LETO I. ŠT. 27 / TRST, GORICA ČETRTEK, 11. JULIJA 1996
SETTIMANALE SPEDIZ. IN ABB. POST. - LEGGE 549 / 95, ART. 2 COMMA 26 - FILIALE Dl GORIZIA
CENA 1500 LIR
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKEGA GLASA IN NOVEGA LISTA 11. JANUARJA 1996
POTREBNA JE PREDVSEM ČLOVEŠKA TOPLINA
DRAGO LEGIŠaT
"Drama samote: dve smrti v nekaj urah". Tako se je glasil naslov v širini sedmih stolpcev članka, ki ga je prejšnji teden objavil tržaški italijanski dnevnik. Bralci so bili seznanjeni s pojavom, ki je značilen za sedanjo družbo, v Trstu pa še posebej pereč in aktualen.
V tako rekoč geometričnem zaporedju v današnjem času narašča število ljudi, ki zlasti v mestih živijo v popolni osamljenosti, z vsemi posledicami, ki so v zvezi s takšnim stanjem. Trst pa je verjetno primer zase. Poglejmo!
Po uradnih podatkih 34,5% družin s stalnim bivališčem v mestni občini sestavlja le en sam član. Govorimo torej o enočlanskih "družinah", ki so družine le anagraf-sko, saj je prava družina najmanj dvočlanska (zakonski par z otroki ali brez njih). Takih oseb je v tržaški občini 36.974, v miljski 1.263, devinsko-nabrežinski 778, dolinski 514, zgoniški 153 in repentaborski 47. Povečini gre za osebe, ki jim je umrl mož oziroma žena. 44,8% teh ljudi - skoraj polovica, torej je starih nad 70 let.
Omenjeni dnevnik je hkrati poročal, da so v Trstu dan prej zabeležili dve samotni smrti. Stanovalec v nekem bloku je obvestil policijo, da iz sosednjega stanovanja neprijetno zaudarja; ko so gasilci in agenti vstopili v stanovanje, so našli mrtvega moškega, pristojni zdravnik pa je ugotovil, da je smrt nastopila pred tednom dni. V drugem primem je šlo za samomor, a so tragični dogodek odkrili po zaslugi snažilke, ki se ji je zdelo sumljivo, da stanovalec ni odprl vrat, ko je pozvonila. Naj mimogrede omenimo, da sta oba rajnika imela priimka, ki sta zelo razširjena med našimi ljudmi na Primorskem (s tem, seveda, ni rečeno, da sta se svojega rodu tudi zavedala).
Dejstvo pa je, da sta ob svoji zadnji uri bila oba popolnoma sama; za enega se najmanj teden dni ni nihče zanimal, kajti na smrt je opozoril šele smrad razpadajočega trupla.
Res je: industrijska revolucija je povsod krepko spremenila način življenja. Kje so časi, ko je "stara kmečka družina", kot lepo piše zdravnik dr. Tone Kunstelj v knjižici "Vzljubimo otroke" (Katehetski center, Ljubljana 1992), živela skupaj v treh generacijah; s tem so imeli zagotovljeno preživljanje tako stari ljudje kot otroci... Skupno življenje treh rodov je pomenilo vzgojo v domačem okolju, prenos znanja in izkušenj, tradicije, vere, spoštovanja ostarelih, nego bolnikov... Z množično selitvijo v mesta pa so ljudi stlačili v majhna blokovska stanovanja, kjer ni prostora za babico, starši morajo v službo, z vrtci so težave..."
Danes pa ni pereč le problem "enočlanskih družin", to je ljudi, ki živijo sami, temveč starejših ljudi splošno, zlasti ko jili pestijo razne bolezni, so nepokretni itd. Takšni ljudje so marsikdaj v napoto tudi svojim najožjim sorodnikom (sinovom in hčeram), kar jim slednji ne samo pogosto dajejo čutiti, ampak se jih, zlasti ob nekaterih priložnostih, tudi skušajo znebiti. Tako se dogaja, da so bolnice ob velikih praznikih, ob dopustih oziroma poletnih počitnicah prekomerno zasedene, med bolniki pa so starejši pacienti v večini.
   STRAN 3
|IEl|epublika Slovenija ima
- kot "vrata Srednje Evrope"
- važen geostrateški položaj ter je izpostavljena z vzhoda in z zahoda izsiljevanju "postfašizma", kot se sam imenuje. Izsiljevanje se vampiri tudi zaradi strankarskih prepirov v Sloveniji, ker pet let po osamosvojitvi še vedno ni zgrajen narodni konsenz v zunanji politiki.
V ospredju slovenske zunanje politike sta sedaj zlasti dva problema:
1. Slovenija - Italija: vrnitev ali odškodnina za ezulske nepremičnine v bivši coni "B" Svobodnega tržaškega ozemlja.
2. Slovenija - Hrvatska: pripadnost celotnega Piranskega zaliva, brez katerega Slovenija - čeprav obmorska država - nima svobodnega dostopa na odprto morje, ker je blokirana med italijanskim in hrvatskim morjem.
SLOVENIJA IN ITALIJA
Leta 1992 je Slovenija po diplomatski praksi obvestila Italijo, da prevzema nasledstvo italijansko-jugoslovan-skih pogodb (okrog 50 pogodb). Italija je to dejstvo -po diplomatski praksi - vzela na znanje ter je sporazum pričel veljati 1. avgusta 1992. Spisek pogodb je bil objavljen tako v Uradnem listu Republike Italije kot v
SLOVENIJA V EVROPSKO IN V ATLANTSKO ZVEZO, ČIMPREJ!
EGIDIJ VRŠAJ
Zakaj čimprej? Za stabilnost meja in za stabilnost demokracij v okviru evro-atlanstke integracije!
Uradnem listu Republike Slovenije (11/92 in 40/92).
PACTA SUNT SERVANDA!
Naj bo dovoljeno navesti predvsem pogodbe, ki se tičejo politično-gospodarske kooperacije, narodnih manjšin in ezulskih nepremičnin:
- Mirovna pogodba z Italijo, ki je bila podpisana v Parizu 10.2.1947 in je pričela veljati 15.9.1947.
- Sporazum, podpisan v Beogradu 18.12.1954 o dokončni ureditvi vseh vzajemnih obveznosti gospo-darsko-finančnega značaja, ki izhajajo iz Mirovne pogodbe (npr. vojna odškodnina Italije).
- Londonska spomenica o soglasju ter priloženi Posebni statut z dne 5.10.1954; ta mednarodni dogovor je razdelil Svobodno tržaško ozemlje, obljubil v Trstu svobodno pristanišče za zaledje
ter zagotovil zaščito narodnih manjšin.
- Dogovori v Osimu 10.11. 1975 z 10 prilogami, predvsem pogodba o meji in sporazum o gospodarskem sodelovanju. Zapisano je, da mora notranja zakonodaja obeh držav nuditi zaščito narodnih manjšin vsaj na ravni zapadle Londonske spomenice.
- Rimska pogodba 18.2. 1983 o dokončni ureditvi vseh vzajemnih obveznosti iz 4. člena Osimske pogodbe; lugoslavija plača odškodnino 110 milijonov dolarjev za ezulske nepremičnine v bivši coni "B" Svobodnega tržaškega ozemlja.
- Sporazuma, podpisana v Rimu 31.3.1955 o krajevnih izmenjavah med obmejnimi področji Trst in Buje-Koper-Sežana-Nova Gorica ter Gorica-Videm in Seža-na-Nova Gorica-Tolmin.
- Sporazum, podpisan v Vidmu 15.5.1982 o osebnem prometu ter o kopenskih in pomorskih prevozih med obmejnimi področji.
- Pogodba, podpisana v Rimu 28.11.1964 o gospodarskem, industrijskem in tehničnem sodelovanju.
Evropska zveza podpisuje sporazume o zunanji trgovini za vse države članice; zaradi tega naj spomnimo tudi na naslednje tri pogodbe:
- Pogodba o preferenčni gospodarski in finančni kooperaciji lugoslavijez Evropsko skupnostjo; po-godba je bila podpisana 2.4.1980 v Beogradu, a jo je seveda zgodovina preživela.
- Pogodba o gospodarski kooperaciji in trgovini, o financah in o tranzitnem prometu, katero sta Slovenija in Evropska skupnost podpisali 5.4.1993. Prometni sporazum bo veljal dalje tudi po ratifikaciji pogodbe o asociaciji ali pridružitvi.
- Pogodbo o pridružitvi (asociaciji) ali "evropski sporazum" sta Slovenija in Evropska zveza podpisali 10.6. 1996 v Luksemburgu ter sta s "pridružitvijo" na višji ravni zamenjali "kooperacijo" na nižji ravni. Do ratifikacije v parlamentih 15 držav članic in Slovenije ter v evropskem parlamentu - baje pred koncem prihodnjega leta - bo veljal od 1.1.1997 dalje t.i. "vmesni sporazum" ("Inte-rim").
Slovenija je 10.6.1996 tudi vložila prošnjo za polnopravno članstvo v Evropski zvezi, kar pa je že stvar začetka prihodnjega tisočletja, morda leta 2001 ali 2002. -----------STRAN	2
ČETRTEK 1 I. JULIJA
1 *)*>{>
■tl (
f
Miro Oppelt
V ZNAMENJU VELIKE RUSIJE
MORALNO IN GMOTNO PODPRIMO IZREDNO POMEMBNO DELO SKLADA MI7JA ČUK!
intervju
JELKA CVELBAR
Jurij Paljk
PESNIKA GLASBE KRASA
Ivan Žerjal
INTERVJU: DR. PETER MOČNIK
Janko Jež
RAZMIŠLJANJE OB GORIŠKI SINODI
Marcel Petkovšek POTOVANJE NA GRŠKE OTOKE
Alessio Stasi «1 STARA IN NOVA ŠOLA
DD
GORIŠKA ŠOLA: NE VEČ GOLIH OBLJUB
Erika Jazbar
POSTAJA TOPOLOVE VABI
M.D.
REFERENDUMI V SLOVENIJI
Davorin Devetak
TRST - TURISTIČNO MESTO
P<1
ČETRTEK 11. JULIJA
1996
BOSTA KARADZIC IN MLADIČ ARETIRANA?
SAŠA RUDOLF
Točno pred letom dni je vojska bosanskih Srbov po nekajtedenskem obleganju vdrla v Srebrenico, ki so jo nekaj dni prej zapustili še zadnji oddelki modrih čelad, čeprav so mestece Združeni narodi proglasili za varovano območje. Četudi se je že takoj po zavzetju govorilo o grozodejstvih in množičnih pokolih in je ameriška obveščevalna služba CIA s satelitskim posnetkom dokazala obstoj skupnih grobišč, so podrobnosti prišle na dan šele med razpravo na haaš-kem mednarodnem sodišču.
Srebrenica je imela nekaj manj kot 40 tisoč prebivalcev, tik pred ofenzivo bosanskih Srbov se je število prebivalstva povečalo, saj so se v mestece zatekli prebivalci bližnjih vasi. Računajo, da je med begom izginilo nad
8.000	ljudi, večino so pobili zavojevalci. Priče so povedale, da je množičnim pomorom prisostvoval general Mladič, ki ga skupno s političnim voditeljem Karadži-čem obtožujejo genocida in zločinov nad človeštvom. Kljub temu so Karadžiča potrdili za voditelja Srbske demokratske stranke, ki je na oblasti na Palah. Odpovedal se je sicer predsedstvu samozvane Republike srbske, vendar kot predsednik vladajoče stranke praktično daje smernice celotni politiki bosanskih Srbov. Mednarodni diplomaciji je sicer uspelo preprečiti Karadžičevo kandidaturo na septembrskih volitvah, toda sarajevski psihiater ostaja na svobodi, kar predstavlja kršitev dayton-skih sporazumov.
S 1. STRANI
SLOVENIJA V EVROPSKO IN V ATLANTSKO ZVEZO, ČIMPREJ!
EZULSKE NEPREMIČNINE
Problem ezulskih nepremičnin ureja - kot rečeno -Rimska pogodba, katero sta Italija in Jugoslavija podpisali 18.2.1983 na podlagi 4. člena Osimske pogodbe. Rimska pogodba vsebuje dva sporazuma:
- Prvi sporazum je potrdil izvajanje prejšnjega dogovora z dne 3. julija 1965 in je bil določen seznam 500 nepremičnin na jugoslovanskem ozemlju, za katere so italijanski upravičenci spet dobili prosto razpolaganje.
- Z drugim sporazumom se je jugoslovanska vlada obvezala plačati odškodnino 110 milijonov dolarjev in poleg tega je bil določen seznam 179 nepremičnin v bivši coni "B", za katere so italijanski upravičenci dobili prosto razpolaganje.
Okrog 2.000 ezulov pa je dobilo nepremičnine v slovenski Istri preko dedovanja, kar slovenska Ustava (člen 68) dovoljuje tudi tujim dr-
ižavljanom na podlagi recipročnosti.
V družbeni lasti, to je prosto razpoložljivih, je baje še okrog 300 ezulskih nepremičnin (stavbe in zemljišča).
Ezuli - katere hujskajo "postfašisti" - so razdeljeni glede alternative: vrnitev ali Odškodnina. V primeru vrnitve preostalih razpoložljivih nepremičnin bi bilo seveda treba zadevno vsoto odšteti od odškodnine 110 milijonov dolarjev, določene v Rimski pogodbi.
Bivši predsednik združenja Associazione comunita istriane Ruggero Rovatti je postavil dva predloga:
- Italijanski parlament naj odobri zakon o pravšni in dokončni odškodnini ezulom ("Proposta di legge di indennizzo equo e detiniti-vo'). Vrednost nepremičnin naj bi pomnožili s koeficientom 2.300 v primeri z j letom 1938; leta 1985 je bil odobren samo koeficient 200.
- Ponovno je treba odpreti seznam "prosto razpoložljivih nepremičnin", kar ustreza mehanizmu Rimske pogodbe.
Berlusconijeva vlada je zahtevala vrnitev ezulskih nepremičnin ter je odklanjala odškodnino, predvideno po Rimski pogodbi. Zaradi tega Slovenija polaga letne obroke odškodnine pri Dresdner banki v Luksemburgu, doslej 27 milijonov dolarjev ali skoraj polovico svojega deleža. Jugoslavija je že plačala dva od 13 letnih obrokov (1990 in 1991). Slovenija bo plačala preostalih 62% in Hrvatska 38% po slovensko-hrvat-skem dogovoru, katerega sta prav te dni potrdila ministra Thaler in Granič.
V Oglejskem dokumentu (10.10.1994) je italijanska delegacija zahtevala za italijanske državljane prednostno pravico ("prelazio-ne") za nakup nepremičnin v Sloveniji. Slovenska vlada je to italijansko zahtevo zavrnila kot kršitev evropske zakonodaje. Člen 67 ustanovne pogodbe Evropske skupnosti ter tudi pogodba v Maastrichtu namreč odločno prepovedujeta vsako
NOVI
GLAS
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
341 70 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 / 5331 77 F A X 0481 / 536978
34133 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 / 365473 FAX 0 40 / 775419
GLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA
IZDAIATELI: ZADRUGA GORIŠKA MOHORIEVA, PREDSEDNIK DR. DAMIAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 LOGOTIP, KONCEPT: KREA DESIGN AGENCV S.R.L. / GORICA TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA
NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIII - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIIA in SLOVENIJA 60.000,	(ILvJ
INOZEMSTVO 90.000 LIR. ZRAČNA POŠTA 110.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU
diskriminacijo med evropskimi državljani.
Italijanski veto je nato blokiral za več kot poldrugo leto pridružitev Slovenije k Evropski zvezi. Končno so vendarle pogodbo o pridružitvi podpisali 10.6.1996, ker sta Prodijeva in slovenska vlada sprejeli "Solanov kompromis", ki se imenuje po bivšem zunanjem ministru Španije in sedanjem glavnem tajniku Atlantske zveze.
Po "Solanovem kompromisu" bodo tujci - takoj po začetku veljave pogodbe o pridružitvi - lahko kupovali nepremičnine v Sloveniji, če so že bivali v državi nepretrgoma tri leta. Nakupna pravica pa ne bo veljala samo za italijanske državljane, marveč za vse državljane Evropske zveze, in torej ni diskriminacije. Drugim evropskim državljanom - brez tega triletnega bivanja - bo
nakup dovoljen štiri leta po uveljavitvi pridružitvene pogodbe.
V ta namen bo treba spremeniti člen 68 slovenske ustave, ki prepoveduje prodajo zemlje tujcem. Vendar pa bo število kupoprodaj odvisno od samih slovenskih državljanov, če bodo hoteli prodajati! -----------KONEC	PRIHODNJIČ
rc
DEMOKRATIČNE VOLITVE EDINA VSTOPNICA V PRIHODNOST
IANEZ POVŠE
Volitve v Mostarju, jeseni volitve v Sarajevu, po letu 1989 demokratične volitve v takorekoč vseh deželah povojnega realsocialističnega sveta, vse to govori o dejstvu, da je takšen način izbiranja predstavništev, parlamentov in vlad nepogrešljiv dejavnik političnega življenja v novem času. Znano je, da je novo obdobje takorekoč bliskovito nadomestilo enostrankarske oz. enopartijske družbe z resnično demokracijo, ki seveda nikdar ni enostrankarska oz. enopartijska. Ne glede na možnost, da demokratične volitve ponovno podelijo osrednjo moč nekdanjim nosilcem oblasti, ni mogoče trditi, da ne opravljajo svoje naloge. Demokratične volitve preprosto uzakonijo stanje v določeni državi, ničesar ne vsiljujejo, pač pa upoštevajo voljo ljudi, ki lahko izbirajo po svoji vesti in presoji.
Brez demokratičnih volitev sije nemogoče predstavljati odprto družbo novega časa, zaradi tega ni čudno, da tako imenovane zaprte družbe demokratične volitve odklanjajo ali z njimi zavlačujejo. Na ta način se je v svetu ohranilo nekaj držav z enopartijsko ureditvijo. Pri vsem tem je jasno, kako so se v luči stopnjevane demokracije znašle v težkem položaju manjšine, ki predstavljajo posebej v nastajajoči novi Evropi izjemno važno "vmesno" območje med svojimi nacionalnimi državami. To velja še posebej za
tiste med njimi, ki v povojnem obdobju niso bile narodnostno organizirane, pač pa razcepljene po t.i. ideološkem načelu. Lep primer je ravno naša manjšina, katere del se politično prepoznava v narodnostni stranki, drugi del pa v strankah večinskega naroda. Tovrstna razcepljenost v novem času manjšini ne omogoča nobenih trdnih perspektiv, ker je pač le narodnost tisto skupno omizje, ki lahko poveže različne politične in človeške izkušnje. Razcepljenost nadalje onemogoča, da bi manjšina na vseh potrebnih ravneh uveljavljala skupno voljo ter skupno načrtovala svoj razvoj in prihodnost. Nov čas je z zahtevami resnične demokracije zelo krut, saj zahteva dosledno vzpostavitev narodnostnih skupnosti, v kolikor pa do tega ne pride, sledi njihova ošibitev. In do manjkajoče vzpostavitve lahko pride le s pomočjo demokratičnih volitev. Ob tem je treba pripomniti, da je bilo v našem prostoru mogoče zaslediti toliko izrečenih in napisanih dvomov v umestnost demokratičnih volitev znotraj manjšine, da ne bi smeli ostati ob tem dejstvu ravnodušni. Takorekoč v brk vsemu, kar se po svetu dogaja oz. se je dogodilo, je bilo mogoče med našo manjšino slišati in brati takšna mnenja vplivnega dela naših rojakov, ki na vse mogoče načine dokazujejo, kako demokratične volitve znotraj manjšine niso možne, niso potrebne, saj se sploh ne ve, čemu naj bi služile. Bilo bi prav, da bi mirneje in tehtneje opredelili svoje stanje v spremenjenem in spreminjajočem svetu. Brez ustrezne strnitve svojih vrst in prepoznanja skupne manjšinske volje verjetno nimamo prave prihodnosti, odpori zoper lastno demokratično izbiro svojih predstavnikov pa tudi ne morejo biti plodni.
OKROG NAS
V ZNAMENJU VELIKE RUSIJE
MIRO OPPELT
Na ruskih predsedniških volitvah je Borisu Jelcinu uspel veliki podvig potrditve predsedstva države. Zmagala je zavzetost za stabilnost, saj bi pretresi v sedanjem razvojnem položaju le poslabšali anarhijo in nered prehodnega obdobja, še bolj ošibili državo, odprli pot v neznano. Zmagal je spretni Jelcinov vpoklic Lebeda in bolj ali manj upravičen strah povratka v preteklost ob zmagi Zjuganovovih komunistov. Velikega pomena za Jelcinov uspeh je bil seveda tudi monopol nad občili. Zmagovita karta pa je bil vsekakor Lebed v znamenju vrnitve k redu, dviga iz ponižanja in ruskega vstajenja. Jelcin je ob udeležbi 67 odstotkov upravičencev prejel 54 odstotkov glasov, nad 13 odstotkov več kot tekmec Zjuganov. Takoj je izjavil, da je zmagala ena sama Rusija ter da ni zmagovalcev in poražencev. Zjuganov je izid sprejel brez večjih polemik, saj je Jelcin pri podelitvi novega mandata za sestavo vlade Černomirdinu navedel možnost imenovanja komunističnih ministrov. Oblikuje se torej nekakšna velika koalicija. Neznanko predstavlja še vedno, kakšen bo dejanski vpliv Le-
beda. Čemomirdin je v kali zatrl poskus Lebedeva, da bi ga Jelcin z odlokom imenoval za podpredsednika, češ da ustava tega ne predvideva. Čemomirdin je tudi jasno podčrtal svoje pristojnosti pri sestavi vlade. Lebed pa je poudaril, da mora sam potrditi izbire za varnostne resorje.
Veliki lobi izvozne industrije s Černomirdinom na čelu bo skušal usmeriti Lebeda na boj proti mafijam in reševanju čečenskega vprašanja ter ga držati izven vpliva na gospodarske vzvode. Odpira se v bistvu novo prehodno obdobje v pričakovanju Jelcinovega nasledstva ob potrjenem kolebajočem zdravstvenem stanju ruskega predsednika. Če se izključi možnost kakega udara v magmatičnem stanju ruske stvarnosti, bodo nove predsedniške volitve v Rusiji verjetno pred iztekom novega Jelcinovega mandata. Na kandidaturo se pripravlja tudi Čemomirdin. Jelcin vidi v Lebedu svojega naslednika ob izteku mandata, vsaj tako je izjavljal. Med Lebedom in Zjuganovom se torej odpira dejanska tekma, če se bo Lebed izognil omejevalnim poskusom aparata. Javlinskij meni, da se bodo komunisti še okrepili. Adut za njihovo uveljavitev pa bi predstavljal umik Zjuganova iz neposredne predsedniške tekme z imenovanjem Med-vedveva ali kakega drugega nekdanjega disidenta za predsedniškega kandidata.
AKTUALNO
INTERVJU / JELKA CVELBAR
SKLAD MITJA CUK NEPOGREŠLJIVA USTANOVA
NOVI GLAS / ST. 27 1996
MARKO TAVČAR
Sklad Mitja Čuk je v našem prostoru ustanova, ki jo vsaj po imenu vsi poznajo, ne vem pa, če so vsem znane vse pobude in dejavnosti, ki jih je Sklad opraviI oz. za katere Sklad skrbi.
Bi jih opisali? Skladova temeljna skrb je, da pomaga otrokom: slovenskim otrokom v Furlani-ji-Julijski krajini. Sklad Mitja Čuk nastopi takrat, ko se pojavijo težave v razvoju in življenju teh otrok. Zaradi tega se skušamo sproti odzivati potrebam, kakor se nam kažejo na osnovi opozoril specifičnih delavcev na terenu, vzgojiteljev in staršev.
Pred dvema letoma smo obhajali petnajsto obletnico našega delovanja. Delo je bilo naporno, vendar nam daje veliko zadoščenje zavest o pomembnosti tega, kar smo dosegli s svojimi sodelavci, prijatelji in podporniki. To nam daje moč, da vztrajamo v našem okolju, za katerega vemo, da mu niso gibalo priznanja in pohvale, marveč prej kaj drugega...
