UPNE DELEGATSKE INFORMACIJE flllllllllllllllllllllllllilllllllllllllilllllllllllllllll lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll ¦tih • ZA izboljšanje kakovosti življenja v [nje ciljev s skupnimi napori # ZA prispevek HllllllllllllillllllllllllllllllllllllllilllllllllUilM VELIKO SMO ŽE DOSEGLI, A ŽELIMO ŠE VEČ! Družba, ki ne skrbi za svoj razvoj, je zapisana stopicanju na mestu in počasnemu nepreklicnemu nazadovanju. Sodobni svet hiti naprej na vseh področjih človekovega življenja in ustvarjanja in naša naloga je, da mu sledimo. To smo dolžni sami sebi in svojemu potomstvu. Dokaze, da smo se tega v dosedanjem razvoju vseskozi zavedali, lahko brez težav najdemo na vseh koncih naše občine. V mislih imam dosežke, ki so nastali kot rezultat usklajenosti razvoja gospodarstva in kakovosti življenja na našem območju. Pri vseh teh dosežkih so že doslej sodelovali vsi delovni ljudje in občani naše skupnosti. Brez njihovega razumevanja in solidarnosti pri reševanju skupnih problemov ne bi bilo šol, vrtcev, kulturnih ustanov, cest, športnih objektov — skratka vsega, kar nam lajša življenje in omogoča bolj ustvarjalno delo. To daje našemu občanu občutek, da živi v razviti skupnosti, v okolju, ki ve, kaj hoče in ki seje pripravljeno tudi samo aktivno, požrtvovalno lotiti reševanja svojih problemov. Le tako smo lahko že neštetokrat s ponosom ugotovili, da je uresničeno nekaj, o čemer se nam nekoč ni zdelo smiselno niti pogovarjati! Povsem življenjsko je, če sedaj želimo še več! Želimo postoriti tisto, kar doslej ob naglem razvoju drugih področij ni uspelo priti v naše programe. Želimo popraviti zamujeno. Le tako bo naš razvoj celovit. Naš vsakdanjik v delovnem okolju in izven njega se bosta morala še tesneje dopolnjevati. Končno: na delovnem mestu ustvarjamo zato, da bo naše življenje po delovniku boljše. Morda smo doslej spričo potreb po hitrejšem razvoju gospodarstva nekoliko zanemarjali drugo plat našega življenja. Danes se tega zavedamo in odločeni smo odpraviti tisto, kar nas pesti. 2353535348534848482323532323238948 2 Nas glas 2 — posebna izdaja — 25. 2. 1987 Seveda to terja poenoten, skupen in odgovoren odnos slehernega izmed nas. Z odpravljanjem razvojnih neskladij odstranjujemo »cokle«, ki zavirajo rast kakovosti našega družbenega standarda. Gospodarstvo občine bo seveda k temu prispevalo večji delež, za boljši jutrišnji dan pa moramo prispevati tudi sami; saj bomo vendarle pomagali graditi zase: ceste, vodovode, telefonsko omrežje, komunalne objekte...,gradili bomo v svoji krajevni skupnosti, vasi in zaselku! Sami sebi hočemo zagotoviti boljše in pestrejše zdravstvene usluge. Njihova dosedanja raven pač ni dosegala stopnje siceršnje razvitosti naše občine. To niti ni čudno, saj se je zaradi intenzivnega družbenoekonomskega razvoja število zaposlenih v občini povečalo od 5.600 leta 1966 na današnjih skoraj 11.000, število prebi- valcev pa je preseglo 28.000. Samo po sebi je razumljivo, da zdravstvo v svoji prostorski utesnjenosti ne more več nuditi kakovostnih uslug. Ob pripravah na postopno gradnjo novega zdravstvenega doma so se krajani dogovorili tudi za samoprispevek, ki bi jim omogočil razreševati pereče probleme v lastnih krajevnih skupnostih. Predloženi programi so nastali iz dejanskih skupnih potreb, potrdili so jih krajani na svojih zborih. Vsi skupaj se zavedamo, da s sredstvi samoprispevka le delno pomagamo pri hitrejši uresničitvi naših načrtov, da pa so za vsako naložbo poglavitni vir financiranja vendarle družbena sredstva — sredstva našega gospodarstva. Ne glede na to ima delež iz samoprispevka veliko vrednost že zato, ker bomo s svojim ZA izpričali svojo pripravljenost za aktivno vlogo pri ustvarjanju naše skupne boljše prihodnosti. Z neposrednim demokratičnim odločanjem bomo dokazali vrednost samoupravnega dogovarjanja. To ne bo prvič in zato se naša občina tudi lahko uvršča med razvitejše v SR Sloveniji. Zato smo prepričani, da se bo v nedeljo, 15. marca, na referendumih v krajevnih skupnostih večina odločila ZA! Odločitev o boljši prihodnosti je v naših rokah — danes gla-sujmo za naš boljši jutri! Predsednik SOb Krško ZORAN ŠOLN V nedeljo, 15. marca 1987, se bodo krajani šestnajstih krajevnih skupnosti občine Krško z osebnim izjavljanjem odločali o uvedbi krajevnih samoprispevkov za dobo petih let (od 1. 5. 1987 do 30. 4. 19f2). V ta namen so skupščine vseh krajevnih skupnosti sprejele SKLEPE O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA, vsaka za svoje območje. Denarna sredstva, zbrana na ta način, bodo delno namenjena financiranju lokalnih programov razvoja krajevnih skupnosti, delno pa izgradnji zdravstvenega doma v Krškem. Natančen namen zbiranja in način delitve sredstev sta navedena v 4. členu omenjenih sklepov. Zaradi lafje preglednosti in zato, da bi volilce posameznih krajevnih skupnosti seznanili z njihovimi krajevnimi programi, kakor tudi s programi sosednih samoupravnih skupnosti, vam predstavljamo celoten pregled investicij, kijih bodo skupnosti uresničile s sredstvi samoprispevka. Naš glas 2 — posebna izdaja — 25. 2. 1987 PROGRAMI KRAJEVNIH SKUPNOSTI Krajevna skupnost Brestanica 1. Sofinanciranje izgradnje zdravstvenega doma (100% samoprispevka). Opomba: KS Brestanica je že v letu 1986 uvedla krajevni samoprispevek v višini 2% za lokalne potrebe. Krajevna skupnost Dolenja vas 1. Urejanje zapornih plasti lokalnih cest (45%). 2. Obnova večnamenskega družbenega doma (5%). 3. Sofinanciranje izgradnje zdravstvenega doma (50%). Krajevna skupnost Gora 1. Modernizacija električnega omrežja nizke napetosti (10%). 2. Obnova vodovodnega omrežja (10%). 3. Širitev lokalnih cest in poti (10%). 4. Asfaltiranje lokalnih cest (20%). 5. Sofinanciranje izgradnje zdravstvenega doma (50%). Krajevna skupnost Koprivnica 1. Sofinanciranje izgradnje zdarstvenega doma (100%). Opomba: V KS Koprivnica so že lani uvedli krajevni samoprispevek v višini 2%. Krajevna skupnost Kostanjevica 1. Izgradnja telefonskega omrežja (48%). 2. Dograditev in rekonstrukcija komunalnih objektov (32%). 3. Sofinanciranje izgradnje zdravstvenega doma (20%). Krajevna skupnost Krško 1. Urejanje cest in ulic (15%). 2. Financiranje komunalnih potreb naselij (10%). 3. Postavitev avtobusnih postajališč (5%). 4. Financiranje potreb otroškega varstva (5%). 5. Ureditev kulturno-zgodovinskih spomenikov (5%). 6. Ureditev Valvasorjeve knjižnice in čitalnice(10%). 7. Sofinanciranje izgradnje zdravstvenega doma (50%). Krajevna skupnost Krško polje — brez naselja Vihre 1. Dograditev družbenega doma Drnovo (19%). 2. Dograditev družbenega doma Mrtvice (16%). 3. Ureditev zaporne plasti ceste na Bregah (13%). 4. Ureditev avtobusnega postjališča na Bregah (2%). 5. Sofinanciranje izgradnje zdravstvenega doma (50%). Vaška skupnost Vihre 1. Ureditev javne razsvetljave, vzdrževanje vaških poti, vzdrževanje gasilskega doma, ureditev smetišč, okolice vasi in otroškega igrišča (50%). 2. Sofinanciranje izgradnje zdravstvenega doma (50%). Opomba: V Vihrah teče 2-odstotni samoprispevek že od leta 1986. Sedaj vaščani glasujejo samo o spremembi vsebine lastnega programa: 50% zbranih sredstev bo namenjenih za gradnjo ZD Krško. Krajevna skupnost Leskovec 1. Gradnja cest in urejanje zapornih plasti (60%) I. 2' Sofinanciranje izgradnje zdravstvenega doma (40%). ;;.:-::', ,:.¦.;. NaS glas 2 — posebna izdaja — 25. 2. 1987 Krajevna skupnost Podbočje 1. Izgradnja telefonskega omrežja Cerklje — Veliko Mraševo (7,82%). 2. Izgradnja telefonskega omrežja Cerklje — Šutna — Dobrava — Pristava (5,27%). 3. Izgradnja telefonskega omrežja v gorjanskih vaseh (9,35%). 4. Asfaltiranje ceste Kalce Naklo — Veliko Mraševo (57,20%). 5. Ureditev javne razsvetljave v Podbočju (5,36%). 6. Sofinanciranje izgradnje zdravstvenega doma (15%). Krajevna skupnost Raka 1. Urejanje cest, ki jih upravlja KS (25%). 2. Adaptacija mrliške vežice in ureditev pokopališča (15%). 3. Ureditev avtobusnih postajališč in čakalnic (10%). 4. Sofinanciranje izgradnje zdravstvenega doma (50%). Krajevna skupnost Rožno-Presladol 1. Finacniranje programov vaških skupnosti: posodobitev cest v Srebotnem, Sedlu, Gornji Veliki, Hruševju, Peči, Bregu, Petelniku, pri Kovačiču; sanacija družbenega doma Rožno; urejanje vodovoda, električnega in telefonskega omrežja (80%). 2. Sofinanciranje izgradnje zdravstvenega doma (20%). Krajevna skupnost Senovo 1. Asfaltiranje in vzdrževanje cest Bohor in Stranje (8,9%). 2. Izgradnja telefonskega omrežja Zg. Reštanj — Bohor — Dobrava (3,5%). 3. Izgradnja pločnikov do Metalne in pokopališča (13,4%). 4. Rekonstrukcija cest do zaščitenih kmetij (6,2%). 5. Asfaltiranje cestnih odsekov Srebotno—Jablanca in Senovo—Kladje (6,2%). 6. Ureditev zaporne plasti na cestah Dovško—Sedem in Senovo—Kališevec (4,4%). 7. Realizacija posebnih programov vaških odborov (17,8). 8. Saniranje jedilnice in prostora za tehnični pouk v osnovni šoli Senovo (6,2%). 9. Adaptacija zdravstvene postaje Senovo (6,2%). 10. Razširitev pokopališča v Dovškem (7,2%). 11. Sofinanciranje izgradnje zdravstvenega doma (20%). Krajevna skupnost Senuše 1. Adaptacija bivše šole v večnamenski prostor (10%). 2. Modernizacija ceste Senuše—Straža—Rimš (20%). 3. Ureditev zaporne plasti ceste Senuše—Leskovec (5%). 4. Obnova drugih lokalnih cest (5%). 5. Izgradnja avtobusnih postajališč (10%). 6. Sofinanciranje izgradnje zdravstvenega doma (50%). Krajevna skupnost Veliki Podlog 1. Ureditev zaporne plasti na asfaltiranih cestah (26%). 2. Ureditev pogojev za zadostne količine požarne vode (5,5%). 3. Urejanje krajevnih poti (5,5%). 4. Ostale potrebe krajevne skupnosti (13%). 5. Sofinanciranje izgradnje zdravstvenega doma (50%). Krajevna skupnost Veliki Trn 1. Izgradnja mrliške vežice in ureditev okolice (25%). 2. Posodobitev krajevnih cest (25%). 3. Sofinanciranje izgradnje zdravstvenega doma (50%). Krajevna skupnost Zdole 1. Izgradnja mrliške vežice (15%). 2. Sanacija krajevnih vodovodov (10%). 3. Vzdrževanje lokalnih cest in poti (25%. 4. Sofinanciranje izgradnje zdravstvenega doma (50%). i S \kh.&)co1 Nas glas 2 — posebna izdaja — 25. 2. 1987 Prispevne stopnje zavezancev za samoprispevek (5. aen sklepa) . Krajevna skupnost Prispevna stopnja po skupinah zavezancev I. II. III. IV. V. VI. Predvidevamo, da bo iz samoprispevka v petih letih zbrano: Zap št. skupaj din od tega za programe v KS din za sofinanciranje izgradnje ZD din 1. Brestanica 0,3 0,3 0,3 0,3 1 0,3 15.000.000 — 15.000.000 2. Dolenja vas 2 2 2 2 4 2 70.000.000 35.000.000 35.000.000 3. Gora 2 2 2 2 4 2 30.000.000 15.000.000 15.000.000 4. Kostanjevica 1,5 1,5 1,5 1,5 3 1,5 116.000.000 92.800.000 23.200.000 5. Koprivnica 0,3 0,3 0,3 0,3 1 0,3 5.000.000 — 5.000.000 6. Krško 2 2 2 2 4 2 424.128.000 212.064.000 212.064.000 7. Krško polje 2 2 2 2 4 2 77.300.000 38.650.000 38.650.000 8. Leskovec 2,5 2,5 2,5 2,5 5 2,5 123.166.660 73.900.000 49.266.660 9. Podbočje 2 2 2 2 4 2 73.872.000 62.791.200 11.080.800 10. Raka 2 2 2 2 4 2 108.000.000 54.000.000 54.000.000 11. Rožno-Presladol 1,5 1,5 1,5 1,5 3 1,5 19.700.000 15.760.000 3.940.000 12. Senovo 1,5 1,5 1,5 1,5 3 1,5 150.000.000 120.000.000 30.000.000 13. Senuše 2 2 2 2 4 2 24.700.000 12.350.000 12.350.000 14. Veliki Podlog 2 2 2 2 4 2 38.000.000 19.000.000 19.000.000 15. Veliki Trn 2 2 2 2 4 2 34.700.000 17.350.000 17.350.000 16. Zdole 2 2 2 2 4 2 42.000.000 21.000.000 21.000.000 Vse skupaj 1.351.566.660 789.565.200 562.001.460 6LALOH VoA KiK^m tESTM KDO JE OPROŠČEN PLAČILA Samopripsevek se ne plačuje od prejemkov iz socialno-varstvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma delovni praksi. Pregled zavezancev po skupinah iz tabele: občani z lastnostjo delavca v združenem delu in zaposleni pri zasebnih delodajalcih — od osebnih dohodkov in nadomestil osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebrfih dohodkov; delovni ljudje, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni poklic — od zavarovalne osnove, zmanjšane za prispevke; delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodrsko ali poklicno dejavnost kot glavni poklic in se jim davek odmerja v pavšalnem znesku — od osnove, od katere se obračunava prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zmanjšane za prispevke iz te osnove in odmerjeni davek, ter od nadomestil osebnih dohodkov; II. — III. — IV. — VI. — delovni ljudje in občani, ki se jim odmerja davek iz kmetijstva — od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč in vrednosti lesa, odkazanega za posek; delovni ljudje in občani, ki priložnostno dosegajo dohodek iz kmetijskih gospodarskih ali poklicnih oziroma drugih dejavnosti, avtorskih pravic (zmanjšanih za normirane ali dejansko priznane materialne stroške) ter iz občasnega dela po pogodbah, od katerih se plačuje davek po odbitku — od zneska čistega izplačila, zmanjšanega za davke in prispevke po odbitku; upokojenci — od pokojnine. Samoprispevka ne plačujejo delavci, delovni ljudje in občani, katerih osebni dohodek ali pokojnina ne presega 66% povprečnega izplačanega čistega OD na delavca v združenem delu v SRS v 9. mesecih preteklega leta. Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev, delovnih ljudi in občanov ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino ali akontacijo OD in zneskom v višini 66% povprečnega izplačanega čistega OD na delavca v združenem delu v SRS v 9. mesecih preteklega leta. Nas glas 2 — posebna izdaja — 25. 2. 