Leto LX. številko 26.
U Uubllani, v sredo Z. februarja 1927.
Ceno Din 150
Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemšl nedelje In praznike. — loseratl do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji Inserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave,   reklame,   preklici   beseda   2 — Din.
Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej  »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420.— Din. ^
Upravništvo: Knaflova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304.
Poštnina plačana v gotovini.
Uredništvo: Knaflova ulica štev. 5, L nadstropje. — Telefon štev. 34.
Včerajšnja Uzunovićeva pogatanja
Ker so vse druge stranke odklonile svoje sodelovanje, se je Uzunovič oklenil klerikalcev in nikićevcev. — Zvečer je bila vlada že sestavljena, a nenadoma so nastopile nove ovire, —
— Beograd, 1. februarja. Poučenim Krogom je bilo že včeraj opoldne jas? no, da Nikola Uzunovič ne bo mogel sestaviti vlade z Demokratsko zajed* nico. Radikali, od nekdaj zelo občut* Ijivi za osebna vprašanja, so odklonili zahtevo   Demokratske   zajednice po spremembi   v   notranjem ministrstvu. Vnovič je osebno vprašanje res zopet prevladalo politične potrebe in tako je bilo že opoldne jasno,   da bo moral Nikola Uzunovič naprositi manjše sku* pine, da mu pomagajo iz zagate. Naj* prvo se je zatekel k SDS, ki pa je iz* javila, da odklanja sodelovanje v novi Uzunovičevi   vladi.   Mandatar krone je zato vnovič pozval slovenske kleri* kalce, da vstopijo v vlado in da ga re* šijo pred blamažo. Pogajanja s sloven* skimi klerikalci so se vodila cel popol* dan.  Dr. Korošec je v načelu takoj pristal na vstop v vlado, stavil pa je radikalom neke zahteve osebnega zna* čaja, ki se nanašajo na ljubljansko in mariborsko oblast, proti čemur pa so imeli radikali pomisleke. Zvečer so se v ministiskem predsedstvu sestali Ni* kola Uzunovič, dr. Korošec in dr. Ni* kič, kjer je bil dosežen sporazum. — Glavna naloga nove vlade bi bila, da izvede od režima RR pripravljeni dr* žavni moračun.  Zaenkrat je to ves njen program, ki ga namerava ustva* riti. V vlado odpošlje dr. Korošec tri svoje predstavnike. Dr. Nikiču je bilo ponuđeno trgovinsko ministrstvo.
Nezadovoljstvo v radikalnem klubu.
Takoj po sestanku z dr. Korošcem in dr. Nikičem je Nikola Uzunovič od* šel v poslanski klub radikalne stranke, kjer je sporočil, da namerava sestaviti vlado z dr. Korošcem in dr. Nikičem. Priznal je odkrito, da mu ne preostaja
nobena druga solucija. Radikalni po* slanci so z zelo ostrimi izrazi kritizi* ral novo vlado ter ji napovedovali, da ne bo dolgo živela. Kritika je bila zla* sti od strani pašičevcev zelo ostra. Po* slanci pa so kljub temu glasovali za zaupnico ter odobrili novo UzunoviČe* vo vlado, ker za enkrat ne vidijo dru* ge rešitve.
LISTA NOVE VLADE
Po seji radikalnega kluba so se v predsedništvu vlade še enkrat sestali Nikoli Uzunovič, dr. Korošec in dr. Ni-
kić. Na tem sestanku je bila sestavljena sledeča ministrska lista:
predsedstvo: Nikola Uzunovič (rad.), zunanje  zadeve:   dr.  Ninko Peric
(radikal),
notranje zadeve: Boža Makslmović
(radikal),
vojska: general Hadžič, finance: dr. Bogdan Markovič* (rad.), pravda: dr. Milan Srskič (rad.), promet: general M i losa v I je vid, prosveta: Miša Trlfunovič (rad.), pošte  in  brzojav:  Velja Vuklčevlć
(Jovanovićevec).
poljedelstvo: dr. Kulovec 'SLS), javna dela: Inž. Sernec (SLS), socijalna politika: dr. Gosar (SLS), agrarna reform?: Krsta Miletić (rad.), Sume in rude: Milan Simonovlč (rad.) trgovina in industrija: dr. Niko Nikić (rad. dis.),
narodno zdravje: dr. Slavko Miletić
(radikal),
izenačenje zakonov: Vasa Jovanović
(radikal).
vere: dr. Voja Janjič ali Milorad Vu-jičič (rad).
NOVE TEŽKOCE
Ko je bila lista nove vlade že sestavljena, so se nakrat pojavile nove težko-če. Prihajale so od dr. Nikiča in dr. Korošca, ki se nista zadovoljila s portfelji in ki sta zahtevala še gotove personalne koncesije. Dr. Nikič je odklonil portfelj trgovine ter zahteval šume in rude. dr. Korošec je zahteval razne izpremembe med višjim državnim uradništvom v Sloveniji, zlasti pa oba velika župana. Uzunovič ga je tolažil s prihodnjimi dnevi, ko se bodo ta vprašanja lahko reševala bolj mirno in po hladnokrvnem prevdarku.
Večjo opasnost pa pomenijo za novo vlado težkoČe. ki izhajajo od strani pašičevcev. Pozno ponoči se je izvedelo, da je vodja pošičevcev Krsta Miletić odklonil sodelovanje v novi vladi in da je proti novi vladi izrekel v imenu svoje skupine odločen veto. Med radikali je nastopilo razumljivo nervozno razpoloženje Posledica tega razpoloženja ie bila ta. da se Nikola Uzunovič s svoie ponoćne avdijence ni vrnil s podpisano listo nove vlade, kakor se ie to splošno pričakovalo, ampak da se bodo morala pogajanja danes še nadaljevati.
Danes se je spuntal dr. Nikić
Odklanja ministrstvo trgovine in ne gre v vlado. — Ostali so radikalom le klerikalci. — Nova vlada bo že prvi dan v krizi.
Ima le štiri glasove večine!
— Beograd, 1. februarja. Današnji dopoldan je mandator krone Nikola Uzunovič porabil za to, da pomiri razburjenje, ki je nastalo proti novi vladi med Paši-čevci in da odstrani tudi ostala nesoglasja, k: so se pojavila od strani dr. Nikiča. Že na   sinočni seii radikalnega poslanskega kluba je Nikola Uzunovič opazil, da vlada med skupino takozvanih Pašičevcev veliko negodovanje z novo vlado in da bi morala neva vlada z odsotnostjo samo 10 do 15 poslancev te skupine takoj zaiti v največja težave. Zato ie danes na vse zgodaj poklical  k sebi voditelja  Pašičevcev Krsto Miletića in ga poizkušal pridobiti za vstop v vlado. Krsta Miletić je prvotno odgovoril Uzunoviču, da ne more sprejeti ponuja-nega mu portfelja za šume in rude. Ker je bilo od pridobitve Krste Miletića za novo vlado odvisno, ali bo radikalni klub kompaktno za novo vlado, je pozval Nikola Uzunovič še predsednika radikalnega poslanskega kluba posl. flijo Mihajloviča, kije tudi od svoje strani vplival na Krsto Miletića. dokler se le - ta ni odločil in zaprosil za kratko odsotnost,    da  se lahko sporazume s predsedniko.n narodne skupščine Markom Trifkovićem. Nato se je vr-šii  v  predsedništvu  vlade  sestanek med Nikolo Uzunovičem. Krsto Miletičem. Ilijo Mihajlovičem in  Markom Tri-fkovićem, na katerem ie bilo končno sklenjeno, da prevzame Krsta Miletić portfelj za šume in rude. S tem je bilo to, za novo vlado zelo važno vprašanje rešeno. Po sestanku je Ilija Mihajiovič izjavil, da je Krsta Miletić sprejel  portfelj za šume in rude    in da vstopi v vlado.
Nato je Nikola Uzunovič sprejel predsednika SLS dr. Korošca, ki je v zadnjem trenutku skušal izbiti zamenjavo portfelja gradjevin za resor t pošte in brzojava. To
je Uzunovič odklonil z motivacijo, da razporeda portfeljev ne more spre.niniati. Dr Korošec se je moral vdati ter je difinitivno pristal, da dobi SLS portfelje javnih del, socijalne politike in poljoprivrede.
Najvažnejši dogodek današnjega dopoldneva pa je bil nato sledeči sestanek med mandatorjem krone in dr. Nikičem. Dr. Nikić |e vstra.ial na tem, da se mu dodeli ministrstvo za šume In rude ter da se zasede mesto državnega podtajnika v notranjem ministrstvu z njegovim zaupnikom. Med mandatorjem krone in dr Nikičem ie prišlo do ostrega nastopa. Sporazum ni WI dosežen. Dr. Nikić Je oči vidno razburjen zapustil predsednikov kabinet ter izjavil novinarjem, da ne vstopi v vlado.
»Pogajanja men mano In mandatorjem krone so se razbila. Mola skupna ne bo vstopila v vlado. Jaz nisem trgovec, da bi prevzemal ministrstvo za trgovino in industrijo In tudi ne maram pometati smeti za dr.Krajačem. Vstrajam na tem. da prevzamem ministrstvo za Šume in rude. Pogajanja z vlado so razbita, moja skupina ne vstopi v vlado.«
Izjava dr. Nikiča je vzbudila veliko senzacijo. Ako navzlic temu pride do sestave nove vlade, je njena situacija takoj prvi dan skrajno mučna. Brez dr. Nikiče-vih glasov bi razpolagala samo z večino bornih štirih g'asov. Iz okolice mandaterja krone se trdi, da namerava g. Uzunovič sestaviti vlado tudi brez dr. Nikićeve skupine ln da bo v novi vladi ministrstvo za trgovino in industrijo ostalo rezervirane za dr. Nikiča ki si bo pozneje morda vendarle premis'il M-nlstrstvo za trgovino in industrijo, kakor tudi ministrstvo agrarne re-borme b» zaenkrat prevzel minister Milan Simonović.
Radikalno - klerikalna vlada sestavljena
Novi ministri so opoldne prisegli
Definitivna ministrska lista. — Vlada nima večine v skupščini in je odvisna od milosti Nemcev. - Mučen vtis novega kabineta.
— Beograd, l. februarja ob 14. Pogajanja za sestavo nove vlade, ki bo obstojala iz predstavnikov radikalne stranke, SLS. Jovanovičevega kluba in ki jo bo podpirala neznatna skupina Nemcev, so bila ob 13. zaključena. Dr. Nikičeva skupina je definitivno odklonila vstop v novo vlado. Qb 13. se je mandator krone Nikola Uzunovič napotil na dvor. kjer je predložil kralju v podpis ukaz o novi vladi, ki obstoja iz nastopnih ministrov:
Nikola Uzunovič, predsednik vlade;
dr. Ninko Peric, zunanje ministrstvo;
Boža Maksimović, notr. ministrstvo;
dr. Bogdan Markovič, finančno ministrstvo;
Milan Simonovič, agrarna reforma in namestnik ministra za trgovino in indu-6trijo;
inž. Dušan Sernec, ministrstvo javnih del;
Miša Trifunović, ministrstvo ver;
general Kadžič% ministrstvo vojske in mornarice;
dr. Vasa Jovanović, ministrstvo za izenačenje zakonov;
dr. Milan Srskič, ministrstvo pravde;
Krsta Miletić, ministrstvo za šume in rude;
dr. Fran Kulovec, ministrstvo poljedelstva;
dr. Slavko Miletić, ministrstvo za narodno zdravje;
I     general Milosavljevič, ministrstvo saobraćaja;
dr. Andrej Gosar, ministrstvo za socijalno politiko;
Milorad Vujičić, ministrstvo pošte in brzoja va;
VeUa Vuklčevlć, ministrstvo prosvete
Kmalu nato je bilo novo ministrstvo zapriseženo. Po zaprisegi so se novoimenovani ministri odpeljali na svoje domove.
Takoj po zaprisegi je minister MIlan Simonovi^ izjavil vašemu poročevalcu, da ne veruje v daljše življenje nove vlade, ki bo imela v Narodni skupščini samo večino par glasov. Zanimivo je končno, da minister Miša Trifunović ni položil prisege, ker ni zadovoljen z ministrstvom ver. ki mu je bilo dodeljeno.
Predsednik vlade Nikola Uzunovič je pozval novinarje, naj se zglase ob 18. v predsedništvu vlade, kjer jim bo podal daljšo izjavo.
Beograd, t. febr. Imenovanje nove vlade, iz katere je še v zadnjem trenutka zbežal tudi dr. Nikič. je napravilo v parlamentu mučen utis. ker je jasno, da se najnovejša Uzunovičeva kombinacija ne more držati, temveč bo le še pojačila splošni kaos v parlamentu. V radikal-skem klubu vlada veliko nezadovoljstvo, a tudi klerikalci izgledajo precej deprimirani
Rfidić priporoča g?neralslio vlado
Nadaljevanje akcije proti Mak szmoviću. — Napoved ministrske obtožbe, — Uzunovič bi se moral Maksimovića otresti. — Najboljša bi bila vlada izvenstrankarskih generalov.
— Beograd, 1. februarja. Snoči je Stepan Radič sprejel novinarje, katerim je poJal nove, dolgovezne, vendar z marsikatero pikro resnico prepletene izjave. Stepan Radić je izjavil, da se ne bo omejil le na nasilja na teritoriju Crne gore in Hrvatske, marveč da bo zahteval tudi od Davidovića, naj mu izroči poročila o nasiljih, ki jih je izvrševal Maksimović tekom zadnjih volitev v Srbiji.
2>Radi Bože Maksimovića je- naša država postala najslabši policijski tip. Kdo mi bo pri tem pomagal? To zavisi od sestave nove vlade. Upam .da bodo demokrati ostali dosledni in nas podprli. Po ustavi bi morali Božo Maksimovića zapreti najmanj 2 leti. Obenem bi moral za 2 do 5 let izgubiti državljanske pravice.« ..
»Dr. Korošec stori najbolje, ako se pridruži Demokratski zajednici ali ako pristopi k narodnemu seljaškemu klubu. Osamljen ne bo ničesar dosegel. Korošec se mora enkrat odločiti na levo ali na desno.*
»Največja predrznost obstoja v tem, da govori Boža Maksimović, da ga drži kralj Ako propade pri volitvah, kaj potem? Mandati niso sigurni. On govori, da doseže ua dvoru vse. Uzunovič hoče iz mrvic sestaviti vlado. To pa ne gre. Njegova nesreča je- da posluša Maksimovića. Sedanja kriza ima to
dobro stran, da ne gre tu za politiko proti Hrvatom. Ako se radikali in demokrati sporazumejo, bo to samo radi državnega prora-čuna.c
— Beograd, 1. februarja. Listi objavljajo nove izjave, Stepana Radića. Stepan Radič sedaj naenkrat izjavlja, da je imel Nikola Uzunovič adobro linijo*. Njegova nesreća je, da je mislil, da ne more brez Bože Ma* ksimovića. Ce bi bil Uzunovič hraber, bi obnovil staro koalicijo! K.aj bo mogel z malimi skupinami? Beograd je Božo Maksi* movića dvakrat obsodil. Mi radićevci bomo formalno v opoziciji, toda v nekih oblastih imamo večino in tu bomo na vladi.
Ni izključeno, da bo prišlo do izven* parlamenatrne vlade, v kateri bo morda pos tovica generalov. Za ministra notranjih del mora priti vsekakor general Jaz smatram, da se nahajajo med mnogimi našimi gene* rali tudi dobri ljudje, ki bi bili dobri mini* stri, samo ako bi imeli zraven sebe po ene* ga srbskega, hrvatskega in slovenskega dr* žavnega podtajnika. Njih dolžnost pa bi morala biti v tem, da delajo složno Gene* rat zna biti izvenstrankarski človek in tudi ekspeditiven Sedanjega ministra prometa pa so postavili v pravo mišolovko, tako da je danes še slabše kot preje.
Grofica Olaa Attemsoia o Uubliani
Iz Jugoslavije izgnana lepa grofica je bila snoči pripeljana v Ljubljano in bo danes izročena italijanski policiji.
Policijski komisar dr. Fakin, ki vodi posle dežurnega na policijskem ravnateljstvu v pritličju, je imel danes dopoldne nepričakovan poset Zagrebški detektiv mu je zjutraj predstavil krasno in elegantno velemestuo damo, oblečeno v Črn dragocen kožuh, v katerega ovratniku tiči šopek lepih, kakor svežih vijolic. Na glavi ima črn, majhen klobuček, ki je nekoliko na levo pomaknjen, tako da zakriva levo oko, ki je iz stekla, a tako izborno izdelano, da tega niso nikdar zapazili njeni mnogoštevilni častilci in kavalirji v Beogradu. Da nosi dama stekleno oko, j« zapazila Šele beogradska kriminalna policija, ko jo je fotografirala.
Policijski komisar ni bil nič kaj ve9el tega nepričakovanega obiska. Pred 9eboj je namreč imel grofico Olgo Arteinsovo, čije pustolovščine so dvignile v Beogradu toliki* prahu in ki se nahaja sedaj na neprostovoljnem povratku v svojo domovino — v deželo citron i a oranž.
Lepa grofica Olga ali OHy. kakor so jo imenovali njeni beogradski kavalirji   in ča-
stilci, katerim je mešala pamet, je bila kot nedobrodošla tujka in radi šuma raznih nedopustnih dejanj izgnana iz Beograda in vse Jugoslavije. Ker se je izkazalo, da je italijanska državljanka, bo predana v Postojni italijanskim obmejnim organom, ki bodo odločali o njeni nadaljnji usodi, najbrž pa jo seveda izpustili.
V Ljubljano je grofica Olga prispela sinoči v spremstvu zagrebškega detektiva in se nastanila — na svoje ctroške seveda — v nekem tukajšnjem hotelu. Detektiv jo je danes predstavil ljubljanski policijski direkciji, ki je opravila še zadnje formalnosti pred njeno izročitvijo Italijanom. Grofica je res izredna krasotica in ni čudno, da je norel za njo ves Beograd. Svojo mondeno eleganco je ohranila tudi v tem neprijetnem položaju in nI kazala niti najmanjše zadrege, ko je odgovarjala komisarju na njegova vprašanja. Potrebne formalnosti 90 bile opravljene prav kmalu In popoldne bo lepa grofica nadaljevala v spremstvu enega ljubljanskih detektivov pot do meje.
Iz potnih dokumentov je posneti, da > bila grofica Olga Attemsova rojena leta 19'J4 v Mostaru. Njen oče je bil pehotni kapetan Johann Stifttnaver, a njena mati Stana Ma\ rije, kakor je pisano v cirilici, a bo najbrž Maure-r. Omožila se je pred leti z bivšim a\-stroogrskim kapetanom grofom Maksimilijanom Attemsom, sinom bivšega zadnjega cesarskega namestnika v Dalmaciji.
Mlada in lepa grofica Olga ima za sebuj že dokaj burno in vihamo življenje. V Mostaru je uživala vzgojo, ki so jo bile deto&te hčerke avstrijskih oficirskih družin. Zadaja leta svetovne vojne je njen oče umrl in z;» razvajeno hčerko se je pričelo težko življenj*, ki se je s prevratom še poslabšalo. Mati in hči sta v obupu začeli pohajati šantane in dru ga zabavišča in si tako služiti vsakdanji kruh. Ker Mostar kot malo mesto ui bil za to primeren, 6ta se preselili na Dunaj. Lepa in inteligentna Olga je na inflacijskem Dunaju kmalu zasvetila kot zvezda med lepoticami In krasoticami. Našla je dostop v najfinej* družbe, skrivaj pa ni zametavala raznih inozemskih ve-rižnikov, ki so takrat prinašali na Dunaj zlato valuto in živeli v velikem razkošju.