Nekatere dejavnosti so postale stalne. Mednje bi na prvo mesto uvrstila svetovalnico za vzgojne in razvojne probleme otrok. Ta deluje na Opčinah. V njenem okviru nudijo svojo pomoč otrokom, družinam, učiteljem in profesorjem psihologi, logoped in specialni pedagogi. Nazadnje se je zaradi velike potrebe predvsem zelo razširilo lo-gopedsko delo. Čez leto deluje vzgojnoizobraževalno središče: v njem potekajo Pošolske dejavnosti, pomoč šibkejšim učencem in dijakom, razumevanje in po-nioč pri domačih nalogah otrokom, ki so zaradi najrazličnejših razlogov vzgojno zanemarjeni. Naši vzgojitelji gojijo tudi posebno vez s solo s tem, da zahajajo na govorilne ure s profesorji in se vsestransko zanimajo za otroka, ki jim je bil zaupan.
Posebna skrb velja za otroke, ki so moteni v razvoju zaradi različnih hib. Po-e8 tega, da se ti pri Skladu zastonj udeležujejo pobud, l'm z ozirom na prošnje in 2elje staršev skušamo polagati oz. olajšati njihovo P°t v življenje.
Posebej za fizično ali psi-hično prizadete otroke, ki ne spadajo več v šoloobve-
/
zno obdobje, smo organizirali za slovenske otroke Vz-gojno-zaposlitveno središče, ki ga zaradi neustreznosti naših prostorov začasno vodimo v osnovni šoli na Colu.
Sicer pa nudimo tudi ekonomsko pomoč (za zi-movanja, prevoze v šolo, re-fekcijo, dodatne tečaje itd.), prirejamo predavanja z najrazličnejšo tematiko v sodelovanju z društvi in šolami, organiziramo razne pobude, kot so razstave, izleti, zimske igre, družabni večeri, nastopi gojencev in koncerti, predvsem zato, da bi nudili vsem, ki se v Skladu Mitja Čuk prepoznavajo, dodatni razlog za srečanje, integracijo in možnost za spoznavanje problemov drugih ob neki skupni dejavnosti. Ker pa smo v poletnem času, je sedaj naša najaktualnejša pobuda poletno središče, oz. letos kar tri poletna središča: dve na Opčinah in eno na Proseku. Omenili bi revijo Škrat. Zakaj sle se odločili za samostojno publikacijo?
Škrat je revija o otroku. Namen urednikov je posredovati pomoč vsem vzgojiteljem (učiteljem, profesorjem in staršem) pri njihovem delu; to v taki obliki, da bo zanimivo in privlačno tudi za ostale bralce.
Tudi pri tem resnično napornem delu zadevamo na čeri finančne razpoložljivosti, ki bi nam, ko bi bila večja, omogočila v sodobnem svetu barv in podob privlačnejšo (a hkrati tudi dražjo) obliko revije. Velik napredek bi pomenilo vsekakor večje število naročnikov. Naša letna naročnina stane 82,2 lire dnevno.
V prihodnjih tednih Vas torej čaka zahtevna organizacija Poletnega središča. Približno koliko otrok se zbere v tem središču oziroma, koliko vzgojiteljev
skrbi, da stečejo načrtov a ne dej a t ’ nos ti?
Poletna središča potekajo skozi vse poletje. Delo je dvojno: lani smo poskusno začeli z obliko dnevnega poletnega varstva, pri kateri se otrok vrne domov na kosilo in je z našimi vzgojite-Ijicami-animatorkami le dopoldne. To bomo nadaljevali tudi letos. Sicer pa bo v avgustu dva tedna na Opčinah in dva na Proseku delovalo tudi celodnevno poletno središče (z njim imamo že trinajstletne izkušnje) s kosilom. Vsa ta središča so načrtovana za sto otrok. Nudimo jim na sproščen način gibalno, glasbeno in jezikovno vzgojo. Pripravljamo razne tečaje: likovni, fotografski, računalniški itd. Skupine štejejo največ po deset otrok - če so zelo majhni, še celo manj - in za vsako skupino je odgovorna e-na vzgojiteljica, ki dobi po potrebi še mladega pomagača ali pomagačico. Včasih - recimo, ko gredo na kopanje - prosimo za pomoč zaradi varnosti tudi nekatere starše, predvsem zato, ker obiskujejo poletna središča predvsem zelo majhni o-troci.
Kako se Sklad vzdržuje in kaj lahko naredi človek, ki bi mu rad pomagal?
Za nekatere naše dejavnosti morajo uporabniki delno prispevati: recimo Poletno središče ni zastonj (razen za prizadete otroke in za tiste, ki naslovijo na Sklad prošnjo, ker so v ekonomski stiski) - toda če bi Sklad deloval trgovsko (z dobičkom), bi bila vpisnina še enkrat višja. Isto velja za svetovalnico ali za druge servise, vključno s popoldanskimi lekcijami, za katere se staršem vsekakor nabere znatna vsota, če otroci pogosto obiskujejo lekcije. S tem v zvezi moram poudariti, da imajo starši v neugodnem ekonomskem stanju pravico do občinskega denarnega dodatka v ta namen. Nikakor pa Sklad ne deluje po načelu, da "od nezadovoljnih ne zahteva plačila" - kakor npr. Postalmarket - čeprav nekateri starši Skladu niso plačali popoldanskih lekcij, ker njihov otrok ni izdelal.
Seveda bi bilo lepo, ko bi se Sklad lahko vzdrževal le s pomočjo požrtvovalnih ljudi, ki bi sodelovali brezplačno. Resnično so tudi taki in vsem se tudi s temi vrsticami lepo zahvaljujemo: nekateri so pri naših pobudah dejavni, drugi nas podpirajo moralno, tretji redno
obiskujejo naše prireditve in s tem potrjujejo naše izbire.
Ustanova, kakršna je Sklad Mitja Čuk, pa žal ne more mimo tega, da ne bi potrebovala za svoje delovanje tudi finančnih sredstev. Tista, ki jih prejemamo, so sicer v primerjavi z nekaterimi "domačimi kolosi" neznatna, zato ustvarjajo našemu upravnemu odboru nemalo preglavic in skrbi predvsem zaradi tega, ker je stopnja odgovornosti za to, kar delamo, zelo visoka.
fekcija in prevoz naših gojencev). O tem, da smo za opremo prejeli davnega I. 1988 trideset milijonov in za tem nič več, bi raje ne govorila, kajti vsakič me to dejstvo spominja na nemoč, da bi našim gojencem uredili primerne delavnice za delovno usposabljanje.
Skladu Mitja Čuk zato vsakdo lahko pomaga: predvsem tako, da se zanima za njegovo delo, ali tako, da iz prve roke spozna prizadevanje, cilje in namen Sklada.
Mnogi nam namreč le od daleč namigujejo, kaj bi lahko storili, da bi izboljšali delovanje Sklada, h komu
*
1
m
Gojenec vzgojno zaposlitvenega središča Mitja Čuk pri risanju
Za svoje vzdrževanje skrbi torej predvsem Sklad sam z lastnimi sredstvi, ki izhajajo predvsem iz prostovoljnih darov in prispevkov naših ljudi in iz nepretiranih iztržkov nekaterih pobud.
Na osnovi obstoječih zakonov za ustanove, ki se ukvarjajo s handicapiranimi osebami, in tistega za obmejna področja, prejemamo nekatere deželne prispevke. Prelahko se včasih nekaterim zareče, saj Sklad ni potreben pomoči, saj tako in tako prejema deželne prispevke - morda bi o tej svoji negativni propagandi dvakrat premislili, ko bi vedeli, da se sučejo ti prispevki v višini 30 do 40%, kakor da bi šlo za normalno komercialno ali obrtniško dejavnost, ki bo s pomočjo take finančne spodbude laže zvozila prodajno dejavnost ali usluge. Kot neprofitna ustanova pa moramo skrbeti za to, da pokrijemo 70 oz. 60 odstotni primanjkljaj, ne da bi doslej lahko računali na kakršnokoli posredno ali neposredno pomoč iz Slovenije. Nič boljše ni z ekonomsko situacijo v Vzgoj-no-zaposlitvenem središču, ki deluje na osnovi konvencije s tržaško občino, ta pa doslej (od I. 1988) vsote ni revalutirala, čeprav plače stalno nastavljenih vzgojiteljev redno rastejo na osnovi vsedržavne delovne pogodbe in prav tako rastejo stroški za preživljanje (tudi re-
naj stopimo, da bi si zagotovili popuste pri storitvah za gojence; še vedno pa je premalo tistih, ki stopijo k nam, povedo, kaj nam je storiti, in se ponudijo ter gredo z nami k osebi ali ustanovi, za katero vedo, da bi lahko tako ali drugače sodelovala z nami. Take odločne pomoči potrebujemo veliko več.
Kakšno mesto ima Sklad v širšem tržaškem prostoru glede dela in skrbi za pomoč prizadetim?
Prizadeti otroci in njihove družine ne le na Tržaškem, marveč tudi v vsej deželi Furlaniji-Julijski krajini, so bili od vsega začetka osnovna skrb Sklada Mitja Čuk. Zaradi te skrbi je Sklad nastal leta 1979, ko še ni imel namena, da se razširi. To se je šele kasneje pokazalo za potrebno. V odnosu do staršev prizadetih otrok smo bili - morda zato, ker izhajamo iz osebnih izkušenj - vedno zelo stvarni. Kaj lahko je namreč hote ali nehote zavesti človeka, ki se ni sprijaznil z realnostjo, ki mu je dana, in bi dal vse na svetu, da bi se dejstvo, da se mu je rodil prizadet otrok, spremenilo. Tak človek rad verjame tudi v čudeže brez vsakršne podlage, čudežev pa je vse manj. Zato smo pri Skladu vedno zelo pazili, da ne bi nikoli ustvarjali iluzij, čeprav je morda zaradi tega trpela naša popularnost.
Pred leti, ko so bili časi, ki smo jih doživljali, povsem pionirski, je bilo z nekega zornega kota za Sklad laže. Prvi smo takrat javno pokazali na potrebe najbolj šibkih članov naše družbe. Tedaj še ni bilo raznih specifičnih krajevnih zdravstvenih služb, pa tudi posebnih zakonov ni bilo še, ki bi financirali dejavnosti javnih in zasebnih ustanov, ki se ukvarjajo s prizadetimi. Pri Skladu si nismo postavljali veliko vprašanj s tem v zvezi - na svoji koži smo doživeli stisko, kazala se je potreba, še drugi ljudje so bili v stiski in zato smo zavihali rokave in začeli delati. Danes je situacija drugačna: dejavnosti za pomoč prizadetim so financirane in pojavila se je vsesplošna želja po ustanavljanju organizacij za prizadete.
Mislim, da ima Sklad v tržaškem prostoru, kot tudi v goriškem in videmskem, neko svoje ustaljeno mesto zaradi zanesljivosti in odgovornosti, ki sta zanj značilni. Zal pa je še vse preveč ljudi, ki se ne poslužujejo uslug Sklada, ker se bojijo, da bi svoje otroke okužili s prizadetostjo. Tem bi rada zagotovila, da so izvedenci že zdavnaj ugotovili, da prizadetosti ne prenašajo niti virus niti ne vem kateri bacili.
S 1. STRANI
ČETRTEK 11. |ULI|A 1 9‘)(>
POTREBNA JE PREDVSEM...
Frav je, da zlasti na začetku poletnih počitnic o teh hudih problemih tako mladi kot stari, zdravi ljudje kdaj razmišljamo in po svojih močeh nekaj stvarnega prispevamo k njihovemu reševanju ali vsaj omiljevanju. Mnogokrat so dovolj prijazna beseda, diskreten obisk, telefonski klic, prijateljsko pisemce; marsikdo pa lahko tudi pomaga z denarnim prispevkom, z delom v dobrodelnih organizacijah itd.
Zelo pa se moti, kdor misli, da morajo in morejo omenjene probleme reševati le javne institucije na raznih ravneh (občinski, pokrajinski, deželni, državni). Te ustanove imajo gotovo velike odgovornosti in dolžnosti, a je njihovo delo praviloma birokratsko hladno, medtem ko potrebujejo ljudje v samoti in betežni starčki predvsem topline; to pa lahko daje le človeška duša.
4
ČETRTEK 11. JULIJA
1996
JEZUS IZ NAZARETA IN CERKEV KOT SKUPNOST JEZUSOVIH UČENCEV (27.)
ZVONE ŠTRUBEL) |
ALI JE V CERKVI MOŽNA DEMOKRACIJA?
To vprašanje si večkrat zastavljajo vsi, ki resno razmišljajo o vlogi Cerkve in njenem poslanstvu. Na tako zastavljeno vprašanje je težko odgovoriti. Odgovor bomo razčlenili v dva dela.
Najprej: ne, v Cerkvi ni demokracije v pravem pomenu besede. Hierarhična struktura v Cerkvi jasno določa vodstveno vlogo škofov s papežem na čelu in njihov odnos do laikov, to je, vseh vernikov, ki niso nosilci vodstvenih služb. V tem se Cerkev naslanja na nepretrgano tradicijo dvajsetih stoletij in vidi v zboru dvanajsterih apostolov utemeljitev svoje hierarhične strukture. Prav zaradi te neizpodbitne predpostavke katoliška Cerkev ne more prevzeti civilnega modela svoje ureditve, torej demokratičnega vodenja. Hierarhične strukture Cerkve ni mogoče reformirati, trdi katoliška teologija, saj je po principu božjepravna. To ji tudi zagotavlja trdnost in kredibilnost. Zgodovinske oblike civilnega vodenja ne morejo biti za Cerkev normativne. To bi jo oddaljilo od njene narave. Vemo, da je to trdna pozicija katoliške Cerkve, ki pa seveda odgovorne za oblast (klerike) ločuje od laikov. Marsikdo se danes sprašuje, ali je ta opcija najboljša in Cerkvi zares potrebna. V popolnoma spremenjeni, demokratični civilni družbi je prav, da Cerkev ostane edina trdno strukturirana hierarhična družba?
Obstaja možnost demokratične, enakopravne soudeležbe vseh članov, tako klerikov kot laikov, pri urejanju in vodenju Cerkve? Da! Krst je temelj krščanskega polnopravnega državljanstva v Cerkvi. Koncilska in pokoncilska teološka razmišljanja so ovrednotila zakrament svetega krsta in tako tudi na neki novi način opredelila odnos med vodstveno službo in laiki v Cerkvi. V tem smislu lahko govorimo o demokratičnem, enakopravnem modelu v Cerkvi. Krst kot temelj krščanskega polnopravnega državljanstva v Cerkvi podeljujemo dečkom in deklicam brez razlike. Že v izhodišču torej ne obstaja kakšna kvalitativna razlika med moškimi in ženskami, ki bi vnaprej opredeljevala priviligiranost enega ali drugega spola. Zakrament svetega krsta podeli vsakemu, ki je krščen "v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha", trojno dostojanstvo: kraljevsko, preroško in duhovniško službo. S tem trojnim poslanstvom je vsak kristjan deležen Kristusovega poslanstva in torej enakopravno soudeležen pri urejanju in vodenju Cerkve. Prav v tej nesporni kvalifikaciji osnovnega dostojanstva vsakega kristjana lahko uvidimo možnosti bodočega razvoja ekleziologije, ki si jih danes ne upamo niti misliti, dasiravno so biblično in zato - kot posledica - teološko možne in v 2. Vatikanskem koncilu v jedru že nakazane. V tem pogledu je Cerkev vsaj "virtualno" bolj demokratična od vseli oblik do sedaj uresničene demokracije. Recimo, da Cerkev hrani v svojem duhovnem izročilu, tako kot školjka, ki skriva v sebi biser, idealno obliko polnopravnega -in v tem smislu demokratičnega - urejanja medčloveških odnosov.
Zakaj v Cerkvi večkrat tega ni mogoče videti? Zakaj večkrat daje vtis zaprte in težko dostopne strukture? O tem se bomo razgovorili prihodnjič in s tem nadaljevali niz naših razmišljanj, nakazanih v zadnjih dveh prispevkih.
Albanska TV oddajala film o Mariji
Z združenimi močmi so pripravili film po Mariji, Materi dobrega sveta. Pod tem imenom Albanci namreč poznajo podobo Matere božje, zavetnice Albanije. Ta podoba se danes hrani v svetišču v Genazzanu blizu Rima, kamor so jo - tako trdi stara legenda - prenesli angeli iz Skadra, ko so tja pridrli Turki leta 1467; na ta način so rešili podobo.
O tej podobi in njeni preteklosti so pripravili film, ki traja eno uro. Film je oddajala tudi državna albanska televizija. Kako se jeob tem počutil v grobu Enver Hodža, ki je proglasil Albanijo za prvo ateistično državo na svetu;1....
NOVI GLAS / ŠT. 27 1 996
IZ ŽIVLJENJA CERKVE
JULIJSKA ŠTEVILKA OGNJIŠČA
Tik pred poletnimi počitnicami je izšla julijska številka slovenske mladinske revije Ognjišče.
mmmm
Posnetek iz Ognjišča: šmarnični venec za rojstni dan
Dobro poznana revija je mesečnik z največjo naklado v Sloveniji in je iz leta v leto bolj dopadljiv, saj uredniki zelo dobro skrbijo za njegovo grafično podobo. V poplavi novih slovenskih revij ostaja Ognjišče revija, ki dejansko nima nobene konkurence, saj seji je s časom posrečilo ustvariti tak način nagovarjanja mladih bralcev, kakršnega v Sloveniji drugi mesečniki nimajo.
Če pogledamo Ognjišče in ga prelistamo, vidimo, da je recept za revijo v bistvu zelo preprost: žepni format, dopadljiva grafična podoba, odgovori mladim na njihove težave, veliko pristne slovenske kulture, o kateri se piše nevsiljivo, a vseeno zelo dobro, nekaj intervjujev, barvne fotografije mladih in narave, nekaj molitev in drobci za razmišljanje, knjige za branje, pri vsem tem pa se ne pozabi na ostarele in trpeče; tudi za misijone in življenje Cerkve se vedno najde prostor.
Morda zveni cinično, če tako naštevamo, a bi radi samo povedali, da odlika Ognjišča ni vtem, kaj piše, ampak v tem, kako mlade nagovarja, torej kako piše. Tako glavni urednik Franc Bole, ki je v slovenskem časnikarstvu že legenda, kot tudi njegov stanovski kolega Silvester Čuk, katerega kulturne rubrike so gotovo najboljše na Slovenskem - boljše in bolj brane rubrike o knjigah, kot je njegova Priporočamo, berite!, na Slovenskem preprosto ni! - in njuni mladi sodelavci, posebno mladi in obetavni Primož Krečič, pišejo revijo, ki jo vsakdo zelo rad bere. Ko pišem vsakdo, mislim dejansko na vsakega slovenskega bralca, ki lahko v Ognjišču zares veliko odnese, pa naj gre samo za drobno informacijo kot tudi za razmišljanja, molitve, reportaže, prebliske.
Ta "variatio delectat' revije Ognjišče je njena najboljša izkaznica in tudi zmagoviti konj. Ognjišče je zares informativni in formativni mesečnik. Ko govorim
o formativnem mesečniku, mislim predvsem na vzgojni pomen verskega mesečnika, ki ni zanemarljiv, saj Ognjišče zares pomaga vzgajati tisoče mladih Slovencev. Za razliko od drugih slovenskih mesečnikov in tednikov, ki so namenjeni mladim in pišejo o svetu, ki ga ni, se pravi o filmskih zvezdah, rockovskih idolih, bogastvu in bogati daj-dam družbi, ima Ognjišče vedno svojo pokončno in do mladega bralca pošteno držo, ki se je izkazala za pravilno, saj mu ne prodaja sanj in namišljenega, umetnega sveta. Zelo vredno je tudi dejstvo, da se Ognjišče ne pusti vpletati v največkrat
nizke in umazane slovenske politične igre, ki so kratkoročno lahko dobre, dolgoročno pa se vedno izkažejo za porazne in negativno vplivajo tudi na krog bralcev.
Zato trdim, da je danes Ognjišče najboljše versko glasilo v Sloveniji, saj mu uspe združevati ljubezen do vsega slovenskega s plemenito versko vsebino in tudi času primerno vzgojo. Od vedno ima Ognjišče svojo trdno in pravo uredniško linijo, ki v vseh časih govori o krščanskih vrednotah in o tem, kakšne so slovenske korenine. S tem, da prinaša veliko duhovnega gradiva, pa posredno pomaga gasiti
veliko žejo zmaterializira-nega sveta, posebno žejo mladih po duhovnem svetu, po vsem tistem torej, kar danes najbolj primanjkuje.
Tudi julijska številka je bogata in zelo lepa, saj bodo bralci našli v njej gotovo kaj zase, pa naj bo to zapis o kiparju Demšarju, ki je izdelal nova bronasta vrata ljubljanske stolnice ob papeževem obisku, ali pa zapis o 92-letnemu salezijancu Andreju Majcenu, ki je petdeset let deloval v Vietnamu. Silvester Čuk je prispeval dober zapis o skoraj pozabljenem slovenskem pripovedniku Franu Deteli; v prilogi se govori o železnicah, ki so na Slovenskem že petdeset let, v prilogi je nekaj fotografskih utrinkov s srečanja s sv. očetom v Postojni; tudi pismo meseca, ki običajno daje ton celotni številki, je tokrat posvečeno papeževemu obisku Slovenije. Ognjišče je tudi v julijski številki zelo pestro in bo zagotovo našlo svojo pot med bralce.
Mislim, da bi bilo zelo dobro, če bi Ognjišče več prebirali tudi v zamejstvu. Najprej zato, ker ga odlikuje dobra slovenščina; drugič zato, ker nam govori o življenju in težavah mladih v Sloveniji; ne nazadnje tudi zato, ker je vedno in zelo naklonjeno zamejskim Slovencem.
---------)P-
Spremembe v župnijah na Tržaškem
Tržaški škof Bellomi je imenoval vrsto župnikov, kaplanov in župnijskih upraviteljev. Med njimi sta tudi dva slovenska duhovnika. G. Ondrej Frastia (in ne p. Rafael Slejko, kot smo poročali v prejšnji številki) je bil imenovan za upravitelja župnije sv. Jerneja v Mačkoljah (g. Frastia je po rodu Slovak), g. lože Špeh pa za upravitelja župnije sv. Hieronima na Kontovelu. Medtem so v nedeljo, 7. t.m., v Bazovici slovesno sprejeli novega župnika g. Žarka Škerlja, ki prihaja iz Mačkolj. Zjutraj je bila slovesna maša, sle-
dilo je srečanje v Slomškovem domu. S Ko-lonkovca odhaja g. Dušan lakomin, ki bo odslej skrbel za slovenske vernike pri Sv. Ani (Jakomin je tudi kaplan v Škednju).
Ekumensko slavje na Vejni
V nedeljo, 7. t.m., je bilo na Vejni vsakoletno ekumensko slavje. To je bil praznik svetih bratov Cirila in Metoda, torej praznik vseh dušnih pastirjev in še posebej novoma-šnikov. Zbralo se je veliko slovenskih vernikov, noš in skavtov, ki so počastili letošnje zlatomašnike g. Stanka Zorka, g. Angela Kosmača, misijonarja p. Radka Rudeža in
Enovito kulturno formacijo lahko (tako diferencirani verniki) dobijo v složno zamišljeni kulturni politični zamisli, ki naj bo nevsiljiva, vendar smotrna in daljnovidna. Današnje razvaline na tem področju so silno zgovorne. Na verskem področju je amalgam odpovedal, ko bi bil moral vzdržati, to je v času fašizma. Pofa-šistična doba je ob očitku, da so fašizem in njegovo državno oblast zrušili po pretežnem prizadevanju slovenskih vernikov, dokaz, da so italijanski verniki nepravilno dojemali nauk zgodovine Cerkve, kajti Cerkev je bila v najtežjih trenutkih na strani trpečih in nebogljenih sinov svoje skupnosti. Primer tržaškega škofa Alojzija Fogarja, ki je bil po rodu Goričan, nam takšno stanje najbolje dokazuje. Lahko trdimo, da je še danes dobra polovica tržaških vernikov - na Goriškem pa le skromnejša polovica - še vedno proti-slovensko usmerjena.
Slovencem so naprtili poleg grehov iz predvojne dobe, to je ž^lji po enakopravnem razvoju v narodnostno mešani družbi, kar je v popolnoma logičnem skladu z
RAZMIŠLJANJE OB GORIŠKI SINODI
ZA ENOTNO MsA KULTURNO ^111 FORMACIJO d.)
IANKO JEŽ
Osnovna tema, ki naj se obravnava v okviru komisije za medkulturne odnose (na sinodi goriške nadškofije), je pregled razvoja slovenske in italijanske kulture v primežu pastoralnega dialoga pri izgradnji in utrjevanju škofijske skupnosti.
Vernikom s skrajnega jugozahodnega dela nadškofije je dana že po zemljepisni legi posebna naloga, da skrbimo za enotnost oziroma enovitost razraščanja prebivalstva, ki je že od najstarejših dob prilično različno po narodnosti (Slovenci, Furlani, Italijani) in poklicu.
PO SLEDEH PRVIH APOSTOLOV
POTOVANJE NA GRŠKE OTOKE
Mnogi nismo mirno spali na predvečer,
26. junija, v strahu, da zamudimo odhod na tako pričakovani letni izlet Novega glasa.
MARCEL PETKOVŠEK
Vendar tisto jutro ni bilo odsotnih na letališču v Ron-kah. Skupino izletnikov so sestavljali povečini znanci iz prejšnjih let, skupno 38 potnikov. Jutro je bilo krasno. Kmalu smo se vkrcali na letalo in odleteli proti Rimu. Mislim, da vsak rad gleda na zemljo z letala, ugiba o krajih, ki jih letalo preletava, in se raduje ob neobičajnem pogledu na zgornje plasti oblakov. Po prihodu na rimsko letališče smo po neprijetnem čakanju presedli v letalo za Atene, kamor smo prispeli okrog 13.30 po krajevnem času. Odpovedati smo se morali avtobusnemu ogledu grške prestolnice zaradi pogreba nekaj dni prej umrlega bivšega grškega predsednika. Z avtobusom smo se peljali v Pirej, atensko pristanišče, kjer smo v hladnih prostorih potniške agencije čakali na odhod ladje za Kreto. Kdor se je hotel podati v vročino grškega sonca, je to lahko storil in si ogledal okolje ali se ohladil v bližnjem baru.
Prišel je čas odhoda na ladjo. Bolj ali manj obremenjeni in srečni smo se s prtljago napotili k ladji in se znašli pred dolgim stopniščem v trupu ladje. Pri ladij-
ski recepciji smo se po kratkem času nastanili po kabinah. Ladja je kmalu odplula in kdor je mogel, je noč prespal v kar udobni kabini. Drugo jutro smo pristali v Heraklionu in se nato z avtobusom odpeljali v Knos-sos na ogled razvalin (Labirinta?). Zelo obsežne so razvaline tega poslopja, za katerega se zanesljivo ne ve, ali je bilo zgrajeno za žive ali mrtve; zdi se bolj za mrtve, saj pri tako veliki zgradbi ni bilo prostora za kuhanje. So pa vidni kraji, kjer so takrat žrtvovali bogovom človeške in živalske žrtve. Med razvalinami izstopata dvorana trona in dvorana, namenjena kraljici. Vse to je iz dobe minojske kulture (2500 pr. Kr.).
Od tam nas je vodička ga. Tita Kovač Artemis, zelo izobražena in učena Slovenka, poročena v Grčiji, vodila v Arheološki muzej si ogledat in občudovat tamkajšnje zbirke. Videli smo dragocen nakit pa druge eksponate, gotovo edinstvene, izdelane 2000 let pred Kristusom. Izstopali so biki in bikove rogate glave, značilne za tisto dobo na Kreti.
Naslednji dan smo si v vročem soncu ogledali še eno akropolo, ostanke cer-
kve sv. laneza apostola v Gortisu, lep ženski samostan Panagia Kalivian v Mi-resu z neverjetno lepo poslikano cerkvijo in krasnim parkom ob njej; to je bil pravi rajski vrt. Četrti dan našega potovanja, ki je bilo kar prijetno zaradi prijaznih in dobrih sopotnikov, smo se odpravili proti Rodosu. Morje je bilo nemirno. Ladja se je precej zibala, vendar ne zaskrbljujoče in nekateri so se počutili slabo. Tako smo pač lahko doživeli vožnjo na ladji v manj ugodnih vremenskih razmerah.
Rodos je lepo mesto, z lepimi zgradbami. Ogledali smo si palačo državne uprave, srednjeveško mesto z
značilnimi ulicami in trgovinami. Z Rodosa smo naslednje jutro odpotovali v Lin-dos, precej staro mestece ob morju. Na strmem hribu je akropola, do katere se peljejo tudi z osličkom. Mnogi smo se povzpeli do vrha in uživali lep razgled na morje in oklico. V bližini je tudi pristanišče, kjer naj bi se izkrcal apostol Pavel.
Sesti dan smo se ob 11. uri vkrcali na gliser, ki nas je peljal na Patmos, precej oddaljen od Rodosa. Otok je zanimiv, njegova oblika je zelo razgibana. Na tem otoku je sveti )anez evangelist napisal Apokalipso oz. Razodetje. Avtobus nas je popeljal skoraj do samostana, podobnega trdnjavi, kjer so se morali menihi nekoč braniti pred Saraceni. V samostanu je čudovita z zlatom in srebrom okrašena cerkvica. Ob njej je tudi muzej. Niže pod samostanom je votlina, v kateri je imel sv. Janez videnja, ki jih opisuje v knjigi Razodetja.
Na Patmosu smo se okrog polnoči vkrcali na ladjo in zjutraj pripluli v Pirej, od koder smo se po kratkem krožnem izletu okrog Aten odpeljali na atensko letališče.
Spremljalo nas je vedno čudovito vreme. Tudi pot nazaj iz Aten do Rima in iz Rima v Ronke je lepo potekala, tako da smo srečno sklenili potovanje. V Ron-kah smo se poslovili od prijaznih sopotnikov, se jim zahvalili za lepe ure, ki smo jih skupaj preživeli, in si zaželeli ponovno srečanje prihodnje leto, če bo Bog dal!
Za tehnično izvedbo tega osemdnevnega potovanja na tri grške otoke je poskr-
rdnjavo
bela agencija IOT iz Gorice, za duhovno vodstvo in spremstvo pa dr. Jože Mar-kuža. Med potniki so bili še štirje duhovniki, ki so poskrbeli tudi za duhovno stran potovanja. Sveto daritev so včasih opravili tudi v tesnih prostorih, le na Rodosu v frančiškanski cerkvi Matere božje. Na Kreti v Heraklionu smo obujali spomin na apostola Pavla in njegovega učenca Tita, na Rodosu na apostola Pavla in njegovo misijonsko delo, na Patmosu pa na evangelista laneza. Pravoslavni verniki povsod skrbno in ljubosumno varujejo skupno krščansko dediščino.
Potovanje nam bo ostalo v lepem spominu, čeprav je včasih prišlo do tehničnih težav ali katere nevšečnosti, ki jih bomo pozabili, saj smo se med seboj lepo razumeli in bili vedno prijazni ter v prijateljski družbi. Vsem pobudnikom potovanja iskrena zahvala.
novomašnika g. Maksa Suarda. Pri verskem obredu je pel priložnostni zbor pod vodstvom prof. Humberta Mamola 'n ob orgelski spremljavi Štefana Bembija.
Trst: trije novomašniki, en diakon
22. junija je v stolnici sv. lusta tržaški škof Lovrenc Bellomi posvetil tri novomašnike. To so Mauro Cionini, Nicolo Munari in Roberto Pasetti. Slednji je doma iz Barkovelj in je svojo novo mašo daroval prav tam skupaj s slovenskimi in italijanskimi verniki v obeh jezikih. Pasetti bo šel za kaplana v župnijo sv. Luke, opravljal pa bo tudi funkcijo podravnatelja v zavodu Villaggio del Fanciullo na Opčinah. Škof Bellomi je tudi posvetil enega diakona, in sicer Paola Rakiča.	..
Patmos s i
verskim naukom: Ite el docete omnes gentes ob še bolj zanosnem reklu Omnes in Patre nostro frntres, še večji greh iz medvojne dobe, da so zaradi svojega nacionalističnega zadržanja krivi za vojni poraz fašistične Italije, 2a krivično mirovno pogodbo, za fojbe, istrsko diasporo 'td. itd.
Ob podobni tragični situaciji na prehodu iz devetega v deseto stoletje po Kristusu je Cerkev odločno posegla v razvoj dogodkov na našem srednjeevropskem prostoru ln dala pobudo za sklicanje medškofijske sinode adripas Dsnubii".
Ker je država Frankov podpirala prizadevanja solnograške škofije glede nasilnega pokristjanjevanja slovenskega življa na srednjeevropskem prostoru, je lrskemu misijonarju na frankovskem dvoru Alkvinu ^spelo pridobiti na svojo stran oglejskega patriarha pvlina. Ta je sklical sinodo na obrežju Donave. Dva |^jena važna sklepa sta naslednja: s prvim sklepom so v cogovoru tudi s solnograškim nadškofom Arnom ugo-
tovili, da je nasilno pokristjanjevanje uspevalo le z največjimi žrtvami na obeh straneh, zato je bilo v interesu cesarstva Karla Velikega, da se odslej krščanstvo širi na miroljuben način z živo prepričevalno pastoralno taktiko, s katero so irski misijonarji vedno dosegali največje in trajne uspehe. Vsa moč takšnega uspeha je bila v nujnosti, da se krščanstvo širi v ljudstvu razumljivem jeziku, to jev materinščini vseh narodov, ki so sestavljali obširno frankovsko cesarstvo. Drugi sklep je bil, da misijonsko področje na severni strani Drave ostane še dalje pod upravo solnograške nadškolije, južno področje pa prevzame oglejski patriarh. Meja med obema področjema je tako postala reka Drava.
Zmagal je torej Alkvin in z njim irska misijonska pastorala, ki jo je sam njen najvnetejši zagovornik na frankovskem dvoru in v dvorni palatinski šoli, ki je združevala najbolj bistre glave tedanjega časa, zagovarjal. -------------DALJE
BESEDA ŽIVLJENJA
15. NAVADNA NEDELJA
KAKŠNA "ZEMLJA11 JE MOJE SRCE?
Otroška pesmica o divjem moža - kosmatem možu pripoveduje, kako je, neroda, z nogami poteptal vse, kar je z rokami naredil, ko je obdeloval svoj vrt. Nekaj podobnega se pogosto dogaja nam kristjanom: z življenjem "poteptamo", kar smo z besedami naredili.
Nekaj tistega, kar slišimo v cerkvi ali kar sami preberemo, se nas še prime, vendar rodi tako malo sadov, da smo po pravici zaskrbljeni, kaj je s tem našim krščanstvom. Božja beseda, ki jo slišimo pri maši, je beseda življenja, norma-pravilo ali vodilo življenja.
Prerok Izaija v današnjem prvem berilu zatrjuje, da je božja beseda kakor dež, ki pade na zemljo in jo naredi rodovitno. Kako to, da blagodejni dež božje besede v naših srcih ne povzroči nobene spremem be?
Mogočih je več odgovorov in vsak ga mora dati zase, kajti vsak sebe najbolje pozna. Mnogokrat božja beseda ^ do našega srca sploh ne seže. Srca so kot zaprte in zapečatene posode. V njih je vse polno drugih misli, četrtek zamisli, modrosti in skrbi, da za božjo besedo ni prostora. Kaj bi jo puščali v svoje srce, samo vznemirjala nas bo! Zaenkrat kar lahko živim tako, kot živim zdaj, pravi marsikdo - zavestno ali podzavestno. Morebiti pa se božji besedi le odpremo.
Tedaj pa so na vprašanje, zakaj se tako malo spremenimo, možni odgovori, ki jih je dal Jezus, ko je apostolom posebej razlagal svojo priliko o sejavcu. lxrvič: lahko božjo besedo slišimo, a je ne razu memo, pa pride hudi duh in ugrabi, kar je posejano v srce, ker se boji, da bi se človek v veri poučil in utrdil. Po so tisti, razlaga Jezus, ki so vsejani ob potu. Potem pride seme, kije padlo na kamnito zemljo: to so tisti, ki božjo besedo z veseljem sprejmejo, so pa površn i. V cerkvi so taki ljudje zmožni globokih in silnih čustev, komaj prestopijo prag cerkve, pa znajo pozabiti, da so kristjani. Ko nastopi "vročina" življenja, seme božje besede usahne, ker nima korenin.
Tretje vrste poslušalci božje besede so tisti, ki z veseljem poslušajo, pa jim vsakdanje skrbi seme zadušijo. Sodobnega človeka tlači mnogo skrbi, posebno če ima družino: kako ho dovolj zaslužil, kako bo svoje otroke modro vzgojil... S temi skrbmi se ubada noč in dan in celo pri maši, pri molitvi, pri poslušanju božje besede mu ne dajo mini. Vse to moramo vključiti v molitev, saj je predmet vere vse, kar čutimo in doživljamo, kar nas skrbi in kar nas napolnjuje z veseljem. Kako torej uskladiti to z Jezusovimi besedami o trnju, ki zaduši seme božje besede?Jezus odgovarja: storiti moramo vse, kar je v naši moči, pri tem pa ne pozabiti, da nad nami bedi ljubeči Oče. Bog ni zavarovalni zavod, h kateremu bi se zatekali samo v nevarnosti ali v nesreči. Bog je gospodar sveta, mi pa smo upravitelji njegovih dobrin. Posvetovati se moramo z njim, kako naj njegove dobrine (življenje, imetje, družino, milost) upravljamo. In prav o tem nas poučuje božja beseda.
Končno, pravi Jezus, je nekaj takih, ki božjo besedo ne le sprejmejo, ampak jo tudi "umevajo", se pravi, po njej živijo. To so ljudje hvaležnega srca. Kakor dobri otroci, ki so staršem hvaležni za vsak nasvet in življenjsko navodilo. Božja beseda, ki jo poslušamo in ki naj bi jo pogosto prebirali - zato tiskamo Sveto pismo!
- je velik božji dar. Ob koncu berila pri maši rečemo "Bogu hvala" in na koncu evangelija "Hvala tebi,
Kristus". Hvala za to, kar sem zvedel. Potrudil se bom, da bom po tem tudi živel.
Bodimo iskreno prepričani: seme je dobro in Bog je pripravljen dati tudi vse drugo, da bi to seme lahko vzklilo, raslo in dozorelo. Vprašanje je, kakšna "zemlja"so naša srca!
Za cerkveno edinost brez predsodkov
Na praznik apostolov sv. Petra in Pavla je bila v baziliki sv. Petra slovesna pontifikalna maša sv. očeta. Pri njej je sv. oče podelil palije 31 nadškofom z vsega sveta. Palij je posebne vrste tenka štola, ki jo papež na praznik sv. apostolov podeli novim nadškofom v znamenje edinosti s papežem. Ob tej maši je bila prisotna posebna delegacija pravoslavnega carigrajskega patriarha. V nagovoru je sv. oče tudi dejal: "Bližamo se tretjemu tisočletju po Kristusovem rojstvu. Potrebno je, da bomo kristjani čimbolj združeni in da presežemo predsodke, ki so nastali v drugem tisočletju." ———
SILVESTER ČUK
NOVI GLAS / ST. 27 1 996
NEKAI MISLI O REFORMI ŠOLSTVA
STARA IN NOVA ŠOLA
ALESSIO STASI
Pred kratkim smo brali izjavo ministra za šolstvo Lui-gija Berlinguerja, po kateri naj bi maturitetna pisna naloga iz italijanščine - oziroma iz dijakovega materinega jezika, kar je v naših šolah slovenščina bila "zastarelo sredstvo, ki spada v nekdanjo šolo za elito". Ni težko ugotoviti, da prihaja tudi ta trditev iz prašne ropotarnice tiste vrste naprednjakov, ki
vidijo v vsakem resnem, odgovornem in že dolgo uveljavljenem načinu preverjanja znanja in sposobnosti dijakov preostanek fevdalnih ali bogsigavedi katerih časov ter so prepričani, da ga je zato treba brezpogojno odpraviti. Zanimivo je, da največkrat po nepotrebnem govore o eliti prav tisti veljaki, ki bi radi čim dlje ohranili svoja mesta in jih po možnosti zagotovili še svojim bližnjim.
Čudna prikazen bo ta novi višješolec, ki ne bo niti na zrelostnem izpitu zmogel izraziti nekaj misli v svojem materinem jeziku. Tisti, ki so navadno ožigosani za nazadnjake, si le s težavo predstavljajo, kako naj bi potekala nova mat :: a. Najbrž bodo dijaki pokazali svoje znanje in sposobnosti tako, da bodo iz interneta izvlekli cel kup med seboj nepovezanih podatkov, ki jim ne bodo znali določiti ne repa ne glave. A tudi to je del nove ustvarjalnosti.
Pravijo, da se mora človek učiti iz napak in zablod
svojih predhodnikov. Zdaj se že spet govori o raznih nadvse učinkovitih reformah, racionalizaciji šol - glej moč besede! - ter o omejitvi ali celo odpravi tako imenovanih klasičnih predmetov iz višjih šol. Proti tem predmetom se večinoma zaganjajo tisti, ki imajo o njih najmanj pojma. Kam pa privede odprava grščine, latinščine in filozofije, jasno kaže tovrstna izkušnja v propadli Jugoslaviji.
Nerazumljivo je, da se človek na pragu tretjega tisočletja, ko bi moral ohraniti popolno treznost ob
najvišjih dosežkih modernega napredka, še vedno pomišlja in v prazno presoja, kakšna naj bi bila uspešna šola. Že res, da so mnenja kot ponavadi deljena in da se je težko zediniti glede tako pomembne zadeve, kot je šolstvo. Zdi pa se nam, da bi v takih okoliščinah morala le prevladati zdrava pamet, če je je še kaj v šolnikih in politikih. Ni dvoma, da je uvedba nekaterih novosti v višje šole nujna in potrebna. Naj omenimo le primer pouka informatike, ki zavzema vedno večjo važnost in terja za-
to usposobljeno učno osebje ne glede na interese posameznikov.
Šolstvo v Italiji doživlja težavne čase, kar pa še ne pomeni, da se moramo prenagliti z reformami in zapraviti še tisto, kar imamo dobrega. Kdor je bral Eneido -najbrž ne samo elitni dijaki! - ve, da je Apolonov svečenik pred gorečo Trojo žalostno vzkliknil: "Bilismo Trojanci!" Čuvajmo, kar imamo, da ne bomo tudi mi nekoč vzklikali: "Imeli smo šolo!"
ČETRTEK 11. JULI|A 1*196
B e dolgo, zelo dolgo nisem s takim užitkom prebral knjige, kakršnih sicer ne berem rad, ker se mi zdijo vedno "pretežke in za strokovnjake".
Govorim o knjigi z naslovom Pesnika glasbe Krasa, ki jo je za Knjižnico Primorskih novic napisala odlična mu-zikologinja Marija Gombač. Odlična sem napisal zato, ker zna tudi nevednega bralca popeljati v svet poezije in glasbe na nevsiljiv in zelo prijeten način. Jezik je imeniten, saj se Gombačeva ne skriva za nepotrebne in odvečne tujke, s katerimi se tako radi kitijo njeni slovenski kolegi v časopisju. Z lepo slovenščino piše o dveh velikih ljudeh, dveh slovenskih umetnikih, ki sta se zapisala Krasu; prvi - Srečko Kosovel - zelo neposredno, saj si njegove izredne poezije ne moremo predstavljati brez kraških gmajn in borov, bri-njevk in osamljenih kamnitih kraških hiš; drugi - tržaški slavist, zbiratelj narodnega blaga in skladatelj, glasbenik in vsestranski kulturni delavec Pavle Merku - pa je sam postal Kraševec tudi zato, ker je začel najprej občudovati Kosovelovo poezijo, in to v času, ko je bil Kosovel samo eden od mnogih slovenskih pesnikov, saj njegovih /nfegra/ovslovenska javnost še ni poznala. Končno pa se je Kosovelu in Krasu Merku najbolj približal takrat, ko je začel skladati glasbo za Kosovelove nežne, mestoma naravnost pretresljive poezije.
Morda se bo kdo namrdnil in dejal: "Še ena knjiga o Kosovelu in Merkuju! Kaj pa lahko še novega zvemo?" in bo pogrešil, zelo pogrešil, saj je knjiga Pesnika glasbe Kra-
PESNIKA GLASBE KRASA
JURIJ PALIK
Končno knjiga o poeziji in glasbi, o pesniku in glasbeniku, ki prevzame bralca in ga popelje čez kraške gmajne, mu da nekaj ur tihe sreče in velikega zadovoljstva ob prebiranju zelo lepo napisanega tehtnega teksta!
MARIIA GOMBAČ
PESNIKA GLASBE KRASA
f v\, 'A
sa izjemna. Marija Gombač je napisala 140 strani debelo knjigo z velikim znanjem in predvsem z veliko ljubeznijo tako do poezije kot do glasbe in seveda do obeh umetnikov.
Knjiga je zelo lepo likovno opremljena in ima veliko ter bogato fotografsko dokumentacijo; v roke jo bodo jemali tako ljubitelj poezije in glasbe kot tudi poznavalec literarnih ved in glasbeni izvedenci, saj prinaša vrsto podatkov ter tudi obsežno in pregledno bibliografijo Mer-kujevih skladb in virov, ki jih je muzikologinja uporabila pri pisanju te prepričljive knjige.
Moram priznati, da sam nisem ne vem kako glasbeno izobražen, a tudi to, da sem knjigo z užitkom prebi-
Dr. Mirko Špacapan - Teharska legija
V zadnji 21. številki Zaveze, glasila slovenskih protire-volucionarjev, združenih v organizaciji Nova slovenska zaveza, je na celi predzadnji strani objavljena skladba (z notami in besedilom), ki ima naslov Teharska legija. Avtor je dr. Mirko Špacapan, javni, kulturni in politični delavec iz Gorice. Delo je posvečeno zapornikom v taborišču Teharje blizu Celja, od koder so jih komunistične oblasti, potem ko so bili vrnjeni s Koroškega, pošiljali na morišča in v smrl. ——— M.
ral, ker mi je odkrivala nov svet, svet Merkujeve glasbene navezanosti na enega največjih slovenskih pesnikov, gotovo pa pesnika, na katerega sem bil od vedno najbolj navezan. Zelo lepo se mi tudi zdi, da tako Gombačeva kot Merku odkrito povesta v knjigi, kako velika in nepopravljiva krivica se je Kosovelu, bralcem, slovenski poeziji in narodu naredila s tem, da so nekatere njegove odlične pesmi ležale po predalih neobjavljene do konca šestdesetih let. Gombačeva in Merku pravilno ugotavljata, da bi takojšnja objava Kosovelovih Integralov popolnoma spremenila zgodovino slovenske poezije. Z veseljem tudi prebere-
Pavle Merku
mo, kako se je Merku že kot otrok zaljubil v pesnika s Krasa in njegove pretanjene verze.
Sicer pa knjigo lahko berete tudi kot prijetno in ne-vslijivo biografijo dveh mož, ki sta gotovo veliko naredila za slovensko kulturo. Marija Gombač piše o njuni življenjski in umetniški poti vzporedno in pri tem ne pozablja tudi pomembnejših zgodovinskih, glasbenih, literarnih in drugih umetniških dogodkov.
Pesnika glasbe Krasa je tako knjiga o poeziji in glasbi, saj je dober pregled Kosovelove poezije in pesniko-
vega življenja kot tudi dober uvod v poznavanje Merku-jevega glasbenega ustvarjanja in njegovega javnega delovanja. Predvsem pa knjigo toplo priporočam vsem, ki imajo pesnika s Krasa radi in bi radi spoznali tudi Merkujevo glasbo; oba umetnika sta se namreč zapisala ekspresionizmu, pa čeprav je vsako postavljanje obeh v kalupe lahko zelo zoprno, do obeh krivično, predvsem pa zelo omejevalno. Življenjski zgodbi obeh umetnikov sta si precej različni, veže pa ju velika ljubezen do glasbe, le da je Ko-
isovel ljubezen do glasbe prelil v poezijo, Merku pa v umetniške glasbene kompozicije in nenazadnje tudi v [zbiranje narodne glasbe v Benečiji in Reziji, katerima se je ta zanimivi Tržačan posredno tudi zapisal.
Za konec samo še to: Mariji Gombač je uspelo tisto, kar uspe zelo malo muzikologom, napisala je namreč knjigo, ki jo bo z veseljem vzel v roke tako neizobražen, a radoveden bralec, kot tudi glasbeno in literarno dobro podkovan sladokusec. Oba bosta zadovoljna, kajti obema Gombačeva govori v imenitni slovenščini, z lepim in izbranim jezikom, katerega odlika je tudi to, da nam pričara tisti Kras, ki ga mogoče danes več ni, a sta se mu usodno zapisala tako mladi Kosovel kot tudi tržaški glasbenik in slavist Pavle Merku.
Knjigo zares toplo priporočam vsem tistim, ki jim poezija in glasba še pomenita lepši del našega vsakodnevnega nehavanja v danes odločno preveč kričavi in že naravnost pokvarjeno umazani potrošniški družbi.
OB STOLETNICI ROJSTVA
ARTURO CRONIA
(1896-1967)
JANKO JEŽ
Letos se spominjamo življenjskega dela velikega italijanskega slavista, literarnega zgodovinarja, jezikoslovca, najboljšega italijanskega poznavalca srbskega in hrvaškega jezika ter slovstva in prvaka italijanskih slavistov Artura Cronie.
Ta bežni pregled njegovega opusa se nam nudi kot dolžnost ob proslavljanju stoletnice rojstva, saj je bil pokojni Cronia velik prijatelj Slovencev, kar je med drugim dokazal na Univerzi v Padovi, kjer je stalno skrbel tudi za slovensko književnost. Višek njegovega zanimanja za slovensko kulturo predstavlja knjiga Ottone Župančič, ki je izšla v Rimu leta 1928. O tej knjigi je sam naš vrhunski pesnik Moderne priznal, da ga je med vsemi literarnimi zgodovinarji Italijan Cronia najbolje spoznal.
Arturo Cronia je posegel tudi v naše zamejsko slovensko življenje kot večkratni predsednik komisij za mature na slovenskih višjih srednjih šolah na Tržaškem in Goriškem.
V Padovi je nekaj časa predaval tudi o slovenskem jeziku in literaturi ter tako vzgojil vrsto zamejskih profesorjev, kot na primer Borisa Pahorja, Franca Škerlja, JosijDa Seražina, Mihaela Rosija. Po Cronijevi zaslugi so leta 1963 ustanovili v Padovi stolico za slovenski jezik in slovstvo. Pod njegovim mentorstvom so njegovi študenti napisali 30 doktorskih tez iz slovenskega jezika in literature.
Cronia je takoj pritegnil v krog docentov profesorja Martina Jevnikarja in mu poveril skrb za slovenski jezik in slovstvo. Skupaj s Cronio je Jevnikar napisal delo La \letteratura giovanile jugoslava, ki je izšlo leta 1968. Jevnikarjev slovenski del obsega 75 strani.
Zaradi svojega dela si je A. Cronia zaslužil vidno mesto v Primorskem slovenskem biografskem leksikonu.
Arturo Cronia je bil rojen 13. decembra 1896 v Zadru. Umrl je 11. maja 1967 v Padovi. Klasično gimnazijo je končal leta 1914 v Zadru. Slavistiko je študiral najprej v [Gradcu in Pragi (1914-1919), nato je študije končal leta 1922 v Padovi, kjer je dosegel doktorat v literarnih vedah. Najprej je poučeval na klasičnem liceju in na učiteljišču v Zadru (1922-1928). Nato je kot štipendist spopolnil svoje poznavanje jezikov in slovstva južnih Slovanov na praški univerzi. Leta 1924 se je habilitiral kot univerzitetni docent za srbohrvaščino. V letih 1928-1932 je bil poverjeni profesor v Bratislavi, od leta 1932 do 1936 pa v Pragi. Leta 1937 je bil premeščen na padovansko
CELJSKA MOHORJEVA
ZBORNIK SLOVENIJA V NOVI EVROPI
JURI) PALJK
Mohorjeva družba iz Celja je pred kratkim izdala knjigo esejev raznih slovenskih intelektualcev, ki se sprašujejo o usodi Slovenije v novi Evropi.
Posrečeni naslov Slovenija v novi Evropi že sam pove, o čem je govor v sicer okrog tristo strani debeli knjigi. Že res, da se je mlada slovenska država pred petimi leti odločila za novo pot v svet; že res, da je sedaj demokratično urejena, a je obenem tudi res, da ima Slovenija na poti v Evropo še ogromno težav, ki niso vse zunanje narave. Slovenci imamo predvsem težave sami s sabo.
Knjiga Slovenija v novi Evropi skuša najti odgovore na temeljna vprašanja, ki mučijo mlado slovensko državo. Zbornik je uredil jože Strgar, ki je v uvodnik tudi lepo zapisal: "Naša prihodnost, naše mesto pod soncem Evrope in sveta bo odvisno najprej od nas samih, od naše državotvorne zrelosti, ustvarjalnih zmožnosti in moralne drže. Ta knjiga se trudi, da bi vsega tega imeli »v obilju«... Sem pa prepričan, da so naša premišljanja poglobljena in vsestranska; da segajo v globine slovenske in evropske kulture, da zajemajo celega človeka in vso širjavo odprtih vprašanj. Nismo obdelali vsega, a dovolj za premislek in moralno državotvorno ravnanje. Kakor z našimi drugimi deli stojimo s to knjigo ob strani naši mladi državi in ji želimo srečno pot v prihodnost."
In prav o prihodnosti in
vlogi mlade slovenske države v njej je govor v zborniku Slovenija v novi Evropi. Osebno sem prepričan, da je bil natis zbornika potreben, saj je urednik zbral misli kar nekaj uglednih slovenskih krščanskih intelektualcev, ki so sicer ponavadi v drugih zbornikih spretno zamolčani ali pa potisnjeni na rob. Važnost zbornika vidim v tem, da so v njem zbrani predvsem kristjani, ki na glas razmišljajo o slovenski usodi in novi umestitvi slovenskega naroda v novo podobo Evrope, pa čeprav v zborniku niso samo oni.
Zbornik odpira sedanji veleposlanik Slovenije v Franciji Andrej Capuder, ki je napisal esej z naslovom Slovenija in evropske perspektive. Lojze Gosar piše o našem poselitvenem prostoru in novi Evropi, Peter Jambrek pa o mestu Slovenije v Evropi, Anton Bebler je prispeval zapis o nacionalni varnosti in obrambi malega naroda, Vinko Ošlak pa o prihodnosti narodov v Evropski zvezi; Denis Poniž je napisal esej z naslovom Slovenski jezik in narodna identiteta, Milan Knep pa Misli o našem kulturnem prostoru. Marjan Senjur je razmišljal o gospodarskem povezovanju z Evropo in svetom, ja-nez Jerovšek pa odgovarja na vprašanje, kako v novo družbo s starimi vrednotami. Jože Gričar piše o Sloveniji in informacijski družbi, Bo-
S .tNSlA
J NOVI IVROr
gomir Novak o političnih in kulturnih koordinatah slovenske šole. Iz članka Justa Stanovnika so v zbornik uvrstili nekaj drobcev pod naslovom Se misli o slovenski šoli, medtem ko je Stanka Kukar napisala razmišljanje o duhovnem in biološkem zdravju naroda; Marko Krem-šar piše o podjetniku in morali v gospodarstvu, Igor Senčar pa o domoljubju. Znana zdravnica in javna delavka Metka Klevišar je prispevala esej z naslovom Kvaliteta življenja danes in jutri, duhovnik Ivan Štuhec pa zaključuje zbornik in piše o katoliški Cerkvi v drugačni Sloveniji.
Jasno je, da je zbornik Slovenija v novi Evropi zelo raznolik, kot soavtorji različni. Vsem avtorjem in prispevkom pa je skupno to, da iščejo odgovore za lepšo in varno prihodnost slovenskega naroda v novi državi in novi Evropi. Seveda avtorji nimajo čarobne palice, da bi na mah rešili vse težave. Hvalevredno pa je že to, da o njih na glas razmišljajo in skušajo mladi državi Sloveniji vsaj nakazati pot v Evropo, in to tako pot, na kateri jse Slovenija ne bo izgubila, predvsem pa ne bo izgubila svoje identitete.
POLETNE PRIREDITVE BLED - LJUBLJANA -POSTOJNA - PTUJ
Festivali se v našem času pogostoma nagibajo k zabavi, postajajo velike prireditve na prostem, ki želijo biti tudi privlačne, a še posebej donosne.
Ob tem pa se Evropsko združenje festivalov trudi, da bi pod svoje okrilje sprejelo vse tiste festivale, ki težijo v prikaz skupnega ustvarjanja v ustvarjalni družbi.
Član tega imenitnega združenja je že 20 let Festival Ljubljana, ki vam v juliju in avgustu ponuja široko paleto predstav - Mednarodni poletni festival. Festival Ljubljana ima že med
letom pestro izbiro glasbenih, gledaliških in plesnih dogodkov, rdeča nit s solisti in največji filharmonični orkestri svetovnega slovesa. Osrednja prireditev pa je prav gotovo poletni del njegove aktivnosti.
Letošnje leto je pred nami širok repertoar opernih in baletnih predstav, jazza in modernega plesa; prisluhnili bomo lahko komornim orkestrom in zborovski glasbi, na večerih ob soju sveč bodo nastopile manjše
glasbene skupine. Prireditev je bila nekoč predvsem v Plečnikovih Križankah, zdaj pa se je razselila po Ljubljani (ljubljanski grad, frančiškanska cerkev, Cankarjev dom, Mestno gledališče ljubljansko, evangeličanska cerkev), občinstvu se bo približala tudi na Bledu, v Postojni in na Ptuju.
Če pa boste v poletnem večeru v starem mestnem jedru Ljubljane naleteli na prižgane bakle in sveče, vedite, da vam plamenijo kot povabilo. V atrijih, v vežah, na dvoriščih in v cerkvah vam Staro ljubljansko društvo ponuja srečanje s kulturo, ob kateri si lahko pogrejete dušo in spočijete vsakdanje misli.
--------A.D.A.
SE VEDNO GOTIKA
SAŠA QUINZI
Gotika - ta splošna in znana beseda je bila izbrana za naslov zanimive razstave, ki so jo odprli v soboto, 6. julija, v Bovcu, točneje v cerkvici Device Marije v polju. Na ogled bo do 25. avgusta v večernih urah (od 18. do 20.) ob sredah in nedeljah oz. po dogovoru s tamkajšnjim župnikom (065 - 86090).
Vabjiv je že sam kraj razstave, saj je cerkvica, zgrajena v tridesetih letih 16. stoletja, izvrsten primer gotske arhitekture na Primorskem. Na kraju lahko vidimo tako gotski prezbiterij s stebri in mrežo reber, ki se veže na koroška izhodišča, kot ostanke fresk Jerneja iz Loke s Prestolom milosti med svetima Rokom in Boštjanom. K tema zavetnikoma so se naši predniki zatekali pred kugo in ostalimi nalezljivimi boleznimi in prav zanimiva je njihova postavitev ob Sv. Trojici. Kaj vse je lahko mala srednjeveška cerkvica hranila, pa nam med drugimi eksponati prikazujejo tako originalni kip Marije Kraljica iz Loga pod Mangartom, delo neznanega rezbarja s konca 15. stoletja, kot kopija freske Marija oznanjena iz Vrho-velj pri Kozbani, prav tako anonimnega pri-
7
ČETRTEK 1 1. | IJ LIJ A
1 996
morskega slikarja iz 16. stoletja, ali fotografija z vrsto apostolov Zuana Paola Tonnarja iz Svina pri Kobaridu (okoli 1520).
Na ogled so še drugi biseri, shranjeni v cerkvicah, ki se "lovijo" ob Soči in spremljajo njen tok od izvira vse do Brd in "izliva" v nižini. Razstava pa želi biti predvsem sugestivna priložnost, da "mimoidočemu" prikaže "duh tistega časa (...), drugačno lepoto in miselnost od današnje".
Neznani
rezbar:
Marija
Kraljica,
1490 -
1500,
župnijska
cerkev
sv.
Štefana, Log pod Manj$utom
univerzo na stolico za slovansko filologijo. Istočasno je predaval tudi na univerzah v Bologni in Benetkah.
Leta 1940 je Cronia dosegel velik uspeh in priznanje, kajti nalašč zanj so ustanovili v Padovi prvo stolico za srbohrvaščino, ki jo je zasedal do svoje smrti leta 1967.
Martin Jevnikar, ki je bil od decembra 1972 tudi stabilizirani profesor za slovenski jezik in slovstvo na Fakulteti za tuje jezike v Vidmu in je od leta 1975 dalje vodil tudi stolico za srbohrvaščino in bil ravnatelj Inštituta
slovansko filologijo, je tako povzel delo in pomen Artura Cronie:
"Arturo Cronia ni bil samo nadarjen znanstvenik, Jrnpak je poznal vse slovanske jezike in literaturo tako Popolno in v podrobnostih, da je mogel suvereno razpravljati o njih. Neutrudno je pisal o vseh literaturah 'n slovanskih kulturnih vprašanjih od najstarejših časov do sodobnosti."
Še nekaj podrobnosti o Cronijevem življenjskem °pusu. Izdal je nad 220 razprav in knjig. Z njimi se je uvrstil med največje italijanske slaviste. Pri srcu mu je posebno hrvaška in srbska literatura. Dovršeno je °bvladal tudi narečja obeh jezikov. Zame je posebno 2aniiniv njegov prispevek k poznavanju slavistike v Italiji: er la storia della slavistica in Italia (Schonfeld, Zadar 1933).
Njegova Grammatica della lingua serbo-croata( 1923, 0srna izdaja 1966) je doživela 40.000 izvodov in mu je
(prinesla tak ugled, da je zasluženo prejel kot jezikoslovec in slavist vzdevek "avtor srbohrvaške slovnice".
Preden se je Arturo lotil pisanja te slovnice, se je temeljito pripravil, kar nam med drugim dokazuje tudi njegova daljša študija Contributo alla grammatologia serbocroata, ki jo je objavil v prvi številki letnika 1952 italijanske slavistične revije Ricerche slavistiche.
Že na začetku te razprave nam Cronia pove, da je prvo srbohrvaško slovnico napisal Jernej Kašič -Bartolomeo Cassio z dalmatinskega otoka Paga. Gre za dve knjigi Institutiones linguae illyricae, ki sta želi veliko priznanje v tedanjem znanstvenem svetu, to je v letu izida 1604. Cronia pri tem pravilno ugotavlja, da tedaj sploh niso razumeli njenega pomena na področju srbohrvaških prizadevanj. Glede onomastične diptologije Cassio - Kašič pa je Cronia zavzel dovolj jasno stališče v sestavku Di alcune dittologie nelTonomastica dalmata v zborniku Atti | e memorie della Societa dalmata di Storia patria, II.,1927. Zavzel se je za dosledno rabo bolj ali manj prostovoljno latiniziranih imen in priimkov srbskih in hrvaških avtorjev. S tem se je tudi Cronia kot Dalmatinec uradno uvrstil med člane zgoraj navedenega društva Societa dalmata di storia patria, ki ima v Anconi reprezentantivno in ambiciozno ustanovo Accademia Dalmatica.
O Slovencih se v knjigi Per la storia della slavistica in Italia ni prenaglil, marveč je previdno napisal naslednje, seveda gre za italijansko zanimanje zanje leta 1933, to je uradno v XI. letu fašistične vlade.
"Gli Sloveni richiamarono 1'attenzione degli Italiani \sopra tutto - e cio non molto - per il fatto che erano loro confinanti ad oriente ed i singoli settori avevano con loro \zone comuni e confini, anche linguisticamente, mal de-I lineati. Percid piu che la loro vita politica e la loro attivi-ta culturale, modesti come erano, interessč anzi tutto la situazione geografica, etnica. E si diede notizia di questi Sloveni anche con special riguardo di quelli, che avevano le loro colonie in Italia, oppure dei Croati promiscui a loro nelle terre d'lstria. E cosi anche negli scritti di infor-mazione generale si fece sentire la nota linguistica con intonazione piu o meno politica."
Je pa objektivno in tehtno poročal v italijanskem tisku o položaju kulturnega prizadevanja in napredka v osrednji Sloveniji, zlasti po drugi svetovni vojni.
S Cronio je leta 1967 legel v grob prvak sodobnih | italijanskih slavistov, ki je bil mentor in zgled za vse ostale, ki so delovali v njegovem času, kot npr. Damiani, Maver, Lo Gatto, Giusti, Čalvi, Salvini. Zdaj je brez njih italijanska slavistika velika reva. Isto se je zgodilo tudi pri nas v Trstu. Po nedavni smrti A. Bressana je ostal slavistični | institut tržaške filozofske fakultete brez rednega stalnega josebja, zato je akademski senat sklenil, da se samostojni slavistični oddelek ukine in po možnosti oživi na Višji šoli za tuje jezike in tolmače, ki že deluje v okviru tržaške univerze.
8
ČETRTEK 11. JULIJA
1996
INTERVJU / ODV. PETER MOČNIK
ZAKAJ TAKO, VITA NUOVA?
Komentator, ki že dolgo piše v tržaški tednik pod psevdonimom Durlindana, očita slovenski občinski upravi šovinizem in etnično-poli-tično kratkovidnost v zvezi z negativnim stališčem, ki ga je izrekla do načrtovanega trgovskega centra na Fernetičih. Za tak center so se tržaški krogi začeli ogrevati šele pred kratkim, ko so spoznali, da večina potencialnih kupcev iz vzhodnoevropskih držav potuje mimo Trsta v Furlanijo in Veneto. Tržačanom bi moral Vita Nuova očitati kratkovidnost, ker so šele zdaj spoznali, da je treba kliente tudi privabiti, ne pa samo izkoriščati.
Kratkoviden je tudi sam komentator, ki meni, da je treba tržaško središče varovati pred trumami raztrganih kupcev z vzhoda in elegantne butike pridržati petičnežem. Ne glede na to, da se tržaško središče ne more postavljati z ne vem kakšno eleganco, saj je vse skupaj ena sama balkanijada, je gotovo res, da velika večina "vseh" tržaških trgovin lahko preživi samo zaradi stalnega dotoka kupcev, ki prihajajo preko slovensko-italijanske meje, ne glede na to, odkod so, pa naj bodo nižje ali višje sorte. Neizpodbitno je, da prinašajo vsak dan težke milijarde, zaradi katerih lahko živi ne samo trgovina na drobno in debelo, temveč tudi vse, kar se okoli nje giblje. Vita Nuo-va gotovo ve, koliko je vsega tega. Dovolj zgovorna je ugotovitev, da so se tržaški trgovci vedno upirali takemu centru pred vhodom v Trst. Kje je bil takrat, pred desetimi, dvajsetimi in tridesetimi leti tržaški tednik, ki si upa tako kritizirati pomisleke slovenske občinske uprave na Repentabru? Komentator Vite Nuove\e gotovo zelo provincialen človek, da je spre-
Tednik tržaške škofije Vita Nuova si je v svoji zadnji junijski številki privoščil kritike na račun repentabrske občinske uprave, ki niso primerni za katoliški tednik.
gledal, kaj vse nastane v senci takega trgovskega centra, kot ga sanja na Fernetičih. Poleg tega, da gre zavrženega veliko prostora (mimogrede, gre za zelen pas okoli mesta!) za sam center in za parkirišča, je tudi res, da naglo zrastejo druge pobude, ki se jih kmalu ne da več nadzorovati, ker se za njimi skrivajo preveliki interesi. To pa bi repentabrski občini ustvarjalo nenehne probleme, nujno priseljevanje neslovenskega prebivalstva pa bi spremenilo narodnostno podobo občine. Na take probleme Vita Nuova seveda ne misli, ko očita, da se na Repentabru spet pojavljajo strašila manjšinskega zaščitnega zakona. Ta strašila bodo ostala, dokler ne bo država uresničila ustave.
Ni, da je sedanje stanje na Fernetičih spodbudno, ker se je s tujci priselila tudi nesprejemljiva kramarija, vendar pa se da vse zlahka urediti in ustvariti prostor tudi za trgovino, ne da bi morali prenesti sem Mercatone. Trst se mora zavedati, da je dirko s Furlanijo že izgubil, saj se sami Tržačani vozijo po nakupih ven iz mesta. Vprašanje Trsta niso niti njegove previsoke cene in slaba postrežba, pač pa dejstvo, da v vsem tem času niso znali ustvariti dovolj parkirišč in naj nihče pri Viti Nuovi ne sanja kakšne izbirčnosti, Trst lahko postreže kakršnemukoli kupcu, vendar mu moraš dovoliti, da se lahko ustavi. Mea culpa, torej.
Da je komentator kratkoviden in neinformiran, lahko tudi prenesemo, težje prenesemo dejstvo, da mu je uredništvo katoliškega tednika - ki hoče biti pravičen do Slovencev - dovolilo izraze, ki v bistvu pomenijo grob napad na celotno slovensko manjšino. Kako naj pristanemo na to logiko?
Lucijan Malalan pisal senatorju Bratini
V zvezi z nasilnim rubežem, do katerega je prišlo v Trebčah 12. junija, je prizadeti Lucijan Malalan poslal senatorju Darku Bratini dopis, v katerem ga prosi, naj poseže "s poslanskim vprašanjem in tudi direktno pri ministru za notranje zadeve, tako da se krivica, storjena proti meni osebno, moji družini in celotni slovenski skupnosti v Italiji, čim hitreje popravi, in da se ukradene premičnine vrnejo v najkrajšem času na svoje mesto".
Kot znano, je izterjevalec tržaške hranilnice s po močjo pripadnikov policije zarubil Malalanu nekaj kosov pohištva, ker ta ni hotel plačati davka na smeti, dokler mu ne pošljejo položnice, napisane v slovenščini oz. s slovenskim prevodom.-------------
"NOVA RAZMEJITEV DAJE VEČJO TEŽO VOLIVCEM OKOLIŠKIH OBČIN"
IVAN ŽERIAL
Tržaški prefekt Mario Moscatelli je podpisal odlok o razmejitvi okrožij za pokrajinske volitve. Tako se izvaja razsodba ustavnega sodišča, ki je razveljavila t.i. Palamarov odlok. Ta je tržaški občini, v nasprotju z italijanskim zakonom, dodelil večino okrožij, medtem ko bi po zakonu smela imeti največ polovico. Za razveljavitev Palamarovega odloka se je zavzemala zlasti Slovenska skupnost, ki se je tudi pritožila na ustavno sodišče. Zato smo pokrajinskemu tajniku SSk odv. Petru Močniku postavili nekaj vprašanj.
Kakšen je širši pomen nove razmejitve volilnih okrožij v skladu z obstoječim zakonom?
Najprej bi rad podčrtal, da je nova razmejitev sad sodelovanja županov okoliških občin in volilnega urada tržaške občine z vladnim komisarjem, ki je po zakonu pristojen za določitev okrožij.
Nova razmejitev daje večjo težo volivcem oko-iških občin, saj jim omogoča izvolitev 12 svetovalcev ali tudi več, glede na nova pravila volilnega sistema za pokrajinski svet.
S tem dobi teritorij tisto težo, ki bi jo moral imeti že 40 let. Na ta način "mestni" svetovalci ne morejo več samovoljno odločati o celotnem teritoriju, ne da bi pri tem imeli soglasje tudi tistih svetovalcev, ki so izraz ostalih občin.
Ste z opravljeno novo razmejitvijo za-dovoljni ali imate kako pripombo?
Priznati moram, da so tako uprave okoliških občin kot tudi uradniki tržaškega volilnega urada opravili res dobro delo, saj so okrožja razdeljena na osnovi povprečnega števila volivcev in izključno glede na tehnične potrebe, ne pa po političnem ključu kot doslej. Škoda le, da nismo imeli podobne razdelitve v zadnjih desetletjih, saj bi imeli Slovenci veliko večjo politično in upravno težo!
Tistim, ki pravijo, da se ni nič spremenilo, ker bodo že tako stranke postavljale kandidate, ki so zanje bolj zanimivi, v manj številna okrožja, v katerih je njihova izvolitev bolj verjetna, pa rečem, da za volivce ne bo vseeno, kdo je kandidat v njihovem okrožju. Vem, da volivci ne bo-
do oddali glasu samo zaradi takega ali drugačnega kandidata, ker bodo izbirali tudi politično silo, ki ga predlaga; vsakdo pa bo gotovo raje podprl znano ali vidno osebo iz lastne okolice, ne pa samo tega ali onega političnega tajnika, ki mu je vsiljen.
Važno bo tudi slišati stališče deželne uprave. Kako se boste ravnali, če bo to pozitivno oz. negativno?
Dežela zaenkrat nima še norm, ki bi ji omogočale spremembe volilnega sistema. Za prihodnje volitve pa bomo morali paziti, da nam ne vsiljijo za nas negativnih sistemov, kot so "mestna pokrajina" (area metropolitana) in druge njene variante, kot npr. "konferenca predsednika pokrajine in županov", ki so jih predlagale deželne stranke, še posebej tiste, ki so manj naklonjene Slo-
vencem in okoličanom. Bilo bi res škoda, če bi ponovno uvedli nov "posebni sistem" za tržaško pokrajino, ki ne bi bil v skladu s tistim, ki velja za celotno državo.
Če pa razmišljamo o spojitvi Trsta in Gorice, mislim, da to ne bo šlo kar tako, saj je bila ista zamisel prisotna tudi takrat, ko so ustanavljali deželo, pa ni prodrla, ker je niso hotele večje stranke. Ne vem, koliko bodo danes krajevni predstavniki lahko vplivali in koliko bi bilo za nas pametno, da ločimo ti dve ustanovi od ostalih. S tem bi lahko spet nastal položaj, v katerem so bili rojaki iz videmske pokrajine od leta 1866 do 1918. Obstajajo pa veliki pritiski v tem smislu, tako z desnice kot tudi iz vrst koalicije Oljke.
Volitve napovedujejo za jesen, točneje za mesec november.
Kaj namerava
narediti SSk?
Kot tajnik stranke, ki je dala pobudo za "revolucijo" v volilnem sistemu, se mi je zdelo pravilno, da SSk skliče vse pokrajinske tajnike strank, s katerimi smo bili v koaliciji za politične volitve. To se je že zgodilo in drugo srečanje bo že v petek, 12. t.m. Na dnevnem redu bodo oblikovanje temeljnih programskih točk, evidentiranje lika kandidatov za nova okrožja in razmišljanje o možni razširitvi koalicije na osnovi programa.
TANČE NOVI ODBORNIK DEVINSKO-NABREŽINSKE OBČINE
Vito Tanče je od 1. julija novi odbornik za proračun v devinsko-nabrežinski občini.
Na tem mestu je zamenjal Zanettija, ki je sprejel nove zadolžitve, ki so nezdružljive s funkcijo občinskega odbornika. S to zamenjavo (že četrto po vrsti) je odbor ponovno pridobil izkušenega domačina, ki brez dvoma dobro pozna razmere v občini.
Vito Tanče izvira iz znane družine iz Nabrežine, saj je bil njegov ded, nadučitelj Avgust, znan po Krasu kot neutruden organizator in strokovnjak na šolskem in kmetijskem področju, oče Ladi pa je bil dolga leta zaposlen pri takratnem občinskem trošarinskem uradu. Kaj pa sam odbornik? Dokončal je trgovsko akademijo v Trstu, se zaposlil pri Olivettiju, kjer je
zasedal tudi zelo važna mesta, saj je bil odgovoren za zunanjo trgovino vzhodnoevropskih držav od lugoslavije preko Madžarske do Albanije. Zadnja leta je zasedal mesto odgovornega upravitelja ene najmodernejših tiskarn v naši deželi. Danes je upokojen in ga je Slovenska skupnost (čeprav ni včlanjen v nobeno politično stranko) prepričala, da bo dal svoje znanje na razpolago občinski upravi.
Prepričani smo, da je bilo imenovanje Tanceta za odbornika ena najbolj posrečenih županovih odločitev, saj smo tako pridobili strokovnjaka, ki ni vezan na politične stranke, je delaven, pozna krajevno stvarnost, izhaja iz mešanega zakona, saj je tudi sam poročen z Italijanko in torej lahko bolj kot kdo drug razume zapleteno
občinsko stvarnost. Tanceta nadalje odlikujeta izredna ljubezen do domačega kraškega okolja in velik čut za odgovornost, zlasti ko gre za javne koristi. Sam se na začetku svojega mandata ni hotel izraziti o načrtih. Rekel je le, da se hoče najprej dodobra seznaniti z resničnim stanjem na občini in zlasti v odborništvu, ki mu
je bilo zaupano; šele nato bo govoril o načrtih, ki jih bo gotovo skušal uresničiti z njemu priznano pridnostjo in vztrajnostjo.
Spoštovani novi odbornik, želimo Vam obilo u-speha pri novi zadolžitvi v korist prav vseh občanov!
----------NK
Nastop Jožeta Burnika v Slivnem
V četrtek, 4.t.m., je na borjaču pri Terčonovih v Slivnem nastopil slavni slovenski harmonikar )ože Burnik z ansamblom Obzorje. Večer je organizirala glasbena zadruga Ars nova, vabilu pa se je odzvalo lepo število poslušalcev.  ........—.....
TRZASICA
SLAVJE V ROJANU
PRAZNOVANJE 50-LETNICE MAŠNIŠTVA G. STANKA ZORKA
Msgr. Stanko Zorko je v nedeljo, 30. junija, daroval v rojanski cerkvi zahvalno mašo ob 50-letnici svojega mašniškega posvečenja.
Pri maši je poleg rojan-skega cerkvenega zbora sodeloval osnovnošolski zbor, ki ga vodi učiteljica Erika Scheimer. Praznovanje se je nadaljevalo popoldne z bogatim in pestrim sporedom v rojan-skem Marijinem domu. V veži doma je Edi Žerjal pripravil lepo razstavo povečanih slik jubilantovega mašniškega posvečenja in darovanja prve maše. Prof. Mamolo je v pozdravnem nagovoru med drugim podčrtal pomembnost jubilantovega dolgoletnega dela, ki presega okvir rojanske župnijske skupnosti.
Popoldansko srečanje z zlatomašnikom so v glavnem izoblikovali mladi člani rojanske slovenske
G. Stanko Zorko (na desni) prejema čestitke slovenskih vernikov. Na skrajni levi prof. Humbert Mamolo
skupnosti in tako izkazali svojo navezanost na g. Zorka. Na odru so se zvrstile glasbene in pevske točke ter recitacije. Pianist Stefan Bembi, ki je začel svoje prve glasbene korake prav na rojanski župnijski slovenski glasbeni šoli, je za to priložnost uglasbil pesem pokojnega duhovnika Alberta Miklavca Moja pot in jo posvetil priljubljenemu slavljencu. Pesem je recitiral Andrej Maver, zapel pa jo
je baritonist Giuliano Pelicon ob spremljavi pianista Štefana Bembija in flavtistke Erike Buzečan. Res posrečena in lepa skladba, ki je žela splošno odobravanje. Glasbeni spored so še dovršeno izoblikovali violinistka Valentina Bembi, flavtistka Erika Buzečan in kitarist Paolo Bembi. Spomin na leta, ko je bil g. Zorko katehet na rojanski srednji šoli Fran Erjavec, sta mu dijaka Rajko
Dolhar in VValterZanon recitirala pesem Ljubke Šorli Pozdrav zlatomašniku. Tudi rojanska osnovnošolca Veronika Kuret in Mi-chelle Kocman sta se bivšemu katehetu Stanku Zorku prikupila s pesmijo O-troci ob zlati maši, ki jo je za to priložnost sestavila prof. Lučka Susič. Praznovanje so nato z recitacijami in ubranim petjem popestrila rojanska dekleta, ki jih vodi Giorgina Pisani. Msgr. Zorka je v imenu rojanske Marijine družbe z ganjenimi besedami pozdravila dolgoletna članica Danica Novak. Slavljencu so izrekli čestitke še drugi gostje. G. Stanko Zorko se je vsem naj lepše zahvalil in na kratko spregovoril o svoji človeški in duhovniški poti. Srečanje se je nato nadaljevalo v prijetni družbi jubilanta in vseh prisotnih.
Potek sporeda in prijateljskega srečanja sta povezovala David Korošic in Marta Mamolo, ki sta ob koncu voščila g. Zorku še mnogo zdravih in veselih let.
---------UDELEŽENEC
G. JAKOMINA NI VEC NA KOLONKOVCU
UMRL JE ANTON BAK
Kolonkovec je bil nekoč kmečko naselje, obdano z vrtovi. Rodovitna zemlja je s povrtnino preživljala skromne domačine. Po vojni pa je postalo gosto naselje s pretežno italijanskimi prebivalci.
Pred približno 25 leti so sezidali tudi novo cerkev in župnišče. Velike zasluge za to ima g. Lino Cocci. On je bil tudi prvi, ki je skrbel za slovenske vernike. Vrstili so se razni duhovniki. Zadnja leta je za Kolonkovec lepo skrbel g. Dušan Jakomin.
Zaskrbljujoče pomanjkanje slovenskih duhovnikov pri nas povzroča boleče spremembe. Prvo nedeljo meseca julija je bil g. Dušan Jakomin premeščen k Sv. Ani. Mislilo se je, da
bi slovenski verniki hodili tja k maši. Kolonkovčani pa so navezani na svoj kraj. Nastalo je trenje. Župnik don Mario Vatta, ki z naklonjenostjo gleda na našo skupnost, se je ponudil in za silo sprejel to dolžnost, da bo za nas maševal.
Zelo nas boli, ker smo izgubili našega zaslužnega g. Dušana, ki je poleg opravljanja službe božje spodbujal tudi razne uspešne kulturne in gospodarske prireditve. Naj omenimo le Praznik solate, ki se vsako leto z uspehom ponavlja.
Hvaležni smo mu za vso skrb in čas, ki ga je posvetil Kolonkovcu. Naj mu ljubi Bog povrne za vse. Želimo mu božjega blagoslova pri njegovem vsesplošnem bogatem delovanju.
—  KOLONKOVČANI
Koncert skupine Musiča noster amor
V petek, 5. julija, je bil v novi cerkvi v Štivanu koncert vokalne skupine Musiča noster amorz naslovom jacobus Gallus in sodobniki. Koncert so priredili župnija sv. Janeza krstnika in devinski zbori.
Skupina jev prvem delu izvedla tri motete in štiri madrigale Jacobusa Gallusa, v drugem delu pa madrigale Alessandra Orologia, Claudia Monteverdija, Carla Gesualda in Luca Ma-renzia. O Gallusu in njegovem mestu v evropski glasbeni renesansi je spregovoril muzikolog Ivan Florjane, v imenu organizatorjev pa je prisotne pozdravil Marko Tavčar.
V ponedeljek, I. julija, so k zadnjemu počitku pospremili znanega in uglednega svetoivanskega trgovca Antona Baka. Pogrebne maše v svetoivanski župnijski cerkvi se je udeležilo veliko število ljudi. Župnik Fortunato Giursi in kaplan Milan Nemac sta v slovenščini in italijanščini orisala lik pokojnika, verski obred pa je spremljalo petje domačega cerkvenega pevskega zbora.
Pokojni Anton Bak se je rodil leta 1908 v znani trgovski družini pri Sv. Ivanu. Tam je dokončal osemletko, nakar se je vključil v očetovo trgovino jestvin (prodajali so tudi premog in drva za kurjavo), ki jo je potem vodil dejansko vse svoje življenje. Umaknil se je šele pred šestimi leti. Anton Bak je bil pri Sv. Ivanu zelo ugledna in spoštovana o-sebnost. Odlikoval se je po strogem spoštovanju načel krščanske vere in nauka, in to
ne samo z vsakodnevnim obiskovanjem maše, pač pa tudi s pomočjo, ki jo je nudil številnim potrebnim, in z izredno poštenostjo. Pri Sv. Ivanu je odločilno finančno podprl gradnjo Marijinega doma, bil pa je tudi odgovoren za moško Marijino družbo. Leta 1946 je bil eden izmed pobudnikov ustanovitve Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, v prvem odboru katerega je zastopal jestvinčarje.
Užaloščenim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje.
TV četrtek, 27. junija, je mirno zaspal v Gospodu naš dragi
ANTON BAK
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam stali ob strani v tem težkem trenutku. Posebna zahvala naj gre domačemu pevskemu zboru, g. župniku don Giursiju, g. kaplanu Milanu Nemacu, g. Francu Zlobcu in g. Maksu Suardu za lepo sv. mašo ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Družina
OBVESTILA
14. (UNIJA je bil objavljen v Uradnem listu natečaj po naslovih za prosta mesta na
slovenskih srednjih in višjih šolah v Gorici in Trstu. Rok za prošnje zapade 13. julija. Podrobnejše informacije in obrazec prošnje dobite pri Sindikatu slovenske šole, ul. Carducci 8, 2. nadstropje, v torek in četrtek od 16. ure do
17.30, v sredo od 10. ure do
11.30.
MINISTRSTVO za šolstvo in šport skupaj z Zavodom RS za šolstvo prireja od 25. do 30. avgusta enotedenski
seminar v Slovenj Gradcu za vzgojitelje, učitelje in profesorje (redne in su-plente) šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Obrazec prošnje dobite v tajništvih šol ali na sedežu SSŠ. Rok za vlaganje prošenj na šolsko skrbništvo zapade 15. julija 1996.
SINDIKAT SLOVENSKE šole - tajništvo Trst sporoča vzgojiteljicam, ki so se udeležile natečaja, po naslovih razpisanega s skrbnikovim odlokom dne 7. maja 1996, da je na šolskem skrbništvu razobešena permanentna lestvica tega natečaja od dne 4. julija. Morebitne oškodovanke imajo 10 dni časa za pisno pritožbo glede možnih nastalih napak.
TRST. V Domu blagrov bodo letos 19., 20. in 21. avgusta duhovne vaje za žene in dekleta. Vodil jih bo salezijanski duhovnik Stanislav Duh, ravnatelj inšpektorial-ne hiše na Rakovniku v Ljubljani. Vpise sprejema gdč. Dora Kosovel (tel. 163406).
TRST. Zveza cerkvenih pevskih zborov bo letos organizirala svoj 26. poletni pevski seminar v Radencih od 11. do 1 7. avgusta. Vzporedno s pevskim seminarjem bo potekal tečaj za mlade organiste. Pevski seminar bosta vodila Aleksandra Pertot in Ivan Florjane, orgelskega pa Hubert Bergant. Vpisovanja sprejemajo odborniki ZCPZ.
Rojanski cerkveni pevski zbor iskreno čestita svoji članici Manici Maver ob odličnem zaključku univerzitetnega študija.
DAROVI
Za rojanski Marijin dom: F.V. v spomin na 50-letnico mašništva g. Zorka 50.000 lir.
Za misijon p. Kosa: ob odlično opravljenem doktoratu sina Andreja Zaghet darujejo starši 100.000 lir.
Za svetogorsko baziliko: v zahvalo Svetogorski Materi božji za srečno opravljeni doktorat sina Andreja Zaghet darujejo starši
100.000 lir.
Za begunske otroke v Ajdovščini: V.F. 50.000 lir.
Za Novi glas: Matija Hrvatin 25.000 lir.
Za Vincencijevo konferenco: Imelda Žerjal v spomin na Antona Baka 30.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv.
Ivanu: ob obletnici smrti brata Petra Šorlija sestra Eulalia 50.000 lir; Gracija in Riketa ob obletnici smrti Veronike in Giorgia Župančič 50.000; M.C.B. v spomin na mamo Amalijo Vatovec ob rojstnem dnevu 30.6.1876 50.000; v spomin na Antona Baka Gracija in Riketa 50.000, Matija Hrvatin 25.000, Viktorija Krapež 50.000, Darko, Zinka in Marta 100.000 lir.
V spomin na priljubljenega župnika g. Alberta Miklavca darujejo župljani iz Lonjerja, s Katinare, iz Rovt, Rocola, učitelji slovenske osnovne in srednje šole ter italijanske osnovne šole na Katinari: 1.590.000 lir za katinarsko cerkev,
500.000 lir za cerkev v Tomaju pri Sežani in 600.000 lir za spominsko ploščo g. Miklavcu na tomajskem pokopališču.
UTRINKI
SEDAJ BOMO PA Ml "UKAZALI "!
Seveda malo bolj nedolžno, a prepričljivo, mi je rekel škofov vikar dr. Klinec: "Novo mašo boš imel na Travniku, ker domov ne moreš. Tista v katakombah je bila tvoja zasebna stvar." In res sogoriški Slovenci pripravili mašo, kot se spodobi. Duhovniki, mešani zbor, okras, podobice... Viktor P. se je skregal z župnikom, ker ni dovolil, da bi vstopil v cerkev skozi glavna vrata. Elvira C. z deklicami je naredila lep vtis vsem na Travniku. Prisotni so bili duhovniki Mazora, Kretič, Vidmar, Komel, škofijski kancler in drugi. Pri kosilu je bilo kar sto ljudi. Drugi dan mi reče poznani deček, ko me sreča: "Padre!" Torej sem oče, duhovni oče seveda. A ta deček mi je veliko povedal. In seveda: z vseh strani voščila, darila... in škofov ukaz: "CrešvŠtandrežza kaplana namesto g. Žbogarja." S kolesom sem peljal svojo "robo". Kolo so mi darovali Vrhovci, ko so mi pripravili lep praznik po zaslugi učiteljice Ade Gabrovec-Černic.	(B+B)
9
ČETRTEK 11. JULIJA
1996
GORIŠKA
KRONIKA
5.,	6., 7. JULIJA MED BOROVCI
UTRINEK S SOLSKE PRIREDITVE V ŠTEVERJANU
IVA KORŠIČ
Šolski zvonec je zadnjič zabrnel že pred mesecem dni; učilnice in klopi samevajo, zvezki, knjige ležijo zapuščeni na zaprašenih policah, otroci radostno uživajo težko pričakovane počitnice, a vendar odmev na zaključne šolske prireditve še ni utihnil, tudi v Števerjanu ne.
V osnovni šoli Alojza Gradnika so se poslovili od šolskega leta prav v najhujši vročini, 10. junija, a se je je vseeno udeležilo veliko gledalcev. Med njimi so bili tudi ugledni gostje: ravnateljica Mirka Brajnik, ravnatelj o-
1 snovne šole z Dobrovega I J prof. Peter Stres, števerjanski župnik g. Anton Lazar, števerjanski podžupan Dominik Humar, predstojnica šolskih sester s. Elizabeta. Vsi so pozorno sledili dogajanju na šolskem odru. Prvi so se predstavili najmlajši iz vrtca in zapeli kar štirinajst pesmic o letnih časih. Celo leto so veliko in zelo radi prepevali, zato so pokazali, koliko lepega sta jih naučili sestri Lucija in Cecilija. Čeprav jih je samo enajst (ali je res tako malo otrok v naši verjetno najbolj slovenski vasi?), so osnovnošolci naštudirali pravljico Jana Gabrovskega Volk in sedem kozličkov, v priredbi režiserja Emila Aberška. Režija je bila v rokah učiteljice Anke Černič, ki jo vsi poznamo, saj je že veliko let aktivna v kulturnem življenju na Goriškem in je kot igralka večkrat nastopala na naših odrih. Kolegica Ana Višini ji je pomagala pri pripravi igrice, učiteljica Nadja Bevčar, mlada umetnica, pa je skupaj z
otroki realizirala maske in pokrivala ter poskrbela za scensko ozadje. Otroci so odlično, brez strahu, odigrali precej dolgo zgodbico, ki se je marsikdo spominja iz otroških let. Volk-požeruh bi želel požreti mehke kozličke, a ne more, saj mu izpadejo zobje, povrh vsega mu jih mama koza naloži nekaj krepkih po zadnji plati. U-bogi volk zatrdno obljubi, da ne bo nikogar več požrl, da ga ne bo več v nobeni pravljici, celo na poklon ga ne bo... Temu izvajanju je seveda sledil iskren aplavz, zatem pa so malčki iz vrtca zapeli in zarajali Čuk se je oženil, Mojster laka, Na planincah, Majhna sem bila, Mi se imamo radi, v spremljavi orf-instrumentov. Sterni jih je seznanila Marja Feinig, pedagoginja SCGV E. Komel iz Gorice. Pridružili so se jim tudi osnovnošolski učenci. Nastop so sklenili osnovnošolci z Dobrovega, ki že dalj časa sodelujejo s števerjan-sko šolo. Zaigrali so nekaj skladbic na ort-instrumente. Prisrčno prireditev je zaključila ravnateljica Mirka Brajnik s podelitvijo bralnih značk. Preden so se udeleženci razšli, so prijateljsko pokramljali ob prigrizku in dobri briški kapljici.
Štandrež: pokojni Juliti v spomin
V Štandrežu so pretekli teden položili k večnemu počitku Julito Černič vd. Brajnik. Dobra in skrbna žena se je rodila 30. julija 1919 v Rupi. Težka medvojna leta je preživela doma, dokler se ni po drugi svetovni vojni poročila z Milanom Brajnikom in se preselila na njegov dom na Skalcah v Štandrežu. Svoja bogata leta življenja je doživljala in razdajala prav tu, v znameniti kmečki vasi. Ni opravljala nobene posebne službe, pač pa se je vneto posvetila vzgoji dveh otrok, ki jima jih je Bog dal. Še mlada je leta 1961 ostala vdova, toda otroka je plemenito negovala in ljubila.
Med pogrebno sv. mašo je domači župnik podal nekaj misli o evangeljski Marti in Mariji, ženah, ki sta Jezusu sledili s poslušanjem njegove besede in opravljanjem dobrih del. Pokojna )ulka je v sebi zedinila obe vlogi. Nesebično je sodelovala v življenju štandreške župnije kot cerkvena pevka, kot pomočnica v župnišču in vsem domačim ter tujim duhovnikom. Njena hiša je bila odprta vsakomur in vedno. Posebno ko so v župniji na Rojcah zbirali hrano in obleke za Karitas, je njena hišica postala zbirno mesto. Ker je vedela, da lahko deluje duh samo v zdravem telesu, je rada kuhala in pekla ter razveseljevala svoje vnuke in sorodnike, prijatelje in znance. Njen domači beli kruh je bil vedno na oltarju štandreške cerkve ob zahvalni nedelji in drugih priložnostih. Njene dlani so bile preluknjane, denar se ni nikoli ustavil pri njej. Bogato ga je razdajala potrebnim. Tudi po njeni zaslugi je cerkev v Štandrežu obdarovana z dragocenimi predmeti in paramenti. Ko jo je skrita in dolgotrajna bolezen bolj priklenila na dom, je rada zahajala v cerkev na Rojce, saj ji je bila soseda. Tamkajšnji župniki so bili vedno njeni prijatelji in gostje. Njen veličastni pogreb, pri katerem so se od nje poslovili tudi cerkveni pevci, je pokazal in dokazal, kako so jo imeli radi vsi od Gorice mimo Rojc, Štandreža, Rupe do Sovodenj in še preko meje. Njena bogata osebnost naj bodri tudi nas, da bomo posnemali njeno dobroto in plemenitost..
Konec prejšnjega tedna je v Števerjanu potekal tradicionalni 26. festival narodnozabavne glasbe, ki ga je organiziralo Slovensko katoliško prosvetno društvo F. B. Sedej. Dva tekmovalna večera sta tokrat odprla zamejska ansambla: Briški odmev iz Števerjana v petek, Zamejski kvintets Krasa pa v soboto. Za njima se je zvrstilo še 12 oz. 13 ansamblov iz matične domovine. Strokovni komisiji za glasbo, ki so jo sestavljali Franc Lačen iz Ptuja, Vladimir Čadež in Črtomir Nanut iz Nove Gorice, Tullio Možina iz Trsta, Florijan Lango, Valentina Humar, Alojz Hlede in Boris Hladnik iz Števerjana, je predsedoval predsednik društva Marko Terčič. Določitev finalistov ni bila lahka naloga, saj je bila konkurenca kar dobra, izvajalska raven nastopajočih pa visoka. Na nedeljskem koncertu so nastopili: Briški odmev iz Števerjana, Laufarji iz Cer-kna, Strk iz Ljutomera, Nanos iz Višenj pri Colu, Baroni iz Starš, Bobri iz Brezovice, Fraj Kinclariiz Maribora, Blegoš iz Gorenje vasi, Zamejski kvintets Krasa, Fantje s Klančka iz Desternika, Cvet iz Radeč, Zarja iz Tržiča, Toplišek iz Rogaške Slatine, Primorski fantje iz Pirana in Kogras iz Spodnje Kungote. Festivalska pravila določajo, da se predstavijo prijavljene skupine na tekmovalnem večeru z eno izvirno skladbo, ki bo prvič izvedena v Števerjanu, ob pripustitvi v finale pa morajo ansambli poseči v železni repertoar znanih narodnozabavnih uspešnic. Občinstvo naj bi z glasovnicami določilo najboljšo izvedbo znane melodije. Letos je najbolj navdušil občinstvo Zamejski kvintet s skladbo Veseli svatje ansambla Bratov Avsenik. Nagrada je bila v višini enega milijona lir. Strokovna komisija za glasbo pa je ostale nagrade takole prisodila:
a) nagrada za "naj" ansambel festivala (2 milijona lir) in trofeja društva Sedej -Primorski fantje iz Pirana;
b) nagrada za najboljšo vokalno izvedbo (700 tisoč lir) - ansambel Kogras iz Spodnje Kungote;
c) nagrada za najboljšo izvedbo kvinteta (500 tisoč lir) - ansambel Laufarji iz Cerkna;
č) nagrada za najboljšo izvedbo tria (500 tisoč lir) -ansambel Fraj Kinclari iz Maribora;
d) nagrada za debitanta -ansambel Baroni iz Starš.
