Jtr mm »hsjs ruk dan ruta sobot, mM) lKnued dallj Satardajs, Suadaji and flolklsrs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški in apravaiškl prostori> 2657 Bouth Uwnds1s A v«. Offlcs of Publieatioa: ' «067 South Lawndsls Ar«. Tslsphone, Rockw»ll 4U04* • X)—YEAR XXXII. Cens Usta is 96 00 Entor«4 m .im< >lm hUn JuhUi it, IMS. mt U* »—» offl— ■I CStcaco. IIIImmi. umim Um As of Omimh of M«rok «. 117». CHICAGO, ILU ČETRTEK. 25. JANUARJA (JAN. 25), 1940 Subtcriptioa 98 00 Yesrly fttRV.—NUMBKR 18 Acceptancs for mailint st spscisl rs t« of poatsgs prortdsd fsr ta ssctton 1106, Act of Oct. 8, 1917, suthortisd on Juns 14. lftl*. izozemska zavrgla vabil nglije za vstop v vojno Sovjetski letalci obnovili napade na mesta v centralni Finski. Devetnajst civilistov ubitih in veliko število ranjenih v Nurmeau. Cez tisoč Rusov padlo v bitki s Finci na fronti pri Ladoškem jezeru. Ruske bojne ladje poškodovane----------—------ • \AG, NIZOZEMSKA, 24. — Voditelji vseh polHičnih ik v Holandiji ao danes v de- kirajvu, iS milj južno od Salmi- >«. L.1.1 ^___i, i >l L. {.mr. b;«« ...J.il.: .IUU. A v zbohtlci zavrgli indirektno bilo angleškega mornarlčne-»inistra Wlnatona Churchil-aj male nevtralne države v >pi združijo svoje alle z An-• in Fraaeftjo v vojni aoper ičijo, če hočejo, da bo kma-ir in varstvo za njihovo ne-most. ELSINKI, FINSKA, 25. jan. bitki severno od jezera La-, ki se vrli že tretji dan* eo A brambovci odbili nadaljnje »take napade, katerih namen a odprejo rettlno pot dvema (takima divizijama, ki sta se v pasti. Sovjetski bombni-> včeraj napadli Aalandake e in so v tamkajšnjem pri-u potopili finako ladjo, do-je nefca nemška ladja ušla )vim bombam. ilsinki, Finska, 24. jan. — etski bombniki so se včeraj vno pojavili nad centralno ko. Letalci so bombardirali nes, važno Železniško križiš-b severnem obrežju jezera ni na. Ena bomba je trešči-l ^poslopje, v katerem se je ski fronti, se glase sem dospela poročila.: Topovi grmijo pri IPit- jarva, kjer so rudniki niklja. O-pazovalci na norveški strani meje ne morejo razumeti, zakaj se je zbralo veliko število ruskih bombnikov v finski pokrajin^ kjer se nahaja le malo število prebivalcev. Včeraj so letalci vrgli več sto bomb na kos ozemlja, kjer sploh ni finskih vojakov. Moskva, 24. jan. — Glavni vojni stan v Leningradu je objavil poročilo, ki se glasi: "Včeraj so bile aktivne le V gledniške patrulje v sektorjih pri Ukhtu in Repoli, v sektorju pri Petrozavodsku pa topniški in pehotni oddelki. Na karelijski fronti je bila aktivna artiljerija. Sovjetski letalci so uprizorili več ogledniških poletov." _ Zavezniki svare rumunsko vlado Zadeva izvoza olja v Nemčijo Bukarešta, Romunija, 24. jan. BCgtoTSSgfi fiMM^J ■mi je bilo ubitih in veliko šte- *Ui ' .bo" irubi ranjenih. Rusi šo namera-razbiti železnico, ki vodi iz nesa do Švedske meje. stalci so napadli z bombami ^nsalmi, ki leži ato milj se-o od Nurmesa. Bombe so po-e bolnišnico. Koliko oseb je ubitih in ranjenih, ni znano, e so napadli Hanko, "finski altar na Baltiku," Tamisaa-tovaniemi in več drugih t. Finci so prepričani, da se • napadi na mesta nadaljeva-Ruski letalci so doslej bom-lira.ll Čez sto finskih mest. leženi viharji ovirajo rusko živo na fronti severno od rfkega jezera in na karelij-semeljski ožini. Finsko vojno čilo pravi, da so Rusi utrpeli ike izgube v bitkah s Finci Ladoškem jezeru. Cez tisoč kov je obležalo na bojišču. rije ruski tanki so bili uniče-;o so Rusi napadli finske pomike. na. karelijski fronti, iletalski topovi so sestrelili sovjetskih bombnikov. fliko pozornost vzbujajo ru-aktivnosti na drugi strani ikega zaliva, kjer so sovjet-letalske base na estonskem nlju. V teku so priprave za » letalske napade na finska ta. opisnikl Skandinavskih !i-i*>ročajo, da je bila ruska >a ladje Marat poškodovana, «o jo finski letalci napadli z bami zadnjo nedeljo, ko se shsjsla v sovjetski pomorski » pri Kronatadtu. - Bombe, »re ao vrgli Finci, so poško-»I«' tudi križarko Kirov. "ročila iz Utvije javljajo, da tuši izgubili tri rušilce in več >jših ladij od izbruha vojne, obrska revolucija, največja bojna ladja, je bila tudi kudovana, ko so jo Finci na->' t bombami. Mine so poto-,dve ruski podmornici, eolska bojna mornarica pa je tej uničila dva nemška in dva 'k* parnika ter več estonskih Akih ladij. 'irfceaaa, Norveška. 24. jan.— "•ri.tične operacije so bile fgena ns skrajni neverni fln- do nastale resne komplikacije. Če bo pritiskala na angleške' in francoske oljne kompanije, naj pošiljajo olje Nemčiji. Rumunija je zadnji teden ustanovila posebno komisijo in ji podelila dalekosežno oblast nad produkcijo olja. Nekateri krogi trdijo, da je to storila pod pritiskom nacijftke Nemčije, ki hoče dobiti dosti olja iz Rumunije, ker ga potrebuje za obratovanje svoje motorne armade in bojnih letal. Nova komisija je dobila kontrolo nad produkcijo, čiščenjem in izvozom olja. Ona lahko prevzame oljnjake, ki jih operirajo angleške in francoske kompanije, če bi se te upirale njenim odredbam. Poelanika Anglije in Francije Bukarešti sta povedala ru-munski vladi, da ji ne zanikata pravice glede reguliranja oljne industrije, sta pa proti, da bi šlo olje, ki ga producirajo te kompanije, v Nemčijo. Zdaj se je izvedelo, da bosta dva potni>-ška vlaka potegnjena v promet progi, kl teče iz Bukarešte čez sovjetsko Poljsko v Berlin. Nemško moštvo bo obratovalo vlake na Poljakem na podlagi sporazuma med Berlinom in Moskvo. Dvesto milj dolgo železniško črto v sovjetski Poljski bodo stražill nemški vojaki. > Borba za neodvisnost Indije Bombaj. Indija, 24. jan. -Vseindijski kongres, stranka nacionalistov, kateri načeluje Mo-handas K. Gandhi. je pozval vse pridružene organizacije, naj ponovno obljubijo, da se bodo borile sa neodvisnost Indije. Letne proslave, kl so bile sklicane sa prihodnji petek, se bodo vršile v vseh krajih. Ob tej priHtrtAiodo nacionalisti demonstrirali fa ne odvisnost Indije. Nesreča ameriškega bojnega letala Riverside. Cal., 84. jan — Bojno letalo je včeraj treščilo na tU in ftlrje od šestih člancjv posadke ao se ubili. Nesreči se je pripetila nekaj minut potem, ko si je letalo dvignilo v zrak f voja škega letališča pri Riversidu. Angleška bojna ladja potopljena 175 mož izgubilo ^ življenje London, 24. jan. — Uradno naznanilo, objavljeno danes zjutraj, pravi, da je bila bojna ladja Exmouth potopljena, Naznanilo ne omenja, ali je bila torpedfrana aH pa je zadela ob mino. Na ladji je bila poaadka najmanj 175, mož in vsi so izgubili življenje. Anglija je že izgubila 28 bojnih ladij od začetka vojne. Ex-mouth je bila potopljena nekje na Severnem morju, kjer so Nemci uničili zadnjo soboto tudi rušilec Greenville. Ladja Ex-mouth je bila zgrajena 1. 1934 in je stala $1,820,956. Admiraliteta je priznala, da je skupna tonaža angleških ladij, katere so Nemci doslej potopili, znašala 82,088 ton. Največja izguBa je bila, ko so Nemci torpedirali in potopili bojno ladjo Royal Oak 14. novembra, ko se je nahajala v pomorski bazi v Scapa Flowu. Drugi velik udarec je bil za Anglijo, ko je nemška podmornica potopila letalsko prevozno ladjo Courage-ous v septembru. Cez 1800 mornarjev je izgubilo življenje. Nemške izgube na morju so neznatne v primeri z angleški V Berlinu trdijo, da so izgubili le ''žepno" bojno ladjo Admiral Graf Spee, katero so Nemci sami potopili v bližini urugvajskega obrežja, nekaj podmornic in neznatno število patroljnih ladjic. Angleški mor-narični minister pravi, da so ftemške izgube večje, dasi v Berlinu nočejo tega priznati. Nemčija je izgubila polovico podmornic od začetka vojne. Anglija zavrnila ameriške pritožbe Vzroki zadrževanja ameriških parnikov I/ondon, 24. jan. — Pnedatav nik ministrstva ekonomske vojne je zavrnil pritožbe ameriške vlade glede preiskave in zadrževanja ameriških parnikov. Dejal je, da so ameriške družbe odgovorne za zadržavanje parnikov, ker nočejo kooperiruti z brltakimi avtoritetami. Ako bi slednje dobile informacije o tovoru, ki ga prevažajo parniki, nekaj dni prej predrto parniki pridejo v vodovje, ki je pod kontrolo- angleških postaj za kontrolo kontrabanta, bi ne bilo ovir. Pritožil naglašajo, da Angleži zadržujejo ameriške parnika dalj časa nego italijanske. Uradna Izjava pojasnjuje, da tovori na ameriških parnikih uključujejo več" vrst blaga, zato se preiskave zavlečejo. Ustavljajo se v skoro v vseh pristaniščih ob Sredozemskem morju. dočim italijanski odhajajo v domače luke. Državni tajnik Cordell /tuli je v noti, katero je Izničil lordu 1/othisniJ, angleškemu jsislenlku v VVashingtonu, protestiral proti angleškemu oviranju plovbe a-merlških parnikov na Sredozemskem morju. Delo Diesovega odseka se nadaljuje Zadevna resolucija sprejeta v zbornici Washlngtoi>, D. (j., — Resolucija, da Diesiov odsek nadaljuje preiskalo-aeamoriških aktivnosti do januarja prihodnjega leta, je bila sprejeta s 345 proti 21 glasovom. Vsi re-tniblikanski kongresni ki sogta-sovali za resolucijo, proti pa 20 demokratov, med temi pet is Illinoisa, in Vito' Marcantonio, ki je bil Izvoljen za kongresnikji na listi Ameriške delavske stranke v Newi Yorku. Pričakuje se, da bo kongres dovolil $100,000 za financiranje preiskave neameriških aktivnosti. Zadevni predlog bo kmalu prišel pred zbornico. Odsek se je lotil svojega dela v avgustu I. 1938. Vodil je zšališanja v Vseh večjih ameriških mestih. V tem času je zbral podatke o proti-ameriških aktivnoati In jih ob- javil v poročilu, ki obsega več sko ozemlje so stopili v ponde» tisoč strani; Ti dokazujejo, da je le okrog milijon oseb dosegla propaganda komunistov, nacijev in fašistov in agentov tujih vlad. Poročilo vsebuje evidenco, da je ameriška komunistična stranka pod dominacijo kom interne v Moskvi in da druge grupe, ki vodijo prevratno propagando, dobivajo finančno podporo iz tujezemstva. Pogodba z japonsko ne bo podaljšana AmerlSka vlad« pojasnila svoje stališča — Waahlngton, D. C., 24. jan. — Vlada je včeraj dala razumeti Japonski, da trgoyjj)*ka .pogodba, katere veljavnost poteče prihodnji petek, ne bo podaljšana. Sedanjo pogodbo je Amerika preklicala pred Šestimi meseci, Kensuke Horinouči, japonski poslanik v VVashingtonu, je'bil informiran, da Amerika ne bo revidirala svojega stališča.. Ce hoče Japonska novo trgovinsko pogodbo z Ameriko, se bo morala pogajati na podlagi pogojev, ki jih postavi ameriška vlada. Odpoved pogodbe ostali* v ve-i. . raMfiraa> Ijavl, kar je tmeno protest proti kot r japonski agresiji na Daljnem vzhodu. američani pobegnili iz so vjetske poljske Nemške čete prevzele vojaške garnizije CIVILNA OBLAST V RUSKIH ROKAH Bukarešta. Rumunija, 24. jan. — Enaintrideset ameriških beguncev je včeraj dospelo v Bukarešto iz krajev v vzhodnem delu Poljske, katere so okupirale ruske čete. Povedali so, da ao tam prebili štiri mesece in da so razmere neznosne, odkar so Rusi-zasedli te kraje. Ti so bili prvi od grupe 1§0 Američanov, ki je bila zajeta vzhodnem delu Poljske, ko sta Rusija in Nemčija razkosali deželo. Begunci so se najprej zbrali v Lvovu in potem potovali preko ruske Poljske. Na rumun ljek in dospeli v Bukarešto na? slednji dan. Vsi so i*javUI, da se bodo vrnili v Ameriko ob prvi priliki. Med begunci je Arthur Wal-do, urednik poljskega lista No-wy Swiat, ki izhaja v New Vor-ku. On je povedal, da je videl veliko število nemških vojakov v Lvovu. Mnogo vojakov jetna-stanjenih v zakotnih vaaeh, Informiran je bil, da ruske čete zapuščajo sovjetsko Pojsko, kamor zdaj prihajajo nemški vojaki. Waldo in njegova žena sta dospela na Poljsko 22. avguata preteklega leta. Skušala sta pobegniti, ko so Nemci udri! na poljsko ozemlje, a sta bila aretl-rana In odvedena v ječo, It katere sta pozneje pobegnila, VVsI-do je dejal, da je govoril z nekim ruskim polkovnikom, kl mu j« povedal, da je bil sklenjen dogovor med Rusi in Nemci, da slednji prevzamejo vojaške garnizije v sovjetski Poljaki, kjer so bogata oljna polja. Dogovor določa, da cjvilna oblast ostane v ruskih rokah. V sovjetskem delu Poljske je veliko pomanjkanje živil In drugih potrebščin in prebivalci stradajo.' Tekstilno blago je izginilo iz trgovin, ki so bile podržavljene v prvih dneh tega mesecs. Primanjkuje tudi premoga In hoteli so prazni, ker ne morejo po-streči goatom. ■Ukrajinci, zlaati kmetje in d«-_vci, m razočarani. Sprejeli so ruske vojake kot osvoboditelje, ker so dobili zagotovila, da se jim obeta boljše življenje V neodvisni ukrajinski republiki. U-panje se nI izpolnilo in zdaj so Wilno razočarani. 2lv'ils so se |*>-dražila. Funt masla, ki Je stsl v septembru 40 centov, stsn«< Vsa druga živila so Samomor in drugo Is North ' ('himna i North Chicago-Waukegan.j— Zadnje dni so našli v garaži 65-letnega Franka Novaka ustreljenega. Kaj ga je pognalo v smrt, ni znano. Bil je član društva Sv. Jošefa R&KJ, rojen je bil v Rač-ni pri Grosupljem na Dolenjskem in tukaj je šivel 40 let. Za-pušča ženo, štiri sinove, dve liče-ri, brata Jakoba in sestro omo-|eno Nemanič.—V visoki starosti 78 let je 16. t. m. umrla Jose-1 phine Mlller, doma od Sv. Krlfta na Dolenjskem V Ameriki je bivala 89 let In tu zapušča slns Antona Stritarja in več vnukov [ter pravnukov, Bila je članics Catholic Order of Foresters,— Nadalje je umrla Frances Ose-novec, stara 76 let In rojena na Vrhniki. Bila je članica KSKJ In tu zapušča hčer omoženo Furlan in več vnukov ter pravnukov.--V umobolnici, v kateri Je bil 18 let, Je umrl Frank Kužnlk, doma od nekod na Dolenjskem. Zapu-~ Šča dva sinova ln hčer.—John Artach. bivši tajnik društva 14 SNPJ, se je po štlrimesečnem ■dravljenju v bolnišnici vrnil domov. Državni tajnik Hull je namignil, da on ne verjame govoricam, ki prihajajo iz različnih virov, da sta Japonska in Velika Britanija sklonili tajno pogod- bo. Ta naglašajo, da se je Ve-jgdaj 98.60. _____________ lika Britanija obvezala, du bo se tudi podražila in nekaterih ni priznala1- japonsko dominacijo mogoče dobit i. > Kitajske in ostala nevtralna v j * --—"... —, \ slučaju izbruha vojne med A- e • s *t L L a meriko in Japonsko, v zameno LeWtS OOMll ftrDlt za garancijo, da Ja|»onska n« bo ogražala Hongkdnga, Singapo- ffn/lCPflPlfll ra. Avstralije, Nove Zelandija in holandskih kolonij v Kapad ni Indiji.' U mg vojska pomoč finski republiki MootevMko. Urugvaj. 24 jan. — Člani vlade se včeraj odobrili načrt, da Finska dobi $66.000. Načrt je bil potem prfdbižen j*r-jlamantu, kjer bo gotovo sprejet. Stanovanje in hrana $10 na dan v Berlinu Demokratska stranka ni izpolhila obljub I (olumbua. O.. 24. jan. — John Berlin, 24 jan. - Zaradi p^TT manjkanja živeža so cene sMno M«-trU-hlh poskočile v hdtcllh in reeUvrsri- < »rake un1 MWA. je danes UK Ue bogatini si lahko privoš- «- *» čijo kosila v teh prostorih Sta- * * ŽZŽSL nova n j* in hrana v ^Jšlh hote- ^J^J^^ lih Mtane do $10 na dan Živilski la.predsedalškega kandidata. 1o Domače vesti Oblaki Chicago.