S - co IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah in ^ra^.-.iklh ob 5 . cb pcntikijkih 6b 9. ijjtraJ. posiiuilvnr 51»-v. ie | rodajajo ro 3 nvć. ((J stot.) v mnCRih lobak irnah v Trv.u in okolici, (lorici. Kranju, Št. Petru, Postojni, SeJr.ni, >.'nbrezioi, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-giici. Dorabergu itd. Zntartle »tfT. ;>o a nvč. (10 stot > nQLA8l 6E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti l kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mm. osmrtnice, zahvale, poslanico, oplazi denarnih zarodov po 20 :-t. tnm. V.a oglase v tek-tu lista do 5 vrst JO K. vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oplazi po 4 stot. beseda, najmanj pa -JU stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek upravo .Bdinosti", — Plačajo se izključno le upravi „Edinosti". Platljlvo In tolljivo v Trslu. Trst, v tor ek, 3 m rca IC 4 XXXIX Glasilo političnega društva „Edinost'' za Primorsko. •• V edinntti je mol NAROČNINA ZNAŠA za cclo l»to 24 K, | ol le'.i 12 K, I im-cce OK;nana- roi'be brrz doposlua naročnine, se oprava no ozira. Htročnlna na nal«lJaho f*ii»nj« „SOl.VOflri lUa*: »• cclo leto Kron 5*30, i* pol let* Kron t 60. Vsi dopisi naj si> pošiljajo na urrdm^tvo lista Nefranko-vana pisma se na aprejemajo in rokopiai se ne vračajo. Naročnino, oglMO in rt klmuacijeje |.ot.iijati na upravo li"t* UHEDKI.TVO: ulica Giorgio Galatti 2» (Naredni de«) Izdajatelj in odgov rniurednikSTKFAN liODINi, Lastnik kon-orcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna »Edino***, vpisan* zadruga /. omejenim poroštvom v Tr>tu, ulic« tiior^io llalatti štev. JO. Pollno-hranllnilnl ra?un Jlev. 841-652. TELEFON 1» 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Grof Berchtold v Monakovetn. MONAKOVO 20. (Kor.) Minister zunanjih zadev, grel B-ichtold. |e danes oddal ■veje posttolce pri princih in prlcceiinjah kraljeve hiše In pri poslanikih, ki so poverjen) na monakovikem dveru. Pozne,e ]e poittli predsednika ministrskega sveta, gnfs Hertllngd. Nato ga Je princ Rupreht fprtjel t avdi.er.cl. Ob poli ene sta greh Bsich tolda in soprogo sprejela v a.dijencl krali In kraljica. Ob t nI se |e vrlil d .orni obui v čast gnfj Beichtolću lu soprogi. • Poljsko-maloruskl spor končan. LVOV 2, (ttv.) Po dolgotrajnih poga-|anj!h se Je posrećilo ćoiećl sporazum med Pot|akl in Maiorusi ter je prlilo do kompromisa glede maloruikih glmnazlf, od katerih ie |th ue!caj podiJavf. Maiorusi 10 nato izjavili, da oe bodo več nasprotovali proti rešitvi deželnega proračuna. Čelke stranke In spravna pogajanja. PRAGA 2. (Izv.) Zastopniki Čeških strank, ki 10 ie udtlfSevale sprav. Ih pogajanj, so Imeli danes zvečer sei trnek, sa katerem so konstatirali, da so se spravna pogajanja razbila vsled nastopa semikih strank in t!a pada vsa c dgovc raost za posledice na nemške stranke in vlado, čelkl agrarcl obetajo poostreno obstruk ci jo v dr lav nem zboru. PRAGA 2. ih?.) Eksekutivnl odbor češke agratoe stranke )e Imel danes žejo in |e potem izd&l oklic, v katerem izjavlja, da bo čelka agrarna stranka izvajala svojo obstrukcijo v drla/nem zboru proti vsem vladnim predlogam s Ši ostrejliml sredstvi kakor pa meseca lacuarja. Odgovornost sa ta naatcp pa atj nosi vlada In pa nem ike str;.lk.', H so razbile spravna pega jaaja. Štajerski deželni zbor. GRADEC 2. (Izv.) V današnji sfjl d j lelnega zbora |e utemeljaval slovenski k!e-rikalBl poslanec dr. BenkoviČ svoj prediog aa Izprtmembo občinskega volilnega reda v mestih t last sin Statutom ter |e zahteval proporcionalno in tsjno volilno pravico v mestih Mariboru, Ptuju In Cal|u. Odgovarjal ■u Je uemflki nacljoaalec dr. Negrl, ki |e govoril o slovenski nevarnosti ter zavračal prrpcrcilonafnl voiilnl sistem, čtS ker bi vsled njega izginil seda| vladajoči mir iz dotičn h mestnih občla, izjav 1 te |e pa za la|ao volilno pravico. Končno [e očital Slovet cem velelsdajske namene. Zavračata sta ga cato slovenski napreda) poslanec dr. Kuko v« C in slovenski klerikalni def odboru k dr. Vrstovlek. Končno ie bil predlog soglasno Izročen političnemu edstku. Ogrsko hrvatski državni zbor. BUDIMPEŠTA 2. (Izv.) V današnji seli di lavnega zbori, ki se je je udelsžiia tudi oposicija, je predsednik tako) v začetku seje piedlagsl, da naj izrazi zbornica svoje ogorčenje nad atentatom v Debrecisu, žrtvam In njihovim redbioatu pn izreče svo|e globi ko ložaife, ter svoje veselje, da se atentat as Ikcfa nI posrečil. Na predlog poslanca Po!o»y js so bila Iraeaa žrtev &tsu tata sapis:'na kot Fmeaa narednih mučer?! kov v sejni zapisnik. — Nato se Je vrllia razprava o subvencijah paiobroanlrt družbam, pri čeiner Je prišlo do preče] ostrih ipop3dov med pristali v!zdne stranke ia opozicije. Posebno počaš!enjc novega albanskega kralja. DUNAJ 2. (Uf.) V poiitUnlh krogih se govori, da uamimn Avitrlja Š-; na prav ooseben način pečaztiti novega arzavttkega kralja. V trenutku namreč, ko [ttiipe princ Wied v Drač, se dvigneta t ^^e v Puli ali v Trstu dja av;!rijikj avljatl'ii, katerima se bale p;ik;jučlta tudi dva ner.'.ikJ, ia poletda Drač, kjfcr bosta med sprejemnimi slav-ncatml krtžiia nad Kraljevo palsčo. — Drugi bolezni menda nimajo mtfi dlplomatje. P.ip. ured. Prihod albanskega kralja v Trst. DUNAj 2. (Izv.) Princ Wied se odpelje v siedo čez Solnograd v Trst, kamor prispe z vlakom dižavne železn'ce oj 9 zjutra|. Ko pride vlak na tržaika tla, ga pozdravijo s streil obalne bateri|e, In sicer s 24 streli. Na kolod.oru sprejmeta princa Wieda tržaški namestnik In pa mestni poveljnik. Pricc Wied se takoj po sprejemu vkrca na jahto avstrijske vojne mornarice „T&utus", na kateri odpotuje v Drač. Vstaja v severni Albaniji, CETINJE 2. (Iiv.) Kakor se zatrjuje, Je katoliško arsavtsko pleme Kaiiratljev prepodilo muslimanske posestnike z n|hjvlh posestev. Albansko orožalitvo (e prišb, da napravi mir in redJ ter je baje došlo le do krvavih spopadov. Epirotska vstaja. DUNAJ 2. (lev) Kakor se poroča Is Vale ne, |e dosedaj korcenlrirfaih kakih 18 do 19000 Eplrolov, ki se Imenujejo ,svetl bataljon". Albansko orofnlltvo more postavili proti a|lm komaj 1400 mol. Korica v albanskih rokah. ATENE 2. (Kor.) Uradna brzojavni agencija poroča: Guverner v Korici, polkovnik KuBtlulIs, |e brzojavno sporočil, da je danes ob 3 popoldne Izročil Korio zastopnikom aibasske vlade. Izpuščeni bolgarski ujetniki. SOFIJA 2. (Kor) Balgarska brzojavna agencl|a pouči: Solunske oblasti so izpustile v svobodo 47 ujetih Boigsrjev, med ojlml nekega duhovnika. Veltto število ujetnikov pa Js še ostalo v zaporih. Bolgarska za obnovitev diplomatskih zvez z Grško. ATENE 2. (Kor.) Bolgsrsks vlada je Izrazila željo po obsosltvl diplomatskih zvez Grško in zaprosila za pt I volitev imenovanja Pasarova ia bolgarskega poslanika v Atenah. Grika le določila prvega dragomhua grškrga poslaništva v Carigradu, Nauma, zn pcslanika v Sofiji. Macedonski Bolgarjl za Albanijo. FETROGRAD 2. (!