Leto LXXIL, ŠL 152 Ljubljana, l.)«fl)aim Česana t." Izhaja vsak dan popoldne izvzemii nedelje in praznik«. // irtserati do 80 potil vrst 6 Din 2, do 100 vrst d Din Z50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.-% Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod* velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski tra ». 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta telefon it. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossrmaverjeva ulica 1, telefon it. 65; Stdružmca uprave: Kocenova ut 2, telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // OVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Postna hranilnica v Ljubljani št. 10351. V znaka prehodnega popuščanja: Po skrajni napetosti popolno zatišje Mednarodna napetost se je na mah polegla avgusta ni pričakovati nlkakih razburljivih obeh straneh z vso vnemo nadaljujejo — V Pariz. 8. julija, i. Hitler je včeraj odpotoval iz Berlina v Berchtesgaden, predsednik poljske republike Moscicki pa v svojo poletno rezidenco v Spalo. Tudi angleški ministri razen lorda Halifaxa so zapustili prestolnico in odšli na tedenski oddih. Na podlagi tega sodijo v pariških diplomatskih krogih, da je napetost začasno popustila. Vodilne osebe v Nemčiji so prišle do prepričanja, da v sedanjem položaju ne kaže ničesar tvegati, ker so bile besede lorda Halifaxa, ministrskega predsednika Daladierja in predsednika Mosci-ckega dovolj jasne in odločne. Po mnenju pariških vojaških in političnih krogov Nemčija v juliju in verjetno tudi Še v avgustu ne bo pod vzela nobene akcije, ker mora na vsak način prej spraviti žetev pod strelo. Pomisliti je namreč treba, da so prav žitorodne pokrajine v Vzhodni Prusiji in na Pomorjanskem Jd pa bi bile v primeru vojne uničene Za žetev potrebuje Nemčija okrog 250 000 delovnih moči. Prejšnja leta je bilo običajno zaposlenih pri žetvi okrog 250.000 Poljakov. Letos jih seveda ni Zato so Nemci mobilizirali za žetev dijake in ženske iz vseh krajev Nemčije, najeli pa tudi delavce iz Češke in Moravske, Madžarske in Jugoslavije. Na vsak način je po mnenju pariških krogov za prihodnje tedne pričakovati popoln mir in zatišje. Vojaške priprave se nadaljujejo Povsod hočejo biti pripravljeni za vsak primer, ki bi utegnil nastopiti London, 8. julija br. Kljub relativnemu zatišju, ki je zavladalo po napetosti zadnjih dni, kažejo poročila, ki prihajajo v London, da se na vseh straneh z vso vnemo nadaljujejo vojaške priprave. Tako poročajo, da Nemčija z vso naglico utrjuje mejo proti Poljski, kjer so zgradili že močno utrjen pas. Ta pas se razteza tudi na slovaško ozemlje. Pozornost je zbudilo v zvezi s tem pisanje »Dan z iger Vorposte-na«, ki je ostro napadel slovaško vlado, češ, da ovira nemško obrambo in pozablja, da je pod nemškim protektoratom. Češka vlada je dobila nalog, da mora takoj popraviti vse strategi čno važne ceste, zlasti one, ki vodijo proti slovaški in poljski meji. Te ceste morajo biti do konca avgusta v brezhibnem stanju. Prav tako je rudi na poljski strani vojaške priprave za obrambo državne meje mrzlično nadaljujejo. Povsod grade utrjene postojanke in zaklonišča ter velika skladišča za živila in druge vojne potrebščine. Angleški, francoski in poljski generalni štabi so v stalnem stiku. London, 8. julija. AA. Londonski diplomatski urednik poroča, da vlada v javnosti veliko zanimanje za načrt sporazuma o sodelovanju med angleškim in francoskim vojnim letalstvom. Tozadevna pogajanja so že znatno napredovala Omenjeni sporazum bo največjega pomena posebno zaradi tega, ker bo letalstvo obeh držav lahko letelo nad neznanim ozemljem ter bodo letalci lahko snemali topografske slike. Angleška letala se bodo praktično vadila leteti brez spuščanja iz Anglije do posameznih krajev južne in jugovzhodne Fran dje. Sporazum predvideva najožje sodelovanje, tako da bodo eni lahko izkoristili skušnje, ki jih imajo drugi. Stockholm, 8. julija. AA. DNB: Mornariško ministrstvo je naročilo 5 podmornic od teh 3 velike. Skupni stroški za te podmornice bodo znašali 12 milijonov švedskih kron. Ta vsota bo razdeljena na 4 proračunska leta. Razen tega je vlada odobrila kredit v znesku 1.6 mili jenov kron za ojačanje pomorske artiljerije. Poljska v stavu oboroženega premirja Zaenkrat ne bo glede Gdanska ničesar pod vzela, ostane pa budno na straži svojih pravic Pariz, 8. julija, br. Pariški in londonski politični krogi naravnost občudujejo poljsko hladnokrvnost. Izkazalo se je, da poljska vlada trenutno ne namerava intervenirati pri gdanskem senatu zaradi tamkajšnjih vojaških priprav. Razvoj narodnostnih problemov v Gdansku varšavske vlade več ali manj ne zanima, kolikor seveda ne prizadene poljske manjšine. Kar Poljsko zanima, so gdanska luka, Visla, in prosta pot skozi Gdansk na morje. Poljska vlada nikakor noče bistvenih stvari podrediti manj važnim. Poljska vlada je pripravila za vsak primer do zadnje podrobnosti vse potrebno, da bi intervenirala v trenutku, ko bi spoznala, da bi mogla kaka neposredna akcija v resnici ogražati prosti dohod do morja. Dotlej pa bo Poljska ostala v stavu oboroženega premirja. Izvedla bo svoje vojaške ukrepe, čim bo razvoj v Gdansku prekoračil meje, ki jih je poljska vlada že določila. Poljska vlada pa bo najprej izvedla gospodarske ukrepe v škodo Gdanska ter računa pri izvajanju take politike na angleško in francosko podporo. Z vso odločnostjo so bile danes v Londonu demantirane vesti, da bi se bila poljska vlada šele na pritisk Francije in Anglije odločila za tako zadržanje. Angleška vlada, pravi komunike »Forreign Offica«, je Poljski le ponovno zagotovila, da bo striktno izpolnila svoje obveznosti tudi glede Gdanska, in bo odločitev o tem, kdaj so poljski interesi ogroženi, v vsakem primeru pripustila Poljski. Chamberlainova izjava London, 8. julija, br. Agencija Reuter je snoči objavila vest, da bi bil moral ministrski predsednik Cha—»berlain včeraj popoldne v spodnji zbornici podati novo izjavo o stališču Anglije glede Gdanska, a mu to zaradi parlamentarnega poslovnega reda ni bilo mogoče. To izjavo bo podal | prihodnji teden. Zvečer je odpoteva v Birmingham. kjer bo ostal do ponedeljki. Danes bo imel tam ob priliki otvoritve novega letališča pomemben političen govor. Zakaj je prišlo do zastoja pri pogajanjih v Moskvi Rusija zahteva za jamstvo Švici in Nizozemski vojaški pakt s Turčijo in Poljsko London, 8. julija, e. Angleška vlada je Poslala svojemu veleposlaniku v Moskvi nove instrukcije za pogajanja z Molotovim. Tudi francoska vlada je poslala nova navodila. Dasi angleška in francoska navodila niso dobesedno enaka, so vendar rezultat skupnega posvetovanja Londona in Pariza. Vse verzije, ki se širijo v javnosti o vsebini novih instrukciji, na pristojnem mestu v Londonu označujejo kot samovoljne. Službeni krogi tudi odklanjajo vse komentarje in vesti iz Pariza, da predstavlja zadnji poskus angleške in francoske vlade za dosego sporazuma z Rusijo. London, 8. julija, br. Optimizem, ki je vladal še v začetku tega tedna glede pogajanj z Moskvo, se vedno bolj umika rahlemu pesimizmu, dasiravno so londonski krodi slej ko prej prepričani, da bodo moskovska pogajanja končala z uspehom. Sedaj gre le za to, ali bo sklenjen pakt na najširši osnovi, aH pa bo ostalo pri prvotni zamisli enostavne vojaške obrambne med Anglijo, Francijo in Rusijo. te tiče najnovejših pomislekov, U Ji iazasila moskovska vlada v svoji zadnji noti, gre v glavnem ss prevzem jamstva ss Švico in Nizozemsko. Ugovor Moskve, da s tema dvema državama nima diplomatskih odnosa jev, je bolj formalne-"ga značaja. Stvarno Rusija dvomi, da bi imela v jamstva glede baltskih drŽav dovoljno kompenzacijo za jamstva, ki bi jih morala prevzeti sa države, ki so ie upoštevane v okvira britanskega garancijskega bloka. Rusija zahteva sa tako jamstvo nove kompenzacije. Rusija ne mara razširiti svojih obveznosti v zapadni Evropi brez proporcionalnega povečanja svoje lastne varnosti v vzhodni Evropi. Za prevzem jamstva sa Švico in Nizozemsko zahteva Rusija, da zajamčita za njeno varnost tudi Poljska in Turčija. Z drugimi besedami, Rusija želi, da enako kakor je sama dolina braniti ti dve drsa vi, tudi one same v enaki meri prevzamejo obveznost, da bodo v primeru kakega napada aktivno branile Sovjetsko Rusijo. Molotov zahteva, da skleneta v to' svrho Poljska in Turčija vojaško zvezo z Rusijo, *ele nato bi Rusija pristala na jamstva sa 8vieo in Ni In Londonu domnevajo« da pred v — Priprave za končno odločitev pa baltskimi državami ob podpori Anglije in Francije. Pariz, 8. julija, i. Včeraj popoldne so se v francoskem poslaništvu v Moskvi sestali francoski poslanik Naggiar, angleški poslanik Seeds in delegat angleške vlade Strang. Proučevali so zadnje odgovore angleške in francoske vlade sovjetski vladi. Sodijo, da bodo diplomatski predstavniki Anglije in Francije še danes stopili v stik z Molotovim. Na dragi strani se je postavila sovjet- ' ska vlada na stališče, da mora biti sama popolnoma zavarovana napram državam, ki so v njenem neposrednem interesnem področju, zlasti v pogledu baltskih držav. Če hočeta Pariz in London, da Rusija brani tudi tako oddaljene države kakor sta Švica in Nizozemska. Kompenzacije pa, ki jih zahteva Molotov na Baltiku sa nove angažmane na zapadu, bi po mnenju nekaterih angleških krogov dejansko pomenile, da se prizna Rusiji protektorat nad Odgovor Rumunije revizionistom Svoje bomo branili z vsemi sredstvi Bukarešta, 8. julija, e. Vsi listi objavljajo danes poročila iz Berlina poudarjajoč izjavo, ki jo je dal Ribbentrop glede re-vizijoni stičnih zahtev Bolgarije. Javno mnenje je zelo razburjeno zaradi teh vesti. List »L* Indipendance Roumaine« je objavil snoči članek, v katerem pravi: Spet so se pojavile revizionistične zahteve. Rumunsko javno mnenje pa je mirno. To ni nič, da se proti nam javljajo neupravičene težnje, ali trdno verujemo v našo pravico, smo odloženi zavrniti vsak poskus kršitve nedotakljivosti našega ozemlja. 2e tolikokrat je bilo poudarjeno stališče Rumunije v pogledu revizije Izjave kralja, predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra Ga fen ca so bile dovolj jasne. Rumunija. ki se odločno zavzema za mir in nima proti nikomur nobenih zahtev, bo znala zavrniti vse zahteve in pobude, ki prihajajo od zima]. Spričo kategoričnih izjav, ki so jih dali kralj in vodje rumunskega naroda, je rumunsko javno mnenje popolnoma mirno. Vemo, da nič ne more zlomiti volje naroda, ki se zaveda, da ]e njegov obstoj odvisen od njega samega. Zato računamo na svoja obrambna sredstva prepričani, da bomo premagali vse skušnjave V političnih in diplomatskih krogih je ta članek, ki ga smatrajo za rum unski službeni odgovor na Ribbentropove izjave in zdravice v Berlinu, vzbudil veliko pozornost. Razpust Vincencijeve družbe v Avstriji Zopet napeti odnosa ji med cerkvijo in državo — Demonstracije proti kardinalu Innitzerju Dunaj, 8. julija, br. V Avstriji je zavladala v zadnjem času zopet velika napetost med narodno socialističnimi in cerkvenimi krogi. Narodni socialisti očitajo zlasti katoliški duhovščini, da skrivaj še vedno rovari proti novemu režimu ter da hujska zlasti podeželsko ljudstvo. Glavna ost očitkov je naperjena zlasti proti dunajskemu kardinalu dr. Innitzerju, dasiravno se je ta vrhovni predstavnik katoliške cerkve v Avstriji prvi uklonil in toplo pozdravil prevzem oblasti s strani hit-lerjevcev. Prve dni tega tedna je bil kar- j dinal Innitzer na birmovanju po Gornji Avstriji. Povsod pa so ga sprejeli hitler-jevci s pretesti in so priredili proti nje- mu burne demonstracije, tako da je moral naposled birmovanje prekiniti in se je zopet vrnil na Dunaj. V neki vasi so ga celo dejansko napadli. Veliko pozornost je zbudil v javnosti odlok, s katerim so na Dunaju in na Nižjem Avstrijskem razpuščene vse organizacije Vincencijeve družbe. To je ena najbogatejših družb, ki je imela v teh pokrajinah 74 podružnic. Vse premoženje v vrednosti več milijonov mark je bilo zaplenjeno in izročeno narodno socialističnim dobrodelnim ustanovam. Napovedujejo pa še nadaljne zaplembe cerkvenega premoženja v znak represalij proti cerkvenim krogom, ki rujejo proti režimu. Poglavje o špijonih Berlin, 8. julija, i. Nemška vlada je danes pozvala angleško vlado, naj pokliče svojega generalnega konzula Kevnarda na Dunaju, češ da je zapleten v vohunsko afero. Kevnard je že zapustil Dunaj. V zvezi s tem piše »Der deutsche Dienst«, da angleška vlada pošilja svoje tajne agente in vohune, da oprezu jejo, prisluškujejo in poročajo Na drugi strani pa je bilo v zadnjih dneh izgnanih iz Anglije mnogo Nemcev, katerim niso mogli ničesar očitati, le to, da so odkrito priznavali svoio r»Tipadnost k svetovnemu narodnoso cialističnemu nazoru. V vsakem Nemcu vidijo Angleži vohuna in ogroževalca varnosti imperija. Medtem pa je Nemčija nasprotno ugotovila, da je Anglija na široko raztegnila svoje vohunske mreže. Povsod, v konzularni službi, v raznih pisarnah in drugod so nastavljeni urad.-'ki Secret Ser-vicea (tajne službe) in Inteiligence Servi-cea. Ti tajni agenti in kozularni vehuni so povsod na preži in to stanje postaja Vajno neznosno. Francoski zračni orjak Bordeauz, 8. julija. A A. (Ha vas). V Bor-deauxu gradijo velik prekooceanski mono-plan. Dolg bo 43 m in visok 10 m. Širina kril bo znašala 57 m. To letalo bo zamenjalo leta 1940 letala »Croix de Sud«, »Lieutenant du Vaisseau Pariš«- ter »Ville \ Saint Pierre«. To bo najluksuznejše letalo, ! kar jih je bilo do zdaj zgrajenih. Vsak pot-I nik bo imel svoj oddelek s kabino za toaleto. Mesta bo za 40 potnikov in 8 članov posadke. Letalo bo lahko neslo 3 tone tovora. Pot od Biscarosa do New Yorks bo preletelo v 16 urah s povprečno hitrostjo 350 km na uro. Pritožna dr. Hache London, 8. julija, i. «DaiIy Express« poroča, da je predsednik češko-moravskega protektorata dr. Hacha prosil za avdien-co pri Hitlerju. Dr. Hacha se bo v smislu sklepa češke vlade pritožil zaradi deportacije 8000 Cehov iz sudetskih krajev, zaradi zaplembe 800 milijonov Kč, premoženja čeških narodnih organizacij, zaradi deportacije čeških delavcev v Nemčijo in zaradi odloka, da se mora češka deca v manjših vaseh in trgih učiti tud* nemščine. Ustreljena na Varšava, 8. julija. Blizu poljske meje so našli mrtvo ugledno Čehinjo dr Cehovo, ki je bila velika prijateljica rodbine dr. Beneša. Ustrelili so jo nemški obmejni organi, ker je hotela prekoračiti mejo in pobegniti ni " čangka jšek zahteva sankcije proti Japonski Cungking, 8. julija. AA. Reuter: Cang-kajšek je v svojem govoru, ki ga je prenašal radio, pozval Zedinjene države in druge velesile, naj izpolnijo svoje pogodbene obveznosti ter izvajajo gospodarske sankcije proti Japonski. Italijanski pomorski manevri pri Siciliji Rim, 8. julija, i. Italijanska vojna mornarica bo v juliju priredila velike mane* vre med Italijo, Sicilijo in severno afriško obalo. Poleg velikega števila podmornic bo na manevrih sodelovalo tudi okrog 60 drugih vojnih enot ter več sto letal. Manevri bodo trajali 48 ur. Brodovje bo razdeljeno na dve skupini, Jd bosta v sicilijanski ožini skušali prebiti »sovražno linijo«. Borzna poročila* Carin, 8. julija. Beograd 10—, Pariz 11.75, London 30.77, New York 443.625, Bruselj 75.40, Milan 23.34, Amsterdam 236.45, Berlin 178.