Na Dunaju se je Olga seznanila z bivšim avstro-ogrskirn mornariškim oficirjem grofom Maksimilijanom Attemsom ter se z njim poročila. Oba sla začela razkošno živeti, a za bredla sta v silne dolgove, zato sta jo neke ga dne popihala ter se v jeseni lanskega leta pojavila v Beogradu. Tudi tu je Olga kmalu zaslovela kot mondena krasotica in pridobila mnogo Častilcev, ki so ji dajali na razpolago velike vsote. Povsod je grofica vladala. Nekega dne pa sta ona in njen mož tez noč izginila iz Beograda in zapustila celo vrsto presenečenih in razjarjenih upnikov.
Letos se je grofica Olga nenadoma zopet pojavila v Beogradu, sedaj kot pevka, a vsa v črnem. Vsakomur je pravila, da žaluje sa svojim možem, ki ji je pred kratkim umrl. Policija se je začela zanimati za njo in jo nato aretirala. Grofica Olga Attems je be> gradski policiji na dolgo iu široko pripoved • vala roman svojega burnega življenja. V Be^> gradu tudi niso do zadnjega zapazili, da im.; eno oko stekleno. Pojasnila je nato, kako Je prišla ob oko. Na Dunaju jo je med pretepom v nekem večjem lokalu, kjer 60 se shajali tudi prosluli 3-plattenbruderji«, nekdo udaril po očesu, da se ji je izlilo. Zdravniki pa so J znali  napraviti tako izborno umetno oko ■ Črno punčieo. da ni mogel tega nihče opazit1 Ker na iztreznjeaiem Dunaju ui bilo več mož nosti za drug, boljši zaslužek, je z možem začela nehvaležno karijero varijetetne pevk*\ Upala je, da bo v Beogradu lahko boljše iz hajala, se je napotila tja, a policija ji je prekrižala račune s tem, da jo je aretirala i u izgiila.
Slaba večina nove vlade
— Beograd, 1. februarja. Šesta Vzu novičeva vlada razpolaga s sledečimi poslanci: 130 radikalov, 8 radikalskih disidentov JovanoviČeve skupine. 20 klerikalcev. To da 158 glasov. Vlada računa nadalje na podporo 4 nemških poslancev. Opozicija bo štela: 49 radi* čevcev, 32 Davidovičevcev, 18 bosanskih muslimanov dr. Spahe, 23 članov SDS, 9 hrvatskih federalistov, 4 zoro* Ijoradnikc, 4 črnogorske federaliste, 3 hrvatske blokaše in 8 Nikičcvcev. —. Skupno 150 glasov.
Krvav spopad v Burgenlandu
— Dunaj, 1. iebruirja. Dne 30. januarja je došlo v Schattendorfu, malc/ii trgu ta avstrijsko - madžarski meji do krvavega spopada med organizacijo rebublikanske obrane in člani organizacije bivšeh frontnih borcev do krvavega spopada. Spopad je zahteva^ več človeških žrtev. Organizacija republikanske obrane se nahaja pod pokroviteljstvom avstrijske socijalno - demokratičen stranke. Incident je vzbudil v dunajskih političnih krogih precejšnje razburjenje. Voditelji avstrijske socijalno-de-mokratične stranke so odločeni, da izvedejo kar naiširšo agitacijo proti organizaciji bivših vojnikov, ki nastopa provoku-torično in izziva organizacijo v obracnJK) avstrijske republike.
Borzna poročila.
ZAGRfcBSkA «t)KZA
Devize: Dunaj 801—804. Berlin 13.-19 —13-52. Budimpešta 995.50—998.50. Buk i-rešta 32.25—32.75. Italija 243^3- 245.93, London 275.95—276.75, Newyork 56.72— 56.92, Pariz 223.66—225.66, Praga 168.25— 169.05, Curih 10.9375—10.9675. — V*l»-t e: dolar 56.50—56.90.
INOZEMSKE BORZE.
— Čarih: Beograd 9.14, Pariz £0.4725, London 25.22, Newyork 519.875, Milan 20.4755, Praga 15.40. Berlin 133.20, Dunaj 73.85.
— Trst: Beograd 40.79,   London 113.2o, ^Newyork 2350, Praga 69.07.
16
Dopis iz Primorja«
Slovanskih, razredov v Italiji ni vefc, odpravljen Je popolnoma pouk slovenščine Sn hrvaščine celo v dodatnih urah. prepovedan §e na največ krajih celo pouk veronauka v materinščini Zabranjeno je zasebno poučevanje več kakor dveh otrok skupaj. Onemogočen je tako praktično vsak pouk v slovenščini ali hrvaščini.
Da se temu odpomore, je izdala ^Istar-aka Riječ« posebno mesečno prilogo »Mladega Istranina< sta hrvatsko deco* za >Edi-uost< in >Novice< pa dvotedensko prilogo »Za našo deco«. Obe prilogi sta imeli namen, dati vsaj v tej obliki ukaželjni mladini« ki ji barbarska italijanska vlada odrekava pravico do izobrazbe v lastnem jeziku, priliko, da se uči čitati materinščino. Z manim zakonom o sledenju, ki je izšel v jeseni, so morale odpasti vse take priloge. Mesto prilog so zadele izhajati pod istim imenom posebne pe-rijocrične publikacije za nase najmlajše. Z novim letom je sicer prenehal >Mladi Istranin*, ki je našel zavetišče drugod, za slovenske otroke pa je začel izhajati celo drugi mesečnik »Jaselce«.
Da se tudi drugače pomaga, od vlade popolnoma zatirani mladini je tiskala in izdala tržaška tiskarna : Edinost <: potom 5>Goriške Matice* posebno, za sedanje razmere prikrojeno začetnico »Prve korake«, Goriška Mohorjeva družba pa je izdala zbirko pesmi is borilo »Kolačke«. Toda vso je delalo grozno slabo kri italijanskim učiteljem in karabin jerjem in fašistovskim veljakom. Začela se je sistematična gonja proti tem publikacijam, zlasti proti >Prvim korakom«.
Prepovedali so otrokom prinesti knjigo v šolske prostore, prepovedali so jim celo knjigo rabiti ob domačem ognjišču. Ker se pa otroci niso držali in niso mogli držati te prepovedi, saj je bila knjiga pisana v jeziku, v katerem jih je vzgojila lastna mati, eo se italijanski učitelji v več krajih zlasti na Vipavskem, posluževali podle sleparije. Rekli so otrokom, naj prinesejo t Prve korake« v šole, češ da bodo iz njih čitali. Otroci so bili vsi veseli in so se rade volje odzvali pozivu, v šoli pa so jim učitelji proti-postavno zaplenili knjige in jih obdržali.
Med tem pa so karabinjerji stikali pri vseh trgovcih na deželi, ki so razpečavali knjige »Goriške Matice^ in jim takisto zapjenili te knjige. Proti nekaterim trgovcem 9o celo vložili ovadbo. Vsi se bodo te dni zagovarjali pred sodnikom.
Neki trgovki, kateri so tudi zaplenili knjige, je karabinjerski brigadir izjavil, da Museolini noče, da se slovenski otroci uče slovenščine. Radi tega so vse te knjige prepovedane. Zahteval je, kakor tudi drugod, imena naročnikov >Goriške Matice« in šel od
hiše do hišo in zaplenil >Prve korake., torej knjigo, ki je Izšla z oblastvenim dovoljenjem. Zagrešili so potem takem varnostni organi sami najhujše proti elementarnim državnim postavam.
V soboto končno ?a hodili celo po Gorici agenti tamošnje kvesture in zahtevali vse izvode >Prvih korakov«, češ da so s prefektovim odlokom prepovedane. Odloka samega'niso pokazali in še manj izročili. Pač pa so črtali iz njega glaven moment, ki je baje dovede! slavnega in bistroumnega prefekta goriške pokrajine, da jo izdal ta odlok.
Inkriminirani so predvsem citati o Primožu Trubarju, ki so postavljeni kot moto na Čelo pojasnil, kako naj se knjiga rabi. Glasijo ee tako-le: »Ljubi Slovenci! Mi smo, bog ve, dosti premišljevali, s kakšnimi črkami bi mogli našo besedo prav, po pravopisu stalno in razumljivo pisati. Primož Trubar, leta 1550.«
iDovedite kmete do tega, da bodo učili svoje otroke slovenski brati! Primož Trubar, leta 1561.«
^Slovenskih knjig ue berejo samo po mestih, kjer imajo občne šole, temveč tudi po večjih vaseh kmetje in njihovi otroci z velikim hrepenenjem in z veliko radostjo. Primož Trubar, leta 1582.«
Začela pa se je gonja tudi proti »Kc-lačkomt. Začetek je storil šolski ravnatelj in potez tat v št Petru pri Gorici Ceechia. ki
si je pridobil že veliko zaslug s svojim sovraštvom proti Slovencem, da ee očisti s tem svojega nekdanjega pregorečega avstrijakan-stva. Že po zadnjem atentatu na ministrskega predsednika Mu^solinija je dal na lastno pest razpustiti tamošnji izobraževalni društvi. Ker mu višja oblast ni hotela potrditi tega junaškega čina in ga primerno morala celo pohvaliti, kuha sedaj še posebno jezo proti Slovencem. Radi tega je naročil tamošnjim učiteljicam, naj zahtevajo od učencev, da prinesejo v šolo > Kolačke«, da bodo iz ujih prerisali slike. Otroci so ubogali, toda zgodilo 60 jim je kakor s > Prvi mi koraki«. Učiteljice so jim ukradle (drugi izraz ni na mestu) in jih tudi obdržale.
Isti Ceschia je zagrozil tudi vsem gostilničarjem in obrtnikom svojega okrožja, da jim odvzame koncesijo, ako bodo še poverjeniki »Goriške Matice«.
Spričo takim gorostasuostim ima pa tajnik tržaškega in goriškega fašja. poslanec Barduzzi, nesramnost, da obžaluje položaj Italijanov v Dalmaciji, kjer da ne smejo tiskati nobene besede v lastnem jeziku. Večje podlosti menda ni. In ta človek pojde sedaj zastopat Italijo kot generalni konzul v Marše i ii o.
Redukcija pri narodnih gledališčih
Pokojna peta vlada s. Lzunovica ie še pred svojim padcem izvršila že več mesecev prej v znamenju vštedenja« najavljeno redukcijo gledališkega osobja. odnosno k redit ev za narodna gledališča. O zadevi se je v javnosti že obširno razpravljalo in protestiralo. Kakor pa vse kaže, ti protesti niso ni a" najmanj zalegli in vlada 5e mirno šla preko najširše javnosti. Te dni so vse giedališka uprave dobile od trrnetniškega oddelenia prosvetnega ministrstva naredbo, da morajo nemudoma urediti svoje poslovanje in svoje finančne razmere v skladu s krediti, ki so jim po novem proračunu na razpolago. Dasi novi proračun še ni sprejet v Narodni skupščini, ni nikega upanja, da bi se položaj bistveno spremenil. Zato so gledališke uprave že začele izvajati naredbo prosvetnega ministrstva.
Zagrebška gledališka uprava je včeraj s posebno okrožnico obvestila vse članstvo, da od 1. aprila dalje ne bo več mogla izplačevati osebnih dokiad, honorarjev ffccL in da bo poleg tega izvršila tudi redukcijo osobja. Do konca marca mora biti ta redukcija izvršena, obenem pa se bo izvedlo tudi znižanje plač vsemu ostalemu osobju, ki ostane Še po redukciji pri gledališču. Ukinejo se vse doklade, honorarji L t. <L, za katere ni na razpolago potrebnih kreditov. Vsemu osobju pa so s l. februarjem odpovedane pogodbe, ker bi uprava po 1. aprilu ne mogla več izpolnjevati pre-
vzetih obveznosti. Z onimi člani, na katere uprava še nadalje reflektira, bo sklenila nove pogodbe, ostali pa bodo odpuščeni.
SHČno postopanje je uvedeno tudi pri narodnem gledališču v Ljubljani in v Mariboru. Kakor doznavamo, bo v Ljubljani za enkrat izvedena samo delna redukcija osobja, ker merodajni krogi Še vedno niso izgubili upanja, da bo Narodna skupščina popravila krivico, ki jo trpi ljubljansko gledališče pri razdelitvi kreditov. Zaenkrat sc predvideva redukcija sledečega osobja: 1 honorarni član drame, 1 prevedena članica drame in 3 Člani opernega zbora. Glede redukcije tehničnega osobja še ni ničesar definitivno sklenjenega. Februarska dotacija narodnega gledališča je zmanjšana za 50.000 Din, kateri znesek se je odtegnil na račun preveč prejetega kredita v znesku 446.000 Din.
Koliko osobja bo reduciranega v Mariboru, doslej še ni znano. Izgleda pa, da bo moralo pod takimi pogoji mariborsko gle-gališče sploh popolnoma prenehati' in bi lahko obstojalo nadalje le, če bi ga prevzela v svojo upravo mestna občina.
Za enkrat se omejujemo samo na konstatacijo teb dejstev. O stvari sami pa bodrio spregovorili Še obširnejše.
IV. ŠPORTNI KARNEVAL
SE BO VRŠIL
V NARODNEM DOMU
o. FEBRUARJA 1 9*2 6.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
DRAMA
Torek, 1^ Zaprto.
Sreda, 2: Ob 20. »Pegica mojega srca*. Izven.
QPERA-Torek, 1.: *>lanon». D. Sreda. Z: ob 15. «Tannhauser». Ljudska predstava po znižanih cenah. Irv.
Veseloigra >Slaba vest«, ki je vzbujala pri vseh dosedanjih uprizoritvah salve smeha in burno odobravanje, se ponovi v ljubljanski drami na Sveonlco popoldne ob 15. *po znižanih cenah. Vsak prijatelj pristnega humorja in prisrčnega mieha naj te predstave ne zamudi.
Wagner: »Tajuihaaser« kot ljudska predstava. Na Svecnico dne 2. februarja ob 15. uri se poje v ljubljanski operi velika VVagner-jeva opera >Tannhauser« in pevska tekma na wardbur5kem gradu kot ljudska predstava pri znižanih opernih cenah. Na to predstavo opozarjamo prav posebno našo podeželsko publiko. Saj ima tokrat slišati delo svetovne slave. Veliko vlogo Elizabete poje ga. 2alu-dova, Venero ga. Thierrv-Kavčnikova, pastirčka pa ga. Ribičeva. Naslovna moška vloga je v rokah g. Krut tla, doeim poje Hermana, deželnega grofa t urinskega, g. Betetto. Vloga vitezov in pevcev pojo gg. Ilolodkov, Kovač, Mohorič in Zupan. V operi nastopi tudi baletni zbor. Dirigira ravnatelj opere g. Mirko Polič, režija pa je v rokah g. Knittla. Cene znižane in so vstopnice v predprodaji v dnevni blagajni v operi. Naročijo se pa lahko tudi pismeno ali telefonično na £t. 231 in 306.
Danes v torek zvečer se poje v ljubljanski operi priljubljena Massenetova opera »Manonc z go. Lovsetovo in g. Banovcem v glavnih vlogah.
Jutri na Svecnico so v ljubljanskem Narodnem gledališču tri predstave in sicer ob 15. uri v operi velika VVagnerjeva opera «TannhSuser», v drami pa popolud-ne Anzengruberjeva narodna Igra cSlaba vest» ter ob 20. prva letošnja vprlzoritev Izredno ljubke in zabavne angleške veseloigre ..Pegica mojega srca-*. Obe popoldanski predstavi, v operi in drami, sta Hudski pri znižanih cenah. Predprodaja vstopnic v operi pri dnevni blagajni.
Vaša Pffboda. Ko ie priredil slavni umetnik Vaša Prihoda svoj prvi koncert na Dunaju, so bili sedeži prav izreano redko zasedeni. Dunafska koncertna publika pač ni poznala še takra; komaj 22 letnega umetnika Pfihode in vsled tega se tudi ni zanimala za njegov koncert. Vendar, pa so bile kritike, ki so jih prinesli brez izjeme vsi dunajski dnevniki, tako izredne, da se je takoj odločil za drugi dunajski koncert, ki se je vršil 26. novembra 1922. leta. Takrat pa je bila velika dvorana koncertnega društva popolnoma razprodana. Sijaine kritike so pripeljale razvajene DunajČane ta večer v dvorano, ki so po vsaki točki naravnost viharno slavili umetnikovo igro. Danes osvaja slavni virtuoz ves svet In samo javljenje koncerta z njegovim imenom že jamči razprodano dvorano. V Ljubljani se vrši njegov koncert v četrtek, dne 3. februarja v Uni-onski dvorani. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Sport
Nedeljski sport na Pohorju
V nedeljo so se vršile na Pohorju pri Mariborski koči prve smuške tekme. Pohorje, ki lahko postane pravi jugoslo-venski Chamonix, je v nedeljo oživelo. Iz vseh krajev Slovenje, deloma tudi iz Hrvatske so prispeli smučarji, športniki in planinci, da se malo razvedrijo in na-vžijejo prekrasnega pogleda na zasneženo Pohorje. •
Gostje so se zbirali že v soboto,, pa tudi v nedeljo so še prihajale skupine smučarjev in planincev, tako da je bila mariborska koča kmalu prenapolnjena. Računa se, da je Pohorje posetilo v nedeljo nad 300 obiskovalcev.
Nedeljsko jutro je bilo krasno. Že na vsezgodaj je solnce zlatilo naravo in odsevalo tudi na radostnih obrazih izletnikov.
Ob 7.30 so se pričeli pri Ruški koči
zbirati srnučarji-tekmovalci, tekma sama pa se je pričela ob 10.30. V intervalih ene minute je startalo 21 tekmovalcev, članov Ljubljanskega športnega kluba ter športnih klubov Ojstrica, Celje, Maribor, Ptuj, Rapid in Saveza srednješolskih udruženj. Cilj je pasiral v najboljšem času Kopišek (Ojstrica) v 23:36, drugi ie bil Jeglič (Rapid), tretji Zigeri (Maribor). Izven konkurence je prispel na cilj prvi dr. Kmet (LSK) v 20:2, drugi Korman (Maribor). Tekmovanja so bila zaključena ob 11.30, ob 13. pa so se na nova zgrajeni smuški skakalnici izvedli skoki. Tu je zasedel prvo mesto dr. Kmet, ki je skočil 15.50 m daleč. Skok, ki je popolnoma uspel, ne zaostaja dosti za jugosl. rekordom. Drugi v skoku je bil Kukovec, ki je skočil 13 rn daleč.^
Celokupno prireditev sta organizirala I. SSK Maribor in Slov. plan. društvo, podružnica Maribor. Med drugimi športnimi funkcijonarji je bil navzoč tudi dr. Souvan kot zastopnik JZSS. Organizacija te lepe propagandne prireditve je bila brezhibna.
*    • *
— Hokei na ledu. V nedeljo je igral na Dunaju kanadski hokejski tira, sestavljen iz igračev, ki bivajo v Evropi, proti evropskemu timu in zmagal z 2 : 1.
Čudna zakonska zgodba
Hči nekega bogatega trgovca v Beo^ gradu je postala žrtev prave tragikomedije. Lansko poletje se je mudila v kopališču v Opatiji, kjer se je spoznala z nekim elegantnim kopalcem, ki je nastopal vedno zelo kavalirsko ter se ji predstavil kot ravnatelj neke velike tovarne v Budimpešti. Parkrat sta se sprehajala po lepih opatijskih prome* uadah, nato pa ga je naivna Eia pred= stavila svojim staršem. Mož je napra* vil na njeno mater zelo dober vtis. Tu* di očetu je ugajal. Dva tedna pozneje je oficijelno zaprosil za roko. Iz pre* vidnosti sc je oče telefonično obrnil na nekega znanca v Budimpešti ter se informiral o razmerah svojega bodoče« ga zeta. Poročilo je bilo zelo povoljno in z mirnim srcem so mu zaupali svojo jedva 18 letno hčerko. Kmalu nato je v ožjem krogu sledila poroka in oče ej ženinu izplačal kot prvi obrok dote 100.000 frankov. Mladi parček je nato odpotoval na ženitovanjsko potovanje. Nameravala sta najprej posetiti Pariz, toda na izrecno željo ženina-sta poto* vala najprej v Budimpešto ter bi ime; la od tam preko Dunaja nadaljevati pot v Berlin in v Pariz. Ko sta dospe* la v Budimpešto, je mož ostavil svojo mlado ženo v neki restavraciji, češ da stopi samo za trenutek v kavarno, na kar se takoj vrne, da nadaljujejeta po= tovanje. Ko pa ga Čez celi dve uri ni bilo nazaj, je postalo osamljeno ženo strah; odšla je v kavarno, da ga po* išče. Ko je stopila v ravnateljsko pi* samo, je zagledala svojega moža ter ga začela hudomušno oštevati, da jo je pustil toliko časa samo. Kdo pa po* piše njeno presenečenje, ko se mož okrene proti njej ter ji izjavi, da ne razume njenega nastopa *ter da je ni še nikoli videl. Čimbolj mu je ona ras* kladala, da je njen mož ter da se na* hajata na ženitovanjskem potovanju, tem bolj začudeno jo je gledal. Tudi ostali nameščenci so jo nekam čudno pogledovali in nekdo je pripomnil, da se je siroti bržčas omračil um. Prestra* šena žena je od presenečenja omed* lela.
Ko se je zavedla, so na njeno željo telegrafično poklicali njenega očeta. Šele potem sc je stvar razjasnila. Rav* natelj podjetja, ki ga je ona smatrala za svojega moža. faktično ni bil ože* njen. Njen pravi mož ie njegov bra* tranec, ki mu je po čudnem naključju na las podoben in je bil svojčas res tudi nastavljen v tem podjetju. Radi raznih goljufij pa je bil odpuščen. 2e večkrat je imel ravnatelj podjetja radi tega sitnosti, ker so ga zamenjavali z njegovim goljufivim bratrancem. Toda tokrat so se te sitnosti mirnim potom poravnale. Ravnatelj se je namreč ta* koj ponudil, da z veseljem sprejme vlogo svojega bratranca. Ker je bil prav tako !ep kakor on in poleg tega pošten človek in pravi ravnatelj to* varne, nista niti oče niti prevarana hči imela nič proti temu. Težkoča je ob^ stojala le v tem. da goljufivi bratranec
ni hotel privoliti v ločitev zakona. Za 100.000 frankov je končno tudi na to pristal. Ela pa je bila zadovoljna, da se je zadeva kljub vsem neprijetnostim še tako srečno iztekla.
šBetežnica
KOLEDAR. Danes: Torek, L februarja 1927: katoličani: Ignac; pravoslavni: 19. januana. Ma-karije
Jutri: Sreda, *J. februarja 1927; katoliča ni: SveČnica; pravoslavni: 20. januarja. J«-'-timije.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališča: Drama: Zaprto« — Opera' iMbbobc. D.
Kinematografi. Matica: iPoštarieva bči<
— Dvor: ^Divji lovec r. — Ideal: >Velebsii-ka Pat in Patachon«.
Plesne prireditve. ».Lovski plese ob »u. na Taboru. — VIL ^Podoficirski ples« ob 20. v hotelu Uni on ii- — Sokolska ma&kerada nb 20. na Bellevue. — Ob 20. v Zvezdi Športni večer in ples Kolesarske Ilirijo. — Ob 19. vlnternacijonalna mažkeradac godbenega od seka Ujed. saveza železničarjev v Narodnem domu.
PRIREDITVE NA SVECNICO. Gledališča: Drama: ob 15. >Slaba vaaU
— Ob 20.: »Pegica mojega srca<:. — Opera: Ob 15.: >Tannhauser«.
Kinematografi: Matica: *Poštarjeva hc:
— Dvor: i-Pozor Karv.. -   Ideal: »Veleban-ka Pat in PatacbcuK.
Filmsko predavanje    -.-Potovanje    nkr'': sveta v IS dneh^: ob 9.30 in 11.
»Pravljice za mladino«.    Pripoved u ga. šaričeva in ?ra. Medvedova ob 17- v V rodnem domu.
Predstava >Skapinove zvijače« v resta\ raciji pri uLevu«. Priredi Kolizejski oder. DEŽURNE LEKARNE.
Danes; Bahovec, Kongresni trg; OMar, Sv. Petra cesta; Jošt, Celovška cesta
Jutri: fcušnik, Marijin trg; Eural!> Gog-po»vetska cesta.
Pepe ima gripo...
Maščevanje ge. Epidemije
.Vas" Pepc iz uredništva je velik ko> ven jak. Xe bi se ustrašil niti najhuj šega fašisla, kajti bil jc svoje dni vo jak vam in na straži stal, pa bi se bar Marljiv jc ko mravlja, počitka sploh nc pozna in dopust mu je le nepotreben Uiksus. Za razvedrilo zleze n*i Triglav in obhodi v enem dnevu vec kakor drugi celo leto. Zato pa tudi nc mara bolehavih ljudi in redakcijski bolniki sc ga raditega ogibajo, čim največ morejo.
Ko je priromala bog zna od kod španska ^r/pa, se je Pepe prav ošabno norčeval iz vseh strahopetcev, ki so trepetali pred njo ter letali okrofi. zdravnikov, da se je ubranijo. Pepe iz uredništva pa je bil celo tako koraj žen, da je šel h gospe Epidemiji na intervjuv. ki ga je opisal tudi v list>j Pripomnil jc sicer, da ga je apreletei mraz, ko mu je podala roko, toda kozarček dobrega brinjevca je pregnal vse sledove tega neprijetnega srečanje. In enako prezirljivo kakor poprej je zbiral poročila o gripi doma in po sve; tu ter jih servirat našim čitateljem.
Pa sc je ga. Epidemija Espagnoln temeljito maščevala. Ravno njega si Je izbrala za svojo prvo žrtev v Ljubljani in ga položila v posteljo, ki je sicer po njegovem naziranju samo za mehku? neže. Dva dni sc ji je junaško zoper--stavi jal, a ženska trma španske je frtfa močnejša in Pcpeta zdaj že tretji dan ni v redakcijo. Ljubljanski mestni fizi-kat sicer zatrjuje, da v Ljubljani še ni gripe, toda stavil bi glavo, da jo naš Pepe ima. Gospa Epidemija se je maščevala ...
A s samo eno žrtvijo še ni bila i&» dovoljna. Maščevala se je nad vsemi, ki so imeli opravka z onim posmehlr vim in izzivajočim intervjujem. Posla* la je hudo influenco naši pridni gospodični, kateri je Pepe svoj razgovor narekoval, in zapodila v posteljo -stav ca, ki je stavil na stroju rokopis o onem usodnem razgovoru.
Umevno je, da smo zdaj dobili vsi rešpekt pred gospo Epidemijo, zlasti ker nam že vsem pošilja svoje glasni-ke: temu nahod, onemu kašelj, pa zo pet glavobol itd. Zato bomo raje zda} bolj  previdni,  kadar  bomo  pisan o mogočni *Španski», da se ji ne zamu rimo še drugi, ker bi se drugače uieki nila maščevati še nad našimi čitatelji. Tega pa res nočemo.
H. 7. Magog:
26
za
— Daleč! Kamorkoli, samo daleč odtod, da nas sovražnik ne bo več mogel doseči! je vzkliknil James z navdušenjem.
— Ha, ha! se je zahehetala Calinette. Lepo potovanje nam predlagate, dragi moj James! Kaj pa ti praviš. Perle?
— Pravim, da sem vsega tega že sita.
Calinette se je živahno okrenila k svoji prijateljici.
— Kaj ti pa je? je kliknila.
Perli so se ustnice bolestno skrivile. Nekaj časa je pomišljala, nato pa se je nakrat odločila.
— Kaj mi je? je zamrmrala.
In čez hip je dodala, pol šaljivo, pol resno:
— Tresla sem se za vas, James. Bala sem se in strah me ie bilo...
— Strah?
— Da..strah za vas, je v zadregi dostavila rrris Perle in se obrnila proč. da utaji rdečico.
— Perle! Je-li mogoče? je zajecljal igralec. Kaj čujem? Smem-li unati!.,. Vi mi dovoljujete?...
Počasi se je Perle obrnila k Jamesu in njene velike oči so se zazrle v njegove. Vzdihnila je in umolknila.
Calinette se je vidno vznemirila. Na-mršila je svoje črne obrvi in toliko, da ni zacepetala z nožicami. Pravočasno se je še premagala: obrnila se je zopet k oknu in se zatopila v pokrajino. Očividno je nekoga pričakovala.
Toda koga je mogla čakati Calinette, na katerega ni obenem čakaia tudi mis Pcrle?
Mladi mož je vroče prijel igralko za roke.
— Bože, torej je resnica! Hoteli ste rne preizkusiti, hoteli ste se uveriti o iskrenosti moje ljubezni!
— Bila sem neumna! ga je prekinila mis Perle.
— Ne bolj kakor zdaj-le, je za godrnjala Calinette, pritiskajoč čelo na steklo.
Mis Perle je bila vidno razburjena. Energično je stresla kodrasto glavico.
— James, oprostite mi moje žabrv-ke! Vedno si bom očitala, da sem porogljivo zavračala vaše besede, ki so HU\ zdaj ^idlm, iskrene. Nisem vas razumela, James; zdaj vas razumem. Za vlogo,ki ste jo snreieli iz ljubezni, je bilo treba več kakor samega poguma. Ah, kako sem bila neumna! Je - li
bila res potrebna ta avantura, v katero sem vas pahnila toli brezobzirno, da vas precenim v vsej vaši notranjosti? Spoznala sem vas šele tedaj, ko ste se zavoljo mene skoro ubili. In vse to je zgob" moja krivda!
Glas ji jc drhtel od ganotja. Hotela si je zakriti obraz, a James ie nežno potegnil njene roke k sebi.
— Ne govorite tako, draga prijateljica! In ne očitajte si ničesar! Z veseljem bi bil umrl za vas, in največje plačilo bi mi bile vaše solze, ki bi jih poročili za menoj. Verujte mi: za to radost, da vas smem r>oslušati in videti vaše ganotje, ki si mu drznem slutiti vzrok in pomen, za to radost bi bil pripravljen pretrpeti še več kakor smrt. Draga Perle, nehajte s samoobtožbo! Krivec je le eden edini: in ta se zove Big Johnson. Mož s krinko!
— Vem, kaj govorim! je trdovratno vstrajala mis Perle. Poglavitni krivec sem predvsem jaz!...
— Perle, pazi, da ne zineš kake gluposti, se je tedaj oglasila Calinette. Jamesu ni do teh zadev; on hoče le vedeti, če ga vsai malo liubiš.
— Malo, da! je iedva slišno pritrdila Perle in oči so se ji zasmejale.
— O sladka moja Perle! k kriknil
James in ves nor od blaženosti pritisnil goreč poljub izgralki na roko.
Rezek krik jima ie vrnil zavest. Obrnila sta sc in oči so jima razširile od groze. Ah. kaj se je neki primerilo Calinetti? Mar je poblaznela? Zakaj ju je tako divje gledala, zakaj je tako grozeče korakala proti niima?
— Ti ga ljubiš? ie zagoltala. Ponovi še enkrat, če se uoaš!
Udarila je v roke. Niti James, niti mis Perle se zbog te njene geste nista kaj vznemirila. Bilo je iasno, da nista vzela resno dramatičnih doz mlade, ekscentrične glumice. Vendar ji Je Perle odvrnila:
— Priznati triu hočem Še nekaj drugega. Čeprav se bojim, da mi to priznanje ne pojde tako lahko z jezika. James, poslušajte!...
Calinette se ie skrivnostno zagro-hotala.
— Počemu ta solzavost? Nevarnost je že davno minila
— Utegne se . povrniti... Nc maram, da bi... Treba ie. da snozna James resnico...
Te besede so povzročile novo krizo.
— Neumnica! je zakričala Calinette. Slišal je že itak preveč!... Meni je dovolj... Nisi me hotela obogati, in to
ni bilo prav. da veš... Tako i ti hotf n i dokazati.
Vnovič je tlesknila z rokami, trikrat po vrsti. Tisti mah so se odprla vrata in na pragu so se pojavili štirje moZje. ki so planili na mis Perlo in io potegnili seboj, kljub njenemu odporu in obupnim krikom. Na hodniku pa se |e začul porogljiv grohot Moža s krinko.
James, ki je bil prvi mah zaprepi-Ščen nad nepričakovanim naoadom, ie 'planil na noge. Nevarnost mu ie vrnila njegovo prejšnjo moč.
— Gingie! Gingle! Na pomoč! jc zakričal na ves glas. Banditje so v hiši! Calinette,, pomagajte! Ni vrag, da jih ne bi zmogli; saj jih je samo pet!
— Brez mene! je skrivnostno dostavila vražja deklina.
To rekŠi je švignila z ročico James pod laket, ki jo je igralec dvignil v zamah. Calinette ie bila v džiu - džičn vsega spoštovanja in strahu vredei-nasprotnik; tega ni James še nikdar prej tako toplo občuti! kakor tisti dan. Od silne bolečine je omahnil nazaj, sc zazibal in klecnil na kolena. Calinette ga je prestregla.
—- Vi!... VL Calinette! ie zajecUafc James,   ki   ni   mogel   verjeti svojim
02
■
Nadaljevanje gradbene akciie mestne občine* — Zaključna pogajanja z vlado in denarnimi zavodL — Ugoden odziv v pred-
subskripciji.
Vladni komisar ljubljanske mestne občine g. Anton Mencinger nadaljuje svojo akcijo za šest-odstotno obligacijsko posojilo v znesku 30 milijonov dinarjev v svrho gradnje novih stanovanjskih hiš na raznih krajih mesta. Te dni se vrše zaključna pogajanja z državnimi finančnimi oblastmi in z velikim županom, da vlada odobri načrt obligacijskega posojila in dovoli zanj gotove ugodnosti. Pričakovati je, da bo i prvo i drugo doseženo v najkrajšem času, nakar bo razpisana definitivna subskrip-cija obligacijskega posojila, ki bo raztegnjena na daljšo dobo.
Istočasno se je vladni komisar pogajal tudi z merodajnimi ljubljanskimi denarnimi zavodi ter z raznimi gospodarskimi in stanovskimi korporacljami. ki so vsi obljubili vsestransko podporo in sodelovanje pri akciji mestne občine. Splošno priznavajo in uvidevajo vsi krogi da sedaj ni več časa za druge poskuse, ampak da se je treba z vso energijo fn brez oklevanja oprijeti misli obligacijskega posojila, ki nam lahko omogoči, da dobrino še tekom letošnjega leta več sto novih stanovanj in na ta način prer prečimo socijalno katastrofo, ki grozi na jesen s prenehanjem stanovanjske za ščite.
Da je zamisel mestne občine našla povsod ugoden odmev in to tudi v naj-
širših slojih prebivalstva, kažejo vedno nove prijave, ki dohajajo v predsub-skripciji dan za dnevom. Do danes je zagotovljenih že nad 20 milijonov dinarjev, tako da ni dvoma, da bo posojilo uspelo. Z zgradbo stanovanjskih hiš se bo nato pričelo že takoj v prvi pomladi, čim bodo vremenske razmere dopuščale.
Poziv gostilničarjem!
.Z ozirom na javni oklic mestnega magistrata ljubljanskega z dne 12. ja* nuarja t. L, s katerim se poživlja na predsubskripcijo šestodstotnega 30*mi* lijonskega obligacijskega posojila v svrho gradbe stanovanjskih hiš, opo* zarja podpisana Zadruga ljubljanskih gostilničarjev vse svoje člane na veli* ko važnost te stavbne akcije za vse go* spodarske panoge Ljubljane. Poziva jih, da se vsakdo po možnosti udeleži podpisovanja tega posojila in se pri* javi mestnemu knjigovodstvu. Čim ste* vilnejša bo udeležba pri podpisovanju deležev, s tem večjo sigurnostjo je ra* čunati, da ne bodo iskali za to akcijo potrebnih denarnih sredstev pri troša* rini in drugih davščinah, ki so v zvezi z gostilničarsko in hotelsko obrtjo.
Zveza gostilničarjev v Ljubljani.
Gospodarstvo
Gospodarske razprave naših indostrijcev
Letna skupščina Udruženja industrijcev v Beogradu.
V nedeljo dopoldne se je vršila v Beogradu letna skupščina Udruženja industrijcev pod predsedstvom g. Vlade Ilica. Po zelo obsežnem in zanimivem referatu tajnika dr. Popov i ča se je razvila živahna debata. Pravila udruženja so se spremenila v toliko, da se uvede mesto dosedanje članarine po kategorijah enotna članarina, ki znaša za vsako industrijsko podjetje letno 2000 Din. Odbor udruženja je ostal nespremenjen in so bili vsi dosedanji Člani ponovno izvoljeni. Na koncu je bila sprejeta sledeča resolucija!
Udruženje industrijcev je na svoji letni skupščini dne 30. januarja po poročilu o delovanju uprave ter po vsestranskem razmotri van ju položaja industrije v minulem letu ter splošnega gospodarskega stanja v državi j sprejelo sledečo
resolucijo:
1. Industrija v Srbiji je se danes, dasi-ravno je minulo že S let po svetovni vojni, »e vedno neobnovljena. Radi splošne gospodarske krize obratuje le z zelo znižano kapaciteto, trpi na pomanjkanju kapitala in cenenega kredita* nima dovoljnih trgovskih zvez ter ječi pod neznosnimi davčnimi in socijalni mi bremeni. Mnogo krivde na tem nosi država sama, ki krije svoje potrebe v inozemstvu bodisi direktno bodisi indirektno potom reparacij. Naš promet ne odgovarja gospodarskim potrebam in naša gospodarska zakonodaja je povsem pomanjkljiva.
2. V svrho gospodarske osamosvojitve je nujno potrebno, da se omogoči razvoj naše domače industrije s sledečimi ukrepi: a) z obnovo industrije v Srbiji na podlagi odškodnine potom reparacij;
b) potom izdaje industrijskih obveznic za inozemska posojila in cenen kredit, da se na ta način zniža obrestna mera in privede v državo inozemski kapital;
c) da se izvede deetatizacija industrijo ter izroče državna podjetja popolnoma pri-
vatni inicijativi, kar bo državi sami le koristilo;
d) da se razbremeni industrija socijalnih in davčnih bremen, kar bi omogočilo cenejšo produkcijo, na drugi strani pa povečalo kupno moč najširših slojev. V to svrho je nujno potrebna temeljita davčna reforma, zlasti pa ukinitev davka na poslovni promet;
d) državne nabavke naj se krijejo doma ter naroča v inozemstvu le tako blago, ki ga doma ne moremo proizvajati. V to svrho naj bi se osnoval poseben državni odbor za nabavke, v katerem naj bodo poleg ostalih gospodarskih zastopnikov tudi zastopniki industrije;
f) nujno je potrebno, da se uredijo naše prometne razmere, zlasti pa, da se ustvarijo ugodnejše železniške zveze, ki bi omogočale točnejŠi in hitrejši blagovni promet;
g) pri sklepanju trgovinskih pogodb naj &e vselej pritegnejo zastopniki iz gospodarskih, zlasti pa industrijskih krogov;
h) naj se takoj izvede primerno zakonodavstvo na podlagi gospodarskega načrta in programa potom gospodarskega sveta.
