Praznik Tosame Y letu 1981 praznujemo za Slo-^enijo pomembni obletnici in sicer . 0-letnico vstaje slovenskega naroda m 40-letnico ustanovitve Osvobodilne ironte slovenskega naroda. Komunistična partija Jugoslavije, K' 30 je od 1937. leta dalje vodil ov- Tito, je pravočasno ocenila do-Snjanja v svetu, ocenila pa je tudi Politično, gospodarsko in vojaško si-uacijo v tedanji Jugoslaviji in bila !*? zgodovinsko pomembne dogodke, so se pričeli v letu 1939 z napa-om fašistične Nemčije na Poljsko, strežno organizirana in pripravlje- , KP je na čelu vseh jugoslovan-Kih narodov in vseh naprednih Iju-1 pričela oborožen upor in tako je ludl v Sloveniji 22. julija 1941 v aonu pod Šmarno goro počila prva partizanska puška in naznanila pričetek najslavnejše in najtežje borbe našega naroda. V sklopu zgodovinskih dogodkov pred 40. leti in seveda tudi v celotnem vojnem obdobju je pomembno in neprecenljivo vlogo odigrala tudi 27. aprila 1941. leta ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Iz NOB je izšla kot najmasovnej-ša organizacija, ki je združevala vse Slovence, ki so bili naprednih misli in do svojega naroda poštenih dejanj. Svojo frontno vlogo je ta organizacija obdržala tudi v celotnem povojnem obdobju in tudi danes je kot SZDL pomemben člen v delovanju našega socialističnega, samoupravnega in delegatskega siste- Začetki obratovanja naše tovarne segajo v leto 1923. Takrat je na Viru predvojni lastnik Kocjančič pričel s proizvodnjo vate. Seveda je bil to majhen obrat, posebno še, če ga ocenjujemo skozi sedanjo velikost Tosame. Vendar pa je bil to začetek, kateremu je sledil postopni razvoj, ki pa se je najmočneje stop: njeval v povojnem obdobju predvsem o realizaciji takoimenovanih velikih rekonstrukcij. Glede na to, da je zgodovinski razvoj naše delovne organizacije široko opisan v zadnji številki našega glasila »To-sama«, tega ob tej priliki ni potrebno ponovno navajati. Opozoriti pa kljub temu velja na to, da je 'bil tudi Tosamin kolektiv skozi celotno obdobje obstoja tovarne napreden. Tako v predvojnem obdobju beležimo napredno aktivnost, ki se je javno odrazila v večdnevni stavki tekstilnih delavcev 1936. leta. V času NOB je kolektiv naše tovarne veliko prispeval za partizane v obliki pomoči v prepotrebnem sanitetnem materialu. Več članov je odšlo v partizane, mnogi pa so bili zaradi svoje dejavnosti tudi izseljeni. Povojni razvoj tovarne je bil ogromen. Ne samo na gospodarsko tehničnem področju, ampak tudi v smeri političnega delovanja. 10. september 1950. leta pomeni pomemben mejnik v življenju Tosame. Na ta dan se je z izvolitvijo prvega delavskega sveta pričelo uresničevati geslo »Tovarne delavcem« in glede na pomembnost tega trenutka se šteje 10. september za praznik TOSAME. Seveda je temu začetku sledilo nešteto pomembnih dogodkov, ki so pomenili utrjevanje samoupravljanja do stopnje, ki je v delovni organizaciji prisotna danes. Jasno pa nam je, da proces še zdaleč ni končan in da bo potrebno še veliko naporov, da bomo tudi v Tosami usreničili ideje in cilje, ki so postavljeni v Ustavi, ZZD in drugih predpisih. Ob prazniku gredo posebne čestitke vsem članov kolektiva, ki so prejeli priznanja za svoj jubilej, zlasti tistim, ki že desetletja spremljajo razvoj Tosame, in z delovnim prispevkom pri tem sodelujejo. Prav gotovo je nastanek gasilskega društva pogojen predvsem na nujni potrebi po protipožarni zaščiti. Začetek gasilske dejavnosti sega še v predvojno obdobje. Bivši lastnik tovarne je uvidel potrebo po tej dejavnosti, ki se je močno povečala zlasti po večjem požaru 1932. leta. Tudi oprema je bila temu primerno nabavljena že v predvojnem obdobju, precej pa tudi v času vojne. Prvi uradni zaznamek o obstoju gasilske enote v TOSAMI pa je napravljen 7. maja 1947, v okrožnici okrajnega gasilskega poveljstva kamniškega okraja. Pravi datum nastanka industrijskega gasilskega društva Pa beležimo 15. novembra 1951, ko se je predhodna gasilska četa organizi-raal kot prostovoljno industrijsko društvo Tosama. Na zboru, ki je bil ob tej priliki, so bila sprejeta pravila in imenovani ustrezni organi. Aktivnost se je v tem obdobju močno povečala ■ ustanovili so tri desetine, med katerimi je bila ena ženska desetina in enoto za prvo pomoč. Aktivnost je bila tudi sicer zelo velika, katero je omogočala tudi ustrezna oprema, ki je bila stalna skrb ne samo gasilskega društva, ampak tudi organov v delovni organizaciji, ki so za to dejavnost namenjali ustrezna finančna sredstva. Za svojo aktivnost je društvo in njegovi člani prejelo vrsto priznanj-Tako mu je Gasilska zveza Slovenije dodelila ob 20-letnici delovanja — republiško priznanje, članska in ženska desetina pa sta prejeli diplomo GZS in zlato tekmovalno značko. V letu 1971 je društvo prejelo priznanje Skupščine občine Domžale. V letu 1977 je več članov prejelo kongresne tekmovalne značke Ul-stopnje, en član pa je prejel odlikovanje gasilske plamenice III. stop-nje. Poudariti je potrebno tudi to, da je naše gasilsko društvo pomemben sestavni del enot civilne zaščite. Vsekakor zasluži naše gasilsko društvo vse priznanje in čestitke ob pomembnem jubileju s priporočilom, da bodo tudi v bodoče dobri čuvaji našega imetja. Desno zgoraj: .Jubilantke v pogovoru V sredini: Podelitev priznanj Spodaj: Ob 30-letnici obstoja IGD Tosama Leto 1981 in naše perspektive TOSAMA je v zadnjih letih na-redila velik korak v razvoju v okvi-ru katerega je bistvena zamenjava stare iztrošene opreme. Spomnimo Se statev z gornjo ročico in tkalnice Zvezde, starih trakotkalskih stro-J®v> nekaj jih še lahko vidimo v obratovanju, novi stroji za vložke, Plenice itd. Lahko bi še našteval, vendar bi se rad dotaknil problema, tare nas in tudi večino drugih delovnih organizacij. To so surovine oz. polizdelki, ki so čez noč postali glavni problem vsega jugoslovanskega gospodarstva. Danes, ko gledamo nastalo situacijo se sprašujemo, kako je moglo do tega priti, oz. kdo je kriv. Hitro najdemo izgovor, da krivca ni, da srno vsi krivi, vendar to ne drži. lNe bom se spuščal v iskanje krivca, vendar moramo vseeno pogle-ddti, kje smo, kakšna je naša situacija v tem položaju in kaj narediti. star pregovor pravi: vedno se bajde izhod, vendar čim dlje čaka-n"1” tem težje bo situacija rešljiva. Poglejmo na kratko izvor naših drovin oz. polizdelkov: bombaž — uvoz bombažni izčeski — zaenkrat jih se dobimo doma, vendar ne več ___ v zadostnih količinah bombažna preja — indirektno uvoz — (bombaž) ~~ celuloza — uvoz __acetatno vlakno — uvoz kemikalije — indirektni uvoz. Gornje glavne surovine prikaže-' situacijo, v katero smo prišli. Pro-ie v tem, da do sedaj, ko smo i dobivali devize iz skupne bla-Trjn®’ nismo mislili na to, kje le-te biti, ker smo si predstavljali, da tem mora nekdo drug razmišljati, , Pa mi, ki proizvajamo artikle, en S° p?trebni za bolnice, za higi-1 °’ b J- artikle, ki so nujno po-ebni za naš standard, ij, kapacitete smo širili samo v to-i , kolikor smo smatrali, da jih o absorbira domače tržišče, iz-vi,zu. °h, ne — v izvoz pa samo j .1 kapacitet — v kolikor se po-„ 1J°- No, situacija se je čez noč “Preobrnila. Naenkrat ni več suro-dnK 23 dinarje, polizdelki (preja) se tnin samo še za devize in še to ne n kolikor bi je potrebovali. Vse zin ! ni.ce morajo izvažati, da bi si s Šoto vi le devize za uvoz bombaža, čo em pa so Prikrajšale svoje doma-Partnerje, ki so dolga leta bili moteno preskrbljeni s prejo. VnH- 0 se dogaja z ostalimi proiz-izv k' so bili še včeraj domačega ora, čez noč pa so postali uvoz-p ?a — deviznega značaja, ker so c oni uvažali surovine tako kot izhod iz skupne blagajne.. Kje je iz situacije? Povečan izvoz — v zadnjih dveh Ietih smo občutno povečali izvoz na konvertibilno področje, vendar je še vse premalo. Vzrok je v tem, ker moramo prispevati od našega izvoza dobljene devize še za skupne potrebe. Cene na zunanjem trgu, kjer je ponudba vedno večja, pa tudi ne dosegajo cen, ki jih dosegamo na domačem trgu. Posebno težka prepreka za doseganje boljših rezultatov je tudi cena transportnih stroškov (voluminozni artikli — vata, plenice, vložki) kar nam slabša konkurenčnost na zunanjih trgih. 2. Poiskati surovine domačega izvora, ki bi lahko nadomestile uvozne surovine. V tej smeri so bile v našem stabilizacijskem programu začrtane konkretne zadolžitve — komisije, ki so bile ustanovljene, naj povsod tam, kjer je le mogoče poiščejo možnosti pridobivanja surovin iz domačih snovi in če je potrebno, naj bi imele tudi investicije v tej smeri prednost pri naših vlaganjih. 3. Razširiti in povečati proizvodnjo tistih artiklov, ki se že izdelujejo iz domačih surovin oz. najti nove artikle, ki bi lahko nadoknadili konkretno izpadlo proizvodnjo artiklov iz uvoženih surovin. 4. Povezati se z dobavitelji surovin in polizdelkov, ki nam bodo lahko v perspektivi nudili potrebne količine in v kvaliteti, ki so za našo proizvodnjo potrebni. 5. Povečati produktivnost in proizvodnjo, ker bomo tako kos vse večjim stroškom, ki nastajajo v proizvodnem ciklusu in s tem ostali konkurenčni na domačem in zunanjem trgu. Za reševanje vseh nalog, ki so zgoraj omenjene, bo potrebna polna angažiranost slehernega delavca TOSAME — le tako bomo omilili nastalo situacijo, ker ne moremo pričakovati, da bomo v popolnosti kos vsem situacijam. Veliko stvari ni samo objektivne narave, ampak so tudi subjektivni faktorji in če nam bo uspelo te izboljšati, bomo lahko v veliki meri doprinesli k našim stabilizacijskim naporom in s tem tudi k našemu standardu. Lahko bi še našteval, kaj vse moramo še narediti — vsak naj se ozre okoli sebe in svojega delokroga in če bo vsak naredil to, kar je njegova naloga, uspeh ne bo izostal in to je tudi cilj mojega razmišljanja o vprašanjih, ki se nam vsem vsakodnevno postavljajo — KAJ PA JUTRI? Babnik Janez, oec. Skladiščenje filtrov V naši delovni organizaciji se že dalj časa pojavljajo problemi s skladiščenjem gotovih izdelkov, še posebno cigaretnih filtrov. Zaradi tega smo že ob koncu lanskega leta postavili dva šotora z namenom, da izpolnimo to vrzel. Zal ugotavljamo, da s tem nismo odklonili nastalega problema predvsem zaradi sledečih vzrokov: — vse blago, ki je izdelano za izvoz skladiščimo toliko časa, da je izedlana pogodbeno določena količina in šele za tem sledi odpošiljanje (kontingenti) — da ne bi prišlo v TOZD Filtri do prekinitve proizvodnje, so v pričakovanju potrditve naročila pričeli s proizvodnjo cigaretnih filtrov za izvoz v Turčijo. V ob- diobju od junija do sedaj je bilo izdelanih na zalogo za približno 30 vagonov cigaretnih filtrov. Istočasno je seveda tekla proizvodnja in odprema (kontigenti) cigaretnih filtrov, ki jih izvažamo na Kitajsko. Mesečno iz skladišča gotovih izdelkov pripravimo in odpošljemo za izvoz 15 kamionov — prikoličar-jev in 9 vagonov sanitetnega materiala, ter do 25 vagonov cigaretnih filtrov (Kitajska) in v času izvoza v Turčijo še dodatnih 35 vagonov cig. filtrov. Da bi izpolnili obveznosti do tujih partnerjev (pogodbeno določene količine, ki jih moramo enkratno odpremiti), smo morali iskati in najemati razpoložljive skladiščne prostore izven naše delovne organizacije, kar povzroča dodatne neplani- Z uradnim listom SRS št. 11/1979 je Predsedstvo Socialistične republike SLOVENIJE izdalo ukaz o razglasitvi zakona o skladih skupnih rezerv. Po določbah tega zakona in odlokov izdanih na podlagi zakona, TOZD združujejo svoja sredstva v Republiški sklad skupnih rezerv (3 % od dela ČD za sklade). in občinski sklad skupnih rezerv (2 °/o od dela ČD za sklade), da zagotovijo pomoč tistim OZD, ki poslujejo z izgubo t. j. za izplačilo z zakonom zajamčenih OD v TO, za pokritje nekaterih izgub TO v katerih je uveden sanacijski postopek za izplačilo akontacij OD in za kritje izdatkov prekvalifikacije delavcev, če je v sanacijskem programu predvidena prerazporeditev v drugo TO. Na podlagi tega zakona je skupščina sklada skupnih rezerv občine Domžale sprejela statut na svoji prvi redni seji 28. 2. 1980. Na tej seji je bil tudi sprejet sklep o sprejemu samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v skladu skupnih rezerv, ki ima skupno 40 ustanoviteljev, ki združujejo svoja sredstva v sklad. Na 21. redni seji je SDS Tosama sprejel navedeni samoupravni sporazum za delegate pa imenoval Staneta Tomažiča, namestnika Mirana rane stroške zaradi večkratnih sicer nepotrebnih prelaganj in prevozov. Z uporabo skladišč izven delovne organizacije nastaja tudi večja možnost poškodb blaga. Tako smo skladiščili cigaretne filtre v bivši osnovni šoli v Krašnji, v privatni nedograjeni hiši in seveda v vseh razpoložljivih »luknjah« v Tosami, čeprav vsi zasilni skladiščni prostori ne ustrezajo namenu, saj ni omogočeno delo z viličarji oz. paletnimi vozički. Da bi lahko zagotovili nemoteno delo v proizvodnih obratih in kvalitetno izpolnjevali izvozne pogodbene obveznosti ter zagotovili primerno skladiščenje predlagamo nujno izgradnjo dodatnih in ustreznih skladiščnih prostorov. Pižmoht Janez Zupančič za TOZD FILTRI, Friderika Anzija, namestnika Ivana Cerarja za TOZD SANITETA, Franca Anžina, namestnika Marjana Mlakarja za DSSS. Sprejet je bil tudi samoupravni sporazum o združevanju naših sredstev v sklad. Za sredstva, ki jih združujejo delavci v TO izda sklad vsaki TO za tekoče leto certifikat. Sredstva se združujejo za dobo 6 let, nakar se ta sredstva vračajo TO. Skupščina je na svoji prvi redni seji pregledala zaključni račun za leto 1979, sprejela samoupravni sporazum in statut, izvolila organe u-pravljanja sklada in izvolila v skupščino republiškega sklada skupnih rezerv delegata in namestnika. Skupščina je bila sklicana trikrat. IO pa je imel 9 rednih sej na katerih je predlagal na podlagi priložene dokumentacije skupščini v odobritev kredite v mejah razpoložljivih sredstev. V letu 1980 je sklad odobril kratkoročne kredite za EMONA SOZD GOVEDOREJA in NAPREDEK TOZD GOSTINSTVO in dolgoročne kredite AVTOSERVISU DOMŽALE in HELIOS TOZD OLJARNA VIR. S tem je bilo omogočeno navedenim TO, da so lažje premostile težave, v skladu z odobrenimi kreditnimi pogoji, pa jih vračajo nazaj skladu. Anzi Friderik dipl. ing. Nagrajenci za inventivno dejavnost v letu 1980-81 V obdobju 1980/81 so bili za svoje uspešno delo na področju inventivne dejavnosti nagrajeni sledeči sodelavci : Tov. JAMŠEK FRANC je prijavil komisiji za inventivno dejavnost predlog izboljšave na Stenmans stroju za rolanje gaze. Po lastni zamisli je namestil por-forirano cev pred navijalna valja in jo preko ventila spojil z zračno napeljavo. Princip delovanja je sledeč: S pritiskom na gumb se odpre zračni ventil. Zavihanje gaze se doseže s pomočjo večih zaporednih zračnih curkov. Pred to izboljšavo je delavka morala odrezani konec gaze potisniti z roko med navijalna valja predno je pričela z navijanjem- S to drobno izboljšavo je omogočeno bolj varno delo in prihranek na času. Tov. KLOPČIČ AVGUST je prijavil predlog »Namestitev lovilnih pločevin na mikalnike«. Dobra zamisel je bila vrsto let samo na papirju dokler ni tov. JOŽE ORAŽEM samoiniciativno dal izdelati lovi^*? pločevino in jo tudi namestil P0" mikalnik za izdelavo Jasmin vate. Namen lovilne pločevine je, da zadržuje izpadla vlakna in jih vrača v proces mikanja. S to izboljšavo j® bil ugotovljen prihranek vlaken in izračunana čista gospodarska korist, ki znaša 49.573 din letno. Tov. KOČAR PETER je s svojim predlogom omogočil nadaljevanj® dela brez večjih zastojev in s tem omogočil izpolnitev izvoza. TOZD Filtri pa prihranil stroške, ki bi nastali vsled zastojev. Zaradi izpolnitev izvoza za Kitajsko bi bilo P°' trebno nabaviti novo prevzemno roko na kaskadi iz uvoza. Avtor 1® predlagal, da polkrožne utore Pre' vlečejo z 0,1 debelim slojem dvo-komponentnega laka. Taka rešitev se je pokazala kot uspešna. Cena nove roke je znašala 1510 DM. Friderik Anzi, dipl. inS" Poročilo o delu sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Domžale Potovanje na Kitajsko (Nadaljevanje s prejšnje številke) Konec 1979 se pričnejo prvi večji organizirani obiski tujih turistov, ki Pa tudi sedaj ne presegajo števila < 000. Toliko je namreč sedaj prenočitvenih kapacitet v hotelih na-rnenjenih tujcem. Organizirani turi-stični ipaket je za 10 oziroma 15 ani. V (tem času si lahko ogledajo najzanimivejše kraje in spomenike stare kitajske kulture. Zaradi te utesnjenosti turističnih zmogljivosti ntorajo zainteresirani v Ameriki, tako mi je v nevezanem razgovoru v hotelu Peking objasnil neki ame-rican, čakati na turistično vizo do 8 mesecev. Da je turizem lahko zelo Pridobitvena panoga, so spoznale tu-m kitajske oblasti. V času najinega ni vanj a v Pekingu sva bila obveščena, da se tu gradijo sočasno kar tri-Je veliki hoteli za tuje turiste. Pot nas je službeno vodila v knanghaj, največje kitajsko prista-nisče z 11 miljoni prebivalcev. Ko smo prispeli v to velemesto nas je Ze Pozdravil prvi monsunski dež, ki nas je več ali manj spremljal vse lri dni kolikor smo imeli namen ostati v tem mestu. Shanghaj z okolico je pravzaprav v gospodar-kem pogledu država v državi. Tu J6 skoncentrirano 30 % kitajske in-uustrije, vseh panog od lahke indu-tnje do ladjedelništva, rafinerij in Džunka na reki VVampo P trokemije. Ogledali smo si stalno gospodarsko razstavo tega mesta in j lanko na lastne oči prepričali o * o čemer so nam govorili naši J in 'tel j i. Trgovski center na Jan I cesti prav nič ne zaostaja za t^mkoli v naši Evropi, le da je k 'skovalcev za krepak zalogaj več _ 7 Pni nas. Prebivalci Shanghaja so , ‘stojnejši v razgovoru, hitrejši v n-HPPPicinanju, temperamentnejši, da tu' re^errl ve vendar že v modernejši iz-^uoi, kot tri cikel j. Človek z zanimanjem opazuje promet na cesti, njihove navade, cestnoprometne predpise, ki se v glavnem pokrivajo z našimi. Morda se sliši neverjetno, vendar sva na cesti videla možakarja, ne posebno krepkih dimenzij, ki je na triciklju peljal 4 sode nekega blaga. Pri tem pa si morate predsitavljati, da so bili ti sodi v velikosti sodov v katerih mi hranimo triacetin. Skratka na kolesih se prevaže vse od železa, betona, pločevine, pohištva in vseh mogočih drugih dobrin. Takšno ko-loprevozništvo pač niso mačje solze, nam praktično nerazumljivo, vendar kot dejstvo ostaja na Shanghajskih ulicah, kot posebnost ki jo beležimo tujci za spomin ali za papir. Kitajski gostitelji so nam pripravili tudi krožno vožnjo z ladjo po reki Wam-poa. Na ladjo se nas je nagnetlo kot v mravljišču. Vožnja po reki je bila kljub turobnemu vremenu zanimiva. Ob reki navzgor je na obeh bregovih videti Skoncentrirane ogromno industrije, ki s pridoma uporablja ceneno vodno pot. Pot nas je vodila do izliva reke v reko Jangtzekiang kjer sva ugledala tudi ladjo Jugo-linije, ki je čakala na sidru za iz-tovor. Čakalna doba ladij je v tem pristanišču zelo dolga in traja povprečno celo do 60 dni. Pristanišče je zatrpano z ladjami iz vsega sveta in nima dovolj razkladalnih kapacitet za takšen promet. Le ta pa iz leta v leto narašča. Izkoristila sva gostoljubno povabilo tov. Nikole, da v nedeljo obiščemo kitajski zid in grobnico dinastije Ming. Pot na zid vodi proti severu in pravzaprav ni niti toliko oddalje- Grobnica dinastije Ming na od Pekinga, kot bi človek pričakoval. Razdalje in dimenzije so tu nekaj povsem drugega kot pri nas v Sloveniji. Bilo je lepo nedeljsko jutro, ko smo se odpeljali. Sreča na poti nam je bila zelo naklonjena. V to smer potuje ob nedeljah veliko ljudi. Izleti so organizirani, največ je seveda avtobusov. Kot sem dejal imeli smo res srečo. Vključili smo se v kolono vozil državne delegacije, verjetno predsednika neke afriške države. Saj to po barvi ni bilo težko ugotoviti. Potovanje je bilo hitro in brez pre- Rdeči trg v Pekingu kinitev. Kot sem že omenil je potovanje približno 80 km severno od Pekinga res kratka razdalja za tukajšnje razmere. Zadnji del poti vse vijugasto vzpenja na srednje visoko hribovje na katerem se razsteza del kitajskega zidu, ki je namenjen ogledu. Ta del zidu je vzdrževan, obnavljajo ga tudi dalje. Vendar je to le majhen del cca 4 — 5 km. Večina kitajskega zidu je porušenega oziroma so vidni le deli zidu, ki so pač kljubovali zobu časa. Kot je v navadi pri nas, lahko tudi tu vidiš najpotrebnejše objekte namenjene turizmu: prodajalne spominčkov, restavracije, parkirni prostori in kot Kitajska specialiteta veliko, veliko ljudi. Zid je za čas, ko je bil grajen resna enkratna mogočna gradnja in je v času graditve dobesedno mobiliziral vso razpoložljivo moško delavno silo. Ne izvira zastonj izrek iz tistih časov, da je mati, ki je rodila sina po rojstvu jokala, vedoč da bo moral sin delati na zidu. Ko se pekinška nižina vzdigne v rahlo hriboviti svet, deloma posejan z drevjem je v delu le-te kompleks zemljišča 13 grobnic katerih je ena Prišla je vsa nasmejana: »Joj, saj ne vem, kaj bi povedala! Jaz nisem za take reči!« Priznala je, da ima grozno tremo, zato sva kar hitro pričeli s pogovorom. BRIGITA FRANKOVIC, simpatična in mladostna delavka iz nikalnice, je 5. oktobra dopolnila 50 let, ki bi jih ji vsakdo težko prisodil Rodila se je v Domžalah, v revni delavski družini. Oče je delal na železnici, mama pa je sem in tja pomagala pri kmetih, da so se lažje preživeli. Brigita se je prvič zaposlila leta 1947, v naši tovarni, kateri je ostala zvesta vse do danes. »Takoj, ko sem prišla, sem delala pri vložkih. Seveda smo takrat vse delale ročno. Imeli smo stroj, ki je pletel mrežo, vanjo pa smo vlagale vato. V skupini, kjer sem prvič delala, so bile same starejše delavke, med njimi tudi moja polsestra, zato so me hitro »vzele za svojo«. Delo se mi je zdelo zelo prijetno, s sodelavkami smo se marsikdaj nasmejale in »pohecale«. Zdaj je tempo dela veliko hitrejši. Spominjam se, kako smo počasi iz ročnega dela prehajali na strojno. Najprej smo dobili stroj, ki je rezal vato, da je ni bilo več treba ročno vlagati v mrežo. Delo pri tem stroju je bilo nevarno, zlasti ker smo de- dostopna turistom. Tudi tu gre za izjemen gradbeniški objekt svojega časa, ki so jih dale graditi dinastije kitajskih vladarjev. Grobnica dinastije Ming, katero smo si ogledali pričenja z mogočnim vhodom. Stopnišče se vije v treh nadstropjih v globino okrog 20 metrov z ogromno dvorano v kateri so našli skupno grobnico vladarja, njegove družine in služičad. Del imetja, vsekakor velike vrednosti je razstavljen v posebnem paviljonu z vso potrebno razlago tako v kitajskem in angleškem jeziku. Tu so turistični objekti kot sem jih navedel na zidu še daleč razsežnejši, opazili smo tudi pooblaščene fotografe, ki so na tekočem traku slikali. Vrste čakajočih pa daljše kot kjerkoli za karkoli pri nas. Ni težko zaključiti, da bosta ta dva kraja kitajskemu turizmu prinesla še večjega poleta in precejšni devizni zalogaj, deželi ki vztopa v svetovno turistično borzo. Najino, desetdnevno bivanje v daljni deželi se je izteklo. V torek zvečer sva se zopet srečala na letališču z jalovo posadko, letalom Boeing 707, ki naju je poneslo v domovino. lavke nože same brusile. No, počasi smo dobivale vse popolnejše stroje. Danes je delo v mikalnici mnogo varnejše. Moti nas le ropot, ki se je »preselil« k nam z drobilcem odpadkov.« Brigita je delala 10 let v mikalnici, potem pa so prišli otroci in treba je bilo ostati doma. »Takrat ni bilo vrtcev. Eden je bil — za cele Domžale in še okolico. Zato materam ni preostalo drugega kot da ostanejo doma toliko časa, da otroci malo zrasejo« Brigita ima tri otroke. Razlika v letih je med njimi majhna, zato se je po treh letih spet zaposlila, saj so vsi vsi trije otroci bili že toliko veliki, da jih je lahko zaupala svoji materi, ki se je preselila k njej. »Dala sem prošnjo in bila takoj sprjeta nazaj v tovarno. Nekaj časa sem potem delala v konfekciji, vendar ne dolgo. Zopet sem odšla v mi-kalnico in od takrat sem tukaj vse do danes. Moram reči, da sem se v vseh letih v Tosami zelo dobro počutila, imela sem srečo, da sem vseskozi imela res prijetne sodelavke, s katerimi smo se in se še dobro razumemo.« Upokojitev Štiriintrideset let je že kar lepa doba, precej let. Saj že ni si več rosno mlad, ko imaš toliko let. Toda KRISTINA MIS pravi, da je to tako hitro minilo, da si še misliti ne more. In to reče Kristina, ki je vse življenje trdo delala in tudi mnogo pretrpela. Rodila se je v številni družini, kjer je bilo devet otrok. 2e 1941-leta ji je umrl oče. »Spominjam se še, ko sva šli z mamo k očetu v Ljubljano in so rekli zdravniki, da ima neozdravljivo bolezen. Nato je morala mama sama skrbeti za vso družino. Čeprav sem bila mlada, še otrok, tudi med vojno ni šlo vse mimo mene. Prenašala sem razna sporočila ali karkoli je bilo treba. E11 brat je padel v Oklem. 1950. leta nam je pogorela domača hiša do tal. Istega leta sem se tudi poročila in za mojo »ohcet« smo kuhali kar pod hruško.« Potem je morala Kristina pomagati doma, da so čimpreje obnovili domačijo, pa tudi z možem sta kupila zemljo in pričela graditi svoj dom. Vse življenje je morala le varčevati in delati. »Kako sem bila srečna, če sem lako delala nadure. Tisti — denar sem porabila zase in za hčerko, da sem nama kupila kakšno oblačilo. Danes pa nihče ne dela rad nadur. Takrat smo se kar prepirale katera jih bo lahko več naredila, da bo še kak dinar v žepu.« Kristina je delala le pol leta Pfi stiskalnici, kjer so zavijale in stiskale ovoje za prvo pomoč. Nato so jo premestili k izdelavi vložkov, kjer je ostala do danes. Selila se je že, to prav gotovo, ker so stroje premeščali, če se je zgradilo kaj nove-ga. »Najbolj luštno je bilo delati pred kakimi desetimi leti. S sodelavkami smo se dobro razumele, tudi doma sem imela prijetno življenje. Vedno sem bila pripravljena za smeh. Toda nobena lepa stvar ne traja dolgo. Najprej me je pretresla bratova smrt, nato pa mi je zbolel še mož. Dve leti in pol sem bila stalno pri njem, ker nisem bila v službi. Tudi ponoči skoraj nisem spala, da sem mu stregla, ali vsaj bila V njegovi bližini. Ni mi žal teh dni in mesecev, saj je zelo trpel, a če se je želel pogovoriti sem bila vedno poleg.« Prav zato se tudi namerava Kristina predčasno upokojiti. Neprespane noči in naporni dnevi so ji postili posledice. Se vedno nima pravega spanja. Tudi v službi pravi, da ni za noben pameten pogovor, ampak kar naprej kaj premišljuje. Se dobro, da ima starejše sodelavke, ki jo dobro razumejo. Morda bo potem le bolje, ko ne bo treba misliti na službo in obveznosti. Veliko Stivtjenje teče Je v tovarni sodelovala tudi v samoupravnih organih in sindikatu. Večkrat je bila član delavskega sveta. "Tako sem se navadila na to, da sem mislila, da kar moram biti nekje zraven. V razprave sem se tako vživela, da sem se včasih še doma razburjala zaradi kakšnih problemov. Ce sodeluješ, več veš, bolj si na tekočem z gospodarjenjem in težavami organizacije. Sodelavke so me včasih komaj čakale, da sem jim poročala kaj smo obravnavali in sklepali na sestankih.« Povedala je, da jo doma čaka eš toliko nepostorjenega, da zlepa ne bo vse spravila na pravi tir. Za uvod bi vas ob tej priliki seznanil s statistiko, kajti ta veljavni seznam je izredno zanimiv, ker nam Pove: kdo smo, koliko nas je in koliko časa smo sploh preživeli v naši nekdanji delovni organizaciji TO-SAM1. Trenutno nas je uradno potrjenih kar 167 upokojencev: — v letih 1950-60 je odšlo 6 tovarišic in tovarišev; — od 1960 do 1970 že 53 članov kolektiva; — od 1970 do 1980 pa smo odhajali kar množično. Delovno organizacijo je zapustilo namreč 91 delavcev, do danes pa smo nabrali še dodatnih 10 članov. Pa še en zanimiv podatek imamo, saj ni bilo nikjer nikoli pred tako množico povedano, koliko nas je bilo v Vati oz. Tosami več kot 30 let: — 30 let dela imajo: Lavrič Francka, Glavan Jože, Cerar Zalka in Nakrst Avgust. "Ko je bil mož bolan, še na vrtu nisem mogla dosti delati, čeprav ga imam veliko. Pa rože imam tako rada in koliko dela je z njimi, zalivanje, presajanje in negovanje. Sedaj nisem imela časa zanje. Tudi devetletna vnukinja komaj čaka, da bom ostala doma. Sedaj vstaja ob pol šestih in sedi v kuhinji, ker se boji, da bi drugače zaspala in zamudila šolo. Potem ji bodo te skrbi prihranjene.« Se marsikaj se bo našlo, kar bo treba narediti, še marsikomu bo v veselje, ker bo doma. Zato želimo Kristini še mnogo let uživanja pokojnine ter veselje z rožami in vnuki. Marija — Po 31-ih letih dela so odšle tovarišice Gaberšek Francka, Ju-teršek Zofka, Kočar Rafaela in Križman Ivanka. — 32 let so delale: Grčar Ivanka, Krušnik Marija in Obradovič Jelka. — Kar 33 let dela ima Šuštar Jožefa. — 34 let so bile v Tosami Vidergar Marija, Kovič Vida, Gaberšek Slavka, Ferlič Cilka, Pirc Štefka in Habjan Mara. — Pri 35. letih delovne dobe spremlja Jože Vidmar Podlipnikovo Ivanko, Debevc Silvo in Lamut Jožefo. — Tovarišici Julka Mihelčič in Šorn Eli imata za seboj — uradno seveda — kar 36 let, prebitih v naši tovarni. — in končno je Štrukelj Angelca tista, ki nosi "fano« na čelu vseh, kajti v Tosami ima prisluženih rekordnih 37 let. Naša delovna organizacija Tosa-ma in njeni aktivni člani, tudi letos niso pozabili na svoje predhodnike delavce upokojence. Na povabilo samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in glavnega direktorja, smo se zbrali polnoštevilno na letno srečanje upokojencev To-same, dne 18. septembra ob 11. «_ . Vsi smo bili točni, skoraj brez zamudnikov, le kako bi si to lahko privoščili, ko pa smo na to srečanje čakali z velikim pričakovanjem skoraj celo leto. Prišli smo iz bližnjih in daljnih krajev, celo iz Brežic je prišel naš bivši sodelavec tov. Sotler Ivan, kar mu velja vsa pohvala in priznanje. Kako prisrčno in veselo je bilo to srečanje po enem letu, ko smo se po dolgem času zopet videli, povprašali po zdravju in obujali spomine na leta, ki smo jih skupaj preživeli v Tosami. Stiskanje rok v pozdrav bivšemu sodelavcu-sodelav-ki je trajalo v prijetnem razpoloženju, veselih obrazov. Zbrali smo se v jedilnici delovne organizacije in že na samem vhodu smo bili deležni pozornosti saj so nas sprejeli v velikem številu predstavniki samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, glavni direktor, direktorja TOZD in vodja splošno kadrovskega sektorja, kar nam je dalo vedeti, da smo zares prisrčno sprejeti. Pozdravni govor je začel predsednik SDS tov. Viljem Dolenc, v imenu družbenopolitičnih organizacij nas je pozdravila presednica KOOZS tovarišica Ivanka Ogorevc. Zaželela sta nam dobrodošlico, da bi se med njimi dobro počutili in čim lepše preživeli ta dan skupaj z aktivnimi člani Tosame. Posebno pa smo prisluhnili besedam glavnega direktorja tov. Edvarda Peternela, ki nam je v pozdravnem nagovoru tudi obrazložil probleme in težave ter uspehe Tosame v letošnjem stabilizacijskem letu. Predsednik odbora kluba upokojencev tov. Slavko Bajec pa se je v imenu vseh upokojencev zahvalil s sledečimi besedami: »V imenu vseh upokojencev Tosame se zahvaljujem za dobrodošlico in zares prisrčen sprejem. Upokojenci Tosame prosimo predstavnike samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in glavnega direktorja, da prenesejo našo zahvalo vsem delavcem Tosame za razumevanje in finančno podporo za organizacijo tega srečanja. Prepričani smo, da bo tako v bodoče, saj to pomeni zbliževanje minulega in sedanjega dela. To je tudi priznanje tistim, ki so s svojim delom in osebnim prizadevanjem v preteklosti gradili in razvijali Tosa-mo, da je postala pomembna tovarna sanitetnega materiala ne samo v jugoslovanskem temveč tudi v evropskem merilu. Upokojitev je fiziološki ciklus našega življenja, kateremu se nobeden ne more izogniti, vendar ga mora spremljati zdravje in sreča, da upokojitev tudi dočaka. Zbrali so se upokojenci Upokojenci želimo vsem delavcem Tosame, samoupravnim organom, družbenopolitičnim organizacijam veliko delovnih uspehov, dobrih poslovnih rezultatov, da bi zares uspešno nadaljevali naše začetno delo. Skupaj z vami se veselimo dobrih poslovnih rezultatov, kajti to je tudi del nas in našega minulega dela. Upokojenci smo vam vedno pripravljeni priskočiti na pomoč v kolikor nas boste potrebovali!« V nadaljevanju smo tudi imeli 2. letno skupščino kluba upokojencev Tosame s sledečim dnevnim redom: 1. Sprejem Pravilnika o delu in nalogah kluba upokojencev Tosame. 2. Poročilo odbora kluba upokojencev o dejavnosti v času 1980/81 3. Izvolitev odbora kluba upokojencev za leto 1981/82 4. Razno Po prvi točki dnevnega reda je skupščina v celoti in enoglasno sprejela »Pravilnik o delu in nalogah KU Tosame«. Pravilnik bo v celoti objavljen v našem glasilu Tosama v eni od naslednjih številk, da bomo tako bolj seznanjeni z nalogami in pravicami članov KU Tosame. Po drugi točki dnevnega reda je predsendik odbora tov. Slavko Bajec podal kratko poročilo o dejavnosti odbora v sedanjem mandatnem obdobju, od prve skupščine do danes. Odbor je imel 3 seje na katerih je obravnaval aktualna vprašanja KU, predvsem socialno-materialno stanje upokojencev, izdelal program dejavnosti v mandatnem obdobju in pripravil program skupnega snidenja ob dnevu upokojencev Tosame. KU, je imel na dan občnega zbora 167 članov. V tem letu je bilo upokojenih 10 delavcev. V teku leta sta umrla dva člana KU, in to: Miš Janko v starosti 53 let, s stažem v Tosami 28 let. Osolin Angela v starosti 86 let, s stažem v Tosami 7 let. Obeh smo se spomnili z enominutnim molkom. Odbor je tudi posvečal pozornost bolnim članom KU Tosame, posebno hudo bolnim in nepokretnim, ki se iz zdravstvenih vzrokov ne morejo udeležiti skupnega srečanja ob dnevu upokojencev Tosame. Odbor je imenoval delegacijo, ki bo obiskala vse bolne in nepokretne člane KU, jim izročili lepe pozdrave vseh upokojencev iz občnega zbora z željo, da bi čim preje ozdraveli in da bi se v prihodnjem letu lahko udeležili skupnega snidenja. Po tretji točki dnevnega reda smo na predlog kandidacijske komisije izvolili odbor KU, za novo mandatno leto 1981/82 oziroma, P9' trdili dosedanji odbor, da bi svoje delo opravljal še v naslednjem obdobju in to: 1. Štrukelj Angelca 2. Hafner Ančka 3. Veit Štefka 4. Vulkan Jurij 5: Kosirnik Ivan 6. Bajec Slavko — predsednik Po določilih pravilnika je član odbora tudi predstavnik DO — predsednik KOOZS, v sedanjem mandatnem obdobju tovarišica Ivanka Ogorevc. Na skupščini je bilo navzočih 122 upokojencev, 14 se jih vsled bolezni ni moglo udeležiti, večje število članov pa se je opravičilo vsled raznih vzrokov zadržanosti. Po končanem občnem zboru so nas dobri kuharji presenetili z zelo okusno kokošjo obaro in osvežilnimi napitki. Kristina nas je presenetil'1 s plavo kuverto, Vladka pa z vrečko sanitetnega materiala. Neizmerno smo bili veseli take pozornosti. Mnogi so obiskali svoje sodelavce na delavnih mestih, se pogovarjali o uspehih in težavah sedanjega ter preteklega dela. Morali smo že pohiteti, ker nas je ob 13. uri že čakal pri vratarju avtobus, da nas odpelje na še bolj veseli del snidenja v gostišče Kavka v Moravče. Veselo razpoloženje se je preselilo v lepo Moravško dolino. S pestrim programom so nas presenetili »oktet Tosama« in naš nad vse prizadevni Vulkan Jurij, z zelo domiselnim programom in celotno organizacijo zares veselega popoldneva. S sej samoupravnih organov Ob tej priliki smo se tudi spom-nili naših najstarejših po letih, najstarejših po stažu v Tosami, kakor tudi po nekaterih drugih kriterijih Pomembnih članov KU Tosame in jih presenetili s skromno pozornostjo, kar so ostali člani KU pozdravili z velikim navdušenjem in ploskanjem. Naj končam, za zaključek pa še to: — Tudi ta dan, dan upokojencev Tosame je potrdil upravičenost organizacije takega srečanja, da se tudi sedaj medseboj spoznavamo delavci iz minulega in sedanjega dela, kakor tudi upokojenci med seboj, da izmenjamo mišljenja in obujamo spomine preteklih let. — Se enkrat zahvala vsem delavcem Tosame, posebno pa organizatorjem srečanja za iