Poštnina plačana v gotovini Marutonkl Cena 1 Din ESI Leto IV. (XI.), štev. 192 Maribor, pondeljek 25. avgusta 1930 W khaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Telefon: Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Ur@dn. 2440 Uprava 2400 — - - - Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 15 Oglasi po larifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 31. avgusta — 15. septembra VELIKA gospodarska in kulturna RAZSTAVA. Sumarstvo, lovstvo, lesna Industrija in obrt. Stroji in orodje za obdelovanje lesa. [ Prva državna razstava lovskih psov 31. avgusta 1930-Misijonska etnološka razstava. Pohištvo. Higijenska razstava. Industrijski in obrtni izdelki itd. Ogromna razstava obsega 40.000 m5 prostora. septembra 1930 nagradno tekmovanje slovenskih harmonikarjev.. Na železni-cah polovična voznina. Legitimacija Din —. Dobe se pri bankah, biljetarnah toJsko-prometnih ustanov, trgovskih in strokovnih organizacijah ter vseh večjih Postajnih blagajnah Dravske banovine. ^ndrčejeuo truplo prepeljejo na 5uedsfco IvSJ0cKH°lm, 25. avgusta. Truplo _, skega polarnega raziskovalca An-®eia, ki je 1. 1893 z dvema tovariše-itrkV po*arn* Pokrajini smrtno ponesrečil katero so sedaj našli še v izredno do-Y em stanju, bodo prepeljali v domovino, g a oprema Andreejeve ekspedicije je na krovu ekspedicijske ladje »Brat-2 ?k« ter obstoja iz 2 sani, malega čolna ličivu ’ *rek pu^k. samovara ter iz raz-tud drobnarij. M^ed drugim so našli st 1 2 zaboja instrumentov. Na zadnji odn^- r‘avigac'iske knjige, ki je še niso lij is JC poko^ni Andree zapisal: »18. ju-v»ii j ' stopinj severno, 32 stopinj da lt>^n°*‘. Švedska vlada je že sklenila, odpošlje .v polarne vode ladji »Brat-Vetv* naspr°ti vojno ladjo, ki bo od nor-]a raziskovalca dr. Horna prevze-Stn ^dreeievo truplo in je prepeljala v Kreh m’ ^er se vr^ P°tem PO-kg.- .na državne stroške. Vsa znamenja DJjej0, da se Andreejeva ekspedicija ni Oct es,redda z ’ balonom, ker so našli nje 6 pravega taborišča. Andree in dn dr. Rasmussen. te na voraša- sre’xa!.ne gre morda za ostanke pone-°dgovA -i ^anov Nobilove ekspedicije, ker sa a’ to Popolnoma izključeno, br0 ohranjer^e^eV^ dneyniki še zelo do- *j! *« ilan ”wocSnikove družbe?" Revolucija v reoublikl Peru REVOLUCIJONARNE ČETE ZMAGOVITE NA VSEJ ČRTI. — PREDSEDNIK REPUBLIKE POBEGNIL. — UPOR MORNARICE. NEW-YORK, 25. avgusta. V republiki Peru v Južni Ameriki je zopet izbruhnila revolucija. Revolucionarno gibanje se naglo širi in ogrožajo vstaši tudi že glavno mesto. Vlada je podala ostavko, predsednik republike Leguia pa je pobegnil in se zatekel na poslaništvo republike Venezuele. V mestu Bolletu so bile koncentrirane vojne ladje, da bi nastopile proti revolu-cijonarjem, vendar pa so se mornarji pod vodstvom pomorskih kadetov pridružili upornikom. Tudi četrta divizija, ki je bila poslana proti upornikom in v zaščito prestolice, je prešla v revolucionarni tabor, poveljnik divizije pa je podal že prej ostavko. Posadka v Arequipi se je uprla in zaprla poveljnika, generala Aria-sa Olso. V Arequipi je bila nato sestavljena začasna revolucijonarna vlada, ki jo je vse prebivalstvo pozdravilo z največjim navdušenjem. Grda vohunska afera na Madžarskem NEPRIČAKOVANA ARETACIJA IN SA MOMOR UGLEDNEGA GENERALITE TNEGA POLKOVNIKA. — NE VARNA RUMUNSKA VOHONKA. BUDIMPEŠTA, 25. avgusta. Ogromno senzacijo je vzbudila ne samo v vojaških, marveč tudi v ostalih krogih aretacija ge-neralitetnega polkovnika Antona Horvata viteza Zseprega v Segedinu, ki je poizkušal potem izvršiti v zaporu samomor. Horvat je do nedavno služboval v Budimpešti in je bil dodeljen glavnemu generalnemu štabu. Pred meseci je bil celo povišan v viteza Marije Terezije in v posebni misiji premeščen v Segedin. Šele sedaj pa se je zvedelo, da je bila ta posebna misija pravzaprav kazen in da je bi! Horvat obenem s premestitvijo iz Budimpešte v Segedin tudi črtan iz seznama vitezov. Pred 3 dnevi je bil končno na splošno presenečenje še aretiran in od dan v vojaške zapore, kjer si je v noči od sobote na nedeljo skušal sam vzeti življenje. Že za časa službovanja v Budimpešti., je imel polkovnik Horvat ljubavno razmerje z neko izredno lepo Rumunko, baje ločeno ženo nekega rumunskega trgovca. Sprva, so oblasti smatrale, da gre za običajno ljubavno afero, pri podrobnejšem poizvedovanju pa so prišli na sled stvarem, ki so potrdile sum, da gre za nevarno vohunko, ki je imela nalogo, da sklepa znanje z madžarskimi oficirji in izrablja od njih važne tajne vojaške načrte. Želeč rešiti polkovnika Horvata iz mreže zapeljive in nevarne Rumunke, so ga prestavili v Segedin. Uspeh pa je bil potem ravno nasproten. Iz užaljenosti je začel Horvat nato izdajati spočetka sicer samo manjše, pozneje pa tudi važne tajnosti, dokler ni končno prodal rumunski vohunki tudi neko važno vojaško listino za 30.000 pengo. Ker je polkovnik Horvat začel vrh tega tudi zanemarjati službo in zelo razsipno živeti, so postale vojaške oblasti nanj vedno bolj pozorne. Preiskava je dovedla končno do aretacije, ker se je izkazalo, da gre za afero, ki je zelo slična znani svoječasni aferi polkovnika Redla na Dunaju, ki je vohunil za Rusijo. Videč, da ni rešitve, je polkovnik Horvat v noči od sobote na nedeljo v samomorilnem namenu zavžil večjo dozo su-blimata. Njegovo stanje je sicer resno, vendar pa ni smrtno nevarno. Rumunska vohunka je že nekaj dni pred Horvatovo aretacijo izginila brez sledu in je dosedaj še niso izsledili. V modžarskih vojaških krogih skušajo prikriti to neprijetno afero, vendar se poroča, da gre za listine, ki morajo Madžarsko zelo kompromitirati. Noua turška nota Perziji CARIGRAD, 25. avgusta. Turška vlada je po svojem diplomatskem zastopniku v Teheranu izročila perzijski vladi novo noto, v kateri ponovno predlaga skupno akcijo proti Kurdom in popravo meje na ta način, da b’ Turčija dobila ozemlje pri gori Ara-rat, dočim bi zato odstopila Perziji primerno ozemlje na jugu. Perzijska vlada je doslej vse te ponudbe odklanjala. Rtentat u Kalkuti KALKUTA, 25. avgusta. Ko se je davi policijski komisar Tegard peljal v svoj urad, ste bili vrženi na nekem ovinku v njegov avto dve bombi, ki ste takoj eksplodirali. Avtomobil ie bil skoro popolnoma razbit, Šofer težko ranjen, dočim se Tegardu ni pripetilo nič hudega. Eksplozija jc ublla tudi enega od atentatorjev, dočim se je drugemu v splošni zmedi, ki je nastala. posrečilo še pravočasno pobegniti. Rmeriškl cpazoualec u Zeneui \VASHINGTON, 25. avgusta. Ameriška vlada je imenovala za konzula v Ženevi Gilberta Prentice, znanega izbornega poznavalca razmer v Društvu narodov, ki bo obenem prisostvoval zasedanju Društ va narodov kot ameriški opazovalec. Trčenje dueh ladij na Renu BERLIN, 25. avgusta. Pri Niederheim-bachu ob srednjem toku Rena se je pripetila težka nesreča. Parnik »Schiirma-nu« je namreč trčil z vso silo v potniški parnik »Gliick auf« in njegovo kuhinjo popolnoma razdejal. Na parniku »Gliick auf« je bilo 600 izletnikov, med katerimi je nastala takoj silna panika. Številni potniki so dobili Živčni šok in je posadka le z največjo težavo preprečila, da niso poskakali v vodo. Več žensk se je onesvestilo. Potnike so z rešilnimi čolni prepeljali na varno. 4 potniki so bili pri nesreči težko, 30 pa lahko ranjenih. Časten večer dr. Toplaku. Starešinska zveza Triglav priredi časten večer svojemu častnemu članu /jredsedniku dr. Toplaku dne 6. septembra ob 20. uri v hotelu Orel v Mariboru. Obljubili so sodelovati najodličnejši člani. Po možnosti naj se udeleže večera vsi starešine in ravno tako aktivni član! Triglava v čim večjem številu, ker naj bo ta večer manifestacija triglavansko ideje. Izrecno so vabljene tudi dame. — Prireditveni odbor zveze. Nepošteni podnajemnik. Policija je aretirala Josipa B., ki ie vdovi po čevljarskem mojstru ŠalkoviČu v njeni odsotnosti vzel zlat prstan z napisom »1000 voženj« last pokojnega Šal-koviča, dalje par zlatih uhanov in eno zlato verižico. Svoj plen je skušal prodati pri zlatarju S. na Koroški cesti, a se je pri tem vjel v past. Po zaslišanju je bil oddan v zapore okrožnega sodišča. Pasji zapor. V soboto, dne 23. tm. predpoldne so se začudeno ljudje v Mariboru povpra«< ševali, kaj naj to pomeni, da hlapca pobreškega konjača z vso strogostjo in neusmiljenostjo lovita po mariborskih ulicah uboge in nič hudega čuteče psičke. Informirali smo se najpoprej pri teh »lovcih« osebno in ta sta nam odgovorila, da je od mestnega magistrata uveden strog pasji zapor. Ljudje, zlasti nekateri lastniki psov, so z ogorčenjem protestirali proti takemu postopanju konjača, ker jim o kakem razglasu strogega pasjega zapora ni bilo vsaj do časa nič'znano in tudi v nobenem časopisu ni bilo nič objavljeno, izvaja pa se odredba že z neusmiljeno krutostjo. Informirali smo se nadalje pri mestnem načelstvu samem O stvari, a se nam je povedalo, da je sicer proglašen strog pasji zapor, da se pa s strani konjača nima izvajati, ker še ni bil objavljen: lov za pse po konjaču da sloni na pomoti in da bo konjač dobil naročilo, da da na razpolago vse v soboto 23. tm. vlovljene pse. Nato smo bili sicer pomirjeni, toda prosili bi merodajno oblast, da se prihodnjič take pomote več ne pripetijo, da se bodo odredbe poprej izvajale, predno niso občinstvu objavljene, np glede na to, da nastane vprašanje, kako pridejo lastniki psov do tega, da si morajo iskati pri konjaču sami svoje pse, ki so bili nepostavno ujeti. Tud vprašamo, kako pridejo uboge živalce do tega, da se jih po nedolžnem natlači po 8 do 10 komadov v tak majhen zaprt voz in se jih vlači cel dan v tej neznosni vročini po mariborskih ulicah?, Prosili bi pa tudi, da pritegnejo merodajne oblasti v slučajih, kjer ne gre za očitno steklino, ampak se šele da istg konštatirati z raztelesanjem sumliivo bolnega psa, več živinozdravnikov S konstataciji, ker niso pomote izključene, trpeti pa morajo vsi psi cele občine in ž njimi vred lastniki psov sami. Prosimo torej v vsakem oziru več reda! Kmečki kolesar povozil staro«* Ignac Kmetec iz Gradišča pri Ptuju je v Tattenbachovi ulici z dvokolesom podrl na tla 601etnega Štefana Žunka s Pobrežja. Pri padcu si je Žunko zvfl desno roko. Moral je v bolnico. Proti kolesarju je uvedeno kazensko postopanja* PARIZ, 25. avgusta. Na glavnem kolodvoru v St. Nazaire je neka lokomotiva pri premikanju tako močno zavozila v pariški brzovlak, da je bilo 30 oseb več ah manj težko ranjenih. — V Normandiji :'e skočil neki tovorni vlak s tira. Vlakovodja je bil pri tem težko ranjen, stvarna škoda je zelo znatna. V rezidenci Trdinovega krallestva OB STOLETNICI NJEGOVEGA ROJSTVA TER OB 25LETNICI NJEGOVE SMRTI. Te počitnice je naneslo, da sva se s prijateljem mudila nekaj dni v dolenjski metropoli, v starodavnem Novem mestu ob zeleni Krki. Kraška Dolenjska s svojimi hribčki in dolinicami, s sočnato zelenimi bukovimi gozdi in skrbno obdelanimi polji, z ozkimi belimi cestami ter s čednimi vasicami, je zanimiv svet s posebno lepoto. Če ga še ne poznaš, se ga bogme izplača pogledati. Zakaj te svojevrstne prirodne lepote, ki vpliva na te ne morda z mogočnostjo in imponirajočo .veličastnostjo naše Gorenjske, ampak ti objame dušo s priprosto skromnostjo in neko tiho ponižnostjo, ne pozabiš zlepa, kakor ne moreš pozabiti belih cerkvic, ki te pozdravljajo iz vsake vasice in z vsakega večjega griča. Center Dolenjske je Novo mesto, katerega je bito pred prevratom v uradnih listinah in v oficijelni javnosti že močno izpodrinilo Rudolfovo. Le med priprostim ljudstvom se je ohranilo še prvotno ime, ki je prišlo po prevratu zopet do svoje nekdanje veljave. Novo mesto leži v nekoliko razširjeni dolini reke Krke. Na severu zapira novomeško kotlino znana Trška gora s svojimi vinogradi, na jugu raztegnjeni Gorjanci s Trdinovim vrhom (1181 m), na jugozapadu pa se pričenjajo razsežni kočevski gozdovi, v katerih še danes kraljujejo medvedi. Nekaj posebnega ne samo za Novo iriesto, ampak za vso jugovzhodno Dolenjsko je pa edina večja tekoča voda Krka. Nekdaj je imela pridevka rakov-bogata in zelena. Rake je že pred ve= desetletji pobrala kuga ter jih kljub raznim poskusom ne morejo več zaploditi v večjem številu. Pač pa je Krki ostala tista sočnatozelena barva, ki jo odlikuje ne samo med vsemi slovenskimi, ampak gotovo med vsemi jugoslovanskimi rekami. Če si gledal bistro in penečo Sočo, čisto in prozorno Savo, ki se je navzela na Gorenjski že deloma barve temnozelenih gozdov in njeno posestrino Savinjo, potem zelenkasto in leno Ljubljanico, našo sivobelo Dravo in črno-rjavo umazano Muro, pa jih primerjaš s Krko, boš videl, da se nobena teh naših rek ne more niti zdaleka primerjati tisti sočnosti zelene barve, kakor jo ima mirno in tiho tekoča Krka. Kakor da se je napila zelene barve prvega pomladanskega brstenja njenih livad, travnikov, polj, pašnikov in gozdov, katere na- paja. Bogzna od kod ima Krka pravzaprav to značilno barvo, katere ji niti ne omili in ne izpije vroče solnce, ampak jo uniči šele pri Brežicah s trboveljskim premogovim prahom napita Sava. Ali se je Krka navzela te sočnosti v podzemeljskem čudovitem Kraškem svetu, iz katerega je pobrala vse studenčke, kateri so sa morda komaj porodili v pusti ln fcameniti kraški prirodi, da so zopet zgi-flili pod zemljo v njeno naročje? Zak;* Krka priteče že kot dokaj močna reka s prav tisto sočnato zeleno barvo na svet, katero obdrži do konca svoje samostojnosti. Kljub tej močni barvi, pa je Krka prozorna, da vidiš vsak kamenček na njenem dnu in da odseva ob solnčnem in luninem svitu v njej njena okolica. Če opazuješ Krko, kadar so v njo uprti topli solnčni žarki, te nehote obide slast, da bi skočil v njo in se zaril, kakor se zarije dete spomladi v bujno rastočo zeleno travo. Sicer pa imajo Novomeščani dovolj prilike za kopanje v — toplicah. V Krški dolini jih imajo kar dvoje: staroznane Dolenjske toplice, katerih pa občinstvo ne poseča več, tako kakor nekdaj, in pa Šmarjetske toplice, miren in idiličen kotiček. V nobenem kotičku naše zemlje pa ni ohranjenih toliko starinskih gradov kakor ravno v novomeškem. Na katerokoli stran kreneš iz Novega mesta, naletiš že v dobri uri kar na več teh starih prič robote in suženjstva naših prednikov — tujcem. Skoro v neposredni okolici Novega mesta jih je par ducatov n. pr. Hmeljnik, Kamen, Otok, Struga itd., da omenim samo nekatere, ki so znani širšemu krogu občinstva že iz literarne zgodovine, če ne drugače. Ako opazuješ zanimivo in slikovito novomeško okolico, posejano z zgodovinskimi pričami trpke preteklosti, se ti morajo ti kraji že sami po sebi priljubiti. Kdbr je videl vse to in občutil, ta bo lahko razumel, zakaj si je stara gorenjska grča, Janez Trdina, izbral ravno ta kotiček pred 63. leti za svoje delo in bivanje in zakaj je tudi vztrajal prav do svoje smrti skoraj 40 let. Torej, če še ne poznaš rezidence pokojnega Trdine in njegovega kraljestva, porabi prvo ugodno priliko ter se vsaj nekaj dni pomudi v teh krajih! Zagorski purmani Purmant na državni cesti. Peš iz Zagorja do Maribora. Danes smo jih zopet videli, kako so jih £nali po tržaški cesti. Tam daleč v Zagorju se pričenja križeva pot teh živali, ki jih »trgovac« žene od sto do dvesto s svojimi pomagači po cesteh od kraja v kraj, navadno v Maribor, pa tudi v belo Ljubljano. »Kako je bilo lepo, kad smo Zagorci terali purmane na daleki Beč!« mi je dejal gospodar, ko sem se zapletel ž njim v pogovor. Mnogo te perutnine izvažamo v Avstrijo ali značilen je način, kako spravljajo živo blago do meje. Trgovec, tako ga nazivajo, gre od hiše do hiše, od posestnika do posestnika in barante z gospodinjami in gospodarji. Njegovi pomagači; navadno dva ali trije, pa »krotijo« medtem pred hišo čredo. Ko se »zglihajo«, se pridruži čredi 5—20 novih in hajd z dolgimi biči in glasnim kreganjem do prihodnjega sela. Seveda popoti tudi prodajajo. Pri prodajanju navadno ni barantanja. »Trgovec« je izvežban: »Daj pe-deset, ako ti nečeš, bo drugi!« in»gšeft« je napravljen. Ti ubogi purmani so res vztrajne ži-valice. Pomislite! Od Velikega trgovišta ali še dalje v Zagorju pa do Maribora po festi. Odrasel človek bi težko vzdržal to 3ot, kaj šele te majhne živalice. Lepo je to, idilično tudi, ako pa je gospodarsko in srčno-kulturno, je drugo vprašanje. Samo pomislite! Na prvovrstni avtomobilski cesti koraka taka čreda purmanov in gosk. Na oviaku se zakadi v to čredo šestsedežni avtomobil z letoviščarji iz Nemčije. Prvič, utis, ki ga dobi tujec mora biti porazen, kot da ni železnic, drugič pa uboge do smrti spehane živalice pod tem avtomobilom. Vprašal sem gospodarja, kako da si sploh upa s to čredo na cesto in celo na državno cesto. Odgovoril mi je: »Riziko je pri vsakem »gšef-tu«!« Ali se ne bi dalo to ukreniti tako, da bi železniška uprava dala tem »trgovcem« cenejše vagone na razpolago, vsaj na gotovih postajah. Odpadlo bi to mučno potovanje iz kraja v kraj, ki traja po teden in Še več in vsa stvar bi bila urejena v nekaj urah. Gotovo bi potem na naš trg prihajala ta kvaliteta perutnine cenejše kot je. Le nekaj idile bi bilo manj, zato pa mnogo več praktičnosti. Srečno hodite, zagorski purmani! Mariborski in dnevni drobiš Pogreb raunatelja Flntona Puklauca Ravnatelj Anton Puklavec, popularni naš vinogradniški strokovnjak, je včeraj popoldne zaključil trnjevo pot svojega življenja. Na magdalenskem pokopališču j'e njegovo izmučeno telo zagrnila mati zemlja in ga sprejela v svoje osrčje, številni prijatelji — mnogo jih je prihitelo tudi z dežele — pa so tvorili zadnje njegovo spremstvo. Improvizirani pevski zbor prijateljev mu je pod vodstvom učitelja g. Draga Cibica zapel v zadnje slovo dve turobni žalostinki, imenom banske uprave v Ljubljani pa se je ob odprtem grobu poslovil od zaslužnega javnega delavca svetnik inž. Josip Zidanšek s kratkim govorom, v katerem je proslavljal nesebično pokojnikovo delovanje za povzdigo in procvit našega vinogradništva, njegov kremenit značaj, poštenost in slovansko gostoljubnost. Krsto sta poleg venca sorodnikov krasila še venca prof. dr. Rostoharja in gostilničarja g. Verzelja iz Maribora ter venec z napisom »Svojemu ustanovitelju — nasad v Pekrah«. Štirje kmečki mladeniči iz Peker so vrh tega nosili še 4 manjše vence. Žalnega sprevoda so se med drugimi še udeležili: kmetijski referent v Lju- bljani g. Ivo Zupanič, predsednik Vinarskega društva za Dravsko banovino g. Lovro Petovar, podpredsednik bivši minister Vesenjak, upravitelja viničarskih šol v Pekrah in v Kapeli gg. Šumenjak in Glaser, kletarski nadzornik v pok. in zvesti pokojnikov sodelavec in prijatelj g. Josip Zabavnik, ravnatelj vinarske in sadjarske šole v pok. g. Andrej Žmavc, profesorski zbor vinarske šole, realčni ravnatelj g. Jakob Zupančič, postajni načelnik v Ljutomeru g. Lukašič, limbuški župnik g. Bračič itd. Spavaj v miru, blaga in poštena slovenska duša! Mestno načelstvo v Mariboru poziva vse rez. častnike, ki so se borili pod srbskimi prapori in žele prisostvovati slavnostni zamenjavi polkovnih zastav v Beogradu dne 6. septembra, da se radi prejema brezplačne vozovnice zgla-se najdalje do 27. t. m. pri komandi vojnega okruga v Mariboru, kjer dobe tudi potrebnejša pojasnila glede svečanosti v Beogradu. — Društvo državnih policijskih nameščen* cev in upokojencev ima v četrtek, dne 28. in v petek, dne 29. avgusta, z vsakokratnim začetkom ob pol 20. uri v gostilni Kosič v Vetrinjski ulici svoj izredni občni zbor. Na dnevnem redu so stanovske zadeve. 