—g Demisija guvernerja Narod, banke.
Upravni odbor Narodne banke je ime] preteklo soboto sejo, na kateri je guverner Narodne banke Gjorgje Vajfert poda! demisija V smislu čl. 49. statuta Narodne banke bo do nadaljnega vodil agende pod-guverner dr. Dragutin Protić.
—g Promet Poštne hranilnice v decembru. Celokupni promet Poštne hranilnice ie znašal decembra meseca 1926 3 milijarde 636,387.396.89 Din. Izplačano je bilo 590 tisoč 093 Din, vplačano pa 174.373 Din. Vloge so znašale 368,230.724.68 Din.
—g Lombardiranje obveznic vojne odškodnine. Kakor poročajo iz Beograda, prihaja na trg vedno manj obveznic vojne škode, kar se tolmači tako, da se vračajo
. te obveznice, ki se iih le svojčas polastila I špekulacija, zopet v širše sloje. To Je tudi v veliki meri posledica dejstva, da lom-bardlra poštna hranilnica obveznice po 250 Din po 7 odst Tekom zadnjih dveo te* dno v je bilo lombardiraiom obveznic za 150 mHijonov dinarjev.
—g Nezadovoljstvo med pridelovalci duhana. Komisija monopolne uprave ]e te dni začela v južnih krajih nakupovati laoski pridelek tobaka. Kilogram plačuje po 24 Din. To je izzvalo med producenti veliko ogorčenje, ker znašajo efektivni produktivni stroški mnogo več. Posebna deputacija iz Skoplja je izročila monopolni upravi v Beogradu radi tega oster protest.
—g Lyonski velesejem. Mednarodni velesejm se vrši letos od 7. do 20. marca. Interesenti dobijo prospekte v pisarni Zbornice za trgovino, obrt In industrijo.
—g Vsem ukaželjnim kmetovalcem in kmetskim mladeničem, ztesti tisrira, ki ne morejo utrpeti več časa za svojo strokovno izobrazbo, nujno pripjrečinio, da izkoristijo ugodno priložnost, ki ;o tekom letošnje zime nudijo brezplačni eno- in dvomesečni učni tečaji na kmetijski šoli na Grmu. Poleg drugih se vrši dne 14. in 15. februarja poljedelski tečaj, na katerem se bedo obdelala zlasti poglavja o gnojenju, semenu, rastlinskih Škodljivcih in boleznih, pridelovanju krompirja itd., a 25. in 26. februarja se priredi sadjarski tečaj, ki bo obravnaval najpotrebnejša vprašanja za Slovenijo velevažne gospodarske panoge. V obeh tečajih se prične pouk prvi dan ob 9. uri. drugi dan ob 8. uri dopoldne. Poučevalo se bo teoretično in praktično. Za vsak tečaj se sprejme le do 20 prosilcev. Revni udeleženci dobe na zavodu brezplačno prenočišče in hrano. Prijaviti se je po dopisnici na ravnateljstvo šole najkasneje do 7. februarja, da bodo nato vsi sprejeti pravočasno obveščeni.
Ruski „debeli žurnali"
V carističhi Rusiji so bili na glasu takozvani >debeli žurnali«, okrog katerih se je zbirala elita ruskih intelektualcev. Teh važnih kulturnih institucij tudi ruska revolucija ni uničila kljub vsem dalekosežnim spremembam, ki jih je rodila tekom zadnjih desetih let. Stoletne institucije idebelih žurna-lovc je pridržala tudi komunistična Rusija. Razumljivo je, da so vse stare glavne ruske revije, kot n. pr. r^Vjestnik Evropy<r, ..Russ-koje bogat9tvoc, sRusskaja mysl< itd. propale, na njihovo mesto pa so stopile novo kot 2-Krasnaja Novi:, >Pečat i revolucija« (tisk in revolucija), *Novyj mire in druge. Tudi te revolucijonarne revije so postale takozvani »debeli žurnali « in opravljajo prav iste funkcije in zasledujejo isti cilj kot nekoč v caristični Rusiji. Še vedno se krog njih zbirajo najboljše ruske intelektualne sile in se zato po vsej pravici lahko smatrajo Je revije kot zrcalo sodobnega ruskega duševnega življenja.
Tudi danes so si te revije v polni meri osvojile privilegije svojih predhodnic ter so zelo kritične in često zelo ostro napadajo nepovoljne pojave v ruskem javnem življenju. Kdor torej hoče spoznati sodobno Rusijo in kdor le količkaj razume ruski jezik, naj seže po teh ^debelih žurnalih«. Boljše poti za spoznavanje današnjega ruskega življenja sploh ni. V teh revijah najdemo poleg starih in že znanih imen se vse polno novih. Izmed starih so zastopani V. Veresajev, G. Čulkov, M. Prišvin, N. Tecesov, med novejšimi pa vzbujajo pozornost A. Capigin, V. Katajev, N. Semaškov. Revija ^Pečat in revolucijam prinaša široko zasnovano povest >Rastratčiki« (defravdant) Valentina Kata-jeva, ki nazorno slika sodobni ruski milje. Avtor precej ostro žigosa izrodke revolucije in v živih barvah slika višine in nižine današnjega ruskega življenja. Sovjetski uradniki, ki defravdirajo državni denar, prostitutke, nočni lokali, homerske orgije, pustolovci, propale aristokratinje, vse to iznaša avtor brez oklevanja na dan, kot nekoč v dobrih starih časih ... V. Veresajev, znani pisec 2>Zdravnikovih spominov«, posvečuje tople spomine na izginule   in ukinjene
LioblfaBske tvrdke
Lepotna konkurenca "Slovenskega Naroda»# — Osem odličnih ljubljanskih tvrdk je naklonilo zmagovalkam lepa darila«
je izbira najboljšega toaletnega predmeta ali precizno individualnega, opojnega parfuma spričo pestre zbirke in zaloge prav težka naloga. Pa tudi v ostalih predmetih je ta drogerija tako založena, da šteje k svoji klijenteli skoro celo Ljubljano.
4. Mlada tvrdka »THE SHOE«. Moste (Tvrdka Novak & CoJ, ki je doslej izdelovala predvsem za južnejše pokrajine naše države, je v zadnjem času prešla tudi na fine modne čeveljčke in bo v kratkem otvorila na prometnem trgu v Ljubljani svojo dnevno in podrobno prodajo.
5. SPLOŠNA ELEKTRODRUŽBA na Mestnem trgu razpolaga z vsem električnim materijalom, med katerim se nahajajo tudi toaletni predmeti, ki že spadajo tudi v budoar z modernimi pridobitvami korakajoče Ljubljančanke Tu so električni masažni aparati, likalnikl, vse mogoče vrste svetiljk v raznovrstnih barvah in oblikah.
6. Tvrdka KRISPER na Mesluem trgu je pač že tako renomirana, da o njej ni treba še posebej govoriti. Treba je pogledati Ie njene izložbe, pa drobna ženska noga kar ne more naprej. Igračk, tudi za odrasle in zlasti za lepe Ljubljančanke pa je toliko, da se glava zavrti.
7. Modna tvrdka ŠINKOVEC na Mestnem trgu se je v zadnjem času izredno razmahnila in je preuredila svoje prostore s tako velikopoteznostjo, da spadajo njeni lokali danes med najlepše v mestu. Tvrdka se je temu primerno opremila z naravnost brezkonkurenčni-mi zalogami modne svile in modnih predmetov, da tvori ogromno privlačnost za ljubljanski ženski in moški svet.
S. Modna trgovina za dame, gospode in otroke SREČKO VRŠIČ na prometni Šelenburgovi ulici si je stekla glas resne, solidne tvrdke, ki se je specijalizirala v drobnih modnih predmetih in vam lahko postreže z najfinejšimi nogavicami, ro-kavičkami vseh fason, ter zlasti z der-nier-cri-bluzami, ki bodo velika mod? pomladne sezone.
Od aSlo venskega Naroda o najav* ljena volitev najlepše Ljubljančanke je vzbudila v javnosti največje zani* manje in ker se je naša akcija malo zavlekla, dobivamo neprestano vpra* šana, kaj je ž njo in ali je morda ne mu slimo izvesti. Da potolažimo one, ki bi radi volili, in še bolj one, ki bi bile rade izvoljene, objavljamo, da bomo volitve izvedli tekom tega meseca. Po* drobno« t i bomo še pravočasno ob j a* vili.
Da bo naša konkurenca tem bolj zanimiva in privlačna, so nam obljubi« le znane ljubljanske modne in parfu* merijske tvrdke serijo mičnih in apartnih daril za one dame, ki bodo izšle iz lepotnih volitev kot zmagoval* ke. Tvrdke, ki žele na ta način tudi s svoje strani podpreti smisel za elegan* co in lepoto, so:
I. DROGERIJA ADRIJA, Šeienbur-gova ulica. Izbira primernega darilca v tej tvrdki sigurno ne bo težko. Saj razpolaga s specijalno zbirko orijentaličnih parfumov, s fotografičnimi aparati in potrebščinami najnovejših modelov, z esencami za raznovrstne likerje in z vsemi potrebnimi in priljubljenimi kozmetičnim kemikalijami.
2. MODNI SALON MARIJE GOETZL, Kongresni trg št. 3., poleg kina Matica.
Da sodeluje pri poklonu darov tudi ta tvrdka, je samobsebi razumljivo. Saj je že s svojim aparrno urejenim salonom pokazala, da spada med prve, uprav velemestne in v Jugoslaviji skoro brez-konkurenčne modne salone, kjer najdejo modne in estetične novosti takojšen odziv. Tvrdka je pravkar razstavila razkošno zbirko pomladanskih klobučkov iz svile, bort in raznovrstne modne slame po najnovejših pariških modelih. Nadalje ima tvrdka bogato izbiro modnih svil, brokatov, džakerjev, čipk, pahljač iz nojevih peres, finih modnih cvetk ter ostalega modnega nakitja, tako da se bo lepa Ljubljančanka z darilom in poklonom te tvrdke lahko postavila.
3. DROGERIJA KANC v Židovski ulici je staro renomirano podjetje, kjer
cerkvene obrede (Ob obrjadah). On s>e »i- I cer ne zavzema za cerkvene ceremonije, ven- j dar pa mu ne ugaja povsem pusti način beleženja posameznih etap Človeškega življenja — rojstvo, ženitev, god, pogreb. Že pred enim letom je na lastno pest razpisal anketo o tem vprašanju. V zadnji številki objavlja rezultat te ankete: Ljudstvo, ruski mužik, hrepeni po novih obredih. Veresajev ne stavi nikakih konkretnih predlogov, vendar pa naglasa, da tako ne gre naprej ter da je treba ljudstvu dati nekaj novega, nekako nadomestilo za odvzete cerkvene obrede, ker bo sicer začelo moralno propadanje širokih ljudskih mas. Tudi ostala vsebina se tiče vseh polj ruskega javnega življenja. Le žal, da so nam ruske knjige in revije težko dostopne in v naših javnih knjižnicah povečini manjkajo ruski oddelki s sodobno rusko literaturo. Kdor pa more, naj seže po njih in spoznal bo široko slovansko, rusko dušo, ki je oetala kljub revoluciji in kljub vsem spremembam še vedno — slovanska!
7. PODOFICIRSKI PLES 7.
se vrsi v torek 1. februarja t. L v ho* telu «Union» pod pokroviteljstvom komandanta dravske div. oblasti, div. generala g. Dan. Kalafatoviča. — Za* četek ob 20. uri. Vabijo se vsi rezervni in vpokojeni oficirji, podoficirji, urad* nistvo in ostalo občinstvo. — Vstop* nina 15 dinarjev.
Zanimiva tiskovna razprava
Leta 1925 je »Jutro« v volilni kampanji pred skiipščinskimi voljami priobčilo ve i člankov, tičočih se g. inž. Dušana Serceca, ko ie bil ravnatelj elektrarne na Završnici,
Tedanji »Jutrov« odgovorni urednik je bil res obsojen radi zanemarjanja dolžne uredniške pažnje, ker ui bral dotičnih člankov. Sodba se le razglasila lani marca meseca še po starem tiskovnem zakonu.
Zasebni obtožitelj je skušal že lani doseči od tedanjega »Jutrovega* urednika, da bi bil objavil dotično sodbo v »Jutru*. Ta pa se je postavil na stališče, da tega po novem tiskovnem zakonu ni dolžan storiti.
Tako je prišlo do nove tožbe proti odgovornemu uredniku »Jutra«; tožbo k vložil inž. Dušan Sernec, hoteć prisiliti urednika »Jutrn-, da objavi lanskoletno sodbo.
SodiJče je pa danes urednika »Jutre« oprostilo ter utemeljilo oprostitev s tem. da po novem tiskovnem zakonu n; mogoče zahtevati objave sodbe, ki je bila izrečena še po starem tiskovnem zakonu radi prestopka zanemarjanja dolžne uredniške pažnje; saj določa novi tiskovni zakon, d s mora odgovorni urednik objaviti le sodbo, ki izide v postopanju radi klevete ari uvrede.
Darujte za „Društvo slepih"
B. P.
Ženitev potom oglasa
Conte Franco dela Costa je imel sicer zveneče ime in slavne pradede, :oda njegovi stariši so napravili to napako, da so ga pustili na svetu brez vseh sredstev. Obširni gradovi in prostrana posestva, ki so bila nekoč last njegove slavne rodbine, so bili že davno v tujih rokah; kar pa je še ostalo, je porabil že njegov oče. Osamljen je sedel nekega večera Franco dela Costa v klubu ter premišljal, da-li bi ne bilo najboljše, ako bi s kroglo v glavo rešil svoj življenjski problem.
Nemo in zamišljeno je prelistaval zadnjo številko «Messagera». Nenadoma mu je pogled obtičal na nekem oglasu, ki je po svoji vsebini vzbudil njegovo pozornost: »Radi začasne zabave — toda ne radi poroke — išče mlada, bogata gospodična plemiča za moža. Trajanje zakona, obveznosti in vprašanje honorarja po dogovoru.« Na koncu oglasa je bil naslov nekega znanega odvetnika.
Franco dela Costa, ki je že nosil v žepu samokres, se je namah odločil, da stavi na ta nenavadni oglas svojo ponudbo. Naslednjega dne popoldne je bil že pri odvetniku.
«Ker mi ne preostaja ničesar dru-sega kot da se ubijem, ne stavim prav nobenih pogojev. Edino kar zahtevam je. da smem svobodno razpolagati z denarjem, ki mi bo na razpolago.«
«Vaša oonudba mi je vsekakor simpatična,« pravi odvetnik. »In to temboli. ker mi ie znano, da ste vi res plemenitega pokolenja. Gospodična je lepa. živa, toda kaj hočete, trenotna zabloda... Boji se sramote in hoče moža...   Tako pač... Saj veste...»
«Toda kaj je s posledicami?* ^Pomirite se, posledice so bile pravočasno preprečene... S te strani se vam ni treba ničesar bati. Pridite v ponedeljek po odgovor.*
Posledjca tega sestanka je bila, da sta se 15 dni pozneje popolnoma na tihem poročila conte Franco dela Costa in Atilija Parolini, hčerka conte Parolinija. Franco se je ob tej priliki poklonil tastu in tašči, toda nobeden izmed njiju mu ni hotel podati roke. Le advokat mu je čestital ter mu obenem izročil ček, glaseč se na pol milijona lir.
«S tem lahko svobodno razpolagate. Toda nikar ne pozabite, da šest mesecev ne smete svoje žene prav z ničemer nadlegovati in da ste le pred javnostjo njen mož. Pozneje boste storili to. kar vam bo ona naročila.«
Mladi par. ki ga ni nihče spremljal na kolodvor, je odpotoval v Palermo. Tam bi imel prebiti določeni čas, dokler bi ime! trajati ta čudni zakon, ki bi naj zakril s kopreno avanture Atilije Parolini.
Med vožnjo je Franco dela Costa pazljivo motril svojo ženo in prišel do sklepa, da ni prav nič napačnega, biti mož tako lepe žene. Poskušal je, da bi se ji približal z raznimi galanterijami in malimi uslugami, toda ona ga je sicer ljubeznjivo ,vendar pa odločno odbijala.
*
Tako ie minil prvi dan in prva noč in tudi vse nadaljne so potekale enako. Obedovala sta skupno v veliki hotelski dvorani, skupno sta se sprehajala, skupno hodila v gledališče, v bio-skope, na dirke, toda v vsem tem času sta komaj spregovorila morda vsega 100 besed.
«Potrpite, šest mesecev bo kmalu minulo in vi bodete zopet prost!» ga je često tolažila Atilija s posmehljivim glasom.
<-Toda moje trpljenje postaja od dne do de večje, ker se vedno boli zavedam, da vas ljubim z vso dušo...»
«Nehajte! To ni predvideno v našem dogovoru,» ga je smeje zavračala Atilija ob takih prilikah. Neke noči pa se je oiunačil ter potrkal na njena vrata. Njena bližina ga je opajala in bil je zaljubljen v njo kakor mlad študent. Po dolgotrajnem trkanju so se vrata odprla in pokazala se je Atilija v nežni nočni obleki.
«Kaj želite?» ga je vprašala s strogim glasom.
^Dovolite mi samo, da poljubim vašo roko,» je prosil Franco. « Ljubim vas, kakor še v svojem življenju nisem ljubil nobene ženske.»
«Saj vendar veste za naš dogovor! Tam ni niti besedice o ljubezni. Niti jaz niti vi niste imeli korajže, da bi se ubili. Vi zato, ker ste propadli, a jaz, ker sem imela neko avanturo. Zato je sedaj ta vaša sentimentalnost tembolj smešna.»
«Res je, da sem propal, toda podajte mi roko. da lahko zopet krenem na pravo pot. Osrečite me samo z eno samo ljubeznjivo besedo!»
Toda Atilija je ostala odporna. ♦
Ko je naslednjega dne napočil čas zaiutrka, Franca dele Coste ni bilo od nikoder. Na razglednici je samo s par besedami sporočil, da mora rad! nujnih poslov takoj odpotovati v Rim.
«Hvala Bogu. bom imela vsaj mir, si je domišljala Atilija. Od tega dne naprej je le redkokdaj zapustila svoje stanovanje. Po cel? are je posedata
v naslanjaču pri oknu in čitala. Da si skrajša čas, je čitala vse od kraja. Nekega dne pa je nenadoma poblede-la. Neki list je prinesel vest, da se je conte dela Costa spri v Monte Carlu s kapetanom Luigijem Tary. V dvoboju, ki se je vršil že naslednjega dne, je bil Franco dela Costa lahko ranjen v roko. kapetan pa ie ostal mrtev na mestu dvoboja.
Atiliji je padel list iz rok. Kapetan Luigi Tary je bil namreč mož, kateremu je slepo zaupala svojo mladost...
Nekoliko dni pozneje se je Franco zopet pojavil. Bil je sicer nekoliko bled, vendar pa sicer čil in veder.
« Prosim vas, da me oprostite, vendar pa sem moral oditi radi nujnih poslov. Sedaj je vse v redu. ..» Hotel je še pristaviti: Sedaj ste lahko mirna, kajti oni propalica nc bo nikdar mogel izdati vaše tajnosti. Atilija je uganila njegove misli ter se mu z nežnim pogledom zahvalila.
«Nikakcr niste dolžni, da mi polagate račune o vašem početju. Ako pa ste že tako ljubeznjivi, vas prosim, prinesite mi oni fotelj tja-le k4 oknu.» Franco se je požuril, da ji izpolni željo. Toda jedva je dvignil težak stol, ga je moral zopet izpustiti, kajti ranjena rp-ka, ki jo je bil sicer dobro povezal, mu je odpovedala.