—, Praga 15.125, Varšava 8X50, Sofija 5MK P odlični ottornU sumo eno ideologifo!" Organizacija jugoslovenskih profesorjev je imela te dni svoj letni kongres v Sarajevu. Na kongresu je imel zanimivo predavanje dr. Stjepan Tomić, profesor prve deške gimnazije v Sarajevu, o propagandi na srednjih iolah v zvezi z nacionalno vzgojo. Dr. Tomić je najprej razpravljal o teoriji gospodarskega, življenjskega in tisočletnega prostora, Nato je obširno govoril o ustvarja jočem nacionalizmu, ki more edini privesti mladino, sedaj tavajočo po krivih potih, nazaj na pravo pot. Svoja izvajanja, ki so jih kongresisti poslušali z napeto pozornostjo in jih opetovano nagradili z viharnim odobravanjem, je prof. dr. Tomić zaključil: »Proti vsem razornim silam — in naj prihajajo te s srbske, hrvatske ali slovenske strani — ki moralno zastrupljajo naš narod, je treba zgraditi dve jekleni trdnjavi: zavest o nevarnosti in ustvarjajoči nacionalizem naše omladine. Mi profesorji se danes obračamo k celokupnemu našemu narodu, predvsem pa k naši dragi mladini, naj pojmi in razume ono edino resnico našega časa, resnico, pred katero vse drugo mora pasti v prah. Naša nacija ima danes samo enega edinega sovražnika, a to je vsak tisti, ki jo hoče oropati svobode, samo enega edinega prijatelja, a to je vsak tisti, ki ji hoče pomagati, da brani svojo svobodo. Naš nacionalizem pozna danes samo eno edino ideologijo, a to je obramba naše države, en edini defetizem, to je slabljenje te obrambe naše države.« Revija „Rom-Berlin-ToMo" Ta revija je jela izhajati v Berlinu pod uredništvom dr. Pavla Schmidta in pokroviteljstvom ministra zunanjih del von Rib-bentropa. Doslej sta izšli dve številki. V prvi številki je napisal uvodnik kancelar Hitler, v drugi pa Benito Mussolini. Revija je tiskana v treh jezikih — v nemškem, italijanskem in japonskem. Je bogato ilustrirana in propagira politične, gospodarske in kulturne ideje osi Rim—Berlin—Tokio. Za drugo Itevilko je napisal članek o poslanstvu mladih narodov nemški minister zunanjih del Ribbentrop. Takoj za tem člankom je objavljen drugi, ki je posvečen Jugoslaviji. V tem članku je napisano med drugim: »Jugoslavijo štejejo med mlade napredne narode na Balkanu, ki so svoje poslanstvo popolnoma spoznali v tem delu Evrope. Stališče Jugoslavije jasno kaže, da se ne namerava pridružiti umetno ustvarjenim sistemom, ki nimajo ničesar skupnega z miroljubnimi narodi. Jugoslavija se hoče docela posvetiti svoji obnovi in delu za svojo bodočnost. Stala bo daleč od vseh zastarelih institucij, kakor je na primer Društvo narodov, ki hoče očuvati Že zdavna preživeli status quo in ki služi samo nasilnim namenom zapadnih demokratskih držav. V nasprotju z drugimi državami na jugovzhodu Evrope je Jugoslavija na ta način dokazala, da se noče navduševati za cilje, ki so docela nasprotni interesom tega dela Evrope, še manj pa se dati zapeljati h korakom, ki so v nasprotju z zgodovino in z geopolitičnimi dejstvi.* — Ta članek je, kakor vse kaže, napisal urednik dr. Paul Schmidt. „Slovenija i Slovenci" Ugledna sarajevska revija »Pregled*, ki jo urejujeta dr. Jovan Kršić in Todor Kru-ševac, je junijsko in julijsko številko posvetila izključno Sloveniji in Slovencem. Hotela je Slovenijo in Slovence predstaviti srbski in hrvatski javnosti v njih pravi podobi, kakor so jo naslikali sami slovenski pisci. Da je ta slika uspela, dokazuje ta-le vsebina dvojnatega junij-julijskega zvezka: Dr. Anton Melik: Slovenija, Vilko Novak: Prekmurski Slovenci, dr. Lavo Čermelj: Slovenci i Hrvati pod Italijom, Filip U ratnik: Radništvo u Sloveniji, Dušan Kermauner: Radnički pokret u slove-načkom kulturnom životu, Ivan Brat kos Slovenačko smio u krizi, dr. Fr. Kidrič: Prešeren kao iniciator nove slovenačke književnosti, Božidar Borko: Pogled u današnju slovenačku književnost, Bratko Kreft: Tradicija slovenačke dramatike, Jos, Ribičič: Slovenačka dečja književnost, F. Bez-laj: Razvoj slavistike kod Slovenaca, Marijan Lipovšek: Sa vreme na slovenačka muzi' ka. Angela Vode: Slovenačka žena kao društveni radnik, Fran Albrecht: Le molk, Alojz Gradnik: Orel in smreka, Anton Vodnik: Skozi vrtove. Mile Klopčlč: Tri otrokov* želje, Tone Seliškar: Obup, Lojze Kraigher: Pakao-čistilište-raj, Anton Ingolič: Petrunova smrt, Ludvik Mrzal: Bog u Trbovljama, Ciril Kosmač: Kruh. Pregledi i beležke: Jovan KrUć: llirizam kod Slovenaca, Milan Rakočevič: Slovenačke kulturne ustanove, Marijan Lipovšek: Pregled slovenačkog alpinizma, M. Rakočevićs Izdavačka aktivnost u Sloveniji, Kj Organizacija slovenačkog sela. — Hronika. — Umetnički prilozi. — »Pregled*. Je izvršil nadvse koristno delo a to Sloveniji in Slo-vencem posvečeno itevilko, zrn kar mu bodi toplo priznanje te iskrena zahvala/ Kolesarjem ločene poti od drugih vozišč! Ureditev kolesarskega prometa Je tuđi socialno vprašanje — Zanimivo predavanje o kolesarskem prometu prt nas I ste le 50 din. 6e najdejo tako v .lite za avtomobilske ceste, bi lahl ..tu. di nekaj odstotkov teh izdatkov za kole sarska vozišča. Ugovarjajo tudi, da ni pro štora za kolesarske ceste. V resnici so vsi-ljubljanske dovozne ceste preozke že zdaj. pa tudi po regulacijskem nacrtu je Urina skromno odmerjena, če analiziramo promet, dobimo širino 30 do 50 m, pri nas so pa maksimalne širine cest 25 m. Kljub temu bi še vedno lahko marsikje odšcipnili meter do 1.5 m cestišča za kolesarje, seveda pod pogojem, da bi lahko odstranili labil. ni kolesarski promet. Predavatelj je predlagal ustrezajoče načine ureditev kolesarskega prometa na nekaterih naših glavnih cestah. Predavatelj je prišel do sklepa: kolesarsko vprašanje se da rešiti edino s pomočjo kolesarskih poti; najidealnejša utrditev kolesarskih poti je lahek makadamski tip vozišča s posipanjem dolomitnega peska. RAZPRAVA O NAŠEM KOLESARSKEM PROMETU V debati so se priglasili k besedi: predsednik Društva za ceste dr. Vrhunec, univ. prof. ing. Hrovat. dr. ing. Nagode, ing. Bevc (ki je vodil razpravo) in končno še predavatelj, ki je ugotovil, da se ugotovitve govornikov krijejo z zaključki njegovega predavanja. Debata je bila tako zanimiva za splošnost, zlasti zelo obširen govor dr. Vrhunca, da se bomo na njo povrnili prihodnjič. Zanimiva je bila zlasti ugotovitev ing. Bevca, da je kolesarsko vprašanje pri nas v resnici socialno vprašanje, glede na to, da je kolo prometno sredstvo malega človeka. glavna uprava. Profesorskega društva., ker bi edino to ustreglo večini že 20 let starih zahtev Profesorskega društva v interesu profesorjev in šole. Od merodajmh čini teljev se zahteva, da se vrnejo vsem uradnikom in profesorjem vui prejemki predvideni a zakonom iz 1. 1931. Uvede naj ae avtomatično napredovanje profesorjev srednjih in srednjih strokovni šol. KongTos zahteva od podpredsednika Jugo-•lovenakega profesorskega društva, da istopi, da bo mogel tako vstopiti v glavni prosvetni svet pravi zastopnik profesor Jev. Profesorjem, odpuščenih leta 1932. is državne službe, potem pa ponovno sprejetim, naj se prizna Čas izven službe za napredovanje. Kongres naroča glavni upravi, da preko predsednika vlado, finančnega ministra in resornih ministrov, pod katere spadajo sole, izposluje, da se vrnejo odvzele dravinjske doklade poročenim (profesoricam, da postanejo koti-traktuami profesorji, ki so sprejeti v nase državljanstvo, redni profesorji, za se Otroci profesorjev srednjih in srednjih strokovnih šol oproste državne Simone in drugih samoupravnih taks. Končno se zahteva, da prirejajo v interesu čim večjega uspeha v pouku strokovni inšpektorji na inspekc ji po eno predavanje za profesorje in da se dplorni-ranim študentom, ki so honorirani ■profesorji, če so dve leti nepretrgoma v soM dovoli polaganje izpita. Glavni upravi se naroča, da na prvC plena m i seji prouči organizacijo olajšav in strokovne izpopolnitve profesorjev srednjih in srednjih strokovnih šol. ica skupne učiteljske organizacije Prvo slovensko učiteljsko društvo Je bilo ustanovljeno na Koroškem h 1866 — 34 učiteljskih društev šteje zdaj 3U9 članov Lep uspeh prvega koncerta ŽAPZ Dirigentu je bilo do tega, da pokaže kvaliteto svojih pevk v vseh subtilnostih pevske umetnosti Novi ženski akademski pevski zbor, ki šteje 41 pevk, je nastopil z nekaj pevkami iz drugih ljubljanskih pevskih zborov. Spopolnitev zbora z gostinjami je bila potrebna, ker je razumljivo, da v tako kratkem času ni mogoče iz vrst akademičark sestaviti popolen pevski zbor. Tako je spopolnjeval dirigent France Marolt tudi moški akademski: pevski zbor in je na ta način obdržal kontinuiteto v razvoj in rasti tega odličnega pevskega zbora. .w-;d odmorom je dirigent Marolt dobil kranjski puseljc z 41 nageljni in z roženkrav-tom ter rožmarinom. V znak hvaležnosti so mu ga podarile pevke. Akademiki pa so svojemu dirigenta poklonili lep venec. Izročil mu ga je g. Boris Trampuš. Pri klavirju je intonira! g. Ivan Siiič. Navdušenje občinstva po vsaki točki je bilo veliko in prisrčno ter iskreno. Najbolj so občinstvo razvnele pesmi s socialnimi motivi, tako Osterčeva ^Mamica« (Mile Klopčič). Bravničarjeva *Moj očka je rudar« (Franc Nolimal), in Tomcrv »Glad« (Srečko Kosovel). Prav posrečena je enotna obleka, v kateri so nastopile Ljubljana, S. julija Izšla je slavnostna številka »Učiteljskega tovariša«, uglednega učiteljskega stanovskega glasila; naše učiteljstvo obhaja 501etnico svoje skupne slovenske učiteljske organizacije. »Učiteljski tovariš« ob- ivlja ob tej priliki izredno .nnogo grabiva, pomembnega tudi za našo splošno kulturno zgodovino in ne zgolj za učiteljstvo. Kako bogato kulturno tradicijo ima že sam Učiteljski tovariš! Vedeti moramo, da je njegova piva številka izšla že 1. januarja L 1861. Učiteljska stanovska organizacija zasluži vse priznanje že zaradi tega, da je izdala ob tej priliki tako bogato številko svojega glasila, številko, ki ima trajno vrednost. Na posamezne Steka se še povrnemo prihodnjič. Ob tej t*»* liki naj navedemo samo nekaj najpomembnejših zgodovinskih datumov učiteljske organizacije. Prvo slovensko učiteljsko društvo je bilo ustanovljeno na Koroškem 1. 1866. Vendar je ostalo brez vpliva na stanovsko gibanje slovenskega uč^teljstva ter na snovanje drugih učiteljskih stanovskih društev v slovenskih deželah. L. 1868 sta bili ustanovljeni slovenski učiteljski društvi v Dravogradu in Ptuju, nakar se je zajela razvijati slovenska učiteljska organizacija po vsej S loven'ji. L. 1869 je bilo ustanovljeno Učiteljsko društvo za Kranjsko in naslednje leto Celjsko učiteljsko društvo. Kmalu so bila ustanovljena številna učiteljska društva po okrajih. Ker pomeni ustanovitev učiteljskih društev v Dravogradu in Ptuju začetek razvoja sedanje mogočne učiteljske organizacije, *te-jejo leto 186S kot začetno leto stanovskega združenja slovenskega učiteljstva. V začetku so delovala vsa učiteljska društva vsako zase. brez medsebojne povezanosti. Pobudo za vzajemno delo je dalo Učiteljsko društvo za Kranjsko. L. 1872 je izpremenilo svoja pravila ter razširilo svoj delokrog. Po spremembi pravil se je preimenovalo v Slovensko učiteljsko društvo s sedežem v Ljubljani. Vendar tedaj lepa zamisel še ni bila dovolj zrela, da bi se jim posrečilo organizirati vse slovenske učitelje v enem samem društvu. Kljub temu misel ustanovitve enotne slovenske učiteljske organizacije ni zamrla; zorela je počasi in pridobivala čedalje več pristašev, že 1. 1888 je bilo za ustanovitev zveze učiteljskih društev vse pripravljeno. Ustanovni občni rbor bi nflj bil v Celju. Žaram ovir, ki so jih delali ustanovitvi skupne učiteljske organizacije avstrijske upravne oblasti, je bil ustanovni občni zbor preložen; bil je 22. savOs 1^*9 v Ljubiianri. Ustanovljena ie biln Zaveza slovenskih učiteljskih društev. Za njrno e kakor pravi obtoženec ali pa kak njegov sorodnik. Na deželi se žive ljudje, ki imajo vest in čut odgovornosti in prijadrajo v Ljubljano na sodnijo. četudi se jih ne tiče. ker so dobili vabilo. Ugotovitev identitete torej ni odveč posel, ker bi se sicer lahko zgodilo, da bi bil obsojen zaradi pomote v pisavi ali hišni številki nedolžen človek. Pri ugotovitvi identitete ali pri generali-lah, kakor pravijo na sodniji, je važno, kdaj je bil obtoženec rojen. Na vprašanja o datumu rojstva mnogi obtoženci ne vedo natančnega odgovora. Mnogi zvedo šele na sodniji. na kateri dan so bili rojeni. Kolikokrat se je že zgodilo, da je obtoženec trdil, da je bil rojen n. pr. 3. maja, župni urad pa je sporočil sodniji, da je bil obtoženec rojen 10. maja. Celo za rojstno leto si včasih obtoženec in župnijski urad nista v skladu. Sodnik navadno vpraša, koliko je obtoženec star. Obtoženi povedo število let, še rajši pa povedo rojstno leto. V očitni zadregi pa jc večina obtoženk, ki se morajo zagovarjati pred sodniki. Skoraj vsaka pogleda v tla ali v strop na tozadevno vprašanje in malo pojeclia, preden kaj reče. Tiste, ki bolj naglo odgovore, se dostikrat zmotijo za nekaj let. a temu se sodniki ne čudijo, ker skoraj nobena ženska ni toliko stara, kolikor let kaže njen rojstni list. Nobena ženska pa še ni prišla na zatožno klop zaradi tega, ker se je naredila mlajšo kot je v resnici, ko se je zlagala o svojih letih, drugačna pesem se pa začne, ako ženske vpraša po letih uradna oseba ali ako hoče biti ženska mlajša v uradnih listinah in gre ter pomladi letnico. Tako je naredila gospa Milka in jo je zaradi *^ga državni tožilec obtožil ponarejanja javnih listin. Gospa Alilka je bila obtožena, da je nekoč jeseni lani spremenila v rojstnem in krstnem listu svoje sestre Karmele letnico 1898 v letnico 1907. Kar za devet let jc sestro pomladila v nekaj sekundah samo s pomočjo radirke in črnila. Tedanja nevesta, sedaj že gospa, sestre obtoženke Milke Karmela se je možu nalagala, da je mlajša od sestre Milke. Iz ljubezni do sestre in da jo zaščiti, je gospa Milka ponaredila rojstno letnico v listinah sestre Karmele, tako se je vsaj zagovarjala. To je bil nekam čuden zagovor, kajti gospa Karmela je trdila, da je nedolžna, gospa Milka pa je rekla v preiskavi, da bi mož sestro Karmelo zapodil od hiše in se takoj ločil, ko bi izvedel, da se mu je žena nalagala, da je mlajša kot sestra Milka. Nalagala se je Karmela možu. da jc mlajša samo za poldrugo leto, zakaj je potem Milka sestro pomladila kar za devet let, ni bilo mogoče ugotoviti. Obe obtoženki namreč nista prišli osebno k raz- pravi. Senat ju je sodil v odsotnosti in obsodil Milko zaradi ponarejanja javnih listin na mesec dni zapora pogojno za leto dni. Karmela pa je bila oproščena. PO SEDMIH LLTIH PRIDE VSE NA DAN Že pred tedni je bil obsojen Benedik Fianc, ki je podtaknil ogenj v hiši Marije Hvastjeve v Veliki Lasni ter je tako pomagal, da se je Marija H\astja, oziroma njena mati Marija Oražen dokopala do zavarovalnine. Bajta je bila zavarovana pri dveh zavarovalnicah. Zgodilo se je pa že pred sedmimi leti Tedaj so orožniki sumili, da je nekdo ogenj podtaknil, a pravega krivca niso mogli izslediti. Ko so se pa domači v družini Marije Hvastje nekaj sprli, jc prišlo tudi na dan, kdo je bajto za-žgal in zakaj jo je zažgal. Žena železniškega delavca Marija Hvastja je nagovorila Franca Benedika, naj bajto zažge, sin Marije Hvastje Ludvik pa je Benediku pokazal, katero hišo naj zažge, kajti Benedik se ni spoznal v Veliki Lasni, kjer je bajta stala. Benedik je dobil pogojno kazen, včeraj pa je bila obsojena zaradi nagovarjanja h kaznivemu dejanju tudi Marija Hvastja. Sodnikom malega senata je priznala, da je Benedika najela, da ji je bajto zažgal, ker je živela v bedi in je denar nujno potrebovala. Prisodili so ji 3 mesece zapora in 120 din globe } /a dve leti. OPROŠČENI Dne 14. decembra lani je b:l napa i n na Viču stražnik Ivan Trontelj, ki je mini vinjene fante, ki so se zelo razburjali zaradi politike. Stražnika so nekateri napadli in ga podrli na tla ter ga obrcali. Državni tožilec je obtožil šest osumljencev, trije od teh so na zatožni klopi trdili, da se napada na stražnika niso udeležili. Vsi trije so bili zaradi pomanjkanja dokazov oproščeni. Iz Zagorja — Gasilska veselica. V nedeljo ho v št. Lambertu tradicionalna gasilska, veselica. na katero smo prod kratkim javnost žc opozorili. Tamkaj praznuje agilna gasilska, četa. svoj petletni jubilej in a tem nekako nadaljuje praznovanje tako zvane »Cirilov« nedelje«, ki spominja na prve začetke sokolskega gibanja v naSL dolini in ki jo je uvedel pokojni soustanovitelj zagorskega Sokola, župnik Bere*. Slavja se bodo udeležile gasilske dete s dolni- sea. Tirne ter ostalih edin i e okrožja Popoldne bo veselica, katere čisti dobiček je namenjen zgradnji gasilskega doma. -— ga pripadnike Sokola, trrboveljslceg-a. okrož ja pa bo v Hrastniku obvezen zbor in bodo sli zagorski Sokoli v velikem številu tjakaj manifeetirat svojo pripravljenost. Zbor je združen z nastopi in popoldan sko zabavo. Tisti dolinci, ki bodo o*tal pa doma in se ne b odo kopali bodisi -r S-vi ali na Izlakah, si bodo popoldne ob 16 uri lahko ogledali nogometno tekmo. Na igrišču SK Svobode se bosta pomeril p domačin in SK Grafika te Ljubljane. Mnoge pa bodo zvabile nase izletne točke kakor Sv. Gora, Sv. Planina, Kum. Pol šnik in Cemseniska planina. Sargov KALODONT proti zobnemu kamnu — Prevoz poste je tucft letos izdražil sedanji prevoznik g. Matevž M ote z. — JtmasMCega zl**ta v Bolgariji so »e udeležili štirje elani nagega Sokolske«; a društva, ki so odpotoval ti v četrtek ♦ ob pol 7. url — 999 hiš Šteje kornasarana občina Zagorje s koncem junija, to je eno manj kakor 1000. Ker je vcOirt. prebivalstva neznano, katere vasi in zaselki spadajo v našo veliko občino, navajamo vsa imena in število hls, ki so kot dozMane registrirane v občinskem seznamu m sicer: Zagorje 169. Toplice 114. Dolenja vas 62. Sv. Urh 104. Selo 23. Loko c>6 Drzinn \. Vrh 4. Podkraj 29, Kisovec 33, Ribnik 10, Ostri vrh (Gamberk> 3. Rzi.^e 14. brezn-k *V Prhovec 11. Izlake 60. S*. I .- hovira \'2 Potoška vas 66. Zavine 20. K0> novica 12. Potoska vas 66, Zavine 20, Po-txedež 30 Znojile 20, Rove S, PrapteCe 32, Cei^n*- 5 Razlake 4. Križe 3. Jes-nov« 21. Letos je v zidavii večje število hii. ki bodo do joseni uporabne in lahko računamo, da je nvoflcielno Število 1000 že prekoračeno. Tako praznujemo letos nekakšno tisoč-hiftnioo, kar naj bo s tem zapisano zanamcem. Lep življenjski jubilej Semič. 7. juliia Upokojf-nn poitarfra ga Ana Kaftanova je proslavili* danes svoi 90. roistni dan. Rojena je biLa t. julija 1849 v Miirzzu- schlasru v bivSl Avstriii Ko ie dovršila šole, še ni dobila takoi službe, kakor si ie želela- Zaprosila ie za mesto ori poeti in končno je dobila prvo službo v Kr&ki vasi na Dolenjskem. Pozneje je Mužbovala v Beli Krajini in sicer v Virrici in Gradacu, leta 1886 te pa prišla v Semič kot poStna upraviteljica, kjer Je dočakala svoj lerM življenjski jubilej, ki ca je praznovala med svojimi rjrljataKL Slavljenica flvi že rjotrrlh 53 let t Semi-Kot uradnica je bila vedno priljubljena, prijazna in uslužna s strankami, izven službe si je pa pridobila kot prijetna družabni ca s svojim petjem, še bolj na s hu-rrorjem, mnogo iskrenih prijateljev. Se tako Čemernega in potrtega človeka ie znala spraviti v dobro voljo. Kmalu je opazila, da je kulturnega življenja v Semiču zelo malo. Poleg pokoj neca dekana Aleža in šolskega upravitelia Bartlja ie pomagala ustanoviti čitalnico in gasilsko Četo. ki jo je L 1906 izvolila za častno članico. Videfl smo Jo povsod, kjer je bilo treba prijeti za delo v korist splošnosti in pov-Hod je imela odprte roke. Tudi se miške ea Sokola je pomagala ustanavljati in vedno mu je rada priskočila na pomoč. Njen soprog je bil prvi starosta, njen sin Polde pa prvi načelnik našega Sokola. Mnogo klenih sadov je pognalo iz semena, ki ga ie sejala nasa slavljenka na polju društvenega in javnega dela. Slavljenkmim prijateljem in čestilcem se pridrriiujesno rudi mi z željo. da bi ostala zdrava zadovoljna in srečna de skrajnih meja Človeškega življenja. Promenadni koncert vojaške godbe bo v nedeljo od 11. do 11 f Z Sokol 'I _ Sokolsko društvo Jetk*. Društveni Movadni nastop bi moral biti 4. hinija a ie bi zaradi istočasne priredirve ▼ Ko. •'—v-ju prelofen na 16. julija. S aodelow»- i>m okrožnih društev bo telovadni nssfnp nfc 15.30 po nastopa prosta zabava s p*e- -m in srecolovom, ki bo imel prav lepe )bitke. K telovadbi je prost vstop, k «a-in 5 uganko«, ki je bila prav za prav le preizkušnja, če ljudje znajo logično misliti. Uganke pa nekateri niso mogli rešiti niti še zdaj in še vedno prosijo, naj objavimo tudi rešitev. Rešitev je seveda vražje težka kakršne so pač vse rešitve ugank, ko v resnici ne gre za uganko, temveč samo za trik, za napačno zastavljeno vprašanje. Naloga se je glasila približno tako: V nekem letovišču so trije Američani plačali hotelski račun, skupno 30 dolarjev, ali vsak po 10 dolarjev. Hkrati so se pritožili proti slugi, da se jim zdi račun pretiran. To je sluga sporočil hotelirju. Hotelir je potem račun znižal za 5 dolarjev. Izročil je slugi 5 dolarjev, da jih vme gostom, toda slugi se je zdelo prenerodno deliti 5 dolarjev na tri dele. zato je vrnil vsakemu gostu le po en dolar, 2 si je oa pridržal sam Zdaj pride ugankar s svojo »modrostjo«: Gostje so plačali spočetka vsak po 10 dolarjev, vsak je dobil dolar vrnjen, torej je končno vsak plačal po 9 dolarjev ali skupno 27 dolarjev. Sluga si je pridržal 2 dolarja, kar znaša skupaj torej 29 dolarjev. Kje ie ostal 1 dolar? Veste kje? Potipljite si ga v glavi ... Kje je torej računska napaka? V tem: Gostje so v začetku v resnici plačali 30 dolarjev, a potem Hm le hotelir račun znižal na 25 dolarjev, a ne na 27 ali morda 29 dolarjev. To se pravi. 25 dolarjev je ostalo hotelirju, S pa slugi. Ko je sluga izročil vsakemu gostu po en dolar, sta mu ostala Še dva dolarja, kajti 5 minus 3 je vedno 2, tudi pri takšnih nalogah. Gostje so v resnici plačali vsak po 9 dolarjev pri končnem obračunu, a hotelir je prejel samo 25 dolarjev; vprašanje bi se torej moralo glasiti v resnici tako: Gostje so plačali skupno 27 dolarjev, hotelir je prejel 25 dolarjev — kje sta ostala 2 dolarja? V sluginem žepu I Kako naj torej iščemo dolar med tridesetimi samo namišljeno plačanimi dolarji, ko so pa gostje plačali le 27 dolarjev in ne 30? Najprej je torej treba napraviti red v glavi, kjer bo kaj kmalu našel vsak. ki se hoče ali more potruditi logično misliti — nesrečni dolar. Toda z njim ne bo vedel kaj početi ter ga ne bo mogel niti poslati ugankarju. Iz Šoštanja — Slovo g. Menoeja. Pred dnevi je zapustil Šoštanj znani pedagog in publicist Martin Mencej, dosedanji strokovni učitelj na tuk. ljudski šoli. Štiri leta je služboval v Šoštanju; med tem časom je razvil plodno delovanje na šolskem in vobče kulturnem polju. Bil Je predsednik Učiteljskega društva in odbornik raznih kulturnih in na-rodno-obrambnlh društev, fioštanjčani so mu za slovo priredili lepo obiskano odhod-nico, na kateri je govorilo več govornikov. — Tudi v Kozjem, kamor je premeščen, mu želimo vse dobro! — Naši vrhovi so govorili. Torek 4. t. m. nam je dal prelep in nepozaben večer. Kamor je človek pogledal, povsod so goreli kresovi, ki so jih zažgali zavedni Slovenci v počastitev sv. Cirila in Metoda. Mogočni so bili kresovi zlasti na višjih točkah: Na Smrekovcu, Medvedjaku, Mozirski planini, Kozjaku, Plešivcu, Lomu itd. V resnici, že dolgo ni praznik slovanskih blagovestnikov doživel tako spontanega kresovanja kot letos! Meščani so kresovali na bližnjih gričih; največji obisk so tudi letos doživele Gorice, kjer je priredila kresovanje podružnica sv. Cirila in Metoda. Ko Je velika piramida dračja zagorela v kres, je spregovoril predsednik CMD dr. Goričar. Njegova zanosna izvajanja je množica večkrat prekinjala z odobravanjem. Sledila je Se deklamacija, nakar so se kresovalci uvrstili v povorko. Tokrat so se petju pridružile še rakete in petarde. Povorko Je mesto sprejelo nenavadno svečano: skoro vse hiše so bile okrašene z lučkami In zastavicami, Izložbe pa so krasile velike slike slovanskih blagovestnikov. Sprevod je korakal po Prešernovem trgu na glavni trg, od tam po dr. Vošnjakovi cesti na Cankarjevo cesto, kjer se je navdušena množica mirno razšla. Hvalevredno je tudi. da so na praznik, v sredo, hišni posesniki na lastno pobudo razobesili zastave. — »Atentat« je doživel nopeh. V soboto je gostovalo v Šoštanju ljubljansko Narodno gledališče. Uprizorilo Je Sominovo tro-deJanko »Atentat«, v kateri sta kreirala edini vlogi prvaka ljubljanske drame ga. Mira Danilova In g. Levar Ivan. Priznana Igralca sta nam dala a »Atentatom« obtlo umetniškega užitka. Iz Radeč — Sadna letina. Kmetovalci polagalo veliko upov v letošnjo sadno letino, ki do sedaj obeta prav dober pridelek. Češnje so izredno dobro obrodile. Meščani so prišli na svoj račun, saj so bile zelo poceni. Jabolka in hruške, pa orehi, kostanj in vinogradi, kažejo prav dobro, naravnost odlično pa češplje. Tudi marelice so letos izredno polne, čeravno je bila pomlad tako deževna in ie pretila nevarnost pozebe. Breskve kažejo odličen pridelek, le da so zaradi dolgotrajnega pomladanskega deževja ostale zgodnje vrste boli drobne in manj sočne, ker jim je primanlkovalo sončne toplote. Da te je v zadnjih letih zasadilo po naših vrtovih mnogo zgodnjih — žlahtnih breskev, gre v prvi vrsti zasluga bivšemu šolskemu upravitelju v Radečah g. Pečniku Ivanu, ki is ustanovil pred !«♦' r-"M*rsko in vrtnarsko podružnico, ter vse svoje moči posvetil razvoju sadjarstva ne samo v našem meotu, ampak tudi v bližnji in daljni okolici. Posebno velik propagator jo bil n gojitev breskev, ker Je tu zanjo ugodna zemlja, lega in podnebje. 2al je njegovo započeto ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V £ IS KI — Telefon 41-79. ČEŠKI VELEFILM PASTORKA V glavnih vlogah Marija Glaserova in i-adislav Bohač Tragedija žene. ki je vse svoje življenje posvetila svoji hčerki in ki je v stanu, da zanjo žrtvuje vse, razen svojega ponosa. Predstave: danes ob **29. url, jutri ob 5.. 7. in 9 uri ter v ponedeljek ob »£9. uri V torek pride: Nespretni ljubimec V g lav ti i vlogi Theo Lingeo delo ostalo sredi poti, ker nam manjkalo njegovi strukovni nasveti v nadaljnjem oskrbovanju, najsi bo glede vzgoje ali nege breskovih nasadov. — Kresovanje CMD. Na pobudo odbora CMD se je žgal tik nad mestom, na Starem gradu kres Streljali so s karbidom in spuščali rakete Radečani so dali vidno znak praznovnniu nnših apostolov ter razobesili /.r.stave. tal ne po vseh hišah. Prepričam pa smo. da bu v tem pogledu bolje. Neaieija^ S. Junljs* 8: Dueti: klavir in harmonij. 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Verski govor (p, dr. Tomaž Kurent). - 9 30: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve (nova masa). — 10.30: Ci tračke točke (ploSče). — 11: Prenos promenadnega koncerta vojaSke godbe. — 12.15: Narodne pesmi poje gdč. Poldka Zupanova, na harmoniki spremlja g. Avgust Stanko. — 13: Napovedi. — 13.20: Nedeljski koncert radijskega orkestra. — 17: Kmet. ura: Gospodarska na. vodila In tržna poročila. — 17.30: Cimer man o v kvartet, vmes poje g. Roman Pe-trovčič ob sprcmljevanju klavirja (g. prof. M. Lipovsek). — 19: Napovedi, poročila. — 19.40: Nac. ura: Ideali nase mladine (Blagojr Radoj*HČ). — 20: Koncert pevskega zbora >Cankar«. 20 45: Veseli zvo-Jd (radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za ples in boljšo voljo (plosce). Ponedeljek, 10. Julija 12: Kozaške pesmi (plosce). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opol. danski koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poroč.la. — 19.30: Zanimivosti — 19.40: Nac. ura: Giigorije Vozarevič (Olga InkoUč Obrado-vić) Bgd. — 20: D. Dauber: Zvoki iz Ru. munije, potpuri (plošče). — 20.10: Zdrav, stveno predavanje (g. dr. Ivan Kanoni) Zaključna beseda o vzrokih duš. bolezni in njih modernem zdravljenju. — 20.30: Hayd-nova ura (Izvajajo: gdč. Fr. Omikova, gg. SI. Marin, D. M. Sijanec, C. Bedlbauer). Konec ob 23. url Torek, 11. julija 12: Iz operet (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Deset minut zabave. '— 19.40: Nac, ura: Predavanje inšpektorja nar. odbrane. — 20: Musorgski-Rimski Korsakov: Per. zijski ples iz op. >Hovanščina« (plosce). (London, sirof. orkester). — 20.10: Kulturna zgodovina koroških Slovencev (g. prof. Lojze Potočnik). — 20.30: Koncert Učiteljskega pevskega zbora. — 21.15: Odlomki iz filmov (plosce). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: čar operet (radijski or'_ kester). Konec ob 23. url. Sreda, 12. julija 12: Koncert operne glasbe (plosce). — 12.45: Poročila, — 13: Napovedi. — 13 20: Sramel »Skrjanček«. — 14: Napovedi. — 18.50: Zbor praških učiteljev (plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 19.40: Nac. ura,: Obrti v Zagrebu v srednjem veku (Srdja DJokič, knjiž.) Zgb. — 20: Lehar: Dežela smehljaja, potpuri (plosce). — 20.10: Osvo. bojenje Slovenske krajine (g. prof. Jože Mavčec) — 20.30: Violinski koncert g. Mirana Viharja, pri klavirju g. prof. M. Lipovsek. — 2115: Bežigrajski pevski t bor poje narodne (vojaške). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Vesel« in žalostne pojeta Jozek in Ježek. Konec ob 23. url. Četrte«, 18. junja 12: Pisan drobil (plošče). — 12.45: Po. ročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Deset minut zabave. — 10.40: Nac. ura: Predavanje min. za telesno vzgojo naroda. — 20: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — 20.15: Oello-solo koncert (g. prof. C. aedlbauer, sprem-lja prof. M. Lipovsek). — 21: Plošče. -22: Napovedi, poročila. — 22.15: Zdaj pa, veselo (radijski orkester). Konec ob 23. Petek, i*. juU> 12: Nase pesmi (plosce). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opol. danski koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 10: Napovedi, poročila. — 19.30: Zanimivosti o izseljencih (g. Jože Premrov). — 19.40: Nac. ura: Junj ▼ na-s h gorah (Janes Oregorin) L j. — 20: Pa. ganlni: Sonata XI. Sonata XII. (ploščo): (gosli igra Tossv Spiwakowaky). — 2010: ženska ura: Kaj bi morala vedeti vsaka sena o zavarovanju n. del (ga. Vida Pos> •uh). — 2O.30: Večer jujroalovocvake glasbe. Sodeluje g. Marijan Rus. član dunajska drž. opora, g. prof. Marijan Upovfak (spremijanra) za radijski orkester. — 32: Napove**, poročila. — 22.30: Angloike plošče. Konec 00 23. url Zakaj proti poglobitvi železnice v Ljubljani Pojasnilo inž« F. Klopčarja na članek, objavljen v „Slovemfcem Narodu44 v soboto !