1987 Samoprispevka ne plačujejo delovni ljudje in občani, katerih letni katastrski dohodek negozdnih površin ne presega zneska, od katerega so oproščeni davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, in zavezanci, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko ali invalidsko zavarovani na podlagi dohodka iz kmetijstva, če katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega zneska, od katerega so oproščeni davka. Plačevanja samoprispevka so oproščeni tudi zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi. Ti zneski in kraji so določeni v Odlo- ku o davkih občanov občine Krško. Občani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti, dohodek pa dosegajo izven SR Slovenije, bodo dolžni na zahtevo sveta krajevne skupnosti posredovati podatke o dohodkih, od katerih se bo plačeval samoprispevek. V izjemnih primerih, ko bi plačevanje samoprispevka ogrozilo preživljanje zavezanca in njegove družine, lahko zavezanec zaprosi za oprostitev plačevanja. O zahtevku odloča pristojni organ občinske skupnosti socialnega skrbstva. Postopek se lahko uvede tudi po uradni dolžnosti. Primerjalni podatki za posamezne kategorije občanov, ki so oproščeni plačevanja samoprispevka Pripominjamo, da so podatki primerljivi le v letu 1987 in se bodo (nominalno) vsako leto usklajevali s kazalci o gospodarskih gibanjih in življenjskih stroških. Zavezanci iz OSEBNEGA DOHODKA Po statističnih podatkih je bil poprečni izplačani čisti OD na delavca v združenem delu v SR Sloveniji v 9. mesecih 1986 105.518 din. V letu 1987 bodo oproščeni plačevanja samoprispevka vsi tisti, ki jim OD ne bo presegal 66% zgornjega zneska, torej vsi, ki bodo imeli OD nižji od 69.642 din mesečno. Zavezanci iz POKOJNINE Poprečna izplačana pokojnina v SR Sloveniji v 9. mesecih leta 1986 je bila 70.743 din. V letu 1987 bodo oproščeni plačevanja samoprispevka vsi tisti prejemniki pokojnine, ki bodo prejemali pokojnino, nižjo od poprečne v letu 1986 v SR Sloveniji. Zavezanci iz DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI V letu 1987 ne bodo plačevali samoprispevka zavenanci, katerih letni katastrski dohodek negozdnih površin ne presega 6.457 din, in zavezanci, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko ali invalidsko zavarovani na podlagi dohodka iz kmetijstva, če katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega zneska 6.300 din (velja od 1. 4. 1987 dalje). Samoprispevka od dohodka iz kmetijske dejavnosti bodo oproščeni v letu 1987 tudi zavezanci iz višinskih krajev: Zaloga pri Stranju, Ravnega loga, Jevše kmetje, upokojenci, obrtniki, Izplačevalec osebnega dohdoka in honorarja po pogodbi o delu oziroma pokojnine bo obračunaval in odtegoval samoprispevek, ki se bo plačeval od teh prejemkov. Samopripsevek, ki ga bodo plačevali občani, ki s samostojnim osebnim delom opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost, oziroma dosegajo dohodek iz avtorskih pravic, bo obračunavala in odtegovala pristojna občinska uprava za družbene prihodke. Če odtegovanje samoprispevka ne bo možno po katerem izmed navedenih načinov, bo dolžan samoprispevek plačevati zavezanec sam. Obveznost obračunavanja in plačevanja samoprispevka zavezancem preneha za čas, ko njihovi prejemki ne presegajo zneskov, ki zagotavljajo materialno in socialno varnost. Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani, se po 16. členu Zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, štev. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. Podboško osnovno šolo so krajani pomagali graditi tudi s samoprispevkom pri Reštanju, Plešivca, Črešnjevca, Črneče vasi, Prušnje vasi, Frluge, Vrtače, Brezja, Planine pri Podbočju, Pre-magovcev, Vrbja, Gradca, Brloga in Trebelnika, katerim letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 189.000 din. Prav tako bodo plačila oproščeni tudi zavezanci iz naslednjih višinskih krajev: Šapole, Mrčnih sel, Re-štanja, Dobrove, Stranja, Gradenj, Mladja, Kočarije, Oštrca, Ržišča, Velikih Vodenic, Dolšc, Brezovice, Hrastka, Malih Vodenic, Podstrmi in Ivanjš, katerim letni katastrski dohodek negozdnih površin ne presega 126.000 din (velja tudi od 1. 4. 1987 dalje). \ Naš glas 2 — posebna izdaja — 25. 2. 1987 7 Gospodarjenje z zbranimi sredstvi Sredstva samoprispevka se uporabljajo skladno z letnimi plani in dotokom sredstev izključno za izvajanje investicijskih del, zaradi katerih je bil uveden, in se zbirajo na posebnem računu krajevne skupnosti pri SDK. Z zbranimi sredstvi, razen z deležem za sofinaciranje izgradnje ZD Krško, bo upravljal svet krajevne skupnosti, ki bo tudi odgovoren za njihovo zbiranje in namensko uporabo. Svet krajevne skupnosti je dolžan kot nadzorni organ dvakrat letno poročati skupščini krajevne skupnosti ter zboru delovnih ljudi in občanov o zbranih in porabljenih sredstvih. Delež sredstev za sofinanciranje izgradnje zdravstvenega doma iz samoprispevka krajevne skupnosti se bo izločal na posebni zbirni račun in se bo uporabljal v skladu s posebnim planom izgradnje ZD Krško. Za pravilno in namensko uprabo zbranih sredstev bo skrbel in odgovarjal posebni odbor, ki ga imenujejo skupščina občine Krško in drugi sofinancerji izgradnje. Odbor o svojem delu poroča najmanj dvakrat letno SO Krško in vsem krajevnim skupnostim. Po izteku zbiranja samoprispevka mora svet krajevne skupnosti napraviti zaključni račun o namensko porabljenih sredstvih, Skupščina krajevne skupnosti pa ga sprejeti. Skupščina krajevne skupnosti bo odločala tudi o uporabi sredstev, ki bi morebiti ostala po izpolnitvi del iz programa. IZVEDBA IN VODENJE REFERENDUMA Izvajanje referenduma vodijo firgani, ki vodijo postopek za volitve delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti po tehničnih pravilih, ki veljajo za te volitve. Referendum bo vodila volilna komisija v krajevni skupnosti. Ta bo tudi ugotavljala rezultate in izdelala zaključno poročilo o izidu referenduma. Izid referenduma bo objavljen v Uradnem listu SRS in na oglasni deski krajevne skupnosti. Tudi v videmski vrtec je vgrajen samoprispevek NADZOR Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka bodo kontrolirali SDK, občinska uprava za družbene prihodke ter svet krajevne skupnosti. NAS GLAS — SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE — Izdaja: INDOK center Krško — Naklada: 8000 izvodov — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Uredništvo: CK2 12, 68270 Krško, tel. 71-768 — Tisk: Papirkonfekcija Krško — Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72 z dne 5. marca 1980 — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani! Posebna izdaja Našega glasa št. 2 (25. 2. 1987) je namenjena informiranju občanov o pripravah in vsebini referenduma, ki bo 15. marca 1987. 8 Naš glas 2 — posebna izdaja — 25. 2. 1987 ZGRADIMO SINOV ZDRAVSTVENI CENTER Spusti me vendar naprej! Čez deset minut moram začeti delati v ambulanti! Zdravstveni dom in zdravstvena postaja Zakon o zdravstvenem varstvu določa, katere dejavnosti morajo biti organizirane v zdravstvenem domu. To so: splošna medicina, zdravstveno varstvo žensk, otrok, šolske mladine, borcev, medicina dela, prometa in športa, pnevmof-tiziologija, otroško, mladinsko in splošno zobozdravstvo, psihiatrija, patronaža, osnove higiene in epidemiologije, laboratorijska diagnostika, fizikalna medicina, konsiliarne (svetovalne) specialistične storitve, nujna medicinska pomoč in reševalni prevozi ter zdravljenje in nega na domu. Zdravstveni dom Krško opravlja vse omenjene dejavnosti. Za zagotavljanje specialističnih storitev delujejo: dermato-venerološka ambulanta, revmatološka ambulanta, ambulanta za rizične otroke, ambulanta za bolečino, posvetovalnica za sladkorne bolnike, ambulanta za odkrivanje bolezni srca, ožilja in krvnega pritiska ter izpostava očesne ambulante pri novomeški bolnišnici. Poleg z zakonom predpisanih storitev je občanom na voljo tudi pomoč v ortodontski ambulanti, klubu zdravljenih alkoholikov in pri industrijskem psihologu. Zdravstvena postaja mora po zakonu zagotavljati storitve s področja splošne medicine, zobozdravstva in patronaže. Namesto predpisanih treh pa v zdravstvenih postajah na Senovem in v Kostanjevici opravljajo kar po devet različnih dejavnosti in jim nameravajo dodati še po štiri (na Senovem ambulanto za medicino dela, prometa in športa ter za predšolske otroke, nego bolnika na domu in stalno zobno ambulanto v Brestanici; v Kostanjevici zobotehnični laboratorij, ambulanto za predšolske otroke in še eno za splošno medicino ter nego bolnikov na domu). Tradicija zdravstva v Krškem Zdravstvena dejavnost na območju občine Krško ima že več kot petstoletno tradicijo. V tem času se je lokacija zdravstvenih objektov zamenjala trikrat (»Špital« poleg današnje galerije, današnji dijaški dom, zdravstveni dom). Zdravstveni dom je bil zgrajen 1.1964 in dozidan 1977. Ves čas se je širil obseg strokovnih dejavnosti, tako v matični stavbi kot tudi v zdravstvenih postajah (Senovo, Kostanjevica). Pred 40 leti je bilo na območju današnje občine Krško 20 zdravstvenih delavcev, danes jih je 135 (samo v Krškem 85), poleg njih pa še 15 v lekarni in 10 v domu upokojencev. Tak razmah zdravstva je bil potreben zaradi hitrega in uspešnega gospodarskega ter družbenega razvoja. Zdravstveni delavci načrtujejo še dodatno razširitev dela v zdravstvenem domu in postajah, da bi prebivalstvu približali čim več specalističnih dejavnosti. Prostorski problemi Zdravstvenega doma Krško Zdravstveni dom Krško ima v sedanjih prostorih za strokovne dejavnosti 737 m2 površine, skupaj s čakalnicami, hodniki, sanitarijami in drugimi prostori pa 1600 m2. • Po normativu je potrebno za vsakega zdravstvenega delavca 10 m2 delovne površine. V ZD Krško pa se ta giblje od 4 m2 za zobozdravstvene delavce do 9,8 m2 za delavce v ambulanti medicine dela, prometa in športa. Ob predvideni potrebni razširitvi dejavnosti pa se bo delež površine za te delavce v nekaj prihodnjih letih zmanjšal na 2,3 oziroma 5,5 m2. Težnje v razvoju rodnosti, zaposlovanja, gospodarstva in poselitvene politike namreč kažejo, da bo za potrebe osnovne zdravstvene dejavnosti do leta 1990 treba zaposliti še 24 zdravstvenih delavcev. Prostorski problemi so za posamezne dejavnosti različni, od neustreznosti glede na strokovne standarde in normative do popolnega pomanjkanja prostorov. Popolno pomanjkanje prostorov: — v splošni medicini manjkata sedanjim petim ekipam dve popolni ambulanti; — medicini dela, prometa in športa manjkata dve popolni ambulanti (v letu 1986 morajo zdravniku, ki bo končal specializacijo, zagotoviti ekipo in delovne prostore, v dosedanji ambulanti III v improviziranih prostorih pa spremeniti prostor za funkcionalne preiskave) ; — dispanzer za borce NOV, ki sprejema tudi ostarele občane, gostuje v traktu za nujno medicinsko pomoč; NaS glas 2 — posebna izdaja — 25. 2. 1987 — nevropsihiatrični dispanzer gostuje v traktu za nujno pomoč ali tam, kjer je trenutno prostor; — fizioterapija od 1. 1. 1986 poteka izven stavbe zdravstvenega doma; — patronažna služba gostuje v sobi dežurnega zdravnika; — industrijski psiholog opravlja delo v triažni sobi predšolskega dispanzerja in v jedilnici zdravstvenega doma; — biokemični laboratorij za preventivno dejavnost (medicina dela, sistematski pregledi za predšolsko in šolsko mladino) nima namenskih prostorov za odvzem materiala za preiskave; — zobna protetična ordinacija bo letos potrebovala še eno ekipo in ordinacijo za zdravnika s specializacijo; — cikloergometrija in ambulanta za bolezni obtočil gostujeta v traktu za nujno pomoč; — v prostoru pljučnega dispanzerja so hkrati še sestrska soba, arhiv in sprejemna pisarna. Premajhni in neprimerni prostori: — v splošni medicini je soba za posege povsod združena s sestrsko sobo; — v dispanzerju za predšolske otroke sta premajhni sestrski sobi in premajhen prostor za nalezljivo bolne; — zobozdravniške ordinacije so premajhne — to so boksi, v katerih je še sprejemna pisarna s kartoteko; Zasilni in neustrezni prostori: — kartotečni prostor za splošno medicino je narejen iz čakalnice, sobe za EKG in hodnika; — kartotečni prostor predšolskega dispanzerja je na stopnišču; — v dispanzerju za ženske je za posege pregrajen prostor; — zobna ordinacija ima zasilen prostor za modeloteko in čakalnico; — zobotehnični laboratorij je povečan iz ordinacije II, vlivalnica je v vetrolovu, mavčarna in polirnica pa v nekdanji kopalnici in stranišču (tuje tudi skladišče zobnega materiala); — prostor za medicino dela, prometa in športa II in III je nastal s preureditvijo prejšnjega kartotečnega prostora, čakalnice in hodnika; — avdiometrijo opravljajo v garderobi; — modeloteka ortodontske ambulante je na hodniku; — vozniki reševalnih vozil dežurajo v nekdanji direktorjevi sobi; — skladišče je nastalo s preureditvijo čakalnice; — telefonska centrala je zasilno urejena na hodniku; — hrano razdeljujejo v pregrajenem delu hodnika; — skladišče sanitetnega materiala je nastalo s pregraditvijo hodnika; — jedilnico uporabljajo kot sejno sobo, sobo za delovanje psihologa, sobo kluba zdravljenih alkoholikov, prostor za materinsko šolo ter za korekturno telovadbo. Nefunkcionalnost prostorov ustvarja neustrezna razporeditev, ki je posledica dozidave zdravstvenega doma in notranje nujne improvizacije. Nekateri prostori so prehodni, zato so pri delu motene ekipe zobozdravniške ordinacije, zobnega laboratorija, medicine dela, prometa in športa III, dispanzerja za borce, biokemičnega laboratorija in psihiatričnega dispanzerja. Rešitev: nova stavba Rešitev za vse omenjene stiske ni mogoča na sedanji lokaciji. Stavba zdravstvenega doma stoji, kot je znano, na ome-jenem prostoru med cesto, mestnim hribom in Agrokombinatovo stavbo, zato se tu stavba ne more več širiti. Ob dodatni gradnji na drugi strani Ceste krških žrtev nasproti zdravstvenega doma bi bil dostop skoraj nemogoč, potreben pa bi bil nakup nadomestnih stanovanj, dodatna komunalna oprema, priprava zemljišča — vse to pa bi dodatno podražilo m2 gradbene površine. Za bodoči zdravstveni center se zdi tako najprimernješi prostor na območju zazidalnega načrta Spodnji grič II — med nakupovalnim centrom in leskov-ško šolo. Na tem območju bi dobila prostor še lekarna in dom upokojencev. Taka ureditev bi omogočala dobro povezanost vseh treh dejavnosti, zaradi prostorske bližine pa bi bila gospodarna (skupna komunalna ureditev, ogrevanje, pralnica, kuhinja, energetika, zaklonišče, telefonska centrala itd.). Na novi lokaciji bo treba zagotoviti dovolj prostora za morebitne kasnejše dozidave, zato naj bi bodoča zdravstvena četrt dobila na razpolago 3 ha zemljišča. Gradnja v dveh fazah Gradnja zdravstvenega doma bi potekala v dveh fazah. V prvi bi zgradili 3600 m2 bruto površin, prostori pa bi bili namenjeni za splošno medicino, predšolski, šolski in ženski dispanzer, patro-nažno službo, biokemični laboratorij, urgentno medicino, dispanzer za borce, medicino dela, prometa in športa, telefonsko centralo, industrijskega in kliničnega psihologa ter kuhinjo in jedilnico. V drugi fazi bi pridobili prostore še za preostale dejavnosti, poleg njih pa tudi pralnico in likalnico. Zakonske možnosti za financiranje gradnje objektov družbenih dejavnosti Po zakonu sta možna dva večja denarna vira: 1. združevanje sredstev iz čistega dohodka na osnovi bruto osebnega dohodka po namenski izločitvi oziroma iz dohodka občanov, ki opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost — tudi na osnovi bruto osebnega dohodka; 2. zbiranje sredstev samoprispevka. Izjemen pomen teh dveh virov je v tem, da sta oba odvisna od razumevanja delovnih ljudi in drugih občanov ter njihovih potreb po novem zdravstvenem domu. Pogoj, da se naložba sploh lahko prijavi, je polovica zbranega samoprispevka od celotne vsote, potrebne za gradnjo. Delavski kulturni dom Edvarda Kardelja, zgrajen s sredstvi samoprispevka 10 NaS glas 2 — posebna izdaja — 25. 2. 1987 Pri višini prispevka občanov iz posameznih območij za gradnjo Zdravstvenega doma izhajamo iz: 1. strokovnih dejavnosti skupnega pomena; 2. upoštevanja obstoječih kapacitet Zdravstvene postaje Senovo in Zdravstvene postaje Kostanjevica; 3. potrebe, da moramo za prebivalce desetih krajevnih skupnosti, ki gravitirajo v Krško, zgraditi prostorske kapacitete za dejavnosti zdravstvene postaje in za dejavnosti skupnega pomena; 4. števila prebivalcev posameznega območja za izračun deleža v strokovnih dejavnostih skupnega pomena; 5. zaposlenih delavcev, ki opravljajo strokovne storitve ločeno za zdravstvene postaje in za strokovne dejavnosti skupnega pomena. Pri tem smo vrednotili kadre na osnovi Samoupravnega sporazuma o enotnem seznamu zdravstvenih storitev v SR Sloveniji; po tem samoupravnem sporazumu so zdravstvene storitve vrednotene s točkami po zdravstvenih delavcih. Vrednotenje celotnega programa osnovnega zdravstvenega varstva, izraženo v točkah, kaže, da odpade od skupnega števila 1.775.824 točk na dejavnosti skupnega pomena 565.308 točk. Dejavnosti skupnega pomena za vse občane občine Krško predstavljajo tako eno tretjino (31.83%) celotnega programa osnovnega zdravstvenega varstva v občini Krško. Izhajamo iz vzajemnega koriščenja dejavnosti skupnega pomena, zato upoštevamo pri izračunu deležev posameznih območij število prebivalcev. V skupnem številu 28941 prebivalcev predstavljajo posamezna območja naslednje deleže: IZGRADNJA ZDRAVSTVENEGA DOMA ZA I. IN II. OBMOČJE IN ZDRAVSTVENE POSTAJE ZA I. OBMOČJE PRIKAZ RAZMEJITVE DEJAVNOSTI V GRAFIKONU IZGRADNJA ¦ZDRAVSTVENEGA DOMA ZA I. IN II. OBMOČJE IN ¦ZDRAVSTVENE POSTAJE ZA I. OBMOČJE PRIKAZ RAZMEJITVE DEJAVNOSTI V GRAFIKONU LEGENDA: 1 ZDRAVSTVENA POSTAJA ZDRAVSTVENI DOM OBSEG DEJAVNOSTI V CENTRALNEM OBJEKTU: 1.244.548 točk Poimenovanje doma po Maksu Strmeckem Občinski odbor ZB NOV je predlagal, naj bi se novi zdravstveni dom imenoval po predvojnem aktivistu Maksu Strmeckem, kije kot absolvent medicine pomagal pri delu v tedanji krški bolnišnici. I. območje — krajevne skupnosti: Krško Leskovec Dolenja vas Zdole Gora Veliki Trn Raka Veliki Podlog Senuše Krško polje 57.9% vseh prebivalcev H. območje — krajevne skupnosti: 42,1% vseh prebivalcev Senovo Brestanica Koprivnica Rožno — Presladol Kostanjevica Podbočje NaS glas 2 — posebna izdaja — 25. 2. 1987 11 KAJ PRIČAKUJEMO OD NOVEGA ZDRAVSTVENEGA DOMA 1. Novi zdravstveni dom bo zagotovil prostore tudi vsem tistim strokovnim dejavnostim, kijih sedaj nimajo; teh pa je enajst. Z upoštevanjem veljavnih standardov in normativov v zdravstvu SR Slovenije bomo z novo stavbo odpravili prostorsko utesnjenost v sedanjih premajnnih in neprimernih prostorih in razrešili problematiko strokovnih dejavnosti, ki delujejo v improviziranih in neustreznih prostorih, ki so nastali s pregrajevanjem čakalnic, hodnikov, kartotečnega pro- stora, s spremembo prvotne namembnosti ipd. 2. Z izboljšanjem delovnih pogojev, z namestitvijo strokovne opreme bodo zdravstveni delavci lahko razširjali in izboljševali strokovno delo v že obstoječih strokovnih dejavnostih. 3. Večje prostorske možnosti bodo boljšo organizacijo dela v dejavnostih zdravstvenega omogočile strokovnih doma. 4. Nove prostorske kapacitete in strokovna oprema so ob ustreznih kad- rih pogoj, da se Zdravstveni dom Krško lahko poteguje tudi za dislocirane specialistične ambulante, ki so sedaj pri bolnišnicah. S tem bi našim občanom skrajšali poti v druga zdravstvena središča, kjer obiskujejo ambulanto za uho, nos, grlo, fizikalno medicino, ortopedstko ambulanto itd. 5. Skupaj z Domom upokojencev bomo poiskali nove možnosti zdravstvenega varstva za ostarele občane in to tudi v njihovih domovih. 6. Zdravstvenemu domu bo na novi lokaciji zagotovljen življenjski prostor za nadaljnje Širjenje. 7. Zdravstvenemu domu Krško bo v novi stavbi omogočeno slediti nadaljnjemu strokovnemu razvoju osnovnega zdravstvenega varstva in s tem potrebam združenega dela in občanov občine Krško. Na referendumu bodo delovni ljudje in občani glasovali neposredno in tajno z glasovnicami, na katerih bo naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST Datum: 15. 3. 1987 NN REFERENDUM ta uvedbo samoprispevka v denarju na območju krajevne skupnosti NN KDO GLASUJE IN KAKO Pravico do glasovanja imajo vsi delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku za območje določene krajevne skupnosti, ter zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošnem volilnem imeniku, so pa zaposleni v temeljnih organizacijah združenega dela ali v delovnih skupnostih. Odločitev na referendumu je sprejeta, če je na območju krajevne skupnosti glasovala zanjo večina delovnih ljudi in občanov, vpisanih v vodilnem imeniku. KRAJEVNI PROGRAM 50% ZDRAVSTVENI DOM 50% za obdobje od 1. 5. 1987 do 30. 4. 1992 GLASUJEM PROTI (ŽIG) GLASUJEM ZA Pri ugotavljanju rezultatov pa se ne štejejo tisti delavci, delovni ljudje in občani, za katere organ za izvedbo referenduma na posameznem glasovalnem mestu uradno ugotovi, da se zaradi dela v tujini ali zaradi služenja vojaškega roka niso mogli udeležiti glasovanja na referendumu. Navodilo: Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži »glasujem za«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma »glasujem proti«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. Sklep o razpisu referenduma začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS KAJ? Referendum za uvedbo krajevnih samoprispevkov. KDAJ? V nedeljo, 15. marca 1987 ob 7. do 19. ure. KJE? Na običajnih krajevnih voliščih mestih. glasovalnih ZAKAJ? — Za obnovo in dograditev krajevnih cest, — za obnovo družbenih domov, — za urejanje krajevnih vodovodov, — za druge komunalne potrebe in — za našo skupno naložbo: izgradnjo zdravstvenega doma. KDO? i\i vsi — skoraj 20 000 volilnih upravičencev. KAKO? Če boste obkrožili ZA, boste dokazali, da ste tudi vi pripravljeni kaj storiti za hitrejše reševanje naših skupnih problemov. IN NE POZABITE! Na glasovalnih mestih bodo vaši sokrajani. Svoj prosti čas bodo žrtvovali za našo skupno akcijo, zato jih ne pustite po nepotrebnem čakati, ampak uresničite svojo pravico do glasovanja že v dopoldanskem času. ZA hitrejši razvoj v naslednjih p našem bivalnem okolju • ZA d vsakogar v okviru možnosti IlIlllllllllUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM 484823534823535353232348232348234853534853535323235348232353532348234823235323485348482323