•Ali vas boli roka?» ga je vprašala Atilija.
«A, to je malenkost. Pred par dnevi sem padel iz avtomobila,» je razburjen odgovoril Franco.
Atilija ni rekla niti besedice, toda ko sta odšla pred obedom na sprehod, se je Francu dozdevalo, da se je Atilija nekoliko tesneje oprijemala njegove roke. Po obedu mu le celo do-
volila, da jo je spremil v njeno sobo.
« Franco, kaj mislite početi potem, ko bo najina pogodba potekla?» ga je nenadoma vprašala, ko sta sedela sama na terasi.
«Kaj bom počel? Pač to, kar bi bil moral storiti, predno sem čital vaš oglas. Moje življenje je bilo že takrat strašno, ker sem ljubil mnogo žensk. Tem strašnejše bo sedaj, ko ljubim samo eno!»
«Toda če bi Vam dotična žena povedala, da ji niste ravnodušni in da ni izključeno, da bi vas sčasoma vzliu-bila tudi ona .. .s
«Jaz bi ji poljubil roko in potrpežljivo čakal onega srečnega trenutka! je odvrnil Franco, sklonivši se k Atili-jini roki ter jo poljubil.
In res je potrpežljivo čakal. Atilija je po dnevu ostajala prav rada v njegovi družbi, toda na večer se je vedim umaknila v svoje sobe. Tako je bilo vse do onega dne, ko je potekel njun dogovor. Ko je napočil dan ločitve/ga je Atilija pri prvem srečanju nagovorila:
« Danes postaneva oba zopet svobodna. Lahko greva vsak svojo pot, toda če me še ljubite tako, kot ste m t ljubili onega dne, ko ste se dvoboic-vali s kapetanom Tarvjem, potem ...»
Ni mogla dokončati. Kajti Franco io je objel in stiskajoč jo na svoja prsa, ji je ves blažen šepetal:
«Rad bi vedel, kaj bi bilo tako silnega, da bi me moglo še kdai ločiti od moje žene...»
«In mene od mojega moža...»
Od tega večera dalje Francu dela Costa ni bilo več treba prezebati samemu v salonu...
*
QAU
•S L O V F N S K I   NAROD» dne 2, februarja 1927.
<Ste
Dnevne vesti
V Ljubljani, dne J. februarja 1927.
_ V pokoji t ve In odlikovanja v vojski.
Na predlog ministra vojne in mornarice ie vpokojenih 8 generalov. 10 polkovnikov, 2 podpolkovnika in i major. Vsi vpokojeni so bdi istočasno odlikovani z redom Sv. Save.
— li:* rovanja na ljubljanski univerzi
Za rediu. Profesorja ljubljanske univerze sta rmenov-ua kontraktualna proiesorja dr. Aleksander Billraovie, ki predava na juri-dićni fakulteti nacijonalno ekonomijo in dr. Mrhajlo Jasinski, ki predava pravno zgodovino južnih Slovanov.
_ Imenovanja novih rednih prolesorjev
na beogradski univerzi. Na eni poslednjih sej je profesorski gvet beogradske univerze imenoval nastopne večinoma kontraktualne profesorje za redne profesorje beogradske univerze: dr. Mihajlo Cubinskega, na pravni fakulteti, dosedaj v Subotici; Jakoba Hliličijeva, na tehnični fakulteti; Antona Bilimoviča, na pravni fakulteti, dosed.ij v Ljubljani; Vla-rlimirja Farmakovskega, na tehnični fakulteti in dr. Milana Preloga, na filozofski fakulteti, dosedaj v Skopi ju.
— Iz zdravniške zbornice. Zasebni zdravnik v Sečovem pri Rogaški Slatini dr. Karel Pečnik je brisan iz imenika Zdravniške zbornice za Slovenijo.
— Iz notarijata. Novoimenovani notar »3 Velike Lašče Frae Rant je prevzel notarske posle na svojem novem službenem mestu.
— Iz rudarske službe. Rudarski administrativni revident Ivan Cešmiga je premeščen od Okrožnega rudarskega urada v Celju k Rudarskemu glavarstvu za Slovenijo v Ljubljani.
— Nova trgovska pogodba s Švico. Med našo in švicarsko vlado se že dalje časa vrše razgovori glede spremembe m dopolnitve obstoječe trgovinske pogodbe. Trgovinsko ministrstvo ie v to svrho zahtevalo od vseh gospodarskih organizacij in zbornic točne podatke o našem izvozu in uvozu iz Švice. Industrijske obrtne in trgovske zbornice so dobile poziv, da stavijo svoje predloge in zahteve glc:de regulacije trgovskih odnosajev med našo državo in S/vico.
— Posojilo zagrebške mestne občine. Zagrebška mestna občina namerava v svrho regulacije mestnih ulic in cest, ki so v državni upravi, najeti pri Hipotekami banki v Beogradu posojilo 25 milijonov dinarjev. Glasom zagotovila merodajnih krogov je posojilo že zasigurano.
— Razpisane službe. Pri okrožnem sodišču v Mariboru je razpisano mesto podpredsednika. Prošnje je vložiti do 1. marca t 1. pri predsedstvu okrožnega sodišča v Mariboru. — Razpisano je mesto sekun-darija na ženski bolnici v Novem mestu. Prošnje do 20. februarja t. 1. na zastop zdravstvenega okrožja v Novem mestu.
— Konkurzne zadeve. Pri okrožnem sodišču v Celju proglašeni konkurz nad imetjem trgovca Franca Bornška v Gabirskem pri Trbovljah je končan. Ravno tako je končan konkurz trgovke Marije Šporn v Trbovljah. Okrožno sodišče v Mariboru ie odpravilo konkurz mesarja Franca Perg-dolta v MarfboTu.
— Sindikalno gibanje v naši državi V socijalističnem domu v Beograduv se je vršila v nedeljo glavna skupščina Združenih delavskih organizacij. Skupščini je prisostvovalo zlasti mnogo delegatov iz Srbije in Vojvodine. Poročila posameznih funkcionarjev navajajo, da socijalistične delavske strokovne organizacije očividno napredujejo, dočim so komunistične v velikem nazadovanju. Na skupščini se je razvila živahna debata o nadaljni borbeni taktiki strokovnih organizacij in se Je zlasti naglašala potreba odločne borbe proti kršiteljem najenostavnejših določb naše socijalne zakonodaje. Skupščina jo osobito odločno protestirala proti nameravanemu podaljšanju delovnega časa.
— Dijaški štrajk v Somboru. V Somboru
so dijaki 4. razreda tamošnjega učiteljišča v-prizorili stavko, ker je bil imenovan neki tijim neljub profesor. Posebna deputacija stavkajočih je izročila ravnatelju obširno spomenico, v kateri zahtevajo, da se to imenovanje razveljavi in postavi za proiesorja prejšnji profesor.
— Nepričakovana požrtvovalnost naših ameriških roiakov. Uprava lista »Glas naroda« ie poslala zopet za poplavljence ljubljanskemu oblastnemu odboru rdečega križa v štirih čekih znesek 824.27 dolarjev. Razen tega je tudi uprava *Nove dobe« poslala v isto svrho nadaljna dva čeka po 25 dolarjev in 21.65 dolarjev. V prvonave-deni vsoti je zapopaden znesek 372.87 dol. kot prebitek prireditve newyorški'h Slovencev, ki so po svojih pevskih društvih Danica, Domovina in Slovan priredili v Newyorku koncert. Požrtvovalni odziv na-šft ameriških rojakov presega res naše najboljše pričakovanje. Zavednost in domoljubje naših amerikanskih Slovencev mora ganiti vsakogar. Bodi tudi javno vsem cenjenim darovalcem in prirediteljem, zlasti pa upravi »Glas naroda« tem potom izrečena najprisrčnejša zahvala. Vse priznanje pa gre tudi bančnemu podjetju gospoda Frarrka Sakser v Newyorku, ki vse dolarske čeke izstavlja brezplačno in je v korist poplavljencem s tem prihranjena prav izdatna vsota. — Prejeti zneski se bodo v najkrajšem času porazdelili med prizadete, pri čemur se bodo vpoštevale vse posamezne Želje darovalcev. — Ljubljanski oblastni odbor rdečega križa SHS, Ljubliana.
— Žrebanje številk III. književne tombole je preneseno m se vrši nepreklicno po sledečem redu: 5. in 11. marca za am-be 18. marca za terne, 25. marca za teme in kvaterne, 1. aprila za kvaternt in čin-kvine, 8. apr. za činkvine, 15. in 22. apr. za
tombole. T mm bolske tablice po 3 Din so na prodaj pri vseh šolah in vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, V Ljubljani v Novi založbi. Tiskovni zadrugi, trafiki Sever in v pisarni Jugoslov. Matice, Selenburgova ul. 7-II.
— Za »Dr. Rybafev ion d«. V počašče-nje blagopokojnoga g. dr. Rybafa je daroval g. dr. Viktor Grcgorič v Novem mestu Jugoslovenski Matici znesek 100 Din. — Iskrena hvala!
— Dve novi katoliški župniji. Ministrstvo ver je odobrilo ustanovitev dveh novih katoliških župnij v Beogradu in Smederevu. Novi župniki bodo postavljeni v par dneh.
— Statistika naseljenosti. Statistika izza lanskega leta izkazuje, da ima Jugoslavija ua kvadratnem kilometru 48, Albanija 29, Italija pa 124 prebivalcev. Ta gosta naseljenost je tudi vzrok italijanske ekspanzi vnosti.
— Tramvajske nesreče v Zagrebu. Tramvajske nesreče so v Zagrebu precej pogoste, kar je pač v prvi vrsti pripisovati živahnemu prometu. Včeraj dopoldne se je tramvaj v bližini kolodvora zaletel v kmečki voz. Po Čudnem naklučju pa sta ostala voz in voznik nepoškodovana, dočim je motor tramvaja močno poškodovan. Par ur pozneje je v Mandaličmi ulici prišel pod tramvaj berač Ivan Rok. Možakar je bil kratkoviden m nekoliko gluh, poleg tega pa še precej vinjen. Dobil je težke poškodbe po glavi in so ga morali prepeljati v bolnico.
— Nalezljive bolezni v mariborski oblasti.    Uradno statistično poročilo navaja,
da je bilo 14. januarja t. i. v mariborski oblasti 5 slučajev dušljivega kašlja, 19 tl-fuznih bolezni, 34 škrlatinke, 3 davice in 1 slučaj šena. V mariborski oblasti razmeroma najbolj razsaja škrlatinka. Poročilo ne navaja nobenega slučaja gripe.
— Z izkupičkom za vino izginila. Pri gostilničarju Antonu Legatu na Savi pri Jesenicah na Gorenjskem je bila deli časa kot natakarica zaposlena Eliza M., rodom iz Velikovca. Pretekli teden je brez odpovedi službe na tihem pobrala svoje reči ter jo popihala proti Ljubljani. Gostilničarju ie po njegovi izpovedi odnesla 6.500 dinarjev.
— Za olepšanje polti in telesa so se izkazala sledeča sredstva, katerih se naj poslužujejo tudi naši čitatelji: Tekoče lili-jino mleko »Elsa« daje obrazu mladostno svežost (cena 13.2u Din). Za lepoto: najfinejši puder dr. Klagerja (27.50 Din). Proti razpoklinam na roki se najboljše uporablja »Elsa glicerin« (19.80 Din). Za slabokrvne in bledične je najboljše sredstvo okusno in pristno Fellerjevo ribje olje (22 Din). Za pospešitev rasti las in proti prhljaju najboljše učinkuje .»Elsa cvet« za lase (16.50 Din). Nepotrebno rast odstranjuje z uspehom »Elsa depilatorij (34 Din). Učinkovito sredstvo za bele zobe je ustna voda »Elsa« (16.50 Din). Turistovski obliž »Elsa« služi proti kurjim očem (6.60). Dobra je tudi »Elsa« turistovska tinktura (11 Din). Za Vaš blagor: »Elsa« mentomi klinčič (10 Dien). Zavojnino in poštnino se računa posebej. Ti stroški odpadejo, če paralelno s tem naročite izvrstno domače sredstvo »Elsafluid* pri lekarnarju E. V. Fellerju v Stubici Donji. Elsa trg št. 238, Hrvatsko.
— Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. 24-L
— Pri prehlajenju, nahodu, vnetju vratu, slabem živčevju, trganju v udih ie zelo dobro skrbeti v prvi vrsti ga redno ih dobro prebavo, katero doseže t ako pijete pol kozarca naravne Franc Jožef ove gren-čice. Po sodbah univerzitetnih klinik Je Franc Jožefova grenčica najbolj priporočljiva in uspešna. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 14-L
ITO zobna pasta najboljša
Za dober denar
zahtevaj   tudi  dobro  blago kakao »Van Kaster«.
Iz Ljubljane
—lj Kriza našega gledališča. Vse gospode, ki so bili naprošeoi, da podajo pismeno svoje mišljenje o krizi našega gledališča, najvljudneje prosimo, da to čimprej store. — Odbor ^Udruženja gled. igralcev« Ljubljana.
—lj Smrtna kosa. V ponedeljek, dne 31. januarja je nenadoma preminula gospa I. Verblčeva, vdova po strojniku. Pogreb se vrši v sredo, dne 2. januarja 1927 ob 4. uri iz državne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. Prizadetim naše sožalje!
—lj 6odstotao obligacijsko posojilo mesta Ljubljane za zgradbo stanovanjskih hiš §o nadalje podpisali: neimenovani 3000 Dim neimenovani 20.000, neimenovani 1000, Pater-noster Milan, rac. direktor del. min. fin. 1000. neimenovana 1000, šturm Joško. trgovec, 500, neimenovani 2000, neimenovani 1000, neimenovani 10.000, neimenovani 2000. neimenovani 3000, Belar Ivan, poštna činovnica. 10.000, Puc Rudolf, s rezki Ujni k v pok. 3000. neimenovani 5000, neimenovani 8000, neimenovani 10.000. neimenovani 3000, Sesek Ivan, mag. ravnatelj v pok. 1000, Jamnik Valentin 1000, neimenovani 1000, neimenovani 10.000, Mestna hranilnica ljubljanska 2.000.000, neimenovani 10.000 Din.
—14 Poziv obrtnikom-pevcem! V tekočem letu proslavi Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani na svečan način 25 letnico svojega obstoja. Ta proslava bo veličastna revija zadružne obrtniške organizacije v Sloveniji. Z njo bo pokazalo obrtništvo svoje dolgoletno delovanje v procvit in napredek naše obrti. Da bo pa proslava uspela, je potrebno, da sodeluje vse obrtništvo.-V ta namen je organiziralo Gft>rtniško društvo v Ljubljani obrtnike-pevce ter je usta-
novilo v svoji sredi pevski odsek. Zato se obračajo podpisani na Vas, tov ariši-pevci; da se pridružite, da bo tudi iz obrtniških vrst mogočni, zadonela slovenska pesem. — Za Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani: Eng. FranchetU. — Za obrtniško društvo v Ljubljani: Predsedenik: Jos Rebek; tajnik: Iv. Košak. Pevovodja: Premelč. 90/n —lj Obrtništvu in prijate jem otor ni-štva! Obrtniško društvo v Ljubljani pripravlja za obnnišrvo in njegove prijaielje večer poln zabave in razvedrila. Na svoj račun bo prišlo mlado in staro. Zato 12 februarja zvečer — vsi v Kazino! 89/n
— Naročila za avto-vožnje na »Lov^i ples« dne 1. februaria sprejema Pavel Štele  teleion št. 942.
— Električna cestna železnica se ob priliki lovskega plesa ustavlja na vogalu Škofje uliet in Sv. Petra ceste.
—lj Najpriljubljenejša plesna prireditev za Ljubljano so postale popoldanske družabne plesne vaje. ki se vrše jutri na praznile 2. t, m. ter vsako nedeljo v veliki dvorani Kazine ob pol 4. do 7. zvečer pod vodstvom priznanega strokovnjaka g Jenka. Začetniki se vabijo ob pol 3. v svrho teoretičnega pouka v Tangu 1927 In Black-Bot omu za katerega vlada največje navdušenje. 87/n
—lj Rezervni oilcirjj — člani ljubljanskega pododbora se opozarjajo, da se vrši 3. redni letni občni zbor pododbora v ponedeljek 14 februaria ob 20. uri v salonu restavracije »Zvezde« v Ljubljani, Kongresni trg L Eventuelne predloge za dnevni red ie poslati upravi pododbora do 13. februarja 1927. — Uprava podevdbora.
—lj Pomladno porotno zasedanje v Ljubljani se prične 21. februarja. Porotniki so že izžrebani.
— 16. FEBRUARJA 1927 — V HOTELU «UNION» PRVI REPREZENTANČNI PLES SLUŠATELJEV LJUBLJAN-
— SKE UNIVERZE. —
Druga seja celokupnega dam-skega komiteja za prvi reprezentančni ples se vrši v petek 4. IL 1927 ob pol 4. v damski :   sobi kavarne «Emona». :
—lj Odveinlška pisarna dr. Ivo Ben-kovlca v Ljubljani se je s 1. februarjem L L preselila na Aleksandrovo cesto št. 2, I. nadstropje, palača Ljnbjanske kreditne banke (stara telef. št. 2). 91/n
—lj Kolo iugoslovenskih sester v Ljubljani bo imelo v četrtek 3. februarja ob 16. redno odborovo sejo. 93-n
—lj Izgubila se je denarnica z vsoto 290 Din od Sv. Petra ceste skozi Prešernovo, Šelenburgovo in Knafljevo ulico. — Pošten najditelj se naproša, da odda na Selu št. 22 g. Josip Prezelj.
—lj Potovanje o! r->g sveta v 18 dneh. Zveza kulturnih društev priredi dne 1. inL2. februarja t. 1. izredno zanimivo filmsko pre-oavanje »O potovanju okrog sveta v 18 dneh*. Radi ogromne dolžine filma ga moramo predvajati v dveh delih, m sicer prvi del, t. j. danes 1. februarja ob 14.30 uri in jutri dne 2. februarja ob 9.30 in 11. dopoldne. Današnja predstava ob 14.S0 je namenjena dija-tru in šolski mladini, vsled česar veljajo za isto mižane eene po 2 Diu za sedež na vseh pro štorih. Prekrasne slike vseh prepotovanih dežela nudijo posetnikom tega filma izreden užitek, vsled cesar opozarjamo občinstvo na to predstavo prav posebno. Vstopnice se dobe pri blagajni kina Matice.
—lj T. K. D. Atena. Pravljice pripovedujeta ga. Saričeva in ga. Medvedova v torek, 1. februarja ob 15. v Narodnem domu. Vstopnina prostovoljna.
—Ij Večerni tečaji na gospodinjski šoli »Mladika:. Prva dva večerna tečaja v letošnjem letu sta končana. Vpisovanje za na sle i-nja dva tečaja se vrši v četrtek, dne 3. februarja od 17. do 19. ure v pritličju >Mladike«.
— Vsraini biciklist — Zadnje dneve smo opazili na Marijinem trgu jako vztrajnega kolesarja na starem visokem biciklu. Cule so se marsikake opazke, češ da je že zelo defekten in da ni upati, da bi dosegel kake športne uspehe. Sicer ima pa ccilj» v Zvezdi, na športnem večeru kolesarske Ilirije dne 1. februarja. Do tja bo pa že prišei, čeravno je star že čez 50 let ter ima vsa stopala polomljena in tudi gumi je že jako slab. V Zvezdi bo zvečer garažiral ter občudoval novodobne športne dekoracije
—lj Predpustno zabavo prirede člani Dramatičnega odseka UVI v LJubljani dne 1. februarja t. L ob S uri zvečer v gostilni pri Jerneju na Sv. Petra cesti. Na sporedu so različne zabavne točke, šaljiva pošta, amerikanska ženi:ev, ples itd. Ker bo zabava nadvse prijetna ir domača, se cenjeno občinstvo vljudno vabi k posetu Vstopnina prosta. 88/n
—Ij Kongres narodov; pod tem naslovom priredi Sokol I. svojo prvo veliko maskarado 26. t. m. na Taboru. Vsa pojas« nlla glede nabave okusnih in cenenih mask daje brezplačno posebni komite pod vodstvom br. Iglica, lastnika krojaškega ateljeja v Kolodvorski ulici, nasproti Ljubljanskemu dvoru.
—lj Nesrečni curki in kužki. Zadnje dneve slaba prede ljubljanskim cuckom in kuž-kom. Tatovi-speeijalisti so se vrgli na nje. Ne samo, da se nad njimi vije paragraf težkega pasjega kontumaca in je bilo že letos okoli 100 ljubiteljev psov in lovcev radi pasjega kontumaca ovadenih, tudi od strani tatov jim preti nova nevarnost. Fotografu Francetu Gajšku v Lattermannoovem drevoredu je neznan tat ponoči od vedel psa volčje pasme, vrednega 1500 Din. GostilniČarki Ma riji Zgonc v Rožni dolini pa je neznan tat odpeljal mlado psico >Diano< tudi volčje pasme, vredno 2000 Din,
—lj Društvo nameščencev mestnega dobodarstveoega urada v LJubljani priredi dne 5. februarja t. 1. v Mestnem domu svojo II. predpustno veselico. Preskrbljeno
je, da se bo vsakdo, ki se potrudi na veselico, dobro zabaval in bo postrežen z izvrstno, ceneno pijačo in jedačo. Začetek ob 8. uri. — Ker je čisti dobiček namenjen onemoglim članom društva, vljudno vabi — odbor. 94-n
—Ij Drobiž iz policijske kronike. Zadnji čas je opažati izredno mnogo poUcijakih aretacij. Včeraj »e policija spravila v svoje zapore 6 oseb, večinoma radi vloma, tatvine in beračenja odnosno vlačuganja. Neki brezposelni Matevž B. je na glavnem kolodvoru vlomil v zaprti vagon. Policiji dobro znani Nace je svojemu gospodarju odpeljal mnogo gnoja v vrednosti 600 Din ter ga prodal. — Neki razgrajač je bil zaprt radi pijanosti in pretepanja. Prijeta je bila v neki predmestni gostilni, kjer se vedno vrše pravcate orgije, vlačuga in tajna prostitutka Francka. Prijavljena je tatvina gotovine 100 Din. Te tatvine je osumljena znana potepuliinja Albinca. — Neznan tat je poskušal vlomiti v stanovanje Ivane BrenčiČeve in Ivana Zajca. Bil pa ]e prepoden. Prijavljen je tudi slučaj cestnega izgreda in več ljubiteljev psov radi kršitve kontumaca.
_lj Mnogo denarnih vsot izgubljenih. V
zadnjem času se vrste pri policiji prijave o izgubi večjih ali manjših vsot. Mizarski mojster Jože Dovč iz Tomačevega je 29. t. m. okoli 16 izgubil na državni cesti pri črnuškem mostu velik znesek 1350 Din. Pošten najditelj naj odda denar mizarskemu mojstru proti zakoniti najdenini.
I? Celja
—c Promenada na levem brega Savinje.
Pred dnevi so začeli delati promenadno pot na levem bregu Savinje med brvjo in mostom. Deio precej napreduje in bo menda tekom tega leta že dogotovljeno.
—c Zastopniki Zveze Nemcev v Jugoslaviji iz Banata in Srema so se v ponedeljek 31 t. m. mudili v Celju. V kavarni »Evropa« na Krekovem trgu so iskali svojih zaveznikov. Povpraševali so posebno za dr. Schauerjem in za celjskim poročevalcem »Slovenca« dr. G., katerih pa obeh ni bilo najti. Oni že vedo, kje morajo iskati svoje ljudi. Sicer bomo natančneje o tem obisku itak čitali v »Slovencu«.
—c Prosta stanovanja zopet razpisuje stanovanjsko sodišče v Celju. Reflektanti se naj zglasijo v pisarni stanovanjskega sodišča do 4. februarja do 12. opoldne.
—c L lovski ples priredi podružnica Lovskega društva v Celju v soboto dne 5. marca v gornjih prostorih Narodnega doma.
—c VIII. Obrtniški ples se vrši danes v torek zvečer v vseh gornjih prostorih Narodnega doma. Opozarjamo na to prireditev, k! je vedno ena najzabavnejših v predpustu v Celju.
—c Pevsko društvo »Oljka« ima svoj redni občni zbor dne 15. februarja v društvenih prostorih z običajnim dnevnim redom.
Iz Maribora
—m Mestni proračun sprejet. Včeraj se je nadaljevala proračunska seja mariborskega občinskega sveta. Po daljših debatah je bil proračun sprejet s 24 proti 4 glasovom. Proti pa so glasovali socijalisti.
—m Nemške predstave v mariborskem gledališču. Nemški občinski svetnik dr. Muhleisen je ob priliki debate o gledališkem vprašanju izjavil v občinskem svetu, da je gledališka uprava pristala na to, da se uvedejo pri Narodnem gledališču zopet nemške predstave. Gledališka uprava podaja sedaj izjavo, da so te navedbe popolnoma neresnične, ker se doslej sploh ni noben zastopnik mariborskih Nemcev s tako ali slično zahtevo obrnil na gledališko upravo ter da bi gledališka uprava brez privoljenja mestne občine in privoljenja prosvetnega ministrstva tudi ne mogla pristati na tako zahtevo.
—m Občni zbor mariborskega Avto-klnba. Agilni mariborski Avto-klub je imel minulo soboto v hotelu »Meran« svoj letni občni zbor. Klub šteje SO članov ter se je tekom minulega leta vsestransko razvil. Prireditve kluba v minulem letu so napravile najboljši vtis. V odbor so bili izvoljeni večinoma dosedanji člani. Poslo-vodeči predsednik kluba je gosp. Pintar, veletrgovec v Mariboru.
—m Občni zbor Gasilnega društva v Mariboru. Preteklo soboto se je vršil v društvenih prostorih na Koroški cesti občni zbor mariborskega prostovoljnega gasilnega društva. Občnemu zboru so prisostvovali tudi zastopniki mestne občine z županom dr. Leskovarjem na čelu. Po referatih posameznih funkcijonarjev ie bil po večini izvoljen dosedanji odbor z načelnikom g. Vollerjem. Iz sestave odbora je razvidno, da za Slovence v gasilnem društvu 'še vedno ni prostora.
Pojasnilo
Z oziram na različne članke, ki so bili objavljeni v zadnjem času glede razmer v invalidski organizaciji v Ljubljani, izjavlja podpisani bivši anketni odbor U. V. J., ki jc bil izvoljen na zadnjem izrednem občnem zboru, da nima s to časopisno polemiko nikakih stikov ter se seveda podpisani z vsebino teh dopisov tudi ne strinjamo in odklanjamo vsako odgovornost. Anketni .-nJbor ni sklical *hoda, temveč le sestanek in tudi ni predlagal nikakih resolucij. Za vse delo od 16 I. t. I. dalje je odgovoren edmole nekak desetčlanski odbor, ki pa po našem mnenju nima za obstoj nobene prav* ne podlage, posebno ker sestoji tudi iz dru* štvenih izobčencev ter baje tudi inozem* cev. Podpisani bivši anketni odbor nima s tem desetčlanskim odborom nobene zve* ze. R' dno izvoljeni anketni odbor je svoje funkcije tudi že odložil. Christof Hinko, 1. r.; Tavčar Ciril, !. r.; Vinko Hrovat, L r.; Zvonimir Satler, t r.
Božićnica „Kcla jugoslavenskih sester v Ljubljani
Božična obdaritev   >Kola ju^u»lovexii-.k)h pester« v Ljubljani      je zu*kljutila aeJe januarja, ker so mnogi potrebni prihajali -naknadno s prošnjami. Glavna ubdan'ev i bila 23. decembra. Obleko ali čevlje   e • bilo 392 obdarovuucev, večinoma OftttOvnaSol ske. a tudi mešcanskošolske id trednješo -mladine.    Denarne  podpore   je prej ubožmh družin, 3 obmejne š-c-i.j in odboi za ruske  dijak«-.    Čevljev   je  bilo razdeljenih 144 parov, ki so bili vsi namjeni po meri.. oblek pa 240 in S pluMx.\   Pote e 1 -
bila mladina tudi veliko koeo* perila« Sapic, klobukov  in šolskih potn Defcke oble
ke so bile iz močnega -ukn .  podložene -trpežno podlago, dekliške pa  u line:;. b:u henta.   Vrednost vseh darovanih predmeti \ je znašala nad 70.000 Din.
Darovali so:  Mestna  občimi IjnbJjeneka 40.000 Diu, sestre odboruice so nfebral^ ua nabiralne pole 22.427 Din, več kosov bla^ru in  razne druge   predme'e. IV^ruezniki darovali na nabiralne pole sledeče cneeki po 1500 I   i Kmetska posojilnim in Trbmelt-ftka prenn-uokopna družba: po 1000 Din M dić in Zanki. Ljubljanska  kr^litna banki; nabiralna pola g. Kalafatovie: Olup 030 Dia: po 500 D. Kreditni zavod, Dragotin Hribar X. N., Hrvatska Štedionica. X. \ 300 Din. f»o 250 Din Trgovska banka in Jugoslavija, p;« 100 Din Obrtna banka, banka zavija, pi\<v varna  Union,  Dukić.  Koltman.  Aprnohi: oo 150 Din Prometni za\od ta premor jn Kino Matica; po 100 Din Hirmtekarri^ banka. Ko-Imska tovarna. A   Verbit-. Lu^in. Hrrv.-t q Ko., J. Schumi nasl., Pfoeoli, Rreinik Kritih Sušnik, Žalta in 2ilič. dr Resi. Chvatal. Ro<^ A. Cerne, N. N., I. Jelacin.    M   Je!;:?in F Korsika, F. Heinrihar, M. Dečman. J Kun in Ko. Tornago. Rerburč, dr. Papež. L. Pi? man. Rohrmann, Rozman, J. opač, V. Meden. Bolaffio,  Podborsek, J.  Vodnika  dediči. P Stepic, Slojrrad. Simonova. R. Turk. . Turk Urlep, ZupanSič, Mencinger. Reicher in Turk: po 75 Din Srhneider in Vcrov^ek: po ~0 Din J. Kavčič. Seliškar. F. Pogačnik, dr. Rurian. Vidmar. Fritscb, Schumi. M. Kranar, F CiV man. Pekatete, Golob in Ko. A. HiHnik. M. Žerjav, F.  Lovse. Perdan. J.  Predovi?, .1 Rergman. J.  Reich. Friede. dr. Novak. dr. Ažman. dr. Fettieh. A. Pauli, S. Potnik. Le^at. A. Volk, I. N. Adamič. J Lozar. J. Klein. .1 Košenina. Slovnik. M. Fettich-Frankheim, P. Miiller, Leskovic in Meden. Rahovic. Zalai nik, Lutz. J. Kolnf. Centralna vinarnn. 1 Grablovie. M. Urbas. T. Men^incer, M. Trr koczy. A   Baker in Ko. A   Za:c; po 40 Din Stacuk M. Puh, T. Kom. L. Pfman. Zu^an. . J. Košak. E. Zelinka. ftkof in Wanek. R > ko, F. Cerne. Batiel. ModcoviS, A. Ravnil no 30 Din Rosa. Nevsimal, Mik''£ka. A Malh Sever in Ko. Stepnar, Vidir. Osrinec. H N Bronm Rover. Mar?an. N   N.. J. Bnzzolinj Gorše.  N. N.. dr.  Ravnikar,  dr. TominSel dr. Hogler, Bizil. N N., Lavtižar. A. Mpnrin-crer, M. Skulj, L. Rastohar- Ražem. Trrek. Kosler, Trnkoczv. Perssche. Menardi. fM'bin Lason. Bernik. Remic   Nemenz,   dr. 7oro. Florjan«?; po 25 Din Suttner. V N., Svetina. J. Kavčič. N. N.; po 20 Din Bnbič. Podlog v N. X., Cešak, N. N., Čuden. Kump, Sič. Man-delj. Bunc. Melhiva,  Koželj, MiheS.    N V Mal!y. Sedef, Stritar, Cerin, Grošelj, J. Mam, Erzin.  Dedek,  Moslavina,  LjubT^n^ki vel sejem. Radovan. N. N., Kmet. Brecelnik, f\ man. Ivanuš. LaurenčiČ. Kunaver. Kontriv Gorup, Brelih. Bolaffio, Zorn. Plenica*-. \ \ A. Skuli. dr. Krivic,    Kalmus in Ogoreler. Goree. Peko, Smole,  Hudnik. Zora. A J nežič, Urek, Mencinger, Potokar. .Teslič. RreH. Podkraišek, V. Rus. J. Trdina. Kopri ver, R. Zoren*. Pinan in Ko. Dolinar, Bizil.   Kre^n? : po 15 Din J. Kaizelj, E. Tominšek. Adn>-N. N., Javornik. Prepeluh. E. Hora j. Igli* Okorn. Simoncir. Kos. N. N., po 10 Din A Zalokar, Perhavc, Podboj   Forti?. Greiroi.'* N. Kokali, JanežiF, Bork. X N.. J. Pire, Kt ip*, E. Dvičić. V. Zunanc. N. N.. Mabkotn. Ke ?ić, V. Zupane. N. N.. Mahkota. Ker?;?. J lene. Pretnar. UlnEm. Habjan, Pogačnik. Sil ter, AntTosra. KlanSek. N. N.. Krater. Petrif. Zupančič, Mnurer. Šušteršič. gttSnfk, Pfnl N. N.. Vrabee. LasiČ. Drasrar. Jurčič. Kumer. TuŠar. Brnobič. Jusr. Avuu^tm. Gre?ore Pro šern. Mlakar. Stobodnik. Košir. Sevnik.   P, / man. Hiter, KaČiČ. Mnrinko. Godala, I.ukIJ, Lah. Hotzk Hrovat, Spe^brurm  Relih. Os^t. Macoratti. Štele, UreT-ek  fcargi Drol, Den i Rrezovšek. Treo, Piškur, Puber. Fon. N X.. Erzin. Borštnik, Križni, Friede. Lončar. 7 i-gar, N. N.. Masn^ter. Flere   Javornik. Rebr-nlk,  Klein. Volkar, Jenko, Feme. Peforpn. Floriaučič. VelkavrH. Lombar. Japeli. Pen^ov. Bahovec,  Kaiser, Zore, N. N.. Bnbka. Volt-man. Dobrić, Kreuzberger. Besednnk. Sterle. Drufovka. Cvenkel, Žolgar. Vrrovec. Flere, Koznk. Kambič. Štele. Horvat. N  \ . Del Delničar,    Arbi,    Zavodnik,    Pnsar. Role. Geicrer.  Čadež.   Jernuc,   Gabri^n. Sevčik, Herzmanskv. Bajee. Gasrel, Anž;č. ZamTjen. Omerza, Bernik,  Zupane.    Kenda. Slanik, Muc. Stacul. Kunaver, Nova založba; no 8 D M. Cvetko: po 7 Din Sehell: po 5 Din Ko-lene. Ložar. Lun$a. GeiV^r. Mikuž. N  \.. Ju-rečič, Kambič. N.  N., LaiovjV. Medic. Ffid-ransrrerg, Turk. Kambin. Podrzai  ftkerlj, v. N..  Kovač'č. f'enčič. SuSterSič. Jereb. Pag meister. Golob. Rir.iak. Prele. Venier. Thu-ma. Jezersek. Steiel, PrivSek. FeH<rfein. Ore-bek, Kotnr. BnrStnar, Gor^e. Cirk. N  \ . Peki e\ ftivic. Leskovec, Strus. Grirei. Ropns. X. N.; po 4 Din. 3 Din. 2 Din in 1 Din več neimenovanih
Blago so darovali: Snoj, Srlnvab, CiuVi. Ban. Slovnik. Malusi,   Petkosifi, Ambrožič. Kune Grobelnik. Teksh"T*>*zar. Samer Tenasi in Gerkman, Maver Hedžet. Srbu*ter. OHin. Tvančič: razne dm^e p-Mmete so darovali: Rarbnrič. Ma^dič. Jeranč'č. ppmSrir. Osenak, f-e^rti^, Premelč. Besednik. Hnman. KrTsTvr. Nnr^dna ' lmii*?ama.    Ko«!,    Gerber. T:r>r. Zvezn kniiTama. Giontini, Ener. ftfefnl. Ce seuti, Balob. Kri5tofič-RuČar. «-5konek. Krmo var, Jamnik. SePSVnr. Lončvir- Markfe*. Mer-čon. Zaiec. DreniV. JVr**, Urbane. Maroln*otti. Grefrorc in Verbič. Vidmar, Gor^p.  Alb*-M | Ravbekar in Dertran.*. Zupan. ^tuMv Motike, Žanri. Sitar in Svefejr. T.n^ar in R»7'*V Oblat. Lukič. GoriČnr. Pndkra"3^k. Rrp?!!!1 Fritscb. Jesenko. Eber. .Tarror. ^T^•-?ol. Pn<-kovic. Šerbee. Ravtar, poffatai. Stanar- Do beie. Ravnikar. Rer«rnnt. BoTatai. We?irron; Ahi'"n. Šturm, Grič^r, Kebek Ku^lan. KtkeJ T. Knez 40 kg moke.
Vsem, ki so pripomogli k tako »ijajni božični obdaritvi, ponovno iskrena hvala
92-i
KLLJB  KOLESARJEV  TN MOTOCIKLI
STOV .ILIRIJA« 1.   FEBRUARIA   OB   OSMIH ZVEČER
--ŠPORTNI VEČER--
::  V «ZVEZDU. — VSTOP PROST. ::
Stev 26
•SCOVENSK I   NAROD* dne 2. februarja 192?*
To in ono
Po razporoki obsojen radi bigamije
Zamotana zakonska zgodba.
Brivski pomočnik Pavel L. je skie* nil 1. 1922. v evangeljski cerkvi na Du--raju zakon s svojo prvo zaročenko. Ta zakon pa m bil srečen; žc dve leti pozneje je prišlo do sodne ločitve. Mož se je obvezal, da bo plačeval za otroka tedensko 5 šilingov. Svojo ob* vezo je vedno držal. Tri leta pozneje na se je^ ponovno bavil z mislijo na renitev. Spomnil pa se je. da mora v smislu razporočne obsodbe prijaviti novi zakon sodišču. Na sodišču so zahtevali, da mora prinesti pismeno izjavo svoje prve žene, da ona njegovi ponovni zakonski zvezi ne nasprotuje. Podal se je zato k svoji prvi ženi, ki je sicer iz j a vila, da mu ne brani ponovne ženitve, vendar pa pismene iz* ?ave od nje ni mogel dobiti. Letal je zato od urada do urada, da bi si izpos iloval potrebno dovoljenje.
Med^ tem pa ga je njegova firma prestavila z Dunaja v Zagreb. Povabil je svojo drugo nevesto v Zagreb ter se pri tamošnjem evangelistem župni* ku informiral glede porote. Zamolčal ra je pri tej priliki, da je bil žc enkrat roročen in da je ločen. Poroka se je vršila 1. maja 1925 in nova zakonca sta dve leti vživala neskaljeno srečo.
Pred par tedni pa je bil Pavel L. zopet premeščen na Dunaj. V listih je č.iia-1 o raznih zakonskih zapietljajih in ♦ežkočah, ki se dan za dnem pojavlja* jo. Zato je nemudoma šel na sodišče ter se tam informiral, ali je v Zagrebu sklenjeni zakon v Avstriji veljaven ali pa 30 potrebne še kake posebne formalnosti. Mesto zaželienega pojasnila pa je prejel pred par dnvi obtožnico radi bigamije. Pri razpravi so ga obso* rfili na šest tednov strogega zapora in tudi njegova draga žena mu bo delala štiri tedne družbo. Priziv, ki ga je vlo* ?il njun zagovornik, ni nič zalegel. Dunajski listi naglašajo. da so taki in ^licni slučaji v Avstriji zelo pogosti rn da bi bil že skrajni čas, da se izve« dejo primerne reforme v zastarelem avstrijskem zakonskem pravu,
Vlomilci modernega kova
Dandanašnji vlomilci pri svojem poslu poslužujejo vsakovrstnih trikov in manipulacij: vsekakor pa je nov nas čin, kako so vlomili te dni v pisarno neke petrolejske družbe v Lvovu na Poljskem, zelo zanimiv in nenavaden. Vlomilci, ki so bili očividno poučeni o lokalnih razmerah, so enostavno dvignili vrata iz tečajev, ne da bi se lotili ključavnic. Nato so s kisikovimi aparati gladko izžgali stene treh veli* Bb blagajn najmodernejšega sistema m odnesli 20.000 zlotov in približno •jOOTi dolarjev gotovine. Pri poslu so imeli vlomilci na rokah gumijaste ro» kavice* tako da policija ni mogla najti nobenega sledu odtisov prstov. Vlom je bil opažen šele v jutranjih urah.
5e bolj drzen pa je bil vlom, ki je bil izvršen v noči od petka na soboto v poslopje neke tekstilne tovarne na Charlottenstrassc v Berlinu. Vlomilci >c odprli s ponarejenim ključem vhod« ns \-rata poslopja, nato so prevrtali Strop četrtega nadstropja in tako do-
speli v tretje nadstropje. Ker v obeh nadstropjih ne stanuje živa duša, jim je bil posel zelo olajšan. V tretjem nadstropju so istotako izbili luknjo v strop in dospeli v drugo nadstropje, kjer se nahaja skladišče tvrdke. Vlo* milci so si nabrali ogromno množino raznega blaga ter plen skozi odprtino v stropu spravili naj preje v tretje in nato v četrto nadstropje, od tu pa so z ukradenim blagom vred pobegnili. Pri poslu je brezdvomno sodelovala tolpa, obstoječa iz najmanj šest do deset mn/. — Tvrdka ima ogromno škodo.
Soj proti alkoholizmu v Nemčiji
Me J vojno je alkoholizem v Nemcih znatno nazadoval in zato je padlo tudi število bolezni, ki veljajo splošno kot posledica pijančevanja. Po vojni so se razmere zopet poslabšale in klinike so zdaj polne duševno bolnih, ki nosijo posledice alkoholizma. Ker se je začelo niianćevan'e močno širiti, so predložile nekatere nemške stranke v državnem zboru osnutek zakona, namenjenega pobijanju alkoholizma. Po tem zakonu bi se moralo na zahtevo petine volilcev v dotičnem volilnem okraju razpisati glasovanje o tem. dali smejo biti dovoliene novim prosilcem gostilničarske koncesiie, da-li se sme koncesi.'a prenesti na" novejra lastnika in da-li naj se prepove prodaja alkoholnih pijač na drobno, odnosno samo točenje čez ulico ali na oboie. Ako se izrečeta dve tretjini volilcev za prepoved, mora krajevna oblast tekom dveh mesecev alkoholne pijače prepovedati. Novo glasovanle se vrši šele čez 5 let
Ta osnutek zakona je pa naletel na hud odpor prijateljev dobre kapljice, ki trdijo, da hoče vlada spremeniti Nemčijo v -suho- državo, kakor je Amerika. Zagovorniki glasovanja o prepovedi alkoholnih pilač se pa vesele, da se bo prebivalstvo na ta način privadilo volitvam in da bo rado hodilo glasovat ne le o prohibiciji, marveč tudi o drugih socijalno- političnih problemih. Državni zbor o osnutku prohibiciiskesa. zakona Še nI razpravljal.
Zepefin L Z 127
Moderna nemška tehnika, ki jc i zgradbo Zepelina Z. R. 3 dosegla svoj triumf. ne miruje. Jedva je preteklo poldrugo ieto. ko je gigantska zračna ladja odplula v Ameriko, že se pojav* Ijajo v ladjedelnici v Friedrichshafnu konture nove ogromne zračne ladje, ki bo po velikosti daleč prekašala Z. R. 3. Nova zračna ladja. čije stroški so predvidevani na štiri milijone zlatih mark, t. j. okoli 53 milijonov Din. bo nosila ime L. Z. 127. V fond za novi Zepelin ie prispeval dr. Eckener skup* no s podjetjem vred 2.600.000 mark, ostali znesek  pa  so  zbrali privatniki.
«L. Z. 127» bo tehnično popolno« ma izpopolnjen. Dočim se v gondolo dlZ. R. 3» lahko stisne 25 pasažirjev in posadka, bo v obsežnih potniških pro* siorih novega zrakoplova prostora za 30 oseb. Poleg izboljšane konstrukcije bo L. Z. 127 približno za 50 % večji kot Z. R. 3, ki je bil prvi predhodnik ogromnih zračnih križark. Plinove ce* lice novega zračnega kolosa bodo vse=
bovale okoli sto tisoč kubičnih metrov plina, pet popolnoma na novo konstru* iranih motorjev pa bo dajalo zračni križark i povprečno hitrost 150 km na uro. Ti motorji, sistema xMaybach. ki jih bo oganj al nov gorljivi plin, so se pri poizkusih izvrstno obnesli. Boja« zen, da se motorji s tem plinom pre* več segrejejo, se ni uveljavila.
Nova zračna kri žarka bo opremljena z najbolj modernimi aparati za brezžično brzoj avl j en je, navigacijski* mi aparati in raznimi drugimi potreb* nimi inštrumenti. Kadar motorji ne bodo funkcijonirali, bo ladja lahko del j časa sprejemala in oddajala brzo* javke. «L. Z. 127», ki je tip moderne prekooceanske zračne križarke, bo služil rednemu prometu med Španijo k» Južno Ameriko.
Pustolovščine filmske dive
Pred par dnevi smo poročali o sen* zacionalnem begu znane filmske dive Imogen Robertson. Diva je nekega dne pobrala šila in kopita .in odjadrala iz Berlina — baje v deželo dolarjev. V javnosti je njen nenadni beg vzbudil precej igrahu. Razširjene so bile vsako* vrstne vesti, pred vsem pa so tvorili dolgovi tn razni škandali lepe igralke največjo senzacijo. Robertson ova je baje več berlinskih m monakovskih veletvrdk ociganila za ogromne zne* ske. Časopisi so posvečali begu Robert* sonove cele kolone.
Umevno je, da so te vesti Robert* sonovi dospele na uho. Ubegla igralka, katero so tako silno razkričali, skuša sedaj, potom svojega berlinskega zastopnika opravičiti svoj nenadni beg. Robertsonova navaja, da niso biLi dol* govi vzrok njenega bega, pač pa se je morab čuvati pred zasledovanjem dveh nadležnih in usiljivih mož. Eden je neki italijanski režiser, ki jo je z grožnjami prisilil, da mu je vedno iz* ročila ves svoje denar. Bil je sicer iz* gnan iz Nemčije, s ponarejenim potnim listom pa se je vrnil v Berlin in nadaljeval svoje ogabno početje. Tudi filmski operater, ki je bil sicer ože* njen, jo je često nadlegoval. Njegova žena je bila na Robertsonovo silno ljubosumna in grozila ji je celo, da jo ustreli. Zato ji ni preostajalo nič dru* gtga, kakor da pobegne h Berlina in gre v Ameriko.
Tako Robcrtsonova. Se\*eda pa ni izključeno, da je vse skupaj navaden bluf in preračunana reklama, ki naj Robertsono^m odpre pot v deželo do* larjev.
Originalni pustolovec
V Parizu je izvršil te dni neki neki neznani pustolovec, ki se je izdajal za grofa, originalno goljufijo. V enem boljših hotelov v Versailjesu se je nastanil mlad, elegantno oblečen mož, ki se je prijavil kot jrrof Jacques d' Orville. Nastopal ie zelo elegantno ter zahteval vedno le najboljše stvari. Grofovski naslov je tudi še dandanes vedno privlačen. Zato je vzival tudi ta laži-srrof neomejen kredit in zaupanje.
Pred par dnevi se je -grof- odpeljal z avto tak so k nekemu trgovcu z avtomobili ter se pogodil za eleganten avto, ki je bil vreden 16.000 frankov. Po začetnih pogajanjih ga je povabil trgovec na poskiLšnjo vožnjo. Vozila sta se nekaj časa po mestu, nato pa sta krenila v hote!, da skleneta kupčijo.    Grof* je povabil  trgovca v
svojo sobo, kjer ga je bogato in res po grofovsko pogostil. Končno mu je predložil v podpis potrdilo o plačani kupnini v znesku 16.000 frankov. Nič hudega sluteč je trgovec podpisal pobotnico. ^Grof > ga je nato prosil, naj samo trenutek počaka v sobi, da telefonira svojemu notarju po denar.
<-Groi* je odšel ter na skrivaj zaklenil vrata. Nato je stopil k hotelirju ter ga prosil, naj mu posodi 1500 frankov, za kar mu je zastavil potrdilo o pijanih 16.000 frankih. Hotelir je njegovi želji rade volje ustregel Dozdevni grof je nato sedel v kupljeni avto in se odpeljal Čez nekaj časa pa je slišalo hotelsko osobje v grofovi sobi neko razgrajanje. Ko so sobo odprli, so našli v njej razjarjenega trgovca, nI je Kmalu po «groiovem» oanocu spoznal, da je nasedel goljufu. Na vse zadnje je moral še hotelirju plačati na njegov račun izposojenih 1500 frankov, ker mu sicer ta ni hotel vrniti potrdila o plačani kupnini. Pariška policija sc je doslej zaman trudila, da bi originalnega pustolovca izsledila. Tudi o avtomobilu ni nobenega sledu.
Velik požar v Valjevu
V Valjevu je bil te dni izvršen sen* zacijonalno zamišljen vlom, ki sporni* nja na uprav kinematografske dogod* le. V noči od 28. na 29. januarja je izbruhnil požar v baraki parne žage na Velikem trgu. Ogenj, ki je bil oči* vidno namenoma podtaknjen, je obrnil vso pažnjo občinstva kakor tudi poli« cijc nase. To so znali spretno izkori* štiti podjetni svedrovci, ki so istočasno vlomili v lokal trgovca Srečkoviča. Lo* povi so poslovali nemoteno. Iz blagajne so odnesli 17.000 Din v gotovini, dalje 70 obveznic vojne odškodnine, poleg tega pa 70 bal blaga. 150 m fine svile in razno drugo blage.
Vlom je bil odkrit sele v jutranjih uraru Policija je takoj izvršila obširno preiskavo in ugotovila, da so prišli vlomilci z yozom aH pa celo z avtomobi* lom, na katerega so naložili ukradeno blago. Trgovec ima nad 250.000 Din škode. Brez dvoma je, da so morali vlomilci vedeti za razmere v hiši, za* kaj vlomili so baš na dan, ko se je trgovec ženil. Istega dne je bilo v Va* ljevu izvršenih tudi več manjših vlo* mov, s katerimi je tolpa gotovo v zvezi.
Stran 5
Napisi na ploščah
prevlečeni z radio-tinkturo, morejo &e čitati tudi ponoći. — En primer.
: NOGAVICE KLlUC^j
X Lil Dagover se poroči. Slovita nem*
ška filmska igralka Lil Dagover, ki je tudi v Ljubljani zeio popularna, se je v Holly-» -vvoodu zaročila s tajnikom nekega filmske* ga podreti*, Aleksandrom Wittom.
X Usodna pomota usmiljenke. V neki milanski bolnici se je re dni dogodila usodna pomota, ki ie veljala življenje štirih bolnikov Neka usmiljenka, ki Je morala dati osmim bolnikom injekcije, je v naglici zamenjala predpisano sredstvo za vbrizgavanje. Posledice te usodne zamenjave so bile katastrofalne. Šrirje bolniki so že umrli drusi šdrje pa se bore h smrtjo.
X Rocktetlerjeva nečakinja izginila iz Pariza. Pariški Usti poročajo, da ie v Parizu na skrivnosten način Izginila Američanka Margareta Strong, hčerka znanega psihologa Stronga in nečakinja ameriškega  milijarderja Rockfellerja.
X Smrtna obsodba v Plztii. Vojaškn sodišče v Plzni je obsodilo na smrt večkratnega irrorilca Frana Sandnerja, ki je v Marijanskih Lažnih izvršil roparski napad na veleposestnika Dollneria. Umoril je veleposestnika in pet članov njegove družine.
X Dvojni roparski umor v Bertzna. V nedeljo zjutraj je bil v Berlinu ođkrii dvojni roparski umor trgovca Tschenkla bi njegove žene. Napadalci so zakonca zadavili v posteljah, nato so Ju zvezali, pobral: vse, kar sc jim jc zdelo vrednega in po begniii. Zločina so osumljeni štirje storilci " X Katastrofalni požari V neki palači v Ne\vyorku je v petek izbruhnil velik požar, ki je poslopje skoraj popotnon^ ■ upepeli!. Pri gašenju se je smrtno ponesrečilo šest gasilcev. — V Kobavshi pn Toklju na Japonskem je oienj upeleili 600 lesenih hiš. Nad 2000 oseb je bre? c#rebe.
X Milijon frankov za proučevanje rata, Znani pariški Hlajirrop in mecen Le^-nard Rosental je ustanovi! stipendijo s kapitalom enega milijona frankov v frr-ho proučevani a raka.
V Rektor pariške univerze podte^et španski. Pariški listi javljajo, da je rektor pariške univerze. Lapic. v starosti 5S lc». podlegel španski.
X Od poroke v zapor. Tak slučaj >.t j< primeril te dni v kraju Saint Micael-Omc v FrancHi. Tovarniški delavec Marge: |< nrerekl! teden na ce*d ubil In oropal nekega starega cunjarja m mu odvzel 150" trankov. Orožniki so storilca kmalu izsledili v osebi Margeta. Baš, ko so prišli, da ga aretirajo, se ie nahajal Marget v cerkvi pri poroki. Ko je zapusdl cerkev \ spremstvu svoje<mlade žene, so ga obkt-1111 orožniki. Marge t Je takoj priznal umor Rekel je, da je denar rabil za veselo svatbo. Sedaj bo svatoval v zaporu. — SliCeu dogodek opisujejo tudi švicarski listi. V mestu Alrstadteii le bil prf poroki aretiran natakar Brand, rodom Celovčan, ki je dar popreje napadel dva posestnika v kra^n St. Margarethen. Moral ie v zapor.
X Velika tatvina draguljev. Iz Kaikuie poročajo, da je bil pred par dnevi izvršen v palačo maharadže v Bhawalpurju vlom. Doslej še neznani storilci so odnesli med drugim tudi dragoceno zbirko draguljev, ki io cenijo na 80.000 funtov šierlingov <2V> milijonov Dm). O tatvini ie bila obveščena vsa mednarodna policiji. Policijski organi so v Londonu Izsledili več draguljev, ki potekajo od te tatvine, vendar pa storilcev samih doslej še niso mogli izslediti. Kako je bil izvršen vlom, Je Še povsem nejasno. Palača maharadže je po starem običaju najstrožje zastražena In je dostop v njo dovoljen le s posebnim dovoljenjem.
X Zadnji čarhton. Znana pariška plesalka Oeorgetta Vallier je pretekle dni plesala v nekem variieteju. Pred plesom pa je natakarju naroČila, da naj ji prinese celo steklenico ruma. Natakar je menil, da fee plesalka šali. Ker pa je ta energično zahtevala, da ji prinese runi, se je zahtevi udal. Plesalka je v dušku popila skoraj pol steklenice ruma. nato pa je pričela plesati carlstom Plesala je divje, razigrano. Bil ja je to njen poslednji ple?. Nekaj minut kasneje se je zgrudila nezavestna na tla. Prenesli so jo v bolnico, kjer pa je kmalu umrla; zadela jo je kap.
M. Zamik;
17
Narodni mučenik Pepe Škrjanc
Pohleven epos v 18 različno
dolgih spevih.
Ob xie<leijah in praznikih je hodil po obedu v kavarno «Casino» in je Ura užival posebno stališče, ker si je rtivo sam znosd na mizo in vseh 30 let ni dal ne ficka napitnine. Pač pa je v kazini vsako nedeljo po krajcarju tsrokiral. Ko so ga nekoč v prepiru ra* di igre- razžalili. jc izstopil iz Kazin* ?kega društva postal Mladoslovenec ''preje je bil «star Kranjec») in taro* kiral dalje v *ČitaInici». Zato je postal za par let celo slovenski občin* ski svetnik. O mraku pa je zahajal ^koro vsak večer v točilnico male go* stilne svojega omestia na Četrt do* lentea. Nasprotno je pa tam za veliko ljudsko mizo užival med preprostej* ^imt gosti navidezno višje spoštova-ttje Bogastvo se vedno respektira.
V resnici ga pa nihče trpeti ni mo» gei in včasih so mu nalašč prinašali •ožijajoče hranilnike krajcarske druž« Ke 2?. uNarodni dom» pod nos, da bi kaj dal. Toda izmazal se je s povdar* <om, da za narodne namene in za res že ne da zdaj ničesar, ker zbira za •o itak vse svoje premoženje. Se sebi ]t malo privošči, da bo njegova zapu« ščina večja.
S tem si ie udušil vse neljube ko* mentare. In če je prilika nanesla, je bL! vselej med prvimi, ki so na hiSi izobe* sili narodno trobojnico-
Tudi sicer je na veleokusen način povdarjal svojo narodnost. V spre* ičTini sobi je visela velika, zares umet* ■n^ko izdelana slika Bleda. Ročno de* •o. prosim. Namreč fotografija, ki je bila po neznanem umetniku prepleska* na z. oljnatimi barvami, poševno čez lcv4 spodnji kot pa ji je bil napet ši* rok naroden trak z zlato uvezenim: «2mjo Slovenija!« Na okvir je bil mož posebno ponosen, ker je bil iz* rezljan s takozvano listno žagico in zlhnan iz neStevilnih ko$čkov. polnih
osti in vrzeli. Na desno in levo te or» gije sta viseli spominski fotografiji na tabora v Žalcu in v Vižmarjih. NTa na» sprotni strani steni pa dr. Janez Blei# wcis, Slomšek in dr. Toman.
V jedilnici jc bila velika fotografi* ja    trgovčeve   matere    na mrtvaškem
odru. Vsakdo, ki je bil kdaj povab* ljen na obed (to se je zgodilo gotovim osebam na trgovčev rojstni dan in na gotove praznike; tudi skopost je vča* sih <'nobel»>, če gre za bahaštvo), je lahko pri vsakem grižljaju zrl v zga* rano mrtvaško lice kmetske žene in spoštoval vrlega sina.) Ob njenem živ* ljenju se za mater ni dosti zmenil, dajal ji je goldinar na mesec. Ko je na umrla, jo je dal prepeljati v Ljublja* no in jo pokopal po paradnem razredu.