• t. m. Ljubljana, 8. julija V Slovenskem Narodu z dne 27. maja 1939 je izšel članek »Nadvoz, podvoz ali poglobitev ielez-nice«, v katerem so člankarji z vso strupenostjo skušali oblatiti moj načrt in mojo osebo z žaljivimi izrazi: pustolovščina, burke, slavna rešitev, utopija itd. Napadalci se niso upali podpisati članka. V Slovenskem Narodu z dne 7. junija 1939 sem nato zavrnil napad in iznesel neovrgljive dokaze, zakaj je poglobitev nemogoča in nedopustna. Iznesel sem tudi stvar ne očitke pristranskega in napačnega ocenjevanja drugih načrtov posebno se načrta poglobitve ln to po projektantih poglobitve, ki jim je kot konkurentom poverjeno vodstvo razsojanja in ocenitve vseh načrtov in idej. Vsi izneseni očitki in vse trditve drže do pi-čice. V Slovenskem Narodu z dne 1. julija 1939 so v članku: >V obrambo poglobitvenega načrta« isti napadalci ponovno napadli projektanta 6 milijonskega načrta, ker jim ne gre v račun, da je prišla resnica o poglobltvenem načrtu na dan. Glede na to, da imajo vsi napadi na Inž. Klopčarja svoj izvor pri projektantih poglobitve in ker izvajanja kritike ne odgovarjajo dejstvom in resnici, prosim uredništvo ^Slovenskega Naroda«, da izvoli objaviti pod gornjim naslovom naslednje pojasnilo: Ni res, da je inž. Klopčar napadel poglo-bitvenlke, ki se sedaj branijo, kakor pra- vijo, res pa je, da je bil inž. Klopčar in njegov načrt strupeno napaden g člankom: ^Nadvoz, podvoz ali poglobitev železnice«, V Slovenskem Narodu od 27. maja 1939, kateri članek so poglobitveniki izrabili, da oblatijo napadenega z žaljivkami kakor: pustolovščina, utopija, burke Itd. Ni res, da so očitki inž. Klopčarja napram projektantom poglobitve grdi, res pa je, da so bili očitki upravičeni, ker so bila dejanja, ki so povzročila te očitke, resnično grda: Skrivanje inž. Klopčarje-vega načrta, napačno ocenjevanje proračunov konkurenčnih načrtov In idej, napačno in prenizko ocenjevanje poglobit-venega načrta. Vsi dokazi, vse moje trditve in vsi očitki so nesporni in se ne dajo ovreči. Res je, da se nisem udeležil predavanja proti mojemu načrtu v nekem društvu, katero predavanje se je vršilo pri zaprtih vratih (vstop proti vabilu), ne mogoče iz strahu pred poglobitveniki, kakor to hočejo člankarji poudariti, res pa je, da se tega predavanja nisem mogel udeležiti, ker sploh niJ»em bil v Ljubljani in mi tudi nihče ni mogel vročiti kakega vabila. Res pa je, da se takih predavanj iz protesta ne bom mogel udeleževati vse dotlej, dokler ne bo ustreženo mojim predlogom v zadnjem pozivu, da se odstranijo iz ocenjujočega raz- sodišča vsi konkurenti, da ae vodstvo razsodišča in piaarne za razsojanje načrtov poveri strokovnjaku nekonkurentu, da se vsi načrti razsojajo na podlagi istih, suhih številk in dokler mi poglobitveniki ne predložijo svoj načrt in proračun na zadnji poziv v protiuslugo, ko sem tudi jaz njim izročil svoj nacrt in proračun. Ni res. da je bil inž. Klopčar sodelavec poglobitvenega načrta, ampak je res, da je ta trditev grda neresnica. Projektanti poglobitvenega načrta so namreč svojo idejo s skicami, poročilom in proračunom objavili že 8. HI. 19S0, medtem, ko sem jaz za ta osnutek poglobitve zaznal sele leta 1935. če sem 2. XII. 19SS po službeni dolžnosti in na izrecno prošnjo izdal mnenje, da bo že pet let preje v poglobitvenem osnutku projektirana in učrtana k&naJlza-cija v sedem metrov globokih prekopih dobra ln če sem pri tem rabil vljudnostno obliko, ta izjava ne more mene narediti za sotrudnika poglobitve. Res je tudi, da sem, čim aem podrobno proučil poglobitve ni načrt, stalno napadal ln ugovarjal zamisel poglobitve železnice v Ljubljani, katero dejstvo je razvidno tudi iz opazk v javnih časopisih, v katerih so poglobitveniki stalno napadali mene kot onega in-ženjerja v nekem uradu, ki ugovarja poglobitvi, ker ima svoj načrt. Pri napadih so dobro vedeli o obstoju mojega načrta, pri presoji načrtov pa ne. Ni res. da je imelo v članku navedeno predavanje popoln uspeh za poglobit veni-ke, temveč je res le nasprotno, da je to predavanje prineslo uspeh in veliko zadoščenje inž. Klopčarju ter njegovemu načrtu, katera trditev je razvidna iz sledečih dejstev. 1. Moje trditve in mojih očitkov niso poglobitveniki mogli ovreči niti v eni točki. 2. Poglobitveniki so javno priznali obstoj mojega načrta iz leta 1936. Baš skrivanje mojega načrta pri presoji vseh načrtov je dragocen dokaz najboljše ocenitve mojega načrta. 3. Na onem predavanju so poglobitveniki trdili, da bi bil ln*. Klopčarjev načrt med vsemi najboljši, če bi ne bUo poglobitvenega načrta. Ali je bilo res zato treba načrt skrivati, ker je najboljši ali vsaj med najboljšimi? 4. V svojih izvajanjih sem trdil, da je proračun poglobitvenega načrta za več sto odstotkov prenizek. Inž. Leskovsek v svojem poročilu na strani 7 iz leta 1939 trdi, da bodo znašali gradbeni stroški največ 35 milijonov. Pravi, da so ti stroški realni. Isti strokovnjak se v Slovenskem Narodu od 7. junija 1939 na dolgo dokazuje o ogromnih prednostih poglobitve, za katero bodo znašali stroški največ SA milijonov din in zopet trdi, da so stroški realni. Inž. Dimnik v svojem poročila Iz leta 1935 na strani 8 trdi, da bodo znašali celokupni stroški poglobitve železnice 88 milijonov, najbrž pa samo 70 milijonov in pravi: »Zato nikakor ne moremo govoriti o 180 milijonih, še manj o 800 do 400 milijonih din, kot so se izrazili odnosno celo zapi Hali nekateri kritiki ln železniški veščaki. Na podlagi detajlnih načrtov in proračunov, bi se znižala ta vsota na kakih 70 milijonov din«. Int. Klopčar pa je na podlagi številk od poglobitvenikov dokazal, da. Če znašajo stroški za 410 m železniške dolžine inž. Klopčarjevega načrta 16 milijonov din (tako trdijo poglobitveniki), morajo znašati stroški proračuna za poglobitev železnice za dolžino 7500 m v globini do 7 m in v širini do 180 m najmanj 800 milijonov, katera vsota sledi iz povsem enostavnega računa aritmetike. Te vsote in mojih dokazov so se poglobitveniki namreč tako prestrašili, da so predvidene gradbene stroSke din 35 milijonov na zadnjem »uspelem« predavanju kar čez noč povišali na din 45 milijonov (celih 10 milijonov ve*) in da so celokupne stroške, ki jih inž. Dimnik ocenjuje na din 70 milijonov, kar čez noč po vi Sali na din 145 mUijonov. Stojično mirno so torej poglobitveniki na »uspelem« predavanju, kjer so vsi ploskali, priznali da jim je zaenkrat v proračunu manjkalo samo din 88 milijonov- ali celo din 75 miii- Jonov (malenkost!)- Svoj proračun mo poglobitveniki potihem zvišali za 100^. ker jim je bilo malce nerodno, da jih j§ nekdo ukratil pri napačnem preračunavanju načrta za poglobitev. Proračunske Številke poglobitvenikov rase jo torej, po mojem odkritju ln na moje trditve, kakor gobe po dežju. Ce bodo poglobitveniki držali še nekaj predavanj, se bomo kar kmalu sestali pri vsoti din 300 milijonov. Da znašajo celokupni stroški po najnovejši izdaji ž> din 145 milijonov, čitamo v članku Slovenskega Naroda od 1. julija 1939, kjer inz. Leskovsek trdi. da je tudi ta proračun realen. Pri njih je sploh vsaka številka realna. Kakšna bo šele številka proračuna za poglobitev, če bodo proračun sestavili neprizadeti in nepristranski strokovnjaki?! Kakor so poglobitveniki svoj proračun umetno držali prenizko, tako so večkrat previsoko ocenili konkurenčne načrte To je razsodišče! S tem da so poglobitveniki Se priznali primanjkljaj svojega proračuna v zneski, vsaj 62 (75) milijonov din, so že primah da Ima inž. Klopčar prav! Včeraj je bil njihov proračun se sveto realen pri din 83 <70"> milijonov, danes je realen pri 145 milijonih, jutri pa bo realen pri 300 ln ie več milijonih. Inž. Leskovsek trdi v svojem poročilu iz leta 1939 na strani 6. sledeče: »Možnost razbitja nosilnih konstrukcij pri napadih iz zraka dela nesprejemljivega iz strateških ozlrov in končno ne bi bilo dopustno žrtvovati za Izvršitev slabega projekta visokega zneska — četrt milijarde dinarjev«. To velja tudi za poglobitveni načrt in se popolnoma strinjam. Trdil sem in še trdim, da se ne borim za uresničenje mojega načrta ln proti uresničenju poglobitvenega načrta, borim se proti krivici, proti umazanim napadom in za to, da se vsi načrti nepristransko in pravično ocenijo in da pri tej ocenitvi projektanti sami ne smejo eedelovati, ker je tak postopek proti vsem dosedanjim načelom nepristranosti. Inz> F. Klopčar I^e naprej, brez miru.** Lep sokolski nastop v Vavti vasi Delni župni zlet, ki se je zbralo na njem 2000 prijateljev •okolstva Novo mesto, 6. julija V nedeljo popoldne se je vršil v Vavti vasi delni župni zlet novomeške sokolske župe. V Stražo-Vavtc vas je ta dan vozil poseben vlak, ki je bil poln udeležencev zleta. K bratskemu nastopu društva v Vavti vasi pa so se pripeljali Sokoli poleg močne čete iz Novega mesta Še iz Toplic, Žu-žcnberka. Št. Jerneja. Vel. Loke, Trebnjega, Smarjcte in Semiča. Ob 15. se je formirala v Vavti vasi pri br. Ivanu Kulovcu impozantna povorka, v kateri so zastavonoše nosili 7 praporov. Na čelu sprevoda so bili konjeniki z drž. trobojnico, ki je ponosno vihrala v zraku. Sprevod, ki so ga zaključili kolesarji, je krenil v Stražo in nazaj v Vavto vas na telovadiŠČe, ki je bilo okusno okrašeno po zamisli akad. slikarja br. Justa Hvale na prelepem Kulov-čevem vrtu. Sokolske vrste so bile deležne toplega sprejema. Pokanje petard in godba nov. godbenega društva pa sta že itak veselo razpoloženje številne množice še povečala. Na telovadišču so številne sokolske vrste stopile v red pred drž. zastavo, ki se je počasi dvigala na drog poleg svojih slovanskih posestrim ob zvokih državne himne. Pred številnimi vrstami Sokolov je spregovoril br. župni starosta dr. Ivan Vasic. Njegov stvarni govor je bil prikrojen sedanjim ne baš rožnatim razmeram in kritičnemu času. Po govoru župnega staroste Lepo sokolsko slavje v Mengšu V nedeljo 2. julija je polagalo marljivo sokolsko društvo v Mengšu obračun svojega dela v telovadnici z javnim telovadnim nastopom. Čeprav so bile ta dan v župi številne sokolske prireditve, vendar je prihitelo na naš praznik veliko število bratov in sester in Sokolu naklonjenega občinstva. Vreme je hotelo dopoldne nekoliko ponagajati z dežjem, popoldne pa je posijalo solnce, kot bi hotelo voditi so-kolstvo k nadaljnjemu požrtvovalnemu in nesebičnemu sokolskemu delu. Ob pričet-ku nastopa so prikorakali na telovadišče vsi telovadni oddelki s prapori na čelu in izkazali med igranjem državne himne Čast državni zastavi. Zatem je vsa množica zapela »Hej Slovani« in »Le naprej brez miru«. Zbrano sokolstvo in občinstvo je potem pozdravil starosta br. Lojze Kane, ki je v svojem jedrnatem govoru poudaril sokolske cilje, ki naj nam bodo pot v boljšo bodočnost slovanstva. Njegov govor je množica sprejela z velikim odobravanjem. Zatem se je pričel telovadni nastop vseh telovadnih oddelkov, ki so bili pomnoženi s pripadniki bratskih društev. Vse proste vaje so bile izvedene disciplinirano in skladno med viharnim odobravanjem občinstva. Orodna telovadba Je pokazala, da so tudi v kamniškem okrožju dobri orodni telovadci, kar Jt posebno pokazal me- so nastopili vsi oddelki t prostimi vajami, ki sta jih vodila br. L. Papež m br. Romih. Vse telovadeče skupine so bile deležne toplega priznanja. Veliko navdušenje pa je med občinstvom nastalo, ko je prikorakala na telovadišče vzorna vrsta telovadcev, starejših bratov: Murn, Pakiž. Potočnik. Romih, Adam. Colarič in Vovk, ki so na drogu in bradlji izvedli pod vodstvom br. Murna več brezhibnih vaj. To pot je prvič po dolgem presledku nastopila vrsta starejših bratov, ki jo je br. Murn izvežbal v rekordnem času. Po telovadbi je bila znova oddana počast drž. zastavi ob zvokih drž. himne in »Hej Slovani«, katero pesem jc občinstvo s Sokoli navdušeno pelo. Po lepem telovadnem nastopu se je vršila na vrtu br. Kulovca narodna zabava, pri kateri je neumorno igrala novomeška godba in novomeški šramel. Številni gostje, ki so se udeležili lepega telovadnega nastopa v Vavti vasi, so krenili na svoje domove s posebnim vlakom, ki je to pot izjemoma vozil iz Straže v Novo mesto ob,23. Gostje iz ostalih krajev pa so se odpeljali z avtobusi. Ob tej priliki naj bo omenjeno, da je bil ves aranžma bratskega sokolskoga društva v Vavti vasi, ki mu starostuje marljivi br. D. Strumbelj, ob strani pa mu je desna roka agilni brat tajnik Primožič — brezhiben in spričo tega zasluži br. društvo v Vavti vasi-Straža vse priznanje in pohvalo. ški naraščaj, da je na pravi poti. Naš letošnji telovadni nastop je v vsakem pogledu lepo uspel tako po številu nastopajočih, kakor tudi po izurjenosti telovade-čih. Po nastopu je bila v dvorani sokol-skega doma prijetna zabava. Naš letošnji telovadni nastop je znova pokazal trdno povezanost sokolstva v Mengšu in lahko gledamo z najboljšimi uoi v bodočnost. Pred otvoritvijo Sokolskega doma v Zg. Šiški Te dni bo narodna Ljubljana opazila na oglasnih deskah velike lepake, ki bodo vabili k otvoritvi Sokolskega do.Tia v Zgornji Šiški. Uprava Sokola Ljubljana-Zg. Šiška je prepričana, da to povabilo ne bo ostalo neopaženo. ampak da bo sokolska javnost Ljubljane razumela sokolski klic iz rojstnega kraja prvega našega pesnika, novinarja in budi tel j a Valentina Vodnika In da se bo v velikem številu odzvala bratskemu vabilu. Sokoli v Zg. Šiški žele ta dan proslaviti čim svečaneje, zato se nanj vsestransko in marljivo pripravljajo, da pokažejo dragim gostom uspehe svojega devetletnega dela. Spored svečanosti bo nastopen: ob 14.30 povorka članstva in naraščaja v krojih in civilu izpred Narodnega doma v Zgornjo Sliko z godbo Sokola I na čelu. Ob 13.30 otvoritev doma, nato ogled doma. oo 16 url pa Javni nastop vseh oddel^vv doma- čega društva. Po nastopu bo pred domom in v domu velika narodna veselica, da se bodo dragi nam gostje z nami vred lahko tudi bratsko poveselili. Upamo torej, da bomo mogli na našem letnem telovadišču v nedeljo 16. t m. pozdraviti mnogobrojne goste iz naše bele Ljubljane in okolice Vsi nam iskreno dobrodošli in vsem bratski zdravo! « — Sokolska volja štev. 130 prinaša nastopno vsebino: Počitnice, Najnovejše vesti. Iz dravskega sokolskega zbora: poročila iz žup Celje. Kranj, Ljubl.iana, Maribor in Novo mesto. Kdaj bo jubilejni zlet v Ljubljani. Brat dr. Franc Derganc umrl. Krasno uspeli zlet žuoe Zagreb. Na Koso-vem polju. Pismo iz Prage. Knjiee. časopisi in revije. Vse naročnike Sokolske volje obveščamo, da bo prihodnja številka (131) izša 21. julija s točnim opisom zletn v Sofiji in v večjem c'3s?gu. Vse brate in sestre, ki želijo, da jim preko p-čitnic pošiljamo Sokolsko voljo na počitniški naslov, naj ta naslov sporočijo upravi S V. Iz Celja Pomen besed Vodoravno: 1. Slavni vojskovodja v starem veku, 8. orientalska cvetka, 10. kem. znak za aluminij, 12. gozdiček. 13. kem. znak za barii. 14. obmejna postaja v Sloveniji, 16. tvor, 17. turški plemič, 18. rusko meslo, 19. dragulj. 20. denarna enota slc/arske države, 21. števnik. 22. levi pritok Bosne, 2-1. osebni zaimek, 25. človekoma oznaka 28. veznik, 27. stara grška p=krajna na Peioponezu, 29. sanitetska prodajalna. Navpično: 1. vpr2šalni vesr.ik (okrajšava), 3. del telesa, 4. vrsta Skriljevca, 3. borba, 6. glasbena nota, 7. mesto v Bosni, 9. prometno sredstvo v pu*6avi. 11. vrsta ' etečja, 13. priV^ublieni fierckl cltras, 15. ^ož vilo (pijača). 16. del obraza, 23. obii-a glagola sesti. 25. vrsta zemlje, 27. vr_ pesnitve, 28. pogojni veznik (okrajšan). Reiitev križanke, objavljene prejšnjo sobote Vodoravno: 1. Celovec, 6. ser, 7. det, 9. Arad, 11. Besi, 12. roman, 14. as, 15. mir, 1«. to, 17. peron, 19. ogon, 21. kadi, 23. val, 25. dar, 26. Zaječar. Navpično: 1. cer, 2. erar, 3. Ob, 4. Eden, 5. cea, 6. Sara to v, 8. Zitomir, 10. Domen, 11. barok, IS. Mir, 17. pola, IS. naša, 20. gaz, 22. dar, 24. se. —c Mož je usmrtil svojo ženo in si pre-rezei vraf. V Sp. Doliču pri Vitanju je živel posestnik Jote Vouk s svojo 401etno ženo Angelo v srečnem zakonu. V torek popoldne pa je Vouk v vinjenosti iz neznanega vzroka napadel svojo ženo in ji zasadil nož v levo stran prst Smrtno nevarno ranjeno ženo so prepeljali v slovenj-graško bolnico, kjer pa je v sredo zjutraj izdihnila. Ko je prispela orožniika patrulja is Vitanja v sredo zjutraj na kraj zločina, je našla ▼ nisi Vouka nezavestnega z zevajočo rano na vratu. Vouk si je bil v obupu preresal vrat s britvijo. Prepeljali so ga v celjsko bolnico, kjer so mu zašili rano in mu nudili vso pomoč. Vouk si je kmalu toliko opomogel, da so ga lahko prepeljali v zapore okrožnega sodišča v Celju, odhoder ga sedaj vodijo v bolnico na pre-—c Nedeljsko dežurno službo za člane OUZD v Celju bo imel 9. t. m. zdravnik dr Premschak na Cankarjevi cesti, vezovanje in pregled. —e Sokolska okrožna zbora v Laškem in Libojah. Sokolski društvi Cel je-matica in Celje I pozivata vse svoje pripadnike, da se udeležijo zbors celjskega sokolskega okrožja, ki bo v nedelio °. t. m. v Laškem ob priliki proslave 201etnice sokolskega društvi v Laškem in razvitja narašča j ske ga prapora. Odhod iz Celja z vlakom ob 13.52. Istega dne ob 14.30 bo v Libojah pri Pe-trovcah zbor žalskega sokolskega okrožja, ki je obvezen sa vsa društva žalskega sokolskega okrožja. Zboru, ki bo na letnem telovadišču sokolskega diustvs v Libojah. bo sledila javna telovadba vseh oddelkov. —e Kolesarska zvezdna dirka v Cei je. Klub slovenskih kolessrjev v Celju bo priredil v nedeljo 23. t m. dopoldne 17. kolesarsko zvezdno dirko ▼ Celje, popoldne ps gorsko kolesarsko dirke na Stari grad v Celju. —e Šoferski izpiti za kandidate iz celjskega gprnjegrajskega. konjiškega in šmar-skega sreza bodo v sredo 10. avgusta ob 8. z jutra i na »reškem načelstvu v Celju Kandidati naj pravočasno vložijo zadevne prošnje. —c Nesreča ne počiva V petek je padci lOletni mizarjev sinček Fran Bczgovšek iz Dobro namočeno- na pol oprano! Malih Grahovi pri Sv. Lenartu nad Laškim s češnje in se močno poškodoval po glavi in prsnem košu. V Celju si je enoletni sinček slikarskega mojstra Viljem Grudnik pri padcu zlomil levo roko v ramenu. Na Velikem vrhu pri Smartnem ob Paki je padel v četrtek 30letni posestnik Ivan Lukner pri klepanju kose tako nesrečno na koso. da mu je ostrina prerezala hrbet. Te dni je padci 481ctni posestnik Ludvik Papinucci iz Ccpclj pri Vranskem na cesti s kolesa in si :zpa hnil levo roko v ramenu. Ponesrečenci se zdravijo v j celjski bolnici. i i \ —c Nočno lekarniško «'užbo ima od sobote 8. t. m. do vštetega petka 14. t. m. lekarna »Pri križu« na Kralja Petra testi. Železničarski kongres v Skoplju Na njem jc bilo po delegatih zastopanih 3S*213 Železničarjev Skoplje ob koncu junija Manifestacijski del XXI. kongresa Udruženja nacionalnih železničarjev in brodar-jev se je vršil v nedeljo junija v dvorani Narodnega gledališča Kralja Aleksandra v Skoplju. Že okoli osme ure zjutraj so se pričele zbirati množice železničarjev k povorki, ki se je potem vila od novega kolodvora po ulici Kralja Petra, čez Dušanov most pa do gledalaca Povorko je otvorila železničarska godba iz Skoplja, nato so sledili prapori iz Ljubljane in Maribora, Sarajeva, čačka. Kraljeva Sombora, Beograda. Niša in Paračma. Sledili so funkcionarji centralne uprave s predsednikom inž. Žakićem na čelu. Preko tisoč železničarjev ter prijateljev se je priključilo povorki, katero je občinstvo prisrčno pozdravljalo. Povorko je zaključila železničarska godba iz Niša Prostrano gledališče je bilo popolnoma zasedeno. V sprednjih vrstah so sedeli zastopniki raznih oblasti med katerimi smo opazili zastopnika ministra saobraćaja g. inž. Sveta Sirnica, zastopnika bana vardarske banovine pomočnika g. Aleksandra Cvetkoviča. zastopnika komandanta armije general« g. Mihajla Ne-deljkoviea, mestnega župar.a g. dr. Čoha-džića, zastopnika generalnega direktorja drž. žel. g. inž. Stankovića, za rečno plovbo g. Du'ana Petkoviča. skopljanskega metropolita je zastopal prota g. Jovič, Srbsko majko je zastopala ga Aničić, za trgovsko industrijsko zbornico g Djurdjevič. in-ženjerje je zastopal g. *nž Jov»č, za poštar-sko organizacijo g. Dorgojič. Časopisje sta zastopala poročevalca »Vremena« in • Politike«. Na odru so bili zbrani funkcionarji centralne uprave ter vsi prapori. Ob 10. uri je predsednik udruženja g. inž. Žakič otvoril kongres z besedami- Ot\ar-jam 21. kongres Udruženja narodnih železničarjev in brodarjev. Navzočih je 92 delegatov, ki zastopajo 35.213 železničarjev in brodarjev. Kongres je tedaj pooblaščen, da rešuje vsa vprašanja ki bodo stavljena na dnevni red. Ko je centralna uprava premišljala, kje bi se vršil letošnji kongres, tedaj je določila baš Skoplje, kjer naj Udruženje kot eminentna nacionalna organizacija zbere železničarje vse kraljevine baš v carskem Skoplju in da z otvoritvijo kongresa prično proslave 5501etnice Ko-sovega polja. Udruženje naj smatra za svojo dolžnost, da z enominutnim molkom počasti vse one junake, ki so na Kosovcm žrtvovali življenje za svobodo. Po enominutnem molku je inž. Žakič predlagal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. Po prečitanju iste je vsa dvorana živahno klicala svojemu kralju, a železničarska godba je intonirala državno himno. Pozdravne brzojavke so bile poslane še Nj. Vis. knezu namestniku, obema kraljevima namestnikoma, ministru prometa, ministru za šume in rudnike, direktorju žel. direkcije v Beogradu, generalnemu dir. drž. žel. inž. Nikoli Djuriču, upravniku pomorskega in rečnega prometa, direktorju pomorskega prometa ter direktorju rečnega prometa. Predsednik je prečita! brzojavke, ki so prispele na kongres. Iste so poslali, želeč največjega uspeha: generalni direktor g. inž. Nikola Djurić, člani Lige slovanskih železničarjev iz Sofije, g. in*. Debcljevič ter inž. Sokolović iz Beograda. Predsednik je dal potem besedo generalnemu tajniku g. Jovi Bakicu, ki je poročal o celotnem delovanju centralne uprave, katere uspehi so bili močno okrnjeni zaradi burnih svetovnih dogodkov. Delalo se je stalno za dosego povišanja plač, delavskega pravilnika, nekonkurenčnega delovanja z ostalimi organizacijami, članicami Lige Čehov, Poljakov in Bolgarov. Svoj govor je zaključil s besedami: Kakor prelivajo železničarji v miru svojo kri za blagor domovine, tako bodo tudi v vojni vedno stali na braniku svoje domovine. Dvorana je navdušeno vzklikala kralju in domovini Za njim ie povzel besedo delenat iz Zagreba g. Sabljak, ki je nazorno prikazal taktično stanje železničarjev, njih naporno službo in neupoštevanje za njih najvažnejšo nalogo v narodnem gospodarstvu, kulturi, obrambi in prosveti. Kljub temu. da smo na zadnjem kongresu rekli, da tako dalje ne more iti, smo le vzdržali, vlaki so redno vozili. To je posledica tega. ker se jugoslovenski železničar zaveda važnosti življenjskih žil naše domovine. namreč prometa. A čas bi bil, da merodajni faktorji uvidijo in spoznajo važnost službe, ki jo opravlja železničar noč in dan. Salve smeha so padale na bridko resnico, da živi marsikateri železničar na račun dolga. V imenu delavstva je govoril g. Rajič iz Zagreba, ki se je v potankostih dotaknil delavskega vprašanja. Za brodarje je govoril g. Vueičevie, ki jc v svojem govoru zahteval zakonske odredbe za ureditev položaja brodarjev. Kot naslednji je govoril delegat g. Dujo-vić, ki je predlagal na poročilo nadzornega odbora razre^nico sedanji centralni upravi. Kongres je dal soglasno priznanje delu dosedanje uprave, za kar se je zahvalil g. inž. Žakič. G. Dujovič je prečital resolucijo, katero so prejšnji dan sestavili razni odbori. Resolucija zahteva predvsem, da se: 1. brez vsakega odlašanja reši vprašanje povečanja prejemkov železničarjev in brodarjev v smislu dosedanjih zahtev, 2. da se v najkrajšem roku izda pravilnik za delavstvo v smislu predlogov in pripomb LMruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev, 3. da se nujno reši vprašanje državnih rečnih brodarjev v smislu zakona o državnem prometnem osebju in predlog tega Udruženja, 4. da se izvrši čimprej revizija vseh zakonskih predpisov, ki regulirajo ekonomski, socialni in službeni položaj železničarjev in brodarjev. Kongres je prečitano resolucijo sprejel z dodatkom vseh predlogov raznih sekcij ter da se resolucija tiskana pošlje vsem merodajnim faktorjem in sc z njo obvesti tudi širša javnost. Kot zadnji je nastopil g. Rade Jankovič, ki je v imenu kandidacijskega odbora predlagal naslednjo listo, ki jo je kongres tudi potrdil: za predsednika g. inž. Vladimirja Žaki-ča, višjega svetnika generalne direkcije, za podpredsednike gg. Rsdivoja Radulovlca, višjega svetnika generalne direkcije, Aleksandra Petroviča, Jožeta Stmončiča, višjega uradnika generalne direkcije, Gladjije Mariniča, višjega uradnika direkcije pomorstva in Ilijo Dimića, šefa odseka direkcije rečne plovbe. Za generalnega tajnika dosedanjega g. Jova Bakica, višjega svetnika generalne direkcije, za prvega tajnika g. Milivoja Pričo, za drugega pa Vasilija Babica. Za blagajnika višjega uradnika ge-j neralne direkcije g. Janjiča. Za preglednike računov g. inž. Cedo Milojkovića, pomočnika direktorja beograjske železniške direkcije, g. Vučeliča, uradnika zagrebške direkcije ter g. Franca Sovreta, uradnika ljubljanske žel. direkcije. Predsednik ini. Žakič se je vsem zastopnikom oblasti, delegatom-zelezničarjem zahvalil za udeleibo ter zaključil kongres. Godba iz Skoplja je zaigrala narodno koračnico. Popoldne so napravili kongresisti vse isletov v okolico ter se zvečer s posebnim vlakom vrnili domov. Skoplje je bilo v teh dneh mesto večjega števila kongresov. Zborovali so železničarji, poštarji, agronomi in knjigarnarji. Obhajali SO 301etnico skopljanskega Sokola, 251etnico jugoslovensko-trancoskc iole. — Vse te slavnosti so bile nekak pričetek proslav na Koso vem polju, kjer je bila 28. junija uprizorjena bitka na Ka*«n«m. D W Stran 6 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, S julija 1*3* fttcv. 152 Daljnogled, itulijonkrat močnej od človeškega očesa ta daljnogled pogledajo učenjaki v let je odigrala Tak bo observatorij z orjaškim daljnogledom vrh Palomara v Kaliforniji Pred 70 leti je pisal Jtuee Werne o ogromnem daljnogledu, s katerim naj bi opazovali fantastični polet proti luni izstreljene rakete. Ta daljnogled je imel zbiralno zrcalo s premerom 16 Čevljev, (487 cm) tehtal je pa 15 ton. Gledalec bi lahko razločil na lunini površini predmete s premerom 9 čevljev. Američani, ki so pripravili to fantastično podjetje, so žrtvovali za izdelavo daljnogleda 400.000 dolarjev. Milijarda svetlobnih let Kakor mnogo drugih Vernejevih predstav, tako bo tudi ta predstava prihodnje leto uresničena in prav za prav celo prekoračena. Na vrhu Palomara v Južni Kaliforniji je pripravljen observatorij, ki dobi do prihodnjega leta ogromen zrcalni daljnogled, čigar zbiralno zrcalo bo merilo v premeru 17 čevljev ali 518 cm in tehtalo blizu 20 ton, zbiralna leča bo pa milijon-krat močnejša od leče Človeškega očesa. Toda luna bi bila preblizu in preveč svetla za tako velik daljnogled. Orjaški daljnogled na Mont Palom aru je okence, skozi katero bodo pogledali učenjaki v na j oddaljenejše globine vsemirja, v kozmično zgodovino, ki se je odigrala pred miljardo let. Okenc? k postanku sveta Verne se je pa zmotil tudi v proračunskih zadevah. Namesto 400.000 dolarjev je dal Rockefellerjev zavod za izdelavo največjega daljnogleda sveta 6.000.000 dolarjev. In vse kaže, da bo še to premalo. To kar hoć jo zvezdoslovci doseči z njegovo pomočjo bo pa. oatehtalo tudi večje izdatke. PalomP-rski d ujnogled bo šele pripomoček, s kab i »odo lahko pogledali učenjaki v vsem mo kuhinjo in opazovali tam važnejše stvari kakor je število zvezd, Ce CTet si f.ja ei cc pretresljive tragedije Pred sodišče a v Črnovicah je h la malone po dveh letih končana čudna pot ru_ ske emigrantke in njenih dveh hčera. Marija Trajanova stara zdaj 43 let, je bila s svojima hčerama l61etno Olgo in 61etno Katarino obsojena v izgnanstvo v Sibirijo. Njen mož, bivši uradnik, je bil Čez nekaj časa v Sibiriji ustreljen, žena je sklenila pobegniti s hčerkama in po dolgem tavanju je prispela 3. januarja 1936. do Dmje-stra. Posrečilo se ji je sicer priti na ru-munski breg, toda tam jo je prijela ru. munska obmejna straža in zaradi samovoljnega prekoračenja meje je bila obsojena na mesec dni zapora. Pozneje se ji je posrečilo dobiti službo v Konstanci. Ker pa njeni dokumenti niso bili v redu, je bila čez 8 mesecev izgnana iz Rumuni-je. Odgnali so jo na bolgarsko mejo, toda iz Bolgarije so jo takoj poslali nazaj. Ko je bila iz Rumunije znova izgnana, je šla nesrečna žena s svojima hčerkama skrivaj v Jugoslavijo, kjer je bila pa zopet obsojena na mesec dni zapora zaradi samovoljnega prekoračenja meje. Iz Jugoslavije so jo izgnali nazaj v Rum unijo. Rumunske oblasti so jo izgnale na poljsko mejo. Ker pa tudi na Poljskem ni dobila domovinske pravice, se je zatekla s hčerkama v gore in tam je znova prekoračila romunsko mejo. Dva dni in dve noči je tavala s hčer- Frank Halm Logika Ta prigoda se je pripetila pred leti in lahko jo torej brez oklevanja pripovedujem. Takrat sem v časi stavil na konjskih dirkah in ker so o meni govorili, da se mi sreča rada nasmeje, mi je izročil nekoč moj znanec Slapanski. ki o teh stavah ni imel niti pojma, dvajset kron s prošnjo, naj ta znesek stavim zanj na tistega konja, ki bo imel po sporedu številko 25. — 2* veseljem — sem mu odgovoril. — Povej mi pa, zakaj prav na 25? —To ni nobena tajna. Angelčku, ki ga vroče ljubim, je prav danes 25 let. Mords mi prinese to srečo.., — Kaj pa, če prav ta konj nima najmanjšega izgleda na zmago? — sem smatral za nujno pripomniti. — Vseeno stavi nanj — je odgovoril Sla-peaski zelo odločno in odšel k obedu. Spravil sem dvajset kron, si zabeležil številko in popoldne, pred začetkom konjakih dirk v ChuchH, sem pripovedoval to prijatelja Theu. The o je bil znan po svojih na konjskih dirkah in moje pripoje posMsl resnega obrana. Po- se izpolni nada bo omogočilo palomarsko okence pogledati celo v samo ustvaritev sveta. Kje se pričenja zvezdoslovska veda Najstarejši zvezdoslovci, svečeniki v starem Egiptu, so odkrili na nebu 3.000 zvezd. Sedem tisoč let so opazovali ljudje te zvezde in mislili so. da jih več na nebu ni. Potem je pa izdelal Galileo Galilei prvi primitivni daljnogled in pogledal skozi ponoči na nebo. Galileo Galilei je opazil pol milijona zvezd. In a tem ae je pričela astronomija kot veda, Minilo je tristo let od dneva, ko je prvi daljnogled odgrnil človeškim očem zastor, ki jim je zastiral pogled v globine svetovnega prostora, V teh 300 letih so dosegli zvezdoslovci ogromne uspehe. Toda z vsemi so prišli do prepričanja, da so šele na pragu spoznavanja vsemirja. Na mesto daljnogleda Galilea Galileie imajo zdaj ogromne komplicirane instrumente, ki jim omogočajo opazovati zvezdne meglovine, izmed katerih je vsaka tak svet. kakor mlečna pot, katere neznaten del je naš solnčni sistem. Toda zdaj se zvezdoslovci ne zadovoljujejo več s štetjem zvezd. Predmet njihovega opazovanja so postali svetlobni žarki, potujoči milijone let, preden so dosegli zemljo in bili prestreženi v astro nomski daljnogled. Moderni zvezdoslovec je Kolumb, potujoč po vsemirju, svetlobni žarki so pa njegove vodilne poti in pot se šele začenja. Daljnogled z Mount Wil$®na Leta 1918 je bil v observatoriju v Mount VVilsoiru sestavljen daljnogled, ki ima zrcalo s premerom 2.58 m. To je doslej največji daljnogled- na svetu. Ta daljnogled svetlobo, al ja potovala pol mi-ljarde let po svetovnem prostoru. To pomeni, da vidi zvezdoslovec s pomočjo tega orjaškega daljnogleda v globine 500 milijonov avetlobnih let. Ta čudovita naprava je kakor konec strašnega kremplja, sega-jočega v neizmerne daljine prostora, že 21 let prinaša po koščkih črepinice, iz katerih no noten zvezdoslovci razložiti razlago o ustvarjenju sveta. Toda iz teh pre-e ne da sestaviti pregledna slika, jih je mnogo in čeprav jih pola- pravimo skupaj. Nasprotno nova odao ovrgla to, kar je bilo doslej iz skrbno zloženo. v Mount WUsonu je vedno, js odgovoril na eno vprašanje, načel sprožil deset drugih. Tehnično ču-do, kakršno je bil pred 21 leti. ta daljnogled, je pokazalo samo, da je človek tisoč-kres nesnatnejsi v primeri z vsemirjem nego si zrnati. Njegova leča je neštetokrat prirerlgnila zaveso a kozmačnega dogajanja« toda pustila jo je pasti v trenutku, ko na Ji ndalOj da at naftanja opazovalec ustvarjati o drami logično predstavo. In svezdoslovci so si dejali, da ne morejo začeti prave poti v globine vsemirja, dokler nimajo tehničnega pripomočka, ki bi ph, odprl za polmijarde svetlobnih let globje. Prišli so do spoznanja, da mora biti izdelan dvakrat večji daljnogled in šele potem bo mogoče ustvariti si približno sliko vsemirja. Sodelovanje Na orjaškem daljnogledu delajo že 12 let. Iz vseh krajev sveta se stekajo na Mount Palomaru v Kaliforniji kakor v ognjišču misli, ideje in sredstva, da pomagajo ustvarili to pionirsko delo. Na Mount Palomaru dela T0 mož. žive tam s svojimi rodbinami, kopljejo, grade, mešajo cement, rišejo, montirajo in zlagajo. Zato ao samo izvršujoče roke velike družine tehnikov in mislecev, ki delajo skupno na rešitvi problemov, ki so se pojavili, ko je bila postavljena ta težka naloga, ko je pred 17 leti slavni zvezdoslovec Hali izjavil, da je 200 palcev debela leča prihodnji logični korak k pragu, od katerega se bo mogoče ozreti na pot v vse-neurje- v zgodovini tehnike Okraj San Diego je zgradil novo cesto, ki se imenuje simbolično Cesta k zvezdam. Stroški so znašali 1,500.000 dolarjev. Najmočnejši traktorji vlačijo po nji jeklene dele, pripeljane po morju čez Panamski preliv iz tvorni c v Kalifornijo. 100 milj severno od Palomara v pasadenskih laboratorijih kalifornijskega tehnološkega zavoda gladijo in brusijo ogromno zrcalo s premerom 518 cm, brušeno s preciznostjo do poldesettisočinke milimetra. Pri drugem laboratoriju v bližini rešuje družina inženirjev in optikov konstrukcijske ln kontrolne probleme, išče nove metode, nove stroje, nova pota k izpolnitvi naloge edinstvene v zgodovini tehnike. Pa tudi ti strokovnjaki so prav za prav samo izvršilno telo. Pri njih se stekajo predlogi in pobude iz vsega sveta. Malone vsi sloveči evropski in ameriški tehniki so prispevali po svojih močeh k dcs?gi tehničnega čuda. ki bo dovršeno prihodnje leto po 13 letih napornega dela. kama po gozdovih, končno se j** prjavila rumunpkim orožnikom blizu mefe. Pinšla je pred vojno sodišče, z njo pa tudi njena loietna hčerka, Med obravnavo se je pa prijavil mlad uradnik iz črnov c, ki se je bil zaljubil v njeno hčerko. Izjavfl je. da se hoče z njo poročiti in da. bo skrbel tudi za njeno mater in mlajšo sestro. Po tej izjavi je sodišče obe oprostilo. Zdaj bo imela uboga ruska emigrantka končno menda mir, da je ne bodo več preganjali po svetu. Angleška kuhinja v 500 letih Na angleškem knjižnem trgu se je pojavila zanimiva knjiga *Five centurv of English Diet« Napisal jo je profesor bio. kemije na londonski univerzi J. G. Drum-mond. Knjiga nam pove kaj in kako so jedli Angleži v zadnjih 500 letih. Profesor Drummond ugotavlja v svoji knjigi velik napredek angleške kuhinje, ki je bila tudi v starih časih dobra, samo da je bila zelo enolična. Zlasti glede sočivja je bila v starih časih izbira zelo omejena in sočivje so jedli večinoma samo višji sloji. Na drugi strani je pa znal seveda Anglež v srednjem veku oceniti pomen beljakovin za prehrano človeka in za njegovo zdravje. Z obžalovanjem pripominja avtor tudi, da v Angliji ne pridelujejo več vina. ki so ga pridelovali nekoč v samostanskih vino. gvadih v Kentu, Surreju in Bergshiru. Zelo važna stran Drummondove knjige je v tem, da nudi njegov študij angleške prehrane v zadnjih 500 letih obenem zelo pregledno s'iko sociološkega razvoja Anglije v tem razdobju. V tem pogledu prihaja avtor do zaključka, da prehrana širokih slojev v Angliji še vedno ni na višku in da bi laliko mnoge relativno siromašne gospodinje postavljale na mizo svojim rodbinam za denar, potrošen v ta namen, mnogo redilnejša živila, kakor prihajajo na mizo zdaj. To je pa vprašanje vzgoje angleških gospodinj. Sleparije z delnicami V Ameriki je vzbudila nedavno veliko pozornost aretacija borznega posredovalca Williama Bucknerja in njegovih tovarišev zaradi sleparij z delnicami filipinskih železnic. Buckner in njegovi prijatelji so pokupili cele svežnje skoraj razvrednotenih delnic in dvignili so njihovo ceno z govoricami, da bodo Zedinjene države prevzele filipinske železnice v svojo upravo. Bili so aretirani, ker so osleparili s tem nekaj naivnih ljudi za milijon dolarjev. še večjo senzacijo je pa vzbudilo odkritje, da so sTeparji res poskusili dobiti jamstvo Amerike za delniško družbo filipinskih železnic. Zanimanje za Filipinske železnice so vzbujali na umazan način. Podkupovanje, s katerim so pridobili za svoj načrt tem sva oba pregledala spored in strinjala sva se v tem, da bi prav številka 25 utegnila imeti najboljše izglede. Stopila sva k bookmakerju, da bi dala zabeležiti stave. Kakor je želel Slapanski, sem stavil njegovih dvajset kron na številko 25. Po kratkem oklevanju sem stavil ie dvajset kron na številko 26. Theo je pa malo pomislil in stavil sto kron na številko 31. Ccz pol ure sva slišala: številka 31 je zmagala in Theo je dobil za svojih sto kron blizu 2000 kron. Presenečeno sem ga pogledal. Ta vražja sreča mi je bila naravnost mučna. — Tristo kosmatih — sem vzkliknil lovec sapo. — kako si pa prišel na to. da si stavil namestu na Številko 25 na številko 31? Theo se je hudomušno nasmehnil. — Najprej mi povej, zakaj si stavil ti name stu na 25 na 26? — Ah, bože moj — sem odgovoril — ker se je govorilo o permdajsetletni dami. Mislim, da ji je prav lahko že 26 let — sem priznal nekoliko v zadregi. — Pot tvojih misli je bila do gotove meje pravilna, vendar pa ne povsem logična. | 1 — je odgovoril Theo. i — Ne razumem te. — Ne? Kar poslušaj. Oni dami je 25 let. Toda za eno leto se gotovo moti. torej je stara 26 let. Na nekaj bistvenega si pa pozabil: eno leto zataji, tako da bi bila stara 27 let. Dveh let si ne upa priznati in tako sva prišla že do 29. »Nepredvideni izdatki« 30. . . K temu se pa mora prišteti se činitelj sigurnosti, reciva eno leto. pa jih imava 31. Stavil sem na to številko in kakor vidiš, se nisem zmotil. Bil sem kakor poparjen in napisal sem Slapanskemu grobo pismo. — Za toliko let se ne sme nihče zmotiti, sem mu pisal. — Imeniten je ta tvoj angelček, ki zataji kar tako šest let. Z obratno pošto sem dobil odgovor: — Sporočam ti radostno vest o zaroki z angelčkom. Ker pa imam zdaj njen krstni list v originalu, lahko smelo trdim, da je tvoja obdolžitev brez vsake podlage. Moja najdražja ni zatajila šest let, temveč samo eno leto. Bilo ji je prav tistega dne. ko sem te prosil, da bi stavil zame na konjskih dirkah, žele — 32 let. Postani in ostani član Vodnikovi družbe! vse senatorjev, in gostije, na katere so vabili druge senatorje, ter pripeljali iz Hoi- lywooda lepe statiatke, da bi z njimi vplivali na senatorje, da bi spravili v senatu zadevo filipinskih železnic na dnevni red. in izposlovali njihovo podržavljenje, vse to je dalo povod za njihovo aretacijo. Med obravnavo je prišlo na dan, da je ista družba sleparjev in verižnikov pred leti pripravila znanega ameriškega finančnika Perd Pyna ob pet in pol milijona dolarjev. Pred sodiftčem je pričalo tudi več hoUywoodskih zvezi, pri kćerin ao hoteli obtoženci spraviti združene :5elezniSke delnice. Buckner ln njegovi tovariši so med svojo kampanjo v HoUywoodu poneverili večji del premoženja odbora za zaščito delničarjev. Ta denar so zapravili z gostijami in pijančevanjem Tako so hoteli pridobiti hollywoodske zvp7.de i:a udeležbo pri svojih špekulacijah Zemlja se zadnja leta segreva a v ledu se pomika proti severu — Fos-^st temperature po vsej zemlji V zadnjih 20 letih so mogli opazovati raziskovalci v Arktidi zanimiv pojav. Juž_ ni rob ledenih polj se je znatno pomaknil proti severu. Temperatura se je dvignila, ribe in druge živali, živeče samo v toplejših vodah, se pomikajo neprestano proti severu. Poletje 1936 je bilo v vzhodnem deru Gronlandije izredno toplo in meja večnega ledu se je pomahnila k 72. stop. se_ verne širine, torej mnogo dalje, nego je bila doslej. V l^ningradu je bil junij 1936. neprimerno toplejši, kakor v prejšnjih letih tekočega stoletja. Leta 19«**.2. se je posrečilo manjši raziskovalni ladji prevoziti pot okrog vse zemlje Franca Jožefa, kar se je zgodilo prvič v zgodovini. Istočasno je plul parnik »Siberjakov« ob vsej sever, ni obali Severovzhodne (Leninove) zemlje, a leta 1935. se je ledolomilcu sSatku« po srečila ekspedicija, ki so jo smatrali polarni raziskovalci doslej za izključeno. Plul je namreč po odprtem morju od najsevernejšega dela Nove Zemlje proti Severnemu rtiču Severovzhodne zemlje do 82. stop. in 84. min. severne širine Nikoli poprej ni še prodrla ladja tako daleč proti severu. Prvi, ki so opozorili na naraščajočo temperaturo v Arktidi. so bili sovjetski uče. njaki. Prof. N M. KnipoviČ je ugotovil, da postaja voda v Barentovem morju od začetka tekočega stoletja vedno toplejša. V marcu 1920. je kazal toplomer na Novi zemlji 10 stop. nad povprečno temperaturo. V Leningradu pa tako visoke temperature sploh še niso zabeležili, a povprečna temperatura čez zimo je bila znatno višja kakor v zadnjih 20 letih. Led na re. kah v severnem delu Rusije se ie zelo zgo. daj stopil in reke so zamrznile mnogo pozneje nego navadno. Obenem so se spomladi pojavile mnogo prej tudi ptice in narava se je odela v zelenje in cvetje izredno zgodaj. Leta 1934. so cvetele češnje v Leningradu že 7. maja, torej 14 dni prej kakor navadno, pa tudi kukavica se je oglasila tega leta izredno zgodaj. Pred dobrimi 100 leti je slavni razisko. valeč Schrank opisal kako morajo pridobivati prebivalci Mezena iz zemlje rudniško bogastvo, ker je zemlja skozi vse leto zmrznjena. Leta 1933. pa ekspedicija sov- jetske akademije znanosti ni Kgli amjtl vMezenu nobenih sledov o zmrznj*-Tu zorniji. Meja večnega ledu se je pomakni i 28 km proti severu. V vodab vzhodno od Ra rentovesra morja losos proj sploh m b: 1 znan. Zdaj se pa pojavlja v velikih mnoz. I nah v Karskem morju skupaj s pol »nov kami in sianiki. Porast temperature pa opaža sploh po vsej zemlji. Zvjs.-4.ria. p<> vprečna temperatura se kaže ne samo v Rvropj in Severni Ameriki. temveč na Jn&-ni pobiti Zelo občutno recimo v Sentiago de Chile. v Bnenos Airesu. v Kapstatu in celo v tropičnih krajih kakor v lVmba.* u in Bataviji. Tempe i a tura riareffa enake v zračnih višinah kakor v nižinah Zakaj temperatura na na.V zei.ilji m tašča? Učenjaki so do zadnjega oomne vali. da je to posledica ZSalivakega toka. Toda ta tok jo samo eden izmed /.okov iznremea&be podnebja in toploto PorasJ temperature se opaža tudi v tropi rnih pa-sovin in na južni pohiti, torej v krajih, ki so daleč od vpliva Zalivskega toka Porast temperature je v prvi vrsti posledica znat nega povečanja premikanja naše atmosfere, ki more imeti svoj vzrok v izpremembi fizikalnih pobojev, kjerkoli na zemlji ne pa samo na severu. Lahko je povzročila porast temperature tudi večja množina solnčne toplote, ki jo sprejema povt.s: a naše zemlje. Količino solnčne energije, ab sorbirane po naši zemlji, lahko povečnt* dva činitelja. To je lahko pouki ftira inti-n-zivnejšega izžarevanja toplote iz solnea, ali pa večje kapacitete k n z... učnega prostora, odnosno atmosfere, kamor :z. i solnčna toplota. Zaenkrat učenjaki ne morejo odgovoriti na vprašanje, katera teh možnosti je verjetnejša. Prav tako ni mogoče odgovoriti na vprašanje, kdaj bo konec naraščanja temperature, ali se bo ta proces nadaljeval, ali pa se vrne zemlja v svoje normalno stanje. V dobi, ki je sledila ledeni, je tudi nastalo razdobje, ko je bila poletna temperatura znatno višja, kakor je zdaj. Ne da se torej reči, ali smo priča začetku nove klimatidne periode, ali pa je to samo atmosferična sprememba, ki utegne trajati samo nekaj desetletij. Češke insignije v Ameriki Insignije češkega kraljestva, ki so bile shranjene na Irskem, so nedavno prepeljali v Ameriko, kjer so jih izročili bivšemu češkoslovaškemu prezid -h te dr. BeneAu, da jih v Ameriki spravi na varno. Insitrnije sedaj v New Torku. Na sHM vidimo, kako jih dr. Bene* razkazuje n«*wyorSk*Mtia hipana Gvmrttljt Živalim podobni ljudje O ljudeh, ki dobe fizionomijo svojih priljubljenih živali, piše že zdravnik G. Carus L 1866. Pravi konjerejec. ki preživi vse svoje življenje med konji, da ne misli in govori o ničemer drugem razen o konjih in prodaji konj, mar ne dobi končno nekakšne konjske fizionomije? se vprašuje Carus. In mar ne vidimo pogosto podobnega pojava tudi pri stiku z drugimi živalmi? Carus pravi o pretiranih prijateljih mačk in psov. da dobe mačje in pasje fizionomije. Zadnje čase se peča W. Rink s tem zelo problematičnim pojavom fiziognomske podobnosti med človekom in živaljo in naglasa pomen opazovanja, da so ljudje, ki se mnogo pečajo s to ali ono živaljo čim-dalje bolj podobni dotični živali. Rink trdi dalje: So ljudje, ki se jim na obrazu pozna, katere živali imajo radi. Glede na opazovanje R. Ficka, da so si zakonci, ki ju je skozi desetletja vezala ista življenjska usoda na stara leta zelo podobni. Ne smemo že vnaprej odklanjati kot absurdne možnosti fiziopnomske podobnosti med živalmi in ljudmi, o kateri govore Carus, Rink in drugi učenjaki. To je bila krrmstaa wjna ki se je končala Čez dve Veti. Ko je bil sklenjen mir, so pozabili v pogodbi na Berwick on Tweed. Bervvick namreč še vedno ni sklenil z Ril. si jo miru, čeprav je bil med svetovno voj no kot sestavni del angleškega imperija prav za prav ruski zaveznik, Benviški Zu pan je izjavil novinarjem, ko so ga vprašali, kako je s to rusko angleško vojno, da je že prestar, da bi s tako zadevo nad. legoval parlament. Berwiaki meščani, ki so potrpežljivo prenašali vojno z Rusijo skozi 85 let. se baje ne dajo motiti v svojem miru, čeprav bo vojna trajala še nekaj let. i 111 a japonska zastava Berwidc še vedno v krimski vojni Pogajanja za sklenitev angleško-ruako-francoske pogrodbe so vzbudila spomin na romantično dejstvo, da vodi del Anglije, namreč eden izmed sestavnih delov združene kraljevine, še vedno vojno z Rusijo, in i sicer že 85 let. Ta vztrajni vojni tekmec | Rusije je mestece Berwick on Tweed, mestece zaradi katerega so se v začetku 1©. stoletja neprestano prepirale Anglija. Ir-«=k& in škotska. Spor je bil rešen tako. da ie dobil Bervvick statut svobodnega mesta. Ko je potem 1. 1854 angleški kralj napovedal Rusiji vojno, je bilo v napovedi iz, rečno rečeno, da napoveduje vojno v ime-r»n An*Ti?1> Škotske vValesa m svobodnega mesta Berafcka. Angleški listi poročajo te Hanlraaa, bivšega sedeža generalnega Štaba, generala. Cangkaj£ka. da vihra »iaj na poslopju brv šega kitajskega generalnega štaba zanimiva japonska zastava- Japonska narodna zastava je bela s kr\^wrd^ečmi krogom v sredini, ki simbolizira vzhajajoče nolnce. Tudi ta zastava ima v sredini krvavordtč krog. ki se pa razlikuje od drugih a tem da ni bil zarisan z rdečo barvo, temveč s krvjo, ki so si jo laseOBSe is prartov dBjald-nje japonske visoke Šole v OesicL Dva dni ae je 11 dijakinj te šole zhadaio z iglami v prste, si rzt isflraio njih kri in barvalo z njo belo zastavo. Potem so poklonile dijakinje zastavo vrhovnemu poveljniku japonskih čet v zasedenem Hankauu. Zadnje čase stoje po vse japonskih mestih., na trgih in vaznuh prometnih križiščih ter pri vhodih v velike trgovine žen« in dekleta, Id molče podajajo rnirnoidočim ženam in dekletom robce z iglami in pobarvano volno. £ene in dekleta se ustavljajo, ' sprejemajo to Iz n^-novih rok in napravijo nekaj vbodijajev v začetem vzorcu na robcu. Ti robci ao določeni za japonske vojake na bojišču in vsaka pentlji* ca v njih pomeni pozdrav neznane Žene neznanemu vojaku. t 152 »SLOVENSKI NAROD«, %v junje Katastrofalno zastrupljevanje Savinje To bistro reko ]e popoliiotna oalOla po volni iad«stri]a, ki ]e do m*tth &frm ▼ taft* Celje, 7. Julija Savinjčani smo bili vedno ponosni na našo prelepo dolina Nikjer po širnem svetu nismo našli lepše. Lepi so tudi drugi kraji, a najlepša je ostala za nas vedno le naša Savinjska dolina, ki nam je prirasla k srcu, da smo se, če smo odšli po širnem svetu, zopet radi vračali domov. Povsod lepo. doma najlepše; taki so WH vzdihijaji domov vracajocih se Savinjča- ĐOV. V nemah* meri je k tej lepoti prinomo- gla > bistra hči planin«, naša Savinja, Ki se je vlekla kot srebrn trak po ozki dolinici. Njeni bistri valovi so nas ocarjeva-H, privabljali so tujce, da so se v poletni vročini ohlajevali, športni ribica so prišli v polni meri na svoj račun in tatoo se je razvila doijna OD IZVIRA DO IZLIVA SAVINJE V EN SAM LETOVIŠČARSKI RAJ Z Dunaja m od drugod so prihajali elegantno oblečeni ribiči, ki so me kot desetletnega dečka jemali s seboj, da sem jim sproti lovil muhe i enodnevnice«, pa tudi drugo vabo. Kamorkoli je v brzinah padla z eleganco vržena muhi ca. že se je pognalo za njo po več lipanov, v pritokih pa postrvi. Ker je imel ribič na vrvici po dva trnka, z muSicami. se je neštetokrat primeril ^double«, t. j., da je z enim zamahom ujel na vsak trnek po enega Upana Kako so mu žarela lica ob boju za življenje in smrt teh lepih in krasnih eksem-plarjev in s kakim navdušenjem je pozneje pri okrepčilu pripovedoval gostilničarju v komaj razumljivi govorici o bogastvu naše Savinje in njenih pritokih. Tako bogata pa je bila Savinja še pred 18 leti, ko sem prišel zopet v Celje. Savinje niso med svetovno vojno uničile granate, ni je uničil z oblastnim dovoljenjem v njo vržen dinamit, niso se uničili krivolovcl na :-oir.a:o;, ne kr-voiovci na rnrezo, UNIČILA JO JE PA SEDAJ POPOLNOMA INDUSTRIJA in sicer industrija, ki je do malin izjem v rokah tujcev. 1. Hud udarec je doživela Savinja zaradi zastrupi jenja rib v Palci, pritoku Savinje, po tovarni usnja VVoschnagg- v Šoštanju pied kakimi 11 ali 12 leti Ta tovarna je s svojimi odpadnimi vodami pastru-pdla omenjeni salmonitski potok, čigar ribarske pravice so bile last g. Ivana Dre- va iz smartnega ob Paku, v taki meri, da se je na grabi j ah pri mlinih in žagah nabralo toliko rib, da se je voda zajezila in prestopila bregove. Gosp, Drev je cVobll od Woschnagga primerno odškodnino. Od tistega Časa se je še ponovno zgodilo, da so ribe v Paki pogin Je, a niti na misel nam ni prišlo, da bi vsled tega zastruplje-nja trpela tudi Savinja, ki je od Šoštanja cdialjena nad 10 km. Ko smo pa pri-ribariti, smo ugotovili, da so pred izlivom Pake in pod njim, kjer je bilo vedno nešteto rib, zlasti lipanov in malih sulčkov, IZGINILE VSE RIBE Lani nam je pa Savinja naplavila pod pod vinskim jezom na Polzeli pet sulcev v teži 9. 7, 5, 4 in 3 kg, ki so bili pa se v razkroju. Zaradi tega smo se obrnili z vlogo z dne 21. julija 1938 št. XXX/1/S8 na sresko načelstvo v Slovenjgradou a provilogom, da postopa proti tovarni VVcschnagg v smislu S 26. zakona o sladkovodnem ribarstvu, in zahtevali v smislu točke 3. tega § odškodnino za veo povzro ceno škodo v znesku 50.000 din, SresKo načelstvo v Slovenjgradcu pa je nafto za-devno vlogo dalo menda kar ad acta, ker do danes še nimamo rešitve, kaj ae je z njo zgodilo in kaj je z na&m odakodnln- skim zahtevkom. SresKo načelstvo tudi ni smatralo za potrebno, da bi v naJtf. vlogi navedene priče zaslišalo. Zadevo bo društvo obdržalo v evidenci. 2. Drug strahovit udarec je doživela Savn j a po tovarni usnja g. Kol en ca na Spodnji Rečici ob Savinji. Očividec, ki je stal tokrat na mostu na Spodnji Rečici, je dejal, da je bila voda v dolžini kakih 300 m popolnoma bela od samih mrtvih rib. samih lipanov in postrvi. Ribarske pravice v tem delu Savinje, kamor so se izlivale odpadne vode te tovarne, so last graščine Marijin grad v Nazarju pri Mozirju. KaJco je mogla gra&cina to tolerirati, mi je nerazumljivo, šele ko sem prišel 1. 1939 na oddih v Nazarje h g. Turn-Sfcu sem o tem zvedel, ko sem tožil, da je vedno manj lipanov. Na pojasnilo sem odšel takoj na kraj sam in zaprepaščen ugotovil, da so se odpadne vode tovarne izlivale iz tovarne naravnost v kanal popolnoma neočiščene. Zacevo je javilo Ribarsko društvo v Celju sreskemu načelstvu v Gornjem gradu z vlogo z dne 16. julija 1935. ki je nato razoisalo komisijsko razpravo za 30. september 1. 1935. Na podlagi te razprave je pilMo do odločbe No 3247/3-35 imenovanega sreskega načelstva. po kateri so bile predpisane g. Kolencu čistilne naprave, ki so dosedaj kolikor toliko ustrezale svojemu namenu. Upam, da jih bo g. Kolčne, ki je tudi ribič, v redu vzdrževal in, če bo treba, tudi izpopolnil. Od tega časa so se lipani v Savinji med Kolencevo tovarno in izlivom Pake prav Jepo zopet pomnožili, tako da lahko imenujem ta del Savinje glede rib dober; ni pa Se taksen, kakor je bil 3. Največja nesreča pa je bila prizade-jana Savinji, odkar stoji v st Pavlu pri Preboldu NOVA TOVARNA TVRDKE MAUTNER — »COSMANUS« — tkalnica oziroma tisikarna-rmrvarna. Do-čim sta prej imenovani tovarni VVosch-nagg in Kol ene krivdo priznali, smo naleteli pri židovski tovarni Mautner na neverjetno negacijo. Vsi drugi so krivi, le ona ne. V začetku so bili krivi dmam-ta-si, nato kri vol ovci z omoto, sedaj pa kakor se čuje iz izjav njihovih uslužbencev, krivolovci, ki mečejo v vodo klor. da nato love ribe. O vsakoletnem zastrupljen ju rib v Bolski in Savinji po tovarni Cosma-nua sem že poročal. Kratko poročilo o zaatrupljenju. ki je bilo izvršeno v nedeljo 14. maja v Savinji, je bilo tudi že v naših dnevnikih, vendar moram, da bo javnost vedela, kake stvari ae gode, o tem obširneje poročati Očividec, Id je omenjeno nedeljo kljub slabemu vremenu ribaril v Savinji pod grižkim mostom, je okrog pol 11. dopoldne opazil, da nosi Savinja ogromno množino rib. Deloma so bile že mrtve, deloma so se sunkoma poganjale sem in tja. Med njimi je opazil vse vrste rib, zlasti sulce, llpane, pa tudi klene, mrene itd. Rib je hilo na stotisoče, velikih in malih. Savinja, ki je bila vsled deževja že nekoliko narasla, je te ribe seveda nesla naprej. V Celju so s kapucinskega mosta opazovali ljudje to tragiko in so ml rekli, da so se na tem skoraj razjokali Nad en meter dolge sulce je nosila Savinja kakor polena Društvene poizvedbe, odkod to zastrup-1 je nje izvira, so ostale žal brez uspeha. V nedeljo 14. maja je ves dan deževalo. Ribiči so šli le izjemoma k vođi, ljudje so bih doma za pečjo, nihče ni pogledal k vodi, ker je deževalo kakor iz škafa. Okrog 13. pa se je Savinja tudi še tako skalila, da je skrila pod svojimi valovi grozni zločin, ki je bil izvršen nad naravo. Zaradi ugotovitve, odkod Je prišlo to zastrupljen je, smo se posamezni člani ribarske ga društva odločili, da preizkusimo Savinjo z ribarjenjem- Odšli smo ribarit: g. Ferdo Berger od pod vinskega jeza nizdol, jaz od grobelskega mosta nizdol, g. Kač od žalca nizdol. Ugotovili smo, da ima Savinja do izliva Bolske Še žive ribe. Ujel sem v tem delu enega Upana in tri klene, dva Upana sta ml pa prijela, a sta ušla. Tudi g. Berger je. lovil % uspehom. Pod izlivom Bolske, kjer smo opazovali ob priliki letošnjega drsta tulcev zelo mnogo lipanov In drugih rib, ki so hlastale po muhah, pa nisem Imel niti enega prijema, a tudi niti ene ribe nisem videl. Odločil sem se, da preizkusim vodo, ali se vendar oko ni motilo, da ni življenja v vodi, s sledečim poizkusom: ribe, ki sem j0x ujel na izlivom Bolske, sem pričel na prođu snažiti Odprl sem eno m sicer nad »ladjo v Sescah«, torej pod izlivom Bolske ter zmetal v vodo drob in kri. Opazoval sem namreč ob drugih takih prilikah, da so takoj priplavale male ribice, ki so živahno jemale kri. Tu sem čakal ped ure, pa ni priplavala niti ena ribica, žalostno sem odšel naprej in bil sam pri sebi popolnoma prepričan, da je prišlo zastrupljanje iz Bolske, Sele na drugem mestu pod >ladjoc sem ugotovil, ko sem snazil drugo ribo m zmetal drob in kri v vodo, da so se prišle male ribice past. Zastrupi je-nje je torej zajelo ves izliv Bolske in de-ročlno proti »ladjic. Kdor je videl ta del vode ob koncu marca in v začetku aprila, ter sedaj, bo znal presoditi, kaj je halo uničenega in kako mi je bilo pri srcu. Razmišljal sem, kako smo preganjali krivolovce, ki so s trnkOm v roki ali na zanke ali celo z mrežo ribarili po naših vodah. Tirali smo jih pred oblastva, kjer sO bili zaradi ribje kraje kaznovani. Po starem avstrijskem zakonu so bili obsojeni zaradi navadne tatvine z zapornimi kaznimi, vsled česar so imeli v poznejšem življenju Še sitnosti, dobili niso obrtnega lista itd. Tu je pa poginilo zaradi malomarnosti ali neumnosti V NEKAJ URAH NA STOTISOČE RIB, pa se dotičnemu ne bo nič zgodilo, ker se grozni zločin menda ne bo dal za presojo po oblasti s popolno sigurnostjo dokazati ta pojasniti. 4. Rude udarce je dobivala Savinja m Voglajna od tovarne VVesten d. d. v Celju od leta 1929. dalje. Neverjetne množine vseh vrat rib so morale prej poginiti, pre-dno se je tovarni na ponovne pritožbe rl-barskega društva posrečilo napraviti primerne čistilne naprave, ki sedaj vsaj deloma ustrezajo svojemu namenu. Ce bo tovarna VVesten svoje čistilne naprave vzdrževala in jih stalno čistila, bomo z njo kar shajali. Ljudje, W stanujejo ob Vogtajni, pa so mi pripovedovali, da J* Voglajne tu in tam še smrdi V Interesu dobrega sožitja je, da določi tovarna stalnega nadzornika za svoje čistilne naprave, da bodo naprave — zlasti ponikovalm-oe — redoma delovale in da bodo vzdrževane. 5. Nadaljnja rak-rana za nase vode je bHa železarna v Storah, ki odvaja svoje odpadne vode v Voglajno. Voglajna ima vse vrste belih rib. V njenih globinah so zlasti Ispe Kuke, ki dosegajo težo tudi do 10 kg. In tudi tu je prišlo do hudega zastrupljenja, ki je seglo daleč doli proti Tesarju. Pri komisijskem ogledu 3. aprila 1928 sem predlagal po nasvetu sedanjega kasačijskega sodnika g. dr. Munde biološko čiščenje s prezračevanjem in «-tracijo. Komisija je moj predlog osvojila. Predstavnik tovarne g. ing. Hruschka je predlogu projekt čistilnih naprav, po katerem se naj odpadne vode tovarne napeljejo v zbiralne bazene, od tod pa že razredčene črpajo po ceveh na hrib zahodno od tovarne, kjer se naj razkrope v srak in padajo nato na pobočje hriba, kjer ae filtrirajo m nevtralizirajo skozi zemljo in nasip, ki obstoji večinoma iz Ukidte in drugih odpadkov tovarne. Razdalja med vznožjem pobočja, kamor padejo odpadne vode in Voglajno znaša kakih 50 korakov. Resnici na ljubo moram reci, da te ENOSTAVNE ČISTILNE NAPRAVE DO SEDAJ PRAV DOBRO FUNKCI-JONIRAJO, ; da pa se je med tem časom dogodilo, da so bile odpadne vode iz zbiralnih bazenov namesto da bi bile črpane na hrib, spuščene naravnost v odtočni kanal za cisto vodo in nato v Voglajno, kjer so ponovno povzročile zastrupi jen je. Tovarniško vodstvo se je opravičilo enkrat z defektom cevi, drugič pa z malomarnostjo nekega delavca. Pri tej priliki si dovoljujem cenjeno vodstvo tovarne, ki kaže veliko razumevanje, da se njene odpadne vode kolikor pač mogoče očiščene odvajajo v odprto vodo, opozoriti, da naj svojo Končno cev, iz katere brizgajo na hrib črpane odpadne vode, podaljša za kakili 5 do 10 metrov, ker je zemlja kakor tudi naeip na dosedanjem mestu že prenasdčena m so odpadne vode, če že ne škodljive, pa vsaj bigienično že nedostatne. 6. Najmanj pristopna, da bi svoje čistilne naprave uredila, pa je Cinkarna d. d. v Celju. Od leta 1929, torej polnih 10 let, nam onesnažuje in zastruplja Voglajno in Savinjo s svojimi odpadnimi vodami, ki so po analizi Higienskega zavoda v Zagrebu St. 315-29/IX DIREKTNO ŠKODLJIVE ZA ŽIVLJENJE RIB Vsak čas spušča Cinkarna tako smrdljivo gnojnico v Voglajno, da bi tega tudi higienska oblast absolutno ne smela trpeti. Pri mestnem poglavarstvu v Celju smo z vlogo z dne 27. junija 1938 štev. IV-2/88 zaprosili, da se ji predpišejo Emserjeve čistilne naprave z biološkim čiščenjem s prezračevanjem m filtracijo. Prostora sa to ima tovarna ob svojem odtočnem JE—SSa dovolj. Upam, da bo ta vloga v kratkem rešena in da bo Cinkarna prisiljena, da spravi svoje naprave v sklad s predpisi za- 7. Hude preklarlje smo imeli s tekstilno tovarno m barvarno »Metkac, last g. Wein-bergerja, Id nam jo od leta 1934 aaetrup- ljevala Koprivnico — pritok Voglajne. Koprivnica je mal potoček, v katerem Žive bele ribe, je pa pomemben, ker se pridejo v njega drstit klini in ščuke iz Voglajne. Kakor tovarna Mautner, tudi tovarna »Met ka« ni hotela priznati, da bi ona zastrupila ribe v Koprivnici, in je zahtevano odškodnino odklonila. S tožbo smo jo morali prisiliti, da je poravnala Škodo. Ker so bile dosedanje čistilne naprave tovarne premajhne, ji je bilo pri komisijski obravnavi, ki je bila letos 14. marca, predpisano, da v roku šestih mesecev predloži nove načrte, ki jih bodo v sporazumu s Higienskim zavodom v Ljubljani dovršili do take mere, da bo odpadna voda sposobna za izpust v odprte vode. Ribarsko društvo v Celju al je datum 14. 9. 1939 dobro zabeležilo in st bo po poteku roka dovolilo pristojno mestno poglavarstvo v Celju vprašati, ali so načrti že predloženi. 8. Tovarna »Metalna d. d.« v Celju, to je prejšnja kemična tovarna, je 22. junija 1938 zastrupila Voglajno z galitoo etno. Pravijo, da Ja bila nesreča in jaz nimam povoda o tem dvomiti. Brez dvoma pa ja tudi, da bo tovarna morala poravnati Škode. Neki višji funkcionar tovarne, ki slovanski ne zna, je ironično pripomnil: >No, pa kaj to, Vam bomo pač kupili ribji zarod.« č« bi ta gospod videl učinek stika galice s vodo, pa na tisoče velikih In vsakovrstnih, tudi plemenitih rib — milijona zaroda niti ne omenjam, planktona tudi ne, ki je bil ves uničen — potem bi ne bil izustil omenjenih besed, zlasti, ker se zarod ščuk in belih rib v Jugoslaviji še ne producira. Naš odškodninski zahtevek se ni odmerjen, zadeva sporazumno počiva do rešitve postopanja ki teče zoper imenovano tovarno po §§ 26. odnosno 60. zakona o sladkovodnem ribarstvu. Božji mlini melje jo počasi, a sigurno. 9. Braun Ivan, predilnica, tkalnica, barvarna in izdelovalnica vate v Breznem pri Vitanju je nova tovarna. Kr. banska uprava ji je predpisala z odločbo VTII 589/6 z dne 1. oktobra 1937 moderne čistilne naprave aa odvajanje odpadnih vod v potok Hudinjo. Hudinja je bila ENA NAJPLODOVITEJŠIH POSTRV-JIH VOD CELJSKEGA SREZA Ima precej močan padec, je razmeroma velika — 650 litrov na sekundo — in ima krasne tolmune. V njej je bilo prijetno ribariti. Nikdar ni šel človek zaman za vodo in razni letoviščarski gostje z Dobrne SO se leto za letom prijetno zabavali ob njej.. Danes je ta voda popolnoma prazna. Zanimivo je. da do občega zastruplje-nja sploh ni prišlo, a ribe bo popolnoma izginile. Korporativno so se podale v njen pritok Dobrnco. ki je sedaj poln postrvi in so nikdar ni bil tako obljuden kakor danes. Da pa ne poreče kdo, da to ni resnica, navajam kot priči g. Stareta, kontrolorja davčne uprave v Celju in g. Franca Kača, čevljarskega mojstra v Celju. Oba sta izborna ribiča. Prvi je pred dnevi ribaril ves dopoldan pa ni ujel repa. Drugi, ki je ribaril prej, ko tovarna še ni obratovala, je takrat ujel po 50 komadov in več, sedaj pa je ujel le v bližini izliva Dobrnce cela dva komada, zgoraj v najlepših tolmunih pa nič. Prišlo je torej do popolnega razvrednotenja Hudinje. Čistilne naprave pa funkcionirajo in če bo kdo ugovarjal da ne. bo prišlo do velikega razburjenja, češ da je te čistilne naprave predpisala banska uprava, da so točno kolavdirane itd. Kot mejaš ribarskih pravic v Hudinjl je Ribarsko društvo v Celju predlagalo, da bi se odpadne vode iz zbiralnega bazena, preden se neposredno spuščajo v potok Hudinjo, spravile z neprestano delujočo črpalko na desni breg Hudinje in se tam na hribčku kakih 50 metrov od potoka raspršile v zrak ter bi nato padale na zemljo, odkoder bi pronicale v potok. Predlog nI bil upoštevan in DANES JE HUDINJA POPOLNOMA PRAZNA. Za svojo osebo sem prepričan, da bi edino predlagano biološko čiščenje s filtracijo in nevtralizacijo obvarovalo ribe pred poginom, oziroma pred izselitvijo. Pa imamo še druge industrije, Id onesnažujejo nase vode. V Laškem tekstilno tovarno, prej Gerkman, ki baje tudi spušča tako gnojnico v Savinjo, da je strah in rudnik Trboveljske premogokopne družbe v Hudi jami pri Laškem, ki pa trdi, da ima najboljše čistilne bazene, Id se redno snaži jo. čfe pa človek pogleda Rečico, v katero se rudniške vode izlivajo in pa Savinjo od izliva Rečice nizdol, bo takoj videl, da so čistilni bazeni le na papirju. Sami uslužbenci rudnika so mi pripovedovali, da se bazeni ne snažijo redno, da teče umazanija kar čez nje v potok Rečico. Rudnik Zabukovca je poglavje zase. Koliko se je že o njem pisalo, komisioniralo. pošiljalo deputacije, protestne seje so bile zaradi njega itd., pa ni dosti pomagalo. Nekaj Časa je dobro, nato zopet stara pesem. Zablatena voda iz državnega rudnika v Zabukovci nam JE LETOS UNIČILA VSE IKRE SULCEV IN LIPANOV. Ti črna Ilovnata brozga, ki se spušča sedaj le ponoči, se namreč vseda. Zablatila nam js v nekaj dneh vse sulčje jame, tako da nismo mogli več ugotoviti, kje se je sulčja drst vršila. Z zablatenjem sulčjih jam pa so zablatene tudi ikre, ki poginejo, ker ne morejo dihati. Enako je seveda z Mpanskimi ikrami. Mi športni ribiči, ki ne lovimo le rib, ampak jih tudi gojimo, to dobro vemo. Dopovedati si pa tega ne dajo gospodje, ki nad nami vedrijo in oblačijo. S tena nam je seveda povzročena velikanska škoda, ki jo pa znamo ceniti zopet le mL Da bi nastalo škodo iztoževali, je preriskantno, ker poginulih iker sodišču žal ne moremo prezentirati. Iz te razprave si lahko napravi javnost sliko, kake težkoče ima danes Ribarsko društvo v Celju. Ce bo šlo tako dalje, bodo v kratkem vse naše lepe vode uničene, lake bodo kakor Mura, in le kak gorski potoček, do katerega industrija ne bo prišla, bo ostal čist. V njem se bo še našla lepi potočna postrv, iz dolinskih potokov In rek pa bo izginila. Po mojem mnenju manj -ka pri industrijah le dobre volje, s katero za Vašo kožo, tudi če je se tako ob* čuti ji va: ELI DA MILA bi se ob današnji tehniki dalo vse tako urediti, da bi bilo prav. Celjsko ribarsko društvo ne misli vreči puške v koruzo. Stalo bo slej ko prej na braniku za zaščito naravnih k-asot čase lepe Savinjske doline in zlasti vodnu favne. Pomaranče zore v Rusiji Poskusi pridelovati limone in pomaranče v Rusiji izvirajo že izpred svetovne vojne. Po začetnih poskusih iz leta 1897, ki so dosegli pred vojno površino okrog 400 ha, so med vojno ti poskusi močno na-i zadovali. Leta 1921 so pa obnovili poskuse in od leta 1928 jih nadaljujejo posebno I intenzivno. Leta 1923 so imeli v Rusiji z i limonami in pomarančami zasajenih že 2.000 ha. leta 1935 že 3.400. predlanskim pa celo 5.500 ha. Središče kultur je severovzhodna obala črnega morja, krajina Ab-hazija in kutalo leta 1942 hočejo razširiti plantaže mandarin za 10.000 ha. limon aa S.700 ha. pomaranč pa za 1.200. Tako računajo, da bo dal pridelek vseh dosedanjih in novih plantaž približno 1.7 kg sadežev na vsakega prebivalca letno. To Je eden izmed primerov, kako lahko v razmeroma kratkem času 10 let izkoristimo povsem nova produkcijske sposobnosti krajine, tako da postane vzhodna obala Crnep« morja, vse pozornosti v: konl-nrent dosedanjih krajin, ki je bila njih .skoraj izključna do-domena pridelovanje pomaranč, limon In mandarin. _ teta xXl:misKTj —" — In kako lepe, čist« preprosta limata. Gotovo mamica skrbi, da ss /sek teden temeljito stepa ja — Evica: Da, mamica vsak teden povabi prodajalca iz trgovine, da jI ko deluje sesalec prahu. Florgnce Riddellova; 65 fievatna £}u6e$en — Ne vem, kako naj ga gledam, je odgovorila Vanda tiho. Ali naj ga gledam mrko ali naj se mu smejem? Kaj mislite, kaj bi bilo v najinem položaju bolje? Krepak sunek v rebra jo je opozoril, da je njuna dolžnost zdaj molčati. Mustafa, Arabec visoke postave, ki ju je bil privedel, se je zleknil takoj po prihodu na tla, da bi tako dokazal svojo poslušno pokornost. In ko je zopet vstal, je v svoje največje ogorčenje opazil, da se ta dva neverna psa pogovarjata, kakor da se ni nič zgodilo Pa tudi molčečemu možu na divanu se je obraz še bolj zmračil. Zdaj je poklical Mustafo k sebi. Nekaj časa so se potem razlegali njuni zamolkli glasovi po veliki sobi. Mustafa je vneto odgovarjal, mahal z rokami in zavijal oči. OČividno je zdaj pripovedoval svojemu gospodarju, kako sta bili Fenella in Vanda ujeti. Ko mu je pa potem mogočni Arabec namignil, da lahko odide, se je Mustafa vrnil na svoje mesto za ujetnicama. Na divanu sedeči mož se je zopet srepo ozrl na ujetnici. 2e je odprl usta, da bi spregovoril. Preden so pa prišle besede iz njegovih ust, je vstopilo v sobo arabsko dekle. Nekaj časa so zrle njene oči skozi pajčolan, 8 katerim je imela zakrito spodnjo polovico obraza., Naenkrat si je pa stršila naičojan r??. obraza, skočila k Fe-nr*1 • r >g -ntu Miss Graveva! Oh, draga moja miss Graveva je vzkliknila! Mustafa se je prestrašeno zdrznil, toda Ahmed, namestnik poglavarja tega mesta, je skočil z di-vana, potegnil arabsko dekle krepko od Angležinj, jo držal trdno za ramena in divje tresel, ter obsul s potokom srditih besed. Pogled njegovih temnih OČi je bil tako zloben, da bi se bila morala Zora prav za prav sesesti od strahu ^pred njim, ko se ji je približalo temno obličje. Namesto tega mu je pa Zora odgovarjala z veselim glasom in zvonkim smehom. Vsa srditost mu je naenkrat izginila iz oči, pustil je Zoro in se v strmečem začudenju ozrl na Fenello in Vando. — Smatral je vaju za dva lepa mladeniča, je zaklicala Zora smeje. Vsi so mislili tako. Saj sta pa tudi podobni mladeničema v tej aeaeisi moški obleki in čeladah. Tudi jaz sem prišla, da bi videla dva tuja mladeniča. Slišala sem, da sta padla včeraj k nam naravnost izpod neba. Toda Ah med u so povedali to Sele pred dobro uro, ko se je vrnil iz puščave, kamor se je bil napotil pred tremi dnevi Ahmed se je vrnil na svoj divan. Zamišljeno je sedel potem je pa zastavil s strogim glasom Zori nekaj vprašanj. Zora je pazljivo poslušala. Potem se je pa znova obrnila k Fenelli. Toda njeno vedenje se je bilo že izpremenilo. Radostno raČnde-nje, da je zopet srečala Fenello, se je bilo oči vidno že umaknilo radovednosti, a razen tega se je poznalo Zori na obrazu, da je ne veseli, da je tu tudi Vanda. ^ . — Tu nista na varnem, miss Graveva, je dejala Zora. Cemu ste prišli sem in povrhu še z njo? Pri teli besedah je rani čl j ivo pokazala s prstom na Vando. S spominom na to, kar se je bilo zgodilo med Vando in Arudijem se je bila najbrž vrnila k Ahmedu, in potem sta se nekaj časa pogovarjala v arabščini. Videlo se je pa, da se srdito prepirata. Ahmed je bil zopet vstal In med prepirom je mahal z rokami. Zdaj je bil pa Zorin glas malone poveljujoč. Oči vidno je torej imela vpliv na tega moža in morda mu je smela celo ukazovati. Čeprav je bila ob tem visokem, krasno oblečenem Arabcu v svojem pestro vezenem telovniku in vomsnlh hlačah, segajočih £ do gležnjev, okrašenih s težkimi zlatimi obroči, podobna drobnemu in krhkemu bitju* Kar je Ahmed nehal prepirati se. Sedel je pre-križanlh nog na blazinice divana in krepko stisnil ustne. Zora je še nekaj časa govorila z visokim, ukazujočim glasom in najbrž je bilo to zadnje odločimo vprašanje, na katero je odgovoril Ahmed s mračnim kfanan jem. Arabsko dekle mu je potem obrnilo hrbet in ogovorilo Angležinji: Pojdita z menoj, je dejala. Odšli sta za njo po širokem, kamenitem stopnišču v sobo, kjer je najbrž stanovala. Ko so vstopile, je zamorska služkinja prestrašeno kriknila, toda njena gospodarica ji je zašepetala nekaj besed in zamorka je takoj izginila. — Prinesem vam malo okrepčila, je dejala Zora. Mislim, da se morata pošteno najesti — najprej jed, potem pa vse drugo. — Ne. se je zasmejala Fenella. — Kaj pa peeem Zora se je veselo zasmejala. — Oh, te Angležinje, je vzkliknila. Misli—y da smatrate kopel za svojega boga. — Kaj se bo zgodilo z nama? je vprašala Fenella. — Nič, kar bi bilo preveč neprijetno, je odgovorila Zora smeje. Ali ste slišali moj prepir s Ah-medom. On trdi o vama, da sta francoski vohunki — v takem primeru bi seveda ne hotel ravnati z vama ljubeznivo. Moje pleme je namreč prav zdaj v srditi borbi s Francozi. Mnogo truda je bilo treba, preden sem ga prepričala, da nista Francozinji, temveč Angležinji ter da sta moji zelo dobri prijateljici, pa ne samo moji, temveč tudi ArudljeVi. Porogljivo se je ozrla na Vando, ki je zdaj tudi spregovorila. Glas se ji je pa nervozno — Kje je Arudi? je vprašala. — Ni ga tu — k sreči za vas. Je v vem mestu, od koder se bori proti Franc — Zakaj torej vi — zakaj niste pri njem? Zorin obraz se je zmračil. — Arudi mi je to prepovedal — je odgovorila. Dejal je, da se je treba v okoli i našega mesta neprestano boriti, zato me je poslal sem, da bi bOa tu na varnem Nisem hotela iti, toda morala sem ga ubogati Pa tudi to mesto pripada Arudi ju- On vlada tu, Ahmed ga pa samo zastopa. To bo trajalo teden dni največ dva tedna. — Kje je Hussein? Zori se je zmračil obraz, potem se je pa naglo prijela za vrat. — Arudijev brat med svojim ljudstvom nflrofl ni bil priljubljen. Ni ga več med živimi. Arudi sam je zdaj šejk vsega plemena. Stran 8 »SLOVENSKI NAtOD«, ft. Juliji lttS. 152 Halo! Kalo! Će hoče* dobre čevapčlče In ražnjiće cio bi u — moraš v restavracijo »ROŽNA DOLINA« priti. Vsako nedeljo odo]alc m fagnjc M ražnju. Točno In solidno tam po« tre te jo te pridno! Sprejmejo ae abonenti na dobro domačo hrano. Za cenjeni obisk se priporoča Slavko Gačnik restavracija ftRozna dolina" — Mara Jutri v nedeljo 9. t. m. revanžna BALINCARSKA TEKMA med igralci gostilne na Strelišču in igralci restavracije Rosna dolina. Pričetek ob 9. uri dopoldne. TT~rnn»an¥aBs*assEJiaii itb iis»«MzSasMau*as»aaaa«aszuusauusai MALI OGLASI Beseda oo par, aaveK posebej Preklici, izjave beseda Din L—. davek posebej. Za pismene odgovore glede rnann oglasov je treba priložit] znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. wo za hodnike In stopniSča v vseh barvah v zalogi pri SEVER RUDOLF, LJUBLJANA — MARIJIN TRG 2. ■Uiati,,u:i,..miiiuiit. :.li:ui^ ------"------......«•..... u..i.i!iMi,nu,iiMjii........ ...i... ir- i :iR:'Hii|IllllMHIiinilll!iJKU:ill'' Koktis tekači RAzno B^*»ena 50 dslt iavel* oosebei v ~ ■>«->- -s r> '4> »r-r «au 6 Din SLAB3LED prvovrstne kakovosti, kasate m spumone nudi slaščičarna ZALAZNIK Stritarjeva ul. — Stari trg Prepričajte se o kvaliteti! MEDIJSKE TOPLICE pri Zagorju termalno kopališče 28° C. Plavalni bazeni na prostem, posebne kadne kopeli, terase za sončenje. Idealno letovišče. Lep nedeljski izlet. Pension din 45.-Pojasnila daje uprava toplic, p. Medija — Izlake. 1904 MALI ©GLASI v »Sloventkem \arodu« imajo Siguren uspeh! Bese«m o 50 par. POUK •'ieđeđa 50 par aaveK po*>tr>,-N'Rjman'ift] znesek £ Din Strojepisni pouk Večerni tečaji za časa počitnic oddelki od ^7. do 8. in od ^g. do 9. ure. Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno, pričetek poljuben. Christofov učni zavod. Domobranska cesta 15 — Največja strojepisnica! 2160 Beseda 50 par, davek posebej. Naimanjsi znesek s Din TRI SODE po 600 htrov, dobro ohranjene, j poceni prodam. — Ponudbe na upravo lista pod *sodic. 21S7 LES SUH vsakovrsten, ladijska tla, parkete, furnir in žagine odpadke prodaja Lavreači*; & Co., Ljubljana, Vošnj£-Lova 16. 21 SS TRAJNO ONDULACIJO s garancijo, v mo- derni h Eriiurah Vam napravi z nain~ ^jžim aparatom ti ceno din *>0. Jon Merl&k-c, Sv. Petr^i c. 7 3. 2169 Okstm tolste spal;.i sl««&0$t] p- »5 k u si te © K A B h tablete za ni o š u e 100 tablet Din 320.— proti povzetju Dobijo se v vseh lekarnah Zastopnik : Lekarna Mr. Rozman Miroslav, BeogTad — Te razi je 5 Ogi. reg. S. Br. 5846/39 BEIiKEL TEHTNICO dobro ohranjeno, takoj ugodno prodam. jNaslov v upravi Slov. zaroda. 2184 I TOVORNI AVTO tipa Austro-Fiat AFN, nosil-' nost 1750 kg. vožen 45.000 km, I v zelo dobrem stanju, prodam j ali zamenjam za luksuzni avto. i Al. Kresse, Kočevje. 21S5 ODPADKE BLAGA volnene in bombažaste in preje naprodaj cca. 2000 kg. M. Ogo- reve. Grosuplje. 2175 50 i'AR EN TL AN JE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, g-umbnic Velika zaloga perja po 7.— din »Julijanac. Gcsposvetska c. 12 S. I PO PRIZNANO NLZHJJB CENAH sl nabavite oajooijse moške obleke perilo m vsa praktična oblačila pn PRESKEHJ U Ljubljana, Sv Petra cesta 14 L T MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem v kuhan — se dob) na malo in veliko v lekarni dr. G PICCOLU Ljubljana, nasproti c N e botičnikac. LETOVIŠČE in KOPALIŠČE Ivo Sorli, Gorenja vas — Poljanska dolina, se priporoča. 35/T POHIŠTVO Vsakovrstni stoli od 18.— din dalje. Folitiram oprave najceneje. Zorman, Breg 14. 2191 IvLiSEJE £ N G ! N VEČBARVNE SV.r f"T c; maci n cj MARELICE za vkuhavanje dobite najceneje pri M. Kompare, Gradišče 7. telefon 36-30. 2142 DOPISI Up seda 50 oar. davek posebe-MaimaniftJ znesek a Dir GOSPODIČNA vesele narave, značajna in samostojna, želi poročiti boljšega situiranega, osamljenega gospoda od 45 — 65 let. — Samo *esno na upravo »Slov. Naroda* pod »Sreča je blizu«. 2178 GOSPOD srednjih let z dobro službo teli znanje s samostojno gospodično vdovo ali ločenko do 35 let z lastnim stanovanjem. — Samo resne ponudbe s polnim naslovom poslati na upravo »Slov. Naroda« pod »Harmonija« 2141 OGLAŠUJ V MALI OGLASNIK „SLOV. NARODA"! NAJCENEJŠI IZDATEK SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din agajničark o in izveibano prodajalko prejme takoj «'aulin LJUBLJANA BRIVSKEGA POMOČNIKA išče za takoj salon »Merlak«. Sv. Petra c, 76. 2174 POLETI UlIVAJn V LAHKIH ČEVLJIH 12 45301—2204 Za poletje najcenejši in najboljši Čk| s gumijastim podplatom. Otroški Din In 15.— *—«ki Din 1»—. moški Din ~ 4581—19*5 Otroški čeveljčki is . bele bf—*> z gumijastim podplati 83S97—2278 Elegantne moške prožnimi podplati. te aesSMSSja pta*&» s -USo TI čevlji Tam bodo nadomestni S pare drugih. Tsdfianl so Is finega dlftina s proznimi podplati. « cevnem dobite S okrasne jezike v S različnih Id Jm lahko premen jate po barvi obleke SSS7—RS** Gospoda dobro prtetojajo k novi obleki ti Čevlji iz belega aH »Iveri platna. 40881—706S s proznim podplatom 2967—448*0 Lahke moške usnjene sandale z usnjenim podi platem. Lok niče na prednjem deln dajejo oosU dovolj zraka. 5982—44800 Praktične usnjenimi podplati- Neobhodno kom za igranje m sprehode. Dovršeno lepi eevljl za poletje ls finega v modro-beli kombinaciji s usnjenim podplatom Ss potrebne otro* r—2626 Gospode dajejo prednost tem Lahkim čevljem iz belega ali sivega platna, kombiniranega m lakom, z usnjenimi nodplntr H p«*tn. S995—551,> Predvsem udobnost: iz finega usnja dneve. £945—1814^ Beveljehl Iz jsasjp belega usnja, izrezanim nartom in srednjo peto. 9039— 14624 Moški lahki nizki devlji z okvirom, izdelani is finega usnja aH semisa, okrašeni z luknjicami, z usnjenim podplati. Na morja ss boste najboljše odpočili t teh kib pestrih čeveljčkih Iz najfinejšega sm " um Najnovejii model iz Mefczike: Ženske sandale usnja, pletene v belo-modrl aH rdeči kombinaciji Za poletje ni bolj pnJrtlenlb čevljev. Jadraa m močoe letje, Ne rabijo podvez, ker imajo zgoraj opJe-teno gumo, ki pb drzL PERFEKTNO SOBARICO nemško in slovensko govorečo, takoj sprejmem- Pismene ponudbe s sliko na zdravilišče barona Borna — Sv. Ana pri Tržiču. 2165 VEC ČEVLJARSKIH 6TEPARIC sprejmem takoj. Ivan Prešeren, Kranj, Blejska c. 17. 2149 NADNATAKARJA agilnega, veržiranega, strogo solidnega, z dobrimi spričevali in znanjem hrvatskega in nemškega jezika, išče Kavarna Medu lić, Zagreb, Ilica 59. 2181 "~ 1000 DIN zaslužite mesečno doma, ako kupite ročni brzopletllni stroj. Dajemo materijal, prevzemamo blago. Pišite >Anos«, Maribor. 22/M KUPIM Beseda 50 pai. davek posehei Nalmanisi znesek 8 Din KUPUJEM IN PRODAJAM rabljene čevlje in moške obleke. Klavžer, Vosnjakova 4. 2164 ŠIVALNI STROJI pogrezljivi. pokromam, lepo izdelani, z večletno garancijo znamke Veritas - Titan, pri tvrdki »TRIBUNA« F P> \TJEL, LJUBLJANA. Karlovgka c. 4 — Podružnica: Maribor. Aleksandrova cesta 26 — Ceniki franko! SAMO NEKOLIKO PAR VEf tn Vase zdravje te sigrurno zavarovanr NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA fm NAŠ VAL Neprimerno hol j fina in zdrava. Makulaturni papir pruda uprava ^Slovenskega Naroda44 L]abllana9 KnaHJeva ulica itev. s SPOREDI •vropsklb radijskih postaj ui roman, novela modni pregled, novic« is radijskega sveta, Olrnska smotra, nagradni natsčaJL UPRAVA sf—fi<~nn naročnina NARODNA TiSKARNA I LJUBL3ANA r ovjfSojk vam vrste n *> £ BLP&GSTB Uf MAJPINBJ&M Gostilna Lovšin Craditte U (pri dramifcaMii tfedallita) obvešča cen j. goste, da je poverila, z. današnjim dnem vodstvo novemu poslovodji. Vodili bomo kot do sedaj pristna priznana vina, sveze pivo; poleg izborne domače kuhinje pa uvajamo novost pod geslom 1 Izrazito pažnjo bomo polagali na prvovrstno postrežbo v naših udobnih prostorih m na 2prijetnem senčnatem vrtu kisla štajerska luhm piska v papriki dluvai Urejuje Josip Zupan« H Za „Narodno tiskarno* Fran Jcran // Za upravo *m d*4 Mo Oton Christof // V« v Ljubljani