Gost nedeljskega večera je bil ansambel Fantje z vseh vetrov, ki so stari znanci našega festivala. Med nestrpnim čakanjem na razglasitev najboljših so nam priklicali v spomin svoje uspešnice, kot je bila npr. skladba Sosed, dober dan.
26. FESTIVAL - STEVERJAN 1996
VALENTINA HUMAR Najboljši Primorski fantje iz Pirana, zamejci zelo perspektivni
Mladi števerjanski glasbeniki Briškega odmeva
Strokovna komisija za besedilo, ki so jo sestavljali Irma Rauh, Franko Žerjal in Franka Padovan, je letos težje izbrala zares dobro in prepričljivo besedilo. Teme se prevečkrat ponavljajo, vse preveč se prepeva o ljubezni, mami, rožah, letnih časih, domovini. Pozablja pa se na ljudske običaje, vedre, lahkotne pesmi. Komisija je za najboljše besedilo izbrala Vaški ples avtorice Nadje Švara. Pesem je vedra, lahkotna, napisana v duhu ljudske tradicije, v kateri ni globokih in visokih misli; je pesem za ples, refren pa to še poudarja.
V Sedejevem domu šobile v festivalskih dneh na o-gled slike iz suhega cvetja domačinke Dore Maraž. Društvo Sedej je ob festivalu, kot običajno, izdalo priložnostno brošuro z vsemi podatki o festivalu. Vreme je bilo vse tri večere zelo naklonjeno, tako da je privabilo v Štever-jan številno občinstvo iz zamejstva in Slovenije. V nedeljo se je med borovci kar trlo ljudi; beležili smo rekordno število prisotnih -okrog 2000!
Ker je festival res velika manifestacija, terja od šte-verjanskega društva tudi finančno breme, zato so letos kot pokrovitelji priskočili na pomoč Briška gorska skupnost, Svet slovenskih organizacij, Rai - Radio Trst A, RS Ministrstvo za zunanje zadeve - Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, TV Primorka. Posebno podporo so zagotovili: Gradbeno podjetje Hlede Alojz, Palače hotel, Katoliška knjigarna, podjetje Corsi Hadrijan, Pintar Aleksander, Terpin, Kosič, Šuligoj Marko, vinogradniki Humar Marcelo in Marino, Komjanc Simon, Mužič A-lojz, Pintar Boris in Anton, Skok Edi in Armando, Zadruga Št. Florjan in zobotehnični laboratorij Virodent doo.
Program je povezoval in napovedoval dolgoletni prijatelj festivala Marjan Šneberger. Za razsvetljavo je po-
skrbel Branko Terčič, sceno je prispeval Hijacint Jussa, za ozvočenje pa sta bila odgovorna Niko Klanjšček in Igor Devetak. Poleg vseh teh pa je napovedovalec opozoril občinstvo na številno mladino, ki je "mrgolela" za šan-kom v buffetu in pripravila celotno prizorišče festivala. Njihova imena niso nikjer zabeležena, da pa je praznik brezhibno potekal vse tri dni, je tudi njihova zasluga. Tudi društvo Sedej se prav lepo zahvaljuje vsem, ki so z veliko dobre volje prišli na pomoč in prispevali del svojega prostega časa. Festival zahteva veliko dela in naporov, a smo prepričani, da se v družbi pozabi na utruje-
nost in delo lahko postane še prijetno!
Naj zaključim z mislijo Mihaela Corsija, ki je v uvodu v brošuro tako zapisal: " Vsakič, ko se v nedeljo zvečer ugasnejo festivalske luči, nam je tesno pri srcu, kajti vsak od nas je nekaj prispeval k uspehu prireditve in od nje tudi nekaj prejel. Ko vse utihne in ko s pogledom še enkrat objameš prostor pod borovci, imaš občutek, da v ušesih zvenijo najlepše viže festivala, kot da bi jih igral nekdo skrit med borovci, festivalske viže, ki iz leta v leto postajajo uspešnica in tako-rekoč himne naših ljudi."
RUPA: LEP USPEH VALENTINE PAHOR
Dne 4. julija je na ekonomski fakulteti v Trstu diplomirala Valentina Pahor. Za ta veliki življenjski uspeh ji čestita in se z njo veseli tudi pevski zbor Rupa-Peč.
Valentina, mlado in vedro dekle iz Rupe, kljub zahtevnemu študiju že od otroških let rada sodeluje in prepeva pri domačem zboru. Redno hodi na pevske vaje, prisotna je tudi na vseh sejah društva, saj je tudi članica odbora. Vsako nedeljo lepo prepeva pri sv. maši in tako pripomore, da je nedeljsko bogoslužje lepše. Valentino poznamo tudi kot pridno recitatorko in izredno napovedovalko. Nastopila je že na različnih prireditvah in s svojim nežnim glasom dala pečat slovenski besedi. Ob vsaki vaški prireditvi je vedno pripravljena pomagati tako z delom kot s svojimi mladimi idejami. Vsako delo rada opravlja z veliko ljubeznijo. Dokazala
nam je, da se z dobro voljo in požrtvovalnostjo lahko veliko doseže.
Zato, draga Valentina, ti za tvoj veliki življenjski uspeh na fakulteti izrekamo iskrene čestitke in ti želimo, da bi ti bil v študij vloženi trud tisočkrat povrnjen v življenju. S tvojimi starši, bratom in sestro se veselijo tudi vsi vaščani, saj je to veliko bogastvo za našo malo slovensko vas.
----------ZBOR	RUPA-PEČ
NE VEC GOLIH OBLJUB!
Kot je že bilo pred dnevi napovedano, je bilo na sedežu srednje šole Ivan Trinko v ulici Cappella v ponedeljek, 8. julija, ob 18.45 srečanje staršev, vodstvenega in učnega osebja, predstavnikov organizacij in Sindikata slovenske šole z goriškim županom Valentijem in občinskim inženirjem Spanojem.
Do tega je prišlo, ker pristojna občinska oblast še ni poskrbela za šolo Trinko primernega sedeža. Ta je bila namreč v preteklem šolskem letu premeščena iz Kapucinske ulice v stavbo italijanske osnovne šole Fu-magalli v ulici Cappella (na sliki), kjer so razmere povsem neprimerne zaradi prostorske stiske. Na sestanku je v nabito polnem razredu (saj z drugimi večjimi prostori šola ne razpolaga!) najprej spregovoril slovenski občinski svetovalec dr. Bernard Špacapan, ki je med drugim tudi poudaril, da je že minilo več kot 50 let, odkar nima naša srednja šola primernih prostorov za svoje učno-vzgojne potrebe. Župan Valenti je v svojem daljšem posegu sezna-
nil prisotne z vsebino načrta, na podlagi katerega se občina obvezuje, da bo v obdobju 1996-97 opravila nujna obnovitvena dela glede ogrevanja in električne napeljave v šolski zgradbi v Kapucinski ulici. V ta namen naj bi potrošili 500 milijonov lir; zaradi pomanjkanja sredstev pa bi ne zmogli temeljite obnove omenjene stavbe. V pričakovanju te rešitve naj bi šola Trinko v prihodnjem šolskem letu ostala v ulici Cappella in bi menda razpolagala tudi z dvema majhnima prostoroma v stanovanju v bližini šole (40 m2). Ta rešitev je izzvala v prisotnih neodobravanje, češ da občina skrbi bolj za vse druge šole kot za šolo Trinko. Prof. Leopold Devetak je v imenu sovodenjskega župana izra-
MATURE NA VIŠJIH ŠOLAH
V Gorici je večina slovenskih dijakov uspešno opravila maturo. Maturitetno spričevalo velja za "vstopnico v veliko življenje", saj daje dijaku možnost študija na univerzah in drugih visokih šolah, zopet drugim pa znanje, ki zadostuje za ustrezno za-poslitev. Zato smo veseli vsakega slovenskega maturanta! V Gorici je na klasičnem liceju Primož Trubar letos maturiralo šest dijakov: Martina Černič, Jan Leopoli, Petra Mičič, Paolo Posilippo, Daniel Radetti in Sara Ter-pin, ki je prejela šestdeseti-co. Na poklicnem zavodu za trgovino Ivan Cankar je maturo opravilo osemnajst kadnidatov: Srečko Bratož, Iztok Čertič, Kristina Gregorič, Aljoša Jakin, Gvido Kovic, Borut Fjoreli, Tamara Kristančič, Andrea Marassi, Valentina Mavrič, Anita
Mermolja, Sandra Pinosa, Loredana Pucci, Erika Reja, Simon Remec, Kostanca Sitar, Katarina Vetrih in Borut Zavrtnik. Na pedagoškem liceju Simon Gregorčič, bolj znanem pod nazivom učiteljišče, je maturo opravilo uspešno deset kandidatk: Andrejka Hlede, Cristina lus-sa, Barbara Jelen, Maja Lavrenčič, Karin Mlekuš, Darja Sfiligoi, Tea Šinigoj, Magda Tomšič, Aleša Velikonja in Patricija Vižintin.
Ko zapiramo redakcijo našega tednika, izidi matur na obeh tehničnih zavodih še niso znani, zato o njih drugič. Vsem maturantom seveda uredništvo in uprava Novega glasa iskreno čestitata in jim želita veliko uspeha v nadaljnjem življenju, še prej pa vesele, brezskrbne in seveda zaslužene počitnice!
Sovodnje: nov regulacijski načrt
Sovodenjski občinski svet je na zadnji občinski seji konec junija, odobril novi splošni regulacijski načrt; gradivo bo na ogled v občinskih uradih do konca julija za morebitne ugovore, nato bo dokument poslan na deželo. O vsebini načrta je naš tednik že poročal. Svet je odobril okvirni načrt za ovrednotenje kraja in varstva okolja ter razvoja turizma. Gre za finančna sredstva, ki jih Evropska skupnost prek dežele namenja za pospeševanje turistične dejavnosti. Sovodenjska uprava je pripravila načrt različnih posegov v vrednosti nad 800 milijonov lir. Med drugim so v načrtu dela za obeležitev ostankov starorimskega mosta, Postavljanje tabel z opozorili in smerokazi zanimivosti krajev, ureditev okolice jamarske koče in jame Kraljice Krasa, ureditev majhnega botaničnega vrta, kolovoznih poti °b jarkih in utrdbah iz prve svetovne vojne. Uprava bo 'korala v najkrajšem času pripraviti izvršilni načrt in do konca leta začeti z deli.	R.	DEVETAK
zil zaskrbljenost staršev, ki pošiljajo svoje otroke v našo šolo; priporočil je, naj gori-ška občina z vso odgovornostjo končno reši ta pereči problem.
Večkrat je posegla v razpravo tudi ravnateljica Rozalija Lojk-Simčič posebno v zvezi z raznimi predlogi o možnostih premestitve šole, o katerih še danes ni nič pozitivnega. Po daljšem posegu predsednice Sindikata slovenske šole so se oglasili tudi nekateri starši in očitali županu, da so naveličani golih, večnih obljub. Zahtevali so, naj občina dodeli šoli Trinko zgradbo bivšega otroškega
PREJELI SMO
AH, Tl STOLPNA URA!... •••••••••••••••
Sem starejša upokojenka in živim na mali kmetiji s hišo ob vaški cesti, ki prek Oslavja povezuje Števerjan z mestom Gorico. Nasproti naše hiše je v višini približno štirih metrov odsek golf-igrišča (nezavarovan), ki se potem nadaljuje tostran ceste in meji z našim sadovnjakom strmo dol proti potoku. V smeri proti cerkvi je park z bazenom, v obzidju pa poslopje, v katerem je prostorno gostišče s parkom, ki meji z vaškim pokopališčem. V tem idiličnem kraju so večkrat poročne pojedine, kjer vlada veselje ob poskočni zvočni glasbi, tako da našim in drugim na božji njivi ni dolgčas.
Problem nastane, ko se na golf-igrišču pojavljajo igralci golfa. Takoj je potrebno, da zapremo okna s pol-kni, tako da vlada v hiši zatemnitev ali "coprifuoco". Ker je igrišče na našem koncu nezavarovano, letijo trde v usnje oblečene kroglice kamorkoli: na dvorišče, v vrt, v sadovnjak in tudi na streho, kamor treščijo s silo in pogosto razbijajo strešnike in v stanovanje pušča voda. Oba psa in mačke se ob takem "streljanju" zatečejo v zaklonišče, t.j. v klet, manj sreče pa imajo kokoške, ki
- nemalokrat zadete v glavo
- obležijo na tleh... Še to naj
vrtca v bližini šole Fumagal-li, v kateri je danes Delavski urad. Prisotni so tudi vprašali župana, zakaj začasno ne premestijo naše šole v šolsko zgradbo v ul. Leopardi, kjer so ponavadi šole brez sedeža. Po daljši diskusiji je župan obljubil, da bo dal preveriti obe možnosti. Prisotni, zlasti starši, so zahtevali od župana, da v čim krajšem času, najkasneje v 10 ali 15 dneh, sporoči slo-venskim predstavnikom sklep občinske uprave. V primeru, da se zadeva ne bo zadovoljivo rešila, bodo starši postopali drugače. ---------DD
pripomnim: če bi vse tiste usnjene kroglice, ki so v teh letih priletele na naše zemljišče, pognale in zrasle, bi imeli tu že pravo južnoameriško džunglo.
V juniju so dnevi najdaljši. Kmečki človek se do večera prav pošteno nadela in si zvečer zaželi poštenega počitka. Pa ni vedno deležen te sreče. Ob desetih zvečer nam še ura v zvoniku zaželi lahko noč (ker potem tudi ona "počiva" do sedmih zjutraj) in božji mir zaplava po naših domovih. V petek, 28. junija, pa nam ni bilo dano, da bi spokojno prespali že itak kratko noč. Ob 22.45 nas je iz sna zbudilo močno treskanje, ki je trajalo približno 7-8 minut. Preplah. Le kaj se dogaja? je morda državni udar? V to mučno ozračje so zaorili veseli vzkliki. Družba veselih in srečnih ljudi jev parku nekaj praznovala. Veselje in zvočna glasba sta valovala v ozračju še dolgo, dolgo čez polnoč.
Ti pa, stolpna ura, si brez moči poslušala ves ta nočni prizor in se morda spraševala, zakaj si tu v "hišnem priporu" polnih devet ur zaradi nedolžnega bitja po zvonu.
Ob 7. uri zjutraj si mi ura na zvoniku zaželela dobro jutro, ko sem trudna od neprespane noči stopala klavrno za vsakdanjim delom.
Pa brez zamere!
- ADA GABROVEC
DAROVI
ZA KATOLIŠKI dom: Hrovatin Iva 100.000; ob obletnici smrti Andreja Makuca sin in žena 100.000 lir. za BEGUNSKE otroke v Ajdovščini: v spomin na s. Mi-helangelo Z.S. 50.000 lir.
ZA KATOLIŠKI tisk: N.N.
10.000 lir.
ob 40. obletnici poroke darujeta Helka in Renato za Katoliški dom 200.000, za cerkev na Vrhu 150.000, za so-vodenjske skavte 100.000, za MlPZ Vrh sv. Mihaela
100.000,	za KD Danica
100.000 lir.
ZA CERKEV sv. Ivana ob zlati maši g. Cvetka Žbogarja I. D. 50.000 lir.
ZA CERKEV na Vrhu: Fantin Dario v spomin na Zalko Pelicon 50.000; starši Devetak ob krstu male Lare 100.000; Helka in Renato ob 40. obletnici poroke
150.000 lir.
ZA CERKEV v Rupi: I.K. 5.000; Marjeta Kosič v spomin na pok. Julko 50.000; N.N. 60.000; N.N. 50.000; druž. Pavletič-Rupa 16 v spomin na pok. Julko 50.000 lir.
ZA CERKEV na Peči: druž. Cevdek ob 1. obletnici smrti mame Julke 200.000 lir. za CERKEV v Sovodnjah: namesto cvetja na grob Franiča Pelicon Bernarda Novak 50.000; ženski pevski zbor 50.000; N.N. 150.000; mama in Ema Monti 100.000; "klapa" 100.000; druž. Batistič iz Rupe 50.000; druž. Pelicon
200.000 lir; uslužbenci tiskarne Grafica goriziana
250.000 lir.
ZA katoliški dom: v spomin na Franiča Pelicona Peter Tomšič 100.000 lir.
ZA NOVO cerkev v Dolu: v zahvalo Materi božji ob 25. obletnici skupnega življenja Nevio in Ana Načini
200.000 lir.
za cerkev v Jamljah: namesto cvetja na grob pok. Mirka Bagona Mara in Remo iz Sovodenj 100.000; v isti namen Devetak, Vrh sv. Mihaela 48, 50.000 lir.
OBVESTILA
GORIŠKO Škofijsko romanje v Lurd. Odhod z goriške železniške postaje bo v ponedeljek, 22. julija, ob 15.57. Vsak romar bo imel na vlaku točno določen prostor v vagonu in kupeju. scgv E. KOMELA obvešča, da bo vpisovanje v šolsko leto 1996/97 od 26. avgusta do 4. septembra 1996 na sedežu šole v Gorici, Drevored 20. septembra 85, tel. 532163.
GORIŠKO-TRŽAŠKO romanje na Barbano bo tudi letos na prvi ponedeljek v septembru, in sicer 2. septembra s slovesno sv. mašo ob 11. uri. Po župnijah naj bodo za to romanje primerne priprave, saj bo letos posvečeno molitvi za nove duhovne poklice.
Ob obletnici tistega lepega julijskega dne pred 30 leti želijo Igor, Danijel in Miran staršem Lojzici in Emilu zdravja in sreče polno življenje.
Na fakulteti za ekonomijo v Trstu je diplomirala
DR. VALENTINA PAHOR
Ob pomembnem dogodku ji iskreno čestitajo tata Jurij, mama Dragica, Andrej, Guido in Mirjam
GLASBENA MATICA - GORICA
ŠOLSKO LETO 1996/97
POTRJEVANJE VPISOV IN PREDVPISOVANJA
Sporočamo Vam, da je v teku potrjevanje vpisov in predvpi-sovanje novih gojencev za šolsko leto 1996/97. Vse potrebne informacije o poteku pouka glavnih instrumentov in tečajev dobite na tajništvu šole Glasbene matice v Gorici, ul. del la Croce 3, do 19. julija 1996.
Urnik: od pon. do petka od 10. do 12. ure. Tel. 0481 -531508.
Ob izgubi drage mame in none j	JULKE	ČERNIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo domačemu župniku Karlu Bolčini, Viljemu Žerjalu, Marjanu Markežiču, Mariu Petri, Jožefu Žoržu, pevskemu zboru in gospema Mariji in Zmagi.
Marko in Katja z družinama
Štandrež, 11. julija 1996
11
ČETRTEK 1 I. JULIJA
1996
Sinoda: koledar evharističnega češčenja
Sobota, 13. julija, sv. Neža (loannis); nedelja, 14. julija, samostan sv. Klare (Gorica); ponedeljek, 15. julija, sv. Nikolaj (Strassoldo); torek, 16. julija,Madonnina (Gorica); sreda, 17. julija, sv. Janez Krstnik (Devin); četrtek, 18. julija, sv. Nikolaj in Pavel (Tržič).
12
ČETRTEK 11. JULIJA
1996
BENEŠKA SLOVENIJA
KANALSKA
POSTAJA TOPOLOVE VABI
ERIKA IAZBAR
V soboto so v grmiški občini v Topolovem odprli tretjo izvedbo Postaje Topolo-Topolove, ki bo tudi letos za mesec dni vabljiva vasica za vse tiste, ki iščejo vedno novih izzivov, letos ne le v umetniškem s' etu.
Tudi letos sodelujejo na srečanju prvovrstna imena osebnosti, ki prihajajo iz vseh predelov sveta. Beneška vasica, ki jo politično-ekonomske oblasti rade pozabljajo, bo zaživela kot kulturno zbirališče, raziskovalni laboratorij; za marsikoga bo predstavljala priložnost za srečanje različnih izkušenj, jezikov, svetov; ob umetnosti poezija, gledališče, glasba, film..., za vse sodelujoče pa še iskanje in poglabljanje v etnični, družbeni, kullurni in zgodovinski svet te male in oddaljene, pa vendar bogate beneške vasice. Pester program srečanj poletnega julija sicer ne oživi vasi, ki so jo beneške družine zapustile v vseh teh desetletjih. Topolovo pa lahko postane zgovoren in na daleč prepoznaven dokaz politične
Odpiranje slez - Odbor Topolove ’95
nevolje ali načrtovanega in uresničenega načrta raznih osebnosti, ki so si prizadevale za družbeno in posledično kulturno obuboža-nje te zemlje.
Etnična specifičnost pa medtem že teden dni kraljuje v glasbi. Naša dežela, v kateri se prepletajo in
KOBARID
VIDEM •—
ČEDAD
 •-
PRI MOSTU Ponte S. Quirino
PODUTANA S. Leonardo
• •-
HLODIČ
TRST
GORICA
živijo različne narodnosti, postaja eno od idealnih prizorišč za srečanje, kakršno je Folkest. Furlanija, Slove-nijia in Koroška vabijo vse ljubitelje etnične glasbe na svoje trge, na katerih igrajo skupine iz Afrike, Amerike, Evrope, in predstavljajo tisti svet, ki je nazadnje v svojih primarnih vzgibih zelo podoben.
Nazadnje spomnimo še na beneško etnično specifičnost; v glasbi in petju ji bomo lahko prisluhnili od petka, 26., do nedelje, 28. julija, na prireditvi Senjam beneške piesmi. Organizatorji Kulturnega društva Re-
SPORED POSTAJE TOPOLOVE
četrtek, 11.7. - ob 21. uri
Glasovi iz čakalnice, literarni večer - Hans Kitzmiil-ler; ob 22. uri Retrospektiva praškega režiserja M. Ja neka;
petek, 12. 7. - ob 21. uri
Pust diapozitive - Foto-krožek Trst; oh 22. uri Retrospektiva M. Janeka; sobota, 13. 7. - ob 21. uri koncert Coro da ca mera Metrisa - Novgorod (Rusija); ob 22. uri Retrospektiva M. Janeka; nedelja, 14. 7. - ob 8. uri Pohod ob odprti meji To-polove-Livek, ob 21. uri Luther Blisset - koncert Musiča sinestetica-, ob 22. uri Letture dal cielo astronoma C. Andreasi;
sreda, 17. 7. - ob 21. uri
Glasovi iz čakalnice- Ce-sare Tomasetig; četrtek, 18.7. - ob 21. uri
Glasovi iz čakalnice- Leonardo Zanier.
čan so že izbrali imena in prispevke vseh tistih, ki bodo z navdušenjem sodelovali na letošnji izvedbi. Skoraj neizbežno bo srečanje privabilo veliko število Benečanov, ki ostajajo navezani na svojo zemljo in na melodičnost svojega slovenskega narečja.
ZGODOVINA IN FOLKLORA
"BRAVEHEART": ZADNJI ŠKOTSKI NESMRTNIK
Film Mela Gibsona je letos prejel več Oskarjev.
Pri nas so ga vrteli že pred nekaj meseci, zanimanje za škotsko hrepenenje po neodvisnosti izpod angleške krone pa je še vedno veliko.
Italijanski vsedržavni dnevnik Corriere della sera je pred časom objavil reportažo Alessia Altichierija. V njej avtor opisuje obisk pri potomcih klana Wallace, v okolici Glasgowa na Škotskem. Srečal se je s Seora-som Wallaceom, z vodjo klana, za katerega so bili Angleži prepričani, da so ga iztrebili pred skoraj 800 leti. Film avstralskega režiserja in igralca Mela Gibsona je postavljen v leto 1305, ko je William Wallace - Brave-heart (v prostem prevodu: "Neustrašno srce") vodil srdit upor proti Angležem. V filmu je polno bitk, krvi, škotske folklore in glasbe, predvsem pa želi biti film prispevek k poznavanju kulture od nekdaj zatiranega in nesrečnega škotskega naroda. Do izraza pridejo tudi zavezništva, ki so jih sklepali naro-
di, ki so se borili proti skupnim zatiralcem in okupatorjem; škotsko-irsko prijateljstvo proti istemu sovražniku, Angležem, je npr. še kako prisotno še danes. Voditelja upora Bravehearta so Angleži I. 1305 ujeli in ga nečloveško trpinčili do smrti.