2364 Lepa narodna manifestacija u obmejni larenini Včerajšnja lepa nedelja je izvabila v idilično Jarenino sredi Slovenskih goric obilo sokolskih in drugih izletnikov iz Maribora in od severne meje, prihiteli so naposled celo naši Rušani, ki so se pripeljali na velikem tovornem avtomobilu. Vse je hitelo na narodno slavje, katero sta priredila jareninski Sokol in tamkajšnje Prosvetno društvo. Posebno obisk iz Maribora je bil izredno velik. Slavje se je pričelo kmalu po 15. uri s pozdravom staroste jareninskega Sokola br. Lubenskega. Jareninčane in ostale obmejne Slovence so pa pozdravili g. Knaflič za Narodno Odbrano, dr. Irgolič za Sokolsko župo, R. Rehar za »Mejo« ter polkovnik Putnikovič za Sokola I. in Strelsko družino. Sledila je uprizoritev Albrehtove mladinske igre »Sirota Jerica«. Oder je bil postavljen na prostem poleg cerkve in igralci, domači dečki in deklice, so z zares veliko marljivostjo in ljubeznijo pričarali kos pravljičnega sveta. Med odmori so pa nastopali Sokoli in Sokolice. Najprej je 8 naraščajnic Sokola I. iz Maribora izvajalo beograjske proste vaje, za njimi je prikorakalo na veselični prostor 18 kmečkih Sokolov iz Št. lija, nastopili so samozavestno in izvajali vse vaje točno in precizno. Vzbudili so vsestransko odobravanje. Prireditev sta zaključila nastop 10 Sokolic in 17 Sokolov društva Maribor I. Tudi ti dve skupini sta pokazali, da se Sokolstvo v magda-letiskem predmestju lepo in naglo razvija. Po igri in nastopih je bila prosta zabava. Ob sviranju mariborske Sokolske godbe pod vodstvom kapelnika Šušteršiča se je kmalu razvil tudi ples. Zabava je trajala še pozno v noč, dočim so izletniki, posebno Mariborčani, zapustili idilično in v narodnem duhu krepko se razvijajočo Jarenino že ob nastopu mraka. Prireditev je napravila na vse globok vtis in je dala krepko vzpodbudo za na-daljno sokolsko in narodno delo ob meji. Himen. Poročila sta se v Račah Ludovik Moschl in Pepca Čretnik. Bilo srečno! Smrt odličnega Slovenca. V soboto, 23. tm. je umrl na Dunaja v 74. letu starosti g. Vinko Krušič, glay‘ ni knjigovodja dunajske občine v pokoja Pokojnik je bil rodom iz kmečke hiše v Medlogu pri Celju. Njegovi bratje so bi* li: zdravnik dr. Mai.tin Krušič V Celja, gimn. profesor veroučitelj Ivan Krušič in župnik Jakob Krušič, od sester pa je omeniti Terezijo, omoženo Jezernikovo; posestnico na Polulah pri Celju, ‘koje hči je poročena z bivšim ministrom g- dr Vekoslavom Kukovcem, odvetnikom v Mariboru. Pokojni Vinko Krušič je bil iZ‘ prašan srednješolski profesor modernih jezikov v Olomucu, vendar je pozneje vstopil v mestno službo na Dunaju in je v tamošnjih slovanskih narodnih, zl& sti pevskih društvih, dolga desetletja igral odlično vlogo. Njegov zet je vse-učiliški profesor g. dr. Fran Kidrič v Ljubljani, njegov sin Vinko Krušič P*je tajnik celjske mestne občine. Bodi vrle* mu narodnjaku ohranjen časten sporni11 žalujočim naše sožalje! Vsled izmenjave cevi glavnega plinovoda na državnem mosta bo jutri, v torek, od 4.30—5.30 .zjutraj ukinjena dobava plina za ves desni dravski breg. Konsumentje se zato na‘ prošajo, naj v navedenem času ne upo* rabljajo plina. Mladi Sokoliči in Sokolice na Pobrežja lepo napredujejo. Število raste od dne do dne. Naraščaja telovadi že do 60, člafl" stva pa 50. Deca začne telovaditi v za' četku šolskega leta. Iz Pobrežja. Pretečeni teden je na šoli končal te‘ čaj za prikrojevanje oblek in perila tef za strojno šivanje in vezenje, ki ga J® brezplačno priredila tvrdka DiabolO, d. Zagreb, podružnica Ljubljana. TeSai* se je udeležilo 30 deklet, ki so z zaJU* manjem prihajala k pouku, ta podne^ druga ponoči, kakor jim je pač čas & puščal. Brez šivilje, tedaj brez vs6“ stroškov so si dekleta sešila na ŠvedsK”1 strojih srajčke in oblekce ter okrasi^ perilo z umetnimi strojnimi vezeninan1'' Na koncu tečaja je tvrdka poklicala tografa ter je vsako udeleženko razve* selila z brezplačno fotografijo. Tvrdka Diabolo je priredila tudi predavanje 0 praktični uporabi mleka na lastnih šepa* ratorjih in brzoparilnikih. Avstrijski avtomobilist povozil obrnejo0 posestnico! Sinoči okrog 7. je dobila reševalna P0-staja telefonično obvestilo, da je na dr* žavni cesti med Kerenčičevo gostilno ifl železniškim prehodom v Pesnici neki av* tomobilist povozil neko žensko. Takoj n3 kraj nesreče prispelo reševalno moštvo je ugotovilo sledeče: Vozač avtomobil3 A 1852 je vozil po jugoslovanski cesti P° avstrijskem cestnem redu, ki je naspi’**’ ten našemu ter povozil 30letno posest' nico Magdo Lešnikovo iz Gornje Sv-Kungote. Lešnikova je dobila sledeče po* škodbe: zlomilo ji je desno nogo nad ko* lenom, ranila se je občutno na desni seti' ci ter si pretresla notranje organe. P°' nesrečenko so z reševalnim avtom od' premili v bolnico. Njene poškodbe so si' cer precej težke, vendar je upati, da okreva. Če zaspiš ob Dravi... . Mizarski pomočnik Franjo MejovšeK iz Zbelovega pri Poljčanah se je trude« vlegel na dravski breg blizu Halbartov tovarne za usnje in zaspal. Ko je sP^j. spanje pravičnega, mu je nekdo izmaKnU nov jopič z dokumenti Današnje policijsko poročilo izkazuje poleg 2 aretacij 38 prijav. tirana sta bila Josip Vabič radi tezK telesne poškodbe in Marija Pernek r3 pijanosti in neplačanega zapitka. RaZ® tega so prijavljeni 4 razgrajači ifl’3 s* ' čaji tatvine. Mala Nedelja. t Narodno kulturno društvo Pr‘re .j-« nedeljo 31. avgusta ob 3. uri P0P?”.... veliko tombolo v Društvenem dom • Zlata ura, vreča najfinejše moke, m° in ženske obleke, odeje, sladkor m , nad 300 lepih dobitkov, ki bodo ? tombolo javno na ogled- Po tomboli ^ bava s plesom. Vabljeni vsi od bliz od daleč. —SEBI V rajskih gajih otoka Lokruma Dubrovnik, koncem avgusta. Za stalno bivanje navadnih smrtnikov °tok Lokrum ni, kajti to je raj na zemlji; raj pa je samo za one, ki so že pokopali vse svoje nade in upe, so dali slovo vsemu svojemu hrepenenju in stremljenju, se poslovili od tega sveta in posta-yili enkrat za vselej piko na konec svojca življenja. Za take je Lokrum s svo-i'mi starimi, deloma francosko pristriže-n>roi, deloma angleško naravnimi gaji lovorov, mirt in cipres; za take je mirna 'n Pokojna tišina, ki diha poleti in pozimi večno pomlad izpred njih; za take je sarnostan, ki, skrit za gostim gajem in špalirjem večnozelenih pinij in drugih lužnih borgv, služi sestram in ženam, ki s° se odpovedale vsakemu veselju tega sveta, za bivališče, v katerem po načeto »Ora et labora« molijo boga, nabirajo '"vežejo vonjajoče cvetlice v šopke za ^jjično Marijino kapelico in vzgajajo njim izročene otroke k zdravju in srečnemu življenju. Za vse druge je samo, da si ga mimogrede ogledajo, se za trenutek ali dva VaW’> v njegove lepote fn skrivnosti po-Sjobijo, nekaj minut posedijo na kameli klopi, ki jo hladijo srebrne pene Pljuskajočega morja, in da se potem, z nepozabno in zato hrepenenjapolno sliko {ega zemeljskega raja v srcu, vrnejo v starodavni Dubrovnik in dalje v svojo domovino. Hrepeneč po novih ciljih in Uspehih, zibajoč se v vedno novih upih jn nadah, boreč se za vedno višje, čim e*je, tem lepše ideale, se bodo na svoji Poti, dokler jih vodi skozi to naše živ-Uenje, vedno zopet vračali za trenutek dva v ta kraj, dokler se tudi njihova Pot končno ne konča v pravem raju. Ce se voziš iz Dubrovnika s čolnom ■a otok, je treba samo tri- ali štiristo-rat z vesli pogladiti mirno in gladko . °rie in se z nekoliko spretnostjo vesla-s Palimrovo pomočjo preriti skozi šte-hne ostrorobe in nevarne čeri in peči, Ktere se zaman zaletavajo prikrito in Potuhnjeno morski valovi, in že stojiš *:,Pragu v raj in biser vseh dalmatin-otokov, v raj v našem Jadranskem v,0r|u. Star vrtnar in sluga izroči tujcu p štiri dinarje vstopnico, s katero si ahko ogleda vse, kar je na otoku, ra-en klavzure v samostanu nastanjenih smiljenih sester, in se lahko koplje pov-H kjer se mu ravno najbolj dopade, e da bi ga kdo pri tem nadlegoval ali Posebnih predpisov. Razvaline razpadlega gradu ali stare fdnjave pričajo, da so se nekoč tod krivali in z oboroženimi galerami mogočnih držav, kakor je bila benečanska ePublika, borili morski roparji, piratje n gusarji. Njih slava in strah pred nji-počiva v globokem morju in vztraj-,1 bršljan edino še veže in druži ostan-e njihovih nekdaj nedostopnih gnezd, v 'a‘erih se zdaj solnčijo kuščarji, martin čki 'n strupene kače. V srednjem veku P Jim sledili menihi in dominikanci, ki 0 rade volje nudili zavetišče vsem in Plezališče tudi znanemu kralju Rihar-u z levjim srcem, ko se je vračal iz vete dežele domov. V novejšem, polpreteklem času pa je prav za prav na °vo odkril ta biser in napravil iz njega . j® v splošnem še danes, najide-mejši, a tudi najnesrečnejši Habsbur-an, Maksimilijan, kralj Mehikanski. Na ni strani nepretrgoma hrepeneč po sve-?vni slavi, po lovorovih vencih in po kra-Jevi kroni, ki mu jo je bilo obljubilo po-neje tako nesrečno izpolnjeno sanje, na ra*^ st.ran* vedno na begu pred svojim zkošnim cesarskim domom in dvorom, v srcu svojem neizbrisno braneč kras-niks . o Negovo, je ta idilik, pevec, pes-st ,S'*Kar 'n umetnik v ta od narave po-ayljeni raj potem, ko se je bil naveli-v Grljanu in v svojem kraljevskem D rarnaru, bučno grmeče kraške burje, cvJJP sv°j rojstni grad in drevorede, okni- «rede, stezice in izprehode Ue 1 niega, da bi bil moral biti zadovo-Čen S |VOiim n°vim bivališčem in sre-skoi-n s’njeSa morja, ki viharjev §e J? . ne pozna, a zime prav gotovo trdnianj’ S ^08:'e^orn na tisočletne sive Duhr^Ve-i'n na mestno obzidje slavnega tedaj \.n ’ b* bil na otoku z njegovim: or° neprodornimi pragozdovi vi- sokih cipres, mirt in lov9rov morai najti mir in pokoj, ko si je bil pričaral v ta južni svet s prirodno bujnostjo in bohotnostjo še idealizirano sliko mladinskih spominov: grad, grede, drevorede, pristanišče, kopališče in kaineniio klop ob morju. Toda ta otok Lokrum je samo za tiste, kojih pogled se ozira edinole nazaj na že prehojeno pot, z<_ srca. ki so se že odpovedala vsemu. Za to je odšel iz tega raja za svojini ideaii v smrt, a za njim so prišle in še sedaj bivajo v njegovem gradu, sedaj samostanu svetu odmaknjene, pobožne, svete žene, za katere je ta božji kotiček na najlepšem otoku dalmatinskem resnično ustvarjen. Vrtnarjeva roka ne dela več take skrbno kot nekdaj. Lovori, mirte in ciprese, prej skrbno ostrižene in prirezane, se sedaj poljubno objemajo na veliko razdalje, da se moraš večkrat pripogniti, ako se hočeš zmuzniti skozi n,e. Sinje-modro cveteči divji rožmarin pokriva stezice, prej s peskom posute, in te po mehkih blazinah vodi k morju, ki je globoko, čisto in zeleno, da vidiš na njegovo dno, te vodi v hladne skrite, za tajne pogovore in sestanke pripravljene jame in votline, te pelje do pred samostana, v katerega pa ne smeš, in končno do zelenih, s širokimi pinijami obrobljenih gozdnih travnikov, kjer Strle kvišku, zeleni meči nemške perunike, kakor da bi hoteli napraviti neprodorno ograjo , za vsakogar, ki bi nepoklican hotel stopiti v njegovo sredino. Pobožne žene iz samostana, kojih vela bleda lica obsenčajo dolge peruti njihovih belih pokrival, žanjejo tu kakor naša kmetska dekleta travo, brusijo svoje srpe z brusilnim kamenčkom, ki ga imajo poleg moleka privezanega ob pasu svoje črne obleke in gasijo svojo žejo z vodo iz vrča, ki stoji, sredi travnika. V tem morskem raju je voda, pitna voda, dragocena, kajti otok Lokrum vrelcev s sladko, pitno vodo nima, in sestre imajo v vrču samo filtrirano vodo iz domače cisterne, toda v drugem vrču. Oni sredi vrta ni za navadnega Človeka; je samo za te pobožne, svete žene, ki so že postavile piko na konec svojega življenja, da stalno lahko bivajo že sedaj v raju, v rajskih gajih na našem najlepšem otoku — na Lokrumu. Dr. Fr. Mišic. Sakohtna Ustanovitev dveh novih Sokolskih društev. Včerajšnja nedelja je bila po našem podeželju posvečena sokolskemu delu. Poleg prireditve v Jarenini sta bili ustanovljeni tudi dve novi Sokolski društvi, dopoldne v Račah, kjer je zastopal župo dr. Irgolič, popoldne pa pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah, kamor so pohiteli številni Šentlenarčani s svojim sokolskim in narodnim voditeljem dr. Milanom Goriškom. Tam'je bil tudi prvi javni sokolski telovadni nastop, ki je privabil obilo domačega in okoliškega prebivalstva. Sokolska misel se krepko razvija in naša meja se vedno bolj utrjuje. Spori Strašna smrt „slepega 4 potnika V bližini Miškolca so našli na železniški progi strašno razmesarjeno truplo nekega mladeniča. Poizvedbe so dognale sledeče: Gre za 161etnega srednješolca Emerika Šivosa iz Soroksarja na Madžarskem, ki je radi očetovega ukora pobegnil od doma. Vstopil je v vlak brez vozovnice. Ko je zapazil, da se bliža sprevodnik, se je umaknil v predzadnji voz. Od tam je hotel s pomočjo lestve splezati na zadnji voz; pri tem pa je zgubil ravnotežje ter padel pod kolesa zadnjega voza, ki so ga popolnoma razmesarila. Pristopajte k stavbni zadrugi »Ribnica koča« kot zadružni člani! Deleži i Din 100, prlstrnnina Din 20. Pojasnila daje zadruga »Ribniške koče« r< z. z o. z. v Mariboru. SK ifirija :SK Železničar 3:2 (1:2). V Ljubljani se je včeraj vršila odločilna tekma za juniorski pokal Ilirije in sicer med mariborskimi Železničarji in Ilirijo. Mariborčani tudi v drugi tekmi niso imeli sreče, da bi si pridobili tako za-željene lavorike. Dasiravno so prvi polčas vodili 2:1, pa so v drugem polčasu popustili in tako podlegli v razmerju 3:2. Taktično, kakor tehnično je SK Železničar nadkriljeval fizično močnejše moštvo Ilirije. Kot zmagovalec juniorske tekme za pokal Ilirije je izšlo juniorsko moštvo SK Ilirije, ki si je z včerajšnjo zmago tretjič priborilo pokal; s tem je to darilo kon-čnoveljavno prešlo v last SK Ilirije. Tolažilno darilo je dobil SK Mars, ki je v predtekmi porazil SK Mladiko 4:3 (1:1). SK Rapid:Grazer Sportklub 5:4 (2:2). Včerajšnja tekma, ki se je vršila popoldne na igrišču SK Rapida, je proti pričakovanju končala s pičlo, toda zasluženo zmago črno-plavih. Dočim je Grazer Sportklub spomladi v Mariboru beležil rezultat 10:2 v svojo korist, je včeraj zmagal Rapid 5:4. Od posameznih forrhacij Rapida je bila napadalna vrsta najprodornejša. Krilci sd bili požrtvovalni, obramba, razen vratarja, .precej nesi-gurna. Rapidovci sq- izenačili tehnično nadmoč nasprotnika z izredno požrtvovalnostjo. SportKhib- je predvajal lepo kombinacijsko igro, je bil v polju v premoči, vendar je bil pred golom premalo odločen. Igralo se je v splošnem fair. Sodil je objektivno g. Marinič. SK Rapid rez.:SK Železničar rez. 3:1 (3:1). V predigri je nastopila rezerva Rapida proti Železničarjem. Igra ni bila posebno zanimiva, vendar so Rapidovci pokazali veliko več ambicije kot pa igralci Železničarjev. Tekmo, ki je trajala le 70 minut, je sodil g. Vesnaver. SK Rapid old boys:SK Svoboda I 3:1 (1:1). Predpoldne se je vršila na igrišču Rapida prijateljska tekma med SK Rapidom old boys in prvim moštvom SK Svobode in je končala z zmago Rapida v razmerju 3:1. Sodil je g. Nemec. Ostale nogometne tekme. Ljubljana: SK Grafika.SK Olimp (Celje) 3:1 (1:0). Zagreb: VVacker (Dunaj) :Hašk 3:0 (2:0); Wacker:Gradjanski 4:1 (2:1). Brod: Hašk:Marsonija 3:1 (1:1). Finalna tekma za prvenstvo ZNP. Sarajevo: Sašk:Gradjanski (Osijek) 3:2 (2:1). Tekma za pokal JNS. Beograd: Ferenczvaroš (Budimpešta): BSK rez. 3:0 (3:0); Ferenczvaroš Jugoslavija 5:2 (4:1). Dunaj: WAC:Fall Rivers (Ne\vyork) 6:0 (3:0); Fali Rivers:Austria 3:1 (1:1); GAK (Gradec) :Rasensportireunde 3:3 (2:0). Tekma za avstrijsko amatersko prvenstvo. Linz: SK Ilirija (Ljubljana): S. V. Ur-fahr 4:3 (1:2). Gradec: SK Sturm :Kapfenberg 4:1 (3:0). Prvenstvena tekma Kastner & Ohler:Hakoah 0:0. Praga: Slavija:Sparta 2:2 (0:0). Pokalna tekma. Budimpešta: Teplitzer F. C.:Ujpest 1:1 (1:0). Curih: Vienna (Dunaj): F. C. Ziirich 2:1 (1:1). Lahkoatletika. Na lahkoatletskem mitingu v Pittsbur-gu je postavil N u s s u t v metanju diska nov fenominalni svetovni rekord s 51.73 m. TENIS. GAK:Rapid 7:2. V Gradcu -se je včeraj odigral tenis-match med GAK in mariborskim Rapidom. Rezultati so bili naslednji: Gospodje p o s a m e z n o: dr. Schiirer (Gradec):Hitzl (R) 6:4, 6:3; Rieck (G): Lcyrer (R) 6:3, 6:3: Schmelzer (G):dr. Blanke (R) 6:3, 6:8, 6:3; dr. Reckenzaun (G):Molzinger (R) 6-'4, 6:2. Gospodje v d v oje: Rieck-Schreiner (G):Hitzl-Leyrer (R) 6:0, 6:4; Rieck-Schreiner (G): dr. Blanke-Holzinger (R) 6:3, 6:4; Hitzl-Leyrer:dr. Bohm-Schmelzer (G) 7:5 \v. o. — Dame posamezno: Deani-no (G):Mitzl (R) 6:0, 6:1; Kraus:Kom-menda (G) 6:4, 3:6, 6:3. Službeno obvestilo medklubskega odbora za table-tenis v Ljubljani. Po pravilih pravkar ustanovljenega Jugoslovenskega table-tenis saveza v Zagrebu, poziva gornji odbor vse kiube in društva v Dravski banovini, ki goje table-tenis šport, da prijavijo v 5 dneh medklubskemu odboru kot predhodniku Ljubljanskega table-tenis podsaveza svoj pristop v članstvo J. T. T. S. v Zagrebu. V to svrho je treba priložiti klubu odnosno društvu, ki želi postati verificiran član J. T. T. S., podpisano izjavo po upravnem odboru kluba in naslovljeno na M. O. v Ljubljani. Istočasno je treba priložiti po pravilih J. T. T. £- prijavnino v iznosu Din 250. Brez priložene članarine se prijave zavrnejo. Prijavnine s prijavami je poslati na naslov: Medklubski odbor za table-tenis v Ljubljani v roke g. Denes Arturja, Ljubljana, Ambrožev trg 10. Po odobrenju verifikacije dobi vsak klub odnosno društvo po en izvod saveznih in tehničnih pravil J. T. T. S. v Zagrebu. — Tajnik Deneš. Prui me^cinaki časopis naše uejske Kdor se spominja raznib zaslug, ki s¥> si jih pridobili .vojaški, zdravniki,v vojnem času, ta ve kolikega pomenar je dobra in vestna služba vojaških zdravnikov. Že večkrat so dokazali vojaki zdrav niki in cclokupni sanitetni oddelek naše vojske, da se jim lahko v slučaju potrebe popolnoma zaupamo. ^Tudi m zadnjih’ letih delujejo tiho fn'marljivo na izpopolnjevanju vojaško-sanitetne stroki Jo dokazujejo mnogoštevilne publikacije,*ki so izšle v naših in inozemskih' časopisih.1 Bila je v resnici škoda, da niso imelfii medicinski delavci do sedaj nobenega strokovnega glasila, y katerem ,bi lahko obravnavali znanstvena in strokovna vprašanja. Razumljivo je, da niso mogli trije medicinski časopisi, ki so' doslej^ob-stojali, vedno nuditi prostora številnim vojaškim zdravnikom. Sedaj je ta velika vrzel izpopolnjena. Vojaška saniteta je dobila.svoj ^strokovno znanstveni časopis »Vojnosanitet-ski glasnik«. Izdaja ga ^ sanitetni oddelek' ministrstva vojskein mornarice pod .vodstvom načelnika sanitetnega oddelka,^sanitetnega generala dr. Jordan jStajiča. ,V uredniškem : odboru'so znajii medicinski strokovnjaki: gg. brigadni general^. Žarko Ruvidič, brig. gen. dr.^Dorde^Pro-tič, major dr. Mileta BranovačkV (ža me- ' dicino); polkovnik Radmilo Milič'j(za farmacijo) in polkovnikJVlilan ,IliČ*Xza'veterino). Tajnik je g. dr.?Radoje^Tadič. Časopis je razdeljen^v^dva^ddk.^ prvem so originalna* dela,jv*drngem,V^J&-ročila in Članki iz dpmaČih“inJtujih^lTnjig ter časopisov, porodila o Tazt^' k’ongrfe-sih, strokovne vesti itd.’fSodeluje'jo,lahIčb vsi vojaški in ^civilni zdravniki, ^veten-'' narji in apotekarji iz vse države. jDa'Je rodila ta časopis“ resnična* potreba' in#lju-bezen do strokovnega dela, nam ‘dokazuje dejstvo, da se ne izplačujejo ^honorar ji niti urednikom niti sotrudnikorh. Higljenska razstava. V okvirju jesenske velesejmskej>rire-ditve od 31. avgusta do 15. septembra priredi Državni higijenski‘zavod'v"Lju-bljani II. del znamenite higijenske razstave »Človek, mati dete«, katere I.^del je že vzbudil ob jubilejnem, ljubljanskem velesejmu tolikanj zanimanja in občudovanja. Poleg te razstave bo 'prireditev obsegala še šumarstvo in lovstvo, gozdno industrijo in obrt, pohištvo, misijonarstvo, radio ter industrijo in^obrt\ obče. Polovična železniška vožnja ^dovoljena. Legitimacija stane Din 30. Dobi se pri večjih denarnih zavodih, v biljetar-nah »Putnika«, strokovnih organizacijah in na blagajnah večjih železniških postaj Dravske banovine. ________________ Ali si že obnovil članarino „Voslnikove družbe11 za leto 1930! K. M, Capek - Chodt Jindri Roman. — b Češčine prevet dr. Fran Br£da& 45 Strašno je s tem ranil Jindra mlajši starejšega, nehote. Predobro merjeni udarec je že zadel, ko je Jindra nad njim osupnil. Hote! se je dotakniti le nekaterih najnovejših lehko-miselnih spletk svojega očeta in glej, dotaknil se je onega groznega poglavja v življenju med obema, ki se ni dalo na noben način zabrisati, naj je delal oče, kar je hotel. Matere! Od plesne afere s tesarjevim Lojzetom se nista Jin-dri dotaknila tega niti z besedico; ta dogodek jima je naložil večen molk o trpinki v žebljarjevi delavnici, spomini, ki sta jih čitala drug drugemu nemo na očeh, so zadostovali očetovi vesti in sinovi bolesti. Oba sta čutila, da more drug drugemu olajšati bol samo z najtišjo medsebojno vzajemno ljubeznijo. Odtod njuno nežno združenje in prislovičena skupnost, ki je ustvarila znosno stanje med obema, ukrotila neotesanega malopridneža s Františka, da je očetu če že ne odpustil — pa vsaj izpregledal, in učinila, da je po dvajsetih letih zaraščala očetovo krivdo trava, ko ni mogel miti ta niti oni ničesar povedati o njenem grobu, ki ga ni bilo mogoče ugotoviti, ker je ležala v skupnem rovu... Pokopana je bila za vselej v mislih očetovih, dočim je ni Jindra nikoli pozabil. A glej, v temle hipu se je spomnil tudi ,oče, kajti spon in ga je zbodel tako ostro, da še^nu je obrnila glava preti čisto drugi sliki rt^go Jirinini, Visela je nad posteljo STOjega-sma^ Božpnka Nqkik ševa, njena obledela fotografija, njegova edina* d^dšema po njej. Jindra starejši je vzdihnil z bolestnejšim vzdihom, nego če bi bil zakričal; tako se je vsaj Jindri mlajšemu zdelo in po tem je tudi uravnal svoje vedenje. Stopil je naproti očetu z razpetimi rokami. »Ne; tega nisem hotel, oče!« Da ni rekel te besede — vse bi se bilo morda dobro Izteklo. Toda prav zato, ker je povedal, kar si je oče samo domišljal, se je spustil oče nanj, molče sicer, toda s pogledom, ki je pričal, da je neizrečeno užaljen, ker mu je očital, česar ni nikoli zaslužil... Molčč je pobral karton gospe Putove, ga dal v mapo, počasi zavezal njene trakove, vzel pod pazduho, se nagnil naprej, kakor da hoče nekaj reči, a rekel ni ničesar, niti po češko niti po angleško, pomignil z roko in odšel— z neizmernim izrazom pravkar pretrpljene, nikoli zaslužene krivice. Jindra se je jako hitro prebudil iz svojega ginjenja. Da, to je bila običajna, redkokdaj ponesrečena očetova taktika napram njemu: zaigrati kar najučinkoviteje v globino ranjenega srca, seveda s to razliko, da so bili taki naskoki — čeprav so izvirali iz manj resnih vzrokov hitro končani in se je oče naglo pomiril, kakor hitro je Jindra pokazal, da si želi pomirjenja. A danes, danes se je postavila med oba Jindri, očeta in sina, zopet enkrat mati. Nekoč, bilo je to ravno v jeseni prvega vojnega leta, je imel mladostni oče jako (potratno pasijo in razgovor o tem se je istotako vršil v Jindrovi sobi. Da bi dal očetu ukor, kakor se spodobi, je rekel stoje pri oknu: » ri moji veri, oče, da se mi zdiš kakor ta kostanj tukajle na vrtu!« »Prosim te, kakšne primere so to, kostanj in jaz!« je rekel dr. Pavak že zelo pomirljivo in se priplazil k oknu. Spodaj stoji velik divji kostanj v starozlatem krasu listja pozne jeseni, a oster veter je tega dne trgal z njega listje kar kupoma, da se je vrtinčilo nad njegovim temenom. »Vidiš,« je pravil Jindra ml. starejšemu, »ta tudi razmetava zlato, da je pod njim vse nastlano, samo da... samo da si ta ne zna pomagati; v enem tednu bo Dopolnoma gol; včasih je v človeškem življenju pogubna strast tudi kakor neodoljiv vihar.« Takrat se je Jindra starejši razljutil, zaloputnil vrata, cel mesec ni govoril, toda pokazal je v tem času, da si zna pomagati, in vrnil se je čisto spokorno. Danes ni zaloputnil .vrat, bil je očividno preveč globoko zadet! Mati! Ali pa naj bi bila morda pravi, spretno zakrit vzrok vsega tega Jirina? Pa kaj — če pogleda Jindra sam v lastno srce z nezastrtim očesom, ali ne vidi v njem nekaj, kar je zelo slično ljubosumnosti na očeta, — tekmeca? »Hrst!« je zahreščalo pod mikroskopom razdrobljeno stekio. V misli zatopljen, je obračal strojev vijak, ne da bi opazoval z cluilarjem, in objeknv :'c razdrobi' krovno steklo preparata, ki je bilo tenko kakor svilen papir. Če bi znal kleti, bi bil zaklel. Preparat je bil uničen, a ne samo to, tudi objektiv je bil močno popraskan. Jindra. bolj žalosten kot jezen, je spravil stroj v skrinjico in, kakor je bil že od nekdaj navajen, je začel za seboj pospravljati. 4. 1$ se'nadejal, da pusti oče usodni amaterski-izdelek** dr. Černega na tleh; ko mu je padel sedaj v roRe, ga j^ naglo vrgel proč, prav na kraj mize, toda ;tfil jev\*e!je!>. da ni zletel na«tla. Vzel. ga je in se preoej dolgo zagledal v obraz 'cvetličamce-filozofke in že ga je nehotJkporinil v naprsni žep; čul je notranji glas. ki ‘nfu \ refel:' ; , t . — Tako daleč je prišlo s teboj, Jindrai?' V* ** Zopet je položil sliko na sredo mize — slednjič ni niti njegova last. Hitro si je vzel čepico na glavo; ko je zadelo njegovo oko ob Jirinino sliko, jo je obrnil z obrazom navzdol in odhitel. Toda, čeprav je bil že na pragu, se je še enkrat vrnil, da popravi, kar je danes prvikrat v svojem življenju pozabil, namreč posloviti se s toplim pogledom še od matere, to pot, da bi ji obljubil, da ostane ona za zmiraj edina žena njegove ljubezni. Odšel je v mislih na popraskano dragoceno lečo; in razen tega se mu je zdelo, da je tudi njegovo srce občutno ranjeno. Ni pa se seveda nadejal, da ne bo nikoli več potreboval mikroskopa, da bodo njegovemu srcu stavljene take zahteve, ki jim bo kos le z največjim samozatajevanjem. Doslej je trdno mislil, da je otroško bolezen svojega srca prebolel enkrat za vselej s svojo pustolovščino s sivoplavo komteso v soboljih kožuhovinah, in to je že precej daleč, in glej, kaj počenja danes! Z vso silo vesld v izposojenem čolnu po reki navzgor in gleda, ali pozna s te strani, kateri od po-brežnih zelenjakov je Jifinin. Živo je čutil, da se loteva nečesa, kar se prav nič n-v strinja z načeli zrelega moža, ki gleda na lastno življenje kar najresneje in ki je sklenil, da mora biti njegova bodočnost, če bo sploh še katera — kdo more to reči z gotovostjo v današnji dobi — kar najjedrna- tejša, toda kljub temu in morda, ker je bil upravičen0 jezen na tega zrelega moža, je veslal še hitreje ta skrbno pazil, kdaj uzre visoko, staro hruško, malo košato, in na njene veje oprt droge, pod njo bajto, res že zelo raztrgano, toda z bujno plezavko milosrčno ogrnjeno. Plul bo le tako sredi reke, ali pa še dalje ob levem bregu, da bi ga ne spoznali, ko bi se zgodilo... Toda zgodilo se je vse drugače. Breg je v teh krajih preveč visok, kot da bi bilo mogoče videti prav do poslopij znotraj vrtov; toda kar je Jindra že od daleč zagledal na eni izmed Števil* nih visokih brvi, ki so držale iz vrtov in rabile pri panju vode, je izpremenilo njegov načrt. Pristal je namreč takoj k desnemu bregu in, je privezal čolnovo verižico h kolu, je stopal pod bregom naprej; samo skrivaj se prepriča, ali se ni motil, in takoj se umakne in vrne. In res, visoko, vitko deklč, stoječe na brvi in Za' jemajoče z vedrom vodo, ni bilo nihče drugi nego SO0 spodična Jirina Menotova, študentka filozofije. Po postavi in graciji je ni bilo težko spoznati — steblo lotosa, težki plodi! — toda kar je Jindro sprva motilo, to je bilo njeno krilce in bluza, ki sta tako zelo drugačni nego njena včerajšnja krasna obleka, pa tudi njen preprosti robec, potegnjen do P°* lovice obraza, da bi jo varoval pred solncem — s" je bilo zopet jasno nebo — zlasti pa njena brhka spretnost pri delu, ki ga gotovo ni danes opravlja*3 prvikrat. Z drogom pri vedru se je kar igrala, dvigala j® vedrce in ga spuščala zopet v vodo tako naglo, “a je kar plosknilo po vodi, preden je nabralo vode; ga je zopet dvignila, ga je prevrnila v korito, iz ^a' terega je tekla voda na vrt. In tako neprestano enako hitro doli in gori. V Jindrovi roki se je ozval trdi dotikljaj Ji?*118 dlani, ki mu ni ušel tako hitro, ko mu je prvikrat P°' dala roko; pripravljal se je, da se taktno oddalji' Toda eden od ploščatih Vltavinih kamnov je glasu0 zaklopotal pod njegovo nogo, Jirina se je ozrla in za' klicala s parodiranim naglasom vrtnarskih delavk: »Kam pa, vojaček? Jaz sem mislila, da greste » nam!« In potegnila je ruto z glave do tilnika. Ni se torej zgodilo, kar je pričakoval, če ga gleda in spozna; ni zbežala kričč, kakor je slišal vnaprej. Nasprotno, njemu je sedaj pripadla naloga zas*' čenega. Olajšala mu jo je. Nikoli ni bila nežnejša nego v tem trenutku, se je smejala na vse grlo in posnemala s srčkano r»' posajenostjo koketnost braniškega dekleta, za kateri111 je skrivoma prilezel vojak. Jindra se je v tem hipu spomnil na njeno pref včerajšnjo solzico, ki jo je precedil cimetovi zavoj-j1” val nikoli prej občutene nege mu je zaplavil grlo.J Nategnil se je kakor struna in salutiral kar na*‘ dvorijiveje. »Klanjam se in občudujem, gospodična Jirina!« Njena neprisiljenost je bila mojstrska. Dvignila Je roke nad glavo in vzkliknila: »To je pa res —« , »prešernost« si je pustila zase in pristavila .v ”* sto izpremenjenem tonu gospodične: (Nadaljevanje sledi;) .Griffon* moterlil najpopolnejši motorji sedanjosti. — Novost 175 cm*, 4 takti. Blockmo-tor. Hitrost 80 km na uro. JUGU D. Z O. Z, — MARIBOR, XXIII Tattenbachova ul. 14. Štirisobno stanovanje, kopalnica, soba za služkinjo z vsemi pritiklinami, v sredini mesta oddam v najem s 1. septembrom. Vprašati v upravi lista. _________________________2330 Elektroinštalaclje, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše Izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika Izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni. XII Lep trgovski lokal s 2 priključnimi skladišči s 1. septembrom oddam. Vprašati Dvofakova ul. 4 I.___________________________________2333 Sobo In Črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astorla«. X Enonadstropno hišo, železno-betonske konstrukcije takoj prodam. Anton Poklič, Tezenska ulica 14, Pobrežje. 2366 Prodajalko, zmožno slovenščine in nemščine z lepo pisavo, sprejmem. Ponudbe pod »Zmožna« na upravo Večernika. 2332 Gramofone popravlja precizno le mehanična delavnica JUSTIN GUSTINČIČ, Maribor, Tattenbachova ulica 14. Istotam velika izbira najboljših gramofonov znamke »Columbia« in gramofonskih plošč. 602 Hitro popravilo ur, ceneno in točno z 1—Sletnim f* jamstvom pri tvrdki A. Sto- *ec’ Maribor, Jurčičeva ulica §t. 8. Po stenske in stoječe ure ___________se pride na dom.__________XVII Stole vpletam s prvovrstno trstiko in sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita. Josip Antloga, košarski in sitarski mojster, samo Trg svobode, zraven mestne tehtnice.___________________529 Od danes naprej dobite pri dr. Gianeniku Lepo, 3 sobno moderno stanovanje s kopalnico In ostalimi pritiklinami se takoj odda. Uprava hiš Pokojninskega zavoda, Kralja Petra trg 1. 2316 Suha bukova meterska drva, cepana, na dom postavljena 1 meter-klaftra Din 500, žagana na štiri kose Din 530. Bukove okroglice meterklaftra na dom postavljena Din 380, žagana Din 410. Naslov pove uprava. 2295 Najvišje cene plača za staro zlato, srebro in novce kakor tudi za zobovje M. Ilger-ja sin, Maribor. Gosposka ulica 15. 1548 Časopisi in Inseratl. • pri Hinko Sax, Grajski trg. Takoj prodam staro obleko, perilo, čevlje, pohištv® itd. Starinarna Peteln, Maribor, OroZ‘ nova ulica 1, poleg Mestne hranilnic®' _________________________________________2332, lQrlffon< motor]i| 350 cm* športna tipa. welle«, luksuzna tipa. Vse tipe n ugodna odplačila na obroke. JUGU D. Z O. Z. — MARIBOR« poprej dr. Turner XXIII Tattenbachova ul. 14. $ $ n ?! n $ $ i i ?! i i n Juristi! Sodne takse broširano 32 Din, platno 44 Din, so pravkar izšle pri Tiskovni zadrugi v Mariboru Aleksandrova cesta štev. 13 J! i Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik; FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA » Maribora.