*▼) Ko je princ Wled odhajal iz Petrogrcda, se mu Je ua kolodvoru predstavila tudi dtput&cja mactdoa-skib Bolgarjev pod vodstvom sekega Cu-pirskega, ki Je stavil Albanijo kot savetiile istlraacev. Princ Wltd pa je bil toliko pa mulen, da ni odgovor!! ua ta nago ver. PODLISTEK Rdeči mlin Roman. Spisal Xavier de lflomćpin. Takn 60 je Lascars izncbil svojih služabnikov, katerim že več kot šest me-sectv nt plačal niti vinarja plače. Ko je nato ostal sam v velikom ho telu, v katerem so njegovi prodniki ži veli kot častivredni plemiči in iz katerega je moral zadolžen in onečaščen pobegniti skrivaj kakor tat, je pobral ono malo irebrnino in nekatero druge dragocenosti ki so mu še ostale, potem nekaj obleke perila in orožja ter vse skupaj porinil v potno vrečo, si jo naložil na ramo in cdšel skezi vrt. Stopil je nato v voz, ki ga je čakal zunaj, in se odpeljal k nekemu zlatarju, kateremu jo srebrnino in druge dragocenobti, ki jih je na tak način iimeknll svojim upnikom, produl za dvestoinpetdeset zlatnikov. Ko je opravil ta posel, menjal je trikrat voznika, da bi tako otežkočil zasledovanje, Z zadnjim voznikom eo jo dogovoril da ga popelje v Bougival, in ker mu je poleg voznine obljubil tudi šo lepo napitnino, ga je zagotovil voznik, da ga pripelje s svojimi mršavimi kljuseti prav tako nltro na določeni kraj, kakor da b se vozil v posebni požti s kraljevimi konji. Avstrijsko srbski sporazum v stvari orijentalskth železnic. BELGRAD 2. (Izv) Dutiajskl srbski p.i-slaolk Jo'Ano ć (e danes odpotoval n < Dunhj. Pr d odiirdom je Izjavil, da so pred-posvetovanja za pogajanja o vprašanju ori letalskih že'eztifc končana in da se »koral prlčoo merilom« raiprave. luatll je trdne uprmle, da re stvar reSI ugodno, Stoletn ca Petra Petroviča Njeguša. ZAOREB 2. (Izv ) Včeraj se [e višla tu proslava stoletnice srbskega pesnika in čr ncgoiskega vtadike Petra Petroviča Njeguša. O j 9 z!utra| se Je vršila slovesna služba bežja v srb»kl pravo'lavni cerk;l, potem pa se je viiila slavm stna akademija, k|tr so erbski, hrvatski in s'ovcn ski zastopniki proslavljali Njeguia kot veti kega Slovanp. Zvečer Ke |e v srbski Sjko-lani vršila lugoilovan^ka beteda ob sodelovanju najodilčo^lih (ugoslovanskiti umttni-kov ia raznih pevskih društev. Akademija Ia sorreja ste bili piava lu velelepa manifestacija jugoslovanskega edlnstva. Navzoče so btle deputacije is vseh jugoslovanskih dizel. Posebna cd oilaustva jugoslovanskega dl|aštva to p^spela iz skoraj vseh vseučl« lihih me*t. Črnogorsko naučno ministrstvo (e odposlalo na slavje tri visoke urad« nike. Na ut cl |e občinstvo goste navduieno pozdravljalo. Neprijeten Iccldent se Ja dogod I znanemu belgra|ikemu propovednlku in uče njaku dr. Nikoli Vellmlro^ču, ki bi bil imel govoriti v cerkvi Ia predavati na akademiji o NJegušu In njegovih Jugoslovanskih razo t h. Dr. Vellmlrov'ć se js v aobeto zvečtr odpeljal iz Be'grada, toda zemunski policija f;a Je ustavila ia tnu izročila povel|e, da |e (gnan iz Hrvatske. Dr. Vellmlrovič se je vsled tega moral vrniti v Belgrad. V Zagrebu se |e go/oriio, da nameravajo Frankovci motiti slavje, vendar pa niso storili tega ta ie je vsa slavnost isvršila v najleplem redu. Izžrebane srečke. DUNAJ 2. (Kor.) Pri današnjem žreba nju dunajskih komunalnih srečk je nadela glavni dobitek 300 000 K šerifa 890, It. 65; 20 000 K serija 642, št. 79; 10,000 K serija 1661, št. 42 Debreclnaki atentat. BUKAREŠT 2, (Kor.) „Agence Rumal ne" poteča: Tuka|šn|i policl|l se |e posrečilo, zaslediti oba povzročitelja atentata v Debrs-dau, ki se lmeau|eta Katarscu in Klrllov. Nastanila sla se v hotelu .Minerva". Ktr pa sta bila atentator|a po tiralici černovlšlce varrostne oblasti obveščeaa, da ju zasledujejo, sta mogla le pravočasno z avtomobilom pobegniti v Ploestl. Od tamka] dalje se Jt isgubil slei za njima. Avranov in Manda-tescu, ki sta dala beguncema svoja potna lista, sta bila srellran?. Poizvedovanja se ardaljujejo. Upor na ladji. BUDIMPEŠTA 2. (Kor.) Večeru|t „Az Esi* poroča Iz Reke: Danes Je prispel v Reko parnik ,Migyar Oraag", ki |e Isit pjirobrodae družbe .Atlantfca". Kspltsn par-nika je aasaanil pomorski oblsstl, d) as jt mednrtomB uprlo ladijsko :nož!vc>. Dva turški moruarja po imeitu Omar Abdull&h in Mesrad Usfih sta iuipidla kapitana In ga do krvi pre'epla. Kapitan Je Zod* b i tržne poškodbe. Oba m in 1J1 jr daors obmtina roKelja od/edla v zap< i Pcgoudova ofera v Mibnu. MILAN 2 (Izv.) P. goud ,e %č«'al p l-pfl z Dunaju v Milan | popoldae taillšan po driav-nem pra^dn'ku. T'.dt darei se- zašile .ne nii. Pegoud Je zahteval, rtn tu mu Izr. čl i'pfl'Ht, ki g-tikjs Piijouci pri'e ti s d tj jrveri vilet, ca katerega vlada v mah mrzlično zan|ai»nje tn ga pilde gledat gotovo siotlK č« IJu^l. D žavoo pr 'vdoištvo |e «; stopilo sedaj itdi proti bivšemu Peg udoveuu mehaniku Freiamannu, ki |e, kakor znano, i bdolžl Pegouda, da |e pokvaril aparat, ko ga |t ie prodal Dalmlstru; Freitmano pa seda| Izjavila, da tegu nI nikdar trdil. Dilmliho i>a nasprotno odločno vztraja, da mu j' Frrh-manu povedat, da |e Prgoud pokvaril aparat, Ia da |e celo Šel fn|lt> k nekemu n )-tar|u in tam ponovil vpričo n* tar|a svo|o obtežbo. Zaradi te pfeie vlada v Milanu Še vedno veliko ratbur|en|e. Kablll napadli ponesrečeno ladjn. MADRID 2. (Kor) Kakor poroča|o li«tl it Algecrasa, se |e ueki neposaao nemlki parulk ponesrečil ob m«roškl obali. Kahill u napadli ladijsko mošt o Španske Indje so odpluie v pomoč pone»ečeoemu p&rniku. Tovarna zgorela. OPAVA 2. (Ker) Ob p II 3 popoldne Je izbruhnil ogen| v sušilnicah tuktjinjr sladove tovarne, ki |e last terdke GjWu H*as. Ogenj se ie hitro razširil in se ga 6- ni posrečilo ome|itl. Velika katoliška stranka na Francoskem. PARIZ 2. (Izv.) Tu io sKleoili odičal katoliški mi ž,e, da ustanove veliko katoliško itranko po vzoru nemškega c^atrumi. Pa^eŽ Je dal že svoje dovoljuje za ustanovitev takn stranke. Bivši minister — časnikar. PaRIZ 2. (Izv.) Bivši f aocoski minister zunanjih zadev, Pichou, se je vrnil k svo-ernu prvotnemu, časnikarskemu poklicu ia e prevzel glavno uredništvo lista „Pellt ournal". Generalni Itrajk v Valenciji končan. MADRID 2. (Kor) U.adne vesti iz Valencije, ki jih potr.uje tudi notranje ministrstvo, poročajo, da Je generalni itrajk končan in da io vsi obrati zopet začtll delati. Cuttln obsojen na Sest mesecev. CELOVEC 2. (Izv.) Danes se je vršila pred tukajšnjim porotnim sodiščem razprava proti uredniku tržaškega iUta .Coda del Disvolo1, Viktorju Cutliau, in nekemu Ubaldu Beaedettiju, ker sta pilobCila ,Codi" dvs spisa, v katerih se |e očitalo bivšemu poveljniku vojne moraailce sdmi-ralu grofu M altcucc-jliJu In bivšemu pul-skemu pristaniškemu poveljniku kontrend-mlralu Rippn/iu, da sta kupila vsak po en glasovir, kl su s* naha'nia na vojni ladji XXII. Bongtval. V onih časih, v katerih so se doga jalo stvari, o katerih pripovedujemo, Bougival niti od daleč Še ni bil tako mesto, kakor je. dandanes. Neštovilnih elegantnih hiš z vrtovi, ki se raztezajo vse do obrežja reke Sene, tedaj še ni bilo nikjer. Po pobočja griča, na čigar vrhu je stal i'a villoi' de Lucienes/ gradič, ki ga je daro val Ludovik XV. svoji ljubimki groilci du Burry, je tedaj raatla gosta šuma. Ko je voz prispel do vasi, je voznik vprašal '.Lascarsa, ali no misli izstopiti. — Se no — je odgovoril Lascars. — Vozite skozi vas in ustavite kakih dvesto korakov za Mar!yjeni. Voznik ni bil me kaj zadovoljen, da je moral še dalje voziti; vendar pa nI rekel ničesar, ker bi bila sicer najbrž obljubljena napitnina manjša, kakor pajd jo pričakoval. Vodni stroj, ki ga je dal Ludovik XIV. zgraditi pri Marlyju, je tedaj deloval še v polnem obsegu. Stroj je bil zgrajen zato, da je noč in dan dvigal velikanske množine vode ter jih odvajal v kraljevi trg, kjer je polnil ž njo razne vodomete, ribniko itd. Bilo je to zgradba, naravnost velikanska v svojem obsegu ter naravnost Čudnih, skoraj fantastičnih oblik, z zelo visokimi kolesi, z vedno se premikajočim stebrovjem. Iz te vedno se gibajoče zgradba prihajajoči ropot, strahovito škripanje in hreščanje notranjih delov stroja je bilo tako, da je moralo tudi na najhlaanokrvnujšegri človeka napraviti mogočen vtlsk. Tu je izstopil Lnscars, in ko je plačal voznika, je krenil proti majhni krčmi, ki je stala tik ob obrežju roke Seno in so tri več kot stoletne Upe raztezalo čez njo svoje mogočno veje, na katerih ie bilo obešenih precejšnje število ribiških mrež. Tri ali šiirl majhno mizice bo stale pod lipami in so bilo pripravljene za ljubitelje pečenih lipanov in vijoličastega vina, ki je baje zrastlo na suresneških ali argenteullskih tleh. Poleg te'ga io bilo videti na reki majhno broaovje čolnov, črno pomazanih, za ribji lov in pisano pobarvanih čolničov za zabavne vožnje nedeljskih obiskovalcev krčme. V izpopolnitev slike te pokrajine jc trebn še dodati, da tvori tu Sena dva rokava, ki oblivata dolg in ozek otok, ki so mu sedaj dali ime Aligre. Ob prvem rokavu Sene in omenjeni mali krčmi 1 ravno nasproti je bilo videti precej velikot i pol na koleh, pol na zemlji zgrajeno hišo, s precej daleč v reko se raztrgajočlm ' jezom. | Ta hiša, če jo je gledal človek od tamkaj, kjer je sedaj stai Lascars, je ka-1 zala sliko najglobljega propada in žalost-(nega razdejanja. Man je porastel streho In 'stene iz rdečega karana so skoraj popol noma počrnelo in koli so bili že polu-segnitl. Zid iz sirovega kamenja, z odprtino, ki je nekdaj imela vrata, jo oklepal vrt, ki le segal do hiše in je meril dvu jutra. Toua zemlja že dolga leta ni bila obda-lnna. Na vrtu ni rastlo drugega kot gosto grmičjo in plevel. Kdor jo le mimogrede pogledal to hišo, je moral takoj izprevideti, da nihče ne prebiva v njej in da tudi ni mogoče prebivati v njej. Bilo je nekako okrog petih popnUhe. Zahajajoče solnce je obsevalo s svojimi žarki Senine zavoje ln lahno rdečilo naj-oddaljenejše kraje obzorja. Skupine visokih dreves na otoku so se ostro odbijalo od nobesne modrine in na bližjih delih reke se je lesketal odsev solnčnih žarkov prav tako, kakor da bi bila površina reke pokrita s samim raztopljenim zlatom, S kratkimi besedami poveduno, vse se je združevalo, da vellkolepo potezo čarobne pokrajino začrta še močneje in ustvari prekrasno sliko, kakršno bi komaj mogel ustvariti mojstrski čopič izurjonega slikarja. V sredi te jasno razsvetljene celote je stala zapuščena hiša v senci in njena 'L mahom pornstia streha, njeno omazano-rdeče stene, njena ozka okna z razbitimi stekli, vse to je tvorilo nekako Btrašilo, ki je nehote vzbujalo mračne misli. (Dalje) Stran II. „EDINOST4- St. 30. V Tretu, dne marca 1914. .Qea" In sta bita prodaia na draZbl ia[80, alti ne skriva, da vidi v Trstu In oziroma 50 K, daslravno sta bila ^licovlr|a velikem delu dežele v tnonar vredaa 3300, oziroma 8000 K. Prav tako h 111 prihod a jI plen kral|estva pa da ita tudi na dražbi kupila za slepo talijanskega?! Zakaj zatirm mo ceno bogati servis, ki |e bil ca lili ladji. Inarbija še vedno Jugoslovane Jtnll-Rdiprava |e dognala, da sta onadva ghso- janom na korlat ?! virja Še vedno na oni ladji, in da srebrnega, To je, česar ne moremo razumeti, strvlsa sploh nI bilo na lidji. Čutila se |e Avstro-Ogrska se ne more odločiti za nikako Izgovarjal, da je dobil ono vest od Bene 'velikopotezno politiko. Dobro, to bi ie detli,a, ki je Izpočttka tajil, potem pa le umell Mire se razumeti, da monarh'ja nima priznal, da jo je res dal Cuttinu v piiob- elasticitete za prelom z Nemčl|o. Tudi |e čenje. Porotniki so potrdili vprašanje, gla- rafumeti, da se ne more premagati za spo-seče se na prestopek 2al|en]a časti potom razum z Rusijo, dasl |e bila Rusi|a (lika, In sodni dvor je obsodil C u 111 n a v' v minolostl opetovano nje zaveznica. Di se stara obdonavska raonar hlja še vedao n« more spoprijaznitl z mislijo, da bi balkanEke države, ki jih |e doied?] vedno gledala tako preko rame, smatrala za polnoveljavne — kakor dela to n. pr. Nemčija —, tudi to bi si mogli le razlagati. In celo za zvezo z Italijo, s tem tradicijo-in naravnim sovražni* šestmesečno, Benedetti|a pa v trimesečno |ečo. Tretji v zvezi. Pod tem naslovom je „Aramer Tag- blatt" te dni priobčil članek, ki drastično________ osvetljuje nesmiselnost avstrijske balkanske n a 1 n I m politike In nje posledice, ki n:iravuo*t kata-strofalco delujejo na politično In gospodarsko pozicijo države in nje ugled pred sve* tom: Uboga, stara država I Postala |e pra« slara in |e Izgubila vid. Ne vidi, kako jo Nemčija potiska z Balkana — počasi, ali stalno, zistemallčno, brez pre- kinciuauvuvi uiw p....... — ■■»" pv«*/-n itm, ua stanka. Reke krri je prelila prevzemil ulogo jugoslovanski elemeat. ki je v boju proil sovražnika s a tu Je interese na Ba"l kanu, kjer naj bi v svojem last nem Interesu nastopala kot pri a t e 11 i c a. Desetletja že se bori monarhija "trajanju pti zlitemu, ki je svoječasao pri proti balkanskim državam In koncentrira Pra?H monarhijo ob Italijanske provincije In caie vse sovraštvo narodov, ki naj bi biii nje naravni zavezniki, la potem prihaja Nemčija, da raspečava svoje blago v Srbiji, Bolgarski in Rumunl|i, Avslro-Ogrska je it- 8ubila Rumunljo, ne da bi bila pridobila olganke; se je obiovražlla pri Sibljl, ne da bi te bila spoprijateljila zOriko. Za to paleustvarila novo provincijo - Italiji I Kraljevstvo albansko 1 Inko |e potem monarhija na ta način dovrlila svo|o nalogo v politiki Nemčije, so jo potisnili v stran: Srbila In Bo'garska naročata svoje topove v Nemčiji; nečak nem-Ikega cesar|a, grški preitolonasledaik, vzame hčer rumunskega prestolonaslednika; Rumunska se pridružuje balkanskim državam ; v Carigrad so poslali nemlko vojaško misijo; na prestol Albanije prihaja nemški knei, spojen z rumumko vladarsko rodbino po vest h soiodttva. h če Albanija proti vsemu pričakovanju ne postane albanska, pa se prej ali ilej priključi balkanski zvezi, v kater] Igra Ramunska tako veliko ulogo. To Je na eni strani ficit politike, tirane akozl stoletja, ki |e državo pred čisom tako siralno postarela. In na drugi strani? Citirali smo „Mil-tlna", ki namigava na okupacijo južne Albanije vsled u j ta | e eplrolskh Orkov. Prinesli smo tudi vest, da so bojne ladje, ki Imajo spremljati novega vladarja Albanije v D;ač, že d )spele v Trst, doCIm še nI videti italijanske spremljevalne ladje. „Obrnale d' Ita-Ha" pa prinaša dopis is Trsta, kjer je rečeno: -V Trstu vlada veliko razburjenje, ali ne radi prihoda princa Viljema Wiedikegs. Gre marveč ta vesi, di Ima priti semkaj ena italijanska vojna ladja. V pristaništu je za sidranih več avstrl|ikih vojnih ladj, za ka tere pa ae nlkdo ne meni. Ko pa se |e do znalo, da „Amlragllo Ferucclo" križati med Trstom la Piranom, so v*e oči tjakaj obrnjene v pričakovanju, da vidijo priljubljeno zastavo In da pozdravijo priljubljene mor narje.....■ To Je Italija - tretji v zvezi, h med Italijo In Nemčijo se nahaja stara mo nnrhlla, navezana na obe ti državi, od katerih nima nlkaklh koristi la od katerih ena jo kkorlšča brezobzirno, dočlm drug čakn le na trenotek, da se vrž nanjo. V resnici, če Ima kdo pravico vzklikati: Bog me čuva| pred mojimi prlja teljl, pred sovražniki se bom že sama varo vala — |e to Avstro-Ognka. Le dostaviti bi morala še: B>g me čuvaj pred mojimi prijatelji in pred — m e n o j s a m o ! Kajti monarhija je le sama kriva, da je pilila tak po'ožaj! Ne grd Aehrenthal In ne grof Be:chtold, ki sta le dalje delila v okvirju z i s t e m a, ki se ga, posvečenega po reok cljoaarnl tradicij', ne sme strmoglaviti, k e r sc tega ne dovoljuje. Nočemo go voriti o brezupni pozicij, ki jo v tem ire nuteu za vzemi je Avstro-O^rska na B=lkaau Sleherni Slovan v morca hlji ve dane«, da |e bilo odvhno le od Avitro-Ogrske, da bi v povečani meri uživata tisti dobičke na Balkanu, ki Jih uži?i secia| Nemčl|a I In slehernemu Jugo slovsnu je krvavelo srce, ko |e monarhija narioplla proti balkanskim državam. Ne rad nev&r.iosti, da bi mogla Av.«tro Ogrska za< ustaviti roko balkanskih Siovanov — kajti že si je usvojila princip: „Bjlkaa balkanskim narodom J" — ampak radi neizogibnih posledic, ki bodo Izhajale za monarhijo le njenega zastopa. Ali pustimo Balkan, ker tega kar se je storilo, ni možno več popraviti v ■estor|eno. Ali k a | vrže A vstro-Ogrskc na Italijo? Čeia Ima Iskati v trozveTf, kjer Jo izdajata oba druga za v e z n i k a ? I in če se že ne more odtigeti od Nemčije, kje |e povod, da veruje z?goto-vilom italijanskih vodilnih državnlko?, kjer javno mnenje Italije in domačih Italijanov kom monarhl|e, bi mogli imeli morda smisla. Ali, za kar ne moremo imeli smisla In česar se ne more razumeti, |e to, da monarhija Še pospešuje aiplrac!|e svoje italijanske zaveznice — aspiracije, n a p e r-ene proti svojemu obstanku, roti • v o 11 teritorijalni inte rite ti. In sicer pospešuje s tem, da Italijanskemu, slabi Italiji na korist, a sebi škodo. To se daje razlagati le po trdo-tutnem in vsaki pameti nasprotujočem nedavno temu ob vpliv na Balkanu. T o | e zlstem, ki vedno koristi le — tretjimi To Je vztrajanje pri zlitemu, ki more prinašati trojemu v zvezi le koristi, monarhiji pa le škode. I a ki Jo bo, žal, kolikor se more predvidevali, prinašal tudi bodočnosti. _ Domače vesti. Essad paša v Trstu. Snoči Je prispel brzo vlakom |užne železnice v Trst Etiad paša z ostalimi člani arnavtske deputacije, ki |e bila sedaj na Dunaju, kakor smo poročali med brzojavnimi vestmi. Esiad paša In ostala deputacija odpotujejo |ulri v Drač z nekim Italijanskim parobrodom, kl prispe danes v Trst. Jahta avatrljike vojne mornarice „Taurus", s katero se odpelje novi arnavt« ski kralj Viljem Wiedskl v Albanijo, |e pri-spela včera| dopoldne It Pule v Trst. Sedaj bi hoteli vti znati slovenski! Z uveljavljanjem službene pragmatike za državno uradnlšlvo in učlteljstvo to stopili v veljavo deloma tudi novi predpisi za nje. — V kvalifikacijsko tabelo posamezniki mora blrt tudi vpisano, katere Jezike dotičalk govori In plie ter v koliki meri. — Kakor m nam od več strani poroča, pri telsnjem popisu vsakdo, pa če tudi t\ smožen alti enega pravil sega stavka v slovenskem sli hrvatskem jeziku, svo|e predstojnike farbi-, da Je zmožen enega ali celo obeh teh |ezl-kov. TI zagrizeni italllančkl, ki se drugače kar stresajo, ako stlš!|o nalo govcrico, bi hoteli biti seda| — ker Jim tako kaže — po sili kvalif c'ranl, ako že ne v obeh, pa vsa| v enem teh |ezlkov. — Dolžnost v to poklicanih f a ktor|ev |e, da preprečijo taka farbanja in slepar-s t v a, ker bldrugače bilo to: enostavna goljuf 11 a 1 Kdor hoče biti za naš Jezik kvalificiran, naj se ga tudi v resnici nauči. O njegovi |etlkovn! zmožnosti na| se pa v to izbrana komisija prepriča s tem, di dotičaika preizkuša na I cu mesta, ker drugače lahko navede, da |e sposobsa vseh mogočih |ezikov. — Na ta načla bi viakoraur dana prilika, d t se Izkaže, kaj, bila odnosno v koliko tvoje predstojnike — farba. Upamo, da bodo prizadeti fiktorjl ta oaŠ upravičen opomla primerno uvAževali. Najnaravnejlh ltvari nočejo razumeti nekateri ljudje. Tudi če so |im vzroki dogodkom pred nosom, da bi jlii mogli pil|err.ati z roko, j h Iščejo daleč kje — drugje. Vse, kar jim ne gre v račune, jim je umetno, krlslčiso — atentat na njihovo pravico la »j'hovo posest. N.J je tudi vz niklo Iz domačih hI, nej korenini tudi gio boko v domači grudi, kriče vendar, da |< eksotično, umetao presajeno, in umorno — vzdrževano — vsiljeno. Takt ljudje so naši Italijani. Ves nr»5 nzvoj je — tako kriče — umeten. Tisoči Sloveacsv v Trstu so jim umetna stvarstva. N.j5 perastek tudi v ofi cljelulh IzVazh — kajti v resnici smo bili od nekdaj tu, kjer Živi naš človek že sto lelja na svojih historičnih (Uh kakor avtoh ton element — |e po njihovem Invazija na tuja llel kdo po sili, no| Donava ne teče proti Črnemu morju, ampak naj se kar naenkrat zasnče proti Se7erne.nu ; a l pa, če bi hotel kdo zabrjnlti solccu, da ne bo poSiljilo svojih žarkov na zemljo, s tem, di drži dlan pred očmi. Solcc: sije veadar dal.e, pač pa jemlje dlaa vid n|egovemu lastnemu očetu. Tako delajo naši Italijani: slepe si oko z dlanjo svoje zagrizenosti, da ne vldi|o — soiaca resnic;. — Analogen boj blje|o Itali-jani na Riki. Nekega dne ie je razvnemal „Piccolo" v nekem dopisu z Reke radi dejstva, da ima neko hrvatsko društvo svoj sedež v najlepši ulici meita, menda na Corsu, In da celo razobeša hrvatsko zastavo. Razburjajo ga tudi hrvatski denarni zavodi na Reki, ki so celo tako drzni, da Imajo lepa poslopja na najlepših centralnih krajih mesta. Kupiti di hočejo sedaj poslopje, kjer |e na|bol| italijanska kavarna: Csffe Europa! Zues strašno! Nečuvena predrznost od strani Hrvatov. Srdi se na hrvatske gledališke družbe, ki prihajajo na Reko. Vse to |e za Italijane — Invazija hr vatsUa na Reko, aarodaa in gospodarska. — Hrvatska Invazija aa Reko I S svojo malo dlanjo hočejo zakrivati resnico, da Je Reka na starih klasičnih hr.atsklh tleh, ki so Igrala važso ulogo v zgodovini hrvatskega naroda h da je edino hrvatski živeli prastaro reško prebivalstvo. Na tej rein?d ne lepreminja čisto nič dejstvo, da so neugoda! politični dogodki odtrgali Reko od kraljevine Hrvatske in da |e Marija Terezija v I. 1779. podarila Reko Ogrski kakor „corpus sepantum", katero Ime pa že samo ovs|a, da Je to provizorij, M ne odjeml|e Hrvatiki zgodovinske laitsinske pravice do Reke. Najeklatsntneje pa je ta pravica izražena v dejstvu, da ustava Hrvatike določa Roki d'a zaitopnlka v hrvatskem saboru. Reka sicer se izvršuje te ustavne pravice iz umevnih razlogov, kar pa ne od|em!|e temu dejstvu prav nič od njegove veljave. In če dela sedaj hrvatstvo na to, da revln-dlcira svojo pravico do Reke, si to nlkaka Invazija, ampak le naraven proces, ki ni| povrne hrvatskemu narodu, kir |e njegovega — čisto analogno, kakor Je naie vita-|an|e v Trstu le naraven proces. Vzbj)a|oči se mrodi zahtevajo svoje II Tega procesa Italija al ne zaustavijo. Ne z dlanjo, ne s krikom In n« s potajevaajem zgodovinskih resnic ne odpravijo Itall|ani naše pravice do teh tal ob oballh Adrijel! To je njihova - kultura! Zidarski •Nirodol list" je omenjal nedavno smrti nekega sadarskega 1'ailjana s pripombo: „Bil |e poštea, čeprav Je bil italijanaš". N) to |e „Oiornalt a ltalla" zahreščal kakor raz|ar|en petelin na svojem — gnoju I Že začel |e z insultom, češ, da |e .Narodal list" Uit, M ga ure|a|o in pišejo ,pas|i sinovi h r v a ts k l«. To te| Introdu telji nadaljevanje: psovka za psovko, surovost za surovostjo, samo nagromadeno cvetje s kulturnih gredic: „Lopovski kreten, ki Je mislil, da užali Italijanski naiod s tem, da s zobunl, zelenimi od žolča, zveči blato, kl mu v griu kipi la vre, ne ve v svo|em strašnem ne-zninju raazača, ali div|aka, nedostopnega vsaki kulturi In prlstolooit1, da vsi, ki uži vajo visoko čast, da v mejah ali izven me) dižive pripadalo narodnosti Danteja, Llo narda, Cuourja In Oaribaldfja, ne sprejemajo pouka o pošteuju od ttlkogtr, najmanje pa od razbojnikov bal kan skega plemena, kl z blatom, ki se drži u.lhorih čevljev, okužu|e|o mesta na oni strani J a dr a n a, k|er v gradovih, na trgih, v palačah še žiti nezlom-'jena in nepremagana nenadkrlljlva civilizacija beitških prednikov v sladkem ju.ku naroda, AH Ali naj s * dvigne prigovor proti temu ? Ne. Itziijautkl narod se ne ponižuje za itJpn|o blatne golazni, kiriga strup ca njegove sinove; pogaill Jih hole s težo brizsiurlne svoje zgodovine*. Celo „F.aiiifurter Ztltucg", ki je presadila v s j oje predale to c vetje z g; eie italijanske kulture, pripominja sarkastično: ,Slle te nenadkriljive civilizacije se hrvatski list gotovo ne bo mogel ubraniti*. Mi pa bi še pripomnili, da je i: krvi gotezii, ki bnje okužuje metta te obali J drana, Izšla ona, ki je d&la kralju Italije.....zdrave otroke. Ste-!i razumeli: :dave?! Pceilva se v njih zdrava kri ... . golazni z Balkana I Se svcjlrnl sirovimi Izbruhi je doka-tal .Oiornalc d'Ilalla" le to, da je bila opazka v »Nerodnem listu* uraeilna ia upravičena t« da pok j^emu I ali|anu napravil ie kompliment » tem, da je diferenciral med njim in ... . kulturo v uredništvu ,0'onale o' bila". Italijanski tečaj. Prejeli smo: Pod pokroviteljstvom ,Hrv. Školskog društva" ustrojio se je tečžj za učenje talijanskog jezika. Tečaj se vrli od 8-9 na večer, I tu utorkom i petkon, u druitveatm prostori |ama, ul. Lnvatoio N. 1. 1. O potrebi znan|a talijanskog ezika za »vakog tiaSeg čovjeka, koji se caitaal u Trstu, ne trebamo razpravljati. U našim gospodarskim j političkim borbama pruža nam poznavanje protivnikovog Jezika dobro oružje, kojim se moramo pos'užiti što izdalolje Preporučamo s toga našim mladima, da se odmah upišu u taj teča|, koji vodi vješta učitel|ika sili. Večeras |e prva ura obuke za novoup!-saae uJeoike I učenice. Tečaj |e uitrojea samo za Slavene. Poraz Italijanov pri Adul. V nedello |e bila obletnica bitke pri Adul. Dne 1. marci 1896 je abeslnski cesar Menelik, ta af.ilkl poteetit, nimlatll Italijane kakor slamo In pognal njihovega Baratlerl|a v dlv|l beg. ltali|ani so hoteli priti do vztočno-afriške kolonl|e in skomina se |lm |e naredila po Abesenijf, ker bi sčasoma, kakor gospodarji Ablsintje, postali brezpogojno gospodarji tudi nad juž In Izhodom Rdečega morja, tore| važne točke v trgovskem pogledu. Mislili so, da si z lahkoto pridobe Abcsinljo. Oi tedaj se računa z Abeslnljo kakor z drŽavo In to de|stvo neusmll|eno križa razne aspiracije, ki lih go|l Italiji v svoji ftfJIki kolonijalni politiki. emo stvo o la S. P/i tožba. Podpisani se priložu proti temu, da c. kr. poštno ravnatel nastavlja za pismonoše ljudi, ki ne zna ne razumejo siovenikega jezika. V u). Fraccerco Je več slovenskih društev. Neki nov pismonoša, ki ne pozna označeni na naslovih, pušča vse pošil|atve, kjer se mu zdi najbolj primerno, tako, da pre|ema ena oseba pisma I a druge pošiljat ve kar za tri, štiri stranke! Ljudje, ki ne zna|o slovenski, oiio za službo plimoiošev. — Slede podpisi. V opozorjenje prizadetim posestnikom. C. kr. železniško ministrstvo |e odredilo z odlokom dne 2. novembra t. I. Itev. 34824/193, da se po odmeri dotičnih določil naredbe c. kr. trgovskega ministrstva z dne 25. 1. 1879 drž. zat št. 19, zaradi nekaterih načrtov, ki se smatra|o za primerne s tehničnega stališča, izvril političen obhod. Zasnovani načrti zadevljejo opustitev stez pri km 568 603, 566451, 566537, 567.876, 568860, 569.328, dalje opustitev paralelne poti od km 567.4 do km 568 850 In po-slednllč postavljenje zapornice pri stezi pri km 546.124 na progi |u!ne železnice Dunaj-Trit. Dotični načrti so v uradu c. kr. aa-meitnlšt/enega svetnika (ulica Caierma 7 II. nadstropje, vrati 17) za dobo 8 dal, računšl od 2. marca 1914, na razpolago strankam za pregledovanje In je prosto Interesentom, podati svoje prigovore proti načrtom ustmeno ali pismeno v istem roku lo pri Istem uradu. Občni zbor Učiteljskega druitva se |e nadaljeval preteklo nedel|o. Kakor smo že zadnjič onenlii, se prvič niso mogle dokončati volitve, ker sta v društvu nastsll dve struj1, starih la nlallb. Drugega dela občnega zbora, ki se |e vršil to nedeljo, se Je u deleži'o bolj pičlo Itevilo učiteljitva. Posebno so starejši elementi pokazali s svojo odsotnostjo, da radi prepuščalo vodstvo diuštva mla|šim, ki se kažejo kar najbolj na/dušeni sa pomlajenje društva. Zato |e bili Izvoljena s skoraj viemi glasovi navzočih lista dosedaaJ:h opoilcijonalcev. Ker se med primorskim učlteljstvom sploh opaži neko gibanje, se hočemo v eni naših prihodnjih številk baviti s nekaterimi pojavi tega giban|a. Dljaikl ples v Trstu se bo vršil v soboto, d ie 7. t. m., v dvorani »Fenlcs* (ul S. Francetco Št. 5). — Ples bo vodN g. pref. U .nek, s irat bo vo|aŠkl orkester. Vitopnina zaaSa 2 K za ojebo. Promeaadna obleka. Vabila se rauošil)a|o te dni; kdor bi pomotoma ne pre|el vabila, na| blagovoli reklamirati U3 naslov: Viktor Vovk, Trstul. Bil»ederc št.^75 Zlat pritan |e našel upravitelj .Narodnega doma*. Kdor gi Je Izgubil, na| se zglatl pil n|em._ Tržaška maia kronika. Trst, 2 marca. Dra B Jnjaka aretirana. V nedeljo ponoči okrog poli 11, tnalo pred odhodom L'oydovegi parnlka „Baron Bruc\" cd pomola sv. Karla, je bil aretiran neki vojak bojenskega polk?, ki je pobegnil iz zapora v veliki vo|ašiicl. D/a duga \oJaka Istega polka sta Izkuš&la aretlranca hirgiti iz rek patrulje 32. pešp:l. Končno pa Je bil le are* tl:aa begunec in pa tudi eden r>4 onih dveh, ki |e hotel raiorožiti korporaU 32. peSpolka, k! je vodil patruljo. Nesreča pri delu. Danes dopoldne okrog 9. ur« sta na parnicu .Fr'glda", kl Je la.t A utro Amcrikane, dela'a kotlarja Ivan Atzmann h pa Nik.laJ Oaberš.č na neki armaturi, ki pa se je prelomil?, vsled česrr sta oba padla nekaj metrov gbbako. Pni si Jc razbil čreplnjo, drugI pa je dobil več pošlsudeb na raziih delih Hleia. Neki tretji dela veo pa |e bit le lahko ran|?a. Vse tri so prepelja l v bolnišnico. Renjikolski zlikovci aretirani Danes zjutraj ozoll poli 5 sta bila v bližini cerkve Sr. Antona ucvega aretirana dva možaka, ki s? zd.L pc"lcljSivl.-ii organom zelo Kumojlr?. Bila £ti to Uan Zaramella, star 24 let, iz B?netek, h |oslp S .lviattl, tudi Is BeaeUk. L-i-ta le bil že enkrat Izgoan le Avstrije. V njuntm stanovbnju v podstrešju hiše št. 22 v ul. Torte blanca so našli po-tem cžIo zalogo oajflieJSega peilla, zazna* menovanega s čikaraa »Q. d", „M. 0." la V Trstu, dne 3. marca 11*14. „EDINOST" At. 30 Biran IH. udi .E. O.", svilenih nogavic, ovratnic, ro* k a vic Itd. Poiatje se |e dognalo, da sla ta dva tl!ka pripadala tlomilskl tolpi, kl |e bila aretirana 18. fcbruvar|a t. I. Aretirane! so bili sami rea|ikoll in sle« 491etai Napoleon Cipeilato, It Benetek. A!o|z'| Oalli, star 27 let, tudi Benečan, Kandid Conigo, ttar 26 let, Benečan, natakar brez posla, Josip Salvlattl In Anton Fabrls, tudi oba Benečana. Cipeilata zasledu|eJo italijanske oblasti saradl tatvine, ostali pa so tudi vsi bili ? Itall|l pod pol!cl|sklm nadzor-stvom in so bHi kaznovali zaradi različnih zločinov. Po trgovinah ste kradli. — It dalje časa ao tožili razni trgovci, da Jim zmanj kuje različno blago, da pa ne morejo dognati, kdo Jim ga krade. Sedaj oa |e policija aretirala neko starlnarlco, Speranco Pi-rona, ki je prodajalo ukndeno blago, in Je priilo na dan, da sta bili tatici OOletna Marija Regent In 45!etna Magdalena Slavec, obe a Eontovelja. Imeli ste pod krili na-pravl|ene velike žepe, v katere ste spravljali blago, kl ste ga ukradli v trgovinah, k|er ste si dali pokazati razno blago, čel da hočeta kupiti to ali ono, dočim pa ste v resnici le prihajali krast. Nsjvečo škodo Je trpel pri tem trgovec H;ktor Buttl, k! Ima trsnvino v ul. Sv. Antona In Novi ulici Imenitnega nočnega čuvaja Je Imela znana zlat irska tvrdki Rudolf Dusslcb. Ta čuva| |e bil 36 etnl A'ojzlj Maszolanl, od nekod Is Lombardije. Sedal Je namreč prlllo od ltall|aBsliti oblasti obvestilo, da Je Maszolanl — nevaren tat. Tižalka policija ga odpoije čer. mejo. Zaradi vloma v Puli sla bila aretirana v Trstu 25letal Rado'.f Deil Ago, s priimkom „Carbun", in pa n|egova l|ublci Ivana Jitc, stara 21 let. V noči o i 19. na 20 februar|a sla namreč vlomila pil gospe Romaal Ber-tanovl v Puli In ukradla raznih dragocenosti v vrednosti 600 K. Dell Ago Je tudi csum-Ijen, da Je dne 16. februarja vlomil v trgovino gospe Tavolato v trialkem Starem mestu in ukradel razaega blaga za okroglih 7000 K. Aretirana volaika begunca. Danes ziutraj o poli leslih sta bila aretiraaa neki E nfl Scher in Marlo G Igloa, ker sta pobegnila cd vojne mornarice. Aretiran |e bil tucti neki Iran Ssrbo, pri katerem sta se skrivala. Zaradi vloma v Gorici |e bil aretiran v Trstu 45'etnl F.atsc Drlustyckl, ki |e meseca decembra vlomil v malo semenišče In odnesel 500 kron. Porotno sodišto. Včeraj Je pričelo prvo leto!a|e zaseda* Je triaikega porotnega sodllča, la sicer s razpravo proti 33letsemu poljedelcu Josipu BuCIČu, pok. Ivana, doma Is Pom|ana v litri, kl |e obdolžsn zločina ubojstva, Izvršenega dne 1. septembra I. 1913. na oiebl svojega očma Mateja Hrasta. Razpravi, Id Je določena na dva dal, predseduje predsednik deželnega sodišča vit. Mllovčlč, a votanta iti deZelnosodal svet. Parlslnl In sodnik dr. Janchl. Državno pravdništvo zastopa državni pravdnlk dr. Marinaz, a branitelj Je dr, Robba. Porotna klop Je sestavljena Iz gospodov: Villem Almeda, Oridon Bosma, Anton Bablč. Edmund H^nsel, Viljem Ftblanl, Jakob Bandel, Jakob Stoka, Af.ed Bacharach, Jakob Pittano, Ovidon Civalcanie, Anton Maffd ia Arblraed Stupatz; nadomestni porotnik |e g. Jakob Msnkoč. Gaiora obtožbe Je obtoženec Josip Benčlč dse 1. Sfplembra I. 1913., potem, ko je že delj časa kuhal |eso proti pok. Mateju Hrastu In potem, ko je bil oni ve čer, dne 1. seplembrs. s Hrastom v eni In isti gostilni (gostilna Brazzatti) zalučal proti temu poslednjemu kamen In ga 2 nJim za del v uebub, vsled česar Je M-.tel Hrast malo dul pozneje umrl: udare c s kamnom mu je bit namreč prebil ćreio, vsled Cesar so ga morali operirati, a posledica vsemu |e bila, da se |e Mateja Hraitu vnela čre ve str mrena, vsled česar Je umrl. Tuko] drugi dan po dogodku In tudi nasledke dni, da, še ctlo n.i smrtni postelji je pokojni Matej Hrast trdil, da je zadobit rano po kamnu, ki mu ga je bil zalučal Josip Benčlč. K ic i ravi (e pozvanih 19 prič. Pj pr čitanju obtožnice, Je predsednik vprašal obkženca, če se-li priznava krivim, za r Je obt lenec energično zanikal. Obtoženec |e za tem povedal sledeče: »K je umrl moj ubogi poko|nl oče, je mali ostala z menoj, v moji družin), a vieikupao poiestvo Je bilo oa p.lovlco moje, a na polovico njeno. Neka} tednov po smrti mojega očita se le začel Hrast vmešavati v niše družinske stvari In je slednji? Izvabil mejo mater, da je Šla k njemu že dva meseca po smrti mojega cčeip. Meji materi Je bilo 68 let, a Matej Hrast je bit star kome j 41 let t No, tri mesece po smrti mojeg! pokolnega očeta, in sicer fotem, ko siti že 20 dni prebivala skupsf, sta se moja mati in Matej H cst pome h. Se ,eda meni nI bilo všeč, da mi je H ait odoeljal oster, Lr.tero sera vedno rad Imtl. Posibno pa ml ni bilo vleč, ko sem ii.tdel, da je meja mati prodala ne* ktrcu joiedu (Blažiču) svojo polovico na|> aegs skupnega posestva za 1100 kron In da |e od te svote dala H-astu 800 kron, s katerimi |e on potem cele tedne pcpival. Pcleg tega sem bil iivedel, da Hrast grdo postopa z mojo materjo, in vse to skupaj |e v meni vzbujalo ogorčen|e proti Hrastu. Vendar pa izjavljam tu, da bi bii drtl Jaz duška svojemu ogorčenju le s par klofutami, nikdar pa nisem mislil niti od daleč, da bi mu ugasli žlvljen|e. Pa mu ga niti nisem I Oui večer sva bila res v gostilni Brazzatti; on |e bil sicer pijan, a Jaz sem bil popolnoma trezen. Ker sem želel, da bi bilo konec spora med nama, sem stopil v gostilni k njemu In ga vprašal, Če se hoče z menoj sprijazniti, a on mi |e odgovoril, da noče govoriti z menoj. Na to sem jaz odšel iz gostilne In se napotil proti domu. Nesel sem s seboj lončeno posodo, v kateri sem imel pol litra vha. Morda je kdo mislil, da im&m v rokih kamen, a jaz sen pokaisl priči Simonin!, ki se ml [e bil pridružil med potom, da imam v rokah le oosodo z vinom. Kmalu za tem sem Iz-redil, da le'1 na trati, blizu pokopališča mo| očim. Ša sva s Slmonlnljem In ga dvignila. Hrast Je pa mene dolžil. češ, da sem mu |az zilučal kamen, In ga žn|lm zadel v trebuh. Mini se zdi, da si |e Hrast Is sovraštva Izmislil, da sem ga Jaz rani', ali pa da se mu |e morda to zdelo res, ker |e bil pijan. SIcer Je pa bila taka tem j, če bi bil prav Jaz zalučal kamen, da bi tega Hrast ne bil mogel videti. Z druge strani bi bil pa tudi Jaz lahko že pred preiskovalnim sodnikom rekel: »Da, res, zalučal sem proti n|tmu kamen, ker |e iti za menoj In sem se ga bal; a |ai ga nisem nameraval niti raniti, niti zadeli, temveč le ostrašllll" Ker pa nisem laz zalučal proti n|emu nobenega kamna, (r Jim, da sem pri vse) te| strni nedolžen." Zatem se Je pričelo zasliševanje prič. Od vseh 19 prič jih Je bilo včeraj v dopoldanski razpravi zaslišanih 10, a ob 2 po-poldse Je predsednik prekinil razpravo do 5 In ool zvečer. V sačetku večernega radaljevanja raz prave sta bila najprej i »»titana zdravniška izvedenca, primirl| dr. Masiopuit In dr. Sauolg. Ker se nI izrek teh dveh Itvedec-cet vjemai, »li pravzaprav, ker se Je izvedenec d'. Massopuit na razpravi izrazil nasprotno s pismeno iz|avo, kl |o je bil podal preiskovalnemu sodniku, |e zastopnik državnega pravdništva predlagal, da re razprava odloži v svrho, da se dottčoo vpra-šsnje stavi kaki medicinski fakulteti. Branitelj se |e temu energično uprl in sedišče |e odklonilo predlog državnega pravdnlšlva ter odredilo, da se zdravniška izvedenca za sil-Sila še enkrat, češ, da se morda tem potom pride do pojasnltve navskrižja. Zaslišan Je bil nalo primarlj dr. Maiso-pust, In ta Je pojasnil nesporazum tako, da nI bilo več nikakega navzkrižja: on le ni bil prav razumel stavljenega mu vprašanja. SIcer bomo pa poročali o zasliševanju prič Is o njih Izpovedbah točoejše v |utr!8o|l številki. L« toliko na| le povemo, da obtožen-Čeva mati, Ivanka, vdova po Mateju Hrastu, nI prišla osebno na razpravo, vsled česer |e branitelj predagal, naj se razprava prekine, ds se more obtožeačevo mater iatli-lati uitmeno, kar |e pa sodišče odklonilo In dalo prečitatl plsmeso Izjavo te priče. Slovensko gledališče Tekem časa, odkar nam vsi« d preozkega prostora v našem lUtu nI bilo n o^oče poročati o preditavsh n S ga gledališta, so Zahvalo. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so na katerikoli način izkazali zadnjo čast naši iskreno ljubljeni materi, oziroma tašči in stari materi, pokojni Alojzij m Delles se tem potom najsrčnejše zahvaljujemo. Izrekamo ginjenim srccm našo naitoplejo zahvalo tudi vsem onirn blagim osebam, ki so nam ob tej žalostni priliki lajšali našo neizmerno bol. Rodbinu Delles-Desenlbus-de Kdnli Blctiler. JOSIP STRUCKEL Trat, vogal ul« Nuova-S. Caterlna Nnv prihod volnenega blaga za moSke in Jonske, tefir, batist in pcrjjlvi svila m jopice. tivilenlna In OKraaki zadnje novosti velik izbor Izgotovljouega perila In na metre, spodnje »raje« tnodorci. Vezenine in drobnarije, preprog«, zavete, trlii po izjemno nizkih cenah. HO Zapomnite si!! 1. Emulzija Scott jo edina emulzija iz ribjega jetrnega olja, ki je izdelana po Scott-ovein načinu, iti katera gleda ponosno ta 40 letni obstanek poln uspehov, 2. Emulzija Scott je napravljena eamo iz najfiaejSoga jetrnega olja lefodskih polenovk in iz drugih prvovra'nih, snovi. Ista je tedaj stalnega okusa in uspeha. 3, Emulzija Scott iz ribjega jetrnega olja je okusno in lahko prebavno krepilo, ki pospešuje slast in dosega ravnotake usp.ke pri otrocih kakor pri odruBlih. 4. Emulzija Scott se ohranja ncizpro-menljiva ter jo ravnotako uspešna poleti kakor pozimi. 1 Kupujt9 toroj vedno in edino le 1;Euiul-zyo Scott" in nobene druge. Cena originalni steklenici, ki se dobiva v ' v;eh lekarnah K 2 50. Ako so pofiljo 50 vinarjev v znamkah tvrdki .Scott & Bowno G. m. b H., Dunaj III., ter so ob tej priliki sklicuje na ta ,' oglas, pošljemo potom eno lekarne, in sicer samo enkrat, steklenico emulzije „Scott- za poskošmo (H) Fratelli Rauber Trat, ulica Carduccl St 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih kož. Velika izbe» potiebsčin /a čevljarje. • Specijaliteta potrebščin »» sedlari«. Zobozdravnik dr. Hinko Dolenc aa Ja preselil ia ulloa Iv. Lazarja o ulico Uoldlriuo it. 27. Ordinira ia •prejema od S-I, 3—6 Dflgalnlk na raapolago. H Ve se dobi Maso po zmernih cennh ? RT Edino te o (Ml nonufoMoroeto blato A. tmirenčič, Trst ul Nuova 40 (vogal ul. S. Glovann!) 'rodaje se: vsakovrstno zimsko moderno blago, yolnene spodnje srajce za moške, žensko in otioke, fuštai\j, trllž, pikye beli In delani; volnene in bombažnate odeje; perilo izgotovjjeno In na meter; vse potrebščine za postelje. Drobni predmeti. ARrURO M0DRICKY Pridijfclnloi Kiof. blaga I« drtbalb predaitn Trst, ul. Belvcdtre 38. Šivane odeje od K 6 40 do 18 vol-nene K 3'— do 3' 20, bel in pisan fu-Stanj, bombaževi in volneni trikoji za moške, ženske in otroke; volnene in svilene Snrpo. Izdelano perilo. Plutno na mero za rjuho, žimnice, srajce, ovratnice, ovratnice, zapestnice, dežniki itd. Velikunika Izbera. ZMERNE CKHK. Spominjajte se CMD! Dr. Korsano Specijalist za ilMItltne la kotne bolezni Ima svoj ambulatorlj v Tratu, v ul. San Laizaro it. 17,1, (PalaEco l'una) Za cerkvijo Sv. Antona novega Sprejema od 12. do I. In od 0 do 7 pop ženske od 5 do 6 popoldne Dr. PECNIK (Dr. PETSCHNIOO) TRST, VII S. UTERINA JTEU. 1. Zdravnik ia notranje (splošne) bohanl 8 — 9 In 2-3 In Specijalist ia kotne la vodno (spolne) boleanl: ll1/«—1 71/« Neverjetne cene Kratnl čevlji! Izredna trpežnoet)! Moški, jako elegantni čevlji K 9 50 in 12 50 Žen»ki čevlji, krasnih oblik K 9 50 in 12 50. Vsled pozne sezone se prodajajo različni ženski čevlji, modernih oblik, ki so stali prej od u do 15 K, sedaj s 30 do 45 odsto popusta, t. j. po edini ceni 8 K par« CL _ Tovarna ^Ifred franki Žcvljarnica TRST - Corso štev. 27. Podružnica: ulica Cavana štev. II Vis a v Is ul. Madonna dsl Mare) Ljubljanska kreditna banka podrniaioa v Trbtn Centrala: Ljubljana. Podružnico : Split, Oo-loveo. Sarajovo, Qo-rloa in Oeljo. ulica Caserma il. tolofon : S 18. Bilsallij! oMioi 9-12'/« U 2'/»-5 Dolnldka glavnica: K 8,000.000 — Reiervnl zaktadl: K 1,000.000— Dobiva aa v vaeh tržalkih lekarnah. Izvršuje najbolje vse v bančno stroko spadajoče tranzakeije. Vloge na knjižica yt 01 obrestuje s ■ 10 nettoa (rentni davek plača banka iz svojega), Vloge na tekoči in žiro-račun najbolje po dogovoru. Sprejema borzna naročila za Vse tu* in inozemske borze. Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. Stran IV. ElMObT" st. 30. V Trsri; rtm 3. marca 1914. ( - godile v ualem gledal šću tako dneko s« nek v <;p Sur-h prostorih, ul. Sv Jrpiemfmbe, d u |h moramo viaj ta Fr< ■tv-k 5 2 R :pi,wl|*!o se bo ra rjeir g.Jjro omeniti. Oabor dramatičnega dru-1 o bnlrt« bftm boiu fku;»'ne In o zi Ciril Mrti do*o podiužnlco na turneje. Vodstvo ct8?ga glednliSfr je prevzel O čl ah |e dar vui, da p< ča*tl spomin c g. Toplak, kl Je znan našeruu ohčinst u kotin d v»Hki» V F.rhni: ). Jamltk 20 K iib.rna dram-ka moč In !ii vidi pr«d.tavej(R e na oianlnskem pletu Je V rodeljo popoldne se |e ponovila dsro i-l g. Kri tj*- D< fk K 20. drama „Don pa major ki", in občinstvo Je bilo s predstavo prav zado.ol|no. Zvečer sma imeli na našem rdi u ScO than- Kadelburgoto vestldgro „Go-«pud senator". Snov te igre nI aicer nlu prvikrat alti zadn|ik>at uporabliena na tko,a] enak ali vsa) pidcben način, toda spretn;« tehnična zgradba zagotavlja veselo* igil vtd-.o lep uspeli pri cbč>nst*u, ki se hoče far uric veselo pozabavati. In tako zabavo |e tudi Imelo naše nedeljsko ve černje gledališko tbčlnzivo. O&vra ulr ga .gospoda senatorja" {e bila v rokih go*p. Boleslavskega, kateremu prav radi priznavamo, da |e codal tega domačega tliaoa jra/ dobro. V pogovoru z dr. O-ringom (g. Toplak) bi na| Ul nekoliko pcčamejAl v izg.voru, kajti pii liamburlklh trgovcih mogotcih odtelituje tudi isaka beseda — ilato. Dr. Gerlaga Je ustvaril g. Toplak vse hvitle vredno. Prav tako zaslufl strahopetni zet „gospoda senatorja" (g. Gradiš st.) vso pohvalo. Matjlo ulogo 0*kar|evo \a izpolnil , g. G ad'3 nI. Q=t. Dragutinovičeva |e podala! s s»u|o pruaano mimo popolnoma v vf.ljo svojega „gospjda seoalorja" vdano gospo senu (orle:. Gca. Železnikov« je bila pr»v dobra, po svojem očetu se Izprevrglp, u pozneje vendar do prave pameti došla starega orr.ožer a hčerka, dočlm Jo ga, Mltro-vićsva Izborno podata drigo hčerke, naivno penziioi'atkr, gca. LepuSeva pa tudi prav dobro gco. Petzcldovo, prej po gospodu senetorju toliko zametPvano, n pozne[e ie Vesti a Goriška Komen 2 rraten 1914. Danes z|utraj |e um" -:' v 76 Imu sv« |r staroMl mati blv iuvbvb v K-mru, Li ci a Š?£K), rojena MaiamvIC. B teha! |e sktro eno leto in daies jo je r< š m bela žena zemskih muk In t'P'Jtn|a B a |e vi-olco čts'anižeim, ple-meniuga it ca tn krem^nitega značal?. Po znali tmo vsi le kakor nnio dtbtotnico. Z vimtI le ohČevMa kakor dobra mati. Klfub no|l fiurostl le či'ah do zadn|ega -skoro v»e sli ventke časopise. Pobožna In verna |< bHa, kakor vsaka slovenska žena njene dobe, a »erino |e izrecno in cd krito obicjala imvo klerikalnega časo-nitrleanB8. 1\ kradli fio 40.000 dolarjev ie poginili vreč in bo potem odprli lokomotivo (»d vlaka ler ho odpeljali ž njo dalje. Nekje ob progi jih jo čakul avt» mobil, b katerim ho potem izginili, da nilioo m; vtt, kam. Lokomotivo so pustili ra pr gi, no da bi jo bili poškodovali, Ek* spoštovano guvernanto ia nevesto Oskarjevo. preBni vlak jo po vc8ur«i zamudi mogol na-Režja vestna In natančna. ; 5alje,ati vojD,i Igra je torej v posfmeznoillli In tudi v j —-- celoti uspela prav dobro, ter Je bilo občin »Ivo ia jo Izredno sadovclino. tsmm „colombo14 TRST Bike Com&anlle sten 13 (Vosol Trsa Ponterosso). Novi prostori. Krasen salon,-zračen, preskrbljen z vsem komfor-tom. Električna razsvetljava Izborna dunajska in i alijanska kuhi • hinja. Specijaliteta: Sveže ribe dvakrat na dan. Vina iz najboljših furlanskih kleti. Kraški teran, belo briško, lutenberžan istrsko, Opollo in Chianti. PRVOVRSTNO EXPORTNO PIVO. - Edino shajališče tujcev. — Zmerne, nizke cene. — Točna postrežba. EDO&RDO COtONIBO, lastnik. seme. o!)rne Najboljše in najlepše zeliščno in cvetlično ---Iver je sedaj najprimernejši čae, naj se )rit G|avna prodl. vnuku gospodinja in vsak ljubitelj vrta na pod- fJ Ru(JI v J«ina: v Meh Bj (vrgal ulice Oeppa). • Pnpo< rofam «e »laviemu obfinstfu zh obiiun obitk, kjer mu ilobi vrn vina in (ivo Dieher, ^.cakovrni;H I (:oita in mnla ,e«!i!a ob vn.ei« .'asu. Uobe ia pre : Bnf od 1 K naprej 1HNM> KO?I(J, laatnlk. 174 redni občni zbor hIM . . . T;s- * ! Korespondentinja "SSjL^tS z cblčajnlrn daevutm redom. Staroita S;ega .„ntueno praktikantinja, so takoj >p»J««. Telovadno društvo „Sokol" V T-«.. ! rm..i.-be V poSmi iTi-dal HM, .-|*iion, Tmt 173 Daaes z?ečer ob 8 v odtioro.l sobi od ' Maomno Inoin 7nhtiP v,a ^K11 AP' borora reji. Pridih polnošter.lnr. | P18?" U JUS^ Kr PiB'»Sev ' r i } 8krrk'ja-f»v. letcr. — Vt-lovsio meno prse vrite po Stansta. Ki20doi-3« 175 VeseliCnl < dsek Tržaškega Sokola kavarui „B;l-da s« j«i čifei druStvo v; [jjj(ja ima danes zvečer ob 8 30 ? kan* svojo sejo. Prosimo, adeleže v večjem številu. Trgovsko izobraževalno Trstu Dnues ob 9 zvečer se bo vršila J zadn;a (dborova seja pred občnim zborom I)(jrj3 Ker Je rinevtti rtd [ako važen, sb prosi pol-1—_ noštevilne udeližbe. — Jutri ob 9 zvečer se viši v diiištvemh prestarih volMno po-s\etovtii)|t, k] aa sklicuje volilni edsek udi eettavR novega odbora, Ćlaii naj te g^ pulni Številno udsUŽe. Slov. aked. ter. dru$t«o »Balkaa* |avl{a p. a. pavkam in pe/cem, da se vrli |utri, v sredo, ob 7 (n pol zvečer pevska vnja v prostorih ,Trg. iiobr. du.gtva" ul. sv, Frsnćiška št. 2. Kolonjska Nova brivnica Via Uelvedtre St. 4 so pri panča »lavnemu obfinKtvu, Uduni Muijtvić Juri', bivftl poraefnik V. Gjuriua. 2000 re n'cblo-fii a suba II, vrata 8. ulici BoHchmo 40, 170 •o robi in Hobicu h hrano v u . U »ckttn 40. pulutmdMropjp, vrala 2. 1't 1 Oddasta se Mitnna 11. vrata 3. dve ut-bliraui mladeničema v ol»i boljšima ulici R ujutro 179 Odda se dflku Klino-'t^ »oba i dvema pos eljama za K 1»J uiencčno. Naslov p i Ionerutacni od-__18 J Proda se kuklnjrfko pokiSt o Stv. 13, If. n. — S. Mhtco 176 Radi rodbinskih razmer rova bi1« (dve aubi in kuhinja), hlev, vodnjak, nad podružnic. CMD »ilfcutej%out?^ ('hmpn San <4 aemno Stv. 3 184 Velika tvrdka »Sče Aivit;o, rmcin-i dobro Hvati In kvojiti. liteti m>ia večletno prakso in mora biti veSi'ii brvafctk'g-i in iu lijnrnkejjs jezit«. Ponudbe p.d „Šivilja* na In-Heraui odtlolek EJiuusti 132 v sviho konstimlratija aovega ojbora, v društveulh prostorih Ul. 374 dajes ob 7 zvečer sejo. _ _ Narodna delavska organizacija Zveza jugosi. lesnih delavcev vfl^| "— ~— s/fsa tr^l1 Hodoljubi! Posnemajte čiika št. 2. . J Zidarska skuplnk. Zs Jutri (b 6 n ^ftllnP mPf!PHP zvečer sklicuje zidarska skupini važen se- BI