Zadnji upor klana Walla-ce beležijo pred 250 leti, točneje leta 1746, ko so v Cullodenu, v zadnji britanski državljanski vojni, Angleži zatrli upor Bon n ieja Prin-cea Charlesa iz klana Wal-lace. Ta klan je imel za simbol roko, oboroženo z mečem in napisom: "Pro liber-tate", vgaelščini "Uallas". Se-oras Wallace se je prilagodil časom: na levem ušesu nosi dva uhana, na glavi kapo z napisom "Freedom" (svoboda) in vodi podjetje za o-vrednotenje kulturnega bogastva klana VVallace. Na vprašanje časnikarja, ali je prepričan, da je potomec "Bravehearta", je odgovoril, da je bila v stari Škotski znana le mati...
E.D.
IZ KOROŠKE
CELOVEC - SLOVESNO ODPRTJE KONZULATA
Slovenski konzulat v Celovcu se je po skoraj štirih letih domovanja na Železniški cesti letos preselil v nekdanji jugoslovanski konzulat na Radetzky cesti pod Križno goro.
Ker je bilo po notranji obnovi potrebno olepšati tudi zunanjost, se je slovesno odprtje zavleklo do pred kratkim.
V petek, 28. junija, se je na dvorišču za hišo, v kateri so delovni prostori treh slovenskih konzulov, zbrala prava koroška in slovenska "smetana". Prišli so predstavniki koroške deželne vlade, slovenskih kulturnih, političnih in gospodarskih organizacij, celovški in nekdanji ljubljanski župan Strgar ter mnogi župani koroških in slovenskih krajev, generalni konzul Italije, slovenska ambasadorka na Dunaju, številni duhovniki (na čelu s krškim škofom Kapellarijem in mariborskim škofom Krambergerjem) in sestre, prijatelji Slovenije, zastopniki televizije in tiska in še in še. Malo pred 19. uro se je pripeljal tudi "glavni gost" odprtja, slovenski ministrski predsednik Drnovšek, v
spremstvu koroškega deželnega glavarja Zernatta, s katerim sta ta dan imela uradne pogovore.
Po pozdravnih besedah generalnega konzula Jeraja je najprej spregovoril dr. Drnovšek, potem pa še dr. Zer-natto, ki se je javno spomnil tudi zaslug celovškega župana Guggenbergerja, ki je pred petimi leti takoj podprl osamosvojitev Slovenije in bil najbolj soudeležen tudi pri vrnitvi nekdanjega jugoslovanskega konzulata Sloveniji. Med ogledom notranjosti hiše je igral na trobila kvartet Gallus iz Ljubljane, kasneje pa je pisano družbo zabaval ansambel Trio Drava. Seveda je bilo poskrbljeno tudi za dobro slovensko kapljico in okusen prigrizek, tako da se nikomur ni mudilo domov. Sicer pa je bilo prireditvi po dolgih dneh dežja naklonjeno celo lepo vreme.
■R.B.
SPET USADI V KANALSKI DOLINI
ERIK DOLHAR
Podoba dramatičnih posledic neurja, ki je v prejšnjih tednih prizadelo alpske predele
Slabo vreme nikakor noče popustiti. V noči iz nedelje na ponedeljek je neurje ponovno prizadelo številne kraje v Furlaniji. Nad dolino reke Bele je padlo 10 milimetrov dežja. V ponedeljek je okrog 6. ure zjutraj zemeljski usad prekinil en pas avtoceste Alpe Jadran pri Naborjetu (Mal-borghetto). Vsa vozila so morala tako izstopiti pri Tablji (Pontebba). Usulo se je v bistvu na istem mestu kot med zadnjim neurjem, tako da so popustile opore, ki so jih delavci postavili, da bi zajezili zemeljski usad. Župan občine Kluže (Chiusa-forte) Della Mea je vsekakor izjavil, da je situacija pod nadzorstvom oz. da se k sreči ni pripetilo nič hujšega.
Huda nevihta je v nedeljo tudi prekinila koncert slavnega italijanskega pevca Vasca Rossija v Vidmu, kjer se je na stadionu zbralo kakih 20tisoč mladih. Najhuje pa je bilo v Codroipu in Manzanu, kjer je poleg dežja razsajal tudi močan veter, ki je izril številna drevesa.
V gorah je deževje v ponedeljek nekoliko popustilo, po nekajurnem premoru pa še dolgo ni prenehalo. Padavine so se na začetku tedna razširile nad vso deželo z močnimi nevihtami in plohami. Sledila je burja, ki je znižala temperaturo za kakih 10 stopinj. Po napovedih bo najhuje v Alpah, zato je civilna zaščita v stanju pripravljenosti.
ODPRTA POLETNA SEZONA KANALSKE DOLINE?
Naborjet, zima ’96
Ustanova za razvoj turizma v Kanalski dolini je v nedeljo - z dvema tednoma zamude - končno lahko uradno odprla poletno sezono. Odložitev je - kot znano - povzročilo neurje, ki pa ni prizadelo gostinskih kapacitet doline, kot so poudarili na nedeljski slovesnosti na Svetih Višarjah. Žal pa je potem, kot strela z jasnega, zopet nastopilo deževje, tako da bo treba pravi začetek poletne sezone že spet preložiti na kasnejši datum. Določene organizirane skupine (predvsem starejših turistov) so sicer že nastanjene na Trbižu, pravi naval pa pričakujejo prihodnji mesec, ko upajo, da ne bo mogoče najti niti ene postelje
od tromeje do Humina. Rožnatim napovedim pa se je v teh dneh postavilo proti obilno deževje...
Župan Trbiža Toniutti in Naborjeta De Marchi, predsednik ustanove Cojaniz in podpredsednik deželnega odbora Degano so v nedeljo nanizali vrsto podatkov o turizmu v teh krajih in sploh v vsej deželi. Lani je Kanalska dolina privabila prek 6 odstotkov več obiskovalcev v hotele, kar 25 odstotkov več pa v zasebna stanovanja. Turizem, ki je lani prinesel Furlaniji-Julijski krajini 2 tisoč milijard lir, je morda tista gospodarska dejavnost, od katere gorata področja največ pričakujejo.
■E.D.
E N IJ A
ZMEDA V SLOVENSKI POLITIKI
Z REFERENDUMI NI MOGOČE REŠEVATI PROBLEMOV DRŽAVE
MARIAN DROBEZ
V Sloveniji si dogodki sledijo s tako naglico, da jih je komaj mogoče spremljati, analize takih sprotnih gibanj pa so zelo težavne.
V boju za oblast, ki poteka med političnimi strankami, postopno nastaja prava zmeda oz. kaos, česar pa nihče celovito ne ocenjuje. Javnost je brezbrižna, celo razočarana nad vsem, kar se dogaja na območjih oblasti in politike, zaradi česar po našem mnenju tudi ni mogoče zanesljivo predvideti, kakšno težnjo, politično usmeritev ali strankarsko koalicijo bodo Slovenci izbrali na bližnjih volitvah v Državni zbor.
Najbolj aktualna tema so v tem obdobju referendumi, ki so jih napovedali razne stranke, skupine poslancev in Državni svet, torej drugi dom parlamenta. Volivci naj bi se na referendumih - koliko jih bo, še ni povsem jasno - odločali predvsem o tem, kakšen volilni zakon naj uveljavijo v Sloveniji. Govore o ohranitvi veljavnega proporčnega sistema, o mešanem proporčnem in večinskem sistemu in o čisto novem volilnem sistemu, po modelu Izraela. Najbolj radikalna, tako kaže, pa je pobuda Socialdemokratske stranke, naj bi pri volitvah
uvedli čisti večinski sistem. Referendumom o volilnem sistemu pa se pridružujejo opredeljevanja o nekaterih drugih vprašanjih slovenske države in njene mednarodne usmeritve. Tudi o slednjih naj bi odločali z referendumi. Slovenska ljudska stranka, denimo, zahteva referendum o 68. členu slovenske ustave. Le-ta prepoveduje prodajo nepremičnin tujcem in je torej v nasprotju s stališčem, sprejetim v parlamentu pred podpisom pridružitvenega sporazuma, da Slovenija, tudi kar zadeva tržišče z nepremičninami, sprejema zahteve Evropske zveze. Če bi referendum, ki ga utemeljuje Slovenska ljudska stranka, uspel, torej v primeru, da bi bil potrjen sporni 68. člen ustave, bi Slovenija dejansko preklicala sklep o pridruženem članstvu v Evropski uniji. Najbrž gre za realno možnost oz. nevarnost, zaradi česar je predsednik vlade in predsednik Liberalne demokracije Slovenije (največje politične stranke) dr. Janez Drnovšek zagrozil, da bo v primeru referenduma Slovenske ljudske
stranke vlada zahtevala razpis svojega referenduma, na katerem bi se Slovenci opredeljevali o tem, če so za Evropo ali pa si želijo vrnitve naše države na Balkan.
RAZŠIRJENOST T.l. SIVE EKONOMIJE
Kar zadeva množico referendumov, ki jih zahtevajo razne stranke ali skupine poslancev, sodimo, da je njihov namen predvsem ta, da bi čimbolj oslabili Socialdemokratsko stranko in njenega predsednika Janeza lanšo in ovirali njun vzpon k oblasti.
Slovenci pa ob raznih političnih igrah politike predvsem skrbe za ohranitev ali tudi izboljšanje življenjskih razmer. Zaskrbljujoč je podatek, da naj bi kar 60 odstotkov prebivalstva živelo v težavnih materialnih pogojih. Hkrati pa v državi naraščata vpliv in politična moč novih bogatašev. Mnogi delavci in uslužbenci v prostem času delajo na "črno", s čimer si izboljšujejo svoj standard. S t.i. sivo ekonomijo je baje v Sloveniji kakih 80 tisoč dodatnih oz. mogočih novih delovnih mest.
SPET KAMPANJA SOVRAŠTVA PROTI CERKVI
V Sloveniji se torej soočamo z raznimi težavami, na katere opozarjajo zlasti
opozicijske stranke. Sprava med udeleženci dogodkov med drugo svetovno vojno in po njej ni dosežena in zanjo ni velikih obetov. Kljub temu pa je spodbudna napoved, da bo Državni zbor še pred koncem mandata vendarle sprejel zakon o popravi krivic.
Spričo različnih političnih izbir in vpliva političnih strank iz domovine se razprtije in spori nadaljujejo tudi med našimi izseljenci. Ob koncu preteklega tedna sta bili v Ljubljani oz. Postojni dve med seboj povsem ločeni srečanji izseljencev, ki so na obisku v domovini. Priredili sta ju dve organizaciji, ki sta v političnem in ideološkem sporu, namreč Slovenska izseljenska matica in Izseljensko društvo Slovenija v svetu.
Za sedanje politične razmere in splošno vzdušje v Sloveniji pa je zagotovo najbolj zaskrbljujoče dejstvo, da se obnavljata sovraštvo in gonja proti katoliški Cerkvi. To se dogaja le kratek čas po obisku papeža, ki je bil tudi po izjavah in zatrjevanjih znanih politikov in predsednika države Kučana zgodovinskega pomena. Takšna je očitno usmeritev dela politike, ki pozablja ali poskuša zmanjšati prispevek papeža oz. Svetega sedeža, zlasti tedaj, ko se je odločalo o priznanju slovenske države in o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski zvezi.
ZLATOMASNO SLAVJE V LEVPI
Med letošnjimi primorskimi zlatomašniki se v tem prispevku posebej spominjamo goriškega rojaka Srečka Šuligoja. Rojen je bil 16. marca 1923 v Gorici, tu je 'udi obiskoval bogoslovje in bil posvečen v mašnika 28. junija 1946. Njegova prva služba je bila v Komnu, kjer je nastopil kot kaplan pri dekanu Viktorju Kosu; duhovniška pot ga je nato vodila v Brda, točneje v Medano, kjer je daljše obdobje bil župnik. Ta del Primorske je 2elo vzljubil, a odtod ni šel daleč, namreč v bližnji Kanal in tu opravljal službo župnika in dekana. Leta 1994 se je odpovedal temu službenemu mestu, v Kanal se prihaja kot duhovni pomočnik, hkrati pa upravlja manjšo župnijo Levpa, kjer tudi prebiva.
Če bi označili nekatere človeške in duhovniške lastnosti Srečka Šuligoja, potem ni morali poudariti njegovo °dprtost, človeškost in pri-
jaznost. Vedno pa je še posebno nagnjenje kazal tudi do glasbe, saj je vzgojil več mladih organistov, poskrbel je za povečavo orgel v Kanalu in dolga leta opravljal službo škofijskega kolavda-torja zvonov. Kot goriški rojak je ohranil mnoge vezi z zamejstvom ter pozorno spremlja versko in kulturno stvarnost v teh krajih.
Župnija Levpa je zlato-mašnika Srečka Šuligoja počastila v nedeljo, 30. junija popoldne. Ob jubilantu je bilo zbranih še kakih 15 duhovnikov, pridigal pa je sam. Slavje je z ubranim petjem polepšal domači mešani cerkveni pevski zbor pod vodstvom Edvarda Staniča ter ob spremljavi godalnega kvarteta in pred kratkim obnovljenih orgel. Jubilantu so se za njegov trud in zvestobo zahvalili štirje predstavniki župnije: otrok, mladenič, mati in oče. G. Šuligoju se s čestitkami pridružuje tudi naše uredništvo.
----------M.V.
ZVON SEM SLIŠAL POD NEBOM NOCOJ V BERIČEVEM
V soboto, 6. t.m., so tudi v Beričevem pri Ljubljani slovesno proslavili 200-letnico zvonika v Mavhinjah. Proslavo je priredilo domače društvo Jurij Flajšman, v goste pa so prišli Športno-kulturno društvo Cerovlje-Mavhinje in dekliški zbor Devin ter Fantje izpod Grmade, ki v Beričevo redno zahajajo že vrsto let. Zamejski pevci in dramska skupina ŠKD Cerovlje-Mavhinje so se predstavili z lastnim programom tudi v osrednjem slovenskem prostoru, potem ko so že nastopili na proslavi v Mavhinjah, na Re-
pentabru in v Štandrežu. V domu sredi Beričevega, v domačem okolju, je potekal kulturni program z naslovom Zvon sem slišal pod nebom nocoj, za katerega scenarij in režijo si je zamislila Maja Lapornik. Člani dramske skupine ŠKD Cerovlje-Mavhinje so recitirali ljudske pesmi iz Štrekljeve zbirke Slovenske narodne pesmi, moški zbor Fantje izpod Grmade in dekliški zbor Devin sta zapela vrsto priložnostnih pesmi. Domačini so pevovodji "Fantov" Ivu Kralju ob 30-letnici zbora pripravili presenečenje, ko sta ob sklepu predstave predstavnici društva Flajšman prinesli na oder ogromno torto s tridesetimi svečkami. Sledila je družabnost, ki se je zavlekla dolgo v noč. ---------E.D.
Razstava za šturski Župnijski center
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini so v četrtek, 4. julija, odprli razstavo del, ki so bila predstavljena na natečaju za ustanovitev Župnijskega centra v Šturjah. Kot znano, gre za samostojno župnijo (druga je tista v "pravi" Ajdovščini), v kateri je vernost prebivalcev izredno občutena. Zato je sedanja cerkev v Šturjah zlasti ob nedeljah in praznikih premajhna za vse, ki bi se želeli udeleževati obredov. Odtod zamisel za gradnjo nove cerkve in objektov za pastoralno delo župnije Sturje. Razstavo bo odprta do konca julija.
TUDI PŠENICA V ODNOSIH MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO
Pšenica je bila v prejšnjem režimu zelo pomembna strateška surovina in živilo v Sloveniji. Pogosto je je primanjkovalo in tedaj seje prebivalstvo balo, da bo stradalo. Pšenica ima torej v slovenski preteklosti posebno mesto. Dodati je seveda treba, da Slovenija za svoje potrebe ni imela nikoli dovolj pšenice iz lastne pridelave, zaradi česar so s prodajo žitaric tudi v najhujših obdobjih pomagale Ždružene države Amerike.
Spričo takih razmer v obdobju po letu 1945 je zanimivo, da je pšenica zdaj postala del odnosov in sodelo-
vanja med Slovenijo in Hrvaško. Slovenija je namreč iz svojih blagovnih rezerv posodila Hrvaški kakih 10 tisoč ton pšenice. S to pomočjo so se na Hrvaškem - kot kaže, tudi upoštevajoč večje potrebe zaradi turistične sezone -izognili možnosti, da bi nemara ostali brez kruha. Stroške skladiščenja in financiranja rezerviranih količin pšenice je plačala hrvaška stran, ki je zagotovila tudi jamstvo pri eni od nehrvaških bank za nadomestni nakup, če sposojena pšenica ne bi bila vrnjena pravočasno.
Manj zvonjenja s Kapele v Novi Gorici
Kot sporoča Kapelski zvon, glasilo župnije Gospodovega oznanjenja na Kapeli oz. Kostanjevici v Novi Gorici, so v tamkajšnji cerkvi prenehali z jutranjim zvonjenjem ob 5.30 oz. ob nedeljah ob 6. uri. S tem je župnija ustregla pritožbam nekaterih prebivalcev naselja Pristava (nekdanji Rafut), češ da zvonjenje zgodaj zjutraj povzroča hrup, ki jih moti. Predlagali so celo posredovanje inšpekcije za okolje v Novi Gorici. Nesporazumom in mogočemu sporu je napravila konec župnija, ki je sporočila, "da ljudi ne bodo vznemirjali ali jih že navsezgodaj spravljali v slabo voljo." Zaradi tega so jutranje zvonjenje opustili, tako da se zdaj zvon prvič oglasi ob 7.30.
Zaradi popolne resnice o zvonjenju s Kapele pa je treba poudariti, da se nekateri prebivalci Pristave glede zvonjenja po prejšnjem urniku niso pritoževali. Zvonjenje tudi nikoli ni motilo prebivalcev Nove Gorice, vsaj kolikor je o tem uradno znanega. —
Rdeče zdravilno vino iz Vipavske kleti
V vinski kleti kmetijskega podjetja Agroind Vipava 1894 v Vipavi so začeli pridobivati in že pošiljajo na tržišče novo vrsto rdečega vina, ki so ga imenovali Merlot Paradoks. Zatrjujejo, da gre za zdravilno vino, kakršnega so razvili in utemeljili predvsem v Franciji. Pisec knjige z naslovom Francoski paradoks, ki je I. 1991 izšla v ZDA, ugotavlja, "da Francozi, ki popijejo veliko, v glavnem rdečega vina, živijo dlje in so bolj zdravi kot Američani, ki pijejo druge alkoholne pijače." Predvsem je v francoskih deželah z rdečim vinom manj bolezni .srca in ožilja. Profesor Masquelier, oče teh pomembnih odkritij, je zapisal: "Rdeče vino, zaužito v zmernih količinah, je zaslužno za lepoto ljudi; proantocianidol, pomembna sestavina rdečega vina, tudi zavira procese staranja." Glavna zaloga omenjene sestavine se nahaja v grozdnih peškah in v jagodni kožici. S posebno tehnologijo je vino mogoče obogatiti s to koristno sestavino. Prav to so napravili v vipavski kleti.
Novo rdeče vino so v Vipavi začeli izdelovati po posvetovanju s strokovnjaki, za surovino pa uporabljajo grozdje vrste merlot z Biljenskih gričev, ki je po svoji kakovosti najboljše v Sloveniji.	 -.
Konjeniški šport in turnirji
V zadnjih letih pridobiva konjeniški šport na Goriškem vse več privržencev in ljubiteljev. Dokaz temu je tudi večletna aktivnost Konjeniškega kluba Mandrija na Ajševici pri Novi Gorici. Slednji je uspešen pri organiziranju tudi turnirjev v preskakovanju ovir. Letos bo že tretjič po vrsti organiziral zanimiv turnir, in sicer v nedeljo, 14. julija 1996, ob 14. uri na Ajševici, t.j. na sedežu KK Mandrija, Ajševica 81 pri Novi Gorici. Sodelovali bodo tekmovalci iz vseh slovenskih konjeniških klubov. Tekme bodo v kategorijah: A-1, A-2, in L. Pri otvoritvi bosta sodelovala predsednik Krajevne skupnosti tega območja in predsednik Mestnega sveta Občine Nova Gorica dipl. ing. Rajko Harej.
Do sedaj so tovrstni šport in konjeniška tekmovanja pritegnili veliko zanimanja in obiskovalcev. Zato so organizatorji prepričani v uspeh konjeniških športnikov kakor tudi v obisk na tem srečanju. ———
13
ČETRTEK 11. JULIJA
1 996
PODALJŠAN ROK ZA DAVČNI KONKORDAT DO KONCA MESECA
14
ČETRTEK 1 1. JULIJA
1996
Slovensko deželno gospodarsko združenje v Trstu obvešča, da je bil pomaknjen rok za davčni konkordat do 31. julija 1996. Podjetniki in profesionalci se lahko poslužijo konkordata za leto 1994 s predložitvijo prošenj na posebnem obrazcu do 31. julija oz. do 5. septembra 1996, če vložijo tudi magnetsko registracijo za kompjutersko obdelavo.
V poštev pridejo individualna podjetja, posamezni profesionalci, profesionalna združenja, osebne družbe in družbe ka-pitalov (z omejenim jamstvom, delniške, zadruge), ki v letu 1994 niso presegli 10 milijard lir prihodkov. Med prihodki se ne upoštevajo morebitni prejemki od prodaje vrednostnih papirjev. Nadaljnji pogoj je, da prihodki, to je prodaje podjetja, dosegajo vsaj 85% vseh prejemkov, iz katerih so izključene plusvalence in izredni prejemki.
Za konkordat lahko zaprosijo tudi upravičenci, ki imajo v teku pregled davčne uprave, pod pogojem, da niso podvrženi kazenskemu postopku.
Podobno kot za masovni konkordat 1987-93, bodo upravičenci morali doplačati višje neposredne davke IRPEF, IRPEG, ILOR ter IVA in morebitno INPS, kot tudi denarne kazni v znižani meri.
Davčni urad bo do 30. novembra 1996 sporočil, če je prošnja zavrnjena, oz. bo davkoplačevalca povabil, da pristane na konkordat. Če odgovora davčnega urada ne bo, bo treba do 15. decembra 1996 plačati potrebni znesek. Če plačilo presega 5 milijonov lir (oz. 10 milijonov lir za družbe), se višji znesek lahko poravna v dveh obrokih do 31.3.1997 in do 30.9.1997 z dodatkom 10% obresti.
S konkordatom je definiran dohodek podjetja in svobodnega poklica. Hkrati davčni uradi ne bodo preverjali dohodkovnega stanja osebe s postopkom t.i. "redditometra". Zainteresirani naj sečimprej obrnejo na tajništvo SDGZ v Trstu (tel. 040-362949), saj zaradi dopustov ne moremo zagotoviti ureditve formalnosti za zamudnike.
------------D.K.
TRST - TURISTIČNO MESTO
DAVORIN DEVETAK
Poziv SDGZ k razširitvi umikov trgovin in gostiln
Slovensko deželno gospodarsko združenje se pridružuje spodbujanju tržaške občine in ostalih stanovskih združenj, da bi se operaterji dejavno vključili v akcijo Trst turistično mesto, tako da eksperimentalno podaljšajo delovni urnik. Naše mesto naj bi pridobilo novih obiskovalcev (in odjemalcev) seveda z ovrednotenjem krajevnih lepot in zanimivosti, a tudi z novo obogatitvijo trgovske in gostinske ponudbe mesta. Tako naj bi pritegnili nove turiste Mi-ramarski dvorec in park, razstave v mestnih muzejih, sprehodi po mestu in Krasu, Briška jama, odmevni dogodki kot Barkolana, a še zlasti odprte trgovine ob ponedeljkih in odprti javni lokali zvečer in ob praznikih. Za to vsestransko obogatitev pa naj vsakdo opravi svoje.
