... 9995	»9 80
Avstrijska renta v zlatu . . . 121.15	120.75
„ v kronah . . . 99 90	99.9(1
Kreditne akcije.......35t>.50	352.25
London lOLst. . ......12140	121 30
Napoleoni......... 9.60'/,	9«2
20 mark .......11.85	11.86
100 Halj. Ur ....... 44.127,	44 05
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
a) «7uinft ielesnioa (Postaja južne železnice.) Od drui 1. decembra 1895. ODHOD:
7.50	predp. brzovlak na Dunaj, zfreza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim.
9.— „ omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Vcrono. 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza s Pešto in Zagrebom. 12.10 popol. omnibus v Korinin. 4.40 „ omnibus v Nabrežino, Videm, Rim. 6.20 „ postni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.— „ brzovlak na Dunaj, zveza s Pesto, Reko — Gorico
in Koriiiinom. 8.10 „ mešani vlak do M'irzzuschlaga. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim.
DOHOD:
6.48 predp. mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Beljnka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milima, Vidina, Nabrežinc. 8.40 „ brzovlak iz Korminn, 9 25 „ brzovlak z Dunaja. 10.20 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.19 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežinc. 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7-36 „ omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežinc,
8.51	„ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežino ; —
z Dunaja zveza z Reko.
b) Državna, železnica. (Postaja pri sv. Andreju) Od dni H3. septembra 1895,
ODHOD;
6.80 predp. v Herpeljc, Ljubljana, Dunaj, Beljak. 8.35 „ v Herpelje, Rovinj, Pulj. 4 40 „ v Herpelje, Divačo in Pulj. 7 30 „ brzovlak v Pulj, Divačo, Beljak na Dunaj.
Lokalna vlaka ob praznikih: 2 20 popo!. v Divačo 4.19 „ v Boršt.
DOHOD:
8.05 predp. iz Herpelj. 9.50 „ iz Pulja, Rovinja.
11.15 „ iz Herpelja, Ljubljano, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Kovinja, Dunaja, Ljubljane, Divače. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Kovinja.
Lokalna vlaka ob praznikih:
7.29 nopol. iz Boršta. 9.35 * . iz Divače.

Obče delavsko izobraževalno prava varstveno in podporno riristvo
t Trstu.
VA HI L o
PLESNI VENĆEK
ki bode
t soboto ine 4. jaivaija M
v dvorani
TRŽAŠKEGA SOKOLA"
Vhod via Farneto (na vogalu ulice Amalia)
Pri plesu bode svirala veteranska godba pod vodstvom g. F. Majcena. Začetek plesa bode ob 9. uri zvečer.
Blagajna se odpre ob 8. Ustopnina: za gospode 40 nvč.; za gospice 30 nvč. K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor. Trst, 15. decembra 1895.
Dobrega prodajalca
sprejmem v trgovino z raznim blagom gosp. Slavoja Jenka v Podgradu (Istra). Znanje tujih jezikov se ne zahteva. Ponudbe do 15. januvarja.	Josip Volk,
poslovodja.
Liniment. Capsici comp.
■ sidrom
iz Rlchterjeve lekarne v Prpgi,
pripoznnno izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseli !e-karntih. Zahteva naj se blagovoljno t>> splošno priljubljeno domače sredstvo ia kratko kot
Ricbteijev liniment s „sita"
ter n j ne previdnostno v sprejmejo le iuke st> kle-n oo kot pristne, ki imajo limito varstveno p zn.imko „sidro"
Rfchterjeva lekarna
„ Pri zlatem levilu v Pragi.
Bichterjev
LINIMENT S SIDROM
je dobro domače sredstvo.
Dobiva se po vseh lekarnah.
Josip Pimrello
mehanik
izvrfuja vsakorfine popvave Šivalnih strojev in <lv<>koles. Prodaja novo in r-blj * Ai*i.lii** stroje in dv^kolosa.
Via Mndonna tal mam štev. 4, rhod via Fontanone,
vštric. 2. h t.
Javna zahvala.
Podpisani izrekajo s tem najtoplejo zalivalo vsem prijateljem in vsem dobrim ljudem, ki so povodom prerane smrti naseda nepozabnega sina, odnosno brata
drja. ANTONA
izrazili nam svoje sožalje. Posebno zahvalo izrekamo gospej I. udovi Pilat, ki je materinsko ljubeznijo in potrpljenjem stregla blagemu pokojniku ves čas niegove bolezni. Tej krščanski iu prijateljski dolžnosti podvrgli so sh dragovoljno i pokojnikovi prijatelji ga;.: JeluŠić, Perhanek. Kišić in Španjol, na čemer jim bodi večna hvaležnost. Istntako izrekamo svojo toplo zahvalo gg. doktorjema Čepelki in pl. Bedenu. ki sta se trudila, da otmeta milega pokojnika prerane smrti. — Posebna dolžnost nas veže, da se zahvalimo najpri-srčneje preč. mnogoštevilni duhovščini, čč. oo. frančiškanom, vsem oblastim, preč. kanoniku msgr. P. Flogu, p. n. meščanom in občiiiarjem pazinskim, a posebno Še prijateljem, dičnim našim Širpedjanom iu buzetskim rodoljubom, bratom Slovencem in drugi spoštovani gospodi, ki je prihitela od raznih, celo oddaljenih krajev v Paziti, da izkažejo svojo prisotnostjo zadnjo čast milemu pokojniku. Bog plati vsem! Večni spomin njegovi blagi duši |
V Trstu, dne 27. decembra 1895.
Dragotin Podreku,
brat.
Mate in Ivana JPodretca,
stariM
Lastnik politično društvo „Edinosti". 1/,davatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Polen.- v Tr*i».