—Frank Bolko, mlad član SNPJ is Herminieja, Pa., je 28. t. m. obiskal gl urad SNPJ in uredništvo Proavete.: proslava 50-letnice rudarske unije umwa "V Največja delavska or-ganizacija na svetu KONVENCIJA V CO-LUMUSU _ ( olumbus. O. — šestintrideseta ustavna konvencija rudarske unije United Mine Workers of America se je pričela v tem mestu, kjer je bila ustanovljena 25, Januarja I. 1890. Zdaj proslavlja petdesetletnico svojega obstoja In Izbrala ,sl je najbolj primerno mesto sa svojo jubilejni konvencijor, Konvencija obeta biti najbolj zanimiva v zgodovini unije. V konvenčni dvorani bodo oživljeni spomini na pionirje, ki so u-stanovlli unijo. Oni, kl *q še šivi, so bili povabljeni na konvencijo kot častni gostje. Dočim se je prve konvencije udeležilo manj ko dvesto delegatov, je na tej navzoča armada čez 2000 delegatov, kl so prišli v Columbus Iz vseh krajev Amerike in Kanade. TI so representanUe šei 600,000 organiziranih rudarjev v Ameriki in Kanadi, kl s svojimi družinami vred tvorijo 8,-000,000 ljudi/ Vsi so ponosni na dejstvo, da Je njih unija največja, najmočnejša in najvplivnejša na svetu. Dan 25. Januarja 1660, ko Je bila unija UMWA ustanovljena, Je pomenil višek dolge borbe med ameriškimi rudarji, kl so šil na delo, da zgrade organizacijo, bo prestala vse preizkušnje Časa. Prvo gibanje glede organlsi-ranja rudarjev se je pričelo leta 184« v St. Clairu, Pa. Ustanovljena je bila unija, ki pa je št-vela le nekaj meseoev. Poaneje so se rodile druge unije v rasnih krajih in državah, ki pa ao vse propadle. Prvi poskus ustanovitve splošne rudarske unije Je bil storjen v lllinoisu 1. 1H60. Akcijo sta la-čela Thomas Lloyd In Danlel VVeaver, dva angleška rudarja. V pismu sta pozvala vse ameriške rudarje, naj ae pridružijo gibanju glede ustanovitve splošne u-nije. Odziv Je bil dober .ia aldl-cana je bila konvencija v St. lioulsu, Mo,, ns 28. januarja I. 1661, katere so se udeležili re-prezentantJe rudarjev Iz Illinoisa in Missourija. Na tej konvenciji je bila rojena Ameriška rudarska zveza. Izbruh civilne vojne Je |*>speš!l organiziranje rudarjev v drugih drŽavah. Zahteve po premogu so se povečale * civilno vojno, ko pa Je bila zaključena, Je nastala kriza v industriji mehkega premoga. Cene so padale In bretposelnost med rudarji Je naraščala. Med rudarji ae Je pričel širiti nepokoj zaradi zniževanja mezd in sledile so stsvke, ki so bile skoro vse Izgubljene, V vodstvu unije Je naštel razkol In unija je eedem let po ustanovitvi izginila s po-zorišča. t! Nasladniea Ameriška rudarake zvez« je bila Narodna sveta rudarjev Združenih držav, ustanovljena v Youngstownu, O., v o-k tobru I. 1878. Za predsednika Je bil Izvoljen John fllney. Pod njegovtfi_kiKlstvom je unija na-predovsls. Tri leta po uatanovit- problem je postal resna stvar. Padanje rojstev v italijanskih mestih izjavo je laidal v svvrjem govoru na konvenciji rudarske unije, ki se je pričela v tem mestu. Omenil je, da bi bilo nespametno, če bi že zdaj dali podporo kakemu l>red*eriniškemu kandidatu. O tej zadevi naj odloči eksekutivnl Odbor o pravem časa. ■I^»wls je obdolžU demokratsko Pueblake veatl Pueblo, Colo.—Velika nesreča Je zadela Jos. K luna, starega 25 let, ko Je na farmi svojih star-šev rezal s strojem klajo ta ši-vino. Noga mu je spodrsnila v stroj, kl mu Je odrezal sto|>slo. V bolnišnici so mu potem odre-zali nogo pod plenom. ts letna naseljenka Helena dtlmac, kl Je bivala v A-meri k i čez 40 tet. Zapušča dva sinova ln dve hčeri. Vesela vest It Penae Lloydsll, Pa.—Tukajšnja dru-žlna Uuls Onušič Je dobila pr-vorojenčka, kar pomeni, da Js mladinakl oddelek SNPJ dobil novega člana. Čestitke I lt MllwaiAfeJa Milwaukee. — Mary Potisk, članica društva 747 SNPJ, Je hu-do bolna in se nahaja v County General Hospitaiu. Člani, prijatelji ln inanoi Jo l«Hko obiščejo ob |>onedeljkih, sredah In petkih samo zvečer od sedmih do osmih, ob torkih, četrtkih ln sobotah I« samo |>opoldne od dveh do štirih. , Spel mnogo grobov v 4'levelandti Cleveland.—Ob komor minulega tedna je v Clevelandu umrlo 9'est Slovencev oziroma Hrvatov, V bolnišnici Js umrla 48-let na Matilda Begovlč, roJT^Molnar, do-ma s HjaidnJe Planine pri Dragi, ki zapušča mota,.tri sinove In tri hčere. V Ameriki J« bila JMI let.—Dalje Je umrla 66-letna Te-rezlja Palčič, roj, Psrušek. doma iz Podcerkve pri Uižu, k I tu zapušča moša, slns In tri hčere, v Chicagu sestro Frances Koče-var, v državi W*shlngtonu pa drugo sestro Jennle Teve. V A-merikl Je bila 26 let.—V bolnlš-niči Je umrl Frank Novak, samski, star 4M let, is Igralna, ki zapušča meter ln dva sestri; rojen je bil v Črni vasi na Morostu In _ v Ameriki se je nahsjal 86 let. I vi ja im*la že 85,000 članov v tri-—V bolnišnici Je umrl tudi 50 najstlh državah.. Kljub temu je irtnl Vitus J. RedovIč is Kar- Imela organizacija velike poteš-lovca, kl zapušča šeni*, sina In koAe:-Baroni prsmoga so začeli hčer.—Dr uši ni Andrew Phillips j kampanje, da.jo uničijo, »povili (Flliulč ?) Je umrl sinček, star so se na Sldneyja In Klnga Park osi*m dni.—Nadalje Je v bolnlš rs«, orgai^iator J. unije, Ur ju na ntei umrla 42-le t na IfeTena \U>. P<*iJi»lfl -tar^s-|M»nnaylvanskega žek. roj Hrvati«; lt Koteževega (l>4l> sa S »tesal.) -pri Hir-M Bistrki na Prfaior-1 e—mm^mmmmmmmwhmb nkem, ki zapušča moža, tri otro- t, m. odprla r»stiln& ob Rklge Rim, 24. 