Občina naj zajamči čim boljše pogoje za sprejem novih gostov: od ureditev cestnih povezav, prometa in javnih prevozov, do čistoče, zelenja, območij za pešče in javnih stranišč. Prav tako naj se občina aktivira, skupno s trgovinsko zbornico in sodelovanjem združenj, za učinkovito reklamno in promocijsko akcijo v bližnjih sosednjih državah, od koder je pričakovati novi turistični priliv.
Tržaške trgovine, gostilne in bari naj bi se res potrudili tudi v poletnih mesecih, da zapolnijo z novimi urniki sedanje vrzeli v ponudbi in časovnem razporedu urnikov obratov.
MOŽNI URNIK ZA TRGOVINE
Občina Trst je odobrila odredbo, ki dovoljuje v obdobju med 1. marcem in 30. novembrom popolno svobodo in možnost odprtja za vse blagovne kategorije od ponedeljka do sobote, od najmanj 30 do največ 50 ur tedensko, v dnevnem razponu od 5. do 23. ure. Trgovski obrat mora torej zajamčiti minimalni urnik 30 ur, kadarkoli v tednu, razen nedelje. Nadaljnjih 20 ur pa je povsem fakultativnih, neobvezujočih. Trgovcem ni treba spoštovati medtedenske-ga obveznega počitka, ki ga določa zakon 37/1989, saj obrate lahko zaprejo tudi samo za pol dneva v tednu. Nedeljskega in prazničnega zaprtja pa se morajo držati vse trgovine razen tistih, ki so lahko izjemoma odprte: slaščičarne, cvetličarne itd. Vse trgovine bodo lahko izredno odprte ob treh nedeljah, ki jih je že določila občina Trst: 26. maja (Binkošti), 13. oktobra (Barkolana) in 3. novembra 1996 (sv. Just), oz. ob drugih domenjenih nedeljah in praznikih, ki se ujemajo s turistično pomembnimi dogodki. Odredba velja za vse trgovske obrate male, srednje in velike distribucije, za krošnjarje in druge kategorije; izvzete so trafike s kolki in s časopisi, trgovine v kampingih, turisti-čno-hotelskih strukturah, na avtocesti, v avtobusnih in železniških postajah, pristaniščih, obrtnih in kmečkih podjetjih itd. Trgovci morajo sporočiti Sektorju 11-C.A. M.T. v dveh kopijah izbrani urnik (dnevno odprtje in tedenski počitek), ki je veljaven 7 dni po datumu sporočila.
Ožigosano sporočilo z urnikom mora biti izobešeno na od zunaj vidnem mestu.
MOŽNI URNIK ZA JAVNE LOKALE
Tržaška občina je izdala tudi odredbo o možnih razširjenih urnikih za javne obrate. Ta določa med 1. marcem in 30. novembrom urnik odprtja za javne lokale od 7. do 21. ure. Vsi obrati lahko odprejo, če želijo, že ob 5. uri zjutraj in zaprejo najkasneje ob 3. ponoči. Obenem imajo možnost, da ne spoštujejo izbranega dne tedenskega počitka; v tem primeru bo obrat odprt ves teden.
V dnevnem pasu od 7. do 21. ure morajo gostilne biti odprte vsaj 6 ur; ostali obrati, tudi krošnjarji na javnih površinah s hrano in pijačami, morajo imeti odprto najmanj 10 ur. Obrati s hrano in pijačami, ki imajo dovoljenje še za druge zabave (plesišče, orkester, diskoklub itd.), so izvzete omenjenih obveznosti in lahko zaprejo ob 5. uri zjutraj.
Upravitelj javnega lokala, ki se želi okoristiti z novostjo, mora poslati na Sektor 11-C.A.M.T. sporočilo v dveh kopijah o izbranem urniku (glede minimalnega zajamčenega odprtja med 7. in 21. uro ter dneva tedenskega počitka).
OPOMBA ZA TRGOVINE IN GOSTILNE
Za trgovske in javne obrate, ki ne izberejo eksperimentalnega urnika, ostane seveda v veljavi stari urnik. Tajništvo SDGZ je na razpolago včlanjenim gostilnam in trgovinam za vsa pojasnila za ureditev formalnosti glede novih urnikov.
Po davkih na dohodke (Ir-pef, Irpeg) in na nepremičnine (Ici), je sedaj na vrsti občinski davek Iciap, ki zadeva podjetnike in osebe, ki opravljajo samostojni poklic, tudi na umetniškem področju. Pasivni subjekti davka so tako fizične kot pravne osebe. Izjemo predstavljajo:
- osebe, ki imajo delovno razmerje v obliki koordiniranega in neprekinjenega sodelovanja (collaborazione coordinata e continuativa);
- tiste kmetijske dejavnosti, ki ne presegajo mejnikov iz čl. 29 zakona 917/85 o davkih na dohodke ali pa osebe, ki se ne ukvarjajo z neposredno komercializacijo (v prostorih, ki so specifično namenjeni tej dejavnosti in obstajajo izven obdelovalnega zemljišča, ali pa na stalnih trgih) kmetijskih pridelkov ali z agriturizmom.
Davek se nanaša na leto, ki je v teku, zato je treba za leto 1996 upoštevati situaci-
DAVEK ICIAP DO 22. JULIJA
jo, ki je obstajala dne 1. januarja t.l. To pomeni, da so letos tega davka prosti vsi, ki so prekinili svojo dejavnost v teku leta 1995 ali pa soz dejavnostjo začeli po 1. januarju 1996.
Davek Iciap se meri z ozirom na poklic in na površino, na kateri se poklic izvaja. V poštev pridejo tudi dohodki davkoplačevalca, toda samo za morebitni povišek (če so dohodki v 1.1995 znašali nad 50 milijonov) ali znižanje (če dohodki v I. 1995 niso presegli meje 12 milijonov) dokončnega zneska davka Iciap. Omenjene mejne številke, kijih določa zakon, pa lahko vsaka posamezna občina v določeni meri spremeni.
Do lanskega leta so morali zainteresirani davkopla-
DAMJAN HLEDE
čevalci izpolniti prijavo in izvesti plačilo. Letos pa je treba izpolniti prijavo, samo če se je v teku prejšnjega leta v čem spremenila vrsta poklicne dejavnosti ali pa če se je spremenil davčni razred proizvajalne površine. Razredov površine, vzporedno s katerimi rastejo davčne plačilne obveznosti, je sedem: do 25, do 50, do 100, do 200, do 500, do 4.000 in do 10.000 kvadratnih metrov. Za davkoplačevalca, ki pri svojem poklicu ne uporablja nobene površine, se davek meri na domnevno površino 25 kvadratnih metrov.
Za plačilo in prijavo je čas do ponedeljka, 22. julija.
KOOPERATIVNI MARKETING V NABAVI
GABRIJEL DEVETAK
Model organizacije kooperativnega marketinga nabave
Običajno težimo za tem, da so komercialne funkcije v podjetju dobro zasedene. Zlasti je poudarek na marketingu oz. prodaji, kjer običajno dosegamo ustrezne dobičke za nadaljnji razvoj in z dobro prodajo zadovoljimo kupca oz. potrošnika. Podjetja, ki se zavedajo stroškov in poslovnega uspeha tudi na drugih področjih, težijo za tem, da je zlasti v nabavi dobra in strokovna ekipa.
V domači in tuji literaturi imamo razmeroma veliko del, ki obravnavajo marketing ali trženje. Manj je strokovne literature, ki obravnava kooperativni marketing nabave. To vrzel je zapolnil dr. Štefan Ščap, ko je pred nedavnim napisal praktično in strokovno knjigo z naslovom Ekonomski pomen kooperativnega marketinga nabave v živilski industriji. Izdala jo je Pomurska založba v Murski Soboti. Avtor je bil dolga leta angažiran v nabavi predmetov dela in storitev v podjetju živilske industrije, zato se je pri svojem obravnavanju oslonil na praktične primere in možne modele za živilsko industrijo. Kljub temu je knjiga izredno koristna in praktična tudi za druge panoge.
Ni dovolj, da le obravnavamo ekonomske, pravne in druge podlage nabave. Potrebno je konkretno oblikovati in spro-vajati politiko nabavnega marketinga. Da bo podjetje konkurenčno, mora imeti ustrezno organizacijo kooperacije nabave in mora obvladati raziskavo tovrstnega trga in vse ostale funkcije marketinškega spleta. Vse to je na praktičen način predstavil dr. Ščap in se posebej zaustavil pri organizaciji kooperacije z dobavitelji. Pri tem je pomembno premagovanje nasprotnih interesov med marketingom nabave in prodajnim marketingom dobaviteljev. Najpomembnejši del knjige je tisti, ki obravnava predloge osnovnih smeri za izboljšanje in nadaljnji razvoj kooperativnega marketinga nabave. Pri tem se je avtor osredotočil na praktičen predlog optimalnega globalnega modela kooperacije v nabavi ter osvetlil okoliščine in pogoje za doseganje optimalnih učinkov.
Poleg praktične obravnave kooperativnega marketinga nabave je pomembna ocena pričakovanih učinkov z uporabo globalnega modela kooperativnega marketinga v nabavi. Le-to je avtor osvetlil tudi na področju raziskav nabave, skladiščenja materiala, kontrole kakovosti vhodnih materialov itd.
Prepričani smo, da bo knjiga dr. Štefana Ščapa praktičen pripomoček pri vsakdanjem delu managerjev, podjetnikov in obrtnikov kakor tudi referentov in študentov, ki se želijo poglobiti v to področje.
gML .1LJ
lufluJiu*'
l,
SCEP LJUBEZNI TUDI V LONEC
W'	IELENA	STEFANČIČ
Čokoladno-orehov kolač
- za kolač (premer 23 cm) potrebujemo: 250 g orehov, 220 g grenke čokolade, 250 g surovega masla, 4 jajca (rumenjaki in beljaki), 1 -2 žlici sladkorne moke, 1-2 žlici kakava.
Model pomastimo, dno obložimo s papirjem in tudi tega pomastimo. Pečico segrejemo na 150 C. Orehe s čokolado v kuhinjskem
strojčku dvakrat ali v ročnem mešalniku po obrokih zmeljemo na grobo ali fino.
Surovo penasto maslo zmešamo z dvema tretjinama sladkorja. Rumenjake zmešamo in dodamo oreho-vo-čokoladni mešanici; vse dobro premešamo. Iz beljakov naredimo trd sneg, umešamo vanj ostanek sladkorja in stepemo še 30 sekund, da ostane masa zelo trda in bleščeča. To beljakovo maso v
treh odmerkih umešamo med orehovo-čokoladno mešanico.
Testo zlijemo v pripravljen pekač in poravnamo zgornjo ploskev. Pečemo 45-55 minut, da se kolač na robu nekoliko skrči in ostane preskusna paličica čista. Pečen kolač pustimo še 5-10 min. v izključeni pečici. Tik preden ga ponudimo, zmešamo sladkorno moko in kakav in s tem potresemo kolač. ----------DALJE
PRIČA
JADRANJE
QOO
KOVANJU |?
Atlanta 19%
IVAN BAJC
Teden dni nas loči od otvoritvene slovesnosti letošnje izvedbe olimpijskih iger, ki bodo potekale v a-meriškem mestu Atlanta. To je že 26. prireditev zapored, če ne štejemo leta 1916 ter let 1940 in 1944, ko se je ves svet raje meril v vojnih vrlinah. V Atlanti bomo proslavili tudi 100-letnico modernih olimpijskih iger; mnogi športni izvedenci so pričakovali, da bodo te potekale v Atenah, zibelki prerojene Decou-bertinove olimpijske zamisli. Ve pa se, da so danes finančni interesi močnejši od kakršnekoli tradicije, in prav ti so prepričali Mednarodni olimpijski komite, da je rajši izbral Atlanto, eno najpomembnejših gospodarskih prestolnic na jugu ZDA, kjer imata med drugim svoji centrali tudi Coca-Cola in televizijska družba CNN. Vse to pa ne bo skalilo posebne atmosfere te svečanosti mladosti. Olimpijske igre so namreč obdobje, ko večji del sveta pozabi na rasne, verske in politične razlike, šport pa lahko postane tako značilno sredstvo mednarodnega razumevanja.
Do četrtega avgusta bo torej Atlanta gostila najštevilnejšo in najpomembnejšo izvedbo olimpijskih iger doslej. Največje pričakovanje vlada kot vedno za kraljico športa - atletiko, sodeč po cenah vstopnic pa je takoj na drugem mestu košarka pred gimnastiko in boksom, medtem ko se A-meričani za evropski nogomet bolj malo zanimajo. Zanimivo bo tudi ugotoviti, česa so zmožni atleti raznih držav, ki so nastale na ruševinah nekdanje Sovjetske zveze. Še trdneje Pa nas bo pred ekrane pritegnilo športno udejstvovanje slovenske delegacije ter jadranje zastavonoše zamejskega športa Arianne bogateč.
SREČNO ARIANNA, EDINA ZAMEJKA NA OLIMPIJSKIH IGRAH
ERIK DOLHAR
m
n
adralka Tržaškega pomorskega kluba Sirena, 27-letna Križanka Arianna Bogateč (na sliki), je edina zamejka, ki bo od 21. do 31. t.m. nastopala na olimpijskih igrah v Atlanti, v ameriški zvezni državi Georgia. Arianna bo pravzaprav jadrala pred mestecem Savannah, ki nosi ime po tamkajšnji reki, živi meji z državo South Carolina. Za Bo-gatčevoto ni prva olimpijska izkušnja, saj je pred štirimi leti že nastopila na olimpijskih igrah v Barceloni, kjer ji je le na zadnjih regatah zbežala medalja, tako da se je na koncu uvrstila na 8. mesto.
Arianno smo srečali na klepetu v Sesljanu, v bližini njenega doma v Vižovljah, potem ko je že bila mesec dni na kraju olimpijskih regat, kjer je opravila še zadnje priprave z italijansko reprezentanco. Z njo smo se pogovorili pred odhodom z ronškega letališča v petek, 5 .t.m.
Arianna, bi nam povedala kaj več o svojih nastopih?
V desetih dneh bomo opravili 11 regat, se pravi, da bomo v enem dnevu imeli tudi dve regati. Vesela sem, ker sem končno zbrala pravi
ROLKANJE
D. BOGATEČ 3. V EVROPI
PINZOLO-Rolkar MladineDavid Bogateč (na sliki) je imel na nedeljskem evropskem prvenstvu srmolo, a je vseeno osvojil bronasto kolajno v štafeti. Po dobro opravljenih prvih dveh preizkušnjah (4. v začetni etapi "na kronometer", 3. v štafeti), je namreč zamudil štart zasledovalne vožnje, ker so organizatorji anticipirali tekmo za eno uro, David pa o tem ni bil obveščen. Še dobro, da je bilo prvenstvo v Italiji, za katero je David tudi nastopal... ——————
material, in sicer dva zelo podobna jambora in dve zelo različni jadri. V ponedeljek bo Mednarodni olimpijski komite izžrebal 30 jadrnic, ki bodo na razpolago tekmovalkam razreda Evropa, tako da bi se izognili morebitnim spremembam na lupini jadrnice. Vse predstavnice 30 držav smo nastanjene v Hotelu Mariott sredi olimpijskega naselja v Savannahu, medtem ko bo moj oče, ki je moj pravi trener, v bližnjem poslopju. Uradni trener italijanske reprezentance je štirikratni dobitnik olimpijskih kolajn, U-krajinec Valentin Mankin, ki me je letos še posebej spremljal. Vse regate bodo ob 1 3. uri po vzhodno-ameriškem času, se pravi ob 19. pri nas, običajno pa trajajo približno pet ur, tako da boste za moje izide lahko izvedeli šele takrat, ko bo pri vas noč. Pav-zirale bomo 26., 27., 28. in 30. t.m. Pravilnik predvideva, de se od 11 regat izključi najslabša uvrstitev, ostalih 10 izidov pa se razdeli na deset. Za vsako uvrstitev se prejmeena-ko število točk (npr. prvo-uvrščena prejme eno točko, druga dve itd.), tako da bo na koncu najboljša tista, ki bo prejela najmanj točk. Važna je torej stanovitnost, ne pa izredni posamezni rezultati.
Kakšne so pravzaprav razmere, v katerih boš tekmovala?
Največje težave imam seveda s časovno razliko 6 ur z našimi kraji. Moja prednost pa je, da sem v Savannahu že petič. Okolje je izredno divje, nedotaknjeno; tako smo morali npr. med pripravami privezati naše jadrnice kar ob neki otok. Pomol mesta Savannah je zaslovel v filmu For-restgump, medtem ko bodo ob regatnem polju tik pred tekmovanji pripravili nekake splave s privezi in skladišči. Upam, da bodo napeljali tu-
di sladko vodo. Kar groza me je namreč prijemala med pripravami, da svoje jadrnice nisem mogla prati s sladko vodo. To je pač tipično za Američane, da vse odlično pripravijo, žal pa zadnji trenutek. Če se povrnemo k okolju pred mestom Savannah: izredno vlažno je, a k sreči je večrat tudi vetrovno. Deskarji bodo tekmovali v ustju reke Savannah, medtem ko bodo boje naših regat postavljene na odprtem morju pred obalo. Če veter piha z jakostjo več kot 12 metrov na sekundo, se tu ne regatira, ker veter povzroča visoke valove in plimo, tako da so razmere za nas prenevarne.
Kakšne so Tvoje možnosti, oz. kdo so favoriti za končno zmago?
Čutim se dobro pripravljena, veliko bolje kot v Barceloni, zato je moj cilj osvojitev kolajne. Novi praviInik je veliko pravičnejši od prejšnjega, saj sem si v Kataloniji zapravila medaljo z zadnjima preizkušnjama. Sedaj pa je razlika v točkah manjša, tako da je tudi lažje nadoknaditi zamujeno. Treba pa je biti konstantni, saj je zaman, da npr. prideš enkrat 30.; raje se uvrstiš dvakrat na 15. mesto. Z mano bo tekmovala tudi Koprčanka Vesna Dekleva, ki je veliko napredovala, ima pa težave z vetrom, medtem ko je zelo dobra, ko je malo vetra. Absolutna favoritinja za zlato kolajno je Danka Rong, ki je vedno na zmagovalnih stopničkah, vendar ima velike težave v brezveterju.
In še napoved... Naredila sem vse, kar je bilo v mojih močeh, tako da si nimam kaj očitati. Regate bom skušala izpeljati na najboljši način.
POLETNI TEČAJI NAŠIH DRUŠTEV
Medtem ko bo Arianna z očetom na Atlantiku, bodo pri nas pridno vadili številni mladi, ki se udeležujejo običajnih poletnih tečajev pri obeh naših društvih.
V Sesljanskem zalivu so letos organizirali štiri tečaje jadranja na optimistu in dva na surfu. Izpeljali so že prva dva, ki sta potekala hkrati od 17. do 28. junija. Udeležba je bila velika, za jadranje pa so navdušili prek 40 malčkov. V sodelovanju s poletnim centrom Simon Gregorčič iz Gorice so pri Čupi gostili 8 otrok. Kljub dežju in močnemu vetru so vsi tečajniki osvojili osnovne jadralne veščine. Tisti, ki so se še posebno izkazali, bodo jeseni začeli trenirati pod vodstvom trenerja Benčiča in bodo nato vključeni v tekmovalno ekipo. Naslednji teden se bo začel četrti tečaj, za katerega je še nekaj prostih mest. Več informacij lahko dobite na društvenem sedežu v Sesljanu, tel. 299858. K u-spehu letošnje jadralne šole je pripomogla skupina izkušenih trenerjev, ki so kot conski inštruktorji redno prisotni tudi na prireditvah državne jadralne zveze. Trener Dani Toscano je tako ocen i I opra v-Ijeno delo: "Vesel sem, da so se letošnjega tečaja udele-žili tudi zelo mladi otroci, ki se ne
bojijo močnega vetra in so zaradi tega perspektivni." Sara Bensi pa meni: "Jadranje je za otroke zelo poučna izkušnja, saj jih uči samostojnosti in pravilnega odnosa do narave." Poleg jadralcev se v jadralni šoli Cupe formirajo novi trenerski kadri, ki prihajajo iz vrst tekmovalcev. Izkušnja iz jadralne šole jim bo kasneje koristila pri izpitu jadralne zveze. Pri Čupi se o-troci zabavajo, predvsem pa se veliko naučijo in hkrati tudi omogočajo mladim trenerjem, da pridobivajo nove izkušnje.
Sirena
Tržaški Pomorski Klub
Pogovorili smo se z odgovornim za tečaje pri tem klubu, Brunom Bogat-cem, Arianninim očetom in trenerjem. Povedal nam je, da so pri bar-kovljanskem društvu že organizirali dva tečaja, ki se ju je udeležilo po 12 otrok. Vodila sta ju conski trener Miran Guštin in vaditelj Aleš Umari. V ponedeljek je stekel nov tečaj, za katerega seje vpisalo 16 otrok od 6. do 10. leta, ki so prvič stopili v majhne lupine, imenovane optimist. Tečaj vodita Ivan Zidarič in Pavel Tomšič in bo trajal dva tedna. Gospod Bogateč se nam je potožil, da imajo tudi pri njih probleme z naraščajem, tako da nudijo vsakemu tečajniku možnost, da uri jadralne veščine tudi vsak popoldan od 14. do 18. ure. V glavnem otroci prihajajo le na tečaje, nakar ne nadaljujejo. Pri Sireni bi želeli sestaviti ekipo kategorije optimist, tako da bi lahko razpolagali vsaj z desetimi otroci. "Lepo bi bilo, ko bi starši imeli več veselja do jadranja, kar bi lahko nato posredovali svojim otrokom," je bila jasna zaključna misel Bruna Bogatca. —................
ŠPORTNI PRAZNIK
OB ROBU 30-LETNICE SD
Pravkar se je končal 1. del praznovanja 30. obletnice ustanovitve Sokola, tega naj-zahodnejšega športnega društva, ki je v 60 letih med prvimi oralo ledino v tej takrat in še danes narodnostno ogroženi občini. Sedanji mladi odborniki in športni delavci so si zamislili proslavo v znaku športnih manifestacij, t.j. raznih turnirjev v panogah, ki se še gojijo pri tem društvu. Tako smo bili priča uspelemu kakovostnemu turnirju v balinanju, v mini-basketu, v košarki in končno v za Sokol elitni panogi - ženski odbojki. Zal se je prav pri tej disciplini nekaj zataknilo (vsaj tako upamo), saj si drugače ne bi znali razlagati, kako je mogoče, da se na finalne tekme, ki naj bi odločale o končnem zmagovalcu, niso predstavile kar 3 ekipe od štitih, oz. 1 ekipa, ki naj bi se potegovala za 1. mesto, se je predstavila s samo 5 igralkami. Uradni sodniki in organizatorji so samevali na igrišču, domače igralke, ki so v organizacijo vložile mnogo truda, so se spraševale, če si same to omalovaževanje zaslužijo ali je morda to plačilo za večdesetletni trud, ki so ga in ga še z ljubeznijo vlagajo v odbojko. Prepričane so namreč bile, da so morebitni "dolg" (če je sploh obstajal!) že plačale ob začetku zadnje športne sezone, ko so izgubile edinega sponzorja ob večji ali manjši brezbrižnosti naših več ali manj "krovnih" organizacij. Mislim, da si vsaj dekleta Sokola tega niso zaslužila!
Obvestilo: v soboto bo ob 20. uri v Nabrežini 24 ur odbojke. -----------ANTEK TERČON
'JMmLMukJMdUL
• m .
& murni m Ugrosp 'jptJMišt - muf
junij - julij 1996
15
ČETRTEK 1 1. JULIJA 1996
Al ponte del Calvario
Grojna - Vallone delle acque 2
Zaprto ob torkih zvečer in sredah cel dan
Urnik: 9.-15. • 18.-24. - Tel. (0481) 534428
Števerjan, Dvor 5 Zaprto ob četrtkih Tel. (0481) 884035
Zaprto ob torkih in sredah Števerjan, Klanec 23 Tel. (0481) 884095
Števerjan, Jazbine 16 Zaprto ob ponedeljkih in torkih Tel. (0481) 391633 - 390247
DOJK>:
HUMAR
&COLUO fM <;rk;r*
'aSTRVtRl'VIV/
PSSBiii
[ovauL
GORICA
Kr-
ttlih*. i
loppjvivul <
GOSTILNA KORSIC
NAS VABIJO
SONČN
CD