Tri leta zapora za umor nasilnega partnerja Prijeli enega od osumljenih za požig preboldske tkalnice ON caftfe UŽITEK V DOBRI KAVI PRAŽmNA: 03/7ia-26«« ST. 73 - LETO 64 - CELJE. 18.9.2009 - CENA 1.25 EUR Ođgovc*na uTfllo M S|T Gorenjeve iskre, velike kot požar Delavci so v torek ustavili proizvodnjo, skozi neizmeren bes pokazali svojo moč, spravili v strah celo Slovenijo in se včeraj zjutraj vrnili na delo. Krive so prenizke plače, ki jim ne omogočajo preživetja. Polzelski otroci prvi na udaru nove gripe Zaradi nje v tamkjašnji šoli (na sliki) manjka tretjina otrok in več kot polovica vrtčevskih malčkov. Ob Šicalskem jezeru izbrali kravjo mis Mercator 'j^mim? Opehamiik« 9. CeSf». il: 03/426 60 00 od 17. iki 30. »iteiAra 2D09 Dnevi orhidei!^^ Ohranimo energijo. PRIHRANIMO. V septembnj EKO montaža za ceno navadne jprímerljivQ s 7 ^ popustom). www.mik-ce.fil m iA) , CELJE novi tednik TATJANA CVIRN Tempirane bombe Včasih je dovo^ malenkost, da ti prekipi. Nezadovoljstvo se nabira dneve in tedne in vse težje prenašaš nakopičeno. Če je tvoja plaia nekje med 400 in 500 evň, sta preživetje in borba z revščino glavna skrb. Delo vse dni v tednu, še ob sobotah, ne zadošča, da bi domov odnesel plačo, s katero bi lahko sebi in družini zagotovil dostojno življenje. Nič čudnega, da ti lepega dne »poči film«. V torek je tako prekipelo'V Velenju. Delavci Gorenja so prejeli plače za avgust in ugotovili, da te niso nič boljše kot mesec prej, ko so bili še na kolektivnem dopustu. Prt drugih je bila kriva napaka pn izračunu, vendar zagotovilo, dajo bodo popravili, ni moglo več zajeziti spontanega upora. Delavci so ustaviU stroje. Njihovo mesece dolgo potlačeno nezadovoljstvo je izbruhnilo na dan. Pomagala nista niti sindikalni poskus pomiritve niti obisk predsednika uprave. Ce smo zadnje mesece ob umiranju podjetij gledali objokane obraze Ijudi^ ki so ostali na cesti, je tokrat drugače. Deinvd so bili na nogah, polni gneva in s trditvijo, da nimajo več česa izgubiti. Reakcija, ki je mnoge presenetila, saj je vsaj na. zunaj veljalo, da je v podjetju dialog, da ima vodstvo podporo pri svojih ukrepih, s katerimi je želelo ohimili Čim več delovnih mest. Čeprav so dvome zbujale govorice o tem, da si je oprava najprq dvignila plače in jih šele nato v začetku, leta vsem znižala. Thdi poziv vodstva pred Časom, da naj bi se tisti, ki imjijo možnost, odločili za sporazumno prekinitev dela, ni bil ravno razumljen kot dobronameren. Piko na i nezadovoljstva so dodale domnevno nepravilno porabljene državne subvencije za krajši debvni čas, kar te dni zavod za zaposlovanje Šele preverja. Množični delavski upor seje medtem končal, saj so večur-na pogajanja v sredo zvečer obrodila sporazum o izplačila enkratnega zneska v višini ÎSO evrov. Kako bo v prihodnje s plačami in z morebitno stavko, ki je še vedno v zraka, bo kmalu jasno. Tlidi to, kakšno škodo je utrpeb podjetje zaradi prekinitve dela. Toda z nenehnim zniževanjem ptač in s pntiskom na delavce, ki nosijo glatmo breme krize, ofítno negre več. Tokrat je izbruhnUo v Gorenju, tempirano bombo pa predstavlja še marsikatero podjetje, kjer so razmere podobne, ko kljub delu in plfiči ne moreš ne živeti ne umreti. Bodo lastniki, menedžerji in politika vendarle potegnili kakšen nauk iz te zgodbe? KRATKA SLADKA mA ^ NOM Zgolj naključje? Občina Šentjur bo svoje občane ob občinskem prazniku razveselila s posebnim glasilom oziroma knjižico, v kateri ]\h bo podrobno seznanila z vsemi naložbami» dosežki in presežki občine v zadnjem letu. To pa še ni vse. Občani bodo v bodoče več- krat na leto v svoje nabiralnike dobivali takšne publikacije, obljublja župan Štefan Tisel. Sklepamo, da )e vsakršna povezava med to nenadno potrebo občine po obveščanju in prihajajočimi županskimi volitvami zgolj naključna. INTERNET Hitrosti do^^Mbps TELEVIZIJA Več kot ff0 programpv TELEFONIJA Brezplačni kfici v __ SLO kabelska omrežja ^^^ rv It N s E K 03 42 88 199 www.turnseb.ndf *Csha pakiN Tfi8 piv» M zi v«» mv« nn^oMk». že od www.novitednik.com Ne bodite (spet) jezni zaradi zapor V torek popolne in delne zapore celjskih ulic - Se bomo zadušili v lastnem onesnaženju? še do torka so in še bodo v 21 slovenskih mestih in v vet kot 1300 mestih po vsej Evropi zaprta ali delno zaprta mestna središča. Gre za projekt Evropski teden mobilnosti ali drugače rečeno; vsaj v mestnih središčih bi radi zmanjšah preveliko onesnaženost. Le-to navlečejo v mestna jedra predvsem tisti, ki se želijo z avtomobili pripeljati skorajda za svojo pisalno mizo ali v trgovine. Ravno promet tudi v knežjem mestu povzroča največ slabega zraka. In tudi slabe volje, ko se vozniki včasih s svojo nepotrpežljivostjo drenjajo tudi na pločnikih in se pri tem ne ozirajo na pešce in kolesarje, še več - niti na invalide ne. Miran Gsbersek in Suzana Tajnik iz oddstica zn okolje In prostor ter komunalo celjske občine, župan Bojan Šrot in vodja oddelka n okolje in prostor ter komunalo Roman Kramer »V Celju pripravljamo strateški dokument o občinskem programu varstva okolja, ki ga mora potrdili še mestni svet. Namen tega je na osnovi poročila o stanju okolja v občini prepoznati probleme tn nato pripraviti ukrepe za izboljšanje. Celje še vedno nima obvoznice sever-jug, tako da gre tranzitni promet čez mestno jedro» tudi obvoznica zahod-vzhod je za današnji Čas nekoliko nesrečno locirana. In Se avtocesta poteka relativno blizu mestnega jedra»« pravi celjski župan Bojan Šrot. V torek bo tako v mestnem jedru spet pestro. Na eni strani predvsem za pešce in ljudi, ki si želijo svežega zraka, na drugi strani pa za redarje, na katere bo nekaj voznikov zlivalo svojo jezo. Je pa tudi vprašanje, koliko Čistega zraka bomo prispevali z nekajurno zaporo, zagotovo pa bomo malo potrkali na vest nekaterih» ki imajo doma dve ali več vozil, v mesto pa se odpravijo vsak s svojim... Ker se bodo v torek v središču dogajanja vrstila med 10. in 16. uro, bo že od 6. do 19. ure popolnoma zapna Prešernova ulica. »ířg celjskih knezov ter Gledališka, Lilekova, Linhartova, Gubčeva, Koce-nova, Pleteršnikova, Razla-gova in Gosposka ulica bodo neprevozni od 11. do 12. ure, ko bo na vrsti Celjska Celjska občina sodeluje tudi v evropskem projektu Sugar. Gre za izboljšanje neučinkovite dostave v mest-na jedra. Dostave namreč povzročajo obremenitve sredidč, zastoje In so pravi vir onesnaženja. Celje bo preverilo izkudnje v večjih in nekaterih manjših evropskih mestih in »pobralo« dobro prakso. V projektu sodelujejo tako akademiki kot strokovnjaki s področja logistike. milja. Gre za tek ob obzidju Celja. Trg celjskih knezov bo zaprt rudi zvečer, med 17. uro in 19.30, ko bo koncert sku- pine Tabu,« razlaga Miran Ga-beršek iz Oddelka za okolje in prostor 1er komunalo MOC. Dostava do lokalov in trgovin bo zato možna le do 10. ure, kasneje ne več. Sicer pa je celjska občina v dneh Evropskega tedna mobilnosti že prijazna pri parkiranju. Občinski redaiji sicer le Vedno kaznujejo pri napačnem parkiranju, ponekod pa je organizirano brezplačno parkiranje. »Toda le na parkiriščih Spodnji ^ad, Vrun-Čeva, Aškerčeva in Tkanina, in to samo, če so v vozilu tri osebe ali več,« dodaja Suzana Tajnik iz oddelka za okolje in prostor ter komunalo. Jutri bo med 9. in 10. uro na Savinjskem nabrežju hitra hoja na dva kilometra» kar prav tako spada v projekt »čim manj onesnaženja z avtomobili«. Ne glede na nekaj nemarnih voznikov» ki parkirajo vsepovsod, pa je treba priznati, da ima Celje parkira- V Prešernovi ulici se bo v torek možno ob 11. uri priključiti Celjski milji, med 10. in 16. pa bo na voljo preizkus spretnost-.nega kolesarskega poligona, zaletavčka, na ogled bodo reševanje ponesrečenca, električno vozilo, simulacija vožnje v prometu za otroke, stado-nani radar, policist kolesar ... nje vsaj v primerjavi z ostalimi mesti Se kar dobro urejeno, so enotni občinarji. Nekaj minut hoje do središča, če občan pusti avto v eni od garažnih hiš, pa tudi ne škodi ... Skoraj zagotovo pa se Celjani letos Še ne bodo vozili na brezplačnem lokalnem avtobusu, kot se na primer lahko Velenjčani v svojem mestu. SIMONA SOUNlC Foto: SHERPA v ^^S EVROïîSki TEDEN iViOBILNOSTI^^Oobra kUma september 2009 TOREK, 22.09.2009, Prešernova ulica 11.00-12.00 Celjska milja 10.00-16.00 Spretnostni kolesarski polrgon 10.00-16.00 Zaletavček (prikaz učinkovitosti uporabe varnostnih pasov) 10.00-16.00 predstavitev reševanja ponesrečenca 10.00*16.00 predstavitev različnih športnih druitev 10.00-16.00 KSSENA (predstavitev električnega vozila, vozila na plin, hibridnega vozila) 10.00-16.00 program iumicar (simulacija vožnje v prometu za otroke) 10.00-16.00 predstavitev občinskega stacionarnega radara 10.0Q-16.00 predstavitev nalog policista kolesarja 17.00-19.00 koncert skupine TABU 16.*22. september BREZPUČNO PARKIRANJE ^< ^ jwnbil» trt 'X ««oMbÍMtvWe nMši-*i SOBCPTA, 19.09.2009« Savinisko nabrežje 9.00-11.00 hitr^ ho}a na 2 km (test f itn es indeksa] m it. 73 - la. s^ptamber 2009 novi tednik l^GODKl Polzelski otroci prvi na udaru Zaradi nove gripe tretjina osnovnošolskih in več kot polovica vrtčevskih otrok odsotnih - Vsi otroci se zdravijo doma - Zdravi naj obiskujejo pouk Giipd je na pohodu. PoI> zelska Šola je prva, ki se je soodila s pandemijo gripe> ki bo zagotovo izbruhnUa tudi v drugih šolah. Razloga za preplah nI, če bodo otroci, njihovi starái in uči> telji upoštevali vse ukrepe skrbne higiene. V šoli zaradi gripe manjka tretjina otrok, še slabša je slika v vrtcu. VeČina otrok ostaja doma zaradi preventivnih razlogov in drugih prehlad-nih obolenj. Nova oblika gripe je bila potrjena pri pe-tih otrocih, zaradi znakov okužb pa je šolsko zdravnico v tem tednu obiskalo približno 50 otrok. Da bi šolo zaprli, zaenkrat ne pride v poštev. V šoli je bilo prejšnji četrtek odsotnUi deset učencev, zato so posumili, da^e za virusno obolenje. Šolska zdravnica je naslednji dan ugotovila, da obstaja možnost nove gripe. Odvzela je brise in v ponedeljek so jo potrdili pri petih otrodh- »Pri vseh ostalih otrocih, kjer se bodo pojavili znaki nove gripe, laboratorijskih potrditev ne bomo opravljali, vendar bomo na osnovi klinične slike sklepali, da gre za gripo>« poudarja epidemiologinja celjskega zavoda za zdravs* tveno varstvo {ZZV) dr. Alenka Trop Skaza. Koliko otrok ima gripo, zato ni znano. Vsi otroci tudi niso obiskali zdravnika. Pri šolski zdravnici je zaradi znakov okužbe v teh dneh pomoč poiskalo približno 50 predšolskih in šolskih otrok. Vsi niso okuženi Oboleli otroci ostajajo v domači oskrbi in njihovi starši 80 pri osebnih zdravnikih prejeli navodilaza nego. Opomogli naj bi si v tednu dni brez posebnega zdravljenja. Pri nobenem otroku doslej ni bilo potrebno bolnišnično zdravljenje. »Zapleti se lahko pojavijo pri bolnikih s težjimi kroničnimi boleznimi,pravi Alenka Trop Skaza. V šoli na Polzeli in podružnični šoli v Andražu je včeraj manjkalo 168 otrok. Od 218 otrok iz vrtca jih je doma ostalo 116. Kot poudarjajo na ZZV, vseh izostankov ne morejo povezati z okužbo» saj so v tem času izbruhnila tudi prehladna obolenja. Po besedah ravnateljice šole Valerije Pukl pa je veliko otrok ostalo doma zaradi preventive. »Vzpodbudno je, da so tisti, ki so gripo dobili prejšnji leden, že zdravi, vendar bodo še nekaj dni ostali AfankaTrop SNaza (Foto: GrupA) V ostalili šolah celjske regije zaenkrat niso ugotovili povečane odsotnosti učencev, prav tako pojava nove gripe niso zasledili med delavci v Tovarni nogavic Polzela in varovanci Doma Nine Pokom ter med upokojenci polzelskega doma. doma,« pravi Puldova. Prvi šok ob Izbruhu gripe naj bi se v Šoli že umirii. Milo« voda in zrak Preventivne ukrepe za zmanjšanje tveganja za okužbo so v šoli izvajaii že vse od začetka pouka- Delavce šole in učitelje so seznanili s priporočili in z ukrepi, ki jim jih je posredovalo Šolsko ministrstvo. »Imamo zaposleno vodjo prehrane inzdravstve-no-higienskega režima, ki je poskrbela za navodila že avgusta. Prav tako je namestila plakate na vidna mesca v šoli. Zloženke z navodili so prejeli tudi učitelji, ki so jih namestili poleg umivalnikov,« pojasnjuje ravnateljica. Zdravstvena inšpektorica je v torek šolo v cebti pregledala in ugotovila, da upoštevajo navodila za skrbno higieno in ukrepe inštituta za varovanje zdravja in šolskega miftistrstva.'še zlasti je potrebno prezračevanje učilnic in skrbno umivanje rok, otroci pa naj v primeru gripe ne obiskujejo pouka vsaj leden dni po začetku bolezni- V šoli so v sredo prejeli tudi priporočila šolskega ministrstva za zagotavljanje dela v primeru pandemske gripe. Smiselno je, da se pouk v šoli nadaljuje in da zdravi otroci obiskujejo pouk, priporočajo. Starši (ne)poniirjeni Zaradi zaskrbljenosti staršev sta bila v sredo in včeraj izredna roditeljska sestanka. Čeprav so nekateri stai^i izrazili pomisleke, da bi se udeležili sestanka, so očitno premagali strah pred okužbami in dodobra zapolnili Šolsko telovadnico. Alenka Trop Skaza je podrobno pojasnila vse, kar je treba vedeti o grjpi in zaščiti pred njo. Dejala je, da bo gripa zagotovo izbruhnila tudi v drugih Šolah in da je bila polzelska pač prva med njimi. Ker so včeraj nekateri otroci k pouku prišli z maskami na ustih, je Alenka Trop Skaza poudarila, naj tega ne počnejo. Masko je treba uporabili pri stiku z obolelim, učinkovita pa je le kakšno uro oziroma tako dolgo, dokler se ne navlaži. Ko je vlažna, vzpoéëudi-na milijone nevarnih in škodljivih mikrobov. Bolj pomembni so ostali higienski ukrepi, kot sta umivanje rok in prezračevanje učilnic. Namen sestanka je bil pomiriti starše, saj je nesmiselno, da Informacije o pandemski gripi, preprečevanju in obolevnosti so dostopne na spletni strani www.ustavi-mo-gripo.si, zloženke smo prejeli tudi na dom. ANKETA Gripa naj bi izbruhnila v S.a-razredu. Med otroki v šoli ni bilo čutiti vznemirjenja in strahu pred boleznijo. Večina jih je dobro poučena o preventivi. Obiskali smo učence S.b-razreda. Veroniko Ema Logar Veronika Ema Logar: »Nosim masko, da se ne bi okužila, medtem ko se pogovarjam s sošolci. Vendar mi je učiteljica zdaj povedala. da je to nepotrebno. Eden od sošolcev, ki je zbolel, mi je povedal, da je imel visoko vročino in da ga je glava bolela tako močno, da je bil prepričan, da mu jo bo razneslo.« Tit Melanâek: »Stika z bolnimi učenci nimam, se pa z njimi oziroma njihovimi starši sliši učiteljica. Ne upam obiskati nikogar, ki je zbolel ali je prehlajen, saj ne žeiim zboleti. Gripe me ni strah, saj sť kar naprej umivam roke in če kihnem, kihnem v papirnat robec in ne v roko.« radiocelje t».* UOJ MH< Valerija Pukl zdravi otroci iz preventivnih razlogov ostajajo doma. Vendar zaenkrat ta priporočila niso zalegla, saj se število od- sotnih otrok povečuje in ne obratno. ř^TEJA JAZBEC Foto: TT Urška Šmajs: »V razredu je danes manjkalo pet sošolcev, vendar vsi nimajo gripe. Ni nas pretirano strah, da bi zboleli tako zelo močno, da bi moraii oditi v bolnišnico. Vemo, da si moramo umivati roke z milom, odvreči papir v koš, si nos brisati v robec in prezrače-vati prostore.« Jožica Ožir, razredničarka: »Pretiranega strahu in panike med otroki ni čutiti. Od začetka pouka se z njimi pogovarjamo o tem, kaj ta gripa je in kako se zaščiti pred njo. Vzpodbudno je tudi, da, Če vedo, da nimajo znakov bolezni in se počutijo dobro, pridejo k pouku in ne ostajajo doma. Imamo navodila glede upoštevanja načel skrbne higiene in umirjenega delovanja.« wiiiiw.novitediiik.coin Prostora za 200 bolnikov z gripo v celjski bolnišnici so pripravljeni na sprejem bolnikov, ki bi zaradi nove gripe potrebovali njihovo pomoč. Kot je povedala strokovna direktorica Frančiška Škrab] Močnik, imajo pripravljen večstopenjski načrt. Dokler bolnikov ne bo veliko, bodo odrasle sprejemali na infekcijski, otroke pa na pediatrični oddelek. »V drugi faa bomo aktivirali izolirane prostore na nekaterih oddelkih. Hkrati bomo aktivirali kader, ustrezno opremo in zaščitna sredstva. Pripravljeni smo na sprejem 200 pacientov,« naSteva strokovna direktorica. Ker nekatere ocene kažejo, da bi lahko potrebovalo bolnišnično zdravljenje tudi do 400 ljudi, raču- najo v celjski bolnišnici tudi na povečane zmogljivosti bolnišnice v TopoISici, kjer so tudi ustrezno opremljeni za zdravljenje najpogostejših zapletov pri gripi. Dodatno opremo so zagotovili tudi v celjski bolnišnici. vendar Frančiška Škrábl Močnik ugotavlja, da se za zelo veliko število obolel i h ni mogoče ustrezno opremiti. Dodatne težave bi lahko povzročilo večje število obolelih zdravstvenih delavcev: »Edina rešitev je cepljenje kar največjega števila tako zdravstvenih delavcev kot tudi prebivalstva. Je že tako, da se proti gripi lahko borimo le s cepljenjem in higienskimi ukrepi. Pričakujem, da bo cepivo kmalu na voljo.« MBP Urška Šmajs TTtMelanlek Joîica Ozir o cetis Naki) dehirav, ki že štiri mesece mo videli, ks) je ie vedno dokončuje izdelke. Ker ni elektrike, si pomagjjû z sgragatom. Subvencije ali stečaj! V mestinjskem podjetju Rogaška Les deidvci še niso začeli delati Izjemo predstavlja nekaj delavcev» ki s pomočjo agregata dokončil' jejo izdelke» saj elektrike Že dva meseca nimajo. vsaj Še teden dni niti ne bodo ime-li, saj dokler država podjetju ne odobri subvencij» tudi denarja za poplačilo dolga ne bo. A lahko se zgodi tudi drugače. Težave podjetja Rogaška Les se vlečejo že kar nekaj časa. Maja je bilo mesec dni brez elektrike, medtem ko so bili delavci brez plač, čeprav Je bUo dela več kot dovolj. Po delnem poplačilu zamu- jenih plač delavcem ter dolgov elektropodjetju so dober mesec dni znova delali, po-(em pa ponovno ostali brez elektrike. Direktor Peter Pus-ser je precej časa iskal nove investitorje in banke, ki bi bile pripravljene založiti denar, pri čemer je sredi prejšnjega meseca na dan prišel še 2 edino možno rešitvijo. Podjetje Rogaška Les, ki je v lasti Avstrijcev, bo po dogovoru z lastniki pripojil svojemu podjetju Bohor Les. Takrat je napovedal tudi. da bodo delati začeli septembra, saj je pričakoval, da bodo zdaj banke !e pripravi jene pomagati. A kot je videti, edino upanje ostaja država, ki bi zato, ker bi Bohor Les zaposlil 52 novih delavcev, podjetju izplačala skupaj 230 tisoč evrov subvencij. S tem bi se pokril dolg do elekiropodjetja ter zdaj že skoraj Štíri neizplačane plače delavcem. Dopolnil bi se proizvodni program» kar bi pri bankah povrnilo kredi-bilnost. Poročamo le na osnovi podatkov, ki smo jih prejeli od sekretarja celjskega zdr\iženja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije St^ka Čatra, saj je direktor Pusser zaradi bolniškega staleža odsoten. Čater je pri tem še dodal, da je kljub večmesečnemu čakanju na plačo odpoved po krivdi delodajalca do zdaj dal le en delavec. Drugi še vedno upajo, da se bo podjetju uspelo izviti iz težav. Druge alternative v tem delu Slovenije tako ali tako ne vidijo. ROZMARI PETEK Foto: GrupA (arhiv NT) Žnidarju. ntjzv«t»j$efflu razstavljavcu na sejmu, pomaga tudi sin. A reàia dala v delavnici k vedM opravQa izkljuíno o». Brez Znidarjevih ščetk Mosa ni Boris Žnidar je predlani, lu) so organizatorji odkrili, da gospod na sejmu sodeluje že od vsega začetka, postal pravi zaščitni znak celjskega obrtnega sejma. Na njem ga boste lahko našli tudi prihodnje leto. »Teflco bi rekel, da je dobro, je za silo. Čud se upadanje kupne močiljudi, zato je tudi manj posla,« letošnji s^em opisuje Boris Žnidar. Pred leti pa so bili sejmi zanj edina priložnost prodaje izdelkov. »Ko smo začeli, nas je bilo samp 50. Pet nas je bilo ^rivatnikov<, sam sem to lahko bil zato, ker sem bil vojni invalid. Vseeno pa mi zasebne trgovine niso dovolili imetir zato sem redno hodil na sejme. 7\jdi rta kranjskem sem bil od začetka do likvidacije,« opisuje. Čeprav s sejmi ni več tako zadovoljen kot nekoč» bo na celjskem še naprej vztrajal. »Za iradidjo gre, veste. Pa tudi v Celju sem vseskozi zadovoljen. Saj je včasih slabše, včasih boljše, a ljudje so prijazni. Tbdi gospodinje me že dobro poznajo, me pohvalijo, da moje omelo dolgo vzdrži. Zato mi je obrtni sejem v posebno zadovoljstvo. In Če bo matilda pustila, se na sejmu vidimo tudi prihodnje leto,« v šali zaključi. RP Sejem izpolnil pričakovanja Mednarodni obrtni sejem v Celju je izpolnil pričakovanja organizatorjev - ogledalo ai ga je 168 tisoč obiskovalcev, kar je celo nekaj več kot lani. To med drugim pomeni, da družba Celjski sejem leta zagotovo ne bo končala drugače kot z dobičkom. Po oceni direktorja Celjskega sejma Franca PangerLa je bila večina razstavljavcev zadovoljnih z organizacijo sejma, nekaj očitkov so tmeli le trgovci. »Če nekdo ob več kot 160 tisoč obiskovalcih ne dosega zastavljenih ciljev, je potem 2 njegovo storitvijo nekaj hudo narobe. Mogoče ponuja preživete izdelke. Sejem jepriložnost in ne rešitev za utapljajočega,« je kritičen Pangerl. T\idi prometnih zamaškov ni bilo. Čeprav je bilo v nedeljo v Celju okoli 8 do 9 tisoč avtomobilov in je bilo malo »krize« s parkiranjem. »A ko sem preverjal, prometnega kaosa ni bilo. Zastoji so sicer biti, vendar znosni. Že zato, ker se je Celje v preteklih letih prometno zelo razvilo.« Sicer pa je družba Celjski sejem začela intenzivne priprave za montažo največje sončne elektrarne. Nadaljujejo se aktivnosti s pripravo dokumentacije za novo halo, zraven pa se začenjajo priprave na sejem erotike in spomladanski sejem. »Leto bomo zaključili pozitivno. Nov poizkus ohranitve Steklarske nove Pred vrati je novpoizkus rešitve Steklarske nove. Po besedah nekdanjega predsednika podjetnišk^a sindikata Stj^>ana MilUaiiži-ća so se tokrat zbrali štírje nekdanji delavci, ki želijo s 25 zaposlenimi obuditi proizvodnjo. Kot pra\i Mil^užič, bodo s tan povečaH zanimanje mo-i^itnih kasnejših kupcev steklarne, saj bodo na ta način obdržali najboljše stekiaije in (udi redne kupce. Miklaužfč sicer ne ždi izdati, na kakšen način so zbrali 20 tisoč evrov za dvomesečni zagon proizvodnje, tnli pa. da za njimi ne stoji nekdo tretji» temveč i^jučno delavci. Po njihovih izračunih jih bo mesečno dxatovanje oie ddctrične peči, ki jo nameravajo najeti, stalo 6 do 7 tisoč evrov, nekaj bodo morali dad za najem prostorov. Po dveh mesecih pa naj bi kompleks Steklarske nove tako ali tako kupil neldo drug. Kaj si o tem misli stečajni upravitelj Štelan Rola, naj bt Izvedeli še danes leden. RP / Direktor CaljskBQa sajma Franc Panged si kljub remiji mane n>ko. Sojem sija ogledalo calo več ljudi kot lani. Pozitivno pomeni vse, kar je vet kot ničla,« m' bil natančen Pangerl. Zadovoljna z 4Z. sejmom je bila tudi cehovska organizacija obrtnikov. Toliko ob- ljub za rešitev njihovih težav s strani politikov še nikoli niso slišali. Kmalu ^ bomo videli, koliko se jih bo tudi uresničilo. « RP, foto: SHERPA AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV NA CELJSKEM! simbro v Simbiozi z okoljem StmMe, <1.0.0. TthanM«? 300ÛCtlje Fax: «386 (3112S 4412 Septembra in oktobra 03 Nevarne odpadka: zdravflg, akumulstorj^, kdrtuše, batenj^ i^a, lake, kozmetiko, »ropiva.. oddajti na varno v aririii aliini tfrvB» ^mbio. lnfo;r!iacije o lokacijah in terminih na D3 426 64 00 in www.simbio.sK Delavci čakajo na 1. oktober v gomiiskem podjetju Biva hiSe je vodstvo z delavci podpisalo sporazum o socialnem mini. S tem so se zavezali, da bodo delavci kljub temu, da rednih izplačil dohodkov zaradi likvidnosti trenutno ai> delali do konca meseca nemoteno. Po pr-vem oktobru pa delava pričakujejo plaâlo, sicer bodo zahtevali stečaj. RP Moiefí ^urw^rjiM |iM>>)ri|r^it "t»'.' 3 Ic^.^lo ' 6 cof^rfif' .-fi'r-. i-'»* S^'jji'-C CMCelie Informacij^: . LavaAZ 3000 Ce^jd • Hř-'iit Q3>đ9QS54A 03'490 554Î E-poais Kznica^cnTi www,caKeij«si parna i íKtfbclJšim ofmsm ARSTVO Praktični, a (še) neuporabljeni Aktivni slovenski inovatorji Asi v večini sivi panterji - V Sloveniji letno 300 inovacij, redke so iz domačih delavnic prišle na prodajne police v okviru letošnjega mednarodnega obrtnega sejma je bil na majhnem prostoru tudi prvi sejem inovaci] v SIo-veni)i. Slovenci smo menda znani po inovatorstvu, letno patentiramo do 300 novih izumov. Le peščica od teb pa dejansko tudi zaživi. Pa še to v većini ne doma, saj tukaj inovacij ne znamo ceniti. Zakaj že ne? Tudi Lado Mihael Roijančič je prejd nagrado, in aicer za najboli§o iMvacijo s področja attomativnih znanosti. Od kod dobi »doja? »Moram povedati, da je to mc^ dar, prmesel sem ga že na svet Berem vse itiri irtfonnacijske sisteme, komuniciram tudi chJ izgoraji.«« Bolniška posteljna kad, aparat za striženje s sesalnikom dlak, solarna kapa s senčnikom, zložljiva miza, celo zložljivo motorno kolo« naprava za zgodnje odkrivanje diabetesa» strašilo za ptiče, stroj za prižiganje min v rudarstvu ... je \e ne-kaj zanimivih inovacij« ki so jih skupaj predstaviUsloven-ski inovatorji in njihovi kolegi iz nekdanje skupne države Ji^oslavije, Skupaj več kot 70- Poleg očitne skupne rdeče niti vseh inovacij - na trg ponuditi nekaj boljšega, bolj praktičnega - je na žalost njihova skupna točka tudi ta, da te redko ugledajo trgovske police. »Prav tole na primer, pripomoček za ravno vrtanje v steno, libela» kl jo připneš na vrtaini stroj, sem ponudil Merkurju. Pa jih ni zanimalo,« svojo življenjsko zgodbo opisuje inovator Alojz Tomazin, ki je v svojem 40-letnem delovanju zakrivil že vrsto različnih izumov. In hitro oš-vrknil še državo. »Do danes sem od države dobil 250 evrov, tako malo država ceni inovatorje.« Malo bolj zadovoljen se s sejma vrača Raiaei Cin-gerkr izumitelj rotacijskih hidravličnih klešč kot ba-gerski priključek, saj je bil na sejmu njegov izum tudi nagrajen kot najboljši inovativni izdelek. »Pripomoček je idealen za urejanje vodotokov in hudournikov, Mojz Tomazin s svojim praktičnim izumom ni prepričal trgovcev. Niti z tujmoinejio in neuničljivo koso na svetu ne. v primeru potresa pa je lahko celo življenjskega pome* na. Z dosedanjimi priključki je bagerist kamen le odvalil stran, s tem je lahko poškodoval tistega, ki je bil ujet pod njim. S temi kleščami pa ga lahko dejansko prime in odstrani,« razlaga izumitelj. Precej nenavadne izume, ki $0 na meji verjetnega, je predstavUl^doNtíhael Flor-jančič. »Gre za makro M zaščito, s katero v radiu 5 kilometrov odženete vse slabe energije. Tega še nikjer ni. Izvir življenja je podstavek, na katerega postavite kozarec tekočine, da ta spet postane živa.« Tretji njegov izum je duhovni wellness, za katerega je bil celo nagrajen. Gre za nekakšen paviljon s petimi stoli. Sedenje na vsakem od teh stolov človeku povrne notranji mir in mu krepi imunski sistem. ROZMARi PETEK Nagrado za najboljši inovativni izdelali je prejel Rafael Cingerie, kija razvil rotacijska hidravlične Meiie. Njegov rzdelakje uporaben pri izgndnji kanmitih podpornih zidov tA cestab, recnh strugah ter za sanacijo plazov, $aj tahko doseSe vsak kot Izum stoletja -čokolada za hujšanje! Verjamem, da je tudi marsikateremu izmed vas ob tem naslovu zaigralo srce. Kaj je lepšega kot hujšati s čokolado. To je po več letih trdih raziskav dognal tudi Istvan Ereš iz Subotice, ki je sam prav tako imel težave s preveliko telesno težo. V čem natančno je skrivnost, seveda ni izdal. Pojasnil pa je, da so v tej čokoladi skrite prehranske vlaknine, ki telesu dajejo občutek sitosti. Obenem spodbudijo delovanje črevesnega trakta. »S tem koščkom čokolade, ki ste ga pravkar pojedli, ste dobili toUko, kot da bi pojedli kilogram jabolk ali dva in pol kilograma zelja. S tremi koščki te čokolade na dan boste v mesecu dni shujšali za tri kilograme,« pojasnjuje Ereš. »Sam sem v enem letu shujSal za 42 kilogramov.« Čokolada pa ni namenjena le hujšanju. temveč tudi vzdrževanju telesne tefe. Zato upajo, da bodo s takšnimi čokoladami prišU ne le na prodajne police lekarn (v Sloveniji jih že najdete v skoraj vseh lekarnah) temveč kot zdrava »malica« mdi v šole. Naj kot zanimivost dodamo še, da je Ereš do odkritja prišel po ravno »obratni« poti- Pred leti je namreč iskal način, kako čim hitreje zrediti goveda ... RP Istvon Ervs je Sv dokaz, da njegove čokoladice za hujšanje delujejo. Sam je v enem tetii izgubil 42 kilogramov. m UALNO hoví tednik G o re nj eve iskre, velike kot požar Glavni razlog za dvodnevno spontano prekinitev dela so bile prenizke plače - Vznemirjenje v Šaleški dolini in Sloveniji - Od včeraj zjutraj stroji spet delajo Gorenje je dva dxû gorelo. Razočaram delavci so ustavili proizvodnjo, skozi neizmeren bes pokazali svojo moč, spravili v strah celo Slo-venijo in se včeraj zjutraj vrnili na delo. Zgodbe o tem, kako so se v torek okrog 12. ure spontano tistavili prvi stroji v hladiino-zamizoval-oih aparatih, so različne, imajo pa enako poanto: prenizke plače, ki delavcem ne omogočajo preživetja. Pred velenjsko vratarnico so se tako v torek začeli zbirati prvi delavci, ki so se jim pri-družili še iz drugih obratov, potem popoldanslca izmena, pri vratamid so ostali zaposleni vnočni izmeni... Vrh ledene gore je začel nasujati zaradi nezadovoljstva 300 zaposlenih, ki so jih na delo poklicali s čakanja doma. dela pa niso dobili plačanega. Še huje je bilo zaradi avgustovskih plač» ko so mnogi delali skorajda vse petke in sobote, pa dobili praktično enako plačo kot julija, ko so bili na kolektivnem dopustu. KapljoČezrob so prelile napake v obračunanih plačah, seveda pa je vzrokov za bes veliko. Vsak delavec ima svojo zgodbo. Po pojasnilu sindikalistov naj bi bile povod za proteste tehnične napake pri izplačilu plač. Tako so delava neř^terih obratov prešli z 32-umega na 36-umi delavnik, a so bili še ved-no plačani za krajši tednik. Dodatne težave naj bi povzročile še neizplačane subvencije. Ne- kateri delavci, ki so bili na čakanju» so prejemali subvencije» ko so začeli delati» pa do njih niso bili več upravičeni. Vodstvo Gorenja je sicer že v torek zagotovilo, da so napake odpravili in da so razliko na tekoče račune delavcev že nakazali. Po besedah tiskovne predstavnice Uršule M^iih Doki je pri 97 delavcih pri obračunu plač za avgust prišlo do tehnične napake, saj jim ni bil obračunan dodatek za stalnost. Pojasnila niso bila do-volj. Prvi stroji so utihruli... Torek »Zdrava pamet pravi, da dobimo denar za svoje delo. Imamo manjše nonne zaradi nižjih plač? Nimamo, naroči) pa je vse več.« Vmes pa »lopovi, lopovi«, »Zaposlen sem 17 let, delam petke in sobote, plačajo pa nam ne. Zaslužim 430 evrov» žena, ki je na sodalni, pa dobi 50 evrov manj. To se vleče že par mesecev, na koncu pa smo mi nenehno nekaj dolžni« Od januai^ se je pri ljudeh nabiral gnev zaradi nižjih plač, vedno težje je bilo preživeti, septembff pa je udaril še z nakupi za šolo in ozimru-co, »Nič nam ne povedo, pa saj si ne upajo, tîenehno ndcaj obljubljajo pa nič ne naredijo. Tb se je moraJo enkrat zgoditi.« Pripovedi o tem, kako težko pravijo zaposleni s približno 400 do 450 evri na mesec, pa tudi o tem, da Gorenje po svoje i^oriŠČa protikrizne ukrepe države» so se kar vrstile. »Avgusta so me s Čakanja doma po- klicali na delo, pa zaradi tega nisem dobila nič več plačila. Še denarjaaii bonov za malico ni bilo. Vsak dan jem pašteto in kruh, ob tem pa nimam nikakršne pogodbe. Delam na Črno ali kaj?« Vmes pa pozivi sindikatu» novoizvoljenemu svetu delavcev in tudi nekdanjemu dirçktoiju ioi^etu Staniču, naj se vrne. Velenjski župan Srečko Meh je ob zavedanju i^em-nega pomena Gorenja stav-kajodin delavcem iaazii precejšnjo podporo, hkrati pa je vse vpletene pozval k dialogu. K socialnemu dialogu je pozval tudi poslanec Bojan Kontič. Sindikat je v Gorenju svojstvena zgodba. Menda je ddav-cem »prodajaj svinjstó krompir,« kot je omenil eden od stavkajočih in s tem odpri vprašanje o nezaupanju sindikalistom, češ da so »zUzani« z upravo. T^di zato se ne gre Čuditi glasnim žvi^om, ko je po dolgem čakanj u v torkovih popoldanskih urah pred novinaije stopil predsednik podjetniškega sindikata Žan Zeba. V Izjavi je tudi izviini direktor za proizvodnjo Tomaž Korošec »priznal«, da so se očitno pre-m^ pogovarjali. Problem je bil tudi v tem, ker sindikatu preprosto ljudje niso zaupali, v torek pa uprava drugega so-govomiica ni imela. Potem, ko je popoldne nekaj vodilnih zaman prepričevalo delavce, naj Seveda so delavci nenehno opoiarjan, kako visoko plačo ima, ob njihovih mizernih dohodkih, uprava s pmdsednîkom Bobíncam na Čelu. se vrnejo na delo, je pred delavce stopil tudi predsednik uprave Franjo Bobinac. Ni bil najbolj prijazno sprejet, kljub napovedim o uvedbi 40-ume-ga tednika, kar bi pomer^o tudi polno plačo. Delavci obljubam niso verjeli, pa tudi «grožnjam« o škodi, ki jo povzročajo, ne. »Preveč smo jih že slišaU, prevečkrat so nas >na-tegrulic.« Sredd Potem je prišla sreda, ko so ugasnili stroje v praktično vseh Gorenjevih tovarnah v Siove-niji, Celodnevna pogajanja, nezaupanj e sindikatu, bes nad upravo. Negotovost, nemoč, obup, na drugi sirani srd, zgodbe, solze, pa spet želja po vrnitvi na delo - spekter občutkov je bil nepopisen, predvsem pa je izbruhnilo nezadovoljstvo, ki je dolgo tielo med zaposle- nimi- Žvižgi, protesti, negodovanje — Res, da niso stavkali vsi zaposleni, vendarie .so napovedi o avtobusih podpore prihajale iz Srbije in s Češke. Spet }e pred delavce stopil Bobinac. pa tudi sami so že imenovali osem svojih predstavnikov, ki so se potem skupaj s sindikalisti pogajali z upravo. Vmessejezgodiia napovedana, pa tudi odpovedana novinarska konferenca sindikata, uprava pa je pred novinarje sedla po skoraj dveh »Če ne boste delali, bodo delali v Italiji, GfčljLTurčiji, naKFtejskem.vGorenjupane V6Č,«jo zbrano množico med drugim prepričeval predsednik Bobinac. Preverjanje državne pomoči Republiški zavod za zaposlovanje je začel prednostno preverjati izplačila državnih pomoči v Gorenju. Skupno je država Gorenju nakazala 3,1 milijona evrov, med prekinitvijo dela pa 90 se pojavljali Mm^gî o izkoriščanju te pomoči. »Kategorično zavračam trditve in se veselim, da bodo prišli in pogledali, kako to izvajamo. Mnogi državni uradniki so ljudi iz drugih podjetij nagovaijali, naj pridejo pogledat, kako imamo to urejeno v Gorenju,« je omeni) Franjo Bdrinac. Družbe iz koncema Gorenja, razen Gorenje Orodjarna, so od začetka, torej od 1. febniarja 2009» vWjučene v ukrep subvencioniranja polnega delovnega časa. in sicer so na začetku prejemale subvencijo za 36-uml tednik v višini 60 evrov na delavca na mesec, ^radi spremenjenih gospodarskih razmer je zavod z družbami kasneje podpisal aneks k pogodbi za del deJavcev, ki so preSli na 32-urni delovnik in s tem za subvencijo 120 evrov na delavca na mesec. Skupno je Gorenjevsubvendoniranje polnega delovnega časa vključilo 6.455 delavcev» v ukrep začasnega čakanja na delo pa zaenkrat 2,930. US iiNe bamo se prodali za 150 evrov.« Grošnja s stavko še vedno visi vzraku. Sprememba pri nadzornikih? Čeprav Mm lega ni potrdil, na| bi bil med tihimi pogajalci minister za gospodarstvo Mat^ Lahovnik, sicer Velenj-čao» ki se veijetno poleg pomena za Slovenijo zaveda tudi pomena družbe za Šaleško dolino. »Zdaj je predvsem na vodstvu podjetja, da nadaljuje socialni dialog m ponudi zaposlenim takšne rešitve, ki bodo zanje tudi dolgoročno sprejemljive,« je povedal Lahovoik in omenil možnost, da se na dol^ rok zagotovi udeležba zaposlenih v dobičku podjetja. Država je prdco Kada ŽS-odstotna lastnica Gorenja in bo to po ministrovih zagotovilih tudi podprla. Poudaril je tudi, da prejemki uprave presegajo priporočila vlade. Pozval je upravo, da si primemo zniža svoje plače. Hkrati je miruster povedal, da nadzorniki» ki jih je imenovala država vnadzomi svet Gorenja, njegovega osebnega zaupanja ne uživajo. »Pričakujem, da bodo na naslednji volilni skupščini tudi zamenjani in da bodo v nadzorni svet imenovani ljudje, ki uživajo ugled tako v Šaleški dolini kot širše v gospodarstvu,« je povedal Lahovnik, koje odgovaxíal na vprašanje, če sta se v sredo slišala s predsednikom NS Jožetom Zagožnom. Lahovnik ni izkijuâl možnosti, da bi do spre-memb prišlo pred redno skupščino junija prihodnje leto. Včeraj je o vzrokih in posledicah krize razpravljal nadzorni svet Gorenja, vendar pa do zaključka redakcije seje očitno niso koočali, saj se predsednik NS Jože Zagožen ni odzval na klice niti nismo dočakali uradnega pojasnila iz Gorenja. US urah čakanja. Še med pogaja-nji. Napoví uprave so se nekoliko razlikovale od končnih sklepov. Najdlje je bilo odprto vprašanje ^ede povišanja najnižjih plač. »Najbolj enostavno bi bilo dad nemogoče visoke plače in biti deležen a-plavža, ampak poskušamo re-Ševati Gorenje. Mislim, da smo na dobri poti, sploh ker ima-modobra naročila, vendar potrebujemo socialni mir, da jih bomo izvedli,« je omenil Bo-binac. Kot je povedal, so avgusta poslovali okrog ničle, za naprej pa načrtujejo za u^tji-no višjo raven proizvodnje. Vsak dan nedela je Gorenje izgubilo dva mUijona evrov. Dvodnevni izpad proizvodnje bodo večinoma oa-domeslill v soboto, 26. septembra, kije bila sicer previdna kot dela prost dan. Nekateri obrati naj bi izpad proizvodnje nadomestili tudi prek podaljšanega delovnega Časa. Po Bobinčevem zatrjevanju so v Gorenju ob rednih pla- čah izplačila 8 odstotkov nad pano&o pogodbo. »Res je, da je nekaj posameznikov na minimalni plači, vsi ostali pa zaslužijo 500-600 evrov neto. Julija je bila v Gorenju povprečna plača 1.150 evrov bruto. Prihodnost je kazala lepo sliko, se je pa zgodila torkova situacija» ki lahko v veliki meri neugodno vpliva na razvoj. Sedaj rešujemo tudi ugled in blagovno znamko Gorenja.« je omenil Bobinac in spet opozoril na visoko obdavčitev plač. Konec Po celodnevnih pogajanjih so uprava, sindikat in predstavniki zaposlenih okrog 21. ure le sklenili dogovor. Dogovorili so se, da bodo zaposlenim v proizvodnji in neposrednih podpornih procesih z najnižjimi plačami do konca tedna nakazali draginj-ski dodatek v višini 150 evrov neto. S 1. oktobrom bodo v Gorenju vsi zaposleni prešli na 40-urni delovni leden, kar pomeni, da bo od oktobra dalje obračunana poina plača za 40-umi delovnik. Uprava se je zavezala, da so vse napake pri obračunu avgustovskih plač že odpravljene, vse ostale morebitne napalœ pa se bodo v prihodnjih dneh reševale v individualnih pogovorih. Na dogajanje se je odzval tudi predsednik države Danilo Tiirk: »Reakcija delavcev je presenečenje, saj se je zdelo, vsaj meni, da obstaja dovolj dober dialog med upravo In delavci. Če temu ni tako, je sedaj trenutek, da se vzpostavi dialog. Upam, da bodo delavci in uprava našli skupen jezik in da bodo tudi sindikati našli svojo pravo vlogo ter da bo Gorenje lahko normalno delovalo naprej.« Prav tako je uprava zagotovila, da noben delavec zaradi prekinitve dela ne bo čutil nikakršnega pritiska ali posledic s strani nadrejenih ter da vse dogovorjene točke veljajo za vsa proizvodna podjetja Gorenja v Sloveniji. Še vedno pa grožnja z nadaljevanjem stavke visi v zraku, saj ljudje pričakujejo predvsem višje plače, Uprava bo s predstavniki sindikata in zaposlenih nadaljevala z razgovori za določitev plačne poDtike v letih 2009 in 2010. »Nihče se ni prodal za 150 evrovî To je temelj. Pogovori o povišanju plače pa se nadaljujejo,« so delavci v večernih urah, ko se niso mogli odloČili, kaj naj storijo, >»pospremili« dogovor. Nekateri so namreč menili, da so prehitro popustili, spet drugi ta dogovor vidijo kotte-melj za nadaljnja pogajanja. Delavci so v četrtek zjutraj, tako kot so napovedali, znova zagnali proizvodnjo. Epilog? Govoric, zakaj se je v Gorenju zgodil upor, je več. Ne kateri preprosto menijo, da je zavrelo zato, ker si nekateri ne želijo miru v podjetju ali kerniso bili izvoljeni v svet delavcev ali ker so sprti s sindikalisti. Govorice so krožile tudi o zunanjih interesih oziroma želji, da bi s stavko naj- prej ohromili Gorenje. Za naprej so se mnogi v resnici bali, da bi stavka prerasla Gore-njeve okvirje in bi se ji pri-dnižili še dru^ premalo plačani delava. Verjetno bi to lahko po nekem scenariju pripeljalo do socialnih nemirov po celi Sloveniji. Od tod do visoke politike v državi ni daleč, Vendar je bil Bobiruc previden: »Ne bom odgovarjal na insinuacije, da je bilo vse lansirano od zunaj ali da ^e za boje med sindikati.« Kaj lahko prinese izredni nadzor? Direktorica Zavoda za zaposlovanje Marija Poglajen je v sredo odredila izredni nadzor v vseh družbah koncema Gorenja, ki so prejemniki pomoči države na podlagi Zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa 1er Zakona o delnem porračUu nadomestila plače. Obenem je poudarila, da je v naključni nadzor že bilo vključeno podjetje Gorenje notranja oprema, vendar v njem niso ugotONili nobenih krtltev. Vedeti je treba, da zavod nepravilnosti preverja le na osnovi delodajalčeve dokumentacije, ki je priloga zahtevku za izplačilo, in z vpogledom v uradne evidence Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter s križanjem teh podatkov z evidencami davčnega larada. Ne stojijo pa pred tovarno in štejejo, koliko ur mesečno so delavci dejansko delali. Saj, kot pravi direktorica Potajno va, niso Inšpektorji. neko podjetje dela nadure, pa to ni zabeleženo v dokumentaciji, v plačilnih listah, potem tudi mi tega ne moremo najti. Mi nismo inšpekcijska služba, ki bi nenapovedano hodiia v podjetja in preverjala, kateri delavec je za strogem in koliko časa. Zdaj sem omeđila ponovni izredni nadzor, in v okvini tega bomo zaslišali rudi ljudi. Ampak, naj poudarim, mi lahko samo izvedemo nadzor, ugotovimo stanje in po potrebi zahtevamo vračilo subvencije. Kaznuje pa lahko inšpektorat za delo.« Dodajajo še, da niso prejeli nobene informacije o sumu kakrtnih koli nepravilnosti v celotnem koncernu Gorenje -tako s strani sindikatov kot delavcev in inšpektorjev. Mi pa naj spomnimo zgolj na črno listo Sindikata kovinske in elek-tro industrije. Na njem se je že spomladi znašlo ravno Gorenje. RP Kakorkoli, delavci so pokazali, da ne bodo sklonjenih glav Čakali na miloščino, hkrati pa v svojem protestu storili kar nekajnapak. Ob večji enomosti bi bila verjetno tudi pogajanja uspešnejša in bi jih morda zaključili prej. Ker so se mno-© preprosto želeli vrniti na delo. Seveda pa je dvodnevno dogajanje v Gorenju pretreslo ne le Šaleško dolino, temveč celo Slovenijo. Spontani upor de- lavcev je bil resen opomin mnogim gospodarstvenikom, da ne gre varčevati samo pri delavskih plačah, hkrati pa tudi dokaz, kako močni so lahko de lavd, ko jim dokončno pre-kipi. »če v petek na naših transakcijskih računih ne bo dodatnih 150 evrov, se vrnemo nazaj,« so napovedali delavci. URŠKA SEUŠNIK Foto: SHERPA t>Ko so delili dobičke, šefov ni bilo. Prišli pa so povedat, da je kriis In bo zato nižja plača.» 8 CEUE I novi tednik Bo tudi v Celju kdaj brezplačen »lokale«? Mnogi Celjani si želijo, da bi po vzoru Velenja tudi v Celju dobili brezplačen lo-kalni avtobus. Itenutno v Celju nimamo niti mestnega prometa, kaj šele, da bi bile vožnje z avtobusom zastonj. Že prihodnje leto pa bi se lahko zgodilo, kot pra-vijo pri Izletniku» da bi do-bili vsaj mestni promet Ali bi bil zastonj, ni znano. V Celju poznamo trenutno le primestni promet z linijami iz smeri LaSkega, Žalca, Šmartnega v Rožni dolini, Vojnika in Šentjurja. Te avtobusne prevoze ima Izletnik Celje registrirane pri ministrstvu za promet. Kot nam je pojasni) Boâtjan Čokl iz izletnika Celje, uradno mestnega prometa v Celju ni, pri čemer Mestna občina Celje ne soQnanctra javnega avtobusnega prometa. Trenutno tako v Celju cena vozovnice v predprodaji za prvo cono znaSa 1,20 evra (na avtobu- su 1,30 evra). Mesečna vozovnica stane 43 evrov, na ožjem območju mesta pa 22 evrov. Kol še pravi Čoki, je potnikov iz leta v leto manj. Povsem drugače je v Velenju, kjer so z brezplačnim »lokaicem« za petkrat povečali število potnikov na lokalnem avtobusu. Brezplačni avtóbus po Velenju vozi že eno leto in je rezultat dogovora med Mestno občino Velenje in Izletnikom. Za brezplačne lokalne prevoze bodo v Velenju predvidoma v letošnjem letu namenili 650 tisoč evrov. Kot nam |e še povedal Čoki. so bili manjši rumeni avtobusi, ki vozijo po Velenju, sprva namenjeni za vožnje po Celju. Predlog Izletnika je bil in je še vedno, da bi v Celj u u ve^ novo krožno linijo po trasi Metropol-Tr u bar j e va- Čop o va-La va-Dečkova-Nova vas-Merca-tor-Mariborska cesta pri šu in Interspaiu. Cena vozo v- ftumanl avtobusi, ki vozijo po Velenju breqtlečno, so bili sprve nemenjeni Celjanom. nice na tej trasi bi znašala pol evra. Zaenkrat se na Mestni občini Celje, tako pravi Čoki, še niso odločili za sofinanciranje mestnega prometa. Se pa to lahko zgodi že prihodnje leto. Kot pravi Čoki, linije, ki potekajo znotraj mesta, ne bodo vključene v nov javni razpis oziroma koncesijo, kar v naslednjem letu predvideva ministrstvo za promet. Tako bodo mesta tista, ki bodo morala organizirati avtobusni promet, Se pravi ČokJ in dodaja, da bo morala občina najprej sprejeli odlok o mestnem prometu, na osno\i tega pa objaviti razpis za izvajanje mestnega prometa. Kaj vse to pomeni v praksi in ali bomo vendarle dobili mestni promet in seveda ali bo zastonj, smo želeli preverili na Mestni občini Celje. Odgovora nismo dobili. So pa občanu na Servis 48 na vprašanje» zakaj v Celju nimamo brezplačnega »lokalca« kot v Velenju, odgovorili: »Primerjava z dru^mi mesti ru smiselna zaradi specifičnosti posameznih mest (velikost, razdalje, lokacije strnjenih naselij, dnevne mi^acije potnikov). Na kratko lahko povemo, da tečejo aktivnosti na morebitni uvedbi »park&ride« sistema» ki bi nudil parldra-nje na obrobju mesta in prevoz do središča mesta z javnim prevoznim sredstvom.« SK, foto: US Mesto bo lepše Na ogled razstava zamisli o prenovi mestne opreme v jedru Celja v spodnjih razstavnih prostorih Knežjega dvorca v Celju 50 v torek odprli razstavo prispelih idejnih rešitev za ureditev javnih površin v starem mestnem jedru Celja. Mestna občina Celje je namreč pred nujno prenovo ožjega mestnega središča, v kateri želi zamenjati talne površine, uredili prometni red in namestiti novo mestno opremo. Rešitve je ponudi- POSLOVNO-KOMERCIALNA ŠOLA CELJE VIŠJA STROKOVNA ŠOLA vpisuje v viéjeiûlski itudijski program izrednega študija EKONOMIST moduli: turizem komerciala računovodstvo Najnižja šolnina v regiji in ugodni plačilni pogoji. Žalit» pridobiti dodatna strokovna znanja? Možnost študija v Celju» Rogaški Slatini In Mozirju. 03 428 54 50 • pk8-vto|a.cd@guestames^i « www.pksola.com/vi5ia/vl8ja.htm • lo pet arhitekturnih birojev, ki so $e udeležili urbanistične delavnice. Območje obnove zajema prostor t. i. mestnega križa, torej Sianetove ulice ter Glavnega trga in Prešernove ulice s Krekovim trgom. Z obnovo želi mestna občina izboljšati in polepšati uibani prostor mestnega jedra» 2 načrtovanjem novih prizorišč pa zagotoviti meSča-nom in obiskovalcem prijetne javne površine. Kot je ob odprtju povedal podžupan Marko Zidanâek» so želeli pridobili različne po-glede široke na ta pomemben in občutljiv del mesta, »Z razstavo ponujenih rešitev želimo predvsem pridobiti mnenje širše javnosti, kar bo v veliko pomoč pri načrtovani okro^i mizi- Ta bo v začetku oktobra priložnost za dialog stroke, javnosti in možnosti, pomagala pa naj Z razstavo ponujenih rešitev prenove mestne opreme vuadišcu Celja Želijo v občinski stavbi pridobiti odzive javnosti. bi, da pridemo do končne rešitve, ki bo všeč veČini meščank in meščanov, a bo hkrati skladna z merili stroke in s finančnimi možnostmi,« je povedal ZidanŠek. Pričujoča razstava je šele prvi kamenček v mozaiku načrtovane prenove, ki bo ob- čino stala skoraj tri milijone evrov »Prizadevamo si, da bi zanjo dobili 85 odstotkov nepovratnih evropskih sredstev» in računamo, da bi na razpisu vladne službe za regionalni razvoj dobili 2,5 milijona evrov,« je pojasnil ZidanSek. Po okrogli mizi in izbranem projektu bodo večji del naslednjega leta posvetili pri* pravam dokumentacije, prve ulice pa naj bi začeli obnavljati proti koncu prihodnjega leta aii - še bolj realno - v začetku leta 2011. BRST Foto: GrupA Pozdrav ptic miru Ob mednarodnem dnevu miru se )e oa Osnovni Šoli Lava pred petûnj leti rodila ideja, da bi ta dan prav posebej obeležili. Šolska prireditev zdaj postaja celjskđ. Letos so se akciji pridružili otroci Vrtca Zarja Celje, kjer b<^o na igrišču pripravili petje, rajatne igre z animator]! in ponesli simbole miru v svoje okolje in domove. Osnovna šola Ljubečna bo pri knjižnici ob Savinji izdelovala ter po- darjala ptice miru. Na Osnovni Soli Store pa bodo skupaj s starejšimi priredili glasbeni, plesni in redtacijski nastop ter medsebojno druženje s prebivalci Doma Lipa. Gimnazija Celje • Center bo na Tïgu celjskih knezov izdelovala plakat in ptice miru s sporočili dijakov o miru, ki jih bodo ddiii mimoidočim. Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje bo na Ko-sovelovi ulici pripravila izdelovanje simbolov miru iz slanega testa ter us-tvaijalno pisanje misli o miru, ki se mu bodo lahko pridružili tudi mimoidoči. Poskusili bodo lahko koktají Ptica miru. Prireditve bodo med 9. in 12. uro. Dogajanje na odru v središču mesta bo med 10. in 12. uro, kjer bo zbrane med drugim pozdravi) minister za šob-tvo in šport Republike Slovenije Igor Luk-šič. Letošnja prireditev bo združena s praznovanjem obletnice Radia Celje. Voditelji bodo napovedali glasbene goste Giannija Ri javca, Ireno Vrčkovnik, Man-OD Spik in Marka Vodja. SB novi tednik laSko i Novi ob}ekt v Rimskih Toplicah že čaka na prvo bolnike, najemnike In stanovalce. Voda iz pip in novi prostori za bolnike V teh dneh izžgani zaklju-čujejo največja projekta v zadnjem lehi. Poslovno-sta-novanjski objekt v Rimskih Toplicah že stoji» prostori so že na dražbi. Kmalu pa bo iz pip Številnih gospodinjstev pritekla pitna voda. saj je vodovod Vrb-Tevče-Trojno-Re-ka prav tako že zgrajen. lâni avgusta so v LaSkem začeli z intenzivno ^dnjo dveh težko pričakovanih investicij, v kar so vložili kar nekaj denarja. Poslovnosianovanjski objekt je bil dograjen v enem letu, trenutno pa so prostori» namenjeni pro^ji, že na dražbi. »V Rimskih Toplicah bodo s tem pridobili osem novih stanovanj. Ena etaža bo v celoti namenjena zdravstveni postaji in zdravstveni œkrbi krajanov. ki so na to čakali več kot pol stoletja,« pravi vodja oddelka za okolje in prostor Luka Picej, ki je potrdi) še. da so prostori, namenjeni iekami in zobotehmki, že predmet dražbe. V novem objektu se bo našel tudi prostor za sedež krajevne skupnosti. Kot dodaja Picej, pri gradnji niso bistveno presegli načrtovane pogodbene wednosti v višini nekaj manj koi 1.6 milijona evrov. »Enkrat v teh dneh oziroma najkasneje v naslednjem tednu bomo skoraj gotovo pridobili še vso potrebno dokumentacijo, nato bo v prvi po-k)vid oktobra sledil tehnični pregled, konecoictobra pa bomo po vsej vejjetnosti dobili Še uporabno dovoljenje,« meni Picej. Več kol milijon evrov je laška občina namenila še za grad-njo kar 27 kilometrov dosega vodovoda Vrh-Tfevče-Troj-no-Rekâ, ki so ga prav tako začeli graditi avgusta lani. »Gre za največji vodovod, kar smo jih kdaj gradili v občini,« pravi Picej- Gradnja je že v zaključni fazi, uporabno dovoljenje naj bi pridobili do konca meseca. »Potem bo kar 192 gospodinjstev dobilo možnost, da se prildjuâ na javni vodovod. Ker pa želimo v naslednjih letih doseči še bistveno boljšo omreženosl z vodovodom, bomo kmalu začeli did še vodovod Vrh-Radoblje-Globoko. Hidi ta naj bi bil z vsemi primarnimi in sekundarnimi vodi dolg okoli 27 kilometrov,« Hcej napoveduje Še eno pomembno pridobitev za območje med Savinjo in Grač- Dobrodelno v Rimskih Toplicah Upokojenci iz Rimskih Tbplic po uspešni spomladanski pripravljajo $e jesensko dobrodelno akdjo. Jutri, v soboto, vabijo krajane, da pri^ievajo predmete, ki jih več ne potrebujejo, ali pa si med branim izt^erejo tisto, kar potrebujejo. 2e spomladi so naleteli na nepričakovano velik odziv, ne le med starejšimi ampak tudi med mlajšimi krajam, saj so razdelili ogromna število oblek, obutve in manjših gospodinjskih aparatov. Jutri bodo stojnice z brezplačnimi predmeti postavili med 9. in 15. uro pri železniški postaji. Še zmeraj vabijo krajane, da prineslo uprabna, čista in zašita oblačila ter čevlje za otroke in oàasle. Prinesejo pa lahko tudi druge uporabne predmete, kot so posoda, manjši gosiwdinjski aparati, posteljnino, tojtice in odeje. Hkrati prosijo krajane, riaj naredijo izirar in ne oddajajo dst^a> česar sami ne bi več uporabljali. Veliko oblačil so že zbtBli, največ predmetov pa pričakujmo danes med 10. in 12. uro. Predmete lahko ljudje prinesejo Še na dan same akcije, torej jutri. Kar pa seve^ ni pogoj, vabljeni so tudi, da stojnice obiščejo, izb^ jo in brezplačno odnesejo tísto, kar bi jim prišlo prav PM 4 4+0,^0 H * nico. POLONA MASTNAK Foto: GrupA {arhiv NT) FIKSNA OBRESTNA MERA. RKSNO ZADOVOUSfVO. U^emito odliko pbreetne nwo v tesu. lio pKlaJo In imvtt« đe9tof> de SMdst^v. V unOeoA Bet* ponlsrn prMsâie 30 ka, o čemer je na eni izmed sej odločal občinski svet. Problem s pomanjkanjem prostora so uspeh rešiti z novim oddelkom predšobkih otrok v prenovljenih prostorih glasbene učilnice v OŠ Polzela. Društvo Cecilija, ki je uporabljalo prostore, bo lahko Se napr^ nemoteno glasbeno delovalo, čeprauso se sprva pojavili pomisleki, da bo na ta na6n izumrla vzgoja najmlajših glasbenikov. V enoti Polzela so tako v II oddelkih vpisani 204 otroci, v enoti Andraž pa je kombinirani oddelek, v katerem je 19 otrok. Na zadovoljstvo ravnateljice vrtca in šole Valerije Pukl so problem pomanjkanja prostorov v vrtcu uspeli rediti, vendar to ni popolno zagotovilo za rešitev prostorske stiske tudi v bodoče. S prostorsko stisko se bo že čez dve leti soočila tudi polzelska Šola. MJ Po dolgih letih varna sola Po skoraj dvajsetih letih, odkar so zgradili prizidek k Osnovni šoli Braslovče, je šola za dodatne štiri učilnice pridobila projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje. Za pridobitev uporabnega dovoljenja je bilo treba izvesti dodatne prezidave in dozidave ter namestiti dodatne zunanje požarne stopnice, šola je tako po dolgih letih obratovanja brez uporabnega dovoljenja le-to zdaj pridobila in s lem zagotovila nemoteno in predvsem varno delovanje za učence in učitelje. MJ St. 73 - 18« 8«ptBmber 2009 novi tednik VELENJE I ŠOŠTANJ | 11 Sprehod po novi »avtobusni« v VelBnju Velenjski Jutri=zdaj Kljub prekinitvi dela v Gorenju so v teh dneh v Ve-leaju nadaljevali s slove-snostmi ob SO-letnici mesta. V $redo so odprli avtobusno postajališče in garažno hI* šo. vrhunec dogajanja pa napovedujejo za danes. Na velenjski avtobusni postaji je prostora za 17 avto- busov; v garažni hiši je 306 parkirnih mest za osebna vozi la, v objektu pa bodo še različni poslovni prostori. Garažna hiša je začela obra* tovati včeraj, ko je z nove postaje začel voziti tudi »lokale«. »To je pravi način, kako ljudi prepričati, da bodo začeli uporabljati javni pot- niški promet. To je prijaznost do uporabnika, da lah* ko parkira, iz garaže pod streho pride na avtobus, skratka z enega prevoznega sredstva z lahkoto na drugega. Ključna je prijaznost,« je novo velenjsko pridobitev pohvalil minister za promet Patrik VlaČiČ, o prednostih pa je govoril tudi direktor Izletnika Celje Darko Šaia-rič. Današnje velenjsko dogajanje začenjajo z odprtjem nakupovalnega centra Vele-japark, dogajanje pa bodo nadaljevali s kanonado z velenjskega gradu. Ob 18. uri bodo odprli spomenik Nest* lu Žganku, nato podelili občinska priznanja, osrednja slovesnost ob SO-letnici z naslovom Julri-zdaj pa se bo začeia ob 20. uri v Rdeči dvorani. Sicer se bo dogajanje začelo z multivizijsko galeri* jo, ki bo predstavila ustvar* jalnosc občanov, potem pa bo moč spoznavati mesto Ve-lenje, njegovo ustvarjalnost in utrinke ob pomoči kratkih video filmov. Vsakemu filmu bo sledil nastop, povezan z zgodbo, na prireditvi pa bo nastopilo 450 izvajalcev, »Nismo načrtovali razkošnih proslav. Izražamo pa ponos. da smo dobro dejali in da se lahko veseUmo minu* lih 50 let, podobno kot smo lahko ponosni na naslednjih 50 let. Tudi na zaposlene v Gorenju sem ponoseti, daso jasno povedali, da je treba nekaj spremeniti. Mislim, da bo vodstvo Gorenja znalo odgovoriti,« je povedal župan Srečko Meh. US, foto: JOŽE MIKLAVG stf Nova dizelska lokomotiva Zaradi manjšega odjema premoga od načrtovanega in viâjlh koUČin premoga na deponiji so se v Premogovniku Velsije dogovorili, da bodo od začetka oktobra letos pa do konca leta začasno prešli Da 37-umi tednik, da vsep-tembru dva petka ne bodo áe-lali, v času med 26. in 30. oktobrom pa bodo koristili dodatne dni kolektivnega dopusta. Manjši odkop je posledica remonta vl^rmoelek-trami Šoštanj, ki se je pričel 1. avpjsta in bo trajal do 26. septembra letos. Do manjšega odjema premoga prišlo zaradi manjših potreb, kar so povzročile velike količine dežja, ki predstavljajo dobr^ pogoje predvsem za hidroelektrarne. Z novo lokomotivo po jami Mladi pomagajo Včeraj se je v Velenju začela velika akcija zbiranja hrane, ki jo bodo zaključili 17. okU)bra, ko obeležujemo dan bofa proti rev^ini. Pn projektu bosta ob prosto-vol|dh Mladinskega centra sodelovala $e Šolski center Velenje in Škofijska karitas Celje. Namen akcije je predvsem potnagati sodć^ ogroženim družinam v teh težkih časih. Letošnja akdja prostovoljcev MC Velenje j e nadgradnja lanske, ko so ob svetovnem dnevu boja proti revščini prosto* voljd na stojnid pekli kostanj in kuhali čaj. prostovoljne prispevke, ki so jih zbrali, pa so podarili Unicefu za akdjo Ko bom velik, ne bom niàax. >>Lanska akdja. ki smo )o pripravili, je bila res uspešna in nam je dala motivacijo, da naredimo nekaj ve軫 je povedala Maja Ovčar, prostovoljka MC Velenje in somen-torica na ŠCV. >)Ko delaš prostovoljno, se resno zavedaš socialne problematike, Id je prisotna po œlem svem. In ker smo lani pomagali otrokom na drugi sdani sveta, smo se letos odločili, da izvedemo akdjo za oaSe sodržavljane. Težko je, da bi lahko pomagala vsem, vendar če lahko pomagamo vsaj nekomu, smo že v^iko naredili m Tako so škatle, v katerih zbirajo nepok-varljivo hrano in higienske pripomočke, že postavljene na različnih mestih v Velenju, prav tako pa bodo prosto voljd ponvali ljudi k d^ovanju na javnih točkah. US Veterani obujajo spomine Pri ŠoŠtanjskem jezeru so v soboto pripravili srečanje veteranov in častnikov vojne za Slovenijo. Na precej dobro obiskanem srečanju so nekatere aktivnosti predstavili policijske in vo* jaške ter druge enote znotraj sistema zaščite in reševanja. Tako so se med drugimi predstavili 20. motorizirani bataljon 1. brigade iz Celja, 15. helikopterski bataljon iz Cer-kel) ob Krki, specialna eno- ta celjske policije in mnogi dru^, vsi pa so skupno obudili spomin na dogajanje v osamosvojitveni vojni za Slovenijo. Bogat kulturni program so pripravili orkester Slovenske vojske, šoštanjski godbeniki in pevd zbora Svoboda. Seveda je srečanje izzvenelo v spominih na dogajanje v letu 1991, ko so člani veteranskih organizacij igrali precej aktivno vlogo. US Na Koželj V soboto so uradno odprli družinsko, glasbeno in pla* ninsko pot po Koželju, ki so jih urertli na novo urejene poti po Koželju. MO Velenje se je za Izvedbo projekta od- ločila, ker je primestni hrib Koželj že od nekdaj priljubljena točka mno^ pohodni-kov. Urejene poti bodo Velenj* čanom in tudi drugim obiskovalcem omogočile kvalltemej-še preživljanje prostega časa v neposredni bližini mesta. Ob ureditvi poti se je hkrati ponudila tudi priložnost za predstavitev velenjskega rojaka Frana Komna Koželjskega, ki je kljub temu, da nj^ovo ime no-^ta tako velenjska glasbena Šola kot ena od ulic, mnogim še vedno precej neznan. US V začetku septembra je v Premogovniku Velenje začela delovati nova dizelska lokomotiva, ki predstavlja enega ključnih elementov v zadovoljevanju logističnih potreb. Postopno zaključujejo tudi proces menjave iztrošenih lokomotiv, ki so obratovale v jami v povprečju 18 let. No- ve generacije lokomotiv tipa Scharf so močnejše, hitrejše in čistejše glede na izpuste Škodljivih emisij izpušnih plinov v ozračje. Kabine za voznika in sovoznika so večje, udobnejše in med sabo povezane z govornimi napravami, seveda pa v premogovniku naštevajo Še več drugih pozitivnih lastnosti nove lokomotive, Hkrati z montažo in poskusnim obratovanjem lokomo* tive v jami je potekalo tudi prakti&io izobraževanje vzdrževalcev, ki jim bo proizva* jalec jzdal tudi certifikat o usposobljenosti. To je veliko priznanje za velenj ske strokov-njake. obenem pa mdi priložnost PV za dodamo trženje tovrstnih storitev. V jami premogovnika obratuje sedaj 10 dizelskih lokomotiv. Najstarejše bodo predelali in jih uporabili za prevoz težjih kosov (prek 12 ton) opreme ob montažah odkopne opreme, ki jih z običajnimi elektrohidravličnimi ran-žimimi vlaki in v strmih progah do sedaj niso mogli prevažati na deloviSča. US NAKUPOVALNI CENTER park otvoritev 18-9.2009 ob 10,011 ■I t www.veleja pârk.^ I NTBRS PAR Vb0Ol« MM NEW&OII O NAKUP mSD SPREHODOM! it. 73 - 18« 99pîmnber 2009 m 12 Sehtjur i Prostore novaga seniorskoga inkidwioija so si ob odpr^ ogledali tudi diroktones RAK Andreja Smolei iantjurskj župan Štefan TIsol, župan Rogaške Slatino Branko Kidrič, šen^urskl podžupan Jole Korîe in župan Dobja Franc Salobtr. Inkubator za šentjurske podjetnike áentjurčani bodo letošnji občinski praznik, ki ga praznujejo 24. septembra, (Otežili z nekaj pomesibnimi pri-dobitvami. Ena izmed teb je podjetniški inkubator» ki so ga namenu predali v torek. Podjetniški inkubator Šentjur je del mrežnega podjetnih kega inkubatorja Obsotelja in Kozjanskega, ki ga |e ^ntjur-ska občina ustano^ila skupaj z Občino Rogaška Slatina. Skupna vrednost projekta je 1,4 milijona evrov, pri čemer je Šentjurska enota staia 360 tisoč evrov. Občina Šaitjur je zanjo prejela 255 tisoč evrov evropskih sredstev, inkubator ima svoje prostore v prenovljeni občinski stavbi na Mest-□em trgu 2. Podjetniški inkubator Šentjur se razprostira na skupno 240 kvadratnili metrih. V njem je sedem različno veiiidh pisarn, namenjenih podjetjem, sprejemna pisarna, prostori, namenjeni delovanju mladinskega podjetniškega inkubator* ja> in konferenčna soba. Namen inkubatorja ni samo nu-denje pomoči mladim podjetnikom v obliki ugodnega najema prostora, ampak tu- Blagovna z vrsto pridobitev Praznik krajevne skupnosti Blagovna, ki so ga obeležili v minulih dneh, je bil tudi letos v znamenju omogih krajevnih pridobitev. Med drugim so namenu predali dve posodobljeni cesti ter dobili nov jaslični oddelek vrtca. Prireditve ob krajevnem prazniku so se na Blagovni začele že v začetku septembra, ko so odptii dober kilometer posodobljene ceste od Primoža do Brezja. K ureditvi ceste so v veliki meri pripomogli krajani sami, saj so za okoli 45 tisoč evrov vredno naložbo sami zbrali kar 18 tisoč evrov. Tri tisočake je primaknila šentjurska občina, preostanek pa KS. Minulo soboto, na osrednji praznični dan, so oamenu predali še moderniziran odsek ceste Jarmovec-Cerovec. Tadi zanj krajanom NelevKS Blagovna, tudi drugod po Šentjurski ob6oi je bilo v zadnjem letu veliko postorjenega na cestni infrastrukturi. Občina je s pomočjo Evropske uaije in krajanov posodobila več kilomec^ cestnih odseftyv. Največji zalogaj je obnova okoli é-lolômetrskega odseka lokalne ceste Slatina-Lutrje- Ponkvica. Za 1,8 milijona evrov vredno naložbo, zaključena bo predvidoma konec oktobra, je občina uspela pridobiti 1,1 milijona evrov evropskih sredstev. Tik pred dokončanjem je tudi obnova lokabih cest Flanina-Križ (188 tisoč evrov), Turno-Voglajna (158 tisoč evrov) in Križ-Vezovje {114 tisoč evrov). Veliko sredstev je občina v zadnjem letu namenila tudi obnovi nekat^oriziranih cest in javnih poti: zanje je v dvoletnem proračunu zagotovljenih 40Û tisoč evrov. ni bilo težko seči v žep in priskočiti na pomoč s prostovoljnim delom. Ta naložba je stala 42 tisoč evrov. Krajani so prispevali 14 tisoč evrov, 27 tisoč je KS dobila preko razpisa občine, preostanek je KS financirala sama. Velika pridobitev za kraj je tudi nov vrtčevski oddelek na Blagovni. Prostor zanj so našli v tamkajšnji osnovni šoli, v društvenih prostorih, ki so jih preuredili za potrebe vrtca. V vrtcu na Blagovni sta bila do sedaj odprta dva oddelka, ki ju je skupaj obiskovalo 40 otrok. Nov oddelek je namenjen otrokom prve starostne skupine, vanj pa je vključenih 12 malčkov. Krajani Blagovne so prav tako ponosni na lani ustanovljena turisrično in kuJtumo društvo, ki sta letos že precej dejavni. Krajevni praznik Blagovne so minulo soboto obeležili še s tradicionalnim pohodom po rekreacij sko-tu-ristični poti po Blagovni od šote do partizanske bolnišnice Zima, kjer je bila popoldne tudi osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj krajevne skupnosti. BOJANA AVGUŠTÍNČ1Č novi tednik di vseh tistih storitev, ki so podjetniku v oporo, ko stopa na samostojno poslovno pot (finančno-administrativ-ne in svetovalne storitve), pravi Andreja Smolej. direk-t or i ca Razvojne agencije Kozjansko, ki upravlja z inkubatorjem. Danes ob 16. uri bodo v Šentjurju odprli največji občinski projela doslej - novo centralno čistilno napravo. Njena kapaciteta je 13 tisoč populacijskih enot in bo v prvi iaa reševala odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda za mesto in okoliška naselja - Ponikvo, Vrb-no, Stopče in Gorico pri Slivnici. Eno leto bo čistilna naprava delovala poskusno. Po besedah župana Stefana Tisla je zanimanje podjetnikov za najen teh prostorov precejšnje. K temu so verjetno pripomogle tudi trenutne gospodarske razmere, ki niso najbolj vzpodbudne za samostojne podjetnike. »Verjamem, da se bodo podjetniki s storitvami in podporo Inkubatorja la^e odločali za samostojno pot,« je dodala Smolejeva. Storitve pod j etniškega inkubatorja lahko podjetrtiki uporabljajo največ pet let od ustanovitve podjetja. BOJANA AVGUSTINCIC Foto: GrupA Asfaltna baza kmalu brez dovoljenja? Člani Civilne iniciative Planinska vas so končno dočakali odgovor ministrstva za okolje in prostor. Po prejemu več pisem s strani civilne inidatîve ter pozivih ministrstva za lavno upravo, ki je kolege na okoljskem opozorilo na zakonsko določene roke za odgovore, je slednjim u^ielo presedati dokumentacijo, vmes pa so ttidi že izdali odlok o odvzemu uporabo^ dovoljenja. Vendar dokončne rešitve tudi po II letih ne gre pričaluivati Člani civilne iniciative, ki se že U let borijo zoper obratovanje asfaltne baze v Planinski vasi, so se tako načakali odgovora ministrstva za okolje in prostor, da so prejšnji teden napovedali celo, da se bodo, če odgovora ne bo, ponj v množičnem številu podali kar v Ljubljano. Odgovor je zatem vendarle prispel, spomnimo pa še, da so ministrstvo za okolje člani civilne iniciative pozivali predvsem, naj takoj ustavi obratovanje asfaltne baze in poskibi za takojšnjo odstranitev v skladu s sodbo ustavnega sodišča izpred nekaj let. Kot odgovarjajo iz ministrstva, medtem ko so preučevali dokumentacijo, nikakor niso držali križem rok. Investitor asfalme baze gradbenega dovoljenja nima« ima pa uporabno dovoljenje. A kako dolgo še? Ministrstvo za okolje je namreč prejšnji mesec izdaio odločbo, s katero uporabno dovoljenje postane nično. Ta sicer še ni pravnomočna, vendar naj bi inšpektorat za okolje in prostor vmes nadaljeval postopke. 4. septembra, pravijo na ministrstvu, je tako inšpekcija za prostor izdala Elektru Celje odločbo, po i^teri bi moralo podjetje v 10 dneh prekiniti dobavo električne energije asfaltni bazi. Odločbi še nista bili vročeni, zato tudi Se nista izvršljivi. Kar pa v praksi, kot so člani civilne iniciative po 11 letài že vajeni, tudi ne bo tako lahko, kot je videti v tem trenutku na papirju. Investitor asfaltne baze je namreč tudi zoper zadnjo odločbo ministi^a za okolje, s katero so iaiičili uporabno dovoljenje, sprožil upravni spor. POLONA MASTNAK 19. september ob 10.00 na zvezdi v centru Celja MancaSpik Mark^Vozelj if J.' POZDRAV PTIC MIRU Irena Vrčkovnik Gianni Rijavec 2 X 55 kilogramov brezplačnega kruha Ob rojstnem dnevu Radia Celje sodelujte že danes v veliki nagradni igri na 090-93-61-70. Brezplačno v dehtečo Provanso in mondeno Ažurno obalo! novi tednik BOCASKAS.1 BISmiCAOBSj 13 Tisti, ki strelja na grehe Druga knjiga odličnih dforizmov Antona Babiča je pošla po nekaj tednih - Napisal Jih je 15 tisoč »Ne streljam toliko na grešnike kot na grehe. S tem^ kar piáem, niti nočem razburjati okolice. Svojo Bistrico ob Sotli jemijem za miniaturo sveta, čeprav so svetovne razmere veiiko bolj zapletene in težje. Djordje BalaSević bi rekel: »Princip |e isti, vse ostalo so nianse,«, pravi Anton Babič, izjemen pisec aforizmov. Jtilija je izšla nje-gova druga knjiga aforizmov, ki je po nekaj tednih že pošla. Dnigo knjigo aforizmov 40 stopinj je izdal zavod Kozjanski park, saj tam Babiče-vo delo odlično poznajo. »Banalnost, tendendoznost, poceni sarkazem, verbalni eks-hibicionizem, bombastičnost besed aii dnizem nikoli niso bili in tudi ne bodo Ton-čijeva orodja,« je pospremil drugo knjigo na pot med bralce dr. Bernard GorŠak iz Kozjanskega parka, ki je Babiča povabil k sodelovanju. In kaj Antona Babiča, ki ga na Kozjanskem kličejo Tonči, najbolj moti? »Najbolj me moti neposluh enega človeka za drugega, za svojega bližnjega, včasih je bilo to drugače. Pomanjkanje socialnega čuta,« pravi dvtor uspešne knjige. Prisega na vrednote. Na katere naj bolj? >»Mo-goče zveni starokopitno, vendar je to delo za radost bivanja, kot bi rekel pater dr. Karel Gržan. Tekmovalnost je OdliUn afer»t Anton Babii. Njegova druga knjiga aforizmov 40 stopinj i« posla in po rtekaj tod-niti. v m □ à Jfi^ AfodstTonci Batrič nasploh soustvaijo kuitumo avljonje v središču Kozjanskega, med drugim m ^edališ-kem odru (no fotografiji prvi z leve). nekaj normalnega, vendar ne-kogd, ki ježe ranjen, ne sme-mo dodatno potíačiti. Spoštujmo vsako bitje!« Utelešenji dela Aûtoji Babič je aforizme začel pisati v začetku devetdesetih let. Ko sta bila s sošolcem, z vsestranskim Na* nijem Poljascem iz RogâS-ke Slatine (Aleksander S. Jur-kovič je med drugim znan kot don Corleone iz oddaje Hribar), v zadnjem letniku srednje tehniške Šole, je Nani pri računalništvu, ki ga oba nista preveč marala, napisal usodne besede: Umrl je Marx, umrl je Lenin, umrl je Tito in tudi jaz se slabo počutim! »Takrat sem rekel, da je to tisto, kar bi jaz želel ustvarjati. Svoj prvi aforizem pa sem napisal šele Čez tri leta,« se spominja Babič. To je bil njegov aforizem: Siti lačnega ne razume. Mar hrana poneumlja ljudi? »Ko sem začel, se še nisem zaveddl, da ima besedišče toliko različnih izraznih možnosti,« je ugotovil kmalu. Do danes je Anton Babič napisal približno petnajst tisoč aforizmov, ne le za svojo dušo. >>Rad imam ljudi. Čeprav so različni. In rad vidim, da so dobre volje, h kateri želim prispevati. 2e v domačem kraju, Če je širše, pa je še toliko boljše,« razlaga o tem, kaj ga žene k pisanju te redke zvrsti. »Če to opustim, se mi zdi, da zakmim, skrčim svoje obzorje. Tako kot če se ljudje nehajo rekreirati ter se zane-marijo.-K Njegovo odlično afo-risiiûio delo so kmalu opazili. Za svoje aforizme je na vse- Nekaj aforizmov iz Icnjige z naslovom 40 stopinj Antona Babiča # Zvezde morajo ostati na nebu. Na Zemlji človek vse potlači. # Če besede izbiraš^ malo govoriš, če jih ne, maio poveš. # Pametnejši odnehajo. A bitka se nadaljuje. I • Nekaterim se vidi, kaj delajo v prostem ča-sa, nekaterim pa samo to, da ga imajo. # Človek lahko pokvari povprečje, a tudi pov-pre^e lahko pokvari človeka. # Za vsako kost ni lepo biti pes. Je pa Človeško. slovenski Borzi humorja Rogaška Slatina» kjer so prišli v poštev različni žanri, pri 31 letih prejel tretjo r^agrado (Tone Partljič, ki je očitno imel slab dan, se je uvrstil daleč za Babičem). Prva Babičeva knjiga aforizmov Če ni drugače, je tako je izšla šele pred tremi leti v založbi Nanija Po-Ijanca: »To je pomenilo utelešenje moj^ dotedanjega dela, kljub temu, da sem drugod že precej objavljal.« Njegova druga knjiga ima naslov 40 stopinj zato. ker je izšla za avtorjev 40. rojstni dan, vnjej pa je po 12 aforizmov na 40 različnih tem. »Rad tečem, rad kolesarim, gibanje mi veliko pomeni. Stopinje sem tako jemal kot svoj zaščitni znak»« raziaga Anton Babič o svoji drugi knji^. Živi v oddaljeni Bistrici ob Sotli v skromnih razmerah, kar lahko pomeni precejšnjo oviro, da bi njegovo delo spoznala vsa Slovenija: »Ovira je, tudi ciljne publike je manj. V Uspešnega aiorista Antona Babiča poznajo v Bistrici (ib Sotli tudi kot člana gledališke skupine ter pevca dveh zborov. Navdu^n je nad rekreacijo, nad košarko in nogometom, kolesarjenjem in smučanjem, prav tako igra šah. mestu pa je po drugi strani gneča duhov, tam se s tem ukvarja več ljudi. To, da moje delo doseže ljudi, ki jih poznam. mi seveda veliko pomeni.« V Bistrici ob Sotli se, vsaj zaenkrat, kar dobro počuti. »TU preSviš, čutiti pa je nepovezanost s sodobnimi tokovi. Ljudem je ^vni dl j preživele, Čeprav je med mladimi veliko zanimanja za kulturo. V Bistrici mi vseeno gode. lahko bi bilo boljše ah slabše. V zategovanju pasov pa nimamo velikih rezerv,« ugotavlja. BRANE JERANKO ETOL-ov PROIZVODNI PROGRAM CHostne nStveza hnaS)xMrtt pija^ Celostne reiítw za âUcoholne p^ Arom 2a itDAdItorsfce. pciidnke m ťotoladne proizvode Sadni In arenutizhafti prt^avki s mle^M. petov^ in tocHfitofd« pr^nwSe »ni program AromeidhnnozalHine liuUjetwin ftvin^hTmo Arome« dodAlâatoba^izdefte Aromev pf^u inia^c v prahu 2MUabaraiairimfla.UUiv^ Mvambenesest?^ ^ommmM Aiomdte sestavine ?rehr3Tnbaie$esMie PrebrambemdodaiU 03 42 77 1 00. furOM2 77118 E-tnail: info#eto1.com i etDi radiocelje omM www.radioceije.com Boljša povezava z obvoznico v Rogaški Slatini so slovesno odprli dvesto metrov nove ceste v Ra-tanski vasi> In sicer skupaj z novim krožiš čem, ki pomeni boljšo poveza-vo med zunanjo obvoznico in mestom. Cesta s pločnikom, z ure-jeao javno razsvelijavo ter s fontáno na krožišču (ki simbolizira mesto zdravilne vode) je siala v celoti več kot ffdlijon evrov, od česar je približno tri četrtine državnih in evropskih sredstev- Novo cesto ter kroSšče, ki je že peto v Rogaški Slatini, je odprl župan mag. Branko Kidrič. Dela so zaupali družbi CM Celje» ki jih je opravila v manj kol štirih mesecih- BJ Foio: ŠTEFAN 14 SL KONJICťl DOBRIMA | VOJNIK j novi tednik Invalidi nočejo miloščine Območno društvo invalidov Dravinjske doline ob 40-iet-nici - Vedno in povsod za enakopravnost Območno društvo Invalidov Dravinjske doline z 932 čianl iz konjiške, zreške in vitanjske občine praznuje 40-letnico. Društvu je v okolju, kjer živijo, uspelo Že marsikaj spremeniti na bolje. Še vedno pa niso zadovoljni z vključenostjo v družbo, zato |e njihov ^vni cilj uresničiti geslo Ničesar o Lnva-lidih brez invalidov. »To pomeni, da ne želimo miJošČine. Naši člani so družbi veliko prispevali in pričakujemo. đa nas bo enakopravno obravnavala in da bomo lah* ko sodelovali na vseh področjih,« je odločen predsednik društva Ivan Pd\dič. Zaradi posebnih potreb, ki jih Imajo invalidi, a tudi starejši in na primer matere z ocroki, pričakujejo. da bodo življenjsko okolje prilagodili tako. da se ne bodo nenehno srečevali s takšnimi in z drugačnimi ovirami, »Občine na našem območju se prilagajo našim zahtevam in željam. V Slovenskih Konjicah so na primer zelo uspešno uvedli sporočilne table na parkirnih prostorih za invalide. Pobui^iik je biia občina, zamisel pa postopno prevzemajo tudi drugod po Sloveni- Ivan Pavlic ji,« ocenjuje posluh do invalidov Ivan Pa\^C. Seveda še marsikaj manjka, a ker ima okolje zanje poslub» gre vendarle na bolje. Tudi zato> ker člani društva ne stojijo križem rok inne čakajo natxDljŠi jutri. Opozarjajo na svoje potrebe, se prijavljajo na različne razpise občine in skrbijo za svoje člane. »Naše delo je zelo raznoliko. Na prvem mestu je v teh Časih skrb za sodaini položaj naših članov. Vsako leto 150 social- no najšibkejšim razdelimo pomoč. pomagamo ob nepriča-kovar^ potrebah in tudi pri zdravlj enju v zdraviliščih in pri nakupu ortopedskih pripomočkov.« Kot je v društvih navada, organizirajo tudi različne oblike druženja, da lahko člani pobegnejo od vsakdanjih skrbi in vsaj za kratek čas pozabijo na svoje težave. »Naši člani so večinoma starejši, pogosto osamljeni, zato so srečanja, prireditve in izleti še toliko bolj dobrodošli,« ugotavlja PavUč. Tlidi zato vsak mesec pripravijo vsaj eno srečanje. Septembrsko je bilo namenjeno praznovanju 40-letnice-Invalidi Dravinjske doline so jo v družbi Članov Društva invalidov Slovenska Bistrica, s katerimi se pogosto srečujejo, obeležili na Rogli, Slavnostni govornik je bil Tomaž Čuč-nik iz direktorata za invalide pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. MILENA B. POKLIČ Ob jubileju so izdali tudi zbornik društva. Uredila sta ga Ivan Paviič in tajnica društva Tatjana Pilpaher» (^Ukoval Dani Pilpaher. ŽftiatakpDgled na francosIcD nebo se je splačalo prevoziti ISOOkilometrov.pravivojnlskabalonarska ekipa. Vojniški balonarji francoskem nebu na Ekipa Balona rs kega društva Vojnik se je pred kratkim vrnila z večdnevnega mednarodnega tekmovanja v francoskem mestu Brissac. Tekmovali so v različnih disciplinah lova na lisico. Tekmovalci morajo odvreči svoj znak Čim bližje znaku, ki ga je odvisel prvi balonar (lisica). Vendar samo tekmovanje ni bilo tako pomembno kot druženje. »Celo mesto diha s tem dogodkom in Francozi so tekmovanje res izpeljali >v nulo<.« je povedal predsednik vojniškega balo- ■I^^IÎÂICRATKO v spomin na škofa Mihaela Napotnika TEPANJSK] VRH - Ob 120-letnici posvetitve Mihaela Napotnika za lavantinskega škofa bodo na njegovi rojstni hi^i na Ttepanjskem Vrhu v nedeljo, 20. septembra, ob 15. uri odkrili in blagoslovili obnovljeno spominsko ploščo. Slo- vesnost, ob kateri so izdali priložnostno brošuro s kratldm življenjepisom konjiški rojaka. pripravljajo občina in župnija Slovenske Konjice in Lepakova domačija. Verjemi v svoj kos SLOVENSKE KONJICE -Danes ob 13. uri bodo v ok- narskega društva Dušan Bo-jano\4č, ki tudi sam vsaJco ]eto pripravi, sicer krajši, ba-ionarski festival. »Pomislile, tekmovanja se je udeležilo 83 balonov iz cele Evrope. Presenetljivo pri tem pa je, da so tako obsežno tekmovanje izpeljali v mestecu, ki je precej manjše od našega Vojnika.« RP viru vseslovenske akdje Verjemi v svoj koš odprli prenovljeno košarkarsko Igrišče pri OŠ Ob Dravinji. Dogodek bodo s košarkarskima tekmama In z metanjem trojk obarvali znani slovenski košarkarji. Cilj akcije je obnova košarkarskih igrišč po vsej Sloveniji in obuditev kuhure športnega druženja mladih pod košarkarskimi koši. MBP Rdeča mt letošnja prireditve Res Uňtito je tu pri nas js bîla Uk neveste. Vaške pevke so tokrat v gosta povabile številne domaČe ansambla in pevca. »Luštno« z Vaškimi pevkami Res je bilo »luStno« v nedeljo na Dobrni. Za prijetno po-poldne so poskrbele Vaške pe\^, ki so pripravile že peto prireditev Res luštno je tu pri nas. V goste so povabile vrsto ansamblov in pevcev iz okolice Dobrne, ki so do zadnjega kotička napolnili Zdraviliško dvorano l^rm Dobrna. Vaške pevke sestavlja deset okolice, ki jih že Sest let druži kmečkih žensk z Dobrne in iz veselje do dela, dobra volja in lepa domača pesem. Dekleta se lahko pohvalijo z bogato zakladnico ljudski pesmi. Vaške pevke so izdale že dve zgoščenki. »Pojemo pesmi, ki so jih prepevale že naše babice. Ker 50 se te pesmi prenašale iz roda v rod. seveda nimamo not. Pojemo pač po posluhu, tako kot čudmo, brez glasbene spremljave. Tbdi včasih so prepevali na takšen način,« pripoveduje ena mlajšili pevk v skupini Marta Javomik. Ob njej zbor sestavljajo Še Ivanka štravs, Danica Drgajner, Dragica Javornik, Jožica Tem-pran, Nada Rednjak, Irena Lo-košek. Alojzija Sibanc, Marjana Dobo vičnik in Ivanka Bož- nik. Od začetka jim je družbo ddal tudi harmonikar Tone Videc. In Če srao ravno pri moškem delu Vaških pevk. tudi pobudo za ustanovitev zbora je dal moški. »Mož ene od naših pevk, zdaj žal že pokojni Martin Štravs, si je zelo želel, da bi kmečke ženske z Dobrne in iz okolice ustanovile svoj zbor. Zelo rad je imel ljudsko pesem, zato je k temu vzpodbujal tudi svojo ženo» ki je še vedno zvesta zboru,« pow Marta Javomik- Vaške pe^^ce si kljub obilici dela na kmetiji ei^t tedensko vzamejo čas za vaje, kjer »malo povadimo ter se pogovorimo o vsakdanjem delu in skrbeh«. Njihovo prepevanje je že seglo v marsikatero vas in tudi mesto, kar dokazujejo Številna povabila na različne nastope, BA, foto: GrupA m novi tednik KULTURA 15 Samica človeške vrste Z glavno vlogo v prvi premieri nove sezone SLG Celje se poslavlja Anica Kumer SLG Celje začenja novo sezono, v kateri bodo uprizorili šest žanrsko različnih predsuv. Vse uprizoritve so prve na slovenskih odrih, nocx9 ob 19.30 bodo občinstvu predstavili komedijo Samica Človeške vrste, po besedilu Joanne Murray-Smith in v režiji Duiana Mlakarja. Komedija Samica človeške vrste temelji na resnični izkušnji znane feministične pisateljice Germaine Greer, h kateri je aprila 2000 vlomiia razo> čarana študentka. Komedij se začne, ko svetovno znana pisateljica feministične literature in borka za ženske pravice Margot Mason (Anica Kumer) dofivlja veliko ustvarjalno krizo. V tem kriznem trenutku v njeno hižo nenapovedano vdre njena bivSa Studentka Molly Rivers (Minca Lorenci), ki je hči ene največjih Margotinih oboževalk in občudovalk. MoUy želi obračunati z Margot, saj jo ima za popolno ble-ferko, id svoje poglede na problematiko, o kateri piše, spre-minja iz knjige v knjigo. To je začetek zapleta, ki v hiài združi še druge nepričakovane obiskovalce. Izkaže se, da je velika avtorica, ki v svojih knjigah svetuje milijonom žensk po vsem svetu, prav tako le ženska s kopico problemov, ki jih ne zna razrešiti... »Gre za specifično, sodobno komedijo, ki se dogaja na Ob poslovilni vlogi Anice Kumar so vSLG Celje na stopnišču na galerijo pripravili razstavo foto^ahj iz predstav, v katerih je Igrala. enem prizorišču v realnem času in kj ne temelji na situadjski komiki. Samica Človeške vrste je zahtevna igra, govorna komedija. Gre za izrazito svež tekst, svetovna premiera je bila šele pred dvema letoma, igra pa je kmalu postala svetovna uspešnica. Igra zagotavlja veliko duhovite in inteligentne zabave, je pa tudi velik izziv za ustvarjalce, saj gre za izrazito konverzacijsko komedijo, kar zahteva veliko igralsko občutljivost. Kot so pokazale vaje, pričakujem, da bo to naša velika uspešnica le sezone,« je ob predstavitvi prve premiere nove sezone povedala umet-ruška vodja in upravnica SLG Tina Kosi. Predstavo režira izkušeni Dušan Mlalcar, ki z njo na svojstven način obeležuj e svojo 70-letnico in 40 let dela v gleda- lišču, »Poglaviten izziv mi je bil oživiti tekst v predstavo, še zJasti, ker je feminizem, ki je (ema zgodbe, pri nas manj znan kot v Zahodni Evropi ali v ZDA inAvstraliji. Tekst ponuja prostor za šest odličnih govornih vlog, ni limonada, ampak intelektualistična komedija. Je torej igra, ki ne gre >na prvo žogo«, zato me še posebej zanima, kakšen bo stik te predstave z občinstvom,« je povedal Dušan Mlakar. Komedijo Samica človeške vrste so ustvarili prevajalka Tina Mahkota, režiser in glasbeni opremljevalec Dušan Mlakar, dramatur^ja mag. Tina Kosi, scenograf Marko Japelj» kostumograiinja Maja Ballund in lektor Jože Volk. Igrajo: Anica Kumer, Minca Lorenci, Barbara Medvešček, Bojan Umek, Rastko Krošl in Miro Podjed. S komedijo Samica človeške vrste svoje redno delo v SLG Celje končuje prvakinja SLG Celje Anica Kumer, ki je samo v SLG Celje ustvarila več kol 120 vlog, Je pre- jemnica številnih nagrad, med katerimi je tudi Borštnikov prstan, ki ga je prejela leta 2003. BRANKO STAMEJČIČ Foto: DAMJAN ŠVARC Anica Kumer kot Margot Mason koncuje svoje redno delo v SLG Celje. Purgove fotozgodbe V Galeriji v stolpu nad Pelikanovo potjo na Starem gradu Celje je Zavod Celeia v sredo odprl zanimivo fo-tograisko razstavo Andraža Purga z naslovom Fotozgodbe. In točno to - fotozgodbe -je Purg tudi postavil na ogled v številčno skromnem obsegu, a zelo prepričljivo. Med motivi najdemo predvsem ljudi, ki z različnimi izraa - s sproščenim smehom ali z iztegnjenim sredincem pripovedujejo svojo zgodbo, ki postaja z ogledom tudi naša. Andraž Purg pravi, da je med fotografijami, nastalimi v zadnjih petih letih za razstavo izbral predvsem takšne, ki so nastale ob rednem delu iotoreponerjâ, pa so s svojo zgodbo bile manj primerne za ilustracijo novinarskega besedila, še kako primerne pa za samostojno zgodbo. »T\jdi sicer se trudim, da so fotografije čim bolj odraz določenega trenutka, ki mi ga uspe ujeti. Ne tajim pa, da jih kar pogosto skušam tudi na nek način zrežirati. Z osebami, ki jih fotografiram, namreč vedno tudi komuniciram. Prosim jih, da mi z obrazom in telesom pokažejo kaj posebnega in tudi tako nastajajo fotozgodbe.« Med razstavljenimi fotografijami sicer lahko iščemo rdečo nit. zlasti v seriji z iztegnjenimi kazalci. A ob razmisleku ugotovimo, da vendarle vsaka slika zase pripoveduje svojo zgodbo. »Želim predvsem odziv občinstva na posamezne fotografije. Tb, da se je spomnijo Še dan kasneje, pa naj jim bo všeč ali pa jo odklanjajo oziroma jih cd-bija,« pravi Purg. Razstava bo na ogled do 27. septembra In velja si jo ogledati. BRST Foto: SHERPA Minca Lorenci igralka prejšnje sezone Strokovna žihja je v skupni akdjí Za zaveso SLG Celje in naše medijske hiše za najboljšo igralko v sezoni 2008/09 izbrala Minco Lorenci. Nagrado je dobila za vloge v predstavah Čarovnice, Hiša Bernarde AIba in Samorog. »Minca Lorenci je v pretekli gledališki sezoni številne uspešne kreacije vlog, ki jih je ustvarila kolčlanicaansamb-ia SLG v Celju v preteklih letih, nadgradila s tremi odmevnimi interpretacijami. Kol del skupine je odlično dopolnila i^lašeno igro čarovnic v Dah-lovi igri, ki jo je SLG Celje pripravilo za mladinsko občinstvo. Od burkaško groteskne Ča- rovnice se je popolnoma razlikovala druga vloga v pretekli sezotii. Kol Martino v Lor-cini Htít Bernarde Alba je bila hkrati nepogrešljiv del peterice nezadovoljenih mla^ žensk, ki jih dušijo zatajene strasd, in samosvoja v iastnerii iskanju osmisUtve svojega bivanja, ki je v predstavi vselej kruto prekinjeno. Vrhunec sezone in najbiž eden pomembnejših trenutkov njene igralske kariere je bila vloga blazne Uršule v Stmiševem Samorogu. Zahtevno vlogo norice, ki raaime veČ od drugih ljudi. je Minca Lorenci odigrala s pretresljivimi poudarki in prepričljivimi neverbalni mi izpovednimi sredstvi ter s svo- jo igro nadgradila in dopolnila sklenjeno celoto umetniških kreacij v celjski uprizoritvi Simiševe poetične drame. Minca Lorenci je v pretekli sezoni ponovno dokazala, da je sposobna samosvojo italsko poetiko subtilno vpeti v igro ansambla, ne da bi pri tem izgubila svojo posebno izrazno moč,« je v obrazložitvi nagrade zapisala strokovna žirija, ki so jo sestavljale dramatur-ginja in predavateljica Katja Mihurko Poniž (predsednica), novinarka Novega tednika in Radia Celje Janja Inti-har in profesorica Posiovno-komercialne šole Celje Irena Lasnik. BS Minca Lorenci m 16 ■HpmTAŽA novi tednik Za katero bi dali rako v ogenj, da bi lahko romala tudi v (onoe? Kmetica s Kozjanskega so slavile na 3. tekmovanju gobarjev surmanov. Vsi preživeli! Gobarski vikend na Celjski koči so v nedeljo »kronali« z glavnim dejanjem» 3. tekmovanjem gobarjev gurmanov, ki so kuhali gobove enolončnice. Paša za od in želodčke. pomazano s kruhom (ali z žganci) pa so se strinjali Številni obiskovalci. Sicer se je Gobarski vikend na Celjski koči tokrat raztegnil na kar ui dni - dogajanje pa je bilo seveda v znamenju gob, tudi tal^nib, ki jih laiM poznavalci zlepa ne bi uvrstili na jedilnik. Celjsko Gobarsko društvo Bisernica jih je na ogled postavilo že v petek, do nedelje pa so se vrstile kmečka tržnica, posebna ponudba gobjih jedi v Hotelu Celjska koča ter predavanja o gobah. V nedeljo pa je zacvrčalo v ponvah, zadišalo iz,kotlov In naravnost mamilo k pokuši-ni- Po odprtju gobarske učne poti se je namreč začelo tekmovanje gobarjev gurmanov» ki. so se ga lotili zelo resno, to ^t etóp je tako poskušalo prepričati strokovno komisijo in obiskovalce, ki so se lahko za simbolično ceno mastili z gotovimi jedmi, s svojo posebno gobovo enolončnico. Nekateri so uporabili klasične prijeme s pomočjo korenja in krompirja, drugi so bolj improvizirali, seveda pa nih- če ne bo izdal svojega recepta. In. kar je bilo seveda odločilnega pomena» za boljši okus je moraJo v istem loncu brbotati Čim večje Število različnih gob. Komisija je seveda ocenjevala (udi videz in serviranje enolončnic, pa tudi urejenost delovnega mesta. In Čeprav jebiJo tekmovanje v znamenju načela »važno je sodelovati, ne zmagdU«<, je nekdo moral biti prvi. Daleč najbolj prepričljive so bile tokrat članice Društva kmečkih žera Ajda s Kozjanskega. A tudi ostalim ekipam nikakor ni primanjkovalo kulinarične domišljije. PM, foto: SHERPA Gobarjem nI manjkalo domišljija pri ureditvi dodeljenega kotička. aBUTMIM IgiiBIA CEI«ďE mpBzsuoí 9S.1 lOOJ MHZ wm Hutu POZDRAV PTIC MIRU ^V^ ^«WW jaamjq «î^^ ^JÍJSSI asríZE Mim "Jja mii^ïî" GIANm KdAVEC, iMEHA vHtmmsi, HANČA Í9IK, Kuharske sposobnosti je tfokaioval tudi Janko Šopar in (e nič drugega, veselja mu ni manjkalo. Osnovna io\c Lûva, CeU^ HASKO YWBLa w»Mw.radiocelje.com novi lednik REPORTAŽA 17 Mis Noja, šampionka Slana Z ene največjih razstav živali pri Škal-skem jezeru» kjer so izbrali mis in šampionko med kravami Saj pozoate tisto ŠaJo> ko je Janezek zagledaJ govedo in »strokovno« ugotovil, dâ je to bik» ker ima rogove? No, verjetno je to tudi eden od razlogov, dá so v neposredni bližini Velenja minulo soboto pripravili razstavo živali, na lûteri je množica obi-skovaJcev definitivno ugotovila, da imajo rogove tudi krave. Čeprav, roko na srce, na razstavi - z naslovom Podeželje in mesto z roko v roki - krave z rogovi niso najbolj blestele. Bolj so bile v ospredju tiste s primeminu vimeni, nogami oziroma »korektnostjo stoje in hoje«, okvujem in siceršnjim videzom. Venetno že veste, da pripovedujem o ocenjevanju krav, nas pa je na Škalsko jezero zvletía napoved, da bodo izbirali šampionko in mis rastave. Če seje kdo nasmdini^ ob tej napovedi, ga je smeh presneto hitro minil, ko je ugotavljal, kako dosledno in natančno je bila organizirana ena največjih tovrstnih razstav v zadnjih letih v Sloveniji. Oboroženi z nekoliko več predznanja kol Janezek iz začetka teksta bi lahko dogajanje ocenili kot b. p. - podobno kot mora biti sama or^ni-zacija, saj morajo zadostiti mnogim zahtevam in pogojem. ki jih v skladu z zakonom določi Veterinarska uprava RS. »Organizacija je kar zahteven zalogaj, potrebnih je veliko papirjev. Začelo se je z določanjem kriterijev v gove-dorejskem društvu, Čemur je sledila prva odbira živali. Se-lekdonist Zoran Kramer je obiskal vsakega rejca in se dogovoril, če bo razstavljal. TUdi Šampionka Slana z lastnikom Ivanom Anz«lakom iz Zavodanj. Da ne bo pomote, šampanjec je bil samo za okras. rejci so postavili svoje pogoje. Vsekakor takšne razstave ne moreš pripraviti z levo roko. Stvar >pade<, če se ne držiš zakonov,« je pripovedovala precej zadovoljna Sonja ArliČ, predsednica Covedorejskega društva Šaltóke doline. Kravji izhodi Pokukali smo v velikanski šotor, kjer je na »izhod« čakalo 76 krav, ki jih je na prireditveni prostor pripeljalo 29 rejcev iz Šaleške doline. Mimogrede: lam so doma dobri rejci in mlekaiji, strokovnjaki pravijo, da jih nekaj spada v slovenski vrh. To so mno^ dokazali s »Čohanjem», pa prigovarjanjem, z napajanjem in še marsičem, s Čimer so »razvajali« živali. Tla so bila na debelo nastlana s slamo, označeni tx)ksi... Kar nekaj podrobnosti je pričalo o dobri organizaciji, celo papirnate brisače smo opazili. Čeprav nismo videli, da bi jih kdo uporabljal za brisanje kravje - saj veste česa, a je tudi res. da je bila »smetaisko-kravjakova« služIl nenehno na delu, Vmes se je iz prireditvenega šotora večkrat slišalo mnenje ocenjevalcev: »Korekten kiiž. korektne noge. visoko pripeto vime ...« Krave so po Kako sa reče kravam, Id se dobesedno svetijo? So »poŠtiritanait? Vsekakor sg bili vsi parklji urejeni, dlaka sa je bleščala, za »maka-upu ja poskrbela nfača številka... Skratka, tekrmvanje za mišice, ki sta jih z zvoncem nokinčala« tudi direktor zadruge Ivo Drev in morebitna evroposlanka Zofijaitoei KukoviČ. bm^strokovna komisija, zmagovalni zvonec pa so okrog vratu obesili številki 57 oziroma Slani, ki jo je na razstavo pripeljal Ivan Anželak iz Zavo-denj. Kot je povedal sin Janez, ki je bil tudi glavni »krivec«, da so s€ dogodka udeležili, doma seveda niso vedeli, s kako plemenito živaljo se ponašajo. Pri Anželakovih na hribo-vití kmetiji v Zavodnjah obdelujejo 30 hektarjev zemlje, v hlevu pa stoji 40 krav In prav toliko telíc. Za kmetijo skrbi 3-Članska družina, kot pa je povedal Janez, na svoji zemlji ne morejo sejati silažne koruze, ker je prestrmo. »TVu-dimo se pač, kolikor se da, ukvarjam^o se predvsem s prirejo rnieka, dnevno ga oddajamo 700 litrov, vendar... Če se odkupna cena ne bo izboljšala, se najbrž ne bo dalo več,« je omenil mladenič, ki bo prevzel kmetijo. S tem je tudi povedal, da realnost slçvenske^ kmeta ni šampionska. Odkupne cene ne vzbujajo upanja po učinkoviti obdelavi slovenske zemlje,« je menil direktor šaleške kmetij ske zadruge Ivo Drev, predsednik KGZS Ciril Smerkolj pa je pribil: »EJelo kmetov ni dovolj cenjeno niti dovolj plačano.« Ampak v soboto je bilo to zaradi pestrega dogajanja nekoliko pozabljeno. URŠKA SELIŠMTK Foto: Grup A Opravki »smetar^kokravjakovo« službe prihodu na plsto ocenjevali v različnih kategorijah, posebej čmo-belo in rjavo pasmo, od telic preko prvesnic do molznic v različnih laktadjah. seveda pa so bile velike »zvezde« krave z izjemno življenjsko prirejo. Te živali so na-molzle na tisoče iitiov mleka; Stela, na primer, je v 12 laktacijah »pridelala« 85 tisoč litrov mleka, kar pomeni 8,5 tone sira, konec leta pa bo dobila 13. telička. Podobne podrobnosti so organizatorji trosili na veliko. Nešampionska realnost Kar nekaj krav se je tako znašlo na zmagovalnem odru, namesto lente pa so jim različni sponzorji pripenjali zvonce. Večkrat so blesteli Ročni-kovi iz Zavodenj, ki so postavili mlekomat na velenjski kmečki tržnici. Ampak mis Škale 2009 je po mnenju obiskovalcev postala Noja, za katero »24 ur dnevno« skrbi Anton Špitalič iz Gaberk. Šampionko je od trèh finalistk iz- Ne varno točno, êa ^ra za Muco, Ribano, Lejlo, Dimo ali še katero od podobnih rman, zazdelo pa se ja. da se krava na posnetku v prostem Času ukvarja z žetvijo koruze. Poleg goveda so si obiskovale! lahko tiapasli oči na drobnici, kozah buiske pasme, ponijih In drugih malih fívalih, tudi na razstavišču Kluba gojiteljev stajerako kokos« Slovenija. Dvoboj orjakov že v nedeljo v prejšnji sezoni vodstvo Rokometnega kluba Gore-nje ni zanikalo domnev, da je njegov finančni doig visok že okoli dva miJijona evTov. Največ upnikov je iz vrst bivših igralcev velenj-skega kluba. Rokometni klub Celje Pivovarna LaJko je v popolnoma drugačnem položaju, kar je pojasnil direktor Mijo Zorko: »V minulih dneh smo poplačali še zadnje doigoj pretekle sezone, tako d^ vo vstopamo povsem neobremenjeni, s Čimer se v slovenskem prostoru lahko pohvali le redkokateri Športni kolektiv, ki deluje na najvišjem nivoju. RK Celje Pivovarna I^Ško tako deluje že ^eta» zato smo izredno veseli in ponosni, da ohranjamo takšen ni-vo poslovanja. Velike zasluge za to ima seveda naš generalni sponzor, Skupina Pivovarna Laško, s katerim smo podpisali novo, štiriletno pogodbo, ki nam zagotavlja nemoteno delovanje. Zopet nam zaupa tudi čedalje večje število ostalih sponzorjev, glede na dosedanje zanimanje pa se počasi vračajo še ljubitelji našega kluba. To zaupanje moramo sedaj upravičiti ne le na igrišču, temveč na vseh ravneh. Klub ima zdrave lemeîje, je brez dolgov in vreden zaupanja, torej je osnova za delo odlična. Sedaj je na nas, da to izkoristimo, upamo pa, da bo v slovenskem prostoru še več takšnih primerov.« Celjski klub bo nastopal v pokaJu EHF, krepko zadolženi slovenski prvak pa v ligi prvakov. V nedeljo bo njun medsebojni obračun v Mariboru, kajti Gorenje je bilo kaznovano zdvema tekmama prepovedi igranja v domači dvorani oziroma z igranjem na vsaj 50 kilome- Predrag Daêevié je bo esijsko odkrije tumiria v Leonu, v Slovenj Gredcu je proti Proventu dosegel Itiri gole. trov oddaljenosti od Velenja. Ko zaradipoškodb še vedno manjkata Pajovič in Kozli-na, je prvi levi zunanji napadalec Celjanov Predrag Dačevič: »Od začetka tedna se pripravljamo na Velenj-čane. Vsak dan dobim kakšen nov podatek o njih. Iz njihove igralske zasedbe poznam le Momirja Rniča In Ivana Čupiča. Gre mi dobro. Obstajajo še zadeve, kj bi jih rad popravil.« V celjsko moštvo seje res odlično zlil. »Morda celo prehitro. Ko sem prihajal, si nisem predstavljal, da se bo vse tako hitro odvijalo zame, da bo toliko poškodb, da bom dobil toliko priložnosti za igro.« pravi Srb, ki hodi malce upognjeno, zato mu mnogi ne bi prisodili, da je le dva centimetra nižji od dveh metrov. Pri 23 letih ima Se nekaj časa, da okrepi mišice zgornjega dela telesa, pripeljan Je bil kot organizator igre. »Pri'Kolubari sem v prejšnji sezoni igral na vseh treh zunanjih položajih. Znajdem se nekako. Kar zahtevajo od mene, skušam izpolniti. Gremo na zmago v Mariborul« je odločno zaključil tihi in skromni Peda Dače Vič. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Zreški nogometaši so, ko so bi v popolni postavi, povzro^li resne preglavico tre^uvršeenemu moštvu 1. SIVL Slaba ura celjskih muk pod Pohorjem V sredo je bilo odigranih vseh 12 tekem prvega kroga v slovenskem pokalu za nogometaše. Senzacionalnih razpletov ni bilo, čeprav je nekaj moštev, ki so v nižjih ilgah, uspelo izločiti višjeuvrščene. CM Celje je zmagal v Zrečah z 8:0. Prvi polčas se je zaključil brez golov, takoj na začetku drugega pa je vratar tretjeligaša Goran Vrejič dobil rdeči karton, saj je izven kazenskega prostora posredoval z roko. Celjani so nato vse zadetke dosegli z igralcem več. Pni je domačo mrežo zatresel Dailjo Biščan, v 58. minuti. Štirikrat )e zadel Sla-vlša Dvorančič. Svoj prvi gol je za člansko moštvo dosegel 184etni Amei Kamberovič, sm najboljšega strelca 1. SNL v sezoni 1996/ 97 v celjskem dresu, Faika Kamberoviča. Policijska pripravljenost je bila v Zrečah na višku, toda Viol ni bilo (šuSljalo se je o njihovem prihodu). Celjski grofje pa so prišli z »mlajšo postavo«... Celjski nogometaši bodo v osmih dneh odigrali tri prvenstvene tekme v Areni Petrol. Dravinja je v Odrancih vodila do konca rednega dela, nato v sodniškem dodatku prejela zadetek, v podaljšku pa Še drugega^ in izpadla. Edini zadetek za Konjičane je bil delo Roberta Matiča. DEAN ŠUSTER Foto: GOJKO KUSiC Derbi Peliicanom Po štirinajstih krogih 1. lige malega nogometa v Celju so Ingradovci zadržali prednost petih točk pred Pelikani, ki so dobili obračun v boju za drugo mesto. Rezultati: Kalimero • Sim-Schiki 2:2, Tristar - Frangros 2:3, Marinero - Ingrad Gra-mat 2:4, AH Škorjanec - Mi-lionarji 9:1, Pelikani • Maček tisk 1:0. Pari 15. kroga (21. 9.): Sim-Schiki - Ingrad Cra-mat (17.30), Milionarji - Marinero (18.20), Kalimero-TVi-star (19.10), Frangros - Pelikani (20). Maček tisk - AH Drugoligaša s popolnim izkupičkom AUUUH MALt NOGOMET NA UMETNI TMVI Škorjanec (20.50). Najboljši strelci: Toplak (AH Škorjanec) 21 golov, Omanovič fnistar) 20 ^lov, Pešovski (Ingrad Gramat) 17 golov... Izidi 14. kroga v 2. ligi Novega tednika: Etol - Flamingo 3:6, Občina-Amaterji -Mar-Pog 1:1, Metropol-Ban-ka - Odpisani 0:6, Engrotuš • Novem 6:4, Container- Kom-pole 1:6. Koinpole imajo 34 točk, Flamingo pa 32. Pari 15. kroga (22. 9.): Engrotuš Ustvica Miga NOVEGA TiPNiKA po odigranam 14. krogu 1. INGRAD GRAMAT IPELiKANI 3. MAČEK ^SK 4. TRISTAR 5. AH ŠKORJANEC isiiui-SCHIKJ 7.MABINER0 8. KMN FRANGROS S.KAUMERO 10.ŠDMIUONARJI m ;27! '231 23; 21 117 i 17 16 IS 3! ♦42 428 +13 4 •17 •12 4 •84 - Občina-Amaterji (17.30), Odpisani - Etol (18.20), Kom-pole - Banka (19.10), Novem - Flamingo (20), Mar-Pog -Container (20.50). Nogometa&i Šentjurja in Dravinje so se v 5. krogu veselili zjnè%. Šentjurčani so v Šenčurju (0:2) prvič v lej sezoni osvojili vse tri točke> KonjiČani pa so doma (2:0) prikovali Krško na dno lestvice. Zmaga Šentjurja je bila ob remiju in treh porazih težko pričakovana, trener Oskar Drobne je je bil razumljivo zelo vesel: »DomaČi so imeli v uvodnih minutah priJožnost iz prekinitve, to pa je bilo tudi vse. Bili smo zelo agresivni in kompaktni. Etdpa je zelo dobro razigravala napadalce in ustvarila veliko priložnosti. Razlika iz prejšnjih tekem je tako več kot očitna.« Po nesrečnem porazu pri Dravinji, le točki proti Livarju kljub boljši igri in visokima porazoma z Aluminijem in s Primotjem je bila samozavest ekipe povsem na dnu: »ImeU smo zelo težke tekme, vendar poraz je poraz. Sedaj prihajajo naSe tekme resnice in borba za obstanek. Lažje nam bo igrati v gosteh. vsak domačin igra pod pritiskom zmage, gostje pa imajo tako nekaj več prostora za Igro.« Šentjur se je močno okrepil. Nenad Dža- kovič je prišel iz Altuninlja, Senad Jahič iz Rudarja» člana Maribora Ale$ Majer in Timotej Dodlek bosta igrala na dvojno registracijo. »Nujno smo potrebovaH tri ali štiri nogometaše. Lahko bi dejal, da je ekipa sedaj sestavljena na novo. Zdaj je veliko močnejša, pridobila je na čvrstosti in mirnosti,« je dodal Drobne pred gostovanjem v Krškem. Dravinja je v tretji domači tekmi zabeležila drugo zmago in sledi ciijem uprave kluba glede uvrstitve v sredino lestvice, saj je na 5. mestu. Trener Marjan Maijanovič se zaveda: »Po dobrih igrah v Kranju in Beli krajini ekipa ni zmogla več živeti le na dobrih predstavah, treba je bilo osvojiti tudi točke. Čeprav je Krško še brez točk, veija veliko več. Tekma je bila zelo živčna in pomembna za obe moštvi. Zelo dobro smo jo začeli, saj smo zadeli že v 3. minuti, igralci pa so se z vodstvom hitro zadovoljili. K sreči nas Krško ni kaznovalo, ob koncu pa smo z drugim zadetkom potrdili zmago.« Dravinja čaka na prihod Livarja. MTTJA KNEZ Izidi 9. kroga 1. lige Občine Štore: Marinero - Pepe jeans Štore Sleel - L^ka vas 3:5, Ranivok - Rudar PeČovje 5:5. Rudar ima 20 točk, L^ka vas 1S> Marinero 13 ... Pari današnjega 10. kroga: Pepejeans-Bencinski servis Polule (17.30), Rudar Pečovje - Marinero (19), Laška vas - Ranivok (20.30). Bovi kina zapustila Merkur Celje: Ženski košarkarski klub Merkur Celje se je odpovedal ukrajinski reprezen-tantki, 20-letni Taisiji Bovi-kini. Zdravniški pregjed je namreč pokazal, da ima Ukrajinka poškodovano iirb-tenico. Zaradi tega njeria dveletna pogodba z Merkuijem ni začela veljati. Članice Merkurja bodo danes zaključile z nastopi na močnem mednarodnem turnirju v Poreču, prve prijateljske tekme pa čakajo kadetinje. Varovanke trenerja Boštjana Kočarja bodo jutri sodelovale na mednarodnem turnirju v Rogaški Slatini. (DŠ) Zmagi v Celje Braslovče: Domače suel-sko društvo je pripravilo 25. Cestnikov memorial v streljanju z vojaško puško. Med 13 ekipami je zmagal Teh-novar Celje, s Slavkom Fre-cetom, ki je bil najboljši med 40 posamezniki. (TT) novi tednik RT 19 Opogumljeni pred viškom sezone Na Ljubljanici je bilá tekma mladih slovenskih kajakaSev in kanuistov za Zmajč-kov pokal. Mladi celjski tekmovalci so se odlično odrezali. V svojih kategorijah (K-1 - cicibani, mlajli dečki, starejši dečki) so prva mesta osvojili Domen Višnar, Nejc Konda in Vid Karner ter v kanuju Martm Srabotnik med starejšimi dečki. Pri mlajših dečkih je bil Teo Kamer drugi. Pod vodstvom trenerjev Aleša Kudra in Uroša KJincova se mladi celjski veslači pridno pripravljajo za višek sezone. Državno prvenstvo v spustu bo jutri na reki Krki, v nedeljo pa še DP v slalomu na reki Soči v Solkanu. DŠ Žalčanka in Velenjčan Teniški klub Polzela je pripravil 11. odprto prvenstvo Polzele. Potekalo je teden dni v popoldanskem in večernem času. Udeležilo se ga je 46 članov in 16 članic s celjskega območja. Pri moških )e zmagai Aleš Cveriin pred Ivom BeliŠem, Vojkom Mehom (vsi iz Velenja) in Bogdanom Erženom iz Šempetra. Med ženskami je bila najboljša Karmen Divjak Orter iz Žalca pred Ksenjo Zadravec iz Pariželj, Branko Kovačic iz Šempetra in Deso Ramiak iz Velenja. TONE TAVČAR Vsi polfinalisti teniškega tumiija na Polzeli Teden do 18. turnirja Laško pivo Pred začetkom letošnjega košarkarskega prvenstva, do katerega nas ločijo trije tedni> bo KK Zlatorog organiziral tradicionalni turnir Po več ledh bo popolnoma slovensko obarvan, Poleg domaČe ekipe bodo 25. in 26. septembra nastopili Še trije prvoligaši, polzelski Hopsi, Aipos Šentjur in Rudar Trbovlje. Četa Aleša Pipana je odi^ Korun (77), , íjo i Kamberovič (80), Odranci • Dravinja 2:1 (0:0); Matič (57). KOŠARKA Pokal KZS, 1. krog: Ihan - Konjice 58:92; Železnik, Cvikl 10; Muzei 19. Grilanc 12. Smaka 11, Jereb. Gačnik 10, Vipotnik 7, Skaza 6. Rap. Vočajnik 4. Keblič. Teraš 2, Terme Olimia • Grosuplje 59:56; Hunski 14, Abramo-vič 12, Gobec 9. Plavčak 8, Štahl 7, Ivačič 5, Trupa} 3, Teržan 1; Kavgič 19, Mendi-ževec 10, Savinja Žalec • Vrani Vransko 81:70; Malus 24, * Šipura 17, Cmer 13. RItuper 12, Korošec, DragiČević 5, Le-skovar 3, Jevič 2; Bizjak 28, Ž. Ocvirk 18, Lukan 11. Ko-vačič 6, Skok 3. L. Ocvirk, Govedič 2, Pakman Celje ■ Maribor 49:77; Ribežl 18. Kočevar 12, Bregar 5, Dok-manac, Germek 4, Kahve-džič, SenekoviČ 2, Remus 17, Lukič 11. Nazarje • Rogaška 40:111; Zadravec 10. Vodonč-nik 8, Gostenčnik 7, Ločič-nik 6, ValenČak 4, Bitenc, Gèlb 2, Blamik 1; Jotič 18, Spešič 17, Smajlovič, Ravnikar 16, Pešič il. Petrovič 9. Pungannik 8, Kos 7. Marko-vinovič 5, Ambrož 4. (KM) VŠPORTNI I KOLEDAR MALI NOGOMET 1. SL. 2. krog, Tolmin: Pun-lar • Pekarna Duh (19), Ptuj -Dobovec (20). S.ofeQta^.^9, NOGOMET 1. SL, 9. krog: CM Celje -Domžale (18), Gorica - Rudar (20). 2. SL. 6. krog: Krško - Šentjur, Slovenske Konjice: Dravinja - Livar (16). 3. SL • vzhod, 6. krog: Ver-žej • Zreče. Sladki vrh: Palo-ma - Simer Šampion, Rogaška Slatina: Mons Claudius -Slojnci (16). àaierska liga, 6. krug: Vransko - Rogaška. Šoštanj - Pohorje, Šmarje • Podvinci (16). mCL-MNZ Celje. 4. krog, UškorPivovar-Žalec (16.30), ROKOMET 1. SL (ž). 2- krog: Piran -Celeia Žalec (18). Celje Celjske mesnine - Brežice (19). KOŠARKA Pokal KZS. 2. krog; Janče - Savinja Žalec (16.30). Podčetrtek: Terme Olimia -Caldi Mavrica (19). Nedelja, ZO. 9. NOGOMET 3. SL - vzhod. 6. krog. Štore; Kovinar • Šmartno (16). MČL-MNZ Celje, 4. krog: Radeče - Brežice (16.30). ROKOMET 1. SL. 2. krog, Maribor Gorenje - Celje Pivovarna Laško (17.15). 20 BRALCEV novi tednik Uredništvo objavlja pisma bralcev po ^oji presoji v skladu z uredniško politiko, Tszen ko ^ za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina oâ) ne pres^ 50 vr* Stic, velikost pisave 14> oziroma največ 3.000 znakov. Dalj$e prispevke krajSamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pi* sma podpisana in opremljena s celotnim Imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtoija. na katero lahlm preverimo njegovo identiteto. V Časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO ODMEV Poplavna varnost na papirju v Novem tedruku 11. septembra piSejo novinarji o Poplavni varnosti na papirju. Z ugotovitvami se moram strinjati. A današnja sittiacija je še veliko slabša od opisane. Moram napisati» da Je optimističen odgovor ministrstva za okolje in prostor (MOP) dobila tudi civilna iniciativa -odbor za poplavno varnost pri KS Pod gradom. Pri čemer na žálost dogodki v preteklem in tudi sedanjem obdobju kažejo zelo klavrno podobo. Poglejmo nekaj dejstev za nazaj, Sd nam vzbujajo dvom v zapisani optimizem. 3. fe-bruarja 2004 je bil objavljen prodam priprave lokacijskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini. Predvideval je. 759 dni do sprejema, pri čemer naj bi bil gotov avgusta 2006. Letos minevajo že več kot tri leta zamude, a program še ni sprejet. Nili ne vemo. v kateri fazi je. Vemo, da se načrtovanje zadrževal- nikov šeni začelo, kje sta potem še pridobitev vadbenega dovoljenja, odkup ali najem zemljišč. Če ugotovimo, da se je za eno leto podaljšala gradnja avtoceste na Dolenjskem. ker niso uspeli odkupiti zemljišč, lahko ugotovimo» da je malo možnosti, da bomo koristili evropska sredstva, ki so na voljo le do leu 2013. Iz časopisa Izvemo (Delo 21. 5. 2009), da gre od 25 milijonov evrov zbranih sredstev vodnega skJada kar 14,3 milijona za hidrocentrale na Savi. Torej ostane za poplavno varnost le 10,3 milijona evrov. Za porečje Savinje je bilo namenjeno v proračunu za leto 2009 8 milijonov evrov. S prvim rebalansom so bili namenjeni le še S milijoni, z drugim pa le Še 2,4 milijona evrov. Z Mestne občine Celje je bil poslan dopis. verificiran v Mestnem svetu MOC, da se vsota 8 milijonov za porečje Savinje ohrani, saj, kot trdi tudi MOP, je območje povodja Savinje najbolj ogroženo. Tako so nam potrdili tudi vsi dose-danjl ministri za okolje in prostori Odgovora na dopis še vedno nismo dobllil Ne-Ueri svetniki smo večkrat kritično izpostavljali problematiko poplavne varnosti in bili od nekaterih kritizirani, Češ da je poplavna varnost državni problem. Pri tem trdimo, da so poplavljeni občani Celjani, ki plačujejo vse prispevke in davke, zato smo dolžni v Ljubljani lobirati! Nekaj upanja je, da bo uspešnejši tisti del sanacije, ki ga vodi vodja oddelka za okolje in prostor Roman Kramar, dipl. Ing. A ta del ne rešuje Savinje kot celote. Trenutno se po dolgih letih moledovanja čisti Savinja od Polul do Tremerij. Vendar îe desni breg. Na levem bre^ ne bo očiščena niti zarast, kar sploh ni razumljivo. Zakon o vodah iz leta 2002 je predvidel tudi oblikovanje sveta za vo-devrokušestihmesecev.Sv» še vedno ni imenovan, čeprav smo v Celju že večkrat opozorili na zamudo 1 Odnos do poplavne varnosti na porečju Savinje je tako zelo slab. Sicer pa v Ljubljani ne poplavlja in Čas teče očitno zelo zelo počasi! Pa tudi občutek za prizadete po enem letu usahnel JOŽE BUČER, mestni svetnik MS MOC PREJELI Pobuda občinam za brezmesni dan v tednu Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice v teh dneh pripravlja pobudo ob- činam za brezmesni dan v tednu. Idejo zato pobudo smo dobili pred meseci, ko smo izvedeli, da je belgijsko mesto Gent 13. maja 2009 kot prvo mesto na svetu razglasilo brezmesni dan v tednu. Mesto Cent sta k uvedbi brezmesnih četrtkov spodbudili dve stvan: da vsako zmanjšanj e {»'oizvodnje in porabe mesa, katerih posledica so izpusti toplovodnih plinov 1er degradacija taJ, vode in zraka, dezertiâkadja in krčenje gozdov, okoljuprinese ogromne koristi. Gent si pri tem želi biti tudi zdravo mesto. Uravnotežen vegetarijanski obrok ni le ustrezen s trajnostnega vidika, temveč tudi zdrav. Belgijci In Evropejci na splošno jedo preveč mesa in premalo zelenjave, kar ima hude posledice za njihovo zdravje; preveč mesa zviša raven holesterola, poveča pa tudi tveganje za nekatere vrste raka, sladkorno bolezen in debelost. Prepričani smo, da bi lahko biia takšna pobuda z mnogih vidikov zelo koristna tudi za vsako slovensko občino, saj imamo tudi v Sloveniji območja z mnoSČno živinorejo, ki je velika grožnja človeštvu, saj slabo vpliva na zdravje ljudi, okolje, vode in seveda tudi na klimatske spremembe. Ne pozabimo, cU je jeseni 2006 FAO, Organiza-oja združenih narodov za hrano in kmetijstvo, poročala v Livestock's Long Shadow v 400-Strani dolgem poročilu o vzreji živine in IdimatskJh spremembah. Mesna industrija in vzreja živine prispevata 18 odstotkov celotne emisije toplogrednih plinov. To je de- jansko večji vpliv na klimatske spremembe, kot ga ima celoten svetovni kopenski transport, poroča FAO. STANKO VALPATIČ. predsednik ZAHVALA Hvala za pomoč Od 27. julija do 7. avgusta 2009 sem si zdravila hude opekline v SB Celje na oddelku za kirurgijo roke in opekline. Kljub hudim bolečinam sem pozabila na vse tegobe, saj so mi vedno stale ob strani medicinske sestre z vso svojo požrtvovalnostjo, srčnostjo in milino. Hvala za skit», vso nego in prijaznost, saj ste mi s temi dejanji olajšale bolečine. Hvala tudi vsem zdravnikom tega oddelka za trud in uspeh. ANICA LIPOVSEK, Loka pri Zusmu Zahvala zavarovalnici Spoštovani g. Srečko Do-belšek, predstavnik vodstva celjske poslovne enote Adriatica Slovenice! Ko me je poklicala direktorica agencije TIPPS Biserka Petrovič, sem najprej pomislil, da je naokrog eno leto in da spet hoče denar, tako kot je to v navadi že 15 let. A tokrat je bilo povsem drugače. Sporočila mi je, da imajo v celjski poslovni enoti, žrebanje za svoje zavarovance in da sem bil tokrat ta srečnež jaz. Ker nisem takoj vsega dojel (saj sem bil izžreban prvič), sem gospo Biserko čez dva dni ponovno poklica] in jo poprosil, da mi še enkrat vse razloži, Takrat sem šele dojel, da me je sreča res doletela tn da bom še lažje realiziral cilj, ki sem ga že prej načrtoval, to je izlet v Egipt s soprogo. Na srečanji! s predstavniki vodstva celjske poslovne enote Adriatica Slovenice in z direktorico agencije TÎPPS smo v prijetnem kramljanju ugotavljali, kako smo prehodili skupno pot in da smo pri tem imeli oboji srečo, da ni bilo nobene škode. Ko se zavarujemo, si želimo, da ne bi bilo nesreče oziroma škodný dogodka, če se pa že zgodi, je prav, da smo Čim bolj ustrezno zavarovani. Želim, da mi ne bi bilo treba spoznati zavarovalnice Se po drugi plati, to je kako se od^va ob nesreči, pri čemer 'upam, da bomo še naprej nadaljevali dosedanji odnos {brez žrebanja). Hkrati si želim, da bi bil tudi v primeru nesreče ta odnos tako« so navdušeno kimali zbrani in jih obdarili z buČ-^ nim aplavzom. Ta ni bil nič manjši, ko je nastopila vokalna skupina domaČega kraja in ko je na preproste ljudske inštrumente zabrenkala daleč naokoli znana emo glasbena skupina Vrajevapeč. Potem pa ... Moški, zlasti tisti, ki jim pred tem ni bilo kaj dosti mar za kulturni program, so kar naenkrat dobili neverjeten občutek za umetnost, ko so na oder prikorakale brhke mladenke plesne skupine Kan kan. Z visoko dvignjenimi frfotajočimi krili so plesalke moški del ob- činstva Čisto prevzele. Marsikateri je zato od svoje žene dobil kakšno pod rebra ... Prava paša za oči je bila tudi plesna skupiru GroÇe. GroÇe niso izstopali samo po pisanih in razkošnih kostumih, ki jih šiva ženski del plesne skupine oziroma »grajske gospodične«, kot jim ljubkovalno pravijo soplesalci, ampak so navdušili tudi z uprizoritvijo odiomka iz nove predstave Celje, knežje mesto. Veselo ra2položenje na grajskem dvorišču je nekoliko grenil le pogled na razpadajoče grajsko poslopje. Kar nekaj poskusov ofivitve graščine je v zadnjih letih padlo v vodo. Kot gest^ h v Socki nastopili cleni folMome skupine z Dobrne. Trenumo se za najem grajskega kompleksa zanima domačin Marjan Videnšek, pri Čemer je vse odvisno od tega, kakšne pogoje mu bo postavila država, lasmica propadajoče graščine. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA AtABti KE v (ASO IKOM Pl lUCVI H PO^f NIC řonMUfPOMJiion MlAJINiOtHUUI «oid.ooMO-.a.T«. da bi jo prestavili tudi v ljubljanski klinični center, kar so v Mariboru odsvetovali. Včeraj zaslišane priče niso povedale nič ključnega» vse pa so bile iz zdravniških vrst in se o dogodku kaj veliko ne spominjajo več. Krebsu namreč očitajo, da med posegom ni očistil tekočine in ni vstavil drenaže, zato je bilo kar nekaj vprašanj namenjenih kirurgom o teh postopkih. Zdravnik Matjaž Horvat, ki je prav tako stopil pred senat kot priča in ki je dežurstvo hsti dan predal Arnušu, je dejal, da če bi vedel za zaplete, bi »postopki stekli hitro«. Pričal je tudi kirurg Damjan Vidovič, ki je moral odgovarjati predvsem na vprašanja o operacijskih zapisnil^> kdaj in kaj $ç vanje točno zapiše. Mariborski zdravniški trojici sodijo v Celju, ker se Je iz postopkov izločilo Okrožno sodišče v Mariboru. SSol E o u Á u o '•B ro è IV C o VELIKA NAGRADNA IGRA BobKar ho VCH.ŠÍK tobKi^rf odvis-nosf -mx^rc^e-^ix Zbirajte svoje BobKart vozovnice in sodelujte v boju za bogate nagrade! Letna smučarska karta na Celjski koči Welness razvajanje v dvoje v hotelu Celjska koča Bon v vrednosti 100 EUR Vidim optike Nagradna igra traja od 11.9. do 25.9.2009. Pošljite vaše vozovnice in osebne podatke na naslov NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom BobKart. Zmagovalce bomo razglasili na zaključni prireditvi v soboto, 26. 9. 2009. ob 12. uri na Celjski koči. Pod šotorom Novega tednika & Radia Celje bomo od 10. ure izbirali naj komentatorja in spoznavali gobarsko učno pot. In nagrade? Klasična masaža za dve osebi, nedeljsko kosilo za dve osebi na Celjski koči... HOTEL'" CELJSKA skuDinr»- Podrobnosti nagradne igre na w/ww.radiocelje.com, wwvv.novitednik.com ali www.celjska-koca.si m 24 GA BERETE novi tednik TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA« 19. september 55 LFT RADIA TFi TF. prireditev v centru mesta» žrebanje velike navadne igre090, zaniiiùve ^odbe naših voditei|ev in nonnarjev, spominjamo se začetkov Radia Celje... 5.30 NZ melodija ledna, 6.00 Poroiilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horodsop, 7.00 2. jutranja kronika RaSIo, 8.00 Poročila» 9^0 Otročki radio, 10.00 Novice, 10.05 PRENOS prireditve iz centra mesta ob SS-ietnid Radia Celje, 12.00 Movice, 12.15 Kulturni mozaik, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Klinika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestwca-20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni večerni prodam. 24.00 SNOP (Radio Univox) NEDELJA« 20. september 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poroňlo OKC. 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot> 9.15 Luč sved v temi, 10.00 Novice» 10.10 Znanci pred mikroionom, 11.05 Domačih 5.12.00 Novice. 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah- Nedeljski glasbeni veter sSlavico Padežnik, 17.15 Gorenje - Celje Pivovarna Laško ■ drugi krog 1. slovenske rokometne lige - reporter Dean šuster, 20.00 Katrca s Klavdsjo Winder- gostje: RaCe, 24.00 SNOP {Radio Univox} PONEDELJEK. 21. september 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSio.8.00 Poročila, 8.45 Jack pot. 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, lO.OG Novice» 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.15 Bingo jack • izbiramo skladbi tedna» 13.15 Znanci pred mikrofo-nom-ponovitev, 14.00 Re^jske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogarl, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Pogl^tevzvezdezGor-dano in Dolores, 19.00 Novice. 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24,00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica Saša Pukl ■ tema: 55 let Radia Celje - z novinarjem in voditeljem Tonetom Vrablomin tehnikom Janezom Klanà3u)m o začetkih Radia Celje} TOREK, 22. september 5-30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6-45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 845Jackpot, 9.15 Stetoskop-oddaja ozdravju» 10.00 Novice, 11.OO Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice» 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje • kviz s Sandra Čđter, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Der-molom. 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom. 24.00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica Nena Lužar - tema: graio-loška analiza) SREDA« 23. september Jutranja nostalgija na Radiu Celje. 5.01 Žinganje (narodno-zabavna nostalgija}» 5.30 NZ melodiia 11.00 Poslovne novice, U.OONovice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice» 14.15 Kal^do^p, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1630 Kronika, 17.00 IV. rad^ska mreža - varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Ćebašdc-Travnik, 18.00 Odmev- ponovitev, 19.00 Novice, 19.ÍS Kalejdoskop «ponovitev. 20.00 Večerni program, 24.00 Sř^ {KotoStó radio) PETEK» 25. september 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 PoročiloOKC, 6.15 Časoplov. 6.20 Aiorizem, 6.45 Horoskop. 7,00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot» 10.00 Novice, li.OOPoslovnenovice»ll.lSSedem dni nazaj, 12-00 Novice, 12.15 Od petka do petka. 13.00 Kulturni mozaik. 14.00 Itegijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje-8 hiti pre&to popoldne (do 19.15}, 15.00 Šport danes. I5.30Dogod-ki In odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje, 17.00 Kronika, 17-45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu-o Prepihu jesenskih barv Plesnega gledališča Igen. 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba. 20.00 Clubbing z ĐJ Teom. 24.00 SNOP (Radio Sora) Prvi prostori v zdravstvenem domu Letos mineva petinpetde-set let od velikega zborovanja Štajerska v borbi na Ostrožném. ki pomeni tudi rojstni dan in ustanovitev Radia Celje. Na zborovanju jé bilo prisotnih približno 350 tisoč ljudi, kar pomeni, da jih je toliko tudi prisostvovalo rojstvu nove slovenske radijske postaje. Risto Ga jšek, eden od treh pionirjev Radia Celje, se je takole spominjal leta 1954: »-Tisto leto 4. aprila je Celje prizadela huda poplava» ki je kar klicala po radijski postaji in boljšem obveščanju prebivalcev, ki so se znašli v težavah» informiranje pa je bilo mogoče samo preko po mestu nameščenih zvočnikov Ljudske tehnike. Bolj ko se je približeval 19. september, Iwlj je bila živa želja po uresničitvi nastanka Radia Celje. Pri postavljanju temeljev za omenjeni radio so imeli vodilno besedo nekateri znani Celjani» ki so delali v različnih službah» predvsem na občini. Pri snemanju programa na Ostrožném so obljubili pomoč kole^ iz Ljubljane. N^za za snemanje programa je bDa postavljena pod glavno tribuno. Posnetek smo po telefonu spravili do postaje v Celju, kjer je bil Titov govor predvajan še isti dan. Sam sem bil tisti dan kot član tehnične ekipe zadolžen za pripravo odra, tribune in ostalega, večina mo-jih zamisli pa se je vnela okrog snemanja programa.« Edini tehnik, ki je aktivno delal v vseh treh studiih Radia Celje» je Janez Klan-šek, ki se je po službi v Radiu Center v îtbovljah in odsluženi vojaščini po uspešno opravljenih izpitih prva leta vsak dan vo^ v službo iz Rimskih Toplic. Ob letošnjem jubileju je po spominu narisal skico prvih dveh prostorov Radia Celje. Priprave na Ostrožném je spreinljal tudi Bojan Virant, ob Lojzetu Bertonclju eden od dveh prvih tehnikov Radia Celje. Pravi kronist nastanka in kasnejšega razvoja je bil Milan Božič, ki je bQ na Radiu Celje zaposlen polnih 28 let, od tega je bil trikrat, v skupni dobi 17 let, odgovorni urednik. Prve oddaje so trajaJe po pol ure» kasneje uro, potem se je program širil do danes, ko traja 24 ur. Rojstni dan Radia Celje bomo danes ob 10. uri zaznamovali v Zdravstvenem domu Celje, kjer bomo odkrili spominsko tablo in obujali spomine na prve korake, veliko zabavo pa pripravljamo v soboto med 10. in 12.urona»zvezdJ«vcen-tru mesta, kjer bodo naši vo-ditelji med drugim napovedali glasbene goste - ireno Vrčkovnik, Giaruilja Rijav-ca, Manco Špik in Marka Vozlja. Prv! tn takrat edini stalno zaposleni delavec na celjski Hud požar je radijske prostora prizadel leta 1990 in potrebno jih jo bilo obnoviti v celoti. radijski postaji je postal že dan po prazniku na Ostrožném» 20. septembra» tehnik Alojz Bertonceij. Kot prvi honorarni programski vodja (odgovorni urednik) je bil Imenovan Milan Božič, tedaj stalni dopisnik Slovenskega poročevalca v Celju. Prva honorarna napovedovalka je bila Nuša Marušič • Bučar» odgovornost za glasbeni dei programa pa je tudi honorarno prevzel Edi Goršlč. V register finančno samostojnih zavodov, ki ga je vodilo Tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve LOMO Celje, se je 11. novembra 1954 vpisal novoustanovljeni finančno samostojni zavodRadio Celje s sedežem v Celju, Gregorčičeva 5, torej v stavbi, v kateri je bila najprej občina, po njeni preselitvi v Narodni dom pa Zdravstveni dom Celje. Med pionirje Radia Celje ob že omenjenih sodijo še Igor Ponikva r (prvi predsednik UO}» Peter Božič (dolgolemi upravnik do konca junija leta 1962} in sodelavci iz vrst celjskega ^edališča (Nada Božič, Sandi in Marjan ca Krošl in kasneje še mnogi dru^}. Radio Celje se je prvič preselil v nove prostore Narodnega doma 15. februarja 1965. Selitev so opravili člani radijskega kolektiva z majhmm ročnim vozičkom: odgovorni urednik Milan Božič, tehnika Marjan Strnad in Janez Klanšek. ki se je zaposlil avgusta 1960 (javil se je na razpis Radia Ljubljana in po uspešno opravljenih sprejemnih izpitilijebilspre-jet za radijskega tehnika na Radiu Celje) in prvi Oeia 1964 po končani gimnaziji) redno zaposleni novinar Milan Seničar. Tretja in doslej zadnja selitev Radia Celje in Novega tednika kot TOZD Dela Kljub skromni tehnični opremljenosti sta prvi tehnik Lojze Bertonceij in direktor oziroma upraviiik Risto Gaj-šek veliko snemala na terenu. Prve posnetke sta napra-vila s komornim moškim zborom, ki ga je vodil ^on Kunej in je bil ustanovljen nekaj mesecev pred prvim javljanjem Radia Celje. pa je bila 30. aprila 1978 v stavbo na Trgu 5. kongresa 3a. kjer je danes Prešernova ulica 19. Kar nekaj Časa so razpoz-navni znak Radia Celje predstavljali uvodni takti pesmi Od Celja do Žalca. Predlog je dal Gustav Gro-belnik. Prvi avizo je v živo s kitaro zaigral Risto Gaj-šek, kasneje pa s harmoniko Edi Goršič. Radio Celje je v petih desetletjih in pol obstoja dobil značilno podobo po svojih poročilih in kroniki, ki je od vsega začetka osrednja informativna oddaja. Radio Celje je ustvarjajo in še ustvarja veliko dobrih novinaijev, tehnikov, glasbenih urednikov in drugih soustvarjalcev, tako da je v vsakem Času in obdobju pravi informator in pri-jatelj mnogih stalnih in občasnih poslušalcev na širšem celjskem območju, a tudi izven njega. Zaposleni in zunanji sodelavci Radia Celje so v petih in pol desetletjih poskrbeli za živ in aktualen radio, ki je sicer imel svoje viške in padce, vendar je vedno znova potrjeval, da je vreden zaupanja tistih, ki so mu 19. septembra 1954 pomagali prirojsfvu. Naj se dobra zgodba Radia Celje nadaljuje tudi v prihodnje. TONE VRABL 20 VROČIH RADIA CEUE nUALfSIVICA I REMEDY-UTÏÏfBOOTS 15) 1 SHEWDtf'SKAKRA (2) a FUNNYMWAYiïlS- OAVEMATTHEWSQAND (6) 4. CQBRATKW^MAÍXINNA (S) 5. MAN0SALAIRE NEUYFURTAĐ0{4) S, RMHQUSE-PWK (3) 7 WÍAKGOUXN-tSKA (if 8. STHAlGtfnMlUGHMYHEAFrT- 6ACKSTREÍT60YS (2) a CKAM»E-0ANiaMERRfWEAD1ER(1f 10. MlliJON DOUAR BitL-WHTTY^ HOUmm (1) DOMAČA IfSTVlCA l BRAZU-ALYA {4} 2. NEBOMV^PfîlWESKA-TlINEO RSK {6) 3. DM£Č-6A16JURIN (5) 4. ZAVPUNAGIAS'NUDE (1| 5. HOOIMVSMERISANJ-ŽANA (3) & ZLATA06ALA'AL£NKAG00EC FEAT.JADRANKAJURAS (4) 7. GREVAKMEN'DOMOV-SAMOa LUCAS FEAT C»D)&ZLA1KD (2) 8. SAMOTI-ANIKAHORVAT (1) S. LiPCANO ANĐREJŠlFRER (3) lanNAJTRAJA'KRBiU (2} Pn£OLOGAZAnUOl£STVK»: BOYSANOGfRlS-PlXlELÛTT BQOCSRO^WUiAMS PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: IN OAKLAB-MURAT&sH3SEBAND BCNJŠEŽEVUeilE-NOVEíamZQfVE Ntgr^onca: Mírvi Kolent Jatnnitova 56, VD^enje Ivan ^nko. Šarunava 77b, Uâ(o Nagrajenca (ivigneta nagrado na oglasnem oddelku Rsdia Celje. Lestvico 20 vročih t^ko pcduâata vsako sobota ob 18. uri VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009 CaJSKIH 6 plus I ££M£H0C£S.P0VLJ-601TI (S) 1 SHARMONIKODOZVE2B-RMZ(1) 3. DOBRISTARIGOOCC-ANS.VRT (3) 4. STBOJ POMLAD-ISKRCE (2) 5. L£UUB£Z£N^ PRAVA sRctA-sAmjsm? (?) PREU06 ZA LESTVICO; nOŽAVSRCU-SPOMtNI SLOVENSKIH S plus I JANEZOVANEECUA-ANS. TONHARUSA (S) Z PESaiKZSRCA-MOORIVAL (2) 1 ZAUUBUEM60RENX-FANTJE ZVASI (1) 4. MAMAKVALAZAFf^-STAJBiSKJBAmi (4} 5. ŒSftXJETRQAVBUETI-ANS.PAJ0AŠI {3) PREDLOG ZA LESTVICO: PUBECSIČtl-ALfrNIPIČ& oomKum Nagnjenea: Alal Lam, Cesta na Svatino, LaSko Mirijam Kola&vlc. Pdzela 108c. Polzela NsQrajdnca dvsgnata nerado na oQissnem odd^ku Hadia Celje. LâstvicQ Celjskih 5 lahko podusate vsak ponedeljek (A 2Z15 uri. lesfwko Stovoskih Spa ob 23.15uíi Za predbge z obehlestMc lahko glasL^ na doptm s prikâBfôn hinnSmnL Po^tejonsoashrf. Novi bdrft, PrBšarrvva 19.3000Ce^. m novi tednik I Spanje za zdravje in šolski uspeh Spanje je naravno stanje telesnega počitka in je nuj* no za preživetje. Človeš-ko telo ima notranjo biološko uro, ki nas opozarja, kdaj je čas za počitek in spanje. Ta je občutljiva na svetlobo in temo v dnevu. Poleg tega potekajo v telesu tudi kemični procesi. ki vplivajo na to» kdaj telo potrebuje energijo za dejavnost in kdaj mora počivati. Spanje poteka v več fazah od rahiega spanca do globokega spanja in Sdnjanjd. Obstajata dve ključni fazi spanja: t. i. REM in non-REM fâzâ. Med REM fazo sanjamo večino svojih sanj. Non-REM faza pa je sestavljena iz Štirih stopenj globokega spanca. Za lúkovoscen spanec so pomembne vse faze. Šolarji potrebujejo od devet do deset ur spanca na dan (odraslim večinoma zadošča od 7 do 8 ur). Priporočila za boljše spanje mladostnikov Vedno pojdite spat in se zbujajte ob isti uri (tudi konec tedna) Redno se gjbajte - redna telesna dejavnost pomaga k boljšem spanju, vendar pa ne smemo biti preveč telesno dejavni neposredno pred spanjem. Izogibajte se raznim stimulansom - izogibajte se pijačam» ki vsebujejo kofein (kava. pravi čaji, nekatere gazirane pijače, npr. kokakola) - na splošno, predvsem pa v popoldanskem Času. Nikotin je stimulans, zato tudi opustitev kajenja pripomore k boljšemu spanju. Alkoholne pijače povzročajo, da posameznik postane nemiren in se ponoči večkrat zbuja - to je samo eden od razlogov» da pitje alkohohiih pijač pn mladostnikih povsem odsvetujemo. Izogibajte se hrani> ki destimulira spanje - pred spanjem ne uživajte težke hrane. Priporočajo pa se npr. toplo mleko, polnozrnate žitarice z manj sladkorja. banana,ka-milični čaj ... Sprostite se - izogibajte se nasilnim, grozljivim ali akcijskim filmom, še posebej pred spanjem, oziroma vsemu, kar bi vas lahko razburilo. Sprošča pa Uha. pomirju-joča glasba. Zmanjšana svetloba - izo^bajte se močni svedobi (svedoba stimulira možgane), računalniškim in televizijskim ekranom. Izo^bajle se poležavanjitin dremežu čez dan. Izo^bajte se nočnemu učenju - pomanjkanje spanja (predvsem zadnji dan pred testom) lahko poslabša učno učinkovitost. Ftimeren prostor za spanje je temen, zračen in lih. Zbujajte so ob svetlobi - postopna svetlost prostora. * Skupina Priporočen čas spanja Otroci 6 do 10 let: 9dol2le(: okoli 10 ur okoli 9 ur Mladostniki okoli 9 ur Spanje pomaga pri utrjevanju in ohranjanju spomina ter pri učenju, Še posebej pri utrjevanju proceduralnega spomina, ki nam omogoča učenje različnih spretnosti in veščin. Zaradi njega lahko obvladamo računalniške igrice, gimna-stične vaje ali se naučimo igranja melodije na klavirju. Spanje možganom omogoča, da ponovno obdelajo že naučene informacije, tako da se utrdijo in ohranijo. Ptice, na primer, med spanjem »prepevajo« in s tem ponavljajo pesmi, kar jim jih utrdi in ohrani v spominu. Določenim vrstam učenja koristi tudi kratek dremež Čez dan. Utrujenost se pojavi, ker možgani lahko sprejmejo le določeno količino informacij, preden dobijo možnost za nov sprejem. S spanjem se sprejete informacije obnovijo in utrdijo. Spanje dobro vpliva na naše počutje, spomin in koncentracijo. Med spanjem se organizira naš spomin, utrdi se naučeno in izboljša se k o nce n traci j a. U strezn o spanje, predvsem v REM fazi, vpliva tudi na naše raz-p ol o že n j e. Poman j kanj e spanja se kaže v razdražlji-vosti; vpliva na čustva, socialne interakcije in na možnost odločanja. Vpliv pomanjkanja spanja na vozniške sposobnosti se na primer kaže podobno kot pri ljudeh, ki vozijo pod vplivom alkohola. Spanje vpliva tudi na imunski in živčni sistem ter telesni razvoj, Ob pomanjkanju spanca imunski sistem oslabi, telo postane bolj občutljivo za infekcije in obolenja. Spanje je tudi Čas, ko se obnavlja živčni sistem in ko prek nevronov potekajo tako impulzi na zavedni (gibanje telesa) kot nezavedni ravni (dihanje, prebava). Hormoni, substance, ki regulirajo določene funkcije telesa, se izločajo v času spanja ali malo pred njim. Najbolj je znano izločanje hormona rasti med spanjem» ki je nujen za rast otrok, je pa tudi ključen pri obnavljanju mišic. Spanje pri mlaaostnikih Raziskave kažejo, da mladostniki spijo manj kot odrasli in otroci ter manj, kot je zanje priporočljivo. Spat hodijo pozno ponoči, zjutraj težko vstajajo, čez dan so zaspani. Vendar zadnje Študije pričajo o tem, da so vzorci spanja pri najstnikih dejansko bistveno drugačni kot pri odraslih ali otrocih. V najstniškem obdobju je namreč notranja biološka ura nastavljena nekoliko drugače. Hormon melantonin se takrat izloča kasneje kot pri odraslih ali otrocih, kar povzroča, da najstniki zaspijo kasneje. Razlogi za manj spanja ležijo tudi v socialno pogojenih potrebah mladostnikov, da delajo dobro (kar pomeni, da se veliko učijo), imajo veliko zunaj Šolskih dejavnosti in preživljajo več časa z vrstniki. TXidi zgodnji začetek pouka lahko tudi vpliva na pomanjkanje spanja pri najstnikih. Mladostniki, ki zaradi različnih razlogov hodijo spat pozneje, premalo spijo, posebno, če začnejo pouk zgodaj zjutraj. Občasno pomanjkanje spanca ni problematično. Težave pa nastopijo, če se pomanjkanje spanca kopiči. VESNA PUCEU. IVZ ★ TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED Petek, 18. september Luna se sreča s Saturnom, zato boste zelo odgovorni, resni, predani delu in obveaiostim. MerkurvstopavTehtnico, potreba po haimoniji in vzpostavitvi skladnosti na vseh ra vndî bo povečana. Zvečer nastopi mlaj, prazna Luna v Devid. Raziskujte, načrtujte za naprej. Umirite duha, počivajte, ker vpliv jemlje energijo. Ne pretiravajte pri nobeni stvari, naj vas ne mûca samosvojost, k čemer vas vodi tudi opozicija Lune z Uranom, ki nastopi malo pred njenim mlajem. Sobota. 19. september. Luna že ponoči vstopa v Tehtnico in daje v prihodnjih dveh dneh več poudarka na medsebojna razmerja. Zaradi kvadrata s Plutonom se ne odločajte o ničemer pomembnem) Kasneje bi lahko sprejete odločitve obžalovali. Prav tako nikogar ne »>napadajte«! Nedelja. 20. september Do 17. oktobra je Venera v E>evi-d. Mnogi bodo želeli na marsikaterem področju vzpostaviti več reda, kar lahko v tem obdobju lepo uspeva. IXiàï ta-dan je primeren za takšno delovanje. saj so aspekti Lune, Jupitra, Merkurja in Sonca odlični. Zaradi vpliva Neptuna vam ne bo manjkalo navdiha in intuitivne zaznave. Ponedeljek. 21. september: Luna že zjutraj vstopa v močnega Škorpijona in prinaša ve like vire čustvene ener^je. Ta dan bo kar v dveh ugodnih položajih s Plutonom in z Venero, kar prinaša dobro ene^-jo. Odličen čas, da obnovite moči, za srečanje, nakupe. Vodna in zemelj ska znamenja se boste odlično počutila. Torek. 22. september Merkur ni dobro položen v odno- su na Saturna, zato je lahko razmišljanje črnogledo in pesimistično. Potruditese za več pozitivnosti v razmišljanju. Popoldne bo Luna v dobrem aspektu z Marsom, zato bodo le ure zelo aktivne. Sonce malo pred polnočjo vstopi v Tehtnico in v prihodnjem obdobju bo izpostavljalo odnose. Sreda, 23. september: Izredno veliko aspektov je ta dan, zato se bodo menjavali različni vplivi, tudi razpoloženje lahko niha. Skušajte ohraniti smer, usmerite se na delo. Luna zgodaj popoldne vstopi v Strelca in prinaša več optimizma ter boljše razpoloženje. Poskrbite za odpravo škodljivih posledic stresa. Četrtek. 24. s^ember: Luna v lepem položaju z Jupitrom prinaša bistveno bolj prijazno ener^jo, zato bo vse lažje. Ugodno za sodelovanje z drugimi, dober vpliv tujine in odličen čas za različna srečanja, zabavo. Astrologinji GORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA GORDANA gsm 404935 096 1424 43 napovedi, bioter^je. regresi^ astTDtogir^ja.gordanagsiol Jtet ASTROLOGINJA DOLORES 090 4361 090 142827 98m:041 519265 napovedi, pnmeij^na analiza astrologi rva@dolores.si www.dotoresâ V zadnjem Času strokovnjaki povezujejo pomanjkanje spanja tudi s pojavom debelosti. Maoj spanca, predvsem zaradi kasnega odhoda v posteljo« omogoča uživanje dodatnega večernega obroka hrane, ki pa ga telo ne porabi. Odgovor telesa na vnos hrane, pravšem na obremenitev z glukozo, je namreč zvečer zaradi različnega izločanja hormonov počasnejši kot zjutraj - zato se več energije shrani v maščobne zaloge. Po drugi strani pa imajo debeli ljudje več težav s spanjem. cskrl^a s p^ircrr ir. l-oplctc ^IdMoir m. S(nrekarjev2 V CHje DRGETI K A CELJE 26 AVTOMOBILISTE novi tednik Tretja generacija toy ote prius Leta 1997 je japonska lb-yota> ledaj Še v veliko boljši posiovni kondiciji kot danes, poslala na trg prvo generacijo príusa. Hibridno vozilo je sicer doživelo velik medijski, ne pa tudi tržni odziv. Sedaj japonska avtomobilska tovarna predstavlja in na slovenski trg pošilja tretjo generacijo priusa, ki kljub vsemu ostaja eno od dveh hibridnih vozil, uporabnih v vsakdanjem življenju. Prius tretje generacije je ob tem doživel nekaj oblikovnih popravkov in sprememb, je pa jasno, daje vse podrejeno boljši aerodinamiki, saj je koUčnik zračnega upora ugodnih 0,25. V dolžino je priusa za 446 cm, kar je 1,5 cm več kol prej, medtem ko gre v prtljažnik 445 litrov prtljage, kar je 30 litrov več kot prej. Spremenili so ludl notranjost, zato sta prednja sedeža udobnejša, kvalitetnejši so materiali, na sredini armature je ostal velik zaslon z digitalnim prikazom uporabe vozila. Tudi pri pogonu je marsikaj novega, Bencinski motor ima ^bno prostornino 1,8 litra (prej 1.5 litra) in 73 kW/ Peugeot ion Drugo leto električni ion Električni avtomobili počasi postajajo stvarnost. Tako bo konec prihodnja leta na trge pripeljal Peugeotov ion. Avto je skupno delo z japonskim Mistubishijem, kjer se imenuje i-miev in se že vozi po cestah. Ion ima podobo majhnega enoproscorskega vozila» imel bo prostor za Štiri ljudi, poganjala pa ga bo elektromotor s 47 kW/64 KM in 180 Nm navora. Po tovarniških podatkih bo šel največ 130 km/h, z enim polnjenjem baterij bo prevozil do 130 km. Tovarna tudi zatrjujejo, da bo mogoče Utijionske baterije napolniti v Šestih urah, 80 odstotkov moči pa bo menda na voljo že po 30 minutah polnjenja- Kia z majhnim enoprostorcem Južnokorejska Kia je le nekaj tednov pred frankfurtskim avtomobUskim salonom predstavila prve fotografije svojega majhnega enoprostorca. V dolžino bo avtomobila za 407 cm, medosne razdalje je za 261 cm, pri tovamj napovedujejo, da ga bosta poganjala 1,4-Utrski bencinski in 1,6-litrski dizelski motor, pri čemer bosta oba ustrezala standardu evroS. Vse kaže. da ga bodo ponujali najprej na evropskih trgih» za sedaj pa Še ni znano,'kolikšna bo cena in kdaj se bo venga, kot so ga imenovali, pojavil na tigu. 99 KM. Modernejši ^e elektromotor, ki ima 60 kW/82 KM, pri čemer to moč doseže pri dvakrat večjih vrtljajih kot doslej. Pod črto se tako nabere 100 kW/136 KM. Za usklajeno delovanje obeh motorjev skrbi nova elektronika, pri čemer pa drži, da lahko prius zgolj na elektriko prevozi 2 km in doseže 70 km/h. V teoriji naj bi avto porabil vsega 3,9 litra goriva, medtem ko naj bi bil izpust C02 vsega 89 g/km, končna hitrost 180 km/h in pospešek do IDO km/h 10,4 sekunde. Prius tretje generacije je slovenskim kupcem v najcenejši izvedbi na voljo za malo manj kot 25 tisoč evrov, Fiat 500 bo nastajal v Mehiki Italijanski Fiat je 20-odstot-ni lastnik ameriškega Chry-slerja. Čeprav ta hip še ni jasno, ali bo zaradi tega Ch^* sler posloval kaj bolje kot doslej, ko se je srečeval z velikimi težavami, je očitno, da ne držijo križem rok. Tako naj bi Chrysler v svoji mehiški to-vami Toluca začel izdelovati fiata 500. Avtomobile naj bi potem izvažali tako na severno kot južnoameriške ti^e. O tem, koliko Qatov 500 naj bi izdelali, ni nič znanega. Saturn zapira trgovine v Kanadi V Evropi tovarna Saturn, ki je znotraj koncema General Motors (GM), ne pomeni veliko ali morda nič, je pa bila hiša dokaj uspešna pravšem v Severni Ameriki. Sedaj se je GM odločil, da do konca leta v Kanadi zapre kar 46 trgovin z vozili satum. Kot pravijo pri GM, so se tako odločili po skrbni študiji, ki je pokazala, da omenjeni saloni nimajo pogojev za preživetje v leh časih. Toyota prius izid žrebanja Rezultati žrebanja kuponov, ki so prispeli na naš naslov do četrtka, 17. septembra: 1. nagrada - zlata kocka Adamas: Leopoldina GraČnar, Zakl 14, 5303 Gomilsko Z. nabada - majica in lonček NT&RG: Hasan Radojčič, Sp. Rečica 175, 3270 Laško 3. nagrada - majica NT&RG: Ana Rohtek, Kraigherjeva 6> 3000 Celje Nagrade lahko prevzamejo na oglasnem oddelku naše medijske hiše na Prešernovi 19 v Celju. FARAONOVA ZLATA KOCKA SREČE Potegujte se nagracte.Ob š KUPON O O O o o ® IMÊ. PRIIMEK NASLOV Izpolnjene kupor^e pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 1 % 3000 Celje TELEFON i IMMffi MNUDBA/UDZIL HONDA Avgusta manjši padec Avgusta lani je bilo na slovenskem trgu prodanih 4.374 novih osebnih avtomobilov, avgusta letos pa 3.$83, kar je letošnji najmanjši padec. Največ avtomobilov je v tem mesecu prodal Renault (627 vozil), kar je bilo zđ 134 manj kot avgusta lani. Sledil je Volkswagen (409) oziroma 103 manj kot lani, ne tretjem mestu je bil Opel, ki se mu je avgusta letos posrečilo prodati 328 avtomobilov ali 94 manj kot avgusta lani. Najbolje prodajani avto v avgustu je bil fiat pun-to (280), sledil je renault clio (254), na tretjem mestu je bila kia cee'd. novi tednik SI - INFORMACIJE 27 MEClAFtN KOM d.0.0.. Ouna)9ca 21. Uubiiana Celje: 031 508326 delovni ias: vsak dan non-stop TAKOJ!!! POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAK0J1 03/ MO 03 30 Žnider's Celje. Gosposka ul. 7 WTTTmïïm VOZILA PRODAM VWpolo,bonlofde(eborve,p0tvni1,{9ln& 1997, ugodt>o prodGin. Telefon 031 4^4-551 4210 G0lf2l6 diesd, btn^k 1991, ugedoo pro^m.Ulefoo (D 3 ) 5740439, OSÎ 31B.570. 4225 DAIHATSU cborode. lehiik 1991 prodom. Telefon 0416m03. 42d7 GOTOVINSKA POSOJILA INODKUPIPOSOJIl DO 3.400 im Do 3S mesecev na osnovi OD, pokojnine P£ CEUE, Ul. XIV. divisl je 14, 03/42 S 7000 K «URŠKA SOBOTA. SUnetft RotmaD016.02/S2130 00 řE PNIARIBOR» Nrtiuniha 02/2341000 K Slovenj Gradec, Ronhnft r. 02/W1 2000 SJoveniha 27« 1000 tjuMjkna NUMERO UNO GOTOVINSKI KUDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE. TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER ZA UPOKOJENCE, do 501i obr^ «bveinostr m»o ovira. Tudi krediti no osno« vozilo in leo&^l. Moznosi odpíočilo na potôrice, pndemo tudf no doni. UNO 9ob*rl KuWr«c t,p. M(in»ÍMi vi. 23, Mc^b-9) tel.: 041 /750-560 KlA pride U l«In)V 1999. res. 2010,9rvi lodnik, prodam lo 650 EUR. T^fon 041 240-580. $470 KUPIM 05M Idm kA od Mo 1991 n(vntkupniTeiehnQ41361-304.3698 RAEliEN mikser zo kimđne peso kupim. Teleri»031S59-351. 4244 POSEST PRODAM GltAI^Oporcefe, l.SSOm'.vXuhumSd ulid v Cel|u, prodcm. (eno 60 fUR/^)^ Dostop • o^lt, konolfzecilo ter uirjen veqi pofiiimipfester. Telefon 030 924-600. Š420 VKENO vokdd V^ (Mob Dole) prodom zo 45.000 EUR. Telefon 041 998460. 4009 1 km izCeljo, nolepi lokodil, fvodam veqo stonovonjsko hi» cli polovico. Možnost tudi poznejšega odkupo ostole poiovire. Telefon 041 2ÙUSI 4226 y ŒHTRU 5en^u^ prodorno oli oddamo v nojem enoslnnovonjiko hi^. Telefon 03n2S^87J4l55S475. 4236 KUPIM VIKEND oli vktm, v bližini (dio, do 25 bi, kupim. Koalo gotovino. T^efon 031400473. 374S tllkl, v (eljg £ okotkii, bpíA foQoj: ttrâM î^o. Pločom tokoj. Telefon 041 601-555. n STANOVANJE PRODAM STROJI PRODAM MUiČER; firino 107 cm, Srino 127 m, prodam. Telefon 031832-505. 4176 STISKALNICO zó grozdfe, no vreteno, 601, prodom. Tel^ 041199-286. 4276 KUPIM PODPORNO kolo zfl plug, 12 d, kupim. Telefon 5792-315. §463 Pt04l(una i>/i*6»lo 900 m' I qrs(16nrii(n dcrrulien|om " /a 3S000 i UR. vsl (Hl4p«vki UQOONOr iMo: 041 6^^3 378 Zdenke Jdaodić teçysi CRJE, Ddovskfl ulio. Prodom tokoj vseljivo enoubno stonovonje, 46 m^, no^nlpemu poniKÍn&u.TBMofí04197D498. p lU odloi kiluxl pod Gokromv t^J indom tmnpobobno komfortmi ^tonovor^, 104,5 m', vsetjKfo toloi vpis V ZK urejen, KTV, centrdiu • olje, pritliqe, vrt. Ceno l23i50aJR.TeWon041632-955. p HITRO NAROCiTE mmmvi Dvakrat na tedeiir ob torkih in petfdhf lanitnivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem, Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1 petkova pa€ 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno ieto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece« Naročniki breiplačno prejemajo se vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov« do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. 1 JiV/i]:» '««nî»^ 2009 MA í\ àiT^ prilogo TV-OKNOI Vsak petek 48 barvnih strani televm>ke9a sporeda in zamiRfVOSti ii sveta glasba m zabava« m 1] I Prešernova 19 30D0 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Oatuffl roistva: Ulica: Nepreklicno riaroliain Novi tednik za najmenj 6 mesecev podpis: NT&ftC d.o.0. bo podatke uporabljal srna zb pouebe oaročQiáke službe Novega ledmb Atrii stAaovuiska z>4nga z.o.o. tjubUanska c«st& 20. Ce)^ 03 42 63 110 http://www.s2-atrij ii, www.sIoveniapropenyatrij.si, infoS^z-atnj.si TRI NOVE STANOVANJSKF llli»K - Ml. |knI. raza Lokacija: ŠENTJUR - Prinot ■rejeai lafristraktrnii Velikost: 135 in 155 m^ parcela: 500 do 930 m^ L. izgradnje: 2008 Cena: 135.0aa.0a EtR Info: 031 342 US druo. 0; wDtednik MaroenU Novecp tednto boste lahfo f\9ot»mB ugoómtí' d010 IflcoMfcttaHM&fvo^ foroMSlD naroMto potožite oza-on» z cMMm doioff^^ naročila Novaoatednia. Ne^OfffiteM vgoclnoMf M rae preneselo v nosleclnje ieto! ARCLIN-VOJNIlC V modern sianovan)sluHn naalju » prodsia 14 Stanovanjski Mot-novogradefli. Ml, v pcMliljisnl IILgrsdlnni řsTí. Ûbj^ tù velilustj 113.14S in m2 neto tùvainih povfiin s ftripad^oiûni Ufflljâiâ vehkoiti 400 • 730 mt OeJ ob-jrictov iâ pnpratfijen la pmzam, ostali so v aUjuSni tul. InforntKije: projaki íq.o. 051 393 4S8.Û41222 667inD41 7972Û6; frfolia: iflfo^Isiirolalctsl 1er na spletu liRpi//www.lsitfDjeicLsi/. (EUE. Nova vos. Stonovonf«. 69 m^ 2. nodsirople, prodom. Tefefcn 040 712-695. 4096 VEĆJE trisobno stonovonie v Kraigherjevi ulid, veliko 7B m^, leto izgrodt^|e 1978, popolnoma obrrovliei^o, prodom. Kovg oknozlepim razgledom. Vslfrvft rokoi. CenG 92.D00 EUR. Telo-fcn03l 567730. 4234 KUPIM VŒJUkupim eno oli dvosobno^»onovonje. Pl«1lolQkoj.T&lsfofl04î60l-SS5. n ODDAM STANOVANJE v Celju, Pod lipani, 45 m^ opremliono, oddam. TelefonOSI 351-676. p $11RISOUiOsfenovDn|e, vokoio ^anlfurjo, oddoni.!el6ron04l963-l82. i44a STiMOVAMJE. anosolm, na Kudinjl od-dom.TeMon Ml 726-516. 42ie OrafMUENO çondniero, 31 m', oddom, hidi miojsi upoVc^nki. lolefon (03) 492-7516. 4227 DVEsobizbolkoooin^opnmlieni, v Wjix-ju,oddom.îelefonD4l 963-192.4233 DVOSOBNO đonovonje, popofawno oprenv lieno, zgorazo, oddom za dal|se obdobje. Sh blok (hotnlje, 500 EUR ^ $tnâ(i, kosnej» mdfin odioipzo 127.000 EUR. Telefon 07D8S6-722. p VCHJU ugodnooiidanvoQogorsontnmb-demu poni ali dvrno štulerttomo. Telefon (03) 54S^T93,041255-280. 4284 V CEUU oddamo op^vnljeito ganortjero resni ženski (pfodplaë^).Telefon 04t 68M12,(O3}S402-28B. 4293 ODDAM GAUZO oddom < guražni h« v Nm vtt» v Celju.Telel»ii051 636433. 2i22 NAJAMEM g(nm.TMin03l S6I-042. «27i LGM visokokvalitetna stanovanja na Novem trgu, Celje _ DNEVI ODPRTIH VRAT! petek. 16.9.2009; mI12. ure do 18. ure novi trg 20, zeleni blok'pritiieje $i^ta.mjOW;od9.uredoî4ure petek, 25.9.2009; od II uredo 18. ure sobou. 26.9.2009; od 9. ure do 14. w Informacije in prodaja na: 041 638418an031 605 028 Investitor: Lesnina LGM PRODAM Maribof5J(ac.2O.C0H« m: OS 428 66 33 www.studtotrend4l BVAH)NOmizo,220"f20,popol^ vo, z v» ^rofflo: krogk, 2 pali^ tr&ot nujno /n ucjodnc prodani. Mojo dostavo. T^efon041628^66. ŽIIB \m\m. štedilnik, pralni stn}, SMsiln/ sfroi, zomrzovolno on)QTo,sknri)o, televizor prodom. Telefon 040 869-4SI. n SKORAJ nov noiovni hmlovkot (260-IU on), z mizo (200"B5 cm), ugodno pro-dQm.Tdefon040 306-497. avs» RABUENO kcdno kuhinjo, s štedilnikom (2 pUn, 2 d^ko), pomivolno korrto, dobro ohronleno, prodam. Telefon 5715-057. 4237 OTRO^O posteijiu Up PoTicooe; 120*64, b^8 barve, s postelinino, prodam. Zns-ven podonm prmjolno miró in guoal-nik.Telefon05l30UI1. šaqí EMAJURANO kopi^ kod, 1600*^700, prodamo. lelebr) (03) 714K3283,031 561-042. 4271 SfOlE, lesene, unikatne, vâmko nodirv-liive. primerne tudi zo igron|e no nekotero plosbila, ludi barske, prodom. HoroĆilo po telefonu 031 247-512. 4256 DVE Aoôii omorid, v odfírnem stan|ii, prodom zo40 EUR. Fronkolovo, telefon 051 228-152. 4»7 POSTELJO iz pMenegavTbjaJ4D'200^ skorai novo, prodom zo 199 EUR. Fronkolovo,telefon 051 228-152. 42S? PRODAM ORVA, mešano, kratko iogono ter bukovo, dolgo, v hlodih, z dostovo, prodom. Telefon 040 211-346. p BUKOVA in hrastovo drva, rozřezáno, z dosfovo, prodom. Telefon 031 776-591. 4064 BUKOVAdivo, doËn^, metrskg ob krůtko noiagono, z doslovo, ugodno prodom. Telefon M) 657-595. d DRVA, suho, m^na, metrsko, prodamo. Telefon03l 660-743. 4259 SUHA brezovo drvo prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 223-111. L376 SUHA metrsko bukovo in gabrovo drva prodom. Rozrez, možerr prevoz. Telefon (03)573-5079. 4262 lltfOfUMO •9odb«fMiga kámSiia in— ut^iwkúxtmuM ÛPaO >a)iâooer<, IB »veM^ kM ^ podobno. Hm !êl«fM 041414436 di041 47U1). ^74 DRVA» opon nol in,yttvnQStoi»vnl8 \m. ugodno prodom. Takdofl 041375-282. P AKUSTIKA PRODAM I kforiBOI, obfw^, sionib Amtí. pro-iÍQm.T8lefDR 041 392-976. 4272 PRODAM NESMQ, grahffH.rimiRĆrM.pmbfff' mo. Nobip 10 zivolí -petab br«zploć-no. Kokni u rsdr» c^pljeiM. Xmitíjn Winter, lopofo 55. Cdj«. r»lifoft {03} S472-0;0.04) 763^00. p PlAŠKl mosnotB posrne, od 100 lio 180 ^ J(g. nožno đostovo. prodom. TsMon 031506-3B3. NKŒ. mMb in&M mom 11» njovD ZO kron z mkkom, prodom. TiWoff03l 30^3. MUKkra, m^ posnu^od «Odo 120 aiB.pmlom.TeMoii570M06. 4i99 lUKKO, store dvom«so(g,protfom. Tale-bn (03) S73M)3,05; 304-140. 4217 OSUftO. mMo. protoo. ToMon 031 S1S09B. 4219 KOZEiiloBtfopndoiL WDn04190(^791. ÎHKXO. Itriánko SMMfrtoi^iHmnm, primemo la kravo d^io, prodom. Telefon 04^^99-604. $460 PUŠKt. od U do 200 kg, domoćo firono. možno dostovo, prodom. Telefon 031 31M76. Š456 10 d» shro teBdtt, «osteviœno, prodom. Telefofl $792-315. UCAVO »neatolko, v 9. mesecu bnlosU prodoffl.Telebii031B34-153. L378 filICA, m^o. taSugo 130 kg. prodom. TeMofl (03) 5739-269. 4d4$ UtEJÛ kion, àugo bt^. 9 mesecvr m tri brefetelb swwtfoike, prodom. Telefon 041902-220. 4245 KRAVO z bikcnn oli son» prodom oti me-njom rudi za [olovo. Telefon (03) 541-3019.041357m «sso DVE letiâi iBzkll 60 kg in zojce, za zokol oli nodoljnjo n)0, z možnostjo dostmre, pfodom.Telefon 031 850^87. 425s KRAVO frtalko, bnioB mesecev,drago tele, prodora.TelefoflOSl 55449). Š467 SWCA limuzin, 150 kg, prodtmi. Telefoii 04167C^5I6. 4282 TQJCO amefltdu, bf^ O mesecev in črto belo bikco. âOTo 3 tedne, prodam. TeWon579M24. 0489 SREJE pûnetella prodom oli meaioai zo Mko ofi kfovo zo zakol oli doprtanje. Tele^ 031 533-745. p 2E »piVoSmo«, 10 meseorskn OKO il oma stofogo 7 mesecev, oba solàivske posrne, prodom. Telefon041257666. 4295 KUPIM PITANE km iatalia. zo inoz, odkupoje-mo. Floulo toko). Telefon 040 647-223. ^428 filKO, nwni tip, iBŽki od 120 do 180 kfl. ki.^m.TeMoo031832-520. 425& KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM GlOZDJt beio Brin fađd, ren^iizH SQwignofl, Spon. raodni frankinjo, žd-melno ônino, keniei ter drugo, pro-Možno dosiovo. Telefon 041407-130. 38a8 6RÛ2DJE, Sttle sotfvignoft, (hoidonReVr raodra frankinjo, iomelno óníno, loški rizling m mùono belo. prodam no bpf, »ncni legi imorsko vifdanjskego vtnoradnegookoliso. Telefon 031 575-777. 6427 belo in nleie, 'a nrstonfsbgo oioSo, z dosM. prodam. Telefon 040 211-346. p QntESE 2d zrvo m^ ogodiM pradom. Tek^04157»63. 4038 dom. Ceno po dogovoru. T^efon 041 522-430. 4053 MEŠANO grozdje pradomo n UM v Dramrità 040 65M24.Š445 JCMLNI kfompir. boft in ntefi, dostovo, pTodom.TMm041343-151. p GtOSUE, Mm^ meíono, pndom. Ceoa po dogom. Telefon 5798-253. $4ss MEŠAM belo grozdje, v Dramljoh, prado-mo.Teleion|03)5792445. Š456 NA iepi. som legi TInskego ugodno prado-nn sodno bek) in idoce grozi^ Ceno po dogovoru.TeM» 579S-535,070 697-014. 4206 GfiOZDI. belo ID rdeče, prodomo-Telefon (03)740-2303. 4218 RBtin mfing, losb riđog, be( |MMt.sBu> vignon. nrnono, prodom. Dofjo Ukor, teyon04023W4. 4223 6ft02ĐJE 00 5 sort, 1.000 kg. pre-dom.Tel0fonO41710*193. 4222 6M)S)JE, ffiràio. b^, ugodtM prodom. Možna tudi doslovo. TM)n 031 765-466. 4231 KiHiUZO vzriHU. zeki kakovostna poltrdin-ko, pridelano domo, zo hranjenje pros»-čev in kokra, prodora. Telefon 5794-285. 4234 ^2DJ{, no titi, jdco, izobeb, pribl&io 200 kg, prodom. Telefon 57(^702. Ž123 UKOVDSmO m^ bá) (traminec) fai rdeče grozdje prodora. Mošio dosíovo, raenjora tudi zo smrekov lei Telefon 5808-112,031 836-175. S46i GKOZDJi mm belo in kđirizin^ «godno piulom. T^fon 5823-147, 031 572-314. 4Í41 GROZDJE, bok), ra^. okdn Ponikve pri SeiHjufju. ugodno prodam. Telefon 041 686-780. â462 12 sikzziđi bol, pTtt kn^, pradom. Telft-fOfl040B2m 4247 6R0Dft,beio, nêanobelo,podom. Telefon 041 531-655.(03)5823-317. 4248 V ZALQI prodorno dno grozdje z brojde. telefon 03167M70,(03)711^3283. 4271 6ROIIUE, belo In rde«, prodora. Zrmi podarim vino. Telefon 041 79^34, 031 637-267. 4270 lEO m^o kokovostno grazdje, 0,45 EURAS/ iobdko bobovoczo most. prodora. Telefon 041692-681. 426S DOMAŒ rameno koranie ffl (vilBài med pradom.TeyDn04192CMI6. 4268 IIABďl|JtenipffidflD>obebiiidočBgna^ je in jabolko. Možnost dostave. T^efon 041 69(^09,(071495-1478. p €RÛ2DJt rdebnbé^iigséio prodom. Hoř nađosmo. Telefon 041201-387. p GROZDJA: znmtfno čnm. frarddnjo, kđd rding. rameni plovec, soiMgnon in M pinot. prodam. Možnost dosf ove. Zoín-teresironi. pokTmte po telefonu 051 B01-Í68. p NATnskm pndono nrnono in sodno belo grozdje (rtzling, Spon, pinot). Ceno po dogovoru, raožno doslova no dom oli sttskm^ grozdjo. Telefon (03) 5025-185,041274-507 4263 RDEâ l8 beb pozdje, doslova no don, ugodflopro^m.TelefDn 041 382-735. 4265 SIÛZDfi. m^ beie:ldd rizhi itreki rizling, (hordonnoy, prodom. Okolica Pod^einko. Telefon 041896-745. ^466 GROZDJE, vec soft, tudi frankinjo, pradomo. Ceno po dogovoru. Uo&wst dostove no dorn. InPormoc^po lelefmi 041476<176. Š465 NOZOJL jurko, ^mormco in izdielo. neŠ-kropljeno, fzokdice Šentjurja, ugodno predam. Telefon 031637-203. 4289 MOZto rdecefmodra hntinjo inžomel-no dnina) in belo (nirneni muskoi. rizling, (hordonnoy) pređom. Telefon 041667-063. 4288 MEŠANO grozdje pradom. Telefon (03) 579M76. 4285 MEŠANO grozdje prodom. TeMon (03) 5798-242,051 210^6. 4286 BEIO in rdeče grozi^ prodom ob men jom znsrat^ kTeMon 041793434 oli (O3)5B0US6. 43^ PESO. krmno, »runkf« in rdečo poso, poceni prodora. Telefon 031747-930. 4277 JABOUÍA, domočo, konode, corievič, obro* no in za prennje. prodora. TMn 031 747-930. 4277 GROZDJE, rdeče in b^ ter vino. rdeče in belo, prodora. Možnost dostove. TeMxi 041565^31. 4292 SROZUM rdeče in b^, moznosl doslove, prodora.Telefim031 292'434. 4292 $RÛZDJ^ai4ano,beki: kvinton In ram 1er jobolkfl zo prešvfe, ugodno prodom. TelefQn5794-242.04184^63. 4201 GROZDJE, topljeno, belo, mešano, oklica Šmorio, prodom. Telefon 5021-139. 041 264336. 43C€ OSTALO PRODAM 8RZOPARflNIKE(iA),50I.OOU20l160 I in 2001. prodora. Telefon 030 929-205. 3700 ZtiOeOVNIK. 1.0001, s sokmim izmenie-valcera in korapletno jiokKijo, ugodna prodora in brezplačno dosicvira. Uroš Premik, i. p., Mígojníce 4 o, Grize; telefon 041 628^66. Ž117 KOZE in hraslovesodepredanLTeleion(03) 5730-223. L371 SODE.hrastQve.50,65, 120nl301, predora. Telefon 041724409. 42C4 501 sitslukttCĐ h 150 f hrastov sod predam zo 120 EUILT^on 5700702. Ž123 IRtiCfOR Deotz, 40 b, tora 80-35 bpw in drvo, prodora. Teíefon 051 314-883. 4235 »0flSMdáiknrabip59V»v'40,lán tid(, dolon 8 m in dvo vinsko soda, 500 l,prodam.Tel6foi041648-566. p DO8R0 Uronjen štedilmk zo cuifralno ogrevonje. 251. kol. in stresno kritino trojonko, 130 m', ugodno prodora. Telefon (03) 5773^5. 2030 IQS iz ntfkfopljonA jobofli. jogenjđte zd pleme di zflkol, kdiko očiščeoe rn svinjsko most, prodam. Telefon 5773-302, 070B64-120. 4261 6KCA anenric^ 200 Iq, predonod inei4^ mo ZO bnto telia z doploSlom. Seno V kodaih, po 1,00 El^ prodorno. Telefon 031298-123. 42S4 KOZUĆKE po izbili ii rdeče vino, po 0,60 EURAiler,pRHÍom.Teleřon|03)5777-173,051606-903. 4267 flQâf moôici^ lemafajb prin» ne m lamprín jobokiterhro^ dcietneS GiVpradoniMm03] 317-714. 4283 KUVIRSKÛ hormoftfto Um. 120 beov, 7 registrov, kromotiôw harmoniko, 96 bosov, tndkd, nov, s preslovomi, motorno žogo Jonsmd, mob rabljeno, poceni prodom. Cmo po dogovoru. T^fon 57U946. 4280 ElEKIRldn slerilavtorTomm«Tippee, tt-dislákfw, predora za40 B)R. Frenb-k)vo,telefen051 228-151 42S7 VD2ÔK Hoberfcom, rebusMi. zilo molo rabljen, prodomzo 75 CIA. Pronkolovo. telefon 031 228-152. 4267 mOViUHlO nopravo Super OpAcol Air Stridor prodam zo 75 EUR. Frankolovo, telefon 051228-151 4257 ROERJE, šlw&a44,5, molo i^tjene, prodomzo 50 EUR. frankolovo. teWon 051 •228-152. 4257 TlSKALNtR/skener HP Photosfflorl C 6180, v odličnem slonju. prodom za 150 EUR. Fronkolovo, telefon 051 228-152. 4257 RAZUCNO opremo zo dojendie prodom. Pršite pogledat! Frankolovo, lelefon 051 228-152. 4257 ZAHVALA Za vedno nas je zapustil círagi mož> oče> ded, praděd in brat JOŽE SELIC iz Spodnje Redce pri Laškem (17.3.19Z9-a,9.2009) Zahvaljujemo se sorodnilcom, sosedom» znancem in prijateljem, ki so nam ob boleči izgubi in v te^^ôh irecutkih stali ob sirani, se poklonili njegovemu spominu, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebju Zdravstvenega doma Laško in kardiološkega oddelka bolnišnice Celje za skrb in nego v Času njegove bolezni, Matjažu Piklu za ganljiv govor ob slovesu ter njegovim stanovskim tovarišem rudarjem, predstavnikom Rdečega križa> društva upokojencev, društva invalidov is gasilskega društva za zadnji pozdrav. Zahvalo namenjeno tudi duhovniku Klemnu Jagru za cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi ob slovesu, godbeniku za odigrano Tišino in Komunali Laško za organizacijo m izvedbo pogrebnih opravil. Žalujoči: žena Pavla, otroci Stanko, Jožica in Fanika z družinami, vnuki, pravnuk, bratje, sestre in ostalo sorodstvo L361 z mm ZAPOSLITEV UFOKOJDE(zOobme.vdow;zBlmspQzndi M(o 20 sfajpno žMjenft dora nod 50 leL TelefonOSI 662-073. * 4Z79 PO^fENA in upokojeno 54leliH gospa zftii pnjoteljo. Telefon 041240^7,ogend-jo Super Alon. 4264 404ereo urejena medkiffilui sodro želi p^enego prijoleljo. Telefon 041240-647, ogendja Super Alon. 4264 M0% aposlen, 59 M, premožen, iei sposMti rensko. bUo ti tudi finančno pomogom. Tel^ 041ogen-cija Super Alon. 4264 M060ÍE sle somi, s« srečujete z iUvdio-mom in bi se žeteli resno družiti z urejenim, tudi nokodilcem, ki je tudi iz Celjo oli okolice? Pisne ponudbe pošljite no Novi tednik pod siho JESBL 4263 seoimcâdsnoi odûiMIa mepolefato04126^170. 4277 BrexptaČna Id Ženske do 46 let Posredovalna 03 031 33e-373 ^gogoldOrgénik^g^^rebol^ ^^ëniîn^osîSdowinî^^ ZAUPAMUE za vse osamljene 03 031 303-43S ^ogoldOtglgik^^^PrgboJ^ hifcwia 041 ZAPOSUMOoseboastiâo. Oknpméio Verde. Pebwe 94. tekfcn04l 41807Í 4060 Zaposlimo voznike tovornih vozil $ C-, z E-kategorijo in vpisano kodo E95. ^^ zainteresirani pokličite na te(. •76 m ntâtlnamaS: a dm(pt stfaci^agM r log^ PodletfePAR LOG.d.o.o., Kidričeve 38. C<]je tŠOfilldošoUhoncmodelLliMohrf fiz)àndekLTEMMi04f392-970. 4272 Smdekgo^oin^ dvûàzdhdemtopoa ur.TMcnMI 830041,(03)5777-371. 4275 iiíe komufôkjtivm. urejene ovkonwDii. bea Mdnut tmoremege dela. kasneje tudi miânosi redne apo»Tve. infofflittije po id: 03/4^ 61 »L mk din od pen. do |wtka od B. (to t4.30. Celje v celjski porodnišnici so rodile: 9. 9,: Andreja DOBER-ŠEK iz Šentjurja - dečka, UrSka FUAVŽ iz Griž • deklica, Anica FAJDIGA iz Laškega - deklico in dečka. 10. 9.: Andreja MEgiČ s Polzele ' dečka, Bojana KREŽE iz Uškega - deklico, Katja SIMONCIČ iz Celja - deklico, Metka REZAR HOSTNIK iz Celja • dekJi-co, Mojca LESKOVAR iz Laškega - dečka, Andreja ŠERBEC iz TopolSice - deklico, Senida ŠUIVAR iz Štor - dečka. 11. 9.: Silva ŠKRUBEJ iz Petrovč - dečka, Metka GU-ZEJ iz Loke pri Žusmu -dečka. Lea MIKŠA iz Rogaške Slatine - deklico. 12. 9.: Katja KLUKEJ iz Celja - deklico, Petra GALIČ iz Šentjurja • deklico, Darja BEZOVNIK iz Mozirja -deklico, Irena STANKOVIČ iz Žalca - deklico. 13. 9.: Marija OBLON-SEK iz Oplotnice • dečka, Ana ZAKRAJŠEK Iz Gornjega Grada - dečka, Jožica KRAJNC iz Petrovč • de- klico, Anja SIKOŠEK iz Krškega - dečka, Andrijana ŽUPANEC iz Celja - deklico, Klavdija GORIČAN iz Draže vasi - deklico, Danijela DRVARIČ iz Velenja -deklico. Maja CUNJAK iz Celja - deklico. 14.9.: Nina ŠKET iz Pristave pri Mesticju - deklico. Mojca POTNIK ŠONC iz Zreč • deklico, Anita ŽUČKO iz Buč - deklico, Irena PRAH iz Šmarja pri Jelšah - dečka, Anita STA-ROVESKI iz Rogaške Slatine - deklico, Nataša PSENIC iz Šentjurja - dečka. 15. 9.: Nataša ŠPITAL iz Velenja - dečka, Anka DEČ-MAN s Ponikve - deklico, Manuela ŠUPLJKA Iz Rogaške Slatine - deklico, Tatjana TUTAN iz Žalca - dečka, Tadeja KOS z Rečice -dečka. Celje Umrli so: Neža BEVC iz Celja, 92 let, Terezija BLAZINŠEK iz Brezove, 79 let, Jožef SELiC iz Spodnje Rečice, 80 let, Frančišek HUDOVORNIK iz Uz, 76 let, Rihard RIZMAL s Polzele, 73 let, Boris BLAJ iz Velenja, 54 let, Sonja ŠEŠOK iz Celja, 79 let, Rudolf MIRNIK z Lopate, 88 let. Marija JAVORNÍK iz Štor, 79 let, Andrej ČRE-TNIK iz Celja, 58 let, Alojzij KVAS iz Celja, 78 let, Ivana SMOLA iz Celja, 85 let, Josip Vincenc ČREP iz Vrbe. 69 let, Milka LONČAR Iz Celja, 74 let, Bogomira Marija FRIDAU iz Celja, 82 1er Šentjur Umrli »o: Justina ŠOLINC iz Marija Dobja, 83 let, Jožef ČERNOŠA iz Jazbin, 83 let, Marija KRIŽNIK iz Laz pri Dramljah, 96 let. Celje Poročila so se: Nikolaj RAJU in Nežka Ana CEGLAR, oba iz Celja, Moj-mir URANJEK iz Celja in Petra BERGELJ iz Ljubljane, Matej DENOVNlKizCeljain Martina FLORUANČiC iz Ljubljane. Šentjur Poročila sta se: Kristjan ZAGORICNIK in Nataša ŠTOR. oba iz Celja. m št. 73 • f 8. soptomber 2009 Pmzmdom je in dvorišče, mšeokozanum[eiS&-Solza, Žalosi in bolečina te zbudila ni, ostaiaje le praznina, ki hudo bofi. ZAHVALA Mnogo prezgodaj na$ je po hudi bolezni zapustila draga ž£na, manu, hčerka, oma in (eta HELENA NAVRŠNIK roj. Bogataj iz Hrenove 21, Nova Cerkev {15.4.19S0-7.9.2009) Radi bi se zahvalili vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, jo obiskovali in ji po svojih močeh pomagali. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem Številu pospremili na njeni zadnji pod, darovali cvetje, sveče In za svete maše ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala gospodu župniku Alojzu Vicmanu za ganljivo opravljen cerkveni obed. gospe Katici PeŠak za poslovilne besede, MPZ iz Nove Cerkve» 01 Ljubljana, Bolnišnici TopolSica, ZD Vojnik in pogrebni službi Raj. Vsem In vsakemu posebej Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni 4229 V očeh tvojih a^asnila luč je dneva, trpljenje tvoje je minilo, v nas pa bolečino je pustilo. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame TEREZUE BLAZINŠEK iz Brezove 15, Šmartno v Rožni dolini se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste z nami v žalostnih dneh slovesa delili bolečino in jo v tako velikem Številu pospremiU na njeno zadnjo pot. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše ter ustna in pisna sožaJja. Hvala gospodu Magdiču za ganljive besede in cerkveni obred, hvala gospodu Branku za besede slovesa ob grobu, hvala cerkvenemu pevskemu zboru za lepo odpete pesmi io pogrebni službi Kopotar za odigrano Tišino. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: hčerki Anica in Cvetka z družinama 4230 IZPOSQÍA strojer a ramnbw dib obrti, gredSenistvo, vrtnarstvo in nnnih vzdrimlnth 1I0I omogoćo iiposojevnt' fíku strc^ in oopruv SAM v Cefju (Hud^ nig), Ul.bnrtovOo6ntiiď«ivl3,lelefon 041 629444,5414^11 n IZVAJAMO 'éuiçê s kombinirko In nm\ bo-gri, loper prevoze, rušenje objektov in odvoz moloriolo, izgradnjo lconoîlro[i> je, dvorile (tiakovonio, osfohinnjo...), montezo gips plok'in osfolo gradbeno d^. GMG Viinler, d. 0.0., Zodobrovg 126,3211 ikofjo vos, telefon OSI 377-900;gingv}nder^mQil.(om. 4042 Cen# na ucasni trimici v Celju zelenjava bučke bučnice (menca) buCno olje cvetáČá čebuld česen endiv<}â fižol v zrn^u fižol strožji korenje krompir kumare paprika sadje ananas benene grozdje v EUR 1 0.6 3,8 2.6 1 5,0 2 4. S 3.5 2 0.4 2.8 1 do 2 vEUft 2 1.6 grenivke 2 hruSk;e 1.6 jabolka 1 lubenica 0.5 orehi jedrca 14 gozoni sadeži gobe suhe (d dag) 15 iur&ki 10 med & do 6 mlečni izdelki in jajca j8jca(10 kom) skuta sladka skuta smetana cene na ekološki tržnicí jabolka korenje krompir pese zelje 2 4 5 4,5 O. a 1.5 0.8 1.6 1 Umrlá je naša upokojena sodelavka DRAGICA STRAŠEK zaposlena kot kuharica Ohranili jo bomo v lepem spominu. Splošna bolnidaica Celje Zdaj ne trpi več, zdaj pokva. A svet je mrzel prazen, opustošen za nas, od kar^več med nami iu. ZAHVALA Ob boleti izgubi dragega moža. očeta, starega očeta, tasta in brata LADISLAVA STOPINŠKA iz Jurkloštra se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem io znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali sveče in za sv. maše. Hvala tudi za vsa izrečena ustna In pisna sožalja. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevskemu zboru Jurklošter za zapete pesmi ter govorniku Janezu Brečku za poslovilni govor. ŽaJujoči vsi njegovi 4281 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše diage IVANKE SMOLA z Mariborske ceste 76 a v Celju (8.1,1924-3.9.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so nam v težkih trenuúdh stali ob strani ter darovali vence in cvetje. Hvala tudi pogrebnemu podjetju ZagajŠek za korektno in skitino opravljen obred, pevcem, gospodu župniku, trobentaču in govorniku za l^sede slovesa. Žalujoči vsi njeni 4273 penzs^ svetovanje, loilcovođ, tmffM, dcjgdetne izkusi, pozfMM»^ dovine akonodý. Ako, d. o. o., GkivTH trg 12, (etje; telefon (03) 428-271 O^motetapod- peoDiidaletKatei. Žii9 ÏÏAKEJÛtipokqBnb ssnjo heo Sšimdo ZD pomoć StonovDRje rn hrano loston). TelefonOSI 246-524. 4266 fSSmH/ sob ff VELIDC* SPLOŠNO KUPARSTVO • KROVSTVO KRK Zibdtimnie2,6ril» GSM: 031 307 7$0 iiâ^tfm dvižne višfna do m SiÛUNimsrWa d. 0.0. L p., èiân in zovode, šo pos^ ugodno v Telefon 031332-815. Kolibnto; d. O.O., n VQ konotizođl tloliovanje itd. Moks Grad, d. 0.0.,Zg. Hudinjo 34. Celje, telefon 041 637-273- 4262 GRADmUi. pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peo in bojlerjezo cenrrol-no ogrevanje. Peci ^o zelo primerne za kurjenje z dnrmi. Garancijo peli je 5 lel. Anion Aplenc, s. p., Pf ekor je 29 o, Škofjovflsjelefofl 5415-011041 S31-976. 4251 PREMOG, zelo ugodno, z do$lflvo. Telefon 041 279-187.PrevozniitvoVlodt-mir Pemek, s. p., Sedlošek 91, Podleh-nik. n ŠL 73 -18. september 2009 V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 20. september, ko je prenehalo biti ljubljeno srce dragi ženi, mamici, sestri in teti KRISTINI KOROŠEC iz Gončice 6 v Šentjurju (8.2.1965-20.9.1999) Spominska sveta maSa bo v nedeljo, 20. septembra, ob 9. uri v cerkvi sv. Jurija v Šentjurju. Žalujoči vsi njeni 4259 71«; vinograd spet zon. Veš, dajevsetako, kotjebilo. V mislih naših si, besedah. Da, ceio v sanjah. Le da objeti te ne moremo. koraka tvojega ne slišimo. Odšel si daleč..., daleč.... dragi naš JANEZ Hvala vsem, ki nam stojite ob strani in ohranjate lep spomin nanj. Zelo te pogreâamo: tvoja žena Dra^ca, sin Damjan z ženo Klaro, Maja z krutom in ljubljeni vnu6ek Gai 4232 . 'i . Preveč je'žalostnih že dni minilo, ko s cvetjem ti poslednji dom krasimo. S kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate, dragi Peter, Že svečke sedem let gorijo. V SPOMIN 16. septembra je minilo sedem let, kar te ni več med nami, dragi brat in stric PETER KOVAČ S Poti na Kobivjek 14, LzSko Prisrčna hvala vsem, ki ga ohranjate v svojem spominu, mu priSgate svečke in podarjate cvetje. Vsi njegovi L366 ZAHVALA Tragično je preminil TOMAŽ SIMON (1967-2009) Ob bolečem slovesu od dragega sina, brata, strica in svaka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem, ki so ga pospremili k počitku ter darovali cvetje in sveče. Žalujoči njegovi najdražji 4220 KINO 19.30 SLGCd^e PLANET TUS Sfoffd té P9ÚM, 18. 9. do foňtút^ 21. t WïiWiiiloii'ifî .0a Hhtv Pvoar « priM tnrtant knri, domâj^ pimolovlân» Hit « 30 KflnU • kORKM dr^FM 1^22.17.20.20.30.2JJ5 Uém téh$ 3: 2on dicMzmw, Bfliminna komolíjj • tinVontOTn 3 D 15.20 N«iMW kanto, vojna akw 13 6D 17,10,20.20,23.30 Okn^ 9 • znsiutvenhfHitASDCna aixi^ jjffl, 16^, IS.Sa. 21.10,23M Pariz • ronuntičns komiins drum 16 30 SmMtfv, rvmantířne hcmdi)« 2UD, 234S laflaaia: ondstava sovaak dan gff^fflveaovsobctDiniwdalio METROPOL SOBOTA. ». 9. 00 PtiMt prifcifcaiti • dokJjmantBtm 2000 ZadifeiPHToianamuponiS-romanoCna konudiia NťDEUA. 2a 9. 18.00 Zacfc in Hffici «namtt» poraíi • romanfiàta komadfa 20 00 PltMi prednosti • dokufnanami SLOVENSKE K0NJ9CE StSOTA, 19,9. 19.00 Ttanriannaiil 2-ganstvanc fantastův NEDELJA. 2a 9. 20X10 MoriMfac • dwip PRIREDITVE PETEK« 18.9. 8.00 (dO 18.00) SrediSae Velgnya Kramarski sejem Samica Ćlovedke vrste abonma prmierainizvm 19.30 Mestna plaža Cdje Koncert gongov in 9tek]eDe posode 20.00 Mestni kino Metropol Celje Thiafire končen Ftyspoon in Rcdkallmpro-msa£îondj2£t 20.00 Titov tig Velenfe Jutri Je zdaj osredi^siůvanostóbSiMeíniúmÉ-sta YeUnje 20.00 Galerija Arsin Velenje_ CdIskiUkovTuki ofwmievmzsiaifedddevetiàlikoih nikov SOBOTA« 19.9. 8.00 Center Nova Velffljg_ Kmečka tržnica 8.00 Srg<^|čeVdeaja_ Kramarski sejem 9.00 (do B.OO) Titov trg Velenje Predstavitev driidtev, klubov in izobraževalnili ustanov sodelaîe 43 športnih in kalcumih društev tir izobmžetfoljuh ustanov 9.00 Sonťni park Velenje___ Mo|e mesto, rad le imam likovna koionija Društva šaieških HJcoimikou 10.00 SredijčeCeija_ Pozdrav ptic miru in 55činskem prazniku NEDELJA 20.9. 19.00 Celjski dom Potopisni koncert Oktet 9 v Avstraliji 19.00 GradPodsreda OsUjarej zaključni korvxri Glasbenega poletja na gradu Podsreda 8.00 CenterPonBoskoCelje_ Glasbena dejavnost Antona Martina Slomžlca predstavitev knjige Štefana Alojzija Fermčaka 10.00 (do 17.00) TRC Jezero Velenje Družinski dan (^fťívem dan Pikinega festivala -slavnostna otvoritev in fconcert Al-yeob 16,00 1045 Mestni trg Žalec Promenádní koncert Pz/uz/ni orkester CŠ Rislo Sovin 15.00 Ribnik Vrbje__ Gusarji zasedejo Vrfoje Ponirkave otročke delaimia 16.00 Dom sv. Jožefa Celje_ Večeri v atriju koncert Big b^ndaSen^podvods-tvomBoštjanaJagra POIVEOELJEK,2l.9. 9.00 (do 18.00) Bela dvorana Velenje Pikine delavnice, predstave in glastieni nastopi 17.00 Dom gtare}žih Šentjur_ Vloga živali pri starostnikih predavanje Martine Kremesec -Avimvyvičob svetovnemdnevuAlz-heirrierjeve boiezni 18.00 Osrednja knjižnica Celje- Levstikova soba_ Indonezija potopisno predavanje Petra Eržena 18.00 Savinov likovni salon Žalec Likovniki otvoritev razstave đanov Univerze za m, življenjsko obdobje RAZSTAVE Galerija sodobne umetnosti Celje: Pantha rei - večmedijska razstava Staneta JagodiČa. do 25.9. Likovni salon. Celjski dom. Muzej novejSezgodoviner Pokrajinski muzej, ateljeiosipa Pelikana. Meir(^ol, Špitálská kapela. Kotel Evropa. Šahovski klub. ZVKD. Krčma TamKoUčirl. Galerija Plevnik - Kronkowska in Splavar-jevmosO Splav Meduze; do 23. 9. Pokrajinski muzej Celje: SvetiS^ ob reki. do preklica; Nova arheološka odkritja/Nova zgodovina Ljubljane (Knežj i dvor), do preklica Pritličje Knežjega dvorca Celje: Ureditev javnih površin v starem mestnem jedru Zgodovinski arhhrCelje: Kranjski deželni privilegiji 1338- 1736,do30. 9. Galerija v stolpu nad Pelikanovo potjo na Starem gradu Celje: Fotoz-godbe Andraža Purga, do 27.9. Galerija Plevnik • Kronkowska: Glass globes/25 DemoUshed houses, ra7.$tava Mircea Nicolae. do 3.10. Galerija Volk: Celjske poleine vedute, do 30. 9. Razstavni prostori Cinkarne Celje: Šmartinsko jezero • razstava fotografij Članov Društva ljudske tehnike Cinkarne, do 30. 9. EtolŠkoQa vas: fotografije Jureta Kia-vanje, do 30. JO. Mercator Center Celje: Lumpi klub galerija,d/76. /0. Elektro Celje: Poatniâke fotografije zaposlenih, do 30. 9. TIC Žalec: Keramika Mojce Son in Zgodovina Žalca Velenjski ^ad: Sandi Čuiar Čarobni trenutki GaJerija Velenje: Omizja/Avtomati; prostorske instalacije in risbe Silvana Omerzuja,do3. iO. Razstavišče Gorenje: Risbe Silvana Omerzuja,do3. JO. Knjižica L4àko: O l^ciju OroŽ-nu in ustvarjanju naSih občanov; Orož-nova dela, zapisi ter slikovni material o njem, ročna dela klekljarske skupine Kitice. Gasilski dom PGD Groblja Útková vas: Spomini na Tita (n JNA. ogled vsak delovnik med 19. in 20. uro ali po dogovoru na tel. 041/783-370. Anina gaiaija Rog. Slatiru: Obzorja, razstava del Mira Zupančiča, do 9. Dom za surejde občane Štore: razstava slik Likovne kolonije v Zavišah. do 30. 9- rrtdMd Petek in sobota. 18.19.9. ob 18. uri, dvorana mladinskega centra: Genesis • rojstvo in Poetry slam: nastopajo Patricija Čamemik in člani KUD Alma Karlin Na o^ed v prostorih mladinskega centra: razstava Katre Petříček - Večnost ISČejo prostovoljce za vodenje mladinskih delavnic za zaključne razrede osnovnih 5oI v Šolskem letu 2009/ 10. Informacije na www.mc-celie.si. inio®mc-celie.si ali tel. It. 03/490-87-40. Prijave do 30- 9, Torek, 22.9.: izid klubske revije Petarda smoii Sobota, 19. 9., ob 21. uri. občinsko dvorišče Laško: L^ni kino; Sergej Bodrov - Mongol Četrtek. 17.9., ob 19.30 uri: SMOCL: Filmski večen Roy Anderson - Songs from the second floor PROMETNI TELEFON RADIA CELJE Sobota, 19.9,. ob 10. uri. center kulture Gustav; vaje vokalne skupine ŠKMS www. radioes I j e. co m INSKI KOTIČEK Planinsko društvo Celje Matica pripravlja v nedeljo, 20. septembra, izlet na Lavaro (Goleč, Javor-1906 m).Lavaraje stolp v južnem obzidju Rezije. S postajališča pred parkirno hišo ob Ljubljanski c. v Celju bo posebni avtobus odpeljal ob 5. uri. Planinsko društvo Loče-Zbelovo vabi v nedeljo. 20. septembra, na pohod po Loško-Zhelovski poti. 21 km dolga pot vodi mimo vinogradov, zidanic in domačij s kmečkim turizmom. Za člane PD Ojstrica Celje odpelje posebni avtobus ob 6. uri izpred Giga spoita. Planinsko društvo Ojstrica Celje prireja danes pohod po Žerdoneijevi poli. Start je ob 8. uri izpred bistroja Park pred Mestnim parkom v Celju. Pot bo udeležence vodila mimo Heraklejevega svetišča proti MiklavSkem hribu do lovske Voče. proti Homu do domačije Bobnič, nato pa ie na vrh Slomnika in proti Tremerju, kjer je na Potokih predviden sestop. DRUŠTVO REGIONAI^A VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRi27gi CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 SENT • Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna 3000 Celje tel št. 03/428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRU&TVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE-ŽRTVENASIUA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01 -524-19-93, e-mail: dru§tvo-3QS@dru8tvo-sos.si ZAVOD VIR. DNEVNI CENTĐt ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELIE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za stai^, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizitoega nasilja, za moške storilce nasilja ali žnve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 aU 03 427.95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4,3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: I>onedeljek-petek od 8.-16^ ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljekin sreda od 9.-13. ure. DRU^O ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844. wvrtv.ete0s.si, info@eteos.si. Gosposka ulica 2. Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstrûkov. Srečanja zasiarSe z otroki do 6 leta starosti. Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja Časopisno-založniŠko, radijsko in agenci jsko-lržno dejavnost Naslov: Prošernova 19. 3DOO Celje, telefon (05) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi lednlk izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je I EtJR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročmna je 8,30 EUR, Za tujino je Icuia naročnina 199,20 EUR. StevUkd trdn$akcijskega računa: 06DOO 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko srediSČe. Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: IgorSarlah, Klara Štefanec Oblikovanje: www.minjades!gn.com E-mail uredništva: tednik^nt-rc.si E-mail tehničnega uiedoištva: iehnika.tnlnik@nt-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Bi^ez Urednica informativnega programa: Janja tntiliar E-mail: radiotS^nt-rc.si. E-mail vstudiu: info^radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek. Urška SeliSnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič. Dean Suster, Saška 1>ržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trienje o^snega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostčúe agencijske storitve. Pomočnica direktorja In vodja Agencije: Vesna tejič Marketing: Zlatko Bobinac, Vojko Grabar, Viktor Kienovdek, Nina Fader. Rok Založnik. Marjan BreČko telefon; (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po etekt. pošti; agencija@nt-rc.$i št. 73- 18. «^»tomber 2009 novi tednik ZA RAZVEDRILO 31 Nagradna križanka OVEN mm POMOČ! AR£DPAC-9rič v starih Atenah, LOG-gaj, NOONE-amerliki gla&benlk (Jimmy), POINTlUST-privrž«nec pomtMizma, STRI PTlZETA-slaei punca Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 20 evrov v wellnessu Aspara v Šentjurju in vstopnica za Titanium fitnes center v dvorani Ziatorog v Celju 2. oagrada: darilni bon v vrednosti 20 evrov v wellnessu Asparđ v Šentjurju 3.'S. nagrada: vstopnica za kopanje na Rogaški Rivieri Pri žrebanju bomo upoStevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 24. septembra. Danes objavljamo izid žrebanja križanke» ki je izšla IL septembra. Rešitev nagradne križanke iz št. 71 Vodoravno: STRATUS, KRÍŽEVEC, LEM. PENI. ČEBELARJA, BRUSAČA, OŠ, MA, KO, ZALA. LOS, AKORDIKA, ČRIČEK. ROME, VITA, SKAKAČICA, KANE, KALORIMETER. ARS, OSIM, KANONIK, 10, KANADA. A2I, LOJK, ČATER, LIMA, PERICA. V LUČAH, IDA. EDI, SANINEC, ARIH, ŽA. Geslo: Običaji, videni na Lučkem dnevu. Izid žrebanja I. nagrado, darilni bon v vrednosti 20 evrov v wellnessu Aspara v Šentjurju in darilni bon za 8 evrov za trgovine Romana Brgieza z Vranskega, prejme: Nika Palir, Vrhe 31, 3221 Teharje. 2. nagradOr darilni bon za 20 evrov v Gostišču Miran. Trnovec pri Dramljah. prejme: Silva PJevnik» Kidričeva 12, 3320 Velenje. 3.-5. nagrado» vstopnica za kopanje na Rogaški Rivieri, prejmejo: Leopoidina Lah, Črni Vrh 49 a, 3304 Tabor; Andreja MilinoviČ, Franca Kožarja 16, 1430 Hrastnik in Angela Trauner Štekličeva 12> 3202 Ljubečna. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. 21 22 21 24 25 26 1 2 3 4 s 7 6 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Vi 20 Ime oto za ogrevanje premagal 400 metrov višinske razlike, s ko-lesom. Vsestranskemu rekreativcu so še posebej pri srcu adrenalinski športi. Na cilju se je poleg Mirka "Hiša postavljal dve leti starejši Rado Marot, član uprave in direktorfinanc v šentjurskem Al-posu. Hitreje je na cilj prikole-saiil tisti, ki ni najbogatejši Slovenec. Toda oba sta lahko izjemno zadovoljna. Marot se je uvrstil med najboljšo četrtino tekmovalcev, Tui med tretjino, oba abra-hamovca pa sta 2a šest minut in celo več ugnala vrhunskega Športnika, rokometnega reprezentanta Aieéa Pajoviča (slika desno). Povratnik v celjsko moštvo pa se lahko izgovori na poškodbo: zaradi počene kosti v zapestju še vedno ne more trdno oprijeli krmila kolesa. Samo da ne bo težav s krmiljenjem Celja Pivovarne Laško... DS Foto: GrupA Predsednik uprava Pstrola in neUanji prvi nienedžer Miriu Tuša Aleksands Direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec direktoiju Term OlímiaZdravkuPoěívaíšku:»^ UjzetuPmdeîu: »Kaj praviš,Usjze/Ň vŽaleu postavila šekakino da ti lahko dobevljam ne le meso in klobase, tamvee tudi vino? No, saj val, da imamole neka; časa prispevku ne bol tako odri. kot si me za Tusev market« vinsko klet In kje se srečajo? Na Mosu! Predsednik uprave Banke Celje mag. Dulan Drufenik: »Kjer se od-viiajo posli, tam smo mi. A to le ne pomeni, da bomo denar posoditi karkomurkolr.if PS: Dvogovori in citati so seveda zgolj plod našega uredništva! Foto: SHERPA Nekdanji celjski župan Jože Zimlek predsedniku uprave Pivovarne Laiko Dušanu Zorfcu; »Ves kaj je najina skupna točka? Mene je nasledil Šrot, ti pa §rota.« PLESICiVRSTVO ^KUGLER Kosov^ovo 16 3000 CEUE CM04SMS0S« TU 03 490 0222