Sploh >e bilo stanovanje cel muzej onih uglednih dragocenosti, ki ti člo* veka takoj izpričajo za olikanega Slo* venca. Bili so tam plišasti albumi, ki so delali godbo; slika Ljubljanskega gradu, sestavljena iz samih pobarva* nih slamic. okviri iz prešanih planink, nagačeni tiči, lestenec iz pozlačenih jelenovih rogov, pohištvo z vloženo bisernico. Na zofah in kreslih iz rde* čepa zameta so se razprostirali očip-kani prtiči s sinjimi spominčicami in rumenimi tulipani, za zrcali so tičale v barvotisku krasotice s paketov raznih tovarn mila. Na stenah, so visele v onem lepem zelenkastorožnatem barvotisku številne vedute švicarskih jezer in italijanskih obali, gladko sfri* zirane pastirice, ki ponujajo napoli* tanskemu mladeniču grozdje, mlade pi* ške in račke, ki so ravno odvrgle jajc* ne lupine in jih začudeno ogleduje Tiraš iz svoje pasje hišice. Kjer ni bilo takih slik, so stali Makart*buketi v ste* klenih vazah, ki so se pa svetile, kakor bi bile srebrne. Tudi veliko razpelo in več svetih podob je bilo tu, vsaka s kake božjepoti. in pod njimi sveč* svečniki iz posebnega votlega stekla.
Po tleh so se Šopirile fabriške pre* proge z imitacijo perzijskih vzorcev.
Radi popolnosti omenjam, da se je oporoka, ko so jo po moževi smrti odprli, glasila: «Aff mein bewcgliches
und unbevegiiches Vermogen hinter* lasse ich ais meiner Erbin meiner lang* jahringen Wirtschafterin. dem Frau* lein...» To osebo je bil med življe* njem napram drugim nazval «moj lint* vern», in vedelo se je, da ga ima lint* vem pod strogo komando. L in t ve rn se je izkazal prav hvaležnega in raj* nemu gospodu ni dal postaviti niti na* grobnega spomenika. Trava je grob kmalu docela zarasla. «Sej sem dosf trpeva pod njim» je baba zavračala očitke in menila, da bi morala pokoj* niku spomenik postaviti narodna javnost.
Lačen in žejen je nekoč ob sedmih zvečer prišel Pene v krčmo, ki smo"jo že zgoraj omenili. Ni si bil na jasnem, kako bo prišel do zavžitka, ker je bil brez cvenka. Pa ga ni skrbelo.
In je skozi gosti dim tudi že zagledal in izpoznal starega prijatelja tr* govca. V najmilejšem flagiolettu je vzcvetel Pepe:
«Ja Francelj! — Bog i narod! 2ivi* jo — mit Nazdar gešprict!» (Pepe je t desno pestjo napravil kretnjo, kakor če točiš sifon.) Pa se je trgovec delal, kakor bi ne razumel, da gre lepi po* zdrav prav njemu.
orxMuki — pardon Francelj se ti zdaj pravi — ali bi si bil tedaj, ko si špece* ristu izpod štacune hodil krast arnike in rožiče, mislil da boš tudi ti kdaj tak štacunar?»
Vsa pozornost veselih gostov se je obrnila na trgovca. Pepe pa je po kratkem zamisleku dostavil: «No, zdaj tudi nisi več tako neumen, da bi ver* jei, da so arniki najboljši, če se jih je z rožiči skupaj. Se v «Lajbaherco» je radi tebe prišlo, da se ie poiavil akole* rafrdeLtig« slučai  v Ljubljani.v
To je bilo Franccljnu preveč. «Pra* va reč, če sem nekdaj s tako barabo v šolo hodil in kot neumen otrok bil po nje i zapeljan. Danes sem ugleden poštenjak, vi ste na ostudna baraba, ki se je vsakdo ogiblje. Marš ven!»
To ie bilo zelo slabo premišljeno. Kajti Pepe je zaškripal z očmi, uprl pesti ob svoje boke in dejal:
«A tako?? I?e poslušajte vsi in sami
sodite, kdo je Večja baraba in večji zapeljivec. Ti Francelj, vi gospod Francelj. trgovec, posestnik, meščan in tako dalje: kako pa je bilo tedaj, ko ste trgovino razširili in hišo odplače* vali? Kdo pa je tedaj za vas špirit in vse drugo v Ljubljano tihotapil? In kdo se je upiral temu, dokler mu niste obljubili in na polovico dolžni ostali take nagrade, da se je končno vendar^ le dal zapeljati v to nepostavno grdo* bijo? Kdaj mi pa plačate še dolžno polovico? Ali manjka <rfedrvajsa» pod palcem, da ne gre? A? Takrat nisem bil ostudna baraba, ampak moj ljubi Pepe! Le še enkrat mi pridi v to spo» štovano restavracijo; vsak večer bom notri pogledal in ti to storijo ponav* Ijal, dokler je ne bo vedela cela Ljub« Ijana na pamet. Marš ven!«
Trgovec je ošabno zagodrnjal: »Se bo človek z barabami kregal,« snel klobuk s kljuke in izginil, obdan od špalirja pogledov, ki so žgali.' kakor razbeljeno železo.
Pepe je takoj zasedel zapuščeni stol in mu je bil prirejena častna gra* tissvečerja: najprvo golaž, potem je* trica, nato ledvice in naposled vampi. Po večerji je *z dvema viržinkama v kljunu zagodel na harmoniko, ki je bila gostilničarjcva, in je privabil ne* števila dobrih gostov, katerim je m o* ral pripovedovati vse podrobnosti ti* hotapljenja.
Potem je pa hitro in za dolgo časa izginil iz Ljubljane ter prepustil hudo kazensko preiskavo ljubemu Francelj* nu samemu.
Brna!
Kdor ne ve, kaj je bila brna, bi ni* kdar ne smel dobiti domovinske pra-vire v Ljubljani. Je tujerodec s tujo dušo; morali bi ga na rotovžu podvreči izpitu iz posvečene ljubljanske tradi* cije, predno ga sprejmo med domačine ali mu dado celo volilno pravico za našo častitljivo občino.
Brna je bila! Morda izkoplje kdaj paleontolog njeno okamenelo okostje; aH pa najde arheolog njeno mumijo, ki bo senzacija kakor Tutankamen.
Škrici na Glavnem trgu in nem^ škutarji, sploh ljudje, ki jih oni forštata« nikdar niso cenili za popolne Ljubljančane, so brni rekali komela. Toda komela je komela, brna pa brna. Petrič ni Pavljč in Pogačnik ni Potoč-nik. Zato brna tudi ni komela. Preje-bi bila še v sorodu s predpotopnim di* nožavrom.
Če bi jo bil sprejel Fran Erjavec med svoje »Domače in tuje živali v podobah«, bi jo bil takole opisal:
»Brna je prava pošast; dolžina ji je od glave do peta 8—12 čevljev. Hoai po zadnjih nogah, a sprednji ji sta *kr3 r.javi in jih ne vidiš. Glava spominja nekoliko na krokodilovo, pa tudi na konjsko. Mogočno žrelo ii se zapira z. glasnim treskom, oči ji gledata s po* tmajeno hudobo in streljata na vse strani. Brna je jeznarita. Zato mnogo strahu zbuja zlasti med mladino Ko* sniato telo, koje pokoncu nosi, kakor avstralski kenguru j ali klokan, je ob vratu tenko, a navzdol vedno širje. Dlaka črne ali temnorujave farbe ji sega skoro do tal, da vidiš od nog samo stopale.
O čem živi brna, natoroznanci niso še pogruntali. Tudi ni znano, kdaj in koliko mladičev skoti, ker dozdaj sa« mo odrasle brne poznamo. Celo sloviti Brehm ne ve povedati o brni prav nič.
Misliti je, da je brna krvoločna •zver in tudi ljudi žre. Vendar ne more to biti njena običajna (navadna) hrana. Res je, da je dosedaj še vsaka v trebuhu pogoltnjenega moža imela„ toda tudi še vsaka je bruhnila tako pe* čenko živo iz sebe, kafcor ona sveto* pisemska riba preroka Jono; le s tem razločkom, da brna ga izbruhne na spodnjem koncu života in na tem sama pogine. Zato ni brna tako opass na (nevarna), kakor ljudstvo navadno govori.
--J. N. A. D. -JADRAN*--
VIL SLOVANSKI VEČER
pod pokroviteljsi\>om ge. dr. Baliičeve. Kas lafatovićeve,  dr.  Tavčarjeve  in častnega
damskega komiteja. —   SOBOTA, 12. n. 1927. — TABOR. -3
Originalne potrebščine za Opalograph.
preservat .in Fiiat in druge potrebščine, Originalne barve »n matrice za Gestetner Cyklostil
Lud. Baraga
LJUBLJANA Telet 980
Sdcnbnrgova 6
Prvi originalni ruski film izdelan ▼ sovjetski Rusiji.
Poštar jeva hči
po noveli Aleksandra Puškina, ki ga je izdelala filmska tovarna Mežrab-
pom — Rus v Moskvi
V glavnih vlogah: VERA  MALl.MOVSkAJA. IVAN MOSKVIM, B. lamarin. T. Tihomirov, L Kostromski, V Aleksandrov.
Režija: J. Moskvin in I. šeljabušski.
Lepa Danja in veseli kapetan Minskv. — Ljubavna idila. — Otmica. — V. Petrogradu. — Brutalnost kapetana Minskva. — Izgubljena hči. — Proslava ljubavne orgije. — Moč šampanjca. — V snegu in zimi ... — Umetniška igra. — Krasni naravni posnetki iz Rusije. — Preskrbite si pravočasno vstopnice.
Predstave danes ob: 4*, pol 6., pol 8. in 9. — Jutri ob: 3.,
pol 5., 6., pol 8. in 9. uri.
Elitni Kino Matica, najuglednejši kino v Ljubljani Tel 124
Radio- aparati in sestavine
ja...
JOVAN t KOLtv
na'slovitejših nemških firm v zalogi. Prodaja na veliko in malo
Cene aparatom: z 1 svetiljko Din —, z 2 svetiljkama Din 1200 —, s 3 s»/etiljkami stavni apara* ^Marconivoa", ki dela bolje od vsakega drugega in sprejema vso Evropo Din 2200*—, s 4 svetiljkanu Teslaphon" Din 2800, s 4 sveiiljkarm „Nora NeutnorJin" s skalo stanic Din 4500'—. Aparati: ,.Tropa« d.n4lf    SupenheterorJ.n" od 5—6—7 in 8 svetiljk Din
3000—, 4500—, 5000*— in 6500—. Ap~rati se prodajajo z dolgoletnim 'amstvom za odlično delo Zahtevajte bogato ilustrirani cenovnik (cena
3 Din za 72 strani). Pridite na brezplačni koncert (ob torkih, četrtkih in sobotah od y29 — io zvečer) ali zahtevajte, da se Vam potom Vašega telefona na št. 41-85 priredi koncert. Potniki in preprodajalci strokovnjaki nai se javijo Dober zaslužek. Ako aparate sestavite sami, je cena polov.ena. Za usjeh se daje jams vo Vsak" brez razlike lat ko po mojem navodi u sestavi aparat sam brez kakršnega koli strokovnega znanja.
RADIO INDUSTRIJA ING. DiORDJE BLAZEK
Topličin venac 4      BEOGRAD    Tele on J.ev. 41-85
25»
Ivan Jai i i m
Šivalni stroji!
Izborna konstrukcij« in elegantna izvršitev iz lastne tovarne.
15 letna garancija«
Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno.
Pisalni stroji «Adler».
Kolesa iz prvih tovarn «Durkopp», *Styria», «Waffenrad»   (Orožno   kolo).   —' Pletilni
stroji vedno v zalogi. Posamezni deli koles in šivalnih strojev. — Daje se tudi na obroke. — Ceniki zastonj in franko. 32 L
Ljubljana, Gosposvetska cesta 2
PROTI GKIPI
je    najboljše sredstvo, prinaša   moč kljubova* nja za notranjo in zu* nanjo uporabo.
«BRAZAY»
francosko žganje z men* tolom. — Vzame se par kapljic v vodo za grgra* ti usta, vrat in grlo več* krat na dan. — Za umi* vanje in kopeli dodajte ravnotako nekoliko fran* coskega žganja, ker ne samo da osveži, ampak tudi desinfteira. Masaža in drgnjenje prinaša mor kljubovanja.
«BKAZAY». trancosko žganje se dobi v vseh lekarnah,   drogerijah in
mešanih trgovinah Generalno zastopstvo in dep za SHS DESTILAT IX D., ZEMUN - Za* *topstvo za Slovenijo in Vedjimurje pri .4. S A* R 4BON Uuhljana.
:   Naj nove t** ••oUslal tsss. oetrot«isfc» o lin »k* *v«tlMka,
j,AIDA* iMi žarnica
200-500
Krasna teli Uit
-Neznatna po -aba petroleja
Sveti kakor elektrika
„AI D A"
I
se rab; za tazsvetljavo piocla a ime, uradov gostilnic *ol. cerkev, dvorile, vrtov td .,AIDA" je prt-kladna za najmanjši n največje prostore — ZahJevaJte prospekte! riiavno skladišče za SHS ima '»»•Jftrotehnična irm?
SVARC t drug
.NGREo    'reradovtevr ulice I
— iščemo zaupne zastopnike —
— Zahtcvaitp »ako- orosnekte' —
Prodam posestvo,
kočijo, stružnico, dina* mo. telefone in stroj 6 HP. — Pojasnila: Rim* ska cesta 4. 260
Kurjim hišo
v Spodnji Šiški. — Več se poizve: Verovškova ulica 12. 259
Šofer-mehanik,
trezen, dober vozač z dobrimi spričevali, išče mesta za tovorni ali lu« ksuzni avto; gre tudi h kaki aprovizaciji Cenj. ponudbe pod «Šofer'258o na upravo «Slov. Nar.».
Prijateljico
zanesljivo — išče u pok o* jen, dobro situiran dr* žavni uradnik. — Ce* njene dopise pod «Stal* na pomoč/261» na upra* vo *Slov. Naroda*.
Zastopniki
se sprejmejo za dobro idoč predmet. Taki. ki so se že pečali - srečka* mi. imajo prednost. — cMercur*. Brno. ČSR Nova ulica. 165
Sveže ribje olje
najboljše znamke se dobi v lekarni dr G Piccoli, Ljubljana   Dunajska ce*
sta 6. — Naročila se točno   izvršujejo 183/T
30.000 Din
brezobrestnega -posojila in Se nekaj plačam za stanovanje dveh ali ene večje sobe s kuhinjo. Ponudbe na upravo lista pod »Brezobrestno po* sojilo/ 248«.
Stanovanje
dveh sob aH ene večje sobe in k» h inje v Rožni dolini al; r '1. žaški ce» stJ na Gllncah iŠČe mi* ren mlad zakonski par Plača za pol leta vna* prej — Ponudbe pod aStanovanJe 1/236» na upravo  «Slov. Naroda».
Sostanovalca
sprejmem aa stanovanje in hrano. Ponudbe na upravo lista pod »Cen* trum/247.
1 «11 mM «11 ■!! ali ali m]\ m\
OCARIN3EN3E
✓sen uvoznih zvozmh m tranzitnih nosili k oSkrDi ailic skrbno in po najnižp tanti Hajko I urk, carinsk posrednik, LJUBLJANA. Masarykova cesta 9, nasproi carinarnice. Revizna pravilnega zaračunavanja carine pc men«  leklanranega Dlaga >n vse mtoimacue brezplačno
1eiee1e103e1e1e	IHFTFIFTHBfnHHHB
	
	
Prometni *avod zb premog d. d.
Ljubljana
nodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo i
OfftAfflOft domači m inozemski z* domačo kurjav«. mm S>SSnV1J ,n industrijske svrhe
ftova&ki premog **** m\
KO^SS    ivarnlški, plavža ski m plinski
Brikete
IS-L
Prometni zavod za nremog d. d. v Ljubljani,
Miklošičeva cesta 15/1
t volno -ivilo stebrom k» "ziaium po naj novejših smem ca h oosestrinske osiiško-iyons<e ividke AMK. — Najmoder cjš« na-trti m natfinejš? izvršitev vesenia mm» etoro«. oetll^ ^recrlnjai zdelovan e in razpos Ijanje šablon ,.s redtisk žen «klll ročnih «1el Entlanje, ažuriranje, p redtisk a nje
Matok & Mikeš, L|ubljana
DALMATINOVA 13 i»j
Nova koža lica
se dobi garantirano z medec. bioloikim sredstvom luščenja «VEXL S» Izginejo vse Gube, pege, hrapavost, ogrci Lice postane zt; mnogo let pomlajeno. Zelo priljubljenu sredstvo, garantirano neškodljivo; uspeh izreden.     Garnitura    Din   92.— aCREML
ROSA CENTIFOLIA« od Doc. Doraine <i Cie. Pariš, najpnljubljenejsa in vodeča franioska suha dnevna krema, nenadomest> l.iiva za nego lica. Din 50   — <*Centifolia*>
kosmetički zavod M. 5. Hojka, Zagreb, Hica 50. — Zahtevajte brezplačne cenike in navodila! 38/L
Ivan Zakotnih*
mestni tesarski mojster
Telefon
379
Telefon
379
LiUBLiANA, Ounaskb cesta 46
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, o aireaja se palete, niše, vl«e, tovarne cerkve Io svontke. stropi, ratna tla, stopnice, ledenice« paviljoni, verande, lesene ograje Itd.   —   Uredba lesenih mostov, jezov ta mlinov
•»ARNA ZAOA i*l tovarn* tnrnlrte
■SBSSHBSHSSBSSSBHHSHBE
Makulaturni papir
kg e Din 5-- m proda'a oprava „Slov. Narola"
TRIKO-PERILO
za moške, žene in otroke, volna v (aznth barval rokavice, nogavice, dokolenice, nahrbtniki z;
-olarje  n >ovce. dežniki, Klot. §Uon<, *epm robci. nahc< Ilice, noži. škarje, potrebščine za šivilje, kroteče čevljarje in brivce edino le vn 'vrdk<
Josip Peteline
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika. NSinižje cene Na veliko m mak
Odvetniška pisarna Dr. Ivo Bearioviča v LJubliant
se je mmr PBESELILA s 1. februar.em na Aleksandrovo cesto 2, I. nadstropje, palača Ljubljanske kreditne banke (stara telet, št 2) —
U
.-J
t
V globoki ža'osti sporočamo vsem so rodnikom, prijatelji m in znancem da je naša dobra mama, stara mama in tašča, gospa
Ivana Ver bič
vdova po strojniku
včeraj, dne 31. januarja 1927 ob štirih popoldne nenadoma mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb blage pokojnice se bo vršil v sredo, dne 2. iebruarja t. L ob štinti popoi dne iz drž. bolnice na pokopališče k Sv. Knžu.
V Ljubljani, dne L februarja 1927.
Žalujoči ostali
LJUBLJANSKA
E D I T M A BANKA
mm glavnica Din 5D.QOO.OD1T-ftut rezerve nad Din 1D.000.00IT-
LJUBLJANA
ustanovljena I900 DUNAJSKA CESTA (v lastni hiši)
i
PODRUŽNICE:
Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kroni, Maribor, Netkoete, Novi Sad. Ptuj, Sarajevo. Solit. Trat, agencija Logatec.
Poštni ček. račun Uubl ana 10509 Brzo av. naslov: Banka ljubi ans Tel. Stev. 261 413 502 503 504
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoča dela
UJVjoje. Josip mUtpmmtac* •» Zs «Nsfodso aa^NMtas 11 mm Jsisrirfc «— Zrn
dd listso Otoo Chrtstol. — Vsi v aVjuhljsni
34