Ptuj, torek, 11. oktobra 2011
letnik LXIV • št. 79 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Tednikov pogovor
Laris Gaiser • V
Sloveniji seje že zgodil grški scenarij O Stran 4
Po naših občinah Markovci • Zakaj Gabrovec ne mara Kekca
O Stran 5
Izobraževanje Ptuj • Danes je težje poučevati kot med vojno
O Stran 10
Štajerski
Danes priloga
Športno plezanje
• Mina na tekmi svetovnega pokala v ZDA osvojila 2. mesto
O Stran 11
Tenis •
Potočnikova zmagala, Krajnc-Domiter v polfinalu
O Stran 13
Ptuj • Jubilej pevskega zbora sv. Viktorina
Zapeli v peto desetletje
S slavnostnim koncertom v cerkvi sv. Jurija so pevci zbora sv. Viktorina iz Ptuja v soboto, 8. oktobra, proslavili 40-letnico svojega pevskega ustvarjanja.
Da je zbor zelo cenjen pri ljubiteljih zborovskega petja, je pokazala polna cerkev sv. Jurija, kjer ima zbor svoje "domovanje", da njegovo umetniško poslanstvo cenijo tudi ugledna imena iz glasbenega sveta, pa je dokazal seznam gostov, ki so se odzvali vabilu, da nastopijo na njihovem svečanem koncertu. V večini gre za glasbenike, ki z zborom stalno sodelujejo, kajti pod oboki proštijske cerkve so v štirih desetletjih delovanja zbora odzvanjale orkestralne maše največjih skladateljev, spoznavala in izvajala se je glasbena literatura svetovne zakladnice za zbor in orgle, za zbor, soliste in orkester ... Hkrati pa je ena od značilnosti življenja s petjem v pevskem zboru sv. Viktorina to, da se v njem in ob njem zbirajo ljudje, ki jih družijo mnogi skupni interesi, ne samo pevski.
Naslednje darilo zbora svojim poslušalcem bo slavnostna maša v soboto, 5. novembra.
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija • Študentski krvodajalski teden
Častim pol litra
Pod okriljem študentskih organizacij in študentskih klubov se je v ponedeljek začel že tradicionalni vseslovenski študentski krvodajalski teden Častim pol litra. Namen te krvodajalske akcije je spodbuditi mlade k sodelovanju in ustvariti zavedanje o pomembnosti življenja vsakega posameznika, so sporočili iz Študentske organizacije Slovenije.
Ob dogodku, ki ga organizirajo Študentska organizacija Slovenije, Zveza študentskih
klubov ter študentske organizacije Univerze v Ljubljani, v Mariboru in na Primorskem,
Vir: www.google.si
se bodo tako zvrstile številne krvodajalske akcije v univerzitetnih in manjših mestih po Sloveniji. Organizatorji ob tem vabijo vse študente, ki so dobrega zdravja, da se v čim večjem številu odločijo za darovanje življenjsko pomembne tekočine, s katero bodo lahko nekomu izboljšali kakovost življenja ali ga celo rešili.
Študentje se lahko udeležijo tudi organiziranih krvodajalskih akcij, ki bodo potekale v večjih mestih po Sloveniji. Za študente krvodajalce bodo ob tem organizirani številni brezplačni avtobusni prevozi do mesta, kjer bo potekal odvzem krvi, so še sporočili iz Študentske organizacije Slovenije.
STA
Ptuj • Komunalno podjetje
Uprava brez razrešnice
5. oktobra je bila 17. redna skupščina Komunalnega podjetja Ptuj. Pooblaščenec MO Ptuj je nanjo prišel z dvema nasprotnima predlogoma o sklepih, predlaganih ob sklicu: glede razrešnice uprave in glede revizijske hiše. Oboje je pred skupščino povzročilo precej razhajanj tudi v ptujskem mestnem svetu.
O Stran 9
Foto: Črtomir Goznik
9771581625005
Slovenija • Iz državnega zbora
Interventnega zakona v tem mandatu ne bo
Kolegij predsednika DZ Ljuba Germiča v petek ni potrdil vladnega predloga, da se predlog interventnega zakona za leto 2012 obravnava po nujnem postopku. To pomeni, da poslanci interventnega zakona ne bodo mogli obravnavati na zadnji redni seji v sedanji sestavi in ga torej v tem mandatu ne bo. Enako velja za novelo zakona o javnih financah.
Kolegij predsednika DZ je namreč v petek določil dnevni red zadnje redne seje v tem mandatu, ki se bo začela 17. oktobra, zaključila pa se bo v četrtek, 20. oktobra. Že naslednji dan bo namreč predsednik republike Danilo Türk razpustil parlament in razpisal predčasne volitve.
Vlada, ki opravlja tekoče posle, je želela na to sejo uvrstiti še nekaj predlogov zakonskih
besedil, ki jih je sprejela na četrtkovi seji, in predlagala, da jih DZ sprejema po nujnem postopku. Med njimi je bil predlog interventnega zakona za leto 2012, s katerim bi tudi v prihodnjem letu ostale zamrznjene plače v javnem sektorju, pokojnine in socialni transferi posameznikom in gospodinjstvom.
Generalna sekretarka vlade Helena Kamnar je predstavni-
ke poslanskih skupin na današnji seji kolegija pozvala, naj podprejo nujni postopek, saj je glede na trenutno stanje javnih financ takšna intervencija nujno potrebna že v tem trenutku. Ukrepi, ki jih bo morala sprejeti prihodnja vlada, pa bodo mnogo bolj boleči, je dodala.
A predstavnikov poslanskih skupin ni prepričala, saj za nujni postopek ni glasoval nihče od navzočih. Svoje odločitve sicer poslanci niso obrazložili.
Enaka usoda je doletela novelo zakona o javnih financah, s katero je vlada želela določiti zgornjo mejo zadolževanja države. Prav tako člani kolegija niso potrdili nujnega postopka za novelo zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, novelo energetskega zakona ter novelo zakona o hipotekarni in komunalni obveznici.
Bo pa državni zbor na oktobrski redni seji po nujnem postopku obravnaval novelo zakona o bančništvu, s katero se zakon usklajuje z evropskimi direktivami, ter novelo zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v javno železniško infrastrukturo. Poslance sicer na oktobrski seji med drugim čaka odločanje o spremembah kazenske zakonodaje, med njimi novela kazenskega zakonika. Na seji matičnega odbora so poslanci sprejeli dopolnilo, po katerem nalaganje datotek s spleta ne bi bilo kaznivo, če bi šlo za osebno uporabo, kar je sprva predvidevalo besedilo.
Prav tako bo na dnevnem redu zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki predvideva kazenski postopek, morebitno začasno zaplembo premoženja ter njegovo zamrznitev in odvzem.
Anketa
Politbarometra: SDS pred SD, največ anketiranih za premiera želi Janšo
Po podatkih raziskave Politba-rometer bi 16 odstotkov vprašanih volilo SDS, devet odstotkov pa SD. Morebitna Lista Zorana Jankovica bi dobila odstotek glasov. Če bi obstajala možnost neposrednih volitev predsednika vlade, bi 24 odstotkov glasovalo za Janeza Janšo, 17 za Zorana Jankovica, devet odstotkov pa za Boruta Pahorja.
Niko Toš s Centra za raziskovanje javnega mnenja, kjer so raziskavo opravili, je na predstavitvi rezultatov opozoril, da anketiran-
Drugo leto 297 milijonov evrov več za pokojnine, plače in transferje
Ker bodo konec tega leta nehali veljati interventni ukrepi, se bodo hkrati skladno z zakonodajo v letu 2012 opravile vse uskladitve. Kaj to pomeni, je pojasnil minister za finance, ki opravlja tekoče posle, Franc Križanič: pokojnine se bodo dvignile za 102 milijona evrov, plače javnih uslužbencev za 120 milijonov evrov in trans-ferji posameznikom za 75 milijonov evrov, kar je skupaj 297 milijonov evrov.
Med drugim se bodo sodnikom s 1. januarjem 2012 plače uskladile z odločbama ustavnega sodišča, kar pomeni, da bodo sodniki uvrščeni v iste plačne razrede kot funkcionarji zakonodajne in izvršilne veje oblasti. Ni pa še znano, ali se bodo plače sodnikov uskladile za nazaj, torej od 1. decembra 2010. Minister za pravosodje, ki opravlja tekoče posle, Aleš Zalar, je pojasnil, da je to odvisno od predsednikov sodišč, ki bodo izdajali odločbe o uskladitvi plač.
Po Svetlikovih besedah pa je vprašanje, kako hitro se bo sestala nova vlada in kaj bo naredila. »Moja bojazen, na katero smo opozarjali tudi socialne partnerje, je, da bo zaradi odločitve, da se interventni zakon ne obravnava, treba v prihodnjem letu poseči še po ostrejših ukrepih,« je ob robu seje Ekonomsko-socialnega sveta pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve, ki opravlja tekoče posle.
Sicer pa novi zakon o upravičenosti iz javnih sredstev in o socialnih pomočeh, ki začne
cem sicer niso našteli nabora strank, ki bi jih volili, ampak so anketiranci sami povedali ime stranke. Zato ta raziskava ni napoved volitev, je pojasnil.
Po njegovih besedah ima SDS ves čas stabilno podporo približno petine anketiranih oz. zvesto volilno telo, medtem ko se je del volivcev SD preselil med neopredeljene. Slovenci smo sicer po Toševih besedah »socialdemokrati po konceptu«, ampak je ob tem dodal, da to ni koncept, po katerem bi delovala SD, »ker ga ne zna razviti«.
Stranki DeSUS je od lanskega oktobra podpora upadla z devet odstotkov na današnje štiri, to pa je po Toševi oceni »efekt bitke za preprečevanje pokojninske reforme«. SLS bi sicer po podatkih Politbarometra dobil štiri odstot-
veljati s 1. januarjem 2012 po ministrovih besedah prinaša nekaj sprememb. Predvsem bo vlada dala več pomoči tistim, ki jo res potrebujejo in tudi odtegnila nekaj pomoči tistim, ki jo prejemajo morda neupravičeno, je pojasnil.
Na ESS so po besedah predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Bra-nimirja Štruklja dve uri »zelo krčevito razpravljali o tem, kam bi se morala usmeriti ta država in kakšne bi morale biti rešitve, da bi bile uravnotežene, kompleksne in ne bi posegale zgolj po enem delu, v tem primeru po plačah javnih uslužbencev, pokojninah in transferjih«. Na koncu so izvedeli, da kolegij DZ ni uvrstil predloga zakona na sejo DZ, kar pomeni, da je bila današnja razprava na ESS brezpredmetna, je pojasnil. »Verjetno smo preložili srečanje z realnostjo za kakšne pol leta,« je poudaril Štrukelj. Zdaj po njegovih besedah odpadejo napovedani scenariji v primeru sprejema interventnega zakona, med drugim tudi referendum. »Čakamo na pooblastila nove vlade in verjetno na nadaljevanje konfliktov, ki se bodo po moji presoji za nazaj gledali zgolj kot začetek. To je začetek nekega konflikta,« je zaključil predsednik konfederacije.
Dobro je, da je prišlo do blokade predloga zakona v DZ in ne bo zamrznitve pokojnin, ampak nekateri problemi ostajajo in jih moramo reševati skupaj, ne po metodi vzemi ali pusti, je po seji ESS dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semo-lič. Po njegovih besedah je potreben drug razmislek, ali je strategija za izhod iz krize prava. »Po našem prepričanju je to povsem napačna pot, ki ne
ke glasov, LDS in SNS pa tri. Dva odstotka anketiranih bi glasovalo za Stranko za trajnostni razvoj Slovenije (TRS), po odstotek pa za Zares in NSi.
Petdeset odstotkov vprašanih namreč ni vedelo, koga bi volilo, šest odstotkov pa je navedlo druge stranke. Kljub tako veliki neopredeljenosti pa je Toš poudaril, da je pripravljenost na odhod na volišča velika. Kar 55 odstotkov anketiranih je odgovorilo, da bo zagotovo odšlo na volitve, 19 odstotkov pa bo na volitve verjetno šlo. Po devet odstotkov je na vprašanje, ali bodo na volitve odšli, odgovorilo z »verjetno ne« in »zagotovo ne«, osem odstotkov pa jih še ne ve.
Za Jankovica kot predsednika vlade bi sicer glasovalo 17 odstotkov, kar je, tako Toš, dobra
pelje h gospodarski rasti, pelje samo v sprali navzdol,« je opozoril.
Po mnenju izvršne direktorice za zakonodajo in politike na Gospodarski zbornici Slovenije Alenke Avberšek je v času, ko je realno pričakovati upadanje jav-nofinančnih prihodkov, neodgovorno zavračati interventni zakon. »V najmanj primernem času se bodo povečevale plače, socialni transferji in pokojnine na račun tistega dela gospodarstva, ki se močno trudi da dvigne gospodarsko rast navzgor,« je dejala. Po oblikovanju novega parlamenta bo nujno sprejeti interventni zakon, saj se bo le tako lahko preprečila škoda v višini 300 milijonov evrov.
Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer je opozoril, da v proračunu ni več denarja, padajo bonitetne ocene, v gospodarstvu ni več kaj vzeti, kar pomeni, da bo nekaj treba naredit na javni porabi. Na današnji seji ESS so se sicer po Antauerjevih besedah vsi strinjali, da je treba nekaj narediti, ko pa so prišli do konkretnih primerov, pa se je razprava vrtela okoli varčevanja pri letalskih vozovnicah. »Javne uprave ne moremo več financirati, ker je premalo ljudi v gospodarstvu in ker je kondicija tega gospodarstva slaba tudi s pomočjo javne uprave,« je bil kritičen.
ESS je danes namreč razpravljal tudi o predlogu interventnega zakona za leto 2012, ki ga je vlada, ki opravlja tekoče posle, pripravila na četrtkovi seji in po nujnem postopku poslala v DZ. Z zakonom naj bi po predlogu vlade ostale zamrznjene plače v javnem sektorju, pokojnine in socialni transferji posameznikom in gospodinjstvom.
STA. (Pripravlja: SM)
popotnica njegovi morebitni strankarski listi. Pojasnil je še, da njegovi morebitni volivci niso »ozko locirani«, ampak presegajo delitev levo-desno. Bolj izrazito ga sicer podpirajo mladi.
Za Pahorja ali Janšo bi sicer pretežno glasovali volivci SD oz. SDS, kar 19 odstotkov anketiranih pa je v zvezi s tem vprašanjem navedlo drugo ime. Kot je dejal Toš, so jih zbrali več kot 100.
Toš meni, da se bodo neopredeljeni odločali glede na to, kako bodo stranke predstavile svoje stališča in v kakšni meri bodo na volitvah nastopale s starimi obrazi.
Anketirani so odgovarjali tudi na vprašanje v zvezi s sojenjem v zadevi Patria. Da je obtožni predlog utemeljen, jih meni 38 odstotkov, 32 pa meni, da ni. Toš ob tem ocenjuje, da bi to lahko tudi vplivalo na »volilno tekmo«. (sta)
Uvodnik
Novinarji si zgodb ne izmišljujemo
Marsikdo si novinarstvo predstavlja kot čudovit poklic, v katerem odkrivaš lopove, razkrivaš neresnice in hvališ ljudi, ki si to dejansko zaslužijo. Na tak način si ta poklic najbrž predstavlja večina ljudi, predvsem pa nadebudni študentje, ki se zanj sploh odločijo. Ponavadi mislijo, da to sploh ni težek poklic, da pet ur sedeti na seji, poslušati prepire in žaljenja ter iz bedastoč, ki jih izrečejo nekateri ljudje, napisati kaj zanimivega, sploh ni pretirano zahtevno delo.
A časi, v katerih živimo, so tudi za kvalitetno novinarstvo težki.
Človeška narava je taka, da smo hvale zmeraj veseli, zato pa graje nekoliko manj. A tudi to je treba znatipre-nesti. Če je utemeljena, ni nujno zlonamerna ali osebna. Pa vendar se nekateri očitno tega ne zavedajo. Še najbolj žalostno je, da se s kritikami po navadi najtežje spoprimejo tisti, ki bi jih morali biti vajeni, ki so si izbrali javni poklic in službo, tisti, ki naj bi delali za dobrobit ljudi. Novinarji si zgodb ne izmišljujemo, ne pišemo po svoje, ne obračamo besed, temveč poročamo, kot menimo, da je prav in kot se je po našem videnju zgodilo.
Ta teden me je šokiralo in obenem spodbudilo k razmišljanju obnašanje enega okoliških županov, ki je novinarsko kolegico zaradi njenega članka zmerjal z neko hlevsko živaljo. Ne upam si niti ponoviti, ker ne dojamem, da se lahko ljudje res spustijo na takšen nivo. Nivo nekoga, ki si ne zasluži, da bi upravljal štalo, kaj šele občino! In tudi takšen je včasih naš poklic. Vsakdo ima sicer pravico do svojega mnenja, a treba ga je vedeti izraziti. Ne nazadnje, kolegica, kije odlična novinarka, ni kritizirala njega ali njegovega videza, ni ga primerjala z nobeno živalsko vrsto. Pisala je le o dogodku - to pa je njeno delo in za to je tudi plačana.
Če ravnateljica neke ptujske šole brez enega samega argumenta reče, da novinarji pač iščemo škandale, se je treba vprašati, kaj si bo mislila »njena« mladina. Kako naj potem cenijo novinarski poklic? Novinarji škandalov ne iščemo, opravljamo svoje delo, in če ugotovimo, da so nekje petkrat dražji, to tudi napišemo. Številke so morda same po sebi res škandalozne, a ne zaradi novinarjev, temveč zaradi tistih, ki so jih omogočili.
O trenutnem položaju novinarjev je zgovoren tudi podatek, da na eni mariborskih televizijskih hiš že od marca zaposleni niso dobili plač. Delajo za prazen nič. Pa tudi posnetek, ki kroži na spletu, na katerem iz evropskega parlamenta dobesedno fizično odnesejo novinarja, ker je razkril laži in neresnice, da misliti (http://dotsub.com/ view/01ad2718-073c-474a-ac40-c7a72e199d55).
Takšnih in drugačnih zgodb, ki kažejo na položaj novinarstva v svetu, bi lahko naštela milijon. Morda pa je naša prihodnost v svetu brez novic. Morda si bodo župani, ravnatelji, direktorji, podjetniki in vsi drugi začeli sami pisati hvalospeve?
Je pa tudi res, da je nesojenih „ novinarjev", ki mislijo, da lahko solijo pamet tistim, ki ta poklic dejansko opravljajo, nešteto. Nikoli ni prepozno! Kvazi fakultet, ki v zadnjih časih ponujajo take in drugačne tečaje, je na pretek. Morda jim nekoč le uspe.
Dženana Kmetec
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Go-znik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Nastja Bat. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Koncert ob 40-letnici zbora sv. Viktorina
Velika družina, ki živi že 40 let
Mešani zbor sv. Viktorina, ki letos proslavlja 40-letnico delovanja, je v soboto za ljubitelje zborovske glasbe pripravil odličen koncert, ki je privabil množico poslušalcev. Kar precejšnje število jih je koncertnemu programu prisluhnilo stoje, saj so bili sedeži zelo hitro polni, a za takšno doživetje se je nedvomno splačalo tudi stati.
■ v-
Zbor sv. Viktorina, ena najstarejših ptujskih zasedb, ki prepeva zborovsko glasbo, letos obeležuje častitljivih 40 let. V teh štirih desetletjih se je spremenilo marsikaj, med drugim se je zamenjalo kar 260 pevcev, a zbor nikoli ni prenehal delovati.
Čeprav zasnova današnjega zbora sv. Viktorina sega že v leto 1969, ko je zborovodja Maksimiljan Feguš ustanovil pevski zbor Iuventus Seraphi-ca, se kot uradni začetek delovanja pod imenom zbor sv. Viktorina piše letnica 1971. Jedro zbora so tvorili pevci takratnega mladinskega zbora Iuventus Seraphica, Maksimilijan Feguš pa je novoustanovljenemu zboru posvetil kar 20 let in postavil trdne in pomembne temelje za nadaljnje delo. Mesto zborovodje je po selitvi Feguša v Maribor prevzela zborovodkinja Sonja Winkler, ki zbor vodi še danes. Je tudi ena tistih, ki so v zboru od same ustanovitve. Kar štirje člani, ki še danes prepevajo v zboru, so namreč bili tudi pri njegovi ustanovitvi: Branka Danilovič, Miran Selinšek ter Sonja in Dušan Winkler - četverica, ki tvori pomembne stebre zbora sv.
Utrinek s koncerta ob 40-letnici zbora sv. Viktorina: na levi prvi dirigent Maksimiljan Feguš, sedijo pa člani godalnega kvarteta Feguš
Viktorina.
»Pa se je zgodilo ... Pred zborom stojim že polnih 19 let. Na leta prepevanja imam zelo lepe spomine, saj sem
se popolnoma prepuščala Maksovemu vodenju in uživanju. Sedaj pa? Najtežjo nalogo mi predstavlja izbor literature, saj pogosto prece-
nim sposobnosti pevcev. Ker želim skladbo dobro izvesti, pa so dodatne obremenitve in vaje skoraj neizbežne,« pojasnjuje Winklerjeva, ki petje
Osijek • PIPO Čakovec gradi nov distribucijski center
Naložba, vredna dva milijona evrov
Perutnina Ptuj - PIPO Čakovec je minuli teden začela z izgradnjo novega distribucijskega centra v Osijeku. Uradni začetek del je med drugimi gosti pozdravila tudi hrvaška premierka Jadranka Kosor.
Direktor podjetja PP-PIPO Čakovec Predrag Šegovič je ob začetku izgradnje povedal: „Celoten proces izgradnje distribucijskega centra (DC) Osijek bomo financirali z la-
stnimi sredstvi, z novo vzpostavljeno infrastrukturo pa si bomo zagotovili dodatne količine manipulativnega in hladilniškega prostora v kontinuirani hladilni verigi za
oskrbovanje potrošnikov."
Investicijo podjetja je pozdravila tudi Kosorjeva, ki je poudarila: „Zaupanje poslovnih sistemov, kot je Perutnina Ptuj ob naložbah v hrvaška
Foto: Dialog
Začetek izgradnje novega, distribucijskega centra v Osijeku, ki bo zahteval dva milijona evrov, je ob direktorju podjetja PIPO-Čakovec Predragu Šegoviču pozdravila tudi hrvaška premierka Jadranka Kosor.
podjetja pomeni, da smo prešli večino praktičnih ovir in vzpostavili konstruktiven dialog z evropskim poslovnim svetom."
Naložba v DC Osijek, vredna dobra dva milijona evrov, je sicer še ena izmed pomembnih naložb, s katerimi Perutnina Ptuj zagotavlja učinkovito oskrbo potrošnikov z varnimi, zdravimi, kakovostnimi in okusnimi živili iz perutninskega mesa na Hrvaškem. Z novo pridobitvijo bodo omogočili učinkovitejšo vzpostavitev kontinuirane hladilne verige od tehnoloških linij pa vse do polic v trgovinah. „Prehranski segment je v današnjem času izredno občutljiva tema, česar se nadvse zavedamo tudi v naši družbi. Zato so naše investicije usmerjene v uvajanje najsodobnejše tehnologije v vse pridelovalne procese, s čimer zagotavljamo konstantno vrhunsko kakovost naših živil,« je naložbo komentiral mag. Predrag Šegovič.
SM (vir: Dialog)
v cerkvenem zboru vidi kot svojstven poklic in posebno poslanstvo.
Ljubezen, prijateljstvo in še kaj
Predanost glasbi in zboru je četverico, ki v njem vztraja polnih 40 let, povezala za vse življenje. »Tudi ko sem dobila otroke, sem jih nosila na vaje. Tu smo jih naučili marsikaj, saj imamo zdravo okolje. Skozi petje smo se tudi duhovno bogatili in glasbo kot umetnost dojemali zelo poduho-vljeno,« o svoji izkušnji pravi Danilovičeva.
Štiri desetletja pa so s seboj prinesla nešteto novih izkušenj. V zboru so se rojevala nova prijateljstva, tkale nove vezi in rojevale so se nove ljubezni. Tudi predsednik društva Dušan Winkler in zborovodkinja Sonja Winkler sta svojo ljubezensko zgodbo pričela v zboru sv. Viktorina. Tako kot traja zbor, tako traja tudi njun zakon. »Bilo je veliko ljubezenskih zgodb, ene so se končale z zakonom, druge ne. Tudi danes imamo v zboru kar nekaj parov. Najmlajša člana, sicer dijaka, sta prav tako par,« o osebni niti, ki veže člane zbora, pravi Winklerjeva.
Zraven ljubezenskih zgodb pa so se tkala tudi prava, življenjska prijateljstva in nekatera med njimi štejejo toliko let, kot jih ima sam zbor. »Kar nekaj nas je takih, ki se razumemo, kot bi bili družina.
Smo pravi prijatelji, si zaupamo, se poznamo, hodimo skupaj na morje in podobno. Resnično lahko rečem, da je to velika družina, ki traja že 40 let,« pravi Danilovičeva.
Tudi Miran Selinšek, ki je v zboru od same ustanovitve, pravi, da člani zbora med seboj čutijo posebno povezanost in pripadnost. Spominja se časov, ko so v zboru prepevali tudi njegov oče, dve sestri, kasneje pa je za zborovsko petje navdušil še hčeri.
Maksimilijan Feguš postavil trdne temelje
Zbor svetega Viktorina je nedvomno pomembno vplival tudi na življenje in delo svojega ustanovitelja in prvega zborovodje Maksimilijana Feguša. Kar 20 let je zbor deloval pod njegovim vodstvom; kako nepozabna izkušnja je to bila zanj, pa je dokazal tudi s sodelovanjem pri izvedbi sobotnega slavnostnega koncerta, nekaj pesmi je namreč tudi sam dirigiral. Posebno noto so k odličnemu vzdušju dali tudi njegovi štirje sinovi, Godalni kvartet Feguš, ki so pravi virtuozi na svojih instrumentnih.
Tako kot je Feguš preko svojih sinov poskrbel, da se glasba v družini nadaljuje, tako tudi starejši pevci v zboru poskušajo za cerkveno petje navdušiti svoje otroke. »Skrbimo za pomladek in vesela sem, da je v našem zboru kar nekaj mladih,« pravi zbo-rovodkinja, sicer tudi učiteljica glasbe (na šoli Videm), ki je v zbor privabila kar nekaj svojih učencev. Pomladek je trenutno kar številčen, najmlajša člana pa sta srednješolca Anuša Sarič in Klemen Rotar.
V štirih desetletjih delovanja pa zbor ni zaznamoval le svojih članov, temveč je postal pomemben tudi z vidika razvoja in sprejemanja cerkvenega petja. To je dokazal tudi sobotni slavnostni koncert v cerkvi sv. Jurija na Ptuju, s katerim so obeležili jubilej. Pevci in pevke mešanega pevskega zbora sv. Viktorina s Ptuja so namreč pripravili enkraten glasbeni dogodek, ki je privabil množico ljubiteljev dobre glasbe. Ta je dobesedno odmevala po vsej cerkvi, ki so jo ljudje napolnili do zadnjega kotička. Prispevek k odličnemu glasbenemu dogodku so dali tudi vsi gostje, ki so sodelovali z zborom: Dunja Spruk, Janez Lotrič, Tina Žerdin, Jannis Va-genas, Tonja Maruša Hriber-šek, Tone Potočnik, Maksimilijan Feguš in Godalni kvartet Feguš. »To so tisti glasbeniki, ki z nami redno sodelujejo,« pojasnjuje predsednik društva Dušan Winkler.
Nekaj besed o vseh gostih, sobotnem dogodku, viziji in zgodovini zbora sv. Viktorina lahko najdete tudi v bogatem zborniku, ki je izšel ob njegovi 40-letnici.
Dženana Kmetec
Ptuj • Pogovor z Larisom Gaiserjem, kolumnistom Štajerskega tednika
„V Sloveniji se je v resnici že zgodil grški scenarij"
Kolumnist Štajerskega tednika Laris Gaiser je bil prvi in dlje časa tudi edini slovenski analitik, ki je skušal domačo javnost in politiko opozoriti na bolno gospodarstvo. V Sloveniji se je že leta 2008 zgodil grški scenarij, a so nas takrat izvlekli, ker si tega EU ni mogla privoščiti, zatrjuje. »Sedaj ponovno drvimo proti propadu zaradi popolne nesposobnosti naših voditeljev. Tokrat nas bo EU pustila, da potonemo,« pravi.
Foto: Črtomir Goznik
Laris Gaiser: »Slovenija potrebuje zdrav center, ki ga bodo vodil neobremenjeni ljudje.«
Narava in pozicija nam nudijo vse, kar je potrebno za nov začetek, le odločitve so potrebne. Vse to pa pomeni novo politiko in nove ideje, pomeni biti aktiven in ustvarjalen; do sedaj smo bili pasivni in uničujoči.
Z Larisom Gaiserjem smo se pogovarjali o stanju v državi in možnih rešitvah iz krize.
Slovenija - država za mafijo
Kako ocenjujete trenutne gospodarske in politične razmere v Sloveniji? Vse več je tistih, ki so prepričani, da se bo pri nas že kmalu zgodil grški scenarij.
„Na žalost sem bil pred leti prvi in dlje časa tudi edini slovenski analitik, ki je skušal našo javnost in politiko opozoriti na bolno gospodarstvo. Kot veste, sodelujem z mednarodnimi bankami in svetovnimi finančnimi podjetji. Vsi nas že dolga leta smatrajo za nepravno državo, v katero investirajo le mafija in subjekti, ki v Evropi potrebujejo pranje denarja.
Naša politična elita je opravila izredno dobro delo s tem, ko je v prvih petnajstih letih samostojnosti omogočila rast države do nivoja ostalih razvitih partneric zahodnega sveta. Vendar je takšna naloga bila, če malce poenostavimo, lahka. Potrebno je bilo le voditi proces brez večjih napak. Zdaj, ko pa smo nadoknadili vse konkurenčne razlike in se je potrebno boriti za napredek, ki ga ne jamči več nobena strukturalna prednost, ugotavljamo, da nimamo pojma, kako naprej, in lahko le gledamo, kako nas prehitevajo Slovaška, Češka, Estonija in ostale države, za katere smo mislili, da jim bomo vedno vzorec.
Sloveniji se je v resnici že zgodil grški scenarij. O njem sem pisal že leta 2008. Takrat smo kot prvi v EU zašli v finančne težave, in ker smo bili uradno zgodba o uspehu in prva bivša komunistična država članica evro sistema, so nam iz Bruslja in Frankfur-ta prikrito pomagali. Unija si ni mogla privoščiti resnice in imeti primera neuspeha,
ki bi pokvaril pričakovanja bodočih evro članic in mednarodnega trga. Proces širjenja evra bi se ustavil. Bili smo majhni in so nas rešili. Naš proračun ni vreden niti enega velikega evropskega podjetja. A politika tega ni razumela in sedaj zaradi popolne nesposobnosti voditeljev ponovno drvimo proti propadu. Tokrat nas bodo v EU pustili, da potonemo. Osel gre na led le enkrat."
V kolikšni meri je za današnje razmere kriva odhajajoča oblast, ki je v letu 2008 slovenske volivce prepričala s programom Odgovornost za spremembe?
„Ogromno. Pahor je vodil kriminalno koalicijo, ki je bila na oblasti le zato, da si je lahko razdelila zadnje delčke t. i. državnega premoženja. Skušali so do konca izčrpati gospodarske strukture, vendar jim je svetovna kriza preprečila plane in jih postavila v pozicijo, ko bi morali pokazati sposobnost kriznih me-nedžerjev. Seveda temu niso bili kos, zato se danes nahajamo v težki situaciji. Politiki so nas dolga leta vlekli za nos z zgodbico, da se ne smemo odreči 'družinski srebrnini', da so lahko oropali vsa dobra podjetja, zaradi katerih smo bili svetovno prepoznavni. Če pa jih niso namerno oropali, so jih pripeljali do kolapsa zaradi gospodarske nesposobnosti. Osebno sem se soočil s številnimi primeri nepripravljenosti naših bank (banke so hrbtenice poslovnega sistema) in holdingov z normalnim vsakdanjim mednarodnim poslovanjem. Politika nas je namerno držala zaprte pred svetom in se branila pred mednarodnimi investitorji, da je lahko delala vse, kar je želela, brez kontrole, pravila notranje kontrole pa je prilagodila sama sebi. Danes je stanje takšno, to garantiram, da bi si malokatera mednarodna korporacija ali država želela investirati pri nas. Nimamo več kaj nuditi in nimamo pojma o pravni državi. Sama država ne spoštuje najenostavnejših pogodb. Takšna sporočila hitro obkrožijo svet. Kapital in
investitorji pa gredo tja, kjer vladata pravo in stabilnost."
Politična elita nima pojma o gospodarstvu
Zakaj se Slovenija ni znala soočiti s krizo?
„Kot sem poudaril že na začetku, to sploh ni bila prioriteta. Politična elita je bila osredotočena na drugi cilj. Potem pa je postalo očitno, da nimajo pojma o problematikah razvitega gospodarstva in finančnih trgov. Vsemu temu pa zagotovo ni pripomogla naša, sedaj že pregovorna, nezdrava politična razdeljenost. Slovenija je izčrpana. Nimamo več vodilnih gospodarskih panog, istočasno pa države nismo pripravili na razvoj novih struktur ali storitev. Res je, da moramo zdaj rešiti najprej sami sebe, vendar kako je mogoče, da nihče ne pove resnice glede evropske nestabilnosti? Problem je skoraj preveč enostaven. Evro je edini primer monetarnega sistema na svetu in v zgodovini, ki nima odgovorne politične strukture. To pomeni, da je kredibilnost evra izredno nizka in je zato lahka tarča za špekulante in mednarodne finančne vojne. Dokler se EU ne bo odločila za konkreten korak v smeri skupne vlade in ne le za neke visoke predstavnike brez moči, se bomo morali soočati s stalnimi gospodarskimi težavami. Torej kot prvo, je po-
trebno kratkoročno sanirati javne finance, da preživimo, potem srednjeročno spremeniti gospodarsko strukturo Slovenije, in tretje, srednje- in dolgoročno moramo delati na preživetju Evrope. Evropa potrebuje nove cilje in nove karizmatične liderje."
Kje je izhod, kdo nas lahko odreši in kako? So to v resnici novi politični obrazi, ki se bodo težko prebili, glede na to da je za slovensko »staro« politiko najtežji prav izhod iz politike?
„Izhod je v drugačni razdelitvi politične moči znotraj parlamenta, v novih 'pripravljenih' kadrih, ki ne bodo le zvočniki oz. papige liderjev, ter v globokem prestrukturiranju gospodarstva in finančnega sistema. Politična revolucija je potrebna, da stari voditelji, ki mislijo, da so nedotakljivi, dobijo sporočilo o koncu nekega zgodovinskega obdobja. Gospodarstvo potrebuje ukrepe, ki ga bodo rešili neustvarjalnega krča. To pomeni nižje davke, zagotovljene finančne tokove iz tujine, delujoč pravni sistem in vizijo razvoja. Slovenija lahko postane svetovni laboratorij sodobnih tehnologij ali velik zdravstveni park, ki bo privabil tako farmacevtske velikane kot normalne bolnike zaradi naših posebnosti. Narava in pozicija nam nudijo vse, kar je potrebno za začetek, le odločitve so potrebne. Vse to pa pomeni novo politiko in nove ideje.
Pomeni biti proaktiven in ustvarjalen. Do sedaj smo bili pasivni in uničujoči."
Smo Slovenci zreli pred novo kampanjo?
Kakšno volilno kampanjo pričakujete? Že sedaj kaže, da bo vrelo od nizkih udarcev...
„Pričakujem 'hitro' kampanjo, v kateri bodo prevladovali nizki udarci. Spet nič novega, vendar sem osebno prepričan, da je to zadnja takšnega kova. Sedaj so si politiki izborili nepričakovano razpustitev državnega zbora in javnost presenetili, tako da so onesposobili pripravo alternativnih kandidatov. Slovenci smo postali zrel narod. Potrebujemo nekaj drugačnega, in če bomo pri tem vztrajali, se nam bo zagotovo kmalu obrestovalo. Stare ali nove stranke se bodo morale s tem sprijazniti, sicer jih čaka propad."
V tem trenutku se zdi, da v posameznih političnih opcijah ne najdejo druge poti kot obračunavanje z Janezom Janšo?
„To vodi k pravi »berlusko-nizaciji« slovenske politike. Petnajst let že italijanska levica igra le na karto pokvarjenosti Berlusconija in petnajst let italijanski mogotec vlada. Protiučinek 'mučeništva' je heroizacija. Takšen izid je politično ugoden za Janšo, ker pridobiva glasove, ampak tako kot v Italiji to ne pripelje do pravih rešitev za državo."
Kako se bo po vaše končala afera Patria, ki je bila razvpita že pred volitvami 2008?
„Točno tako, kot se je leta 2008!"
Kolikšne so možnosti Zorana Jankovica, da se zavihti na premierski stolček?
„Resnično upam, da Slovenci nismo tako nezreli. Po celi državi se govori, da je bolje imeti Jankoviča kot katerega koli drugega politika; vsaj cena korupcije je znana, delo pa opravljeno. Takšno razmišljanje je pogubno in kaže na globoko moralno krizo, v katero padamo."
Kakšno igro v tem razgretem političnem ozračju igra predsednik države dr. Danilo Türk?
„Iskreno sem razočaran nad predsednikom Türkom. Upal sem, da bo glede na mednarodne izkušnje znal biti pravi vrh države svetovnega kova, kot ga še nismo imeli do danes. Žal se je izkazal za politika srednjega razreda in ni prerasel v državnika. Jasno se je postavil na stran ene politične opcije in ne dela v dobro vseh državljanov. Na levico stavi tako odkrito, da bi skoraj morali zahtevati njegov odstop. Razumem, da mu je bil Pahor blizu in da izhaja iz stare komunistične partije, ampak trenutek ustvarja pravega politika. V času težke politične krize bi predsednik Türk lahko potegnil črto pod lastno preteklostjo ter s kratkoročnimi računi vodil državo s pridobljeno moralno avtoriteto. Ves čas pa se je raje skliceval na tehnične ustavne težave in tako kril svojo pristransko pasivno držo. Res škoda. Slovenija bi potrebovala primer državnika, ki živi in se bori zanjo in njeno blaginjo."
Kdaj bo po vaše Slovenija končno postala »normalna« država, ki se ne bo delila v vsakem trenutku?
„Takrat, ko ne bomo več deljeni na dva popolnoma nezdrava politična bloka in ko nas preteklost ne bo obremenjevala v vsakdanji politični debati. Vsi poznamo zgodovino. Vsi jo znamo spoštovati in imamo lastno vizijo razvoja države. Napočil je čas, da v javnem prostoru nastopi nova vodilna stranka, ki bo prevzela večinski sredinski slovenski politični prostor in uravnotežila dogajanja z normalno. Preprosto potrebujemo zdravo pamet ter pripravljene kadre, ki bodo delali v tej smeri. Mislim, da smo vsi popolnoma naveličani stalnih partizanskih obračunavanj, sterilnih očitkov in praznih besed. Slovenija se mora rešiti takšne levice in takšne desnice. Potrebuje zdrav center, ki ga bodo vodili neobremenjeni ljudje. Vsi mi smo razumni ljudje, ki ne potrebujemo skrajnosti in želimo le normalno živeti ter imeti možnosti za osebni, duševni in ekonomski razvoj. Vizija velike centralne stranke, ki bo izvirala iz naših zgodovinskih in kulturnih temeljev, je edina, ki nam lahko v prihodnosti zagotovi nemoten razvoj in socialno stabilnost. Vse ostale stranke se bodo morale soočiti z njo, če bodo želele vladati. Takšna stranka lahko na volitvah pridobi med 30 do 40 odstotkov volivcev. Mogoče se to ne bo zgodilo decembra, vendar mislim, da bo do tega prišlo kmalu. Sem optimist."
Markovci • Občinski svet razdeljen na dva pola
Zakaj Gabrovec ne mara Kekca
Čeprav so markovski svetniki na 7. redni seji v sredo, 5. oktobra, sklepali o trinajstih točkah, so z njimi opravili v treh urah, ponovno pa se je pokazalo, da so mnenja svetnikov ob pomembnejših zadevah razdeljena na dva politično različna pola.
Da je temu tako, se je pokazalo že kar na začetku, ko je Ivan Svržnjak (SLS) znova predlagal, da bi pobude in vprašanja prestavili na konec seje. Župan Milan Gabrovec je ponovno poudaril, da morajo biti svetniki na sejo dobro pripravljeni in da morajo imeti morebitne pobude in vprašanja pripravljene že pred sejo, ne pa da jih oblikujejo med njo. Podobnega mnenja je bil tudi Slavko Rožmarin (Nsi), ki je trditev podkrepil z dejstvom, da se tudi mnogi občani, ki gledajo neposredne prenose seje, strinjajo s tem, da so vprašanja svetnikov že v uvodnem delu. Županov predlog dnevnega reda z vprašanji svetnikov na začetku seje je bil potem sprejet z enim glasom več, kajti mnenja svetnikov so bila spet povsem razdeljena na dvoje.
Razdeljenost se je pokazala tudi, ko je Slavko Rožmarin vprašal, kaj je z nakupom gasilskega avtomobila za PGD Stojnci, ta pa mu pojasnil, da so ugotovili, da so potrebe gasilskih društev v občini višje, kot je predvideno v kategorizaciji Gasilske zveze Slovenije. Vsa društva so zelo dobro opremljena, zato ni potrebno, da bi opremljenost še zviševali, niti zniževali, ampak le še ohranjali.
Franc Ferčič (LDS) je spro-
žil pobudo, da bi v občini Markovci pričeli aktivnosti za pridobitev standarda kakovosti ISO 9002. Konrada Janžeko-viča je zanimalo, kakšni kriteriji so bili upoštevani pri urejanju studencev v posameznih vaških središčih, saj spominjajo na kraške vodnjake, ki v to okolje ne sodijo; pa tudi, kako je z urejanjem informativnih tabel ob vaških kapelah.
Ivan Svržnjak je opozoril na dejstvo, da so zaradi zapletov pri nameravani gradnji novega vrtca v Markovcih ostali brez finančne konstrukcije, saj so ostali brez 400.000 evrov državnih sredstev, zanimalo pa ga tudi, kako je z govoricami, da naj bi v Strelcih v kratkem prišlo do gradnje nove ceste in spremembe voznega režima. Milan Majerja je zanimalo ali je res, da je avtopralnica v Stojncih zaradi gradnje kanalizacije dobila odškodnino, Igor Ambrož je vprašal, kako je z odvozom kosovnih odpadkov in s košnjo trave na občinskem zemljišču ter kako je s čiščenjem odvodnega kanala.
Težave zaradi zaprtja ceste čez zapornice
Na pereč problem je opozoril tudi župan, ki je sporočil, da ga je klicalo več občanov in se jezilo zaradi težav pri pre-
Foto: M. Ozmec
Čeprav so DEM pod jezom v Markovcih zgradili začasno obvozno cesto, posamezni kmetje uporabljajo svojo »bližnjico« prek privatnega zemljišča.
vozili čez staro strugo Drave pod jezom v Markovcih, kjer Dravske elektrarne gradijo malo hidroelektrarno. Kljub dejstvu, da so potrebovali veliko energije za to, da so DEM prepričali, da so pod jezom zgradili začasno obvozno cesto, namreč posamezni kmetje uporabljajo svojo »bližnjico« prek privatnega zemljišča. Da bi se izognili morebitnim težavam, je vse svetnike pozval, naj s svojim zgledom to poskušajo preprečiti, pa tudi vse občane je pozval, naj v času, ko je cesta čez jez zaprta, za prehod čez Dravo uporabljajo legalno in označeno obvozno cesto.
Zaradi sprememb, ki so po
Hajdina • 50. obletnica zaključka šole
Nostalgično srečanje
Trinajsti september je bil praznični dan za nekdanje sošolke in sošolke OŠ Hajdina, ki so pred 50 leti končali osnovno šolanje. Čeprav so se v minulih petih desetletjih srečevali vsakih pet let, je bilo srečanje po 50 letih osnovne šole nekaj posebnega za vse, ki so prišli.
Brez snega ni zime, brez cvetja ni pomladi, tako tudi ni prvega veselja, če ga nimaš s kom deliti, je bil moto njihovega jubilejnega srečanja, ki je prineslo veliko veselja, nostalgičnih spominov na vse, kar so skupaj preživeli vsi skupaj in vsak sam v tem času. Pripravili so tudi poseb-
no šolsko uro, v okviru katere so predstavili svoje življenjske zgodbe, njih pa ni bilo prostora za bolezni.
Na srečanju sta se jim pridružili tudi nekdanji učiteljici Manca Terbuc in Irma Škri-njar. Pozdravila jih je ravnateljica OŠ Hajdina Vesna Mesaric Lorber, pridružil pa se ji je
tudi hajdinski župan Stanislav Glažar. Učenci OŠ Hajdina so pripravili priložnostni kulturni program, v šoli pa so jim pripravili tudi pogostitev. Za vse, kar so jim pripravili in kar je dodatno obogatilo njihov praznični dan, so se jim še posebej zahvalili.
MG
Udeleženci srečanja ob 50. obletnici konca osnovnega šolanja
besedah Staneta Napasta iz skupne občinske uprave nastale zaradi namenske rabe prostora pri nameravani izgradnji družbene infrastrukture v centru Markovcev ter pri ureditvi gramoznice v Prvencih, so soglašali s predlogom sprememb in dopolnitev odloka o dolgoročnem in srednjeročnem družbenem planu.
Skoraj brez razprave so svetniki soglašali z osnutkom odloka o javnem redu in miru ter s predlogom odloka o vzdrževanju občinskih javnih cest in drugih prometnih površin, pa tudi s predlogom odloka o podelitvi koncesije za vzdrževanje cest in javnih površin.
Z rebalansom spreminjajo le odhodke
Zaradi sprememb, ki so nastale med letom, so brez zapletov sprejeli prvi rebalans občinskega proračuna za leto 2011, ki predvideva dobrih 5,8 milijona evrov prihodkov in 8,9 milijona evrov odhodkov. Kot je pojasnil predsednik odbora za javne finance Franc Ferčič, se občinski prihodki z rebalansom ne spreminjajo, zaradi nujnih sprememb se spreminjajo le nekateri odhodki - predvsem zaradi načrtovane ureditve prostorov za razstavo stalne etnološke dediščine v mansardi občinske stavbe in zaradi projekta kolesarske poti Bukovci, s katerim se bodo prijavili na javni razpis za sofinanciranje.
Nekoliko so povečali sredstva za sejnine, saj so predvidena že porabili, spremembe pa so bile potrebne tudi zaradi ureditve ozvočenja na pokopališču ter izdelave investicijskega projekta za ureditev vaškega centra Sobetinci.
Ker sredstva za javna dela do konca leta ne bodo porabljena, so jih zmanjšali, prerazporedili pa so tudi sredstva, ki so bila namenjena za dokončanje rekonstrukcije javne poti Bukovci-Novi Jork, saj je ta projekt že zaključen.
Skoraj brez težav so uredili nekaj premoženjsko-pravnih
zadev, saj so dopolnililetnipro-gram dela, soglašali s prodajo nepremičnin v k. o. Prvenci in Bukovci, pa z nakupom dveh nepremičnin v k. o. Markovci, se odpovedali predkupni pravici v obrtni coni Novi Jork ter soglašali s služnostno pravico v k. o. Stojnci. Z neodločenim izidom glasovanja, pet svetnikov je bilo za in prav toliko proti, pa so zavrnili predlog o menjavi nepremičnine v k. o. Markovci z družbo MCK, pri čemer sta Marko Lepoša in Ivan Ambrož županu predlagala, da čim prej skliče zbor krajanov Markovcev in jim zadevo v zvezi z ureditvijo trga v Markovcih podrobneje predstavi, saj mnogi pričakujejo, da bodo pri tem upoštevana tudi njihova mnenja in predlogi. Župan Gabrovec je pojasnil, da ne gre le za ureditev krajevnega središča, ampak središča celotne občine, zato bo verjetno sklical zbor vseh občanov, svetnike, ki so glasovali proti zamenjavi zemljišča, pa je opozoril, da urejanje zavestno in namerno po nepotrebnem zavlačujejo.
Usoda projekta za zaščito podtalnice še negotova!?
Po razpravi so nato enotno podprli vsebino investicijskega programa za projekt odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju Ptujskega polja - kanalizacijski sistem Bukov-
ci-Formin in čistilne naprave Formin. Jernej Šoemen iz
Komunalnega Podjetja Ptuj je namreč pojasnil, da gre za sestavni del vloge za pridobitev sredstev kohezijskega sklada v okviru MO Ptuj ter občin Gorišnica in Markovci, samo občino Markovci pa naj bi ta del investicije veljal okoli 4,9 milijona evrov. Ko ga je župan vprašal, kakšne so realne možnosti, da ta projekt izgubijo, je Šoemen odgovoril, da odločbe za drugo fazo tega obsežnega projekta ne bo, dokler ne bo končana prva faza. Po stečaju Cestnega podjetja Maribor se trudijo, da bi našli drugega izvajalca, saj bi bil lahko projekt zaključena v dveh mesecih.
Podprli so tudi predlog treh projektov: za izgradnjo javne poti v Bukovcih, za rekonstrukcijo lokalne ceste skozi naselje Sobetinci ter za izgradnjo kolesarske steze v Bukovcih.
Zaradi odstopa dosedanjega člana Mirka Janžekoviča so za novo članico nadzornega odbora imenovali Petro Ozmec iz Bukovcev, v svet zavoda OŠ dr. Ljudevita Pivka pa Davida Gabrovca iz Markovcev. Na predlog avtobusnega prevoznika Veolia transporti iz Ptuja so soglašali tudi s predlogom za znižanje cen vozovnic za dijake in študente.
Ali Gabrovec res ne mara Kekca?
Ko je župan svetnikom predlagal ponovni pristop k Ustanovi dr. Antona Trstenjaka, je med predstavitvijo njenega delovanja pojasnil, da je bil 20. junija letos spremenjen njen statut, zato je potreben ponoven sklep občine o pristopu k delovanju ustanove, ponoven podpis listine o članstvu in plačilo članarine, ter dodal, da imajo v občini Markovci le dva študenta, ki prejemata štipendijo iz omenjene fundacije, in da dodatnih stroškov s tem ne bi smelo biti. Ob tem ga je Milan Majer (SLS) ogorčeno vprašal, zakaj na sejo ni vabil predstavnika te ustanove. Ko naj bi Gabrovec izvedel, da je ustanova za razlagalca določila nekdanjega župana Franca Kekca, naj bi bil na jutro pred sejo sporočil, da ne potrebujejo nobenega razlagalca. Ta poteza novega župana po mnenju Majerja ni korektna do nekdanjega župana, ki je tudi po mnenju nekaterih drugih svetnikov in občanov svoje delo vsa leta opravljal dobro in v korist celotne občine.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Jernej Šoemen iz Komunalnega podjetja Ptuj je zatrdil, da odločbe za drugo fazo projekta za zaščito podtalnice ne bo, dokler ne bo končana prva faza.
Foto: arhiv
Žetale • Pred 12. občinskim praznikom
Letos vrtec in ceste, kmalu še dvorana
Daleč največja naložba Občine Žetale v zadnjem letu je gradnja vrtca, ki naj bi bil dokončan že naslednji mesec. Ob tem pa so uspeli modernizirati še nekaj kilometrov cest.
Zupan Anton Butolen: „ Zelo neresno je, če je razpis odprt le dva delovna dneva ..."
S projektom izgradnje tri-oddelčnega vrtca se je občina Žetale uspešno prijavila na minuli javni poziv regionalnih razvojnih programov (RRP), od koder bo prejela kar 880.000 evrov.
„Sklep za sofinanciranje vrtca smo prejeli lani, nato pa smo letos na drugem razpisu izbrali najugodnejšega izvajalca - podjetje GP Project ing., in z njim podpisali pogodbo za izvedbo del v višini 950.000 evrov. Skupna vrednost celotnega projekta je sicer višja, znaša 1,070 milijona evrov, v kar je vključeno še nakup zemljišča in priprava vse potrebne dokumentacije," je povedal župan Anton Butolen in ob tem dodal, da pričakuje pridobitev uporabnega dovoljenja v novembru: „V tem času smo izvedli razpis za vpis. Odziv je bil dober in dva oddelka se bosta vselila v vrtec predvidoma ob koncu novembra ali v začetku decembra letos."
Občina je v iztekajočem se letu modernizirala tudi precej kilometrov cest. Gre za obnovo ceste Žetale-Krhiče v skupni dolžini skoraj štiri kilometre ter treh krajših odsekov javnih poti (Žale-Režek, Stopnica-Gater in Žerak-Fi-šer) v skupni dolžini približno 2 kilometra. Prvi dve sta že dokončani, tretja pa še poteka. Za modernizacije cest
Daleč največja naložba tekočega leta v občini je izgradnja vrtca, ki malčke pa naj bi sprejel že novembra ali decembra letos.
so v Žetalah namenili državni denar v višini 128.000 evrov ter še dodatnih približno 222.000 evrov, saj so vse cestne naložbe skupaj zahtevale približno 350.000 evrov.
Kritično o razpisih
„Glede na velikost osnovnega občinskega proračuna, to je 1,1 milijona evrov, je seveda milijon sredstev, pridobljenih na razpisih, izjemna številka, vendar zadovoljstvo kalijo javni razpisi. Nepojmljivo je, da se na nobenem razpisu ni več možno prijavljati z modernizacijo cest. Na razpis za Južno mejo smo se prijavili s projektom obnove treh javnih poti in dela lokalne ceste tik ob državni meji, vendar smo bili izločeni, ker je razpis predvideval, da mora cesta reševati dostop do domačij po slovenski strani za tiste, ki so do sedaj imeli dostop s hrvaške strani. Z drugima dvema pripravljenima projektoma se potem sploh nismo prijavili. Med njima je bila tudi cesta Žetale-Majšperk, ki je bila z majšperške strani letos obnovljena iz istega vira na podlagi lanskega razpisa. Problem je
Spoštovane občanke in spoštovani občani! Ob občinskem prazniku občine Žetale vam iskreno čestitam in vas vabim na osrednjo prireditev v soboto, 15. oktobra 2011 ob 16. uri v prireditveni šotor pri OŠ Žetale.
Župan občine Žetale Anton Butolen l.r.
v tem, da se pogoji na enakih razpisih vsakokrat spreminjajo; mi pripravljamo in plačujemo projekte na zalogo, z njimi pa se potem sploh ne moremo prijaviti. Podobno se je zgodilo s projektom za modernizacijo lokalnih cest Strajna-Potni vrh in Globo-čec-Potni vrh. Lani smo bili neupravičeno izločeni, letos se s projektom na razpis za Južno mejo sploh nismo mogli prijaviti zaradi že omenjenih razpisnih pogojev. Ko pa smo projekt prilagodili razpisu Razvoj podeželja, smo ugotovili, da so se tudi tam razpisni pogoji spremenili in se tudi tam nismo mogli prijaviti. Mimogrede naj omenim, da je neresno, da je razpis odprt samo dva delovna dneva," je kritičen župan Butolen, vendar tudi pravi, da so novi projekti za nadaljnje razvojne korake občine že v pripravi:
„V tem trenutku pripravljamo štiri večje projekte, s katerimi mislimo kandidirati na razpisih. Za razpis Razvoj podeželja imamo pripravljeno dokumentacijo za dve cesti, za drugi ukrep iz istega razpisa pa pripravljamo dokumentacijo za obnovo Pušni-kove domačije, za dograditev objekta pri Vukovi domačiji in ureditev Poti kulturne dediščine po občini Žetale. Za razpis za Južno mejo pripravljamo dokumentacijo za kanalizacijo in čistilno napravo v delu Žetal. Upamo, da pogoji razpisov ne bodo spret spremenjeni in se bomo lahko s pripravljenimi projekti res prijavili. Na napovedan šesti javni poziv RRP pa se bomo prijavili z obnovo kulturne dvorane v našem vaškem domu, ki je že zelo stara in neprimerna za razne prireditve. Trenutno sta v pripravi dva idejna osnutka, občinski svet pa bo izbiral pravega na naslednji seji. Izgradnja je predvidena v letu 2013."
Foto: SM
je zahtevala dober milijon evrov,
Problem prihodnosti -kanalizacijska mreža
Ena večjih težav v bližnji prihodnosti, ki čaka še veliko podeželskih, redkeje naseljenih občin in naselij v njih, bo gradnja kanalizacijske mreže. Župan Anton Bu-tolen o tem razmišlja tako:
„Res je v tem trenutku v občini še toliko drugih problemov, da izgradnja kanalizacije in čistilnih naprav ni v prvem planu. Tudi sicer je logično, da ta problem rešijo najprej tam, kjer je zaradi gostote poseljenosti bolj pereč. Obstaja pa seveda nevarnost, da bo država takrat, ko bo problem v urbanih naseljih rešen, na nas spet pozabila.
Občina Žetale se je že pred leti vključila v projekt Očistimo porečje Dravinje ravno zato, da bi opozarjala na problem izgradnje kanalizacije oz. mreže manjših čistilnih naprav na območjih, kot je naše. Izdelane so bile študije izvedljivosti, ki so pokazale, da je gradnja večjega kanalizacijske omrežja nesmiselna. Rešitev je treba iskati v večjem številu manjših čistilnih naprav. Posebej primerne se kažejo rastlinske čistilne naprave. Zanimivo je, da v nasprotju s splošnim prepričanjem gradnja ni bistveno dražja kot v urbanih naseljih, le strategijo je potrebno spremeniti. Seveda pa bo morala država sprejeti ustrezno strategijo sofinanciranja. Nemogoče je namreč pričakovati, da bomo na teh območjih problem izgradnje kanalizacije in čistilnih naprav reševali občina in občani sami, brez evropskega in državnega denarja."
SM
Od tod in tam
Destrnik • 800 tisočakov za kanalizacijo
Kanalizacija Vintarovci-Janežovski vrh, vredna skoraj 800 tisoč evrov, se je te dni zaključila. Projekt se je pričel v lanskem letu, njegova vrednost pa je bila ocenjena na 795.540 evrov. Gradnja se je predvidevala za leti 2010 in 2011. Dela so potekala po zastavljenem planu in so s septembrom zaključena. Za omenjeni projekt je Občina Destrnik v lanskem letu sklenila pogodbo s Službo vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko za sofinanciranje v višini 531 tisoč evrov. Prav tako je projekt prijavila za koriščenje po zakonu o financiranju občin, za katerega je bila sklenjena pogodba o sofinanciranju v višini 119 tisočakov. Dolžina glavnega kanalizacijskega voda je 6,3 km in premera 250 mm, obsega pa približno 85 priključnih jaškov. Gradnja je v glavnem potekala pojavnih poteh in lokalnih cestah.
Dženana Kmetec
Prlekija • Redarji /e v petih občinah
Foto: Črtomir Goznik
Pred dvema letoma je v občinah Ljutomer, Kri-ževci, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej pričel delovati Medobčinski inšpektorat in redarstvo. Njegov sedež je v Ljutomeru, na podlagi dogovorjenih nalog pa so v tej skupni občinski službi zaposlili dva inšpektorja, štiri redarje in administratorja. Letos je občina Sveti Jurij ob Sčavnici iz skupne službe izstopila, občina Radenci pa bo namesto dveh odslej imela le enega redarja. Spremembo odloka o ustanovitvi Medobčinskega inšpektorata in redarstva so že potrdili občinski sveti v Radencih, Ljutomeru in Veržeju, enako naj bi v prihodnjih dneh storili še občinah Križevci in Razkrižje. Tako so se župani in županja občin ustanoviteljic junija dogovorili, da bodo v bodoče občine sofinancirale omenjeno službo po deležih glede na število prebivalcev. Odslej bo občina Ljutomer financirala 50 odstotkov sredstev za delovanje Medobčinskega inšpektorata in redarstva, občina Radenci 23 odstotkov, občina Križevci 16 odstotkov, občina Razkrižje šest odstotkov, občina Veržej pa pet odstotkov.
NŠ
Ptuj • Projekt E-pismena Slovenija
V podjetju Animacija Ptuj so pripravljeni na različne oblike sodelovanja ter pomoči sorodnim in drugim družbenim neprofitnim organizacijam, društvom ter posameznikom, ki imajo interes osvajati nova znanja in razširjati svoja obzorja.
V	ta namen bodo v oktobru svoje prostore ponudili v brezplačno uporabo projektu »Simbioz@ - e-pismena Slovenija«, ki je največji letošnji prostovoljski projekt.
V	računalniških delavnicah bodo mladi učili starejše uporabe računalnika ter ohranjali in pletli medgene-racijske vezi. Projekt bo potekal ves teden med 17. in 21. oktobrom po vsej državi, med drugim tudi v prostorih Animacije v Aškerčevi ulici na Ptuju. Cilj projekta je starejše pritegniti k uporabi računalnika ter računalniškemu izobraževanju, saj je znano, da imajo nekateri pomisleke in strah pred uporabo te revolucionarne pridobitve. V času projekta bodo med 16. in 18. uro v Središču za samostojno učenje »učencem« na razpolago mladi prostovoljci, ki bodo v sproščenem prijateljskem vzdušju podajali znanja o sestavi računalnika, veščine Worda, interneta ter jim pomagali odpreti prvi elektronski naslov. Več podrobnosti lahko interesenti preberejo in se tudi prijavijo na www.sim-bioza.eu.
UR
Foto: DK
Gorišnica • Veselo na Dominkovi domačiji
Jesenska opravila ob smehu in plesu
Enega čisto zadnjih toplih in sončnih jesenskih dni so več kot odlično izrabili uporabniki varstveno-delovnega centra (VDC) Medobčinskega društva Sožitje. Skupaj z učenci OŠ Gorišnica in člani tamkajšnjega društva upokojencev so namreč preživeli dan na Dominkovi domačiji, kjer so se ne le zabavali, ampak marsikaj tudi naredili.
„Ideja se je porodila nekako spontano, razmišljali smo pač, kako bi obeležili teden otrok, in se potem odločili, da bi se družili z učenci osnovne šole ter preživeli nekaj časa na Do-minkovi domačiji, pridružili pa so se nam tudi člani upokojenskega društva. Tam so naši uporabniki lahko sodelovali tudi pri nekaterih kmečkih opravilih. Izkazalo se je, da je bila ideja odlična in vsi skupaj smo se res zelo, zelo zabavali," je najprej povedal predsednik društva Sožitje Janko Šu-man.
22 uporabnikov skupaj s svojimi mentorji se je tako na dvorišču slovite ohranjene domačije že dopoldne skupaj s prijatelji najprej spoprijelo z ličkanjem koruze, potem so iz ličja s pomočjo članov društva upokojencev naredili prav lične predpražnike, nekaj uporabnikov pa je naredilo tudi blazine, polnjene z ličjem. Kar lep kup koruznih klasov pa so obiskovalci tudi zvezali v pare in jih obesili za tramove, kot so to včasih delali predniki. A to še zdaleč ni bilo vse; zbrani so oluščili še fižol, očistili sirek in celo naredili sirkove metle.
Ko je bilo delo, značilno za jesenska opravila na kmetijah, končano, je sledila še zabava: uporabniki - člani folklorne skupine - so ob zvokih har-
Foto: arhiv Sožitje
Uporabniki VDC Sožitje so skupaj z gorišniškimi učenci in upokojenci najprej uživali v drobnih kmečkih opravilih, nato pa še v plesu, petju, glasbi in seveda dobri kmečki malici.
monike veselo odplesali kar nekaj plesov, da jih je bilo veselje videti. In seveda ni pravega občutka kmečkega življenja, če ne bi bile pridne roke uporabnikov centra, učencev in upokojencev nagrajene s tradicionalno okusno malico: z domačim kruhom, zaseko in lukom ...
Prav vsi udeleženci tega kmečkega dneva na Dominko-vi domačiji so bili nad doživetim izredno navdušeni in upajo, da ga bodo lahko naslednje leto spet ponovili. „Seveda bomo ta dan skupnega druženja ob kmečkih opravilih organizirali tudi v prihodnje, glede na izjemno navdušenje in veselje vseh, ki so se ga udeležili, se bomo trudili, da po-
stane tradicionalen," je potrdil Šuman in še dodal, da bodo sodelovanje s šolo nadgrajevali še na druge načine: „Med drugim bodo naši uporabniki obiskali gorišniško šolo, seveda pa bomo učence povabili tudi k nam, v naše prostore, in jim predstavili naš način življenja in dela."
Kmečka opravila sicer za uporabnike VDC društva Sožitje niso predstavljala posebne težave, saj v delavnicah delajo vsak dan in si tako zaslužijo tudi nagrade: „Res je, naših uporabnikov je skupaj 37, vsak dan jih zjutraj pripeljemo z njihovih domov v naše delavnice, popoldne pa jih spet odpeljemo k staršem. Devet uporabnikov pa je stalno na-
stanjenih pri nas, imajo svoje stanovanja oz. sobe in popoldne preživijo tako kot vsi ostali: si kaj skuhajo, gredo v trgovino ali na sprehod, pripravijo si tudi večerjo, počistijo, gledajo TV, poslušajo glasbo. Čez noč zanje vseeno skrbi eden od vzgojiteljev. V delavnicah pa ustvarjajo veliko raznolikih zadev; nekaj delajo za trg preko kooperantskih poslov in ravno s tem potem tudi zaslužijo, saj država nam plačuje le delo vzgojiteljev. Delajo tudi precej izdelkov iz gline, kar je naš program, pa iz papirja, predvsem gre tu za voščilnice. Zelo aktualni zdaj pa so tudi izdelki iz blaga, predvsem torbice, uporabniki pa tudi naši-vavajo in pravi hit so otroški slinčki z našitimi imeni."
Starost uporabnikov je sicer zelo raznolika, od 18 let navzgor: „Ker imamo tudi že kar nekaj starejših uporabnikov, čez 50 let, nameravamo zanje urediti poseben prostor, saj so njihove zmožnosti, sposobnosti za delo in tudi zahteve vseeno precej drugačne od najstniških. Trenutno čakamo na najavljen razpis pristojnega ministrstva, potem pa bomo to tudi naredili, saj imajo do tega pravico in si to zaslužijo tako kot vsi drugi ljudje," je še povedal Janko Šuman.
SM
Miklavž pri Ormožu • Mladi debaterki v Bruslju
Izkušnja evropske multikulturnosti
Minuli teden je Za in proti, Zavod za kulturo dialoga, skupaj s Slovenskim sektorjem Oddelka za obiske in seminarje evropskega parlamenta, organiziral in sofinanciral obisk slovenskih osnovno- in srednješolcev v Bruslju z namenom, da učencem predstavijo Evropski parlament, njegove strukture in mesto Bruselj.
Mesto med 40 udeleženci ekskurzije iz vse Slovenije sta dobili tudi Anja Miško in Bet-ka Perc, učenki OŠ Miklavž pri Ormožu, ki sta si med 2. in 5. oktobrom ogledovali Bruselj.
Ekskurzijo sta si zaslužili s pridnim delom v debatnem krožku, kjer sta se pod vodstvom mentorice Simone Klasinc, naučili odlično argumentirati, izražati in braniti svoje
Foto: Viki Ivanuša
Debaterki Anja Miško in Betka Perc z mentorico Simono Klasinc
stališče. Učenki sta bili za pot izbrani na Najblog natečaju Poslušajte nas za mlade od 14. do 19. leta.
Za pot v Bruselj sta z avtobusom potrebovali 18 ur, tam je debaterje pričakal Rok Koželj, ki jih je popeljal po parlamentu in jim predstavil delovanje evropskih institucij. Udeležili so se tudi sestanka odbora za razvoj, ki je imel na dnevnem redu debato o kmetijsko nerazvitih deželah v južni Afriki. „Uživali smo v belgijskih vafljih in čokoladi, nekateri pa so poskusili tudi belgijsko pivo. Brali smo stripe in jedli originalni belgijski pomfri. Bruselj je zelo razvito mesto z veliko različnimi kulturami in barvami. Všeč bi mi bilo biti evropska poslanka," je vtise strnila Anja Miško. „Točnega števila prebivalcev Bruslja sploh ni možno določiti zaradi velikega števila ilegalnih priseljencev. Ko se razgledaš
po ulicah, lahko vidiš Afričane, Kitajce, muslimane, žide, Turke," je bila nad živopisno-stjo mesta očarana tudi Betka Perc, ki si bo zapomnila tudi veličastno cerkev, ki so jo obiskali, saj tako velikih v Sloveniji nimamo. V hostlu, kjer so stanovali, so obiskovalci dobili knjižico z navodili, kako se obnašati v Bruslju kot domačini. Najbolj zanimivi navodili sta bili, da je potrebno za komuniciranje v Bruslju pomešati več jezikov, saj se v mestu govori francosko, špansko, nemško, nizozemsko ... Tako se zgodi, da domačini poved začnejo z nizozemščino, končajo pa jo v francoščini. Drugi namig pa je malce ekstremen in pravi: Hodite po ulicah v pižami. Belgijci menda dajo veliko več na udobje kot na izgled in se zjutraj lahko v pekarno odpravijo kar v pižami ...
Viki Ivanuša
Od tod in tam
V novi vrtec že decembra?
Foto: Črtomir Goznik
V teh dneh bosta nadzorni organ in izvajalec del pri gradnji novega ptujskega vrta Podlesek na Upravno enoto Ptuj podala vlogo za tehnični pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja. Kot je povedal vodja oddelka za negospodarske javne službe Mo Ptuj Ivan Vidovič, naj bi Upravna enota predvidoma razpisala obravnavo do 1. novembra. Tej bo sledila odprava morebitnih pomanjkljivosti, ugotovljenih ob tehničnem pregledu, tako da je pričakovati, da bodo novi vrtec Podlesek odprli 1. decembra letos. Gre za prvi ptujski energetsko varčen vrtec.
MG
Ptuj • Mesto bo dobilo Staro ulico
Foto: Črtomir Goznik
Še v starem sestavu sveta ČS Center je bila podana pobuda o poimenovanju ulice, ki povezuje Vrazov trg s Slovenskim trgom ob zahodni strani stare steklarske delavnice. Strokovno mnenje je pripravila prof. Marija Hernja Masten in ugotovila, da že popis hiš iz leta 1785 in katastrski načrt Ptuja iz leta 1824 kažeta, da je omenjena ulica ostala brez imena. Po obravnavi pobude na komisiji za poimenovanje ulic v MO Ptuj se je pričelpo-stopek, v okviru katerega so bila pridobljena vsa potrebna soglasja. O ustreznem odloku bodo na oktobrski seji razpravljali tudi ptujski mestni svetniki in ulico poimenovali Stara ulica. Vse obstoječe stavbe na tej ulici že imajo ueje-ne hišne številke, saj nanjo nimajo glavnih vhodov, zato preštevilčenje ne bo potrebno, potrebno bo le spremeniti hišno številko stavbe stare steklarske delavnice. Tudi ne bo potrebno predhodno posvetovanje o ustreznosti predlaganega imena ulice, saj gre za območje, na katerem ni oseb, ki bi imele tu prijavljeno stalno ali začasno prebivališče, niti pravnih oseb, ki bi imele tu sedež.
MG
' Aktivnosti v tednu dojenja
Foto: Črtomir Goznik
Prvi oktobrski teden je tudi v Sloveniji potekal v znamenju promocije dojenja. Ta je letos poudarjal komunikacijo, ki je bistvena v promociji in pri podpori dojenja. Materino mleko je v prvih šestih mesecih življenja vse, kar v tem obdobju potrebuje otrok za svojo rast in razvoj. Po podatkih Unicefa pa je le dobra tretjina novorojenčkov na svetu izključno dojenih. Aktivnosti v tednu dojenja so pripravili tudi v v ptujski bolnišnici, kjer so pripravili predavanje z okroglo mizo na temo slabokrvnosti med nosečnostjo in dojenjem ter nanj povabili bodoče mamice in očete. Slabokrvnost je svetovni problem, s katerim se srečuje že blizu 50 odstotkov populacije, in če je mati slabokrvna, bo slabokrven tudi otrok. Ana Španinger in Irena Galun sta bodočim mamam in očetom posredovali vrsto koristnih nasvetov za zdravje njihovih otrok, pri tem pa sta izjemnega pomena zdrava prehrana in zdrav način življenja.
Gospodarstvo po svetu .
Bruselj • Odločitev Evropske komisije
Zahodna Slovenija tudi v letih 2014-2020 upravičena do kohezijskih sredstev
Evropska komisija je minuli teden predlagala ureditev kohezijske politi-
WL	ke v letih 2014-2020-Za
j.	Slovenijo je izjemno po-
Hgk " J^^BH memben predlog, da bodo J	tudi regije, ki so bile do-
V šf i slej pod 75 odstotki BDP Ff^VV: ? ¡y j - j EU, pa sedaj presegajo 90 Foto: nato.¡nt odstotkov, kot zahodna Slovenija, še vedno upravičene do najmanj dveh tretjin obstoječih sredstev, je pojasnil komisar Janez Potočnik.
»Tako bo zahodna Slovenija lahko računala na znatno evropsko razvojno podporo tudi v prihodnjem sedemletnem obdobju. Ta bo seveda, v skladu s kriteriji razvitosti, v celoti še naprej na voljo tudi vzhodni Sloveniji. Komisija je tako pokazala veliko prožnost in pripravljenost prisluhniti specifičnim razvojnim problemom Slovenije,« je poudaril komisar za okolje Potočnik. Ocenjuje se, da naj bi ta ureditev za zahodno Slovenijo pomenila okoli 500 milijonov evrov za celotno sedemletno obdobje. Ta sredstva so bila na kocki, saj se je Slovenija razdelila na dve regiji - vzhodno in zahodno Slovenijo. Medtem ko vzhodna Slovenija tudi v prihodnje ne bo dosegala 75 odstotkov povprečnega BDP EU in bo še vedno upravičena do vse pomoči, pa je bil resen problem za Slovenijo to, da je zahodna regija presegla 100 odstotkov BDP EU, je pojasnil Potočnik.
Evropska komisija je po njegovih besedah menila, da države, ki so bile doslej pod 75 odstotki povprečnega BDP EU in so dobivale kohezijsko pomoč, pa so sedaj dosegle raven do 90 odstotkov, morajo dobiti poseben status - imenujejo se prehodne regije in so kriterialno upravičene do določene pomoči.
»A menili smo tudi, da bi tudi tiste regije, ki so doslej bile pod 75 odstotki, pa presegajo 90 odstotkov, iz kriterija pravičnosti morale biti deležne postopnega prehoda. Tako da v bistvu predlagamo, da bi tudi take regije - mednje sodi zahodna Slovenija, sicer pa jih je zelo malo - dobile najmanj do dve tretjini obstoječe pomoči,« je povedal Potočnik.
Take regije so samo tri - poleg zahodne Slovenije še Bukarešta in Kreta. Glede na majhno število teh regij tudi ni pričakovati, da bi ureditvi katera članica nasprotovala. Predloge komisije morata seveda potrditi Svet, v okviru katerega odločajo države članice, in Evropski parlament.
Današnji zakonodajni predlogi glede ureditve kohezijske politike pa so za Slovenijo pomembni še z enega vidika. Med prioritetnimi nameni financiranja so po novem tudi območja, kot je Natura 2000, kjer je Slovenija z več kot 35-odstotnim deležem svoje površine v tem programu vodilna. »To so nedvomno zelo pomembne priložnosti, kijih bo Slovenija lahko izkoristila in ki so resnično dobre,« je poudaril Potočnik.
Evropska komisija je sicer že v junijskem predlogu za naslednji večletni proračun unije za omenjeno obdobje predlagala 376 milijard evrov za to politiko, sedaj pa je opredelila merila za črpanje denarja.
Pri tem seje odločila za pristop »korenčka in palice«. V primeru slabih gospodarskih politik želi možnost zamrznitve dela kohezijskih sredstev, v primeru uspešnega izvajanja projektov pa predlaga celo možnost finančnih nagrad. Evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn je sicer ob tem poudaril, da bo omenjena »palica« le izhod v skrajni sili.
Pri tem je predlagala za nerazvite regije sofinanciranje iz evropskih sredstev v višini od 75 do 85 odstotkov, za prehodne regije 60 odstotkov in za razvite regije 50 odstotkov, (sta)
Rim • Novo ime stranke, isti premier
Berlusconi odločen ostati premier
Italijanski premier Silvio Berlusconi je znova zavrnil ugibanja o morebitnem odstopu, saj - kot je poudaril na
srečanju vodilnih politikov njegove vladajoče koalicije v Rimu - ne obstaja alternativa njegovi vladi. Je pa Berlusconi razkril, da razmišlja o preimenovanju svoje desno-sredinske stranke Ljudstvo svobode (PDL).
Sprememba imena naj bi stranki pomagala, da po ločitvi od nekdanjega tesnega zaveznika Gianfranca Finija dobi novo identiteto, poroča avstrijska tiskovna agencija
APA. Pri tem se Berlusconi vrača nazaj k svojim začetkom, saj naj bi razmišljal o imenu Naprej, Italija - o imenu stranke torej, ki jo je ustanovil ob svojem vstopu v politiko leta 1994.
Kot sicer pisanje italijanskih medijev povzema francoska tiskovna agencija AFP, si je Berlusconi, ki se sooča z vrsto spolnih in korupcijskih škandalov, glede tega danes privoščil po mnenju mnogih neokusno šalo. Dejal je namreč, da mu je bilo rečeno, da bi stranki največ uspeha prineslo ime »Naprej, mucica«. Vulgarne in do žensk poniževalne šale pri Berlusconiju niso redkost, ob tem dodaja AFP.
Obenem pa premier ni pozabil tudi na kočljivo vprašanje izbire novega prvega moža italijanske centralne banke, še piše APA. Ime naslednika Maria Draghija bo namreč, kot je napovedal, razkril do 1. novembra. Bitka za položaj guvernerja Bance d'Italia, s katerega se Draghi seli na čelo Evropske centralne banke (ECB), je po poročanju agencija APA vroča. Berlusconi in Draghi podpirata kandidaturo 68-letnega Fabrizia Sacco-manija, ki ima za sabo dolgo in uspešno kariero v centralni banki ter bi poskrbel za kontinuiteto. A s tem se ne strinja italijanski minister za gospodarstvo Giulio Tremonti, ki si želi na čelu centralne banke Vittoria Grillija, generalnega direktorja zakladništva na ministrstvu za finance, (sla )
Beograd
• Razkritje
obveščevalnih
služb:
Za nemiri na Kosovu srbski poslovnež?
1
Foto: vecernji.hr
Po podatkih srbskih obveščevalnih služb za nemiri na severu Kosova, ki so izbruhnili pred desetimi dnevi, stoji srbski poslovnež Zvonko Veselinovič iz Kosovske Mitrovice in njegova skupina, poročajo srbski mediji. Srbska pravosodna ministrica Snežana Malovič je že napovedala možnost uvedbe kazenskega postopka proti zloglasnemu poslovnežu.
Srbski mediji, med njimi tudi časnik Blic, so danes po-
ročali, da je Veselinovič glavni tihotapec goriva in cigaret na severu Kosova in da je konec septembra skupaj s skupino dvajsetih oboroženih mož vodil lokalne Srbe v spopadu z mirovnimi silami Kfor na mejnem prehodu Jarinje.
Blic se sklicuje na ugotovitve srbskih obveščevalnih služb, ki so pred tednom dni o vpletenosti Veselinoviča v spopade na mejnem prehodu Jarinje obvestile parlamentarni odbor srbskega parlamenta za varnost. Informacije so bile označene kot državna skrivnost, vendar jih je v začetku tedna razkril nekdanji srbski zunanji minister Vuk Draško-vič.
Po ugotovitvah obveščevalnih služb je Veselinovičeva skupina v noči pred izbruhom spopadov 27. septembra postavila barikade ob vojaški bazi Kforja. Kfor je to razumel kot provokacijo in v zgodnjih jutranjih urah postavil bodečo žico in začel rušiti barikado. Kake tri ure kasneje je skupina okoli dvajsetih Srbov na čelu z Veselinovičem napadla sile Kfor, ki so odgovorile s solzivcem in gumijastimi naboji. Okoli poldne je na kraj dogajanja prispelo okoli tisoč Srbov, pa tudi tovornjak ob spremstvu oborožene skupine Srbov, ki so skušali vdreti na območje Kforja. Ob poskusu ameriških pripadnikov Kforja, da bi ustavili vozilo in aretirali voznika, so izbruhnili spopadi, slišati pa je bilo tudi streljanje, pri čemer ni jasno, kdo je začel prvi streljati. V spopadih so bili ranjeni štirje pripadniki Kforja in sedem Srbov. Iz obveščevalnih podatkov izhaja, da so bili Srbi tisti, ki so začeli spopad s Kforjem na Jarinju, vendar se to skriva pred javnostjo. Kot je še povedal bivši minister Draškovič, je Kfor v vojaški bazi posnel celotno dogajanje in posnetke posredoval srbskim oblastem.
V obveščevalnih podatkih se sicer Veselinoviča poleg tihotapstva povezuje tudi z nedavnimi grožnjami s smrtjo vodji srbske pogajalske skupine Borku Stefanoviču in ministru za Kosovo Goranu Bogdanoviču.
Pravosodna ministrica Ma-lovičeva je v Beogradu danes zatrdila, da za nikogar, ki je storil kaznivo dejanje, ne velja zaščita, pa tudi ne za Veselinoviča. Ob tem je napovedala, da v kolikor bodo srbski pravosodni organi našli dovolj dokazov, da je Veselinovič zagrešil kaznivo dejanje, bodo proti njemu sprožili kazenski postopek, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Vendar pa je Veselinovič, vse dokler se nahaja na severu Kosova, zunaj dosega rok srbskih pravosodnih oblasti, zaradi cestnih blokad pa trenutno ostaja nedosegljiv tudi za pravosodne organe misije EU Eulex, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. (sla)
A
GOSTILNA SLOVENIJA
J
V
Lizbona • Portugalska vlada mora sprejeti strožje varčevalne ukrepe, če želi zadostiti pogojem EU in IMF za zmanjšanje javnega dolga in stabilizacijo javnih financ, je danes opozorila portugalska centralna banka. Dosedanji ukrepi ob upočasnjeni gospodarski rasti namreč po mnenju centralne banke ne bodo zadostovali, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Banka je v poročilu o stanju gospodarstva še opozorila, da bodo potrebni dodatni varčevalni ukrepi, če že sprejeti ukrepi ne bodo vključeni v proračun za leto 2012. Lizbona je sicer pred nedavnim med drugim napovedala višji davek na prihodke in plače, s čimer želijo pokriti proračunsko luknjo, ki znaša dve milijardi evrov.
Madrid • Španske banke in ne davkoplačevalci morajo plačati stroške bodočih dokapitalizacij finančnega sektorja, je danes poudarila španska finančna ministrica Elena Salgado. Tako je nakazala, da se po 7,55 milijarde evrov vredni injekciji v španski finančni sektor minuli teden sedaj banke morajo postaviti na svoje noge. Španija je v petek sporočila, da je z injekcijo v višini 7,55 milijarde evrov dokapitalizirala in nacionalizirala tri slabo stoječe regionalne banke in s tem sklenila prestrukturiranje finančnega sektorja. Ob tem naj bi zasebni vlagatelji zagotovili še 5,83 milijarde evrov sredstev. »Namen vlade je, da bodočih izgub, ki se lahko zgodijo pri do-kapitalizaciji finančnega sektorja, ne prenesemo na davkoplačevalce, niti z njimi ne višamo javnofinančnega primanjkljaja,« je na novinarski konferenci poudarila Salgadova.
Pariz/Luxembourg • Francosko-belgijska banka Dexia je pripravljena prodati svojo luksemburško podružnico skupini mednarodnih investitorjem ter luksemburški vladi, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Čezmejni banki, ki se je znašla v težavah, sicer grozi, da bo prva velika evropska finančna institucija, ki bo žrtev dolžniške krize v območju evra. Današnje sporočilo banke o morebitni prodaji pa ni ublažilo padca vrednosti njenih delnic na borzi v Bruslju, ki so danes zdrsnile za 14 odstotkov. Francosko-belgijska banka je sicer močno izpostavljena do grških in italijanskih obvestil, zaradi česar se je znašla v neugodnem položaju. Luksemburška vlada je sicer že potrdila, daje pripravljena pomagati banki, vendar le kot manjšinski lastnik.
Atene • Grški finančni minister Evangelos Venizelos se je v sredo pozno zvečer sestal z vodilnimi bančniki v državi, potem ko je nemška kanclerka Angela Merkel v sredo dejala, da je možna tudi revizija julijskega dogovora voditeljev članic območja evra, ki so med drugim potrdili 109 milijard evrov dodatne pomoči prezadolženi Grčiji iz javnih virov. Venizelos se je sestal z guvernerjem grške centralne banke in predsednikom združenja grških bank, srečanju pa so botrovale prav izjave Merklove o možni reviziji dogovora z 21. julija, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes sporočil neimenovani predstavnik grškega finančnega ministrstva.
London • Britanska medijska družba British Broadcasting Corporation (BBC) je napovedala, da bo odpustila okoli 2000 ljudi. Gre za del varčevalnega programa, ki naj bi vladi pomagal znižati rekordni proračunski primanjkljaj, poroča francoska tiskovna agencija AFP. BBC mora po besedah generalnega direktorja Marka Thompsona znižati stroške za petino, potem ko je vlada zamrznila obvezen prispevek za televizijski priključek. Število delovnih mest naj bi znižali do leta 2017, pri tem pa se bodo poskušali izogniti prisilnemu odpuščanju. BBC trenutno zaposluje 22.899 ljudi, razkriva poročilo. Od televizijske naročnine letni dobi 3,5 milijarde funtov (4,1 milijarde evrov), vlada pa je lani ta prispevek zamrznila na 145,50 funta (168 evrov) na gospodinjstvo do leta 2016-2017.
London • Britanska centralna banka Bank of England je trge presenetila z napovedjo tiskanja svežega denarja, s katerim želi spodbuditi zaspano gospodarstvo. Banka bo v okviru nadaljevanja programa mehčanja monetarne politike v gospodarstvo načrpala novih 75 milijard funtov (86 milijard evrov), poročajo tuje tiskovne agencije. Monetarni odbor britanske centralne banke se je na današnjem zasedanju odločil za oživitev programa povečevanja količine denarja v obtoku, prek katerega je skozi nakup državnih in podjetniških obveznic gospodarstvu med marcem 2009 in januarjem lani zagotovil 200 milijard funtov (228,18 milijarde evrov). Večino ekonomistov je sicer odločitev presenetila. Menili so, da bo banka s svežim tiskanjem denarja počakala do novembra, kljub temu da so zapiski zadnjega srečanja že kazali na nagibanje v prid novim stimulativnim ukrepom. (sta)
(ÍCradioptuj
^N^ 89,8 ° 98,2° 104,3
^^^^^	www.radio-tednik.si
Ptuj • Jesenske aktivnosti Območne obrtno-podjetniške zbornice
V	ospredju zaščita malih podjetnikov
V	Evropskem tednu podjetništva, ki se je iztekel v nedeljo, 9. oktobra, so tudi Sloveniji in v posameznih območnih obrtno-podjetniških zbornicah potekale nekatere aktivnosti, na katerih so govorili o razvoju obrti in podjetništva v Sloveniji.
Mala in srednja podjetja v Sloveniji po nekaterih podatkih predstavljajo kar 99,8 odstotka vseh podjetij, njihova dodana vrednost znaša 63,2 odstotka, zaposlujejo pa 64,2 odstotka vseh zaposlenih v zasebnem sektorju. V Sloveniji je 130 tisoč podjetnikov, od tega 70 tisoč samostojnih podjetnikov. Za našo državo velja, da je podjetje sorazmerno lahko odpreti, a podjetnik si mora predvsem upati in narediti, če želi obstati in uspeti, predvsem pa mora biti vztrajen in samozavesten, da zmore več, kot je povprečje. Pogoji in okolje pa so tisto, kar omogoča razvoj podjetništva. Tu Slovenijo čaka še veliko, čeprav se podjetniško okolje počasi le izboljšuje.
Letošnji Evropski teden podjetništva je bil namenjen spodbujanju in promoviranju podjetništva v Evropi, predvsem med mladimi, ter seznanjanju podjetij o podpori, ki jim jo nudijo na evropski, državni in lokalni ravni.
V OOZ Ptuj je v jubilejnem, 40. letu delovanja tudi v jesenskem času načrtovanih več aktivnosti. V teh dneh so se srečali člani kluba mojstrov, poudarek srečanja je bil na programu izobraževanja, ki ga želijo izvesti še letos. Zainteresirani se lahko vključijo v izobraževanje za sodne cenilce oziroma izvedence, kar jim omogoča mojstrski izpit. V nedeljo so se nekateri ptujski frizerji udeležili izobraževanja v Ljubljani, 26. novembra pa bodo pripravili večji frizerski dogodek pod okriljem Frizerstva Fenos v Mestnem gledališču Ptuj. Ob tej priložnosti bodo priložnost dobili tudi mladi podjetni frizerji, ki bodo lahko svoje znanje in inovativnost predstavili v
petminutnih nastopili, je povedal sekretar OOZ Ptuj, Boris Repič.
Fotografski natečaj pod naslovom Ujemi me v svoj objektiv, ki je prav tako del letošnjega praznovanja 40-le-tnice OOZ Ptuj, so podaljšali do konca decembra 2011, 22. oktobra pa vabijo na že 37. tradicionalni obrtniški ples. Ta je eden zadnjih tradicionalnih stanovskih plesov, ki še živijo na Ptujskem.
Prve Gostilne Slovenija
V Evropskem tednu podjetništva je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije 5. oktobra podelila prve diplome, izveske in označevalne table gostincem, ki so dobili pravico do uporabe nove blagovne znamke »Gostilna Slovenija«, namenjene dvigu prepoznavnosti slovenske kulinarike. Gostilne so ena od sestavin naše dediščine in sodobne kulinarične prepoznavnosti. Kriteriji za pridobitev nove blagovne znamke so zahtevni. Prvi je, da se gostinski obrat imenuje gostilna (izjemoma
tudi gostišče). Jedilnik gostilne mora vsebovati vsaj 80 odstotkov jedi, kot so hišne jedi, krajevne in regionalne jedi ter vsakodnevne jedi. Ob tem pa mora ponudba hrane vsebovati vsaj tri proizvode z zaščitenim geografskim poreklom, vsaj 50 odstotkov vseh živil lokalnega, regionalnega in slovenskega okolja, vsaj pet odstotkov uporabljenih živil pa mora biti ekološko pridelanih. Pomemben kriterij je tudi usklajenost ponudbe z letnimi časi. V ponudbi vin morajo v tri četrtinah prevladovati slovenska. Pomembna je tudi zunanja in notranja ureditev gostilne. Pri promociji blagovne znamke Gostilna Slovenije pomemben delež predstavljajo sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj. S tem projektom so se v teh dneh podrobneje seznanili tudi v sekciji za gostinstvo OOZ Ptuj, kjer si želijo, da bi se s to znamko že lahko kmalu pohvalili tudi na Ptujskem. Zagotovo ta omogoča kakovostno gostinsko oziroma kulinarično ponudbo še bolj približati gostom, ki bodo znali ceniti vse, kar prinaša.
V prvem oktobrskem tednu so se na jesenskem regionalnem posvetu sestali obrtniki in podjetniki Podravja. V ospredju so bili problemi v zvezi z zamudami pri plačilih, insolvetno zakonodajo, o tem, kako veliki sistemi ponovno pritiskajo glede prisilnih poravnav, da bi se rok za poravnavo obveznosti povišal s štirih na osem let, po njihovem pa bi se moral tudi znižati odstotek poravnave obveznosti, ki je sedaj 50-odstoten, na 30 odstotkov. Za samostojne podjetnike in mala podjetja bi se moral postopek poenostaviti, ni si mogoče zamisliti, da bi lahko pristali na takšno prisilno poravnavo. OZ Slovenija si prizadeva za takšno zakonodajo, ki bo ščitila malega podjetnika in za izboljšanje razmere za vse obrtnike in podjetnike.
Kar pa zadeva davčne blagajne, si v OZ Sloveniji prizadevajo, da se uvedejo za vse, ki poslujejo z gotovino, brez izjem. Kot pa vse kaže, se bo rok za uporabo blagajn odmika in ne bodo uvedene s 1. decembrom 2012, kot se je prvotno načrtovalo.
MG
Ptuj • 17. redna skupščina Komunalnega podjetja Ptuj
Uprava brez razrešnice
Sedemnajsta redna skupščina Komunalnega podjetja Ptuj, ki je bila prvotno sklicana za 30. avgust 2011, je bila 5. oktobra. Predstavnik oziroma pooblaščenec MO Ptuj Alen Hodnik, je na skupščino prišel z dvema nasprotnima predlogoma glede razrešnice uprave in glede revizijske hiše, kar je pred skupščino povzročilo precej razhajanj tudi v ptujskem mestnem svetu.
Proti pričakovanju pa so bili nasprotni predlogi MO Ptuj potrjeni z večino oddanih glasov. Na skupščini je sodelovalo 86,32 odstotka vseh delničarjev. Izvolitev delovnih teles je bila sprejeta soglasno, tudi glede seznanitve s poslovnim poročilom in konsoli-diranim letnim poročilom za leto 2010 z mnenjem revizorja in pisnim poročilom nadzornega sveta nasprotnih mnenj ni bilo, sklep o bilančnem
dobičku za leto 2010 v višini 696.678 tisoč evrov, ki ostane nerazporejen, pa je dobil večino ali 99,24 odstotka oddanih glasov.
Uprava in nadzorni svet sta za skupščino predlagala sklep o podelitvi razrešnice nadzornemu svetu za poslovno leto 2010, pooblaščenec MO Ptuj pa je podal nasprotni predlog, da se nadzornemu svetu podeli razrešnica za leto 2010, upravi Komunalnega podjetja
pa ne zaradi revizijskega mnenja s pridržki. Skupščina, ki je najprej glasovala o predlogu MO Ptuj, ga je potrdila z večino, 63,96 odstotka oddanih glasov, zato se o prvotnem predlogu sklepa uprave in nadzornega sveta ni glasovalo.
Tudi pri imenovanju pooblaščene revizijske družbe za leto 2011 je skupščina pritrdila nasprotnemu predlogu MO Ptuj, ki je predlagala ptujsko
revizijsko družbo Auditor. Sklep je skupščina potrdila z večino 66,54 odstotka oddanih glasov, zato o prvotnem predlogu nadzornega sveta družbe, ki je za revizijo predlagala MB Veritas Revizija Ljubljana, ni glasovala.
Po 17. redni skupščini Komunalnega podjetja Ptuj so vse glasnejše govorice, da naj bi v teh dneh prišlo do kadrovskih zamenjav v vrhu podjetja.
MG
Pa brez zamere
Domače v mestu
Nekaj misli ob Dnevih kmetijstva slovenske Istre
Minuli vikend je tukaj doli na Obali potekala prireditev, ki se je še pred, recimo, desetletjem zagotovo ne bi udeležil. In to iz več razlogov. Prvič, ker sem takrat bil še mlad in neumen (ali zdaj nisem več oboje ali pa samo eno od tega, presodite sami). Drugič, ker se nisem še do potankosti zavedal razlike med industrijskim in domačim (kar pomeni, da sem prostodušno nasedal vsem promocijskim salvam, s katerimi nas ciljajo industrija in korporacije). Tretjič: ker sem takrat še živel v rojstnem mestu in ne tukaj doli.
A časi se spreminjajo in mi se spreminjamo z njimi - v tokratnem primeru je sprememba v moji glavi bila sprememba na bolje. Dneve kmetijstva slovenske Istre bi, kot nakazano zgoraj, pred desetimi leti sicer odobraval, a najbrž tudi gladko ignoriral. Sedaj temu ni več (bilo) tako. V zadnjih desetih letih sem namreč začel ceniti domače v primerjavi z industrijskim in tako živila, s katerimi potem nahranim svoje telo, zmeraj bolj iščem na kmetijah in ne v raznih super, hiper in kaj je še podobnih marketov. Pri tem ne gre zgolj za mojo osebno odločitev in razsvetlitev, ampak v dobršni meri tudi za to, da je na eni strani tovrstna ponudba v Sloveniji v zadnjih desetih letih doživela vzpon in postala precej bolj prepoznavna, po drugi strani pa se je masovna industrijska proizvodnja hrane tako banalizirala (skupaj z vse bolj neumnimi reklamami, ki mejijo že na tiste za pralne praške), da je razlika med domačim in industrijskim postala več kot očitna in jo lahko opazi prav vsak, ki ima vsaj malo razvite okušalne brbončice.
Osebno to razliko najbolj zaznavam pri dveh vrstah prehrambenih artiklov (kar seveda ne pomeni, da je drugje ni): pri zelenjavi, natančneje paradižniku, in pri mlečnih izdelkih, natančneje sirih. Pri večini skoraj gumijastih blokov, zapakiranih v neprodušno zaprto folijo, ki vam jih ponujajo v masovnih trgovinah in za katere vas hočejo prepričati, da je tisti kos kavčuka, ki ga držite v rokah, dejansko sir, je namreč sodba "da, to je sir", potem ko jih enkrat nesete v usta, precej kisla, če je sploh mogoča. Seveda to ne velja za vse izdelke, ki vam jih pod nazivom "sir"ponujajo v trgovinah, a pri večini se pričakovanje okusa glede na poimenovanje na embalaži in dejanski okus izkažeta za precej nekompatibilna. To se še posebej izkaže, ko imate priliko okusiti pravi in pristni domači kmečki sir polnega okusa in arome. Potem boste videli, kaj sir pravzaprav je in kaj mora biti. Seveda se tudi v trgovinah najde sir, ki ima okus in aromopo siru, a to je bolj častna izjema kot pa pravilo; pri tovrstnih izdelkih, ki prihajajo s kmetij, pa so zadeve obrnjene - tudi tukaj boste našli kak izdelek, ki vas ne bo prepričal, a precej večje takšnih, ki so odlični, celo vrhunski, zraven tega pa točno veste ne zgolj, od kod so, ampak se v veliko primerih lahko osebno spoznate z ljudmi, ki so jih naredili. In to vsaj v moji knjigi pomeni zelo veliko.
Zgodba s sirom se v skoraj identični podobi ponovi pri paradižniku, kjer je razlika med industrijskimi gumijastimi kroglami na prodajnih policah super-marketov in doma pridelanimi paradižniki morda še očitnejša. Medtem ko so prvi kar nekaj, če jih prej ne solite in/ali pokapate z (oljčnim ali bučnim) oljem, so slednji prava eksplozija okusa in arome, zaradi katere je tak paradižnik mogoče jesti brez vsakršnih dodatkov, celo zagristi vanj kot v kakšno zrelo, lepo jabolko.
Čeprav je po eni strani res, daje danes, ko nam časa primanjkuje zmeraj bolj, najlažje zaviti v lokalni supermarket in tam nabaviti celotno "fasungo", pa po drugi strani ti domači izdelki predstavljajo vse bolj aktualno alternativo za ljudi, ki jim ni vseeno, kaj jejo. Domači mlečni izdelki, zelenjava, mesni izdelki in vse ostalo, kar se da kupiti na kmetiji, so tako vsaj na mojem nakupovalnem seznamu povsem na vrhu. Izgovor, da se tega v vaši okolici ne da dobiti, ne vzdrži. Konec koncev ima prav na Ptuju sedež tudi Združenje kmečkih sirarjev Slovenije, kjer vam bodo zelo verjetno znali povedati kaj več na temo domačega sira in podobnih mlečnih produktov. Morda pa tudi kaj o domačem paradižniku.
Gregor Alič
Ptuj • Ob svetovnem dnevu učiteljev
„Danes je težje poučevati kot med vojno"
Prijazen, strpen, nasmejan, a obenem strog in spoštljiv, vse to in še veliko več so odlike dobrega učitelja. Tisti najboljši delavci v vzgoji in izobraževanju na ptujskem, ki vse to obvladajo, ob svetovnem dnevu učiteljev za svoj trud in požrtvovalno delo, prejmejo priznanja in plakete dr. Franje Žgeča.
Plakete so podelili 12 zaposlenim v vzgoji in izobraževanju.
Ludvik Kotar, Radio Ptuj
Komentar tedna

.fm
Rova legalis - da ali ne?
Precejšnjo pozornost je nedavno vzbudil predlog Iz Kočevja, da bi zaradi naraščajočega vandalizma za mlade uvedli horo legalis, oziroma da bi mladim omejili prisotnost na javnih mestih po določeni uri. Pričakovano je predlog vzbudil razprave za in proti.
Zanimivo je, da so se o tem problemu in s tem predlogom oglasili samo iz Kočevja. Kaj pa iz drugih mest, zakaj so drugi župani tiho? Vsaj medijsko. Pa ne, da je drugje vse v redu! Niti približno ne! Glede na razmah vandalizma, pa ne zgolj zaradi njega, bi se morali resno vprašati, kaj delajo na javnih krajih tudi po polnoči mladoletniki in mladoletnice. Ali starši vedo, kje so in kaj delajo njihovi otroci v tako poznih ali zgodnjih urah? Nekateri morda, večina pa zagotovo ne.
Sam nisem pristaš omejitev, vendar ima vse svoje meje. Meja je takoj, ko gre za obnašanje na škodo drugih. To so: razbijanje korit in uničevanje rož, razbijanje izložb in košev za smeti, poškodovanje avtomobilov, motenje nočnega počitka s preglasnim govorjenjem oziroma dretjem, glasbo in še čim. In tu imamo dve ločeni področji, ki sta lahko tudi združeni, ni pa vedno tako. Eno je prisotnost mladoletnikov na javnih mestih v poznih ali zgodnjih urah, drugo pa vandalizem in ogrožanje drugih. Prisotnost lahko omejimo s predpisi, odloki ali zakoni ter kaznovanjem staršev mladoletnikov zaradi opustitve vzgoje in nadzora. Še bolje je, da to opravimo z vzgojo, predvsem v družini ter tudi v vrtcu in šoli.
Tako smo pri tem spet pri družini, kjer se vse začne in konča. Zato vzgojo tudi sam tolikokrat izpostavljam kot ključno za vse v družbi. Če je ustrezna in pravočasna, bo vse drugo lažje in vsaj v minimalni zadostitvi družbenih norm, potrebnih, da lahko živimo v skupnosti. Te so potrebne, pa naj si o njih misli vsak svoje, kot je to v kvazi demokraciji, kjer ni avtoritet in spoštovanja. Če pa z vzgojo zamudimo ali jo prepustimo drugim, so posledice lahko hude tako za mladostnike kot njihove starše in okolico. Če bomo z vzgojo pravočasni in primerni, potem bo tudi vandalizma in neprimernega obnašanja na škodo drugih bistveno manj.
Nad vandalizem se lahko spravimo tudi z ukrepi, kot so osvetlitev temnih predelov, varnostne kamere ter večja prisotnost policije in varnostnikov. Vendar sem bolj pristaš drugačnega načina, sem za odpravljanje vzrokov z vzgojo v družini, s pripravo na življenje z drugimi, zavedanje svojega poslanstva v družbi, svojega statusa v družbi ter možnosti in perspektiv v življenju. Za to pa mora svoje dodati družba in ustvariti pogoje za primerno življenje vseh. Hkrati pa posebno pozornost nameniti spoštovanju sebe in drugih ter drugačnih, spoštovanju predpisov in zakonov, ki so nujni za življenje in delo v skupnosti, skratka pozitivnim vrednotam. Starši in sorodniki, sosedje in someščani ter predvsem starejši, zlasti vodje in voditelji ter tudi politiki, pa moramo biti s svojimi dejanji vzor mladim. Če to nismo, bo zaman vsa vzgoja in posledice bodo takšne, kot jih imamo sedaj.
Ptuj • Enkratna denarna pomoč KPŠ
Nekaj dodatnih evrov za študente
Foto: DK
5. oktober, svetovni dan učiteljev, s prireditvijo že vrsto let zapored obeležujejo tudi delavci v vzgoji in izobraževanju s ptujskega območja. Ob tej priložnosti so Območni odbor SVIZ Ptuj, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Društvo ravnateljev ptujskega področja v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj podelili tudi 12 plaket in 26 priznanj. Prireditev je povezovala učiteljica Zlatka Lampret, ki je med drugim dejala, da ni zmeraj lahko poučevati in da so otroci in mladostniki včasih resda muhasti in nepredvidljivi, še v isti sapi pa je dodala:„S potrpežljivostjo, dobro voljo in razumevanjem pa se da doseči vse".
Z njenimi besedami se je strinjala tudi predsednica Društva ravnateljev ptujskega področja, Ivanka Korez. Kot je dejala, učitelj namreč ni nekdo, ki zgolj poučuje in mladim predaja znanja, je tudi nekdo, ki jih pripravi, da postanejo aktivni državljani. Vsem učiteljem je zaželela tudi, da bi državne inštitucije prepoznale njihov trud in znale izpolniti tudi pravico do ustreznega plačila za korektno delo.
Vlogo, pomen in videnje dobrega učitelja, pa je predstavil tudi župan Mestne občine Ptuj, dr. Štefan Čelan. Spregovoril je o uspehih zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v ptujskih šolah in vrtcu na vseh ravneh. „Ta priznanja naj bodo spodbuda za vaše delo," je še dejal Čelan.
„Preveč smo hiteli in prehiteli sami sebe"
Najdaljši, skoraj enourni, govor je imel slavnostni govornik, pesnik, pisatelj in publicist Ciril Zlobec. Spregovoril je o svoji prvi učiteljski izkušnji in ustanavljanju slovenske šole v času vojne, zaradi česar bi ga skoraj ustrelili. V najstni-
ških letih je že kazal tudi novinarske ambicije, ustanovil svojo revijo in sam vanjo pisal. „A zato nisem bil nagrajen, temveč so me pri 16 izključili iz šole, ker sem presegel učitelje," se je spomnil. Tudi njegova izkušnja ustanavljanja šole je bila zelo zanimiva, saj je, še preden je prvič stopil pred učence, moral prestati marsikaj. „Ni zmeraj lahko poučevati," je še dejal in dodal, da so se odnosi učenec-učitelj skozi zgodovino bistveno spreminjali. „Čeprav so časi med vojno bili težki, tudi danes ni lahko biti učitelj," je prepričan Zlobec, ki meni, da danes učitelji morda res ne tvegajo več življenja, kot so ga med vojno, a je vendar v današnjih časih morda še težje poučevati, kot je bilo nekoč.
„Pridni so vedeli, da bodo zaželeni, danes pa je civilizacija tako napredovala, da smo prehiteli sami sebe," je prepričan pesnik in pisatelj. Po njegovem mnenju, je razlog krize in nezadovoljstva v tem, da smo preveč hiteli in se nihče več ne počuti koristno. „Neza-dovoljni smo, ker smo na tej poti izgubili svojo identiteto.
Celotna civilizacija je hitela, ni pa hkrati spreminjala družbe z vidika razvoja socialnosti," še dodaja slavnostni govornik.
Da pa je vendar ostal kanček upanja, da v kratkem najdemo izhod iz tega nezadovoljstva, pa so dokazali mladi pevci OŠ Mladika. Aplavz, ki so ga poželi, na Ptuju že dolgo ni požel noben politik ali kateri koli drugi govornik. Ko so učenci ob petju pesmi Med iskrenimi ljudmi stopili do naključnih učiteljev, jih pogledali z igrivimi in nedolžnimi očmi in jim zapeli, je malokdo v dvorani ostal ravnodušen. „Enkrat učitelj, celo življenje učitelj," je med drugim dejala Lampretova in v trenutku, ko so mladi pevci zapeli, so najbrž vsi dvomi učiteljev zbledeli. Marsikdo je najbrž pomislil, da se za take trenutke splača delati z mladimi in jih pomagati spraviti na pravo pot, pot učenja in lepega vedenja.
Zagotovo bi si priznanje za to prislužil marsikdo, zaposlen v vzgoji in izobraževanju, letos pa je na svoj račun prišlo 12 prejemnikov plaket dr. Franje Žgeča in 26 prejemnikov Žgečevih priznanj.
Priznanja sta prejemnikom podelila Milan Kumer, predsednik območnega odbora SVIZ Ptuj, in Ivanka Korez, predsednica Društva ravnateljev ptujskega področja. Ta so prejeli: Danijela Pernat, Branimir Komelj, Suzana Petek, Dragica Zagorec, Janko Marinič, Olga Ivan-čič, Nataša Štumberger, Irena Mušič Gozdnik, Cvetka Vratič, Sonja Stepanov, Mima Terbuc, Martina Pre-jac, Milena Krajnc, Olga Zorko, Martina Majceno-
vič, Viktorija Bezjak, Jožefa Vogrinec, Mirjana Žlah-tič, Violeta Flajs, Alenka Pernat, Tatjana Rojko, Jerica Perkovič, Marija Vučak, Karmen Jakomini, Vanja Žuran in Slavka Debeljak.
Ob priznanjih so podelili še 12 Žgečevih plaket, prejeli pa so jih: Jasmina Ferk iz Dijaškega doma Ptuj, Marija Golob iz OŠ Destrnik-Trno-vska vas, Majda Anzelc OŠ Dornava, učiteljica OŠ dr. Ljudevita Pivka, Zvonka Drozg, iz kidričevske šole Irena Tušek, iz OŠ Ljudski vrt Marta Šmigoc in Ivan Čuš, bivša ravnateljica OŠ Mladika, Sonja Purgaj, učiteljici na OŠ Olge Me-glič, Vida Grdiša in Jožica Pilinger ter iz Poklicne in tehniške elektro šole Radovan Ačimiovič in Marina Krajnc.
Dženana Kmetec
Čeprav se vedno več študentov odloča med študijem za delo, je kriza udarila tudi bodoče intelektualce. Prav zaradi socialnih razmer v naši državi pa Klub ptujskih študentov ponuja članom enkratno denarno pomoč. Namenjena je socialno šibkim študentom.
Klub ptujskih študentov je s 1.oktobrom objavil razpis za enkratno denarno pomoč socialno ogroženim študentom, članom KPŠ. Nanj se lahko
prijavijo vsi študentje, komisija pa bo tehtala med vlogami in sredstva dodelila pomoči najpotrebnejšim.
Rok za oddajo vlog je 1. november, bo pa pametneje pohiteti in vloge oddati čim prej. Pomoč bodo prejeli študentje, ki bodo po pravilniku in točk-ovniku izpolnjevali pogoje za dodelitev tovrstne denarne pomoči kluba. Študent, ki je član KPŠ, lahko prejme eno denarno pomoč v koledarskem letu. V primeru, da njegova vloga ni
odobrena, se lahko ponovno prijavi pri naslednjem razpisu.
Prijave bodo pregledali v sedmih dneh po izteku roka za prijavo, rezultate pa sporočali kandidatom v desetih dneh po izteku prijavnega roka. Vloge je treba poslati v obliki priporočene pošiljke s pripisom: "Enkratna denarna pomoč -ne odpiraj!"
Vse dodatne informacije in obrazec so na voljo na spletni strani KPŠ.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Slavnostni govornik Ciril Zlobec.
Rokomet
Krško nadigralo Ormožane na Hardeku Stran 12
Rokomet
Grosupeljčani želeli vse, dobili nič ...
Stran 12
Tenis
Nina zmagala v U-14, Urh do polfinala U-18
Stran 13
Kegljanje
Ptujska moška ekipa zasedla vrh lestvice
Stran 13
Nogomet
Podvinčani visoko slavili v Ormožu
Stran 14
Karting
Luka Ploj na zmagovalnih stopničkah
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Športno plezanje • Svetovni pokal
Mina tik pod vrhom v ZDA
Karavana svetovnega pokala v športnem plezanju se je ob koncu tedna preselila onstran Atlantika v Kolorado, natančneje v Boulder, kjer je bila na sporedu že šesta letošnja preizkušnja v težavnosti. Tudi na tej se je na zmagovalni oder povzpela Slovenka. Mina Markovič je bila druga in je še utrdila vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala. Druga slovenska finalistka Maja Vidmar je pristala tik pod stopničkami na četrtem mestu.
Najboljši Slovenki sta z lahkoto in prepričljivo opravili kvalifikacije; do vrha preplezali obe kvalifikacijski smeri ter si prvo mesto delita s še devetimi tekmovalkami. »V precej lahkih kvalifikacijah nismo videli pravega razmerja moči: svetovna prvakinja Angela Eiter je npr. pristala na 20. mestu,« je s prizorišča tekme, ki zaradi slabe-
ga vremena poteka pod streho, sporočil selektor slovenske reprezentance Simon Margon.
Polfinalna smer je bila že bistveno bolj selektivna, saj sta do vrha zmogli le dve tekmovalki, Johanna Ernst in Mina Markovič. Šest plezalk za njima je ločila le mala razlika, Maja Vidmar je bila četrta. Ta preizkus je bil odlična napoved pred spektakularnem finalom, ki se je odvil v ponedeljek zjutraj po slovenskem času. Kar štiri tekmovalke so namreč v finalnem obračunu najboljše osmerice splezalo do enake višine, med njimi je bila tudi Maja Vidmar. Pod steno sta na nastop čakali le še dve tekmovalki, Markovičeva in Ernstova. Mina je najprej uspešno rešila problem, ki ga niso zmogle tekmovalke pred njo in splezala najvišje dotlej ter prevzela vodstvo. Avstrijka je
bila kos temu pritisku in je zaokrožila izjemne nastope skozi celotno tekmovanje ter osvojila 1. mesto.
Markovičeva se je z drugim mestom nekoliko oddaljila od drugo uvrščene v skupnem seštevku Južnokorejke Jain Kim, ki tokrat ni nastopila. Marko-vičeva je v svetovnem pokalu štiri tekme pred koncem zbrala že 490 točk, 90 več od prve zasledovalke Kimove, Vidmar-jeva na tretjem mestu ima 326 točk, Eiterjeva na četrtem pa 271.
Tudi pri moških je zmaga odšla v Avstrijo. Šestič zapored je zmagal Jakob Schubert. Drugi je bil Japonec Sači Ama, tretji pa Francoz Romain Desgranges. V moški konkurenci v finalu znova ni bilo nobenega slovenskega finalista, čeprav
Boulder (ZDA), rezultati					
		finale	polfinale	kvalifikacije	
1. Johanna Ernst	AVS	48+	Top	Top	Top
2. Mina Markovič	SLO	44-	Top	Top	Top
3. Momoka Oda	JAP	42-	35-	Top	Top
4. Maja Vidmar	SLO	42-	34+	Top	Top
5. Angela Eiter	AVS	42-	34+	28-	36-
6. Akiyo Noguchi	JAP	42-	32+	Top	Top
7. Sasha DiGiulian	ZDA	41	34-	Top	Top
8. Charlotte Durif	FRA	38-	34+	Top	Top
Svetovni pokal,		
težavnost, skupni		
vrstni red:		
1. Mina Markovic	SLO	490
2. Jain Kim	KOR	400
3. Maja Vidmar	SLO	326
4. Angela Eiter	AVS	271
5. Katharina Posch	AVS	248
6. Christine Schranz	AVS	236
7. Charlotte Durif	FRA	227
8. Caroline Ciavaldini	FRA	223
Mina Markovič je na tekmi v ZDA za malenkost zaostala le za Avstrijko Ernstovo.
so se vsi trije Slovenci uvrstili v polfinale. Najbolj se je v Bo-ulderju odrezal Jure Raztresen, ki je s 13. mestom postavil svoj drugi najboljši rezultat na tekmah svetovnega pokala, Domen Škofic je tekmo končal na 17. mestu, Klemen Bečan pa je bil 22.
Naslednja tekma svetovnega pokala bo čez dva tedna prvič na Bližnjem vzhodu v jordanski prestolnici Amanu.
JM, sta
Mina Markovič: »S plezanjem sem zadovoljna, čeprav mi je na koncu zmanjkalo nekaj več odločnosti. Je pa zelo dober občutek nizati konstantne rezultate. Se mi pa zdi res škoda, kaj se je zgodilo s Kim, da ni mogla priti na tekmo (imela je težave z vizumom, op. a.), da bi bila konkurenca res popolna. Gledam naprej na naslednje tekme in mislim, da bo do konca še zelo zanimivo.«
Selektor Simon Margon: »Obe dekleti sta prikazali dobro plezanje, vendar sta na zaključku smeri nekoliko popustili. Kljub temu, da zmaga ni odšla v slovenske roke, sem zadovoljen, saj obe kažeta zelo konstantno formo in komaj čakam naslednje tekme. Predvsem Mina navdušuje s tehnično dovršenim plezanjem, kateremu je dodala še nekoliko več improvizacije, kar pomeni, da se lahko v vsaki smeri zelo dobro reši.«
Nogomet • Reprezentanca Slovenje
Izgubili možnosti za nastop na EP, odločajo pa o 2. mestu
Foto: Črtomir Goznik
Selektor Matjaž Kek in igralca Mišo Brečko in Aleksander Radosavljevič na ponedeljkovi tiskovni konferenci v Grand hotelu Primus.
V torek bodo zaključene kvalifikacije za nastop na EP leta 2012 v Ukrajini in na Poljskem. Kar nekaj reprezentanc si je že zagotovilo udeležbo na tem tekmovanju (Italija, Nizozemska, Španija, Nemčija, Anglija), obstaja pa še precej neznank o ostalih potnikih, predvsem udeležencih dodatnih kvalifikacij.
Slovenska nogometna izbrana vrsta je v petek izgubila možnosti za nastop na tem tekmovanju, saj so Srbi na domačem igrišču remizirali z Italijo, Estonci pa so celo zmagali na Irskem (Srbi imajo pred zadnjim krogom 4 točke več od Slovencev, Estonci pa 5). Slovenija bo tako kvalifikacije najverjetneje zaključila na četrtem mestu, kljub temu pa bo neposredno odločala o eki-
pi, ki se bo udeležila dodatnih kvalifikacij. Če se bo namreč srečanje Slovenija - Srbija končala z zmago Slovenije ali z remijem, bo 2. mesto osvojila Estonija, v primeru zmage Srbije pa bo na 2. mestu končala
Kvalifikacije za EP 2012,		
skupina C		
Rezultati, petek, 7. 10.		Srbija -
Italija 1:1 (1:1), Severna Irska - Esto-		
nija 1:2 (1:0).		
1. ITALIJA * 9 7 2	0	17:2 23
2. ESTONIJA 10 5 1	4	15:14 16
3. SRBIJA 9 4 3	2	13:11 15
4. SLOVENIJA 9 3 2	4	10:7 11
5. SEVERNA IRSKA 9 2 3	4	9:10 9
6. FERSKI OTOKI 10 1 1	8	6:26 4
* Italija je že uvrščena na EP		
Torek, 11. 10.: Slovenija - Srbija		
(Maribor, ob 20.45), Italija -		■ Severna
Irska.		
slednja.
Selektor Kek je na ponedeljkovi tiskovni konferenci poudaril, da ne bo kalkuliral o končnem rezultatu, vsekakor pa si želi z zmago končati kvalifikacijski ciklus. Podobno razmišlja tudi Mišo Brečko, ki se zaveda, da bo pritisk na obrambne igralce Slovenije velik, saj mora Srbija za osvojitev 2. mesta nujno zmagati. »Že v Beogradu smo v veliki meri uspešno zaustavljali njihove najnevarnejše igralce, upam, da nam bo podobno uspelo tudi tokrat.«
Matjaž Kek ima trenutno le še eno dilemo glede začetne enajsterice, saj je vprašanje, kdo bo zamenjal kaznovanega kapetana Roberta Korena. Obstaja kar nekaj različic, naj-resnejši kandidati pa so Rene
Krhin, Dare Vršič in Armin Ba-činovič.
Bojkot navijačev?
Ker se NZS in mariborska
organizirana navijaška skupina niso mogli uskladiti glede nižjih cen vstopnic za torkovo tekmo, je predsednik združenih slovenskih navijačev Aleš Kaučič napovedal bojkot navi-
janja. Obenem je sporočil, da še naprej trdno podpirajo slovensko reprezentanco, moti ga le dogajanje ob reprezentanci na zadnjih tekmah.
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Krško nadigralo Ormožane
Jeruzalem - Krško 29:34 (13:17)
JERUZALEM: Jelen (+2), Belec (+3), Žuran, Kirič, Korpar 3, Krabo-nja 2, Bogadi 2, Merdanovic, Raduj-kovic 7, Čudič 7 (6), Špiljak, Sok 5, Hebar, Kljajič, Žmavc, Šišmanovič 3. Trener: Saša Prapotnik.
KRŠKO: Jelovčan (+13 - 1x 7 m), Žitnik; Miklavčič, Cehte 4, Jazbec 1, Knez 9, Ban, Kučič, Kodrič, Drnovšek, Kukavica, Klepej 4, Čanžar 3, Koprive 5, Lazovic 4, Dražetič 4. Trener: Uroš Šerbec.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 7/6; Krško -. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 12; Krško 14 minut. RDEČA KARTONA: Korpar (52 - 3x 2); Kodrič (46 - 3x 2). IGRALEC TEKME: Luka Koprivc (Krško).
Po dveh uvodnih zmagah v prvenstvu 2011/2012, so rokometaši Jeruzalema proti Krškemu, pred okrog 200 gledalci, doživeli svoj tretji poraz. Zmaga Krčanov je bila več kot zaslužena, Ormožani so s svojo predstavo tudi tokrat razočarali in nikakor ne najdejo igre iz prvih dveh krogov. Vse obrambne različice domačih rokometašev so se rušile kot hišica iz kart, pokalo je po vseh šivih, ob tem pa svojega dne niso imeli tudi vsi trije vratarji. Roko na srce, ob taki obrambi niti slavni Thierry Omeyer ne bi zbral več obramb. Četa trenerja Saša Prapotnika je dobro začela tekmo in preko dveh protinapadov Tadeja Soka in Aleša Sišmanoviča povedla z 2:0. Z dvema točkama naskoka so gostitelji vodili še pri izidu 5:3, nato pa so Krčani počasi začeli prevzemati igro v svoje roke. Z razdalje sta ormoško mrežo polnila Marin Knez in Gregor Klepej, ki sta do odmora skupaj zadela kar 9 krat. Ob tem so Vinarji preko Soka zapravili sedemmetrovko, odlično je reagiral vratar Rok Jelovčan, ki je s 13 obrambami solidno opravil svojo nalogo. Pri Krškem je z igro presenetil mladi organizator igre Luka Koprivc, ki je odlično zamenjal poškodovanega Aleta Kukavico. Pri domačih je bil edini razpoloženi igralec Siniša Ra-dujkovic, kar pa je bilo premalo, za tokrat zelo razigrane goste. V 23. minuti so Ormo-žani na igrišču imeli celo dva igralca več, vendar je po dveh napakah Sanela Merdanovica v napadu, gostom uspelo celo zadeti (Dražetič). Tako so varovanci trenerja Uroša Serbca na odmor odšli s štirimi točkami naskoka (13:17).
Tudi 2. polčas so »Jeruza-lemčki« odprli z dvema zadetkoma, nato pa spet popustili in gostje so v osmih primerih vodili tudi za pet zadetkov. Z uspešnim izvajanjem sedem-metrovk, je Jeruzalem v igri držal Bojan Čudič (met iz 7m 6/6). Kljub slabi igri, se je Vinarjem uspelo približati na gol zaostanka (25:26), nato pa so gostje v 49. minuti dosegli zadetek iz čistega prestopa Francija Čanžarja. Ormožanom se je potem »porušil svet« in gostje so ušli na varno prednost petih golov (26:31). V zaključku za Jeruzalem več ni bilo vrnitve in točki sta zasluženo odpotovali v Krško. Poleg ro-kometašev iz Ormoža, sta slab dan imela tudi EHF sodnika Nenad Krstič in Peter Ljubič, ki sta sodila daleč pod svojim ugledom.
Uroš Krstič
Bojan Čudič (Jeruzalem):
»Ne moremo biti zadovoljni z našo igro, čeprav nam borbenosti nobeden ne more očitati, saj smo se borili po svojih najboljših močeh. Nekaj škripa v naši igri, žal razlogov ne poznam. V obrambi smo igrali zelo slabo in tako pustili tudi naše vratarje na cedilu. Na postavljeno obrambo nasprotnika igramo slabo. Čestitke Krškemu za zasluženo zmago. Nam preostane le še trdnejše delo na treningih in tudi rezultati bodo prišli.«
Uroš Šerbec (trener Krškega): »Zmage smo izredno veseli in je tudi zaslužena. Cel teden smo imeli težave s poškodbami in smo trenirali brez treh igralcev. Skratka nič nam ni šlo po planu. Z borbeno in pošteno igro pa smo dobili to, za kar smo trdo garali. Čestitam svojim fantom.«
1. NLB LEASING LIGA
REZULTATI 6. KROGA: Jeruzalem Ormož - Krško 29:34 (13:17), Maribor Branik - Celje Pivovarna Laško 26:25 (14:12), Cimos Koper - Ribnica Riko hiše 32:24 (18:14), Krka - Loka 28:36 (15:19), Šmartno - Istrabenz plini Izola 28:26 (16:11), Gorenje - Trimo Trebnje 38:25 (20:10)
1.	CIMOS KOPER 6
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 6
3.	GORENJE	6
4.	MARIBOR	6
5.	TRIMO TREBNJE 6
6.	LOKA	6
7.	JERUZALEM ORMOŽ 6
8.	RIBNICA RIKO HIŠE 6
9.	ISTRABENZ P. IZOLA 6
10.	KRŠKO -1 6
11.	ŠMARTNO 6
12.	KRKA	6
5	1	0
5	0	1
4	1	1
3	1	2
3	0	3
3	0	3
2	1	3
2	1	3
2	0	4
2	0	4
1	1	4
0	2	4
11 10 9 7 6 6 5 5 4 3 3 2
nadigrale ekipo Burje, so se ro-kometašice Mercator Tenzorja »znesle« še nad novinkami v ligi, ekipo iz Sežane. Ptujčan-ke so namreč na Krasu gladko slavile z 28:38, kljub temu da so nastopile brez Strmškove in Prapotnikove. V samo srečanje so Štajerke krenile odločno in že v 8. minuti vodile z 1:5. Domačinke so se nato nekoliko približale, toda vedno, ko je postajalo nevarno, so gostje z modro igro ohranjale varno razdaljo. Prednost je kmalu po zaslugi odlične obrambe spet narasla na 6:13, toda borbene Primorke so se v sami končnici prvega dela igre še enkrat malenkost približale (14:19).
Drugi del igre se je pričel po notah slabe sodniške dvojice, ki je v 32. minuti izključil kar tri gostujoče rokometašice (Močnikova je prejela celo tretjo izključitev in rdeč karton), kar so domačinke vsaj delno izkoristile, vendar je v igri šest proti tri, za Ptujčanke zadela Potočnjakova. To so bili trenutki, ko se je tekma »lomila«, toda gostje so pokazale karakter; zbranost in pristop sta bila na nivoju, svoje pa je v soboto dodala še izvrstna vratarka Maruša Križanec. Štajerke so kmalu spet povečale svojo prednost, le-ta je na polovici drugega dela igre znašala že +8, kar je bil za ekipo Sežane znak, da je
V*
ti-r
1. A SRL ŽENSKE
REZULTATI 4. KROGA: Antrum Sežana - Mercator Tenzor Ptuj 28:38 (14:19), Celjske mesnine -Burja 30:23 (17:9), Veplas Velenje -Olimpija 34:19 (17:9), Piran - Mlino-test Ajdovščina 34:30 (19:14), Naklo Tržič - GEN I Zagorje 20:33 (7:21), Krka - Krim Mercator 19:29 (8:19).
4	0	0	8
4	0	0	8
3	0	1	6
3	0	1	6
2	0	2	4
2	0	2	4
2	0	2	4
1	0	2	2
1	0	3	2
1	0	3	2
1.	KRIM MERCATOR 4
2.	GEN-I ZAGORJE 4
3.	CELJSKE MESNINE 4
4.	MER. TENZOR PTUJ 4
5.	KRKA	4
6.	ANTRUM SEŽANA 4
7.	PIRAN	4
8.	MLIN. AJDOVŠČINA 3
9.	VEPLAS VELENJE 4
10.	OLIMPIJA 4
11.	BURJA	3
12.	NAKLO-TRŽIČ 4
0 0 3 0 0 4
srečanje praktično izgubljeno. Do konca smo nato le še videli »ekshibicijo« gostujočih roko-metašic, pri katerih so, v sami končnici srečanja, dobile priložnost prav vse rokometašice, ki so bile v ekipi.
Tokrat si ekipa Mercator Ten-zorja resnično zasluži čestitke za prikazano, saj je brez posebnega naprezanja slavila na gostovanju, ki so se ga v ptujskem klubu kar nekoliko bali. Nova zmaga je vsekakor lepa spodbuda za vnaprej in odlična popotnica pred obračunom z Velenj-čankami, ki na Ptuj prihajajo naslednji teden. Z njimi imajo varovanke Nikole Bistroviča še nekaj neporavnanih računov, poleg tega pa je v šaleški klub letos prestopila Katja Sivka, ki je pred tem branila ravno barve kluba iz mesta ob Dravi.
tp
1. A SRL (ž): Gladka zmaga oslabljenih Ptujčank: Antrum Sežana - Mercator Tenzor Ptuj 28:38 (14:19)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
M. Križanec, Mateša 7, Majcen 6, Korotaj 8, S. Križanec, Močnik 1, Erhatič 2, Bolcar 9, Tumpej 1, Po-točnjak 4, Kovačič, Žiher, Ivančič. Trener: Nikola Bistrovič Po tem, ko so doma povsem
Foto: Črtomir Goznik
Katja Bolcar (ZRK Mercator Tenzor Ptuj, rdeči dres)
Rokomet • 2. SRL (m)
Poraz s Črnomljem, remi s Pomurjem
Črnomelj - Mo-škanjci Gorišnica 29:26 (15:15)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Bra-tuša, Petek 4, Zorli 2, Bedrač, Valen-ko 1, Arnuš 2, Balas 1, Lozinšek 6, Gerčar, Lukaček, Dimec 2, Firbas 4, Preac 1, Vincek 2, Pravdič. Trener: Sebastjan Oblak.
Rokometaši iz Gorišnice so tudi na drugem gostovanju v letošnjem prvenstvu doživeli poraz. Obetali so si sicer več, vendar se jim ni izšlo. Pričeli so dobro, povedli ter to vodstvo držali skozi celoten prvi del srečanja. Domačini so izenačili šele ob koncu polčasa.
Vse do 42. minute so jih domačini lovili, nato pa hitro prišli do prednosti treh zadetkov (23:20). Gostje so se hitro po-
brali in uspeli najprej izenačiti na 23:23 ter nato povesti za zadetek (23:24). Po tem vodstvu pa se je vse ustavilo, domačini so bili v samem zaključku srečanja veliko bolj zbrani. Nekaj možnosti je bilo pri vodstvu domačinov 27:26, a je hitro splavala po vodi. Razlog za poraz Gorišničanov leži tudi v tem, da niso mogli ustaviti strelsko najbolj razpoloženega domačega dvojca Starih (12) -Majerle (10), ki sta dosegla za svojo ekipo kar 22 od skupno 29 zadetkov.
Danilo Klajnšek
Pomurje - Drava Ptuj 22:22 (12:10)
DRAVA PTUJ: Lešnik, Šamperl 1, Maroh 1, Toš, Čeh, Ferk, Bedrač 1, Pukšič 2, Sabo 2, Požar, Verdenik,
Rokomet • 1. B SRL (m)
Grosupeljcani želeli vse, dobili nic ...
Grosuplje - Velika Nedelja Carrera Optyl 32:33 (14:14)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Mesarec, Kaučič, Majcen
3,	Hanželič 5, Horvat 2, Bezjak, Ve-selko 7, Preac (11 obramb), Ivančič 8, Prapotnik, Tušak 4, Dogša (5 obramb), Lorenčič, Meško, Špindler
4,	Zorec. Trener: Milan Baklan
Po srečni osvojitvi točke proti B-ekipi Celja Pivovarne Laško v domači dvorani, so rokometaši Velike Nedelje Carrera Optyl nadaljevali uspešno zbiranje točk tudi na gostovanju. Kljub temu da ekipa ni bila popolna, saj je zaradi poškodbe manjkal Matej Bračič, so si zmago na vročem parketu športne dvorane v Grosupljem (znova!) priigrali v zadnji sekundi tekme. Mož odločitve je bil tudi tokrat Matjaž Hanželič. To je že druga zmaga Velike Nedelje v gosteh.
Začetek tekme je nakazoval izenačen dvoboj, kar se je skozi srečanje potrdilo. Gostje so na začetku tekme odigrali zelo dobro v obrambi in kom-binatorno v napadu, kar je v 10. minuti prisililo domačo trenerko Branko Mijatovič, da je izkoristila minuto odmora. To je bilo potrebno, saj so gostje vodili 4:8. Takoj v naslednjem napadu so rokometaši iz Velike Nedelje povišali na plus pet. V nadaljevanju tega dela igre, gostje niso bili več tako natančni in pazljivi v obrambi, kar so izkoristili domačini in manjšali zaostanek. Po dvojni izključitvi gostov v 22. minuti (ena zaradi napake klopi), so se domači približali samo na zadetek zaostanka, do izteka 30. minute, pa so uspeli izenačiti rezultat na 14:14. Osrednja figura prvega polčasa je bil vratar Tadej Preac, saj je zaustavil kar nekaj čistih strelov domačih.
Tudi nadaljevanje tekme je bilo izenačeno, vendar so do-
1. B SRL (m)
REZULTATI 3. KROGA: Grosuplje - Velika Nedelja Carrera Optyl 32:33, Slovan - Škofljica 31:31, Celje Pivovarna Laško - Dobova 27:25, Sviš Pekarna Grosuplje - Cerklje 34:27, Dol TKI Hrastnik - Sevnica 24:30, Alples Železniki - Grča Kočevje 27:30
3 3 3 3 3 3 3 3 3 3
1.	SEVNICA
2.	CELJE P. LAŠKO B
3.	V. NEDELJA C. O.
4.	SVIŠ GROSUPLJE
5.	ŠKOFLJICA
6.	GRČA KOČEVJE
7.	SLOVAN
8.	DOBOVA
9.	DOL TKI HRASTNIK
10.	GROSUPLJE
11.	ALPLES ŽELEZNIKI 3
12.	CERKLJE 3
mači v 38. minuti uspeli tretjič na tekmi povesti. Vodstvo do največ treh zadetkov so uspešno branili do 56. minute, ko so vodili 30:27. Ko so gostje v 57. minuti zapravili še sedem-metrovko, je bilo maloštevilno domače občinstvo prepričano v uspeh svojih igralcev. Vendar so gostje razmišljali drugače in začeli s končnico, katero bi po letošnjih izkušnjah lahko poimenovali kar »velikonedelj-ski 2 minuti«. Po delnem izidu 1:4 je Matjaž Tušak 20 sekund pred koncem tekme zadel za izenačenje 32:32. Domača trenerka je vzela minuto odmora, ter v igro namesto vratarja poslala sedmega igralca. Sledil je napad domačih, ki so v zadnjih sekundah želeli zadeti za zmago, vendar jim je to preprečil Matjaž Hanželič, saj je prestregel podajo in dobesedno v zadnji sekundi čez celo igrišče zadel za zmago gostov. Matjaž je še enkrat pokazal zbranost v najbolj pomembnih trenutkih za svoje moštvo, saj je že drugič zapored bil uspešen in zmagoviti ples rokometašev iz Velike Nedelje se je pričel.
Danilo Klajnšek
Milan Baklan - trener Velike Nedelje Carrera Optyl: »Ne samo jaz, vsi smo zadovoljni z osvojitvijo dveh točk v Grosupljem. Igrali smo disciplinirano, predvsem pa mirno. Nismo se predali tudi, ko smo zaostajali in je izgledalo, da smo v izgubljenem položaju. To je že tretjič in fantom gredo vse čestitke.«
Bezjak 7, Koštomaj, Janžekovič 7, Zolar 1, Kenda. Trener: Tomi Matjašič
Po tem, ko so ptujski roko-metaši z ekipo Pomurja odigrali dve prijateljski tekmi v pripravah na novo prvenstvo, so se tokrat v 3. krogu s starimi znanci pomerili še za prvenstvene točke. Po zmagi in porazu na pripravljalnih tekmah, sta tokrat tekmeca še remizirala.
Po izenačeni igri v začetku, so domači rokometaši strnili svoje vrste, in v 24. minuti povedli z 12:8, kar je bila prva otipljiva prednost ene izmed ekip na tekmi. V končnici prvega dela igre so se Ptujčani približali, tako da je bil izid polčasa 12:10 za Po-murje. Pogovor v taboru Drave med polčasom je zalegel, saj so modri v prvem delu drugega polčasa zaigrali precej bolje. Najprej so kmalu izenačili na 14
(38. minuta), nato pa z granitno obrambo in skupno serijo 0:5, povsem zagospodarili in pove-dli za 3 zadetke (14:17). To je bil pred zadnjimi desetimi minutami tekme alarm za domače in praktično zadnji vlak, da odnesejo kakšno točko. Na žalost Ptujčanov, je domačinom to uspelo, in v 57. minuti je bil izid poravnan na 22. To je bil obenem tudi končni izid srečanja, saj v zadnjih dveh minutah ni bilo več zadetkov. »Dravaši« so tokrat odigrali dobro v obrambi, precej slabše pa v napadu, kjer so zgrešili kar štiri sedem-metrovke od osmih, poleg tega pa napravili preveč tehničnih napak. Nekaj grenkega priokusa ostaja tudi zaradi dejstva, da jim nasproti ni stal tekmec, ki ga ne bi mogli premagati. Nasprotno, Pomurje je bil tekmec po meri, ki ga je v igri praktično držal le Aleš Mesarec. Vsekakor je to dobra šola za mlado ekipo Drave, in če se bodo iz tega kaj naučili, je namen vsekakor dosežen. V Prekmurju se
je poškodoval vratar Drave Jure Lešnik, resnost poškodbe pa bodo podali nadaljnji pregledi pri zdravnikih.
Naslednjo soboto bodo Ptuj-čani ob 19. uri gostili ekipo Radeč - Mik Celja.
tp
2. SRL (M)
REZULTATI 3. KROGA: Črnomelj -Moškanjci Gorišnica 29:26, Pomurje
-	Drava Ptuj 22:22, Arcont Radgona
-	Slovenj Gradec 2011 25:32, Brežice - Rudar Trbovlje 35:22, Mitol Sežana - Mokerc Ig 23:30, Radeče MIK Celje - Nova Gorica 32:21.
1.	S. GRADEC 2011 3	3 0	0 6
2.	MOKERC IG 3	3 0	0 6
3.	DRAVA PTUJ 3	2 10 5
4.	RADEČE MIK CELJE 2	2 0	0 4
5.	ČRNOMELJ 3	2 0	1 4
6.	MOŠKANJCI-GOR. 3	10	2	2
7.	BREŽICE 3	10	2	2
8.	MITOL SEŽANA 3	10	2	2
9.	ARCONT RADGONA 3	10	2	2
10.	NOVA GORICA 3	10 2 2
11.	POMURJE 2	0 111
12.	COL 2	0 0 2 0
13.	RUDAR TRBOVLJE 3	0 0 3 0
Judo m l. SJL
Na vrhu Sankaku, Gorišnica šesta
Za judoisti so troboji drugega kroga 1. slovenske judo lige. Po dveh krogih je z osmimi točkami na vrhu razpredelnice celjski Sankaku Z'dežele, ki je v sredo v Ljubljani premagal Šiško s 6:1 in Gorišnico s 5:2. Tudi drugouvrščeni Impol ima polni izkupiček, v sredo je bil v domači Bistrici boljši od Branika (5:1) in Olimpije (4:3).
Gorišničani (nastopili so le s petimi judoisti) so tesno izgubili drugi dvoboj s Šiško. Odločitev je padla v dvoboju kategorije do 90 kg, ko je Ima-movič izgubil z Marinčičem.
Tretji krog bo na sporedu v sredo, 12. oktobra, v Mariboru se bodo borili judoisti Branika, Slovenj Gradca in Gorišnice, Duplek bo gostil Impol in San-kaku, v Ljubljani pa Olimpija, Šiška in Železničar.
1. SJL, 2. krog, rezultati:
Ljubljana: Šiška - Gorišnica 4:3 (37:30), Šiška - Z'dežele Sankaku 1:6 (10:60), Z'dežele Sankaku - Gorišnica 5:2 (45:20);
Slovenska Bistrica: Impol - Branik Broker 5:1 (50:10), Branik Broker - Olimpija 0:6 (0:52), Impol - Olim-pija 4:3 (40:30);
Maribor: Železničar - Duplek 1:4 (10:35), Železničar - Acron Slovenj Gradec 4:3 (25:30), Duplek - Acron Slovenj Gradec 5:2 (50:20).
1.	Z'DEŽELE SANKAKU	4	4 0	0	8
2.	IMPOL	4	4 0	0	8
3.	OLIMPIJA	4	3 0	1	6
4.	DUPLEK	4	2 0	2	4
5.	ŠIŠKA	4	2 0	2	4
6.	GORIŠNICA	4	10	3	2
7.	ŽELEZNIČAR	4	10	3	2
8.	BRANIK BROKER	4	10	3	2
9.	ACRON S. GRADEC	4	0 0	4	0
JM
Šiška - Gorišnica 4:3 (37:30)
-	60 kg: Žiga Klemenčič - brez nasprotnika 1:0 (10:0)
-	66 kg: Marcel Ognjenovič - Simon Mohorovič 0:1 (0:10)
-	73 kg: Ivan Mederal - brez nasprotnika 1:0 (10:0)
-	81 kg: Marko Prodan - Branko Kralj 1:0 (10:0)
-	90 kg: Primož Marinčič - Edis Imamovič 1:0 (7:0)
-	100 kg: Matic Ovijač - Denis Rus 0:1 (0:10)
+ 100 kg: Jan Dimovski - Damjan Fras 0:1 (0:10)
Z'dežele Sankaku - Gorišnica 5:2 (45:20)
-	60 kg: Rok Plešnik - brez nasprotnika 1:0 (10:0)
-	66 kg: Matjaž Trbovc - Simon Mohorovič 0:1 (0:10)
-	73 kg: Marcel Brajdič - brez nasprotnika 1:0 (10:0)
-	81 kg: Andraž Mlaker - Branko Kralj 0:1 (0:10)
-	90 kg: Mihael Žgank - Edis Imamovič 1:0 (5:0)
-	100 kg: Benjamin Lah - Denis Rus 1:0 (10:0) + 100 kg: Vito Dragic - Damjan Fras 1:0 (10:0)
Namizni tenis • Ml. kadeti
Najvišje Katja in Marsel
V Šenčurju je potekal prvi letošnji odprti turnir za mlajše kadete in kadetinje, katerega se je udeležilo 60 igralcev in 44 igralk. V tej konkurenci ima številno zastopstvo tudi NTK Ptuj, zato je na Gorenjsko odpotovalo kar 9 igralcev kluba.
Pri dekletih so nastopile Katja Krajnc, Sara Štumber-ger, Eva Gojkovič in Daniela Tomanič Butkovska. Iz predtekmovalnih skupin sta se v finalni turnir (1. ali 2. mesto v skupini) prebili Katja in Sara. Slednja je zmagala tudi v 1. krogu in se prebila med 16 najboljših (9. do 16. mesto). Tam jo je ustavila 1. nosilka, Nika Naglič (Muta), ki je bila krog pozneje premočna še za drugo Ptujčan-ko, Katjo Krajnc, ki je bila tako najvišje uvrščena članica ptujskega kluba (5. do 8. mesto). Zanimivo je, da je največ točk proti Nagličevi (zmagovalka
turnirja, vse dvoboje je zmagala 3:0) osvojila prav Katja.
V malem finalu je izjemno uspešno nastopala Eva Goj-kovič, ki je s štirimi zmagami osvojila 1. mesto v tem delu tekmovanja in tudi prejela medaljo. Daniela je v tem delu zabeležila eno zmago in en poraz.
Pri fantih so iz ptujskega kluba nastopili Sašo Malovič, Aljaž Mohorič, Marsel Šegu-la, Jernej Masten Toplak in Miha Štumberger. Slednji se je uvrstil v mali finale, kjer se je z eno zmago uvrstil na mesta od 9. do 16. Ostali štirje so se uvrstili v finalni del, kjer so Aljaž, Sašo in Jernej obstali na prvi stopnički (16. do 32. mesto), Marsel pa je storil korak naprej in se uvrstil med najboljših 16 (9. do 16. mesto). Prvo mesto je osvojil Tilen Cvetko (Muta).
JM
Foto: Črtomir Goznik
Katja Krajnc (NTK Ptuj)
Tenis m Mastersi TZS
Nina zmagala v U-14, Urh do polfinala U-18
Od začetka septembra potekajo v mlajših kategorijah mastersi, zaključni turnirji sezone, na katerih se meri 12 najuspešnejših igralcev v posamezni kategoriji. Ptujski TK Terme Ptuj je imel na teh turnirjih kar nekaj predstavnikov.
V kategoriji U-14 sta na turnirju na Otočcu med favori-tinje spadali kar dve igralki ptujskega kluba, Nina Potočnik in Tamara Zidanšek. Slednjo je v četrtfinalu izločila prva nosilka, Manca Pislak, čeprav je svoje priložnosti imela tudi članica TK Terme Ptuj. Nina se je na drugi strani žreba z dvema gladkima zmagama uvrstila v finale, kjer se je merila prav s Pislakovo, s katero imata za
sabo letos številne dvoboje. Po izgubljenem prvem nizu je bila v nadaljevanju boljša Ptujčan-ka, ki je tako na najboljši možni način zaključila domačo sezono - z zmago.
Pri fantih si je Sven Lah prislužil nastop na mastersu z igrami v prvem delu sezone, tudi na Otočcu je končal nastope v 1. krogu.
Med fanti U-18 spada v sam vrh najboljših Urh Krajnc Domiter, ki je tokrat nastopa na igriščih TK Max Ljubljana končal v polfinalu. Tam ga je namreč ustavil 1. nosilec, Nik Razboršek. Slednji je zanesljivo slavil tudi v finalu, tekmecu je oddal le dve igri.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Nina Potočnik (TK Terme Ptuj)
Foto: Črtomir Goznik
Urh Krajnc Domiter (TK Terme Ptuj)
Rezultati: Masters U-14, dekleta:
1.	krog: Tamara Zidanšek - Silvija Peroša (Koper) 2:1, predaja
2.	krog: Nina Potočnik (2) - Zala Dovnik (ŽTK MB) 6:1, 6:0, Zidanšek - Manca Pislak (TC LJ, 1) 7:5, 6:2;
polfinale: Potočnik - Sara Sirše (LTC, 4) 6:1, 6:1; finale: Potočnik - Pislak 3:6, 6:2, 6:3.
Masters, U-14, fantje:
1. krog: Sven Lah - Miha Okorn (MAX LJ) 6:3, 6:1.
Masters, U-18, fantje:
četrtfinale: Urh Krajnc Domiter (3) - Jan Romih (Slovan) 6:1, 6:7(4),
6:1;
polfinale: Krajnc Domiter - Nik Razboršek (As Litija, 1) 3:6, 1:6.
Kegljanje • 1. B SKL (ž), 3. SKL - vzhod (m)
Ptujska moška ekipa zasedla vrh lestvice
Že četrti zaporedni poraz so doživela kegljavke iz Ptuja, ki so v derbiju začelja gostile ekipo Novega mesta. Poraz je bil neizbežen, saj so domačinke metale izpod svojega nivoja rezultatov, ki so jih dosegale v preteklih letih. Verjetno je to psihološka zavora v novem, višjem rangu tekmovanja, ki bi jo članice Drave vendarle morale premagati. Edina, ki je dosegla rezultat preko petsto podrtih kegljev je bila Marina Kramberger, ki je osvojila točko za svojo ekipi. Pol točke je dodala še Melita Krušič, ki je podrla 499 kegljev, pri tem pa
je tudi ostalo ...
V moškem delu ptujske ekipe so vsekakor bolj zadovoljni, saj se po štirih krogih nahajajo na 1. mestu. To je majhno presenečenje, saj je bila njihova skromna želja pred pri-četkom prvenstva obstanek v ligi. Tokrat so rezultatsko (6:2) visoko ugnali nasprotnike iz Slovenskih Konjic, čeprav je bila razlika v podrtih kegljev majhna in sicer 34. V prvem in drugem paru je bilo zelo izenačeno, tako da se je vse reševalo v zadnjem paru, kjer sta za domače nastopila Boris Premzl in Milan Čeh. Prvi je
podrl dobrih 537 kegljev in skoraj v celoti nadoknadil visoki zaostanek za tekmecem, ki je po šestdesetih lučajih vodil za visokih 78 kegljev. Milan Čeh je v zadnjem domačem nastopu zmagal za 34 kegljev ali podrtih lesov, kot radi rečejo kegljači, in potrdil pomembno zmago svoje ekipe.
1. B SKL (ž)
REZULTATI 4. KROGA: Drava Deta Center - Novo mesto 1.5 : 6,5, Šoštanj - Trebnje 2:6, Impol - Miklavž 6:2, Radenska - Slovenj Gradec 4:4, Lanteks - Gorica 7:1.
1.	LANTEKS II.	4	4 0 0 8
2.	TREBNJE	4	3 0 1 6
3.	MIKLAVŽ	4	3 0 1 6
4.	RADENSKA	4	2 115
5.	IMPOL	4	2 115
6.	GORICA	4	112 3
7.	SLOVENJ GRADEC	4	112 3
8.	ŠPŠTANJ	4	10 3 2
9.	NOVO MESTO	4	1 0 3 2
10.	DRAVA DETA CEN. 4	0 0 4 0
DRAVA DETA CENTER -NOVO MESTO 1,5: 6,5 (2921 - 2953)
DRAVA DETA CENTER: Kolar 495, Fridl 476, Kozoderc 460, Bom-bek 236- Planinc 236, Krušič 499, Kramberger 519
3. SKL - vzhod (m)
REZULTATI 4. KROGA: Drava Deta Center - Konjice 6:2, Rile Servis - Radenska II. 6:2, Lokomotiva - Prepolje 3:5, Petrol - Nafta 5:3, Ceršak II. - Gašper 2:6.
1. DRAVA DETA CEN. 4
2.	PREPOLJE
3.	PETROL
4.	NAFTA
5.	GAŠPER
6.	CERŠAK II.
7.	KONJICE
8.	LOKOMOTIVA
9.	RADENSKA II.
10.	RILE SERVIS
4
a G	1
a G	1
2 1	G
2 G	1
2 G	1
1	2
g	a
G	2
o	a
o	a
Foto: Črtomir Goznik
Ženska ekipa Deta centra Ptuj še čaka na prvo zmago v 1. B ligi.
DRAVA DETA C. - KONJICE 6:2 (3143 - 3109)
DRAVA DETA CENTER: Žnidarič 496, Vogrin 519, Kozoderc 520, Ar-nuš 535, Premzl 537, Čeh 536.
Danilo Klajnšek
3
3
3
4
4
3
4
4
Nogometaši Podvincev Betonarne Kuhar (oranžni dresi) so bili uspešni v Ormožu.
odločeno. Akcija iz 75. minute, ko je po »fliperju« v domačem kazenskem prostoru žoga v koleno zadela Ker-čmarja in se odbila v gol, ne da bi Stojnčani sploh trznili, dovolj pove o nemoči in anemični igri domačih nogometašev. Do koca srečanja nismo več videli zadetkov, gostje pa so srečanje rutinirano zaključili.
ZAVRČ - ODRANCI 3:1
(1:0)
STRELCI: 1:0 Fridl (43), 2:0 Ma-tjašič (52), 3:0 Murat (64), 3:1 Ba-lažic (80)
ZAVRČ: Golob, Gabrovec, Lenart (od 69. Filipovič), Murko, Rumež, Ku-serbanj, Darmopil, Marinič (od 46. Matjašič), Letonja (od 64. Veselič), Fridl, Murat. Trener: Miran Emeršič
Zavrč je v 8. krogu gostil lanske prvake iz Odrancev, le-ti letos niso tako prepričljivi, in vknjižil že osmo zaporedno zmago, s katero se je na lestvici še bolj oddaljil od Dravograda, ki je v Veržeju le remiziral. Približno 200 gledalcev je v hladnem vremenu videlo odprto, všečno predstavo z obeh strani, ton igri pa so pričakovano dajali domači nogometaši. Le-ti so si že v prvem delu igre priigrali številne lepe priložnosti (Murat), ki pa jih niso uspeli realizirati. Tudi vratnica (Letonja) je pomagala gostom, da je bil izid vse do 43. minute 0:0. Takrat je po podaji Mariniča z leve iz bližine zadel Fridl, kar je bil pravi balzam za vse vzdihe gledalcev ob številnih neizkoriščenih priložnostih Zavrča. Gostje so v prvem delu resneje zapretili le v 20. minuti preko Tompe.
V drugem delu igre je bila premoč domačih še bolj očitna, vrstile so se številne akcije in priložnosti pred vrati Prekmurcev. Sicer odlični vratar Gonc, ki je lanske prvake rešil še hujšega poraza, je moral še dvakrat po žogo v svojo mrežo. Prvič v 52. minuti, ko je Fridl zaposlil Matjašiča, ta pa se je odločil za strel, in s čudovitim »lob« udarcem zadel mrežo gostov, drugič pa v 64. minuti, ko lahko pol zadetka mirno pripišemo kapetanu Zavrča Gabrovcu, saj je preigral nekaj nasprotnikovih branilcev, močno sprožil, toda žoga se je, s pomočjo vratarja Odrancev Gonca, odbila v polje, najbolj priseben pa je bil Murat, ki mu iz bližine ni bilo težko zadeti za 3:0. Gostje so v končnici srečanja ublažili poraz, ki bi, glede na vse priložnosti domačinov, lahko bil še bistveno višji.
Tadej Podvršek
ZREČE - AHA EMMI BISTRICA 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Obrovnik (22)
AHA EMMI BISTRICA: J. Stegne, Frelih, Hren, Korošec, Hočevar, Mlinar, Ramot, Obrovnik (od 68. Hru-šman), A. Stegne, Ploj (od 89. Le-vart), Jelenko (od 39. Iršič). Trener: Igor Vorih
Nogometaši iz Slovenske Bistrice so se zadovoljni vrnili z najkrajšega gostovanja v Zrečah, ki bil je hkrati lokalni derbi. Domačini so se trudili, da bi tri točke ostale doma, vendar so jih gostje presenetili, ter z lepim zadetkom Obrovnika povedli. Sledili so številni poizkusi nogometašev Zreč, ki pa so bili neuspešni. Gostje so se dobro in organizirano branili ter na koncu ubranili minimalno vodstvo. S tem so zabeležili tretjo zmago na gostovanjih v tem prvenstvu.
Štajerska liga
Do tega kroga vodeče Šmarje pri Jelšah so na gostovanju v Šoštanju osvojile samo točko, pa čeprav so še v 80. minuti vodile 1:3. Domačini so v zadnjih desetih minutah uspeli z igralcem več (izključen je bil Hor-jak/Šmarje) doseči dva zadetka in izenačiti. Tehnotim Pesnica je visoko slavila in z boljšo razliko v zadetkih prevzela vodstvo na prvenstveni razpredelnici. Tik za petami vodečemu dvojcu je ptujska NŠ Drava s točko zaostanka. Sledijo Podvinčani, ki so na gostovanju v Ormožu prav tako visoko zmagali. Zadnji jesenski krogi bodo še vsekakor zanimivi, in ob nekoliko slabšem vremenu, bi lahko gledalci prišli na svoj račun in videli veliko zadetkov, podobno kot v tem krogu, ko se je mreža zatresla kar trideset krat, kar daje lepo povprečje danih zadetkov na tekmo, in sicer preko štiri.
REZULTATI 8. KROGA: NŠ Drava Ptuj - Marles hiše 4:0 (2:0), Carrera Optyl - Podvinci Betonarna Kuhar 0:4 ( 0:1), Peca - Boč Poljčane 2:0 (0:0), Šoštanj - Šmarje pri Jelšah 3:3 (1:2), Koroške Gradnje - MU Šentjur 4:1 (1:1), Tehnotim Pesnica - Krško B 4:0 (1:0), Pohorje - Tezno Maribor 3:2 (2:1)
1.	T. PESNICA 8 6 2 0 26:6 20
2.	ŠMARJE PRI J. 8 6 0 2 27:9 20
3.	NP DRAVA PTUJ 8 6 1 1 23:8 19
4.	PODVINCI B. K. 8 5 0 3 21:15 15
5.	PECA 8 4 1 3 11:13 13
6. ŠOŠTANJ	8	3 3	2	18:11	12
7. POHORJE	8	4 0	4	16:17	12
8. MARLES HIŠE	8	4 0	4	9:12	12
9. KOROŠKE GR.	8	3 2	3	13:12	11
10. MU ŠENTJUR	8	3 0	5	14:23	9
11. KRŠKO B	8	2 0	6	6:17	6
12. TEZNO MB	8	1 1	6	9:22	4
13. C. O. ORMOŽ	8	1 1	6	6:24	4
14. BOČ POLJČANE 8		0 2	6	4:17	2
Nogomet • 3. SNL, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Podvinci in Drava slavila z rezultatom 4:0
3. SNL-vzhod:
Stojnčani še enkrat poraženi, Zavrč že na +8
Vodilna ekipa lige Zavrč, se je pred tem krogom nadejala povečanju prednosti pred zasledovalci. Ob pričakovani lastni zmagi nad Odran-ci, so bili Zavrčani v svojih predvidevanjih še kako uspešni, saj je prvi zasledovalec Dravograd, le remiziral pri ekipi Veržeja, ki z odlično igro kratkih podaj vse bolj opozarja nase. Še naprej pozitivno preseneča tudi ekipa iz Slovenske Bistrice, ki je na težkem gostovanju v Zrečah, minimalno slavila. Več kot očitno popušča Rakičan (tokrat je igral le Sašo Kupčič), tokrat je bil za Prekmurce usoden Kovinar iz Štor, ki je slavil z 2:0. Gregor Sluga (včasih Drava) se v Palomi več kot odlično znajde. Tokrat je namreč dosegel prvi zadetek na srečanju (Paloma je s 3:2 ugnala zadnji Grad), žal pa je bil na omenjenem srečanju tudi izključen. Ekipa Malečnika še naprej igra zelo dobro, tokrat so varovanci prekaljenega Vojislava Si-meunoviča slavili na Goričkem. V nedeljo, so pred dobrimi 100 gledalci, visok domač poraz doživeli Stojnčani, ki ostajajo pri koncu prvenstvene tabele.
REZULTATI 8. KROGA: Zavrč -Odranci 3:1 (1:0), Stojnci - Čarda 0:3 (0:1), Tehnostroj Veržej - Koroška Dravograd 1:1 (1:1), Zreče -AHA EMMI Bistrica 0:1 (0:1), Kovinar Štore - Rakičan 2:0 (1:0), Paloma -Grad 3:2 (2:1), Tromejnik G Kalamar - Malečnik 0:2 (0:0).
1.	ZAVRČ 8	8	0	0	26:6	24
2.	K. DRAVOGRAD 8	4	4	0	16:10	16
3.	MALEČNIK 8	4	2	2	15:11	14
4.	KOVINAR ŠTORE 8	4	1	3	15:14	13
5.	ČARDA 8	4	13	15:14	13
6.	TEH. VERŽEJ 8	3	3	2	13:12	12
7.	A. E. BISTRICA 8	4	0	4	15:19	12
8.	ZREČE 8	3	1	4	9:13	10
9.	PALOMA 8	3	0	5	15:11	9
10.	ODRANCI	8	3	0	5	12:16 9
11.	RAKIČAM	8	2	3	3	13:18 9
12.	TROMEJNIK	8	3	0	5	12:18 9
13.	STOJNCI	8	2	0	6	11:19	6
14.	GRAD	8	1	1	6	12:18 4
STOJNCI - ČARDA 0:3
STRELCI: 0:1 Pavel (22), 0:2 Mau-ko (67), 0:3 Kerčmar (75)
STOJNCI: Veselič, Janžekovič, Draškovič (od 46. P. Meznarič), Golob, Fridauer, Dugolin, Kokot, Ljubec, Magdič (od 46. Korez), Ratek, G. Pernek (od 66. S. Meznarič). Trener: Boris Klinger
Nogometaši Stojncev že 3 kroge čakajo na prvenstveno zmago in še vsaj teden dni bodo morali počakati na naslednjo priložnost. Z igro, ki jo prikazujejo v zadnjem času, obeti pred gostovanjem v Odrancih niso najboljši, toda presenečenja se v nogometu na srečo dogajajo. Za kaj takega, pa bodo v bodoče morali rume-no-črni pokazati bistveno več kot do sedaj. V nedeljo namreč niti približno ni blestela niti Čarda, toda nič krivi, nič dolžni gostje, so zgolj vzeli ponujeno, saj so domačini delali nerazumljive napake. Začetek srečanja je sicer minil v dokaj izenačeni igri brez priložnosti. Nato pa je v 22. minuti prosti strel iz kakih 25-ih metrov za goste izvajal Pavel, poslal predložek v osrčje kazenskega prostora, kjer je žoga presenetila vse, še najbolj pa vratarja Veseliča in s precejšnjo pomočjo domačega čuvaja mreže končala za njegovim hrbtom. Zatem so domačini sicer imeli žogo več v svoji posesti, toda Prekmurci so bili nevarnejši.
V drugem delu igre smo najprej v 50. minuti videli izjemno priložnost Kokota pri domačih, toda vratar Čarde Kamnik je žogo izbil v polje. Nato je v 67. minuti Mauko dosegel evrogol po »odbitku« iz kakšnih 20-ih metrov in srečanje je bilo praktično
Športni napovednik
Rokomet • Mednarodna prijateljska
tekma
V Ormožu bo v torek, 11. oktobra, ob 19.00, pri slovenskemu pr-voligašu Jeruzalemu gostovala reprezentanca Kuvajta, ki se nahaja na pripravah v Podčetrtku. Ekipo Kuvajta vodi slovenski trener Niko Markovič.
Judo • 1. SJL
TURNIRJI 3. KROGA, SREDA, 12. 10.:
Maribor: Branik Broker, Slovenj Gradec, Gorišnica; Ljubljana: Olimpija, Šiška, Železničar; Duplek: Duplek, Impol, Z'dežele Sankaku
Košarka • KK-KŠ Haloze
Košarkarski klub košarkarska šola (KK-KŠ) Haloze vabi fante letnikov 2002 do 2004, da se jim pridružijo. Vpišejo se lahko na internetni strani kluba - www.kkhaloze.com ali na tel. št. 031 683 357 (Branko).
UK, JM
Foto: Črtomir Goznik
CARRERA OPTYL ORMOŽ - PODVINCI BETONARNA KUHAR 0:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 B. Lah (40), 0:2 B. Lah (70), 0:3 Vindiš (73), 0:4 Šeruga (90)
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Kosi, Jurčec (od 46. Podplatnik), Babšek, Kolarič (od 86. Podgorelec), R. Lah, Mlinarič, Strmšek, Cimerman (od 80. Srša), Govedič, Poplatnik, Štiberc. Trener: Drago Posavec.
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Vesenjak, Brumen (od 70. Kuser-banj), Topolovec, Juršek (od 60. Ko-kol), B. Lah, Belšak, Požegar (od 76. Šeruga), D. Petrovič (od 86. Čuček), R. Petrovič, Toplak, Vindiš. Trener: Miran Ljubec.
Danilo Klajnšek
NŠ DRAVA PTUJ - MARLES HIŠE 4:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Topolnik (19.), 2:0 Topolnik (34.). 3:0 Krtanjek (46. -ag.), 4:0 Druzovič (76.)
NŠ DRAVA PTUJ: Simonič, Topolnik, Kancler, Roškar, Wagner (od 67. Pukšič), Zagoršek (od 73. Zdovc), An-tolič, Čeh (od 55. Nežmah), Gril (od 66. Kočar), Krajnc, Druzovič (od 79. Levanič). Trener: Tomi Grbavac
Članska ekipa NŠ Drava si je priigrala novo visoko zmago proti veliko bolj izkušeni ekipi Marles hiš. Gostje iz Limbuša so bili aktivnejši v prvih in zadnjih desetih minutah igre, medtem ko so v ostalem delu tekme Ptuj-čani prevladovali predvsem na sredini igrišča. Z malo več natančnosti pri določenih akcijah in koncentracije,
Foto: Črtomir Goznik
Matic Topolnik (NŠ Drava Ptuj)
bi mlada ptujska vrsta lahko zmagala s še višjim rezultatom, saj so Gril, Zagoršek in Antolič zapravili kar nekaj stoodstotnih priložnosti. Po kotu Zagorška z desne stani, se je žoga v 19. minuti odbila do dobro postavljenega Topolnika, ki jo je potisnil v mrežo. Isti igralec je bil najbolj priseben tudi v 34. minuti, saj je odbito žogo vratarja Mlakerja iz kakšnih 25 metrov z desne strani poslal v gol za vodstvo Drave 2:0. V drugem delu smo pričakovali pritisk ekipe Marles hiš, ki je v prvem polčasu le enkrat, po strelu Letnika, ogrozila Simoniča, a domačini so v nadaljevanju popolnoma prevzeli kontrolo nad dogajanjem na igrišču. Že v 46. minuti je Zagoršek sprožil z leve strani in ob reševanju situacije je avtogol zabil Krtanjek. Sledili so številni poskusi Drave iz prostih strelov, samostojni prodori in priložnosti iz hitrih protinapadov. V 76. minuti je domači kape-tan Kranjc ostro streljal iz šestnajstih metrov, njegov natančen poskus je Mlaker odbil do Druzoviča, ki je iz bližine postavil končni rezultat 4:0.
David Breznik
1. liga MNZ Ptuj
1.	HAJDINA	8	7	0	1 21:11	21
2.	SREDIŠČE	8	6	2	0 24:5	20
3.	OPLOTNICA	8	6	1	1 20:7	19
4.	VIDEM	8	6	1	1 24:15	19
5.	1 A GER. VAS	8	5	1	2	20:10	16
6.	PODVINCI A. P.	8	3	2	3	18:14	11
7.	BUKOVCI	7	2	2	3	11:13	8
8.	ROGOZNICA	8	1	4	3 7:12	7
9.	MAKOLE	8	2	1	5	12:23	7
10.	APAČE 7 1 3 3	11:15	6
11.	GORIŠNICA 8 1 3 4	10:18	6
12.	LOVRENC 8 1 3 4	2:12	6
13.	DORNAVA V. K. 8 1 2 5	11:18	5
14.	SKORBA 8 0 1 7	8:27	1 REZULTATI 8. KROGA: HAJDINA - PODVINCI AGROCEN-
TER PTUJ 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Flajsinger (63) MAKOLE - VIDEM 2:3 (0:3) STRELCI: 0:1 Merc (10), 0:2 Lah (18), 0:3 Pal (35), 1:3 Stojnšek (64), 2:3 Hajšek (72) OPLOTNICA - BUKOVCI 2:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Čerenak (19), 2:0 Čerenak (61)
ROGOZNICA - DORNAVA VRTNARSTVO KOVALEC 2:1 (0:0)
STRELCI: 1:0 Zorko (52. iz 11-m), 2:0 Kukovec (56), 2:1 Šuen (76. iz 11-m)
SKORBA - LOVRENC 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Vindiš (55) GORIŠNICA - SREDIŠČE 0:5 (0:1)
STRELCI: 0:1 Zemljič (41), 0:2 Habjanič (56), 0:3 Sakelšek (81), 0:4 Žalar (83), 0:5 Žalar (87)
1 A AVTO GEREČJA VAS - APAČE 3:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Šmigoc (15), 2:0 Rozman (22), 3:0 Novak (70)
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 7. KROGA: Cirkulane - Slovenja vas 3:1, Tržec - Prager-sko 7:1, Majšperk - Zgornja Pol-skava 8:1, Markovci - Grajena 1:3, Podlehnik - Leskovec 1:1, Hajdoše
- Spodnja Polskava 0:1.					
1. TRŽEC	7	7	0	0	42:6
2. MAJŠPERK	7	7	0	0	27:2
3. CIRKULANE	7	6	0	1	28:10
4. HAJDOŠE	7	5	0	2	20:17
5. PRAGERSKO	7	3	1	3	11:13
6. SP. POLSKAVA	7	3	1	3	8:12
7. MARKOVCI	7	2	1	4	15:15
8. PODLEHNIK	7	1	3	3	8:12
9. SLOVENJA VAS	7	1	2	4	6:13
10. LESKOVEC	7	1	1	5	5:22
11. GRAJENA	7	1	0	6	5:23
12. ZG. POLSKAVA 7		0	1	6	9:39
21
7 6 5 4 3 1
CIRKULANE - SLOVENJA VAS 3:1 ( 1:0)
STRELCI: 1:0 Juričinec (42), 2:0 Žuran (53), 3:0 Milošič (63), 3:1 Lenart (76)
HAJDOŠE - SPODNJA POLSKAVA 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Krajnčič (63) MARKOVCI - GRAJENA 1:3 ( 1:1) STRELCI: 1:0 Janžekovič (4), 1:1 Belšak (44), 1:2 Šoštarič (60), 1:3 Petek (79. iz 11-m)
MAJŠPEK - ZGORNJA POLSKA-VA 8:1 (3:1)
STRELCI: 1:0 Vegel (15. avtogol), 2:0 Bezjak (31), 3:0 Čeh (32) 3:1 Že-želj (42), 4:1 Frlež (47. iz 11-m), 5:1 Tominc (48), 6:1 Tominc (56), 7:1 Jus (71), 8:1 Jus (68)
PODLEHNIK - LESKOVEC 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Jelen (14), 1:1 Fe-guš (66) TRŽEC - PRAGERSKO 7:1 (4:0) STRELCI: 1:0 R. Pečnik (12), 2:0 J. Emeršič (25), 3:0 Skrbinšek (32), 4:0 J. Emeršič (40), 5:0 Šeliga (50. iz 11-m), 5:1 Sreš (61), 6:1 Šeliga (72. iz 11-m), 7:1 Zupanič (89)
Veteranski ligi MNZ Ptuj
VETERANI 40
REZULTATI 6. KROGA: Ormož -Zgornja Polskava 3:1, Pragersko 75 - Lovrenc 4:2, Markovci - Leskovec 2:1, Podlehnik - Gorišnica 1:1, Podvinci - Tržec 2:1
4.
5.	LESKOVEC
6.	GORIŠNICA
7.	PODLEHNIK
8.	TRŽEC
9.	PODVINCI
10.	LOVRENC
5 1 4 1 4 1 3 1 3 0 2 1 1 2 1 1 1 1 0 3
15:7 21:13 11:7 11:8 7:7 8:8 5:7 9:15 9:18 6:12
1.	ORMOŽ 6
2.	PRAGERSKO 75 6
3.	ZG. POLSKAVA 6 6 6 6 6 6 6 6
VETERANI 35
REZULTATI 6. KROGA: Polskava -Boč 3:2, Pohorje Oplotnica - Hajdina 2:0, Dornava - Grajena 4:0, Videm - Cirkulane 5:1, Skorba - Borovci je bilo odigrano včeraj.
15 13 12 12 7 7 6 6 6 0
Danilo Klajnšek
1. VIDEM	6	5	0	1	21:7
2. BOROVCI	5	4	1	0	18:6
3. HAJDINA	6	4	0	2	16:6
4. POHORJE-OPL.	6	4	0	2	11:7
5. DORNAVA	6	2	1	3	7:12
6. GRAJENA	6	2	1	3	5:16
7. SKORBA	5	2	0	3	11:11
8. POLSKAVA	6	2	0	4	9:13
9. CIRKULANE	6	1	3	2	9:13
10. BOČ	6	0	0	6	5:21
Planinski kotiček
Pot čez Kozjak (Maribor-Žavcarjev vrh)
Nedelja, 16. 10.
Ptujski planinci smo se tokrat odločili, da bomo v jesenskih In spomladanskih mesecih prehodili POT ČEZ KOZJAK (Maribor-Dravograd). Pot si bomo razdelili na več etap. Prvo etapo poti bomo prehodili v nedeljo, 16. 10. 2011.
»Pot čez Kozjak se začne v Mariboru in konča v Dravogradu. Visoko nad Dravsko dolino nas vodi v vsa pomembnejša naselja, na razgledna slemena in vrhove, pa tudi prek globokih prečnih jarkov s šumečimi potoki. Z vzhodnega konca poti se nam odpirajo pogledi na Slovenske gorice, Dravsko in Ptujsko polje, Haloze, Donačko goro, Boč, na avstrijsko Golico in druge gore. Z osrednjega Kozjaka že lahko poiščemo obrise Kamniško-Savinjskih Alp, lepo vidimo Olševo, Peco, Uršljo goro, Obir, Strojno. Onstran reke Drave nas spremlja dolgi hrbet Pohorja. Na Poti čez Kozjak je veliko vzponov in spustov. Ponavljajo se do Mučke Bistrice, kjer se začne pot še zadnjič vzpenjati, ko se zagrize v gorsko gmoto Košenjaka. Celotna pot je dolga 33 ur hoda. Razdeljena je na več etap.«
Našo pot bomo pričeli v mestnem parku v Mariboru, na križišču Maistrove ulice in Ulice heroja Tomšiča. Hodili bomo čez park mimo Treh ribnikov do Ribniškega sedla. Hodili bomo skozi gozd, med sadovnjaki in vinogradi. Proti kontrolni točki Brunček se precej strmo vzpnemo. Nadaljujemo do Gaja nad Mariborom do planinskega doma na Tojzlovem vrhu. Tu bo daljši postanek za kosilo. Nato bomo nadaljevali pot do Žavcarjevega doma, kjer bomo to etapo končali. Izlet ni naporen, za 6 ur hoda imamo na voljo cel dan. Odhod: nedelja, 16. 10. 2011, ob 7.00 z ŽP Ptuj Vrnitev: nedelja, 16. 10. 2011, do 19.00 (ŽP Ptuj) Oprema: planinska za sredogorje, glede na vremenske razmere Prehrana: iz nahrbtnika ali v planinskih postojankah Cena: 10 evrov (prevoz, čaj) Prijave: v pisarni PD Ptuj ali pri vodji izleta do 14. 10. Vsi udeleženci morajo imeti plačano članarino za tekoče leto. Vsi ljubitelji jesenskih izletov ste vljudno vabljeni. Za vse dodatne informacije sem na voljo na tel. 040 699 252 (Vlado). Izlet vodim Vlado Fridl s sovodniki.
Šah • Mladinska liga 2011
ŠD Tehcenter Ptuj s tremi ekipami
Minuli vikend je v Murski Soboti v organizaciji Šahovske zveze Slovenije in tehnični izvedbi Šahovskega društva Radenska Pomgrad, potekala mladinska liga za leto 2011. Tekmovanje se je odvijalo v moški konkurenci za šahiste do 20 leta starosti. Ekipe so sestavljali po trije šahisti ali šahistke z možnostjo šestih rezerv. Šahovsko društvo Tehcenter Ptuj se je tekmovanja udeležilo s kar tremi ekipami, kar kaže na pravo pot v vzpodbujanju mladih članov, med katerimi je morda pričakovati kar nekaj udeležencev mladinskega SP naslednje leto v Mariboru.
Največ se je prav gotovo pričakovalo od prve ptujske ekipe v postavi Žan Belšak, Klemen Janžekovič in Lara Carli, saj je bila po začetnem ratingu uvrščena na 9. mesto med 25 ekipami. Že v prvem kolu se je pomerila s tretjo ekipo ŠD Tehcenter Ptuj, ki so jo sestavljali Alja Janžekovič, David Murko, Tomaž Šuta in Klemen Kovačec, in pričakovano zmagala z rezultatom 3:0. Z enakim rezultatom pa je izgubila druga ptujska ekipa v postavi Andraž Šuta, David Zagoršek in Marko Zemljarič proti četrto postavljeni ekipi Toma Zupana iz Kranja. V nadaljevanju so
Vrstni red:
1. ŠS Tomo Zupan KR 13 (20,5), 2. ŠK Sl. Gradec 16 (20), 3. ŠK Sl. Bistrica 15 (18,5) ... 6. ŠD Tehcenter Ptuj 3 (Alja Janžekovič, David Murko, Tomaž Šuta, Klemen Kovačec) 11 (15,5) . .. 10. ŠD Tehcenter Ptuj 1 (Žan Belšak, Klemen Janžekovič, Lara Carli) 9 (15) ... 14. ŠD Tehcenter Ptuj 2 (Andraž Šuta, David Zagor-šek, Marko Zemljarič) 8 (14).

AL d.a.o. telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
ptujske ekipe igrale spremenljivo. Prva je še trikrat zmagala, enkrat igrala neodločeno in štirikrat izgubila. Tri zmage, dva neodločena izida in štiri poraze, je skupaj zabeležila druga ekipa, ki je bila po začetnem ratingu na 16. mestu. Najprijetneje pa je presenetila tretja ekipa ŠD Tehcenter Ptuj, 21. po začetnem ratingu, ki je trikrat zmagala, petkrat igrala neodločeno in samo enkrat podpisala poraz. Zato ni čudno, da so se tudi vsi štirje člani te ekipe uvrstili med najboljših deset na posameznih šahovnicah. Tako je Alja Janžekovič, s štirimi točkami iz osem partij na prvi šahovnici, zasedla 10. mesto, David Murko, s tremi točkami iz petih partij na drugi šahovnici, 9. mesto, Tomaž Šuta, s šestimi točkami iz devetih partij, 5. mesto na tretji šahovnici in Klemen Kovačec, z dvema točkama in pol iz petih partij, 4. mesto na četrti šahovnici. Sicer pa je bil najboljši med ptujskimi mladinci Žan Belšak iz prve ekipe, ki je s šest in pol točkami iz devetih partij na prvi šahovnici, zasedel 3. mesto. Pr-vouvrščena ekipa si je priborila pravico nastopa v državni mladinski ligi za leto 2012, prve tri ekipe so prejele pokale, njihovi člani pa medalje.
Silva Razlag
Karting
Luka Ploj na zmagovalnih stopničkah
Na kartodromu v Hajdošah se je končalo letošnje državno prvenstvo in pokalno tekmovanje Sportstil v kartingu. Nastopilo je 66 voznikov in voznic iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije (za sosede iz Avstrije in Italije na tekmovanjih v Sloveniji vozijo zvečine slovenski vozniki). Kot vedno, je domači AMD Ptuj dirko dobro izvedel. Samo tekmovanje je bilo zanimivo, saj ni bilo nobenega popuščanja, glede na to, da je bilo praktično vse jasno, kar se tiče končnih uvrstitev. Kljub temu da imajo dirke mednarodni značaj, se v točkovanju za državno in pokalno prvenstvo
Slovenije, upoštevajo samo uvrstitve slovenskih voznikov. Vozniki AMD Ptuja in AMD Hajdine so bili znova uspešni, na zmagovalno stopničko pa je edini stopil Luka Ploj (AMD Hajdina).
Najprej so bile na sporedu pred finalne vožnje, v katerih so bili doseženi naslednji rezultati: v kategoriji R-4 je Vid Pšajd (AMD Hajdina) za državno prvenstvo osvojil 2., v pokalu Sportstil pa 3. mesto. V R-6 Rotax Senior je Anja Vo-dušek (AMD Ptuj) v dirki za državno prvenstvo osvojila 5., v pokalu Sporstil pa 7. mesto. V R-7 KZ2 je Luka Ploj (AMD Haj-
Foto: Črtomir Goznik
Zvonko Črešnik (AMD Hajdina) je osvojil 2. mesto v razredu R-9 KZ2.
Foto: Črtomir Goznik
Aleksej Oman (AMD Ptuj) je bil drugi v razredu R-10 RZ2.
dina) osvojil 1. mesto, Matjaž Dominko (AMD Ptuj) pa peto. V R-9 KZ2 je bil Zvonko Črešnik drugi, Branko Pšajd tretji, Maks Mlakar četrti, Marko Že-rak peti, Andrej Miklaužič šesti, Albin Pernat pa sedmi (vsi AMD Hajdina). Zlatko Oman (AMD Ptuj) je odstopil.
V finalni vožnji je Vid Pšajd dosegel 4. mesto (pokal Sporstil), v točkovanju za državno prvenstvo pa je bil drugi, skupno je bilo to dovolj za drugo mesto. Anja Vodušek je bila v razredu R-6 šesta (pokal Sportstil), v državnem prvenstvu pa peta. Matjaž Dominko je v
R-7 KZ2 bil šesti (pokal Sportstil), kakor tudi v točkovanju za državno prvenstvo, v skupnem seštevku pa je bil peti. Aleksej Oman (AMD Ptuj) je v R-10 KZ2 osvojil drugo mesto. V R-9 KZ2 pa je Zvonko Črešnik bil ponovno drugi, Albin Pernat tretji, Andrej Miklaužič četrti, Marko Žerak pa peti.
Danilo Klajnšek
Ekipni vrstni red:
1. AMD Šlander Celje 50, 2. AMD Hajdina 36, 3. MLM Racing 33, 5. AMD Ptuj 19 točk.
Kegljanje
Praznik občine Majsperk obeležili tudi kegljači
V okviru prireditev ob 15. prazniku občine Majšperk so se že sedmič na Ptujski Gori srečale ekipe upokojencev v visečem kegljanju. Nastopilo je sedem moških in pet ženskih petčlanskih ekip iz Cirkovc, Hajdine, Kidričevega, Lovrenca, Ptuja, Ptujske Gore in Sp. Polskave.
Prisotne je najprej pozdravil predsednik Društva upokojencev Ptujska Gora Daniel Uran, za kulturni program pa so kot vedno do sedaj poskrbele ljudske pevke z »Gore«. Županja občine Majšperk Darinka Fa-kin je izrazila zadovoljstvo ob vsakoletni številčni udeležbi
Vrstni red:
ženske ekipe: 1. DU Cirkov-ce 277, 2. DU Lovrenc 271, 3. Ptujska Gora 258, 4. DU Kidričevo 251, 5. DU Ptuj 248 podrtih kegljev
moške ekipe: 1. DU Cirkov-ce 255, 2. Ptujska Gora 248, 3. DU Kidričevo 240, 4. DU Hajdina 238, 5. DU Sp. Polskava 236, 6. DU Ptuj 235 in 7. DU Lovrenc 227 podrtih kegljev
Foto: Foto Brbre, SI. Bistrica
Zmagovalni ekipi DU Cirkovce
in vsem zaželela veliko športne sreče. Turnir je z uspešnim metom krogle tudi uradno odprla.
Obe zmagi, tako v moški kot ženski konkurenci, so dosegli člani Društva upokojencev Cir-kovce. Še posebej se je izkazala njihova ženska ekipa, ki je bila z doseženimi 277 podrtimi ke-glji najboljša tudi v absolutni konkurenci.
Silva Razlag
Foto: Foto Brbre, Sl. Bistrica
Udeleženci kegljaškega turnirja z županjo Darinko Fakin
Ptuj • Pogovor z mag. Tomažem Žirovnikom
Je z diplomo res težje dobiti delo?
Za skoraj sto tisoč študentov se je v ponedeljek pričelo novo študijsko leto. Vsak med njimi ima svoje cilje in ambicije, vse pa druži ena skupna želja: po diplomi najti ustrezno delovno mesto. Ali je diploma prednost ali ovira pri iskanju zaposlitve ter kakšno je stanje na trgu dela trenutno, odgovarja mag. Tomaž Žirovnik, direktor območne službe Zavoda za zaposlovanje Ptuj.
Foto: DK
Tisti, ki bi upal odgovoriti na vprašanje, kaj je trenutno pametneje: po končani srednji šoli iskati delo ali nadaljevati študij, bi si najbrž zaslužil kakšno nagrado.
Čeprav diploma ponuja nove možnosti in odpira obzorja, ostaja vprašanje, ali je smiselno študirati in ali se bo ustrezno delovno mesto za diplomanta sploh našlo. Kriza, ki je zajela vse sfere, je namreč še posebej prizadela trg dela. Med drugim tudi diplomante, ki z diplomo v roki po več let ostajajo na Zavodih za zaposlovanje.
Kakšni so aktualni podatki o številu brezposelnih in kakšen je odstotek diplomantov?
»Decembra lani in januarja letos se nam je priliv starejših od 55 let povečal zaradi predvidene pokojninske reforme za približno 500 oseb. Neuradni podatki na dan 30. september pa kažejo, da imamo trenutno v Območni službi Ptuj skupaj 4.539 brezposelnih, od tega 1274 s peto stopnjo izobrazbe, 136 s šesto stopnjo, 344 s sedmo stopnjo ter 14 brezposelnih, ki so končali bolonjski študij.«
Z diplomo, a brez službe
Podatek, koliko ljudi je brezposelnih, je nedvomno zaskrbljujoč. Kako komentirate podatek, da je samo na Ptuju in v Ormožu kar 344 brezposelnih ljudi z diplomo v roki?
»Diplomanti ostajajo brez služb, ker ustreznih delovnih mest v lokalnem okolju ni dovolj. Tu bo treba ubrati nove pristope, da bodo tudi diplomanti stopili korak bližje delodajalcem, da bodo vedeli ponuditi svoja znanja, svoje prednosti, ker delodajalci danes enostavno raje vzamejo koga s peto stopnjo izobrazbe in jim ta lahko opravlja tudi zahtevnejša dela. Ne vidijo potrebe po zaposlovanju strokovnega kadra. Tudi podjetja večje dodane vrednosti ne vidijo v tem. To je naš problem.«
Katera skupina diplomantov pa po končanem študiju najtežje dobi delo?
»Sila težko diplomanti sploh dobijo delo, najtežje pa tisti, ki dokončajo družboslovne usmeritve. Razni visokošolski programi se
nekoliko težje zaposlujejo od univerzitetnih. Ti se sicer ne zaposlujejo takoj, ampak vseeno lažje dobijo delo. Največ nam ostaja ekonomistov raznih smeri, pravnikov, organizacija dela je prepolna, poslovni študiji, poslovni sekretarji, administrativne šole in podobno. Sproti pa nam gre medicinski kader.«
Je medicina tisto področje, kjer je povpraševanje še vedno usklajeno s ponudbo? Ali vsi zdravniki, medicinske sestre in ostali kader dobijo delo brez težav?
»Lahko bi rekli tako, ker je to res kader, ki se išče. Tu pa tam imamo prijavljeno kako diplomirano medicinsko sestro v evidenci brezposelnih, a to je le kratkotrajno. Povpraševanje je tudi po farmacevtih, inženirjih računalništva, strojništva, diplomanti matematike, fizike in naravoslovja pa so sploh iskani.«
Ne glede na dejstvo, da naravoslovci prej dobijo delo, pa vpisi na družboslovnih fakultetah še vedno ostajajo neprimerljivo višji. Kako to komentirate?
»Treba je vedeti, da so naravoslovni študiji zelo zahtevni. Je treba kar nekaj pokazati v času študija, danes pa se nekako bolj odločamo, da se vpišemo v program, ki nas zanima in da čim hitreje pridemo do diplome.«
Ali menite, da je lažje dobiti diplomo na družboslovju?
»Verjetno. Ko smo spodbujali vpis v študijske programe, smo imeli možnosti sofinanciranja različnih programov in vedno je bilo večje zanimanje za družboslovne smeri.«
Je potem to naša perspektiva, naravoslovje?
»Nerad govorimo o perspektivi in poklicih prihodnosti, dejstvo pa je, da je več odvisno od posameznika kot od same izobrazbe. Še vedno se nam zaposli veliko diplomiranih ekonomistov, dve tretjini pa jih vendar ostane. Vse je torej odvisno od posameznika in njegovih sposobnosti.«
Se lažje zaposlijo tisti, ki si med študijem nabirajo delovne izkušnje?
»Zelo različno. Nekateri res lažje dobijo delo, ni pa to pravilo. Sedaj imamo generacijo, ki ima preko študentskih servisov ogromno izkušenj, z re-
Mag. Tomaž Žirovnik
dno zaposlitvijo pa so strašne težave. Povpraševanja ni, po drugi strani pa so si študentje ustvarili preko študentskih servisov dohodke, za manj pa ne želijo delati v rednem delovnem razmerju. Študent, če pridno dela, lahko spravi skupaj celo tisoč evrov, ko ima diplomo v rokah, pa je vprašanje, če bo lahko toliko zaslužil. Imel pa bo tudi manj manevrskega prostora glede prostega časa in dopustov. Za marsikoga je zato delo preko študentskih servisov bolj zanimivo.«
Študentsko delo ovira zaposlovanju
Delodajalci delo preko študentskih servisov velikokrat izkoriščajo. Za redno zaposlovanje pa to predstavlja veliko težavo. Kje vidite rešitev?
»Letošnji spodletel zakon o malem delu je pokazal voljo večine prebivalstva Slovenije. Ta bi po mojem marsikaj rešil. Ves čas smo podpirali delo preko študentskega servisa, a v trenutku, ko to postane ovira rednemu zaposlovanju, kar se zadnjih šest, sedem let v Sloveniji konstantno dogaja, je treba s tem nekaj narediti. Študentsko delo je postalo ovira rednemu zaposlovanju. Podobno je z javnimi deli. Če postanejo ovira rednemu zaposlovanju, jih je treba omejiti. Sedaj so v omejenem obsegu in gledamo na to, da imajo svoj namen.«
Ustvarja se vtis, da je študij nesmiseln, saj mladi diplomati dela tako ali tako ne bodo dobili. Kakšno je vaše stališče?
»Vsakemu bi svetoval, naj si svojo karierno pot naredi, kot misli, da je prav. Z izobraževanjem se vseeno manevrski prostor poveča. Nenazadnje diplomiran ekonomist še vedno lahko opravlja delo ekonomskega tehnika, če je to potrebno in če je pripravljen. Opozoriti pa moram, da se dela vedo bolj prepletajo in fleksibilizirajo. Medicina je recimo reguliran poklic in to je logično, vse več pa je poklicev, ki jih lahko opravljajo ljudje z različno izobrazbo, ki se priučijo več drugih veščin. Na primer novinar je lahko tudi diplomiran pravnik, ekonomist, inženir tekstila ...«
Kdo bi v tem trenutku pri vas prej dobil delo: vo-dovodar ali diplomirani ekonomist?
»V tem trenutku zagotovo vodovodar. Pomanjkanje nekaterih poklicev je še vedno prisotno. Mi še vedno iščemo monterje, varilce, strojnike vseh profilov, orodjarje, stru-garje. Res pa je, da se večino teh del opravlja na terenu v tujini. Zadnjih pet, šest mesecev je povpraševanje zelo visoko, zahteva pa migracijo. Po navadi gredo delavci čez teden v tujino in se ob koncu tedna vračajo domov.«
Je to prava perspektiva države, da nekdo diplomira, nato pa mora delati kot monter v Avstriji in se k družini vračat le ob koncu tedna?
»Definitivno ne. Zahodni trg se je zdavnaj segmentiral, tudi pri nas se je začel. Temu posvečamo posebno pozornost pri zaposlovanju tujih delavcev. Letos se je po dolgem času pripetilo, da smo z domačimi delavci pokrili
vse potrebe delodajalcev za sezonska dela. To se nam ni zgodilo že deset let. Domači iskalci zaposlitve so sprejeli vsa dela, od pobiranja grozdja, jabolk in podobno.«
To kaže, da je kriza res velika.
»Ti poletni meseci so nam dali misliti, da kriza še zdaleč ni za nami in da se še nam obeta.«
Povpraševanje iz tujine se veča
Menite, da bo leto 2012 prijaznejše?
»Nikoli ni hvaležno napovedovati, kaj se bo zgodilo, ampak sam sem optimist. Prepričan sem, da bo delo, ki pri nas obstaja, moralo biti tudi opravljeno. Res je, da se gospodarska aktivnost precej zmanjšuje. Podjetja, ki so vezana na domači trg, zmanjšujejo število zaposlenih, delodajalci, ki so vezani na izvoz in opravljanje del in storitev v tujini, pa že povečujejo povpraševanje. Ni to dolgoročna perspektiva, saj bi tudi v lokalnem okolju morali imeti podjetja, ki bi strateško dolgoročno zaposlovala. Računam, da je tudi med brezposelnimi marsikdo, ki si bo drznil odpreti svoje podjetje. Tu vidim priložnost. Da se bodo tudi mladi, ki imajo izobrazbo, poskušali obnašati podjetno, pa ne samo z odpiranjem svojih podjetij, ampak tudi tako, da bodo znali predstaviti svoja znanja in prednosti ter da bodo dokazali, da njihova plača delodajalcu ne predstavlja le stroška, ampak tudi dobiček.«
Delo zaposlenih je vse premalo cenjeno, delodajalci pa nemalokrat gleda-
jo na plačo zaposlenega le kot na strošek. Je to problem Slovenije?
»Definitivno. Danes si vsak delodajalec preračuna stroške in vsak diplomant, ki še nima izkušenj, je za podjetje prvo leto zelo drag. Delodajalec, ki pa želi vlagati v bodočnost, ve, da je plača naložba in ne strošek. Naložba v mlad kader je strateško dolgoročno pametna naložba, a se delodajalci tega premalo zavedajo. Ravno s študentskimi deli, deli preko avtorskih, podjemnih pogodb in podobno, ko se vse dela od danes do jutri, se tveganja prenašajo na zaposlitve.«
Velikokrat je slišati, da mladi diplomanti ne želijo delati, da jim na fakultetah vcepijo občutek - najbrž tudi upravičeno - da si zaslužijo višje plačilo od ponujenega. Kakšne so vaše izkušnje? Ali to drži in kako sankcionirate tiste, ki ne želijo delati?
»Zagotovo je tu več zgodb in je zadeva večplastna. Imamo primere, ko so osebe, ne nujno mladi, končali izobrazbo za poklice, ki so iskani in jih poskušamo plasirati na trg dela. Je pa še en faktor trga dela, cena. Opažamo, da so tudi primeri, ko imamo delodajalca in delavca pa ne najdeta skupnega jezika. Ponavadi je razlog plača. Strategije preživetja Slovencev so zelo različne. Tudi med brezposelnimi so tisti, ki jim ni treba delati za nižjo ceno od pričakovane. Mi se poskušamo z ljudmi pogovoriti in prikazati pozitivne posledice zaposlitve, ob plači, ki je zelo pomembna. Je pa res, da včasih delodajalci za zelo zahtevne pogoje dela ponujajo zelo nizko plačilo. V tem primeru ne sankcioniramo brezposelnih, če dela ne sprejmejo. Če kdo išče diplomiranega ekonomista in ponuja minimalno plačo, so to, recimo, neustrezni pogoji.«
Kakšne so trenutno potrebe po diplomantih? Kdo lahko takoj dobi delo?
»Praktično vsak teden se kdo zaposli. Trenutno se iščejo univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva, profesor nemščine, doktor dentalne medicine in doktor medicine, specialist rentge-nologije.«
Dženana Kmetec
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • Nova Zelandija (27.)
Ledeniki in jagenjček
Na Novi Zelandiji najdemo kar nekaj ledenikov, pa tudi sicer gre za kar gorato državo, čeprav je čisto obkrožena z morjem. Mi smo se namenili obiskat ledenika Franz Josef in Fox. Ja, kot sem že nekajkrat omenil, so Kiviji nori na
evropske vladarje in raziskovalce, zato jim nikoli ni bilo težko izbrati imena za katerikoli kraj.
Najprej smo se ustavili pri Franzu Josefu, čigar istoimensko vasico predstavljata zgolj dve ulici, a je vseskozi živahno.
Cena za pohod na ledenik znaša dobrih 120 EUR, dobiš tudi opremo in potem te ves dan sprehajajo po ledeniku gor in dol. Teoretično bi lahko šel tudi sam, a težava je v tem, da ponoči vse zmrzne in vse oblike se zmaličijo. Vsako jutro gre namreč ekipa naredit po ledeniku potko, stopnice in ostalo, da lahko dnevne ekspedicije nemoteno in varno obiščejo ta prekrasni kraj, drugače pa lahko greš približno sto metrov do ledenika.
Pri ledeniku Fox je bila stvar podobna, le da smo si privoščili malo daljši treking, da smo prišli malo više. Pogled je bil prekrasen. Na potki smo srečali tudi ogromno družino Indijcev, ki so se na pol poti obrnili. Pa jim porečem, da se od zgoraj res lepo vidi, in mi foter, glava družine, reče nazaj: 'Ja, vem, kako izgleda, je bila danes cela družina tam s helikopterjem.' Mi smo kar pogledali. Panoramski ogledi so na Novi Zelandiji nekaj vsakdanjega, na ledenikih pa so naredili kar pristajalno stezo za helikopterje, seveda predvsem v turistične namene. Po mojem grobem izračunu je za sedemglavo družino možak moral odšteti približno jurja in pol evrov za slabo urico na ledeniku. Ja, ko imajo Indijci dopust, si ga privoščijo na polno!
Po zelo poznem kosilcu na klopci z razgledom na divjo zahodno obalo smo jo ubrali naprej proti jugu. Oblaki z avstralske strani, ki je sicer kakšnih dva tisoč kilometrov
Foto: Dani Zorko
Ostanki ledu daleč od ledenika v dolini
vstran, so dali slutiti, da se bo kmalu ulilo. In res je bilo tako. Za kampiranje sicer ni bilo idealno, ampak pri jezeru Matheson so imeli pokrito teraso, kjer smo si naredili palačinke. Moj super kuhalnik je še enkrat več odslužil svojemu namenu.
Vstajanje zgodaj zjutraj je postala stalna praksa, čez uro ali dve pa smo se vedno ustavili, da smo si naredili zajtrk in posušili šotore. Trekingi, sprehodi, jezera in prekrasna narava so predstavljali aktivno vrsto dopusta, tu in tam kakšen pirček pa me je spomnil, da je mogoče dopust preživeti tudi drugače. Ljudje težko verjamejo, da si lahko vzameš dopust, ko si na potovanju, ampak je res tako. Na potovanju moraš ves čas predvidevati, planirati, spremljati, se pogovarjati, ko pa imaš neko pot že začrtano, daš možgane na pašo in se prepustiš trenutku.
Po nekaj spektakularnih prelazih smo ugledali jezero Hawea, ki v dolžino meri kar 35 km in izgleda kar eksotično. Hribi, ki ga obkrožajo, predstavljajo idealno bazo za potepe, kampiranje in še kaj. Podobno je tudi jezero Wana-ka ob istoimenskem mestecu, ki je znano predvsem po Pu-zzleworldu. Tja sicer nismo šli, ker je bilo treba že naprej, predvsem pa poiskati primeren kamp. Miki in Andreja sta morala naprej do Queensto-wna, ker sta morala oprati nekaj stvari ter napolniti baterije za fotoaparate in računalnike, Boris, Marko in jaz pa smo se odločili kampirati kar na črno, saj ni bilo v bližini videti nobenega kampa.
Po poti smo si nabavili malo jagenjčka - kupili, ne povozili - in od prodajalke izvedeli, da se da na črno kampirati pri nekem majhnem jezercu. Po hitrem postopku smo ta črni kamp našli, in komaj smo parkirali, že so prišli stari kamperski mački do nas in so nas kulturno pregnali. Stvar je bila namreč taka, da v vsakem kampu lahko kampiraš, če ima kamp toaletne prostore. In ker mi tega nismo imeli, so bili grozno alergični, kot so lahko samo Kiviji, ki so sicer potovali s kamperji. Čez nekaj kilometrov je bil še en divji kamp s toaletnimi prostori, kjer je bilo že kar nekaj avtomobilov, nekaj Nemcev je pa premeteno skrilo tablo, da je kampiranje prepovedano. Malček smo se pomenili in so rekli, da so tam že nekaj dni in da je bila sicer policija že tam, ampak ni bilo hudega. Bilo je že pozno, nam pa krepko vseeno, ali kdo pride, kajti bili smo presneto lačni. Eden je postavil šotor, drugi je zakuril, tretji je še po-pral in solil jagenjčka. Vse je steklo kot namazano in čez dobro urico smo ga že zmazali.
Ponoči smo imeli mir, nihče ni prišel niti pogledat, naslednje jutro pa se je že prikazalo vozilo organov v uniformi, ki so zahtevali, da se odpravimo vstran. »Seveda,« smo zagotovili vsi v en glas, »samo da do konca pozajtrkujemo.« Našega jagenjčka, seveda.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Dani Zorko
'Gospod', ki poskuša prijazno opozarjati na nevarnostni na ledeniku
Foto: Dani Zorko
Mogočni ledenik Franz Josef
Torek, 11. oktober
Danes goduje Milan.
Danes je svetovni dan boja proti bolečini.
1810 se je rodil češki romantični pesnik Karel Hynek Macha. Bil je
glavni predstavnik češke romantike.
1884 se je rodil nemški kemik Friedrich Bergius, ki je iz premogovega prahu in vodika z neposrednim postopkom pridobil bencin in mazalna olja.
1899 je napetost med Buri, potomci zgodnjih nizozemskih naseljencev v Južni Afriki in precej poznejšimi priseljenci, v glavnem Britanci prerasla v vojno.
1774 se je rodil v Campestru v Švici arhitekt, gradbeni inženir Pietro von Nobile. Na Slovenskem je zasnoval most čez Sočo v Kanalu in cerkev sv. Petra v Piranu.
1785 se je rodil v Postojni jamski vodnik svetilničar Luka Čeč. Leta 1818 je odkril nadaljevanje Postojnske jame. 1958 je slovenska televizija začela z rednim eksperimentalnim programom, sestavljenim iz lastnih oddaj. Gre za uradni rojstni dan slovenske televizije.
Sreda, 12. oktober
Danes goduje Maks.
Maksimilijan Celjski je zavetnik škofij Passau in Linz ter mesta Celja. Danes je svetovni dan revmatskih bolezni. 322 pr. n. š. je umrl grški državnik in največji atenski govornik Demosten, čigar govori so neprecenljiv vir podatkov o političnem, družbenem in gospodarskem življenju Aten.
1492 je španski pomorščak Krištof Kolumb odkril novo celino. 1868 se je rodil nemški izdelovalec in konstruktor avtomobilov August Horch, ustanovitelj tovarne Audi.
1939 so začeli Nemci s prvimi deportacijami Židov iz Avstrije in Moravske na Poljsko.
1964 je Sovjetska zveza s plovilom Voshod 1 prvič poslala v vesolje tri ljudi.
1969 so v Sovjetski zvezi izstrelili vesoljsko ladjo Sojuz 7 s tremi člani posadke. V vesolju se je združila z dan prej izstreljenim Sojuzom 6. 1973 je zaradi utaje davkov odstopil ameriški podpredsednik Agnew. Četrtek, 13. oktober Danes goduje Edvard.
1307 je francoski kralj Filip IV. dal zapreti vse francoske templjarje, njihovo premoženje pa zaseči.
1821 se je rodil nemški patolog Rudolf Virchow, utemeljitelj celularne patologije. Dokazal je, da celična patologija velja tudi za bolna tkiva. 1921 se je rodil se je francoski šansonjer in filmski igralec Yves Mon-tand.
1925	se je rodila britanska konservativna političarka, »železna lady«, predsednica vlade Margaret Thatcher.
1993 sta genska tehnika Jerry Hall in Robert Stillman na Univerzi Georgea Washingtona prvič izpeljala poskus s človeškimi embriji, ki nastanejo z nespolnim razmnoževanjem istega osebka, imenovanim kloniranje.
Petek, 14. oktober
Danes goduje Veselko.
Danes je svetovni dan standardizacije.
1503 se je rodil francoski zdravnik in astrolog Nostradamus, znan po svojih velikih in usodnih prerokbah.
189o se je rodil ameriški general in predsednik Dwight Eisenhower - Ike.
1939 je prišla v Španijo prva skupina mednarodnih brigad prostovoljcev, ki so se bojevale v španski državljanski vojni na strani republikancev proti nacionalističnim silam.
1947 je ameriški preizkusni pilot Charles Chuck Yeager z raketnim letalom Bell X-l prvič prebil zvočni zid.
1859 so odprli v Mariboru štiriletno slovensko bogoslovje. To je bil prvi slovenski visokošolski zavod v Mariboru, ki je deloval vse do nacistične okupacije leta 1941.
1873 je začel izhajati v Ljubljani list Slovenec, glasilo katoliške struje in pozneje slovenske ljudske stranke. 11. julija 1882 je postal dnevnik. 1991 so na vadišču Poček izvedli zaključno vojaško vajo prve generacije vojakov iz učnih centrov TO iz Peker in Iga. Sobota, 15. oktober Danes goduje Terezija.
Danes je svetovni dan hoje in svetovni dan kmetic.
70 pr. n. št. se je rodil največji rimski pesnik Vergil.
1783 se je Francoz Francois Pilatre de Rozier kot prvi človek dvignil v
zrak. Bil je privezan na Montgolfierovem balonu na vroči zrak.
1814 se je rodil ruski romantični pesnik Mihail Jurjevič Lermontov.
1880 so po 632 letih gradnje dokončali stolnico v Kölnu.
1917	so v gozdu pri Vincennesu ustrelili najslavnejšo vohunko vseh časov Mato Hari.
1821 so deželni stanovi ustanovili v Ljubljani Kranjski deželni muzej. 1844 se je rodil v Vrsnem slovenski pesnik Simon Gregorčič. Nedelja, 16. oktober Danes godujejo Jadviga, sv.Gal.
Danes je svetovni dan hrane in svetovni dan hrbteničnih bolezni in okvar.
1801 se je rodil hrvaški politik in vojak, hrvaški narodni junak Josip Jelačic.
1846 je John Collins Warren opravil prvo operacijo v etrovi narkozi.
1854 se je rodil irsko-angleški pesnik in pisatelj Oskar Wilde.
1986 je južnotirolski plezalec Teinhold Messner postal z vzponom na
8.516 m visoki vrh Lhotse v Nepalu prvi človek, ki je osvojil vseh 14
osemtisočakov.
Ponedeljek, 17. oktober
Danes goduje Marjeta.
Danes je mednarodni dan boja proti revščini in svetovni dan travme. 1915 se je rodil ameriški dramatik Arthur Miller.
1918	je ogrski parlament razglasil samostojnost in dopustil samo še rahlo personalno unijo z Avstrijo.
1973 je svet doživel gospodarski pretres, ker se je nafta podražila za 70 odstotkov.
1912 se je rodil v Dolnji Bistrici pri Ljutomeru pisatelj Ferdo Godina.
1926	je izšel v Ilustrirani prilogi Slovenca zemljevid, na katerem je Trst vključen v slovenski etnični prostor.
Midva • Zakonski družinski center - Partnerski odnos v krizi
Hčerko je odpeljal v Italijo
Stara sem 45, poročena 23 let, imava pa 10 let staro hčerko, ki jo je pred dvema tednoma mož odpeljal v Italijo. Punca ima italijansko državljanstvo, ker je oče Italijan in je bila tam rojena in sedaj hodi tam v šolo. Uredil je vse papirje. Hčerka bi sicer rada nazaj domov, vendar se bojim, da bo zaradi njega odklonila. Obe je zelo ustrahoval, me pretepal in sramotil. Jaz pa sem se prilagajala, samo da je bil mir v hiši in vedno počela, kar mi je rekel. Če je rekel, pobriši prah, sem ga naslednji trenutek že brisala in teh trenutkov, polnih ukazov, je bilo veliko. Rada bi šla po hčerko, s katero se redno slišiva po telefonu, vendar se ga bojim. Vedno je bilo vse po njegovo. Počutim se zgubljena, svetujte mi, kaj naj naredim.
Lepo pozdravljeni! Obupanost in stiska, občutek, da ste brez moči, kar preplavljajo vaše pisanje. V vseh teh letih ste sprejeli vse, kar vam je mož ponudil in se odločali, kot se je on sproti odločal. Na vsakem koraku ste prilagajali sebe njemu, samo da bi bil on v redu in da bi bil mir v hiši.
Vaša zgodba mi nenehno daje občutek majhne deklice, ki se boji očeta in njegovih reakcij. In tukaj se vaša zgodba otroštva sreča z vašim življenjem danes. Zgodba, ki je vseh
Vaša vprašanja s področja partnerstva in starševstva so dobrodošla na mid-va.zdc@siol.net. Če se ne strinjate, da kljub varstvu vaših osebnih podatkov odgovor objavimo v časopisu, nam to sporočite.
23 let vstopala v vaš zakonski odnos. In kakorkoli obrnemo dogodke, ki jih opisujete, nenehno je prisotna ista čustvena dinamika strahu.
Vi hčerko najbolje poznate, saj ste mama. Vi ste jo rodili. Ne glejte nemočno, kako se vam življenje dogaja. Vi se odločate, za vse, kar se vam v življenju zgodi. Ni treba stati na mestu in čakati, da vam bodo drugi rekli, kaj je vaš naslednji korak. Mož je šel in sedaj ni več druge osebe, ki bi vam vodila življenje. Zato se počutite zgubljeni in ne veste kam, saj ste svojo moč in odločnost vse življenje dajali drugim. Naučili ste se biti nemočni in nebogljeni ter ubogati ukaze. Sedaj je čas, da primete za krmilo in sami začnete usmerjati vaše življenje.
Naj bo vaš naslednji korak v smeri, ki jo čutite na telesu.
Naredite enkrat za spremembo to, kar vi čutite. Pojdite ponjo. To je vaš otrok, šla bo z vami, ker ste vi mama in to je edino, kar šteje. Ne glede na njen odziv vas zelo pogreša in si želi, da pridete ponjo. Vztrajajte tako dolgo, da bo šla domov. Če jo boste sedaj pustili tam, ji bo ostal pečat zavrže-nosti in občutek, da je mama ne želi. Zato ne verjemite njenim besedam, če ne bi želela z vami, saj so verjetno posledica strahu pred očetom. Poskušajte začutiti, kaj čuti in kaj doživlja. Strah jo je, sama je, oče jo je odpeljal. Ona pa je razklana in negotova, polna krivde in žalosti, ker vas je zapustila. Zmedena je in negotova. Začutite njen svet, potrebuje vas. Povejte ji, da jo imate radi in da ste jo prišli iskat, ker je nikoli in nikdar ne boste zapustili kot mama. Ni je stvari na
svetu, ki bi bila pomembnejša od nje. Naj to začuti in ve tudi ona. Tukaj tudi strah pred možem izgubi svoja krila in to zelo dobro veste. Hčerka vas čaka, pogreša in pričakuje, da ji pomagate. Pojdite ponjo.
Obiščite tudi CSD v vašem kraju, tudi nasvet odvetnika bo dobrodošel.
Lepo se imejte.
Sabina Stanovnik
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 030 333 009
Zdravstveni nasveti
Homeopatija - kako zdravimo vročino
(1. del)
V preteklih številkah časopisa ste lahko prebirali prispevke o homeopatskih zdravilih. Podrobno smo predstavili nekaj zdravil, zlasti tistih, ki se pogosto uporabljajo. Pri tem ste pazljivi bralci opazili, da smo pri različnih zdravilih omenjali iste bolezenske znake. Na primeru zdravljenja povišane telesne temperature bom pokazala, kako se izbere ustrezno homeopatsko zdravilo.
Za zniževanje vročine lahko uporabimo več homeopatskih zdravil. To so (naštela bom samo tista, ki jih je možno kupiti v slovenskih lekarnah): aconitum, belladonna, bryonia, chamomil-la, ferrum phosphoricum, gelsemium, pulsatila.
Pri izbiri zdravila za izbranega pacienta moramo farmacevti najprej ugotoviti, za katere težave gre in jih ustrezno opredeliti. Vsak bolnik je poseben, zato je pristop v homeopatiji indi-
[


4 **
V
'i
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
vidualen. Ob tem, ko bolnika prosimo, da natančno opiše svoje težave in občutke, ki spremljajo te težave, farmacevti bolnika tudi opazujemo (ali je nemiren, prestrašen ipd.). Posebej pomembni so zelo posebni znaki (npr. bolnik se poti, a ni žejen). Uspešno bo zdravljenje s tistim homeopat-skih zdravilom, pri katerem se bolezenski in drugi znaki pri bolniku kar najbolje ujemajo s sliko zdravila. Slike zdravila smo v člankih opisali samo z najbolj značilnimi lastnostmi. Izkušeni ho-meopati, ob pogoju, da lahko pacientu posvetijo dovolj časa, seveda poznajo slike zdravila v vseh podrobnostih. V lekarni žal nimamo dovolj časa za poglobljeno anamnezo, tudi možnosti za zasebnost pri razgovoru
so v veliko lekarnah omejene. Zato v lekarnah svetujemo homeopatska zdravila predvsem za tiste težave, ki so tudi sicer primerne za samozdravljenje. Ker gre praviloma za akutne težave, se v zdravljenju uporabljajo homeopatska zdravila z nižjimi potencami.
Kako je torej pri zdravljenju vročine? Prej našteta zdravila bomo svetovali tako, da se slika bolezni in slika zdravila čim bolj ujemata.
Aconitum napellus
(aconit) je primeren takrat, ko vročina nastopi nenadoma in je takoj zelo visoka (»kot strela z jasnega«). Bolnik se ne znoji, vendar je žejen, koža in sluznice so suhe, grlo peče. Značilen je strah in nemir. Bolezen je pogosto posledica izpostavljenosti mrzlemu in suhemu vetru, vzrok bolezni je lahko tudi šok oz. strah. Poslabšanje nastopi zvečer in ponoči, ko vročina naraste in bolnika trese mrzlica. Aconit je primeren za prvi stadij bolezni, pogosto ga v drugem stadiju zamenjamo z belladonno (ko se pojavi potenje). Če aconita nimamo v domači lekarni, bomo čas za uporabo tega zdravila lahko zamudili. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Prvi sneg v Sloveniji
Letošnja jesen se je pričela povsem poletno in upam, da ste izkoristili lepe, tople dneve tudi za sprostitev in sprehode, ne samo delo. Tudi na vrtu moramo znati uživati in se spočiti, ne pa samo delati. Petek je prinesel streznitev in ponovno hiter prehod na skoraj zimske razmere. Sama sem se že vozila po snegu, seveda ne v nižini, ampak nekoliko višje. Za vrtne rastline je bil to velik šok, skoraj bolj kakor za nas. Upam, da ste plo-dovke pokrili, saj je termometer marsikje pokazal temperature pod ničlo, ostale vrtnine pa toplega plašča še ne potrebujejo. Lahko pa jim pomagamo, da se bodo hitreje in lažje prilagodile na nekoliko bolj jesenske razmere. V trgovinah lahko nabavite številni izdelke, narejene iz izvlečkov alg, ki rastlinam zelo pomagajo. Tisti, ki razmišljate malo drugače, pa posezite tudi po pripravkih, ki vsebujejo aminokisline, mogoče celo skupaj s fosforjem, ki bo učvrstil koreninski sistem, in kalijem, ki dviguje odpornost rastlin. Doma pa lahko skuhate čaj iz listov in cvetov baldrijana. Z njim zalijemo vse vrtne rastline, pa nam jih še ni potrebno rezati in jih še vedno skladiščimo kar na vrtu. Ravno tako z njim poškropimo vrtnice in vrtne krizanteme, da bodo lažje ostale lepe vse do 1. novembra. Dobimo ga samo v lekarnah. Baldrijan raste najbolje v močvirnih, težjih tleh. Lahko pa je sestavni del vsakega obvodnega rastlinja na vrtu. Ne pozabite: listje uporabimo v pomoč rastlinam, korenine pa pomagajo tudi nam. Posebej v tem stresnem času nam lahko omogočijo miren spanec.
Balkonske rastline
Upam, da ste pravočasno na toplo postavili okrasne koprive, ki jim je ta prehodno mraz že škodil; če niste, naredite to takoj. Ostale lepotice so še lahko zunaj. Tiste, ki jih boste pre-zimovali, zdaj očistite škodljivcev. Lahko uporabite tudi naravne oljne pripravke in pripravke na osnovi piretrina. Z njimi trikrat v petdnevnem presledku poškropimo rastline , ki jih bomo prezimljali. Tako bo spomladi v zimovališčih manj težav s škodljivci. Počasi jih tudi pričnite manj zalivati, gnojenje pa na sploh prenehajte. To velja seveda samo za tiste rastline, ki jih boste prezimljali. Pred prezimljanjem jih lahko še zadnjič zalijete tudi s pripravki iz izvlečkov morskih alg.
Pogosto je veliko težav s prezimljanjem rožmarina, lovorja in drugih sredozemskih rastlin. Vse te grmovnice so precej nesrečne v zaprtih prostorih, zunaj na prostem pa velikokrat ne prezimijo. Nekateri jih imajo čez poletje posajene kar na vrtu, zdaj pa jih je potrebno presaditi v lonce. Za presajanje uporabimo kar zemljo, v kateri rastejo, da ne bodo doživele še enega šoka zaradi spremembe substrata. Iz zemlje jih »izrežemo« z lopato, tako da obdržimo kar največ zemlje na koreninah, pri tem pa korenin ne poškodujemo. Nato damo posode z rastlinami pod balkone. Enako storimo tudi s tistimi, ki že rastejo v posodah, da jih izsušimo. Na novo presajene rastline naj bodo vsaj še 10 dni zunaj, prav tako pa še ne hitimo s spravljanjem na toplo ostalih posodovk. Prostor za prezimovanje bi moral biti zelo svetel, saj sredozemske rastline ne odvržejo listov. V temnih prostorih imajo le malo možnosti preživetja Temperatura naj bo okoli 5°C, pri tem pa zalivamo samo toliko, da se substrat ne izsuši povsem. Običajno potrebujemo majhne količine vode vsakih 14 dni, vendar se ravnajte po občutku, ne po receptu, ki sem ga tukaj zapisala.
Poslednji vrtički
■ iFSSl.
Foto: Miša Pušenjak
Kmalu bomo pričeli urejanje poslednjih počivališč naših rajnih. Ne rečemo jim zaman tudi poslednji vrtički. Če se še niste odločili, kako bi jih uredili, vam bo prišel tale namig mogoče prav. Res je lažje urejati take, kjer je veliko marmorja, kamna, peska, a so hladni, neprijazni. Zato velja danes, da namesto hladnega kamna raje zasadimo zelene rastline, ki nam prekrijejo večji del gomile, majhen košček pa ostane za sezonsko zasaditev. Seveda pa moramo na grobu imeti tudi neko glavno pomembno točko, ki pritegne pogled, to je kakšno okrasno drevo ali grmiček, lahko jih je tudi več. Ko pokrovne rastline prekrijejo gomilo, ravno tako ni več dela, le obrezati jih je potrebno občasno. Kamnito marmornato ploščo pa je potrebno vedno znova umivati, pometati, pesek pa grabljati, ravnati, čistiti smeti. Torej je z rastlinami celo manj dela.
Naslednjič si bomo natančneje pogledali, katere rastline lahko uporabite.
Miša Pušenjak
S svetovne
glasbene
scene
Vodja legendarne zasedbe Kiss, Paul Stanley, je izjavil, da obstaja velika verjetnost, da posnamejo duet z Lady Gaga. Člani skupine Kiss v zadnjih mesecih pospešeno snemajo skladbe za njihov novi že 20. studijski album, ki bo nosil ime Monster in bi naj izšel v letu 2012. Znane pa so že nekatere skladbe, ki jih bomo lahko slišali na novem albumu, med njimi so naslednji naslovi: Hell Or Hallelujah, Born To Be A Sinner, Out Of This World, Are You Ready? in Wall Of Sound. Stanley je prav tako povedal, da se bo skupina po izdaji albuma odpravila na veliko svetovno glasbeno turnejo.
Ameriška R&B pevka Be-yonce je prepričljivo osvojila prvo mesto lestvice VH1, na katero je uvrščenih 100 največjih uspešnic prve dekade novega stoletja (Greatest Songs of the '00s').
To je to
Foto:topnews.in
Kiss
Omenjeni uspeh ji je uspel s pomočjo skladbe Crazy In Love, ki je izšla leta 2003 na njenem debitantskem samostojnem albumu Dangerously In Love. Bivša članica priljubljene dekliške zasedbe Destiny's Child je že svoj prvi album uspela prodati v več kot devet milijonski nakladi. Na drugo mesto se je uvrstila skladba Hey Ya, hiphop zasedbe OutKast. Tudi na tej lestvici pa ne gre brez Lady Gaga, ki je s skladbo Poker Face pristala na tretjem mestu. Prvim trem na četrtem mestu sledi singel Lose Yourself belega raperja Emi-
Najdi simpatijo!
24urna dan!
netbookSonyVal°- K
Kako?
V meniju klikni POVAW a
+ ostale privlačne nagrade!
Inotesniki.si
tel.: 02 32 OOO 22
in začni poslati povabila
.....—
pošlji: FLIRT3 na 4444
nema, top pet pa zaključuje Kelly Clarkson s skladbo Since U Been Gone.
®®®
Popularna britanska soul pevka Adele je bila že drugič zapored prisiljena odpovedati svojo že razprodano glasbeno turnejo po ZDA. Tudi tokrat so vzrok za odpoved njene glasilke. Mlada 23-letna pevka, ki s skladbami Rolling in the Deep, Someone Like You in Set Fire to the Rain, še naprej osvaja svetovne glasbene lestvice, je prvotno nameravala turnejo pričeti 7. oktobra v Atlantic Cityju. Pred kratkim je v povezavi z Adele v javnost s pomočjo britanskega časopisa The Sun pricurjala zanimiva novica, da je mlada pevka med glavnimi kandidatkami za naslovno glasbeno temo novega Jamesa Bonda. Besedilo je Adele že napisala, takoj ko bo to mogoče, pa se bo zaprla v studio, kjer bo začela s snemanjem skladbe. Pri tem ji bo pomagal priznani producent Paul Epworth, ki je v preteklosti sodeloval s Plan B, Florence and the Machine in Cee Lo Greenom.
®®®
Popularna pevka Rihan-na je že predstavila novi singel s prihajajočega novega albuma, ki bo nosil ime Talk That Talk. Skladbo z naslovom We Found Love je produciral prav tako popularni pevec in producent Calvin Harris. Rihanna je trenutno na turneji po Veliki Britaniji, kjer bo nastopi-
la kar na desetih koncertih v znameniti londonski O2 Areni, zatem pa bo nastopila še v Liverpoolu, Manchestru, Glasgowu, Birminghamu, Newcastlu, Sheffieldu in Nottinghamu. Pred dnevi je Rihanno doletela še ena čast, saj je postala nova »stanovalka« londonskega muzeja voščenih lutk. Pevsko divo so v muzeju Madame Tussauds ovekovečili v seksi črni oblekici z visokim razporkom na stegnu, njeno voščeno lutko pa so postavili poleg ostalih pop zvezdnic, kot so Britney Spears, Kylie Minogue, Lady Gaga in pokojna Amy Wine-house.
®@®
Na britanski univerzi Goldsmiths so se lotili zanimivega projekta, saj so želeli ugotoviti katera je najbolj po-slušljiva skladba vseh časov. Po večmesečnih raziskavah so sporočili, da je rock klasika zasedbe Queen We Are The Chamipons premagala vso konkurenco. Na drugem mestu skladb, ki gredo najbolje v uho, je še ena znana skladba Y.M.C.A skupine Village People. Na tretjem mestu jima sledi dokaj neznana skladba Fat Lip zasedbe Sum 41, nato The Final Countdown, ki jo pojejo Europe, med prvih pet pa se je uvrstila še skladba Monster zasedbe
The Automatic.
®®®
Slavna ameriška pevka Pink se bo po nekaj manjših vlogah poizkušala dokazati tudi v filmskem svetu. Pevka
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	SOMEONE LIKE YOU - ADELE
2.	MOVES LIKE JAGGER - MAROON 5/ CHRISTINA AGUILERA
3.	PUMPED UP KICKS - FOSTER THE PEOPLE
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	LOCA PEOPLE - SAK NOEL
2.	MOVES LIKE JAGGER - MAROON 5/ CHRISTINA AGUILERA
3.	IRIS - GOO GOO DOLS
NEMČIJA
1.	NEW AGE - MARLON ROUDETTE
2.	MOVES LIKE JAGGER - MAROON 5/ CHRISTINA AGUILERA
3.	TURN THIS CLUB AROUND - R.I.O. feat. U-Jean
Videz...
Vsi izgledamo tako ali drugače. Temu pravimo videz. Grobo rečeno se ta družba kot v vseh ostalih aspektih deli na normalne in čudne. Prvi so namreč videti "normalni", živijo spodobno, v lepi hiši, z lepim partnerjem in še lepšimi otroki. Drugi so čudni... Oblačijo se čudno, živijo sila nenavadno, mogoče sploh nimajo hiše, partnerja in otrok. Skratka, kakor da namenoma hočejo izstopati, kar se jim nič kolikokrat tudi očita.
Vendar glavna zabava se začne pri obrekovanju, small-talku in pri za življenje nujno potrebnih tako imenovanih "govoricah", katere se običajno hitro vzame za sveto resnico. Namreč za tistega, ki tako ali drugače štrli iz kakršnegakoli povprečja, dela stvari po svoje in nasploh ni normalen (kar je v bistvu samo izraz za družbeno sprejemljivost, kar pomeni, da to ni nič strogo definiranega), se hitro začno širiti govorice, da ima kakšno psihično bolezen, je pedofil, gej, lezbijka, rad občuje s starejšimi ženskami, živi v popolni temi, se drogira, muči živali in ponoči odira mačke. V takšnih primerih se običajno hitro najde tudi kakšna gospa, ali pa morda znanka neke druge gospe, ki je na lastna ušesa slišala, kako so mački v agoniji tulili ali kaj podobnega. Sicer pa, možnosti je nešteto; kakšni eks-tremisti in fanatiki bodo ugotovili tudi, da tak čudak časti hudiča.
Res neverjetno, kako ljudje, ki so sicer tako blazno brez kakršnekoli domišljije, v takšnih primerih, zmeraj znova presenetijo ... Zanimivo pa mi je tudi to, da v tako oklicane "normalne" ljudi, nikoli nihče ne podvomi. Če ne vzbujajo preveč pozornosti, pa so verjetno že spodobni. Poleg tega je Štefan Kranjski ravno pred kratkim postavil prav lično hišo v predmestju, kamor se je vselil s svojo zvesto ženo in nekajmesečnim otrokom. Še psa je rekel, da bo kupil! Le kaj bi lahko bilo lepše in spodobnejše, kot tak vsakdanji primerek?
Ampak kot se neštetokrat in vedno znova izkaže, videz vara. Stvari niso takšne, kot se zdijo, še zdaleč ne takšne, kot se zdijo na prvi pogled. Kajti medtem, ko vsi ti pedofilski, homoseksualni, nekrofilski in živaliodirajoči čudaki zvečer doma mirno berejo knjigo in poslušajo dobro glasbo, se kak povsem običajen, poročen Janez z lepo hišo, »kurva« v motelu za vogalom, Miran, za povsem običajnimi vrati stanovanja številka 15, pretepa ženo in otroka, Jože posiljuje osemletnika ali osemletnico, Štefan Kranjski pa se gre avanture s kakim mladeničem v avtu na parkirišču. Tega sicer ne obsojam, ker se me prav nič ne tiče, je pa vseeno zanimivo, kaj vse človek vidi in sliši na poznem sprehodu okoli mesta. Kakorkoli, pomembno je, da so ljudje videti normalni, da ustrezajo določeni podobi, pa je vse OK.
Glede vseh zgoraj naštetih reči pa, koga neki bi te stvari skrbele? Tega tako ali tako ni, če pa je, pa to počnejo zgoraj omenjeni "čudaki"; običajni ljudje že ne. Sicer pa bom perverzen in čuden ponovno izpadel jaz, ker hodim na sprehode prepozno, vidim in slišim vse preveč nenavadnih reči, sploh pa, ker o vseh teh gnusobah pišem ... Vendar obrekovanje še naprej ostaja; tako se vsaj kaj dogaja, mar ne? Kako neki bi pa izgledalo, če bi se vsak zase brigal in ob vseh lastnih perverzijah ne glasno moraliziral?
Matic Hriberšek
se bo v svoji prvi večji filmski vlogi poskusila kot odvisnica od seksa v filmu Thanks for Sharing. Režiser filma je znani Stuart Bloomberg, ob Pink, ki bo v filmu podpisana s svojim pravim imenom Alecia Moore, bodo zaigrali še nekateri veliki zvezdniki s filmskega platna, omenimo
le Gwyneth Paltrow, Tima Robbinsa in Marka Ruffa-la. Nekaj filmskih izkušenj si je Pink že nabrala, saj je zaigrala v filmu Charliejevi angelčki: S polno brzino leta 2003, imela pa je tudi manjšo vlogo v filmu Katakombe iz leta 2007.
Janko Bezjak
estvi
NA
j !
i
1.	MOVES LIKE JAGGER - MAROON 5/ CHRISTINA AGUILERA
2.	MARRY YOU - BRUNO MARS
3.	YOU AND I - LADY GAGA
4.	I WON'T LET YOU GO - JAMES MORRISON
5.	BODY & SOUL - T.BENNETT & AMY WINEHOUSE
6.	STUCK - CARO EMERALD
7.	THE SOUND OF SUNSHINE - MICH FRANTI/SPEARHEADS
8.	I'LL BE YOUR MAN - JAMES BLUN1
9.	MR. SAXOBEAT - ALEXANDRA STA
10.	SET FIRE TO THE RAIN - ADELE
11.	LITTLE SCHOCKS - KAISER CHIEF
o sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2»1043 bo Janko Bezjak
Pogoji uporabe FlirtMaker: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operatega, cena povratnega sms-a je 2,49 EUR. Pogoji storitve: wwwsmscity. net/flirtmaker. FlirtMaker je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do portala FlirtMaker. Cena sporočila je 2,49 EUR. Cene vključujejo DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: flirt stop na4444. Reklamacije: 041-494751, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k tamu 12, 2000 Maribor. Sodelovanje v nagradni igri ni pogoj za članstvo v klubu. Pravila in pogoje nagradne igre si lahko preberete na spletni strani www.flirtmaker.com. Nagracha igra poteka od 1.9. 2011 do 30.9. 2011, do 24.00 ure.
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
Jagnjetina - v pecici
ici
TOREK
pečenica, kislo zelje, krompir SREDA
krompirjevi svaljki, solata ČETRTEK
rižota s piščančjim filejem, solata PETEK
gobova juha, zapečene skutine palačinke SOBOTA
polnjene bučke in šampinjoni, solata NEDELJA
zelenjavna kremna juha, jagnjetina v
pečici**, mlinci
PONEDELJEK
ribe, dušene z zelenjavo, krompir v kosih
*Polnjene bučke in šampinjoni
Sestavine: 1 bučka, 3 šampinjoni, 150 g mletega mešanega mesa, 2 stroka česna, polovica manjše čebule, 1 večji paradižnik, začimbe (sol, poper, bazilika, peteršilj, rdeča paprika, majaron, muškatni orešček).
Bučko in šampinjone operemo. Bučko prere-žemo in izdolbemo sredico, da nastane "čolni-ček", šampinjonom izpulimo bete in jih še malo
obrežemo, da je večji prostor za nadev. Med pripravo nadeva zavremo tudi malo vode, v katero za max. 8 minut vržemo šampinjone, vendar naj ne bodo celi pokriti z vodo - to naredimo zato, da potem pri pečenju spustijo manj vode. Za nadev nasekljamo česen in čebulo, prav tako narežemo tudi paradižnik. Na drobno narežemo tudi izpuljene bete in obrezane dele šampinjo-nov. Na žlički olja prepražimo česen in čebulo. Nato dodamo paradižnik in malo popražimo ter v ponev vržemo še koščke šampinjonov. Pražimo 2-3 minute, nato dodamo še mleto meso in pražimo nadaljnjih 15-20 minut. Nadev začinimo, ko dodamo meso. Ko je nadev pripravljen, damo bučke in delno kuhane šampinjone v pekač. V izdolbene dele naložimo nadev in damo v pečico, kjer pečemo pri 200 stopinjah še 30 minut (to velja za ventilacijsko pečico).
**Jagnjetina v pečici
Sestavine: 900 g jagnjetine, 2 manjši čebuli, 2 korenčka, 1 jabolko, 1 dl olivnega olja, 50 g masla, pribl. 3 dl čiste goveje juhe, 2 žlički gorčice, sol, poprova mešanica, 6 strokov česna, 2 lovorova lista, 3 vršički rožmarina, 3 vejice majarona.
Meso na hitro oprhamo pod tekočo hladno vodo in obrišemo. Tanko ga namažemo z gorčico in potresemo s poprovo mešanico. Korenček narežemo na večje koščke. Čebuli olupimo in razpolovimo. Jabolko olupimo, razkosamo na četrtine in odstranimo pečke. Meso položimo v večji pekač skupaj z narezano zelenjavo in jabolkom ter z neolupljenimi stroki česna. Dodamo še vsa zelišča, nekoliko premešamo, pokrijemo in čez noč mariniramo v hladilniku. Pečico se-grejemo na 180° C. Olje močno segrejemo. Meso po vseh straneh posolimo, potem pa prelijemo z vročim oljem. Pekač potisnemo v segreto pečico, meso pa pečemo glede na velikost kosov 60 do 120 minut, da se zlahka loči od kosti. Meso med pečenjem postopoma podlivamo z vročo govejo juho in prelivamo s pečenkinim sokom z dna pekača. Hkrati po kosmih dodajamo maslo. Pečeno meso razkosamo in zložimo na segret servirni krožnik. Obložimo ga z zelenjavo in jabolkom iz pekača ter prelijemo s precejenim pečenkinim sokom. Za prilogo ponudimo poljubno pripravljen krompir ali mlince.
Zbrala: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
B
(Vir: www.pregovor.com) -k-k-k
""Kdor kroži vselej samo okrog drugih, ta zgreši lastno življenje." Anselm Grün •kick
"Biti junak eno minuto ali eno uro je lažje, kakor prenašati vsakodnevno življenje v tihem dostojanstvu."
Fjodor Mihajlovič Dostojevski •k-k-k
"Nikdar ne gre za to, kaj še lahko pričakujemo od življenja, marveč za to, kaj življenje od nas pričakuje!"
Viktor Franki
-k-k-k
"Življenje lahko razumemo samo za nazaj, živeti pa ga je treba naprej." Soren Kierkegaard
-k-k-k
"Če bi človek vsak dan vrgel cvetlico na pot svojega življenja, bi bile vse ceste sveta polne radosti." Angleški
pregovor
-k-k-k
"Ni važno koliko, temveč kako živimo." Philip Bailey -k-k-k
"Življenje nam je darovano, zaslužimo ga s tem, da ga sami darujemo." Rabin-dranath Tagore
-k-k-k
"Prijatelji, ne bojte se življenja! Kako dobro je živeti, kadar storiš kaj dobrega in resničnega." Fjodor Mihajlovič Dostojevski
NERED
Mož se zvečer vrne domov in najde stanovanje v strašnem neredu: povsod umazana posoda, razmetane obleke, razgrnjene postelje, prevrnjeni predmeti ... Prestrašen pohiti v dnevno sobo, kjer zagleda ženo, ki mirno sedi in gleda limonade.
"Kaj pomeni ta nered? So bili vlomilci na delu?" "Ne, kje pa! Vedno te zanima, kaj zaboga počnem ves dan v stanovanju. No, danes tega nisem počela."
SESTAVIL
EDI KLASINC
STOPNICA (GOREN.)
POPOLN NEUSPEH, DEBAKL
PRVOTNI OCEAN
NORVEŠKI NARODNI PARK
VRTNARSKI STROKOVNJAK (JOŽE)
ANGLEŠKI OPERNI TENORIST (ROBERT)
LEVI PRITOK REKE LAHN
MARKO NAPAST
AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA
PARAZIT VALJASTEGA TELESA
TRIMOTORNO LETALO
DRAGO MAKUC
POKOJNI NOVINAR (JANEZ)
GLAS KLOPOTCA
IGRALKA CARERRE
AM. LETALSKA DRUŽBA
RUSKO JEZERO
ZNAK ZA MNOŽENJE
MESTO V KANADI
KDOR RAZUME UMETNINO
POTUJOČ PASTIR
TRTINA ROZGA, ŠPARON
KRALJ V TEBAH
SKLADIŠČE, SHRAMBA
SOPRANISTKA BRATUŽ -KACJAN
KUBANSKI FILMSKI REŽISER (HUMBERTO)
MISELNI IN IZRAZNI OBRAZEC
GRAFIČNA PODOBA PODJETJA
OPRAVIČILO, IZGOVOR
KUŽILO, NOKSA
HOMEINIJEV NASLOV
DEL JUŽNE SLOVENIJE
NAŠ PESNIK (JOŽE)
ŠOLSKA OCENA
TOPNIŠKO OROŽJE
MOČ, JAKOST
SVETOVNO MORJE
KANEC, KANČEK
KUBANSKI PESNIK CARPENTIER
NAŠ SKLADATELJ KUMAR
MORALA, NRAVNOST
PODGLEŽENJ, OGLINEK
MESTO V FRANCIJI
BRANKO IBLER
MODEL LANCIE
KANADSKI POLOTOK
"Vame je metala rožice." "Kaj takega!"
"Ja, samo iz lončkov jih pa ni dala."
SUH KOLAČ
"Ta kolač je pa zelo suh!" se je pritožila gostja v lokalu. "Potem pa zaprite usta, da se ne bo preveč prašilo!" jo je opozoril natakar.
PRAZNOVANJE
Jaka vstopi v kuhinjo in smejoč se reče svoji ženi: "Draga, danes ti pa res ni treba pomivati posode, saj imaš vendar rojstni dan! Danes praznuj, pomila boš lahko jutri!"
TINJAK
Moški je vstopil v gostinski lokal in naročil natakarju: "Tinjak, prosim!" "Verjetno mislite na vinjak?" ga je popravil natakar. "Ne, prav ste slišali. Tinjak hočem! Midva se že dolgo poznava in se tikava!"
PRIJATELJ
"Veš, da mi je žena ušla z mojim najboljšim prijateljem Pol-detom?"
"Kolikor vem, Polde ni bil nikoli tvoj najboljši prijatelj." "Prej ne, zdaj pa je!"
MEŠČANKA NA KMETIH Moški na vaški poti pobira konjske fige.
"Kaj vam pa bodo?" ga vpraša turistka.
"Dal jih bom na jagode." "Jaz pa na jagode vedno dajem sladkor in smetano."
BREZ ALTERNATIV "Gospod, naj vašo taščo klasično pokopljemo ali upepelimo?" vpraša uslužbenec pogrebnega zavoda "žalujočega" zeta. "Kar oboje storite, da bo bolj sigurno!"
ROŽICE
"Kako te je pa včeraj zvečer sprejela žena, ko si prišel tako nadelan domov?"
LIMONADA
Starejši par je vstopil v restavracijo in naročil ocvrtega piščanca. Natakar je odšel in takoj nato na mizo postavil posodo z limonado. Par se spogleda in ona vpraša moža: "Ali si ti naročil pijačo?" "Ne!"
"Ja, kaj pa je potem to?" "Ne vem. Vprašal bom natakarja," je rekel mož in poklical natakarja.
"Povejte mi, kaj je to tukaj!" "To je za umivanje rok." "No, vidiš, dragi," se je oglasila žena, "kdor neumno vpraša, dobi neumen odgovor."
REKLAMA
Reklama črnogorske turistične agencije na območju EU: "Obiščite Črno goro, vaši avtomobili so že tu!"
UGANKARSKI SLOVARČEK: AJATOLA = Ho-meinijev naslov, ALEJO = kubanski pesnik Carpentier, NEMATOD = parazit valjastega telesa, PADRON = kubanski filmski režiser (Humberto, 1967-), PROTAMIN = bazični polipeptid, RONDANE = norveški narodni park, SILABAR = zlogovnica, ŠTAPA = gorenjski naziv za stopnico, TEAR = angleški operni tenorist (Robert, 1939-2011), TOPOS = miselni in izrazni obrazec.
■jjeu 'uojpej 'pojeurau 'so;s 'euesu 'eirap -U| 'Op|V 'pJOjOWLH 'NIAI 'UBSDO 'dz 1odo|)| 'jbv 'sjp 'fe|o 'egeuo 'JBSi 'ig 'osïewsiop 'P|baso 'Jeqens Te"| 'suepuoy 'o|ipesud 'uesooBJd 'osiisojd 'joqoj 'e^ds 'wo|od 'edeis :ouABJopoA iXNVZIdX 31 A3HS3H
íPoiluZajtz naí
na íuztouns.m iplehil
RADIOPTUJ
«fc» áfilettc
www.radio-ptuj.si
Govori se ...
... da uradni podatek, ki trdi, da ima duševno motnjo le še vsak sedmi in ne več vsak tretji Slovenec kot pred leti, ne drži povsem. Po številnih predvolilnih izjavah, politikov in njihovih petoliznih navijačev bi človek rekel, da je duševno motenih mnogo več.
... da bo najstarejše slovensko mesto kmalu dobilo še najstarejšo mestno ulico - Staro ulico. Morda je naključje, da je zelo blizu obrtne ulice, baje pa nima z najstarejšo obrtjo nobene povezave.
... da so na sobotnem velikem gobarskem prazniku častpoeto-vionskih gobarjev po svoje reševali predvsem gorenjski in koroški gobarji - ampak to z gobami, ki so jih našli v našem okolju.
... da ima eden najmlajših županov ene najbogatejših slovenskih občin niže Ptuja baje še zelo veliko dobrih idej, tako kot prvakinja njegove stranke. Vprašanje je le, ali bo tudi pri realizaciji tako uspešen kot ona...
. da glede na to, da izbirajo vinarja leta v občini, ki nima nobenega vinograda, lahko pričakujemo, da si bodo v kateri haloški občini omislili tekmovanje za oljarja leta. Kajti oljk marsikje nimajo.
. da se skorajšnjih volitev veselijo že tudi v najbolj šumar-ski občini, saj trdno upajo, da se bo po dolgem času spet našel kakšen politični veljak, ki bo obljubil težko pričakovano obnovo poletnega kopališča. ... daje veliko vprašanje, ali
bodo slovenski žogobrcarski re-prezentanti po izgubi možnosti za nastop na EP »pomagali« Estoncem ali Srbom. Baje bo na tribunah več slednjih.
Vidi se ...
. da se občutljiva potrošniška družba prilagaja nenehnim spremembam na trgu. Ker podražitvam naftnih derivatov ni videti konca, so si nekateri omislili motorje, ki porabijo nekajkrat manj goriva kot njihovi odrasli vrstniki.

Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Stanko Ivančič
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokratna fotografija iz Halozne bi bila nič posebnega, če ne bi cvetoče jablane naš bralec Stanko Ivančič fotografiral 1. oktobra. Jablana se je očitno zmotila v koledarju.
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
			6		2		1	
5	3	1						
		4		3				
	8	5				4	9	
			8					
		3	5		1		8	
7			4					9
				9				
6			3			8		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€€	0
Bit	¥»¥	©	€€	000
Dvojčka	VV	©©©	€	00
Rak	VVV	©©	€€	0
Lev	V	©©	€€€	000
Devica	VV	©	€€	00
Tehtnica	V	©©	€€€	00
Škorpijon	VVV	©©©	€€	0
Strelec	VV	©©	€	000
Kozorog	VVV	©©	€€	0
Vodnar	V	©©	€€€	000
Ribi	VVV	©	€€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 11. do 17. oktobra 2011. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 17. oktobra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejmeta Tadeja Kosi, Spodnji Ključarovci 33, 2259 Ivanjkovci.
Anekdote
Immanuel Kant je bil zelo raztresen človek. Nekoč pride v knjigarno in knjigarnar ga vljudno vpraša, kaj želi. Kant ga zamišljeno pogleda in pravi: "Glejte, popolnoma sem pozabil, kaj sem hotel kupiti. Toda nič zato, dajte mi nekaj podobnega."
***
Ko je bil Kant že v letih, ga je prijatelj vprašal, zakaj se ni oženil.
"Vidiš, to je tako: v mladih letih, ko bi žensko potreboval, je nisem imel s čim živeti, zdaj pa, ko bi jo preživljal, je ne potrebujem več.«
***
Imeniten obiskovalec je zatekel ženo nemškega pisatelja in filozofa Friedricha von Schlegla, visoko izobraženo hčerko filozofa Mendelssohna, ko je opravljala navadna gospodinjska dela. Začudil seje in menil, da bi ženska, kakršna je ona, koristneje porabila čas s pisanjem knjig.
»Dostikrat sem že slišala reči, daje na svetu preveč knjig, še nikoli pa, da bi bilo preveč čistih srajc,« je odgovorila gospa Schleglova.
***
Nekoč se je Kant odpravil na svoj rutinski sprehod in ni opazil, da ima suknjič na komolcu raztrgan. Znanec, ki ga je srečal, se je hotel na ta račun ponorčevati:
»Tukaj pa gleda ven učenost!«
»Neumnost pa noter.«
***
Nekega dne je Aristotela obiskal zelo zgovoren mladenič z namenom, da se od njega nauči umetnost govorništva. Po dolgotrajnem govoru, je vprašal Aristotela, koliko denarja je dolžan za njegovo učenje.
»Zate dvakrat več kot za vse ostale!" seje namrščil filozof.
"Zakaj pa zame dvakrat več?!" je bil presenečen.
"Zato, ker imam s tabo dvojno delo;preden te bom naučil govoriti, te moram naučiti molčati.
Ptuj • Na drugem gobarskem prazniku blizu 200 vrst gob
Prišli tudi koroški in gorenjski gobarji
Kljub slabim obetom zaradi deževnega petka je bilo v soboto, 7. oktobra, ptujskim gobarjem vreme naklonjeno. Na drugem gobarskem prazniku so se jim pridružili gorenjski in koroški gobarji in razstavili blizu 200 vrst gob.
Številni gobarji so se kljub slabim obetom že navsezgodaj podali po gobe v okoliške gozdove in skupaj z gosti iz gobarskega društva Ježek v Muti, gobarskega društva Kranj ter drugimi ljubitelji gob iskali gobarsko srečo. Ko so se kmalu po 10. uri pričeli vračati na dvorišče lokala Pomaranča ob Dravi v Ptuju, so bili vsi presenečeni, saj je bila
gobja bera kljub daljšemu sušnemu obdobju dokaj dobra. Najbolj pa so navdušili tisti, ki so na razstavo prinesli lepe jesenske jurčke. Vse najdene gobe je skrbno in natančno pregledal in določil njihova imena gobarski strokovnjak in determinator Anton Poler iz gobarskega društva Lisička v Mariboru. Članice in člani gobarskega društva Ptuj so jih
Foto: M. Ozmec
Obiskovalcem so ponujali gobjo juho; prostovoljne prispevke zanjo (po 3 evre) so v celoti namenili za nakup mamografa in se tako pridružili akciji Soroptimistk.
Foto: M. Ozmec
Gobe je pregledal in določil njihovo ime znan gobarski strokovnjak Anton Poler iz Maribora (sedi drugi z desne).
nato opremili z napisi, na katerih so bila njihova imena v slovenskem in latinskem jeziku.
Kot je pojasnila predsednica Gobarskega društva Ptuj Alenka Plohl Podgorelec, so bili aktivni tudi v zimskih mesecih, saj so postali bogatejši za štiri nove gobarske strokovnjake. Naziv determinator- svetovalec so s pomočjo
VSAK C£TRT£K OB 20.00 URI
íá?-S* t
we*
POSKOČNIH
Jí f
POP 7 TOP
1.	PAJDAŠI ■ Njen sladek smeh
2.	PETKA - Ko rožce ji bom sadil
3.	PRVA POSTAVA-Življenje
4.	DOLENJSKI ZVOKI - Dve strani sveta
5.	NAVDIH-Navdih
6.	ČAR - Dež in sonce
7.	POVRATNIKI-Igre na srečo
1.	SKATER & Ans. BRATOV GASPERIC - Baby mala
2.	DOMEN KUMER-Adriana
3.	WERNER - Ure dnevi tečejo
4.	MARKO PEZDIRC in BARBARA KUNTARIČ - Val morja
5.	TANJA ŽAGAR ■ Naj živi lep spomin
6.	OBJEM - Stare slovenske popevke
7.	NATAŠA MADJAR - Malo tu malo tam
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime in priimek: Tel. številka:
Glasujem za: Naslov: _
Glasovnice poSljlte na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.0.0.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
posebnega izobraževalnega tečaja in izpita dosegli Alenka Plohl Podgorelec, Betka Jan-žekovič, Marija Petek in Ivan Rojs, ki so svoje znanje morali dokazovati s popolno določitvijo 50 vrst in s prepoznavnostjo 240 vrst gob.
Na skrbno pripravljeni gobarski razstavi so pred Pomarančo letos razstavili blizu 200 vrst jesenskih gob z območja Spodnje Štajerske, na panojih pa tudi več zanimivih fotografij gob in gozda. Obiskovalcem so ponujali tudi razne go-bje jedi in sladice. Dogodek so obogatili s humanitarno noto, saj so na posebni stojnici ponujali gobjo juho, ki so jo pripravili ob sponzorski pomoči osebja lokala Pomaranča. Prostovoljne prispevke, po 3 evre za porcijo, so v celoti namenili za nakup mamografa, s čimer so se priključili humanitarni akciji ptujskega kluba Sorop-timistk.
Posebej zanimiva pa je bila tudi stojnica gojitelja medicinskih gob Mirka Slana, ki je obiskovalcem predstavil gojenje gob šitak in rejši, ki jim zaradi priljubljenosti pravijo kar carske gobe.
-OM
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Od tod in tam
Ptuj • Odstop predsednika ČS Jezero
Na jutrišnji, 10. redni seji sveta ČS Jezero bodo člani sveta v 7. točki dnevnega reda razpravljali o odstopu dosedanjega predsednika Črtomirja Rosica in imenovanju novega predsednika. „Tako županu kakor tudi svetu ČS Jezero sem podal svojo odstopno izjavo. Z mesta predsednika sveta ČS Jezero nepreklicno odstopam zaradi osebnih razlogov. Žal ne morem in nočem biti večpredsednik lokalne skupnosti, katere pobude so same sebi namen. Zaradi mo-
Foto: Črtomir Goznik
žnih proceduralnih zapletov oziroma možnih ponovnih volitev in s tem povezanih stroškov kljub vsemu ostajam član sveta ČSJezero. V nadaljevanju svojega odstopa ne želim več komentirati, moram pa poudariti, da je sodelovanje z vsemi člani sveta ČS Jezero zelo dobro in da rad delam z njimi," je o svojem odstopu z mesta predsednika sveta ČS Jezero za javnost povedal Črtomir Rosic.
MG
Ljutomer • 104 leta Marije Fekonja
Minulo soboto je 104. rojstni dan praznovala Marija Fekonja, najstarejša Ljutomerčanka. Rodila se je 8. oktobra 1907 v vinorodnem krajuMurščak, v občiniRadence. Od leta 1954, ko seje preselila v Ljutomer, prebiva skupaj s hčerko Tončko. Poročila se je z Ivanom iz Melincev v Prekmurju in povila tri deklice - Tončko, Štefko in Frido. Vdova je že polnih 35 let, zelo čila in dobrega zdravja. V veselje in ponos so ji vnuki (9), pravnuki (14) in prapravnuk Kris, ki obiskuje prvi razred osnovne šole. Na dan 104. rojstnega dne je najstarejšo občanko obiskala ljutomerska županja Olga Karba
(na fotografji), obisku pa se je pridružila tudi delegacija ljutomerske organizacije Rdečega križa. Marija Fekonja je večji del svojega življenja gospodinjila in pomagala pri kmečkih opravilih. Recepta za tako visoko starost nima, pravi pa, da je vedno trdo delala in se zdravo prehranjevala, zdravnika pa le poredko potrebovala. Še danes z zanimanjem spremlja dogajanja doma in po svetu, saj redno gleda televizijo, posluša radio in prebira dnevno časopisje.
NŠ
Radenci • Kdaj park v novi podobi
Zaradi zapletov v postopku o denacionalizaciji je znameniti radenski park že vrsto let zanemarjen, zdraviliški park pa sta še dodatno opustošili neurji v letih 2008 in 2009, ko je bilopo oceni strokovnjakov uničenih okoli 560 dreves. Župan občine Radenci Janez Rih-
tarič je že v predvolilni kampanji obljubljal revitalizacijo parka, kar se bo, kot vse kaže, kmalu uresničilo. Radenski župan se je namreč v začetku letošnjega leta sestal s takratnim direktorjem Radenske Zvonetom Murgljem in direktorjem Zdravilišča Radenci Mladenom Kučišem ter sklenil dogovor o nujnih korakih pri obnovi radenskega parka. Stroške dogovorjenih ukrepov v parku si bodo delili v treh enakih delih.
NŠ
Foto: NS
Foto: NS
Prireditvenik
Sreda, 12. oktober
19.00 Slovenska Bistrica, knjižnica: predavanje družinske terapevtke Jane Lavtižar Prelomnice v življenju družine - partnerski odnos
Četrtek, 13. oktober
8.00 do 14.00 Slovenska Bistrica, prostori zasebne šole za tuje jezike: seminar Ravnanje z odpadki, nevarne snovi in nova zakonodaja Evropske unije ter seminar Planiranje in vodenje projektov 13.00 Ptuj, galerija Magistrat: odprtje razstave izbranih fotografij mednarodnega fotografskega natečaja Globalni svet: skozi objektiv človekovih pravic
18.00 Slovenska Bistrica, razstavišče Graslov stolp: odprtje razstave Fotografije - digitalni akvarel Zdenka Kodriča iz Cirkovc 18.00 Ormož, Bela dvorana glasbene šole: koncert učencev 19.00 Žetale, prosvetna dvorana: predavanje na temo Reševanje v ekstre-
mnih situacijah v zraku; 21.00 sejna soba občine - Orfejček
19.30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Sergeja Dolenca in Žige Valetiča Tunel - izvirna slovenska črna komedija, v izvedbi gledališke skupine KD Pameče Troblje, za izven
Petek, 14. oktober
8.00 do 14.00 Slovenska Bistrica, prostori zasebne šole za tuje jezike: seminar Planiranje in vodenje projektov 10.00 Žetale, šotor pri OŠ: otroški kostanjev piknik; 20.00 večer z ansamblom Pajdaši, srečanje krvodajalcev ter podelitev športnih priznanj in pokalov
21.30 Ormož, grad - Unterhund: glasbeni koncert za mlade
Kino Ptuj
Petek, sobota in nedelja: 17.00 Smrkci; 19.00 Johnny English 2; 21.00 Art: Kako sem preživel to poletje
PTUJSKA TELEVIZIJA
Mali oglasi
STORITVE
IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela izvajamo. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor,Tel. 051 70 10 20, 02 25 27 363.
KAKO zaslužiti in ne plačati davka? 041 789 902, Robert Ciglarič, s. p.
NEPREMIČNINE
V	NAJEM ODDAM garsonjero na Volkmerjevi cesti na Ptuju. Telefon 041 764 395.
ODDAM v najem opremljen gostinski lokal v okolici Ptuja. Telefon 781 53 01, 031 895 529.
V	CENTRU MESTA, Krempljeva ulica na Ptuju, oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Tel. 041 212 136.
DELO
IMATE veselje do dela z ljudmi in ste komunikativni. Pridružite se skupini sodelavcev za pridobivanje naročil na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci. Pisne prijave v osmih dneh. Dialog, K Mitreju 2, 2251 Ptuj.
RAZNO
PRODAM štiri zimske plašče, komplet z Alu platišči, 195x65 R15, in manjšo traktorsko prikolico, 2 toni. Tel. 040 742 859.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, ugodno prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Sor-šak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Tel. 031 532 785.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova, gabrova in brezova drva, možnost razreza na 25 in 33 cm, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
ravljaza
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
• prilogo
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko meseca oktobra med ostalim preberete o glivičnih boleznih lesa koščičarjev, o laktonih v vinu in o prvih pretokih vina, nadalje o kombajnih za obiranje grozdja, v prilogi Vrtnine pa pišemo pripravi
zemlje v ekološkem kmetijstvu ter o pridelavi špinačnic.
Revija Sad - 22 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
pean
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Torek 11.10.
10:00 Ptujska kronika - pen. 10:20 Hrana in vino 10:45 PreglBd tadra — pon. 11:95 Spozrtajmose.coir 12:00 Ptujska kronika 12:20 Modro
12:55 Folklorni kimavčevi večeri I3J5 Info kanal 14:55 Pomurski tednik 15:35 Hrana in vino 16:00 Info kanal 10:45 Intimse - učinkovita
raba energije 17:30 Moti scena - 4. oddaja 17:50 Info kanal 18:00 Ptujska kronika - por. 19:20 Kultura na dlani-oddaja o
projektu EPU 19:20 Mirni kimavčevi večeri 19:55 2. nogometna liga 20:25 $po!najmose.com 21:15 Spoznavamo občino 21:30 Moto scena - 4. oddaja 21:50 Evropsko tekmovanji ekip
prve pomoči 2011 ■ reportaža 22:00 Ptujska kronika -pon. 22:20 Info kanal
Sreda 12.10.
10:00 Ptujska kronika - pen. 10:20 Hrana in vino 10:45 Spoznavamo občine 11:05 Spoznajmose.com 12:00 Ptujska kronika-pon. 12:20 Modro 12:55 Info kanal 14:50 Intense - učinkovita
raba energije 15:35 Hrana ii vino 15:00 2. nogometna liga 16:30 Folklorni kimavčevi večeri 17:00 Povabilo na kave - pon. 17:30 Pregled tedna - pon. 17:50 Evropsko tekmovanje ekip
prve pomoči 2011 - reportaža 13:0(1 Povabilo na kavo 19:30 Kultura na dlani-oddaja e
projektu EPK 1S:30 Sreda v sredo 20:15 Reji TV-6oriSnica 21:15 Spoznavamo občine 21:30 Mote scena-4. oddaja 21:50 Beach mastar 2D11 22:00 Ptujska kronika - pen. 22:20 Intd kanal
Četrtek 13.10.
10:00 Ptujska kronika - pen. 10:20 Hrana in vino 10:45 Spoznavamo občine 11:05 Speznaj mes!.com 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo - pon. 12:50 2. nogometna liga 13:20 Info kanal 15:35 Hrana in vino 16:00 Info kanal
16:45 Intense - učinkovita raba energije 17:30 Moto scena - 4. oddaja 17:50 Info kanal 13:00 Ptujska kronika - pon. 13:20 Kultura na dlani - oddaja e
projektu EPK 19:20 Info kanal 19:55 Folklorni kimavčevi večeri 20.2! Speinajmou.com 21:15 Spoznavamo občine 21:30 Moto scena-4. oddaja 21:50 Evropske tekmovanje ekip
prvo pomoči 2011 - reportaža 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:20 Info kanal
www.petv.tv
Odslej ne lahki spremljate tudi na 12
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
ZA RETT KOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO S. URE
KONCERTNI ABONMA 2011/2012
^jISf'WF	Brenči banda - Zemljin ples
■i i,, I Četrtek,20.oktober2011, 20.00,Slavnostnadvoranaptujskega gradu
H
Večer samospevov - Mojca Vedernjak (mezzosopran) in Štefka Perifanova (klavir)
Četrtek, 17. november2011, 19.30, Slavnostna dvorana ptujskega gradu
mto
fit
Zbor Bee Geesus in Vox Arsana - koncert gospel glasbe
Petek, 16. december2011, 19.30, dvorana Gimnazije Ptuj
Borut Zagoranski in Ashkok Klouda -
srečanje dveh vlrtuozov
Četrtek, 15. marec 2012, 19.30, Slavnostna dvorana ptujskega gradu
K
ÍI MM/
J 7m\rn
Mednarodno srečanje pianistov
Četrtek, 19. april2012, 19.30, Slavnostna dvorana ptujskega gradu
Opera Orfej
Petek, l.julij 2012, 20.00, Minoritski samostan Ptuj
|i| r g
Informacije in prodaja: Društvo za glasbeno umetnost Arsana, Jadranska 4, 05 99 55 041,
www.arsana.si,info@arsana.si TIC, Slovenski trg 5, Ptuj, 02 779 60 11, www.ptuj.info,info@ptuj.info
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega sina, vnuka, nečaka in bratranca
Roka Plohla
IZ GRAJENŠČAKA 87 27. 8. 2008 t 1- 10. 2011
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala teti Brigiti, dr. Jerkoviču, reševalcema Mitju in Jerneju in ZD Ptuj, osebju vrtca Mačice Ptuj in skupini Miške, kolektivu Gostišča Gastro, g. župniku Janezu Maučcu, cerkvenim pevcem, govornicama za lepe besede, pogrebnemu zavodu Mir in ŠD Zabovci. Hvala tudi vsem sorodnikom, sosedom in znancem. Iz srca hvala!
Ati, mamica, babica Nada, dedi Stanko, babica Ivanka, dedi Janez, botrca Albina in boter Sandi, teta Brigita z Danilom, stric Marko s Simono, bratranca Nino in Marko ter sestrični Amalija in Saša in vsi žalujoči
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, ko jih razgrneš, vedno znova oživijo.
(Goethe)
V SPOMIN
11. oktobra mineva leto tihe bolečine in žalosti, odkar smo ostali brez drage mame, babice in tašče
Terezije Hertiš
IZ LOVRENCA NA DRAVSKEM POLJU 52
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in se je z lepo mislijo spominjate.
Njeni najdražji
JAI
i f
Usoda kruta je med nas posegla, utrgala mladostni cvet, nesrečo, žalost nam postregla, zakaj tako je krut ta svet.
ZAHVALA
ob nenadni in boleči izgubi dragega sina in brata
Petra Koreza
ULICA BORISA KRAIGHERJA 15, KIDRIČEVO
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovane vence, cvetje in sveče, za svete maše in izrečeno ustno in pisno sožalje. Najlepša hvala vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegov tihi dom. Še posebej se zahvaljujemo podjetju MIR, g. župniku z ministranti, govornici ga. Hed-viki, pevcem za odigrano Tišino, kolektivu Mol, kolektivu bar Mol, kolektivu Vrtca, kolektivu Hobit PUB, sošolcem osnovne in srednje šole.
Žalujoči: mama Vida, oče Marjan in brat Marjan
KMETIJSTVO

PRODAM traktorsko hidravlično brano širine 2,20 m v dobrem stanju, reporeznico z elektr. motorjem 380 V in šivalni stroj Bagat. Tel. 041 350 587.
NJIVE na področju občin Videm in Hajdina, vzamem v najem. Tel: 041 315 392.
PRODAM 1 3 m3 nažaganih in nasekanih drv, prevladuje trn. Cena m3 je 40 €, lasten prevoz. GSM 040 830 636.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 1401.
PRODAM Zetor 6245, dobro ohranjen in Vogelnost, nov v kompletu. Tel. 041 872 424.
DRVA iz sušilnice in bukovi briketi, 1 t nadomesti 7,5 m3 običajnih bukovih drv, ugodna dostava, tel. 051 828 683.
PRODAM les za ostrešje,suhe deske 25 mm,late 4 x 5 cm, 5x8 cm, ladijski pod, opaž 12 mm ,20 mm, obloga bruna 21 mm. Brezplačna dostava na dom. Ugodna cena! Tel. 040351580.
PRODAM 2 kravi in bukova drva. Tel. 031 833 974.
PRODAM bele kokoši, težke 4 kg, po 3,8 € za žival. Tel. 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
Ormož • Prikazovalnik hitrosti - več varnosti za otroke
Hvala, ker vozite po predpisih
Občina Ormož se je prijavila na razpis za pridobitev prikazovalnika hitrosti. Očitno je bilo mesto, ki ga je predlagal ormoški svet za preventivo in vzgojo v prometu, dovolj tehtno, da so med več kot 150 prijavljenimi uspeli priti med 13 krajev, ki jim je podjetje Goodyear Dunlop Sava Tires podarilo prikazovalnik hitrosti. V četrtek je bila podpisana pogodba in prikazovalnik hitrosti je začel opravljati svojo funkcijo.
Foto: Viki Ivanuša
Zupan Alojz Sok in Romana Stare, vodja projekta Goodyear ambasador varnosti, sta podpisala pogodbo.
Prikazovalnik hitrosti je na Ljutomerski cesti v smeri centra mesta pred prehodom za pešce, ki je z odprtjem nove glasbene šole postal še bolj prometen, saj je najbližja pot za učence OŠ Ormož do nove glasbene šole. Pri tem prečkajo regionalno cesto, po kateri je velik tranzitni promet. To je gotovo kritična točka za prometno varnost v mestu in vozniki bodo morali biti tukaj še bolj pozorni. V bodoče jih bo na pravilno ali nepravilno vožnjo opozarjal okrog 4000 evrov vreden prikazovalnik.
Župan Alojz Sok je povedal, da bi podobno napravo potrebovali še v Veliki Nedelji in pri Miklavžu.
„Občina je v zadnjih letih precej postorila za varnost v prometu. Veliko smo delali na postajališčih, ki so pomembna za varnejši izstop in vstop, predvsem otrok. To je zelo velik strošek - okrog 120.000 evrov. Delamo tudi na tem, da bo Ljutomerska cesta enkrat v prihodnosti postala mestna cesta, ko se bo Ormož z južno obvozno cesto znebil tranzitnega pro-
Foto: Viki Ivanuša
Učenci prvih treh razredov OS Ormož so prispevali kulturni program k svečanemu odprtju, nato pa so si s svojimi učiteljicami natančno ogledali prikazovalnik.
meta," je povedal župan Sok in dodal, da pa vse to ne bo dovolj, če tudi otroci sami ne bodo pozorni na promet in ne bodo pazili na svojo varnost.
Romana Stare, vodja projekta Goodyear ambasador varnosti, ki je v imenu do-natorja podpisala pogodbo,
je povedala, da Goodyear ne skrbi le za varne pnevmatike, ampak tudi za varnost vseh udeležencev v prometu, še posebej najmlajših. S projektom Goodyear ambasador varnosti so letos 13 občinam podarili elektronski prikazovalnik, šolam in vrtcem pa podarjajo tudi varnostne
brezrokavnike in odsevnike. Varnost je z veliko začetnico zapisana tudi pri skrbi za varnost 70.000 zaposlenih po vsem svetu in v to vlaga koncern veliko sredstev.
Učenci OŠ Ormož so v zahvalo za novo pridobitev pripravili prisrčen program.
Viki Ivanuša
Nuša Horvat • Lepotica z občutkom za živali
Ni nam vseeno
Nuša Horvat iz Tržca, ki bo 22. oktobra dopolnila 19 let, je letos uspešno zaključila šolanje na srednji zdravstveni šoli v Mariboru. Zdaj jo čaka enoletno pripravništvo v ptujski bolnišnici, 29. oktobra pa finale v tekmovanju za kraljico Slovenije 2011.
V letu 2012 bo izobraževanje nadaljevala, vpisala se bo na študij fizioterapije. »Ker imam rada delo z ljudmi, ker me veseli, da pomagam nekomu,« je o izbiri svojega bodoče poklica povedala Nuša. Njena želja pa je tudi, da se
uveljavi kot manekenka. Sodelovanje na lepotnem tekmovanju ji odpira nove poti; ni ji žal, da se je odzvala vabilu glavne organizatorice izbora, ki je njeno fotografijo našla na Facebooku. Že to, da je prišla v finale tega tekmovanja,
v katerem je pred leti slavila Ptujčanka Barbara Cenčič Krajnc, ji pomeni veliko, saj ni pričakovala ničesar, zato je toliko zadovoljnejša. Kot manekenka pa je sodelovala tudi že pri ptujski kreatorki Sanji Veličkovic. Vesela je podpore,
ki jo ima doma - pri fantu in prijateljih. Na finalnem izboru v Portorožu jo bo, kot vse kaže, spremljal cel avtobus navijačev. Zagotovo bo to večer, ki ga ne bo pozabila, ne glede na rezultat.
Lepotno tekmovanje za kraljico Slovenije ima tudi svoj namen, letos so kandidatke dobile nalogo zbiranja hrane in sredstev za zapuščene živali. Nuša, ki ima zelo rada živali, doma ima dva psa in morskega prašička, je imela stojnico na Ptuju 8. in 9. oktobra.
Po koncu dvodnevne akcije Ni nam vseeno na Ptuju v nakupovalnem centru Qlandia je bila ob Nuši zadovoljna tudi njena prijateljica Nina, ki ji je pomagala, še bolj pa predsednica Društva proti mučenju živali Ptuj Kristina Pšajd, ki je za zavržene živali na Ptujskem prevzela del zbrane hrane in
sredstev, del pa bo Nina podarila mariborskemu zavetišču, kjer je prav tako veliko živali, ki potrebujejo pomoč. Nuša se zahvaljuje vsem, ki so darovali za zavržene živali. Svoj del naloge, ki jo je dobila kot ena od petnajstih kandidatk za kraljico Slovenije 2011, je odlično izpeljala.
Kristina Pšajd je vesela vsake takšne akcije za pomoč zavrženim živali. Ob svetovnem dnevu živali so se tudi na Ptuju psovetili problematiki prostoživečih mačk, da bi s kastracijo in sterilizacijo omejili njihovo populacijo. V akciji, ki jo je vodila Nuša, sta se združili lepota in dobrota. Želi ji, da srčnost ohrani, da ostane ljubiteljica in dobro-tnica ter da se ji izpolnijo vsi poklicni in življenjski načrti.
MG
Osebna kronika
Rodile so: Špela Breznik, Slovenskogoriška cesta 12, Ptuj - deklica Mila; Lara Uk-mar, Belski vrh 68 a, Zavrč -deklica Bilka; Nina Kaučevič, Draženci 59 a, Hajdina - deček Žiga; Jasmina Vodovnik, Goriška cesta 12, Oplotnica
-	deklica Selena; Sabina Ivan-čič, Bratislavci 47 a, Polenšak
-	deček Jaka; Mateja Rajh, Ptujska cesta 12 b, Ormož -deklica Tinka; Saška Horvat, Tržišče 37, Rogaška Slatina
-	deklica Marija; Lucija Černe, Ruška cesta 71, Maribor - deklica Lana; Sabina Fras, Dolga lesa 5, Ormož - deček Vitjan; Nina Petek, Mezgovci ob Pesnici 63 b, Dornava - deklica Zoja; Katja Filipič, Prečna pot 6, Ptuj - deček Enej; Vesna Steiner, Sela 25, Lovrenc na dr. polju - deček Lan; Nina Selinšek, Gerečja vas 96, Haj-dina - deklica Neža; Zdenka Kresnik, Koračice 38, Sv. Tomaž - deček Matej Gal; Ro-sandaTomažič, Spodnja Velka 16, Zg. Velka - deklica. Umrli so: Marija FLORJANIČ, roj. Solina, Mezgovci ob Pesnici 44, roj. 1930 - umrla 27. septembra 2011; Marija TACIGA, roj. Šeliga, Doklece 30, roj. 1945 - umrla 29. septembra 2011; Marjan KOLAR, Zgornja Sveča 2, roj. 1966
-	umrl 27. septembra 2011; Peter KOREZ, Ulica Borisa Kraigherja 15, Kidričevo, roj. 1985 - umrl 29. septembra 2011; Jožef BELAK, Sakušak 75 a, roj. 1942 - umrl 30. septembra 2011; Rok PLOHL, Grajenščak 87, Ptuj, roj. 2008
-	umrl 01. oktobra 2011; Srečko ROŠKAR, Gomilci 9, roj. 1960 - umrl 29. septembra 2011; Anton KETIŠ, Rajšpova ul.1, Ptuj, roj. 1929 - umrl 30. septembra 2011; Ivana KOZEL, Aškerčeva ul.14, Ptuj, roj. 1924 - umrla 02. oktobra 2011; Alojz HERGA, Moškanjci 45, roj. 1930 - umrl 04. oktobra 2011: Ivan ZORČIČ, Orešje 192, Ptuj, roj. 1970 - umrl 30. septembra 2011.
Poroki: Matej KODRIČ, Cir-kovce 39, in Zorica PANTIC, Bajina Bašta, Srbija. Nikola NOVAK, Breg 53/a, Majšperk, in Nika Grabeljšek, Breg 61,Majšperk.
-Qtaj&oka,
budilka,
89,8 98,2 104,3 Mb d
fíáiuXajte naá tudi na ópietu: www. radio-ptuj.ói
RADIOPTUJ
89,8-98,?-104,3
Napoved vremena za Slovenijo
Kadar drevje pozno listje sleče, 5/19
Foto: Črtomir Goznik
Po koncu dvodnevne akcije Ni nam vseeeno v centru Qlandia na Ptuju sta bili zadovoljni obe, Nuša in predsednica Društva proti mučenju živali Ptuj Kristina Pšajd, ki je prevzela del zbrane hrane in sredstev za zapuščene živali.
Danes bo precej jasno, le dopoldne bo občasno več oblačnosti, Zjutraj in del dopoldneva bo po nekaterih nižinah megla, Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske okoli 0, najvišje dnevne pa od 16 do 21 stopinj C,
V sredo bo večinoma sončno z občasno zmerno oblačnostjo, Zjutraj bo ponekod po nižinah megla, V četrtek bo na Primorskem povečini jasno z zmerno burjo, drugod pa se bo prehodno pooblačilo, Zapihal bo severovzhodni veter, hladneje bo,