'jsn. — Fašistični II stl kritizirajo -peeMvatee v veli kih mestih zaradi padanja roj t.| I . I I ate% otrok. V podeželskih kra- stranko, da je pozabila na obiju- jih število rojstev narašča, v me- be, katera je dala delaveem. za stih pa pada Avtoritete grozijo eno |ia je izrazil mnenje, da Koo- zakonrem, ki nimajo dosti otrok, ssvelt ne bo ponovno kandidiral s kasnimi. za iir^Jsednika Združenih držav. ke, tri brate in sestro. V A me riki Je bila 18 let. -Petnajstlet. nI Tonček Vrh si je po nesreči ittaknil z nožem oko, ko je popravljal kolo Nahaja se v bolnišnici in zdravslki pravijo, da j« v nevarnosti tudi drugo oko. Irak, 28 —Ivsn In Tlllle Bealger sta 21. o tem. rz- cssti, katera vodi v ltoyalton. Enakopravnost Je v jionedeljek, 22 Januarja. p>»ročala, kar je tri dni prej poroča! The Cleveland Press, o Ordinovi aferi, med t*m ko Ameriška ^omovina niti v to-t. m., še nima niti črklce tujk bnughtenment GLASILO IN LASTNINA HLOVKHSBE NABODNB rovroKNS Jnnot» Or«.- W aa* hUM fcr tk. m£»mm Nattaaal «•••«* SmMf N»ru*ataa m ZSraiaaa 4rta»« (»*»•■ CbiMC«) ia KaaaSa h.N -1—. •»«• -P***. »«m »j^1-' r1*^ I. CUr, |MI--W M 7I - M h»l - MM ' Ti ' , ŠateerUKlo« r»U»! for Um- Um Ud StaUa CkiaMa) •■4 CaaaSa H M i»r rmr. Ckumgu *u4 Ciaara flM pm yaar lufigo pomirim MM pmr „ Caaa o(Iim« 4o«hw»cla nnmrotmlk m m vratoja. liur»ra* vaafciaa Urila«, pa- ,„0, 4ra»«. pasmi IU.) a« »raaju pMUialal* la » ahUaJa. a»r—«.t -ItoauarrIHa a# MmmmU Muottritatf arttel« witt aat ba rrturn«! OtWr mutmtripU. aarfi m •tort««. pUf. poMM. S« u aaif wkra aMaa^aaiad I* »atf-nMi—«! aa4 . in | -f prosveta U174I Sa. LaaaSal* A»«* CMca«a, UUaato MEMSKS Of THS rBOBBATSO PBSSS »»vVHT KI« IVOnmv, fihaska itrralke. ki at hotela nastopiti t nekem labavttča t Mirh»*snu. kjer ie več unij okltealo *1avko.^Ofca Je članka unije A*«orialehitel in mu s puškinim kopirni razbil lobanjo. Ne ve se toč-:>, ali mu. je zadal več udarcev i samo enega. Zadeva bo osta-zamotana, ker ni bilo prič. enda sta se hotela oba zasle-)vkna lOvsflca tatova braniti in i eden izmed njiju na begu ce-napolnil z naboji puško. puli nem kopitom težko pofikodo-inl je še lahko vstal in prišel trniov, kjer je čez nekaj ur u-irll Ubiti je knrečki sin Vardjan iz uUja v občini Fari. Bil je znan i>t miren in pošten fant," So-i čanl ga nisd posnali kot lov-cega tatu. Domnevajo, da je 1 nesrečni fant bolj po naključna lovu in da šte ni bil vajen osrečilo uiti, sam je pa svojo previdnost plačal z življenju. Dogodek je zelo razburil lju-S. Preiskavo o usodnem dogodil vodi okrajno sodišče v Ko-fvju. Sodni pristav g. Petrovič » okrajni zdravnik g. dr. Hoče-jnr sta bila na licu mesta in se repričala o dejanskem stanu. Mevo bo težavno razčistiti, ker i mogoče natančno dognati kri-e. Ne ve se, koliko je bilo vseh skih tatov in kdo vse je bil led njimi. Lastnik lovišča, v ka-rem je prišlo do spopada, je kovljevič iz Zagreba. loj z Grebenšek in tovariši pred sodniki Celje, 19. decembra. Prod petčlanskim senatom o-[rožnega sodišča v Celju se je ričela razprava proti zloglasnemu zločfhcu Alojziju Grebenšku h tovarišem, ki so obtoženi dvoj-ph roparskih umorov v SeSčah fi St. Pavlu pri Preboldu in Me-logu pri Celju ter števiTnrh dru-lli zločinov. Senatu predseduje o. s. dr. FarkaS, votanti so s. i s. dr. Dolničar, Božič, Detiček i dr. Lobe. Obtožence zagovar-kio odvetniki dr. Rajh, dr. Ser-dr. Rakun in dr. Riebl. <- Na zatožni klopi sedijo 401etni, I Velenje pristojni Alojz Gre-'iiMt, pekovski pomočnik brez [alnega bivališča, 25letni poser tnikov sin Avgust Zgank f^Za-pri Polzeli, 2dletni zidar An-rej Zgank z Ločiče pri Polzeli, 1 letni zidar Pavel Arh iz Založ ri Polzeli in 20Ietna natakarica [uiijana Terčičeva iz Medlog pri felju. V r.izpraVnl dvorani^ straži jI »tožence pet jrtniških paznikov-1» dvoje policijskih stražnikov, ^red ^rati v razpravno dvorano N* straži jetniški paznik s puško. luzUJUtka je tajna in l»o trajala fva dni. Alojz Grebenšek, Av-Pist in Andrej Zgank ter Pavel ^rh so obtoženi, da so leto* v no-n n« 2K. marca v Seščah pri St. -r*\1u umorili Franca Janšeta in tjegovo ženo Julijano ter jima «Ivzel| «,700 din gotovine Alojz "tbenšek. Avgust Zgank, Pa-H Arh in Julijana Terčeva ao btoženi. da »o letos v. noči na 20. unije v Medlogu pri Celju umo-'ili gostil niča rja Antona Ocvir-ia m njegovo ženo Rožalijo ier u oropali. Grebenšek,' Avgust in Andrej Zgank ter Arh so obtočni da so iinjJBli v.-caljakem, ranakom in šoštaniškem *od-**m '»kraju celo vrsto ropov, vio- Itatvin in telesnih poškodb. Draginja v gorenjskem železa t - - t Kaifclii .» «kem rei n- pra ožijo počasi. .Trst.--Pred , j M Jesenice jiVed božičem. Skrbi, kaj bodo prinesli pri* hodnjl mearild, še moČn3Jfe poj a-vljajo pri ljudeh, ki žiVeod skromno odmerjene pokojnine ter od svoje dnevne, tedenske ali mesečne plače, s katero So se zelo težko preživljali že v rednih^H-1 v Miljah in kerjehotef w sih. V teku zadnjih mesecev ao se potrebščine mo4ho podražile. Jesenice so eno najdražjih mest v državi. Cene Življenjskih po-trebščln so se redno prilagale Bledu in drugim letoviškim krajem, kakor tudi cenam, ki šo o* bičaj ne v sosednjih državah; kjer so zaslužki nameščencev fn delavcev ter njih pokoj nitrir m nogo višji kakor v naših krajih. Na Jesenicah in v okolici je priložnosti dovolj, da se težko prisluženi denar hitro porabi in se mora kljub temu človek marsikateri res potrebni stvari odreči. Zaradi htlde draginje bi se morale Jesenice z okolico že davno uvrstiti v prvi draginjski razred. Na Jesenicah je nešteto progovnih delavcev, trgovskih in obrtn. pomočnikov, mnogo upokojencev in staroupokojencev, katerih zaslužki in pokojnine ne zadostujejo za hrano, kaj šele za stanovanje^ohlefro, nhutev4p ku-rfro. . . Medtem, ko so bile v banovini Hrvatski državnim in zasebnim nameščencem in delavcem že pred tedni znatno zvišane plače in ko so tudi mestne občine v Mariboru, Celju, Ljubljani in drugje zvišale svojim uslužbencem prispevke, je na Jesenicah ostalo Se vse pri starem. Tudi •ga posla. Zato se je drugirrrprgovci in obrtniki v Celju, Mariboru in Ljubljani so delno že zvišali trgovskim nameščencem in pomočnikom plače, le na Jesenicah, kjer je vse najdražje, o povišanju plač do danes še nismo ničesar čuli. Težko je nameščencem in delavcem, ki imajo maj« hne plače, a kopico nepreskrbljenih otrok, ko vidijo, da se drugi, ki žive v boljših razmerah, vsesfrai.ska zalagajo s potrebščinami za morebitne slabSe čase. Se hujše so prizadeti upokojenci, predvsem pa staroupo-kojenci, ko vidijo, da kopičenje življenjskih potrebščin le Se dviga cene, ki .so za njihove skromne pokojnine že itak previsoke. Cas je, da se v pokledu povišanja prejemkov državnih in zasebnih nameščencev pa delavcev in upokojencev že nekaj ukrene, ker ne morejo živi v zemljo. Uvrstitev Jesenic v prvi draginjsk razred je poleg tega že zdavnaj utemeljena. DROBIŽ IZ PRIMORJA Bazovica. —- Zaradi poškodbe na kolesu je padel na tla ln zadel z glavo ob cestni kamen 26-letni Anton Zerjal iz Nazirja. Prepeljali so ga v trž. bolnišnico, kjer tMT zdrav4uki ugotovili, du ima počeno lobanjo. Njegovo (tanje je nevarno. Nesrečno je padel zaradi koless 17-letni Bo*, ris Sirk iz Sv. Križa pri Trstu in obležal na tlaku v nezavestnem stanjUv . Judi njegovo stanje je -nevarno. Podbrdo.—Za kapjo je umrl znani lesni trgovec in posestnik Valentin Valentlnčič. Trst.r-Tržaško sodišče je ol»-sodilo 40-letnega Ivana Snblja, PR08VRTA stanujočega sedaj v Kimu, na 1500 lir den. kazni ker se je izdajal za odvetnika. Trsi.—Po trtfh mesecih je zo-l>et dovoljen avtomobilski promet. Oblasti opozarjajo i>eSce in kolesarje, ki so se odvadili avtomobilov, da Vozijo previdno in prav tako avtompbtliste, da V ln sodišče bo prišel Alojz Zerjal, ki je v oktobru lanskega leta umOVll v neki gostilni pr^ Sv. Ivanu Rozalljo GodniČe-vo, s katero je imel ljubezenske vezi preko 6 let.—Jakob Marke-lič se bo moral zagovarjati zaradi pofrkusa premišljenega uboj-stva, ker je ranili Ido Pavšlčevd* ■ nfctfi njfeno hišo.—Končno bo i^ffln red sodnike služkinja Emilija krtova iz Kala pri Kanalu, ki je zavratno umorila staro po-sestnico Cristofidis. O dogodku smo svoj čas poročali tudi v našem listu. Trat.—Umrli so; Flego por. Tripar Marija 45, Maršič Margareta 88, Godnik Štefan 70, Gerdol Kari 76, Lukovič Trifuni 50, Pik'por. SosiČ Ana 66f Gom-bač v.d. Velikonja Marija 85, Po-ropat Ivan 57, Pičevič vd. Ka-pun Uršula 76, Vojska vd. Rusjan Ana 72, Pahor Ivan 26, Ru-tar por. Cepelk Rosa 25, Dobrila Viktor 38, Martelanc vd. Jan Jo-sipina 85, Schmidt Klara 79, Ko-gej Antun 70, Skok Marija 30. Cok yd. Cač Uršula 87. Krmelj Ivana, 45, Cedilnik Roman 47, Primožič Ivan, 40, Orel Franc 51, Bogateč Anton 55, Petovšek vd. Kolman Franca 85. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s I. straaU Vidite, kako se vse to lepo.sH&i. Kar se tiče delavskega sloja, prevladuje nekako mrtvilo, je vse nekam raztreseno, noče pa noče, da bi se združilo in skupno nastopilo pri volitvah, potem pa jamra in stoka. Ta zmota se lahko popravi s tem, da se združimo in skupno nastopimo pri prihodnjih volitvah. Izvolimo take zastopnike, ki bodo zastopali tudi delavski razred. Zatorej vam svetujem Še enkrat: združite se in skupno nastopite pri prihodnjih volitvah in oddaj"-te svoje glasove kandidatom na listi farmarsko-delavske progresivne federacije. (Drutpr bo v tedniku.—Ured.) John Potiak, 747. - Seja soc. kltibd Chicago.—Jutri, v petek zvečer, se vrši seja kluba 1 JSZ v Delavskem centru. Orisan bo program za proslavo Proletarče-ve 35-letnice, ki se vrši 3. mar« ca v dvorani SNPJ* Na dnevnfem redu bo tudi več drugih poročil. Po seji bo diskuzija o rusko-fin-skem konfliktu, katero bo odprl Frrftfk Zaitz. Vsi sodrugi ln- so-družice so uljudno vabljeni na Udoležbo te seje. • : Pub. odbor. Popravek „- f La Salle, II|.-Cltal sem dopis br. Jankovicha iz Clevelanda, v katerem omenja tudi dva naAa bolnika. Naj bo popravljeno toliko, da sta Joe Ferkolj, ne Fen-kol. in Frank Struna, ne Setina, pri katerem je Jankovich stanoval. Joe Ferkolj je še vedno v bolnišnici; kot aem slišal veselo novico, ae.mu zdravje vrača na bolje. Frank Struna je zapustil iHilniinico in se zdravi doma. Fraak Martinjak. Kaj je slajšega ko prepovedan sad Podlistek ii sodne dvorane V kupeju enega izmed lokalnih vlakov, ki so v jesenskem deževju puhali proti boli Ljub-ljani, sta sedeli dve mladi gospodični in priletna suhljata ženska, ki je na kolenih ujčkala dojenčka. Ženske, pravijo, so zgovorne. Ta trojica v smrdljivem kupeju zbranih nI ovrgla tega pregovora. Čebljale soiiu pomenek je tekej skoraj bolj gladko kakor vlak. Minila je slaba ura hi vse tri so že vedele, kako in.kaj je zdriigo, posebno kar se težav tiče. Suhljati, priletni ženski je bilo na primer ob dojenčku, ki ga je ujčkala na kolenih in ob pogledih na težke kaplje dežja, ki so polzele po zamazanem oknu kupeju, najbolj pereče vprašanje, kako bo svojega dojenčka spravila domov, ne da bi se ji do kože premočil, do^il pljučnico in jI umrl. Gospodičnama, o katerih moramo povedati, du sta bili prijateljici in celo nekakšni tovari-šici, pa se je ob pogledih na težke kovčege, ki so ležali na polici nad njimi, razvezal jezik prav žensko zaupljivo, Svoji sopotni-~ei sta natarnall—jo j meni!— da tovor ne le da je težak, ampak tudi tak, da bo diAal tistemu 'ljubljanskemu "il>la jtarju", ki kot Cerberus preži na uboge potnike pri izhodu s kolodvora. In če bo zagledal nje težko otovorjene, se bo gotovo zanimal za vsebino. Pa si bo pogledal tudi tisto nedolžno aktovko, v kateri je žgana pijača. Res, res, saj sta steklenkl zaviti lepo ena v nočno srajco in druga v pi-džamo, da ne bi delali nezaie-Ijenega Šundra. Toda . . . Tisti zeleni možje pri izhodu so tako grdo zvedavi! Ali bi razumeli težavo dveh študentk? Saj Je kdaj pa kdaj treba povabiti to-varišice na |>omcnek! Spodobi se jim tudi postreči! In kaj je lažjega in cenejšega, kakor pri odhodu s počitnic suniti v domači shrambi kakAno zelenko? Lepa reč! In nekaj dinarjev, že itak prenizko odštetih, bo šlo zdaj v mestno blagajno. Študent pa je le Študent. Nekoč so mu pravili "strgan4', zato. ker je vsak vedel, da nima cvenka. Alf je danes kaj boljSe? Slabi časi so in za študenta torej št ulebiH ka-ker nekrjaj. Potrebe pa so oalale, kol so bile. Zakaj bi torej prav študentje podpirali mealno blagajno? Takole ata fctndentki pravili poslamtženici. In ker ženske n« le samo razumejo svojega bliž- kl ho se udeležili konvencije Ameriške dijaške unije f Madlsonu, njega duAo, ampak so tudi ob vsakem, še tako kočljivem Času, .pripravljene k irtvuv unju, tudi naša ženica ni bila drugačna, čeprav ji je na kolenih dremalo« dete, ki je bilo v življenjskih nevarnosti. Gospodična je namignila, da se bo že dalo kako napraviti, da bo volk sit in koza cela. S skupnimi močmi so kovale načrt, kako bi prelisičile nevšečnega izterjevalca mestnih dajatev in Ae preden je vlak od-ivišgal svoj prihod na ljubljansko postajo, je bil tudi načrt že skovan. * Kako se je stvar potem iste-kla. smo podrobneje zvedeli pred sodnikom, kjer smo našli po-starno ženico in ob njeni strani eno njenih sopotnic. Prvo kot obtošenko, drugo kot tošiteljico. Prva je sodniku vdano in ponižno zatrjevala, da ni ne pred bogom ln ne pred človeAkimi postavami kriva, ker prav nič ni imela namena aktovko ukraMti, a druga je pripovedovala: "Gospod sodnik! Sele v vlaku smo se seznanile z njo. Zaupali sva Ji, da imava v aktovki žganje in da ne bi radi zanj plačali mitnine. Ona se nama je nato ponudila, da bo prenesla aktovko tako, da ne bo trel>a plačati, ker se na postuji dobro spozna. Domenile smo se, da se bomo na-Ale potem pri trafiki. Seveda ava bili s tovarlšlco zelo zadovoljni. Bili šVu namreč solastnici T* Ko je Študentka prof sodnikom očitovalu tolikAno obvladanje strokovnih izrazov, jo je po-baral, kaj pravsaprav študira, ln nekoliko sramežljivo — zaradi položaja, v katerega Je zabredla —je odgovorila: "JurUtka sem," In nato Je Ae vedno v zadregi nadaljevala: "Veste, moja kolegica pa dele praktlclra. Boste zato razumeli, da je, prav taka reva, kot'sem Jaz! — No, na dogovorjenem mestu sva a tovarlšlco dolgo čakali zaman! Žene z dekletom In aktovko nI bilo od nikoder. In ker si nisem znala drugače pomagati. sem drugi dan obvestila stražnika, kaj se tis ms je primerilo. Saj ml je zdaj aelo nerodno, pa kaj sem takrat hotela?!" A, jurlstki Je res. moglo biti nerodno I Kajti ženica ob njej je obupano vzdihovala nad svojo usodo, ki jo je zaradi požrtvovalnosti prignala pred sodni stol. V svojem življenju še kaj takega ni doživela, ln ko niti ni Ifnela namena, prilastiti al zaupano tujo laat. Imeja je le smolo. In zdaj Je bilo vsem, še sodniku, nerodno, da Jo ima pred se-l>oj, obtoženo (Mjakusa tatvine Vsi so ženici namreč verjeli, da je bilo, kot Je pravila: . HrsČno Hen» že prišla mimo mitnišarja in »tale pri trafiki, ko mu je znanec pocukal za rokav, čeA, hitro Jo od kuri, če kaj no* aiš, pravkar nekoga lovijo, ki jim. Je ušel! Težko ml Je bilo z otrokom v naročju In v pljuake dežja. pa sem jo le tako hitro ubrala, kar tw je dalo! Drutfi dau sem pa bat sinu pripravila ak tovko, da Id jo odn*»el k oni drugi go * pod i/* ni.. Iz |K»govora V vlaku «em vedela, kje praklulra Kolo ai > fant že jiriprav IJ al. pa \tti podpisal dogovor i Japonci T — SanghaJ, 24. jan. — Ko je bivši kitajsKi premier VVang Clng-vej otvorll konferenco v Tsing-taoju z namenom formiranja centralne kitajske vlade z odobritvijo Japonske, so njegovi pristuAi naznanili, da je bil dogovor za mir z Japonci že podpisan. Dogovor vsebuje dvanajst točk, k] med drugim dajejo Japonski ekonomsko dominacijo Kitajske in dulekonežne politične in mllltarlaJJdjfce komisije. _ Klatit- lyai*ek, voditelj Ki tajcev, je v čungkingu, kjer je začasni sedož kitajske vlade, izjavil, da je,dogovor, katerega je Cingvej podpisal z Japonci, neveljaven, tod* kljub temu Je pravilno, da svet dobi informacije o nepoštenih japonskih namenih. Clnffvtj jt pretrgal zveze s Kai-Aekom preteklo leto ln se |M)tem pričel )K)gajuti z Japonci. Dvorano v Tsingtuoju, kjer se vrši konferenca med bivšim kitajskim premirjem in Japonci, stražijo japonski vojaki. Padmrew*ki izvoljen za pršdtedniha ' T" J.I..J J *** poljskega §tteta Pariz. 24. Jan. — Ignac Jan Paderewskl, svetovnoznanl pianist, Je bil soglasno Izvoljen za predsed qika poljsk ega na rod nega sveta «— Zbornice poljske vlade r Izgnanstvu. H tem se je \ riiil \ politično živl ieme,- is katerega se je umuktiU I. IIMH, ko je resigtiiml kot predsednik poljske vlade |K)tem, ko je več l«t votli I borbo za neodvisnost Poljske. Ceremonije v zvezi z izvolitvijo ao se vršilv v dvorani poljakega poalanlAtva v Parizu NavzoCi so bili vsi člsiti poljskega sveta, m*d tem predsednik Poljske Vladislav liaczkiovvicz in premisr Sikorski. Paderev-ski je v svojem govoru po isvo litvi po/.ival svoje rojake v borbo za neodvisnost Poljake in ry Aitev (»oljskega ljudstva, ki sto ka pod nacijsklm jarmom. Browder uloiil priziv proti obsodbi Nevv Votk, 24. jan. — Kari ilrowd*r, tajnik in v<»dja komo-nlstlčnr stranke, k) je bil obsojen ua^iri leta xM|iora, ker Je potoval * tionsvijeiilml |N»tnlmi listi In pod drugimi imeni V tujin, Je vHožil priziv prfiti trle-(fe" pospešitve produkcije orožja in bojnega materialu, "da ojači sposobnost in učinkovitost oborožene sile, kar zahteva sedanja napeta mednarodna situacija" Clanl kabineta so na svoji seji ruzpruvljali tudi o načrtih glede delitve živil v odmerkih. TI bodo stopili v veljavo, ako bo to zahteval položaj. Kanada dala krsdit finski republiki Ottavva, Kanadiir 2.V jan. — Predsednik vlade Muckenzie King je sinoči naznanil, da je Kanada dovolila Finski kredit v v.hoU $100,000. .Ta bo potrošena za kupovanje živil v Ktumdi, ki bodo .'poslana Finski. t —-- .. Proalava 50-letnice ru« darake unije UMWA (Nadaljevanja a 1. fttranl) zakona obtožili zarote ln podži-galiju k uporu. Siney je bil na obravnavi oproščen, Parka je bil obsojen na eno leto zapora. L. 1876 je imela^unija le Še nekaj sto članov In morala je aapreU svoj glavni urad. Nekaj mesecev |Hisneje je propadla. V naslednjih letih je bilo u-stanovljenlh več rudarskih unij, ki so živele nekaj mesecev ali let in |>otem umrle, Sele s ustanovitvijo unije UMVVA so doblU rudarji organizacijo, ki je premagala vse oylre ln potežkoče, Sls skozi nešteto stavk in krls in kljub temu napredovala. Velike stavke je vodila I. 1900 in 1W2, katerimi Je potegnila 1AO.OOO rudarjev na polju antracita v svoj krog. K|x»halne borbe, ki ao zahtsvsle mnogo žrtev, je vodlls v-Coloradu, West Vlrglniji, Kou-tuckyju, Ohiu, PeuiisylvaniJI, In-dlani, liliuoisu in Novi Skotlji, Kanada. Od ustanovitve do danes Je I-inela rudarska unija devet predsednikov. Prvi je bil John Ii lise, nato so sledili John McBrl-de, P. H. Peuna, M. D. Ratuhford. John Mituhell, T. L. Lewls, John P. VVhlte, Frank J, Hayes In John L. Uvvis. Slednji- je bil Izvoljen leta 1919. Preteklo leto r je unija sklenila pogodba, ki krijejo skoro vse rudarje v' premogovni Industriji Unija je danus moČneJSa nego Je bila kdaj prej v svoji zgodovini In rudarji so lahko ponosni na svojo organizacijo. HUMOR Znani humorist Suphlr je (sito val nekoč ob veliki suši z nekim Zidom |wt deželi. \Dospela sta v mesto i n stopila v gostil« no. Ko sta se krepčala ln je bilo treba plašiti račun, je Sipbir vzdihnll; — Bože moj! Denarja nimam pri sebi, Posodile rili en forint. Zid je dal denar, t<»da Saphir mu je moral zastaviti suknjo, Ko sta šla dalje, se je Zid pot M v vročini. Saphir je pa brez suknje lagodno korakal. Ko sta prišla domov, Je Saphir |w>tegnil iz žepa drug forlnt, ga vrnil %W du zahvalil, da mu je po tej vročini pomagal nositi suknjič. . \ Preprosto % "Kako al pa zlomil Kogoj" "CiAto prsprosto. Aii vulis ti sto stopnleor "Vidim." "Jaz Je nisem vldsl," JANUAR— nt+«#r /o«tll | Iju^j«, ki ao sulitji žeJiMl^ne tia-M»dtiikoni ženica obrnila k «|t»im, bo verjel no rsa, j nlkii tfVatefill Shajati In ti|#i«J. gospod a«dtiik. It« H mlalim. da mo. ds je g»*|*M v-ake krivde-in kazni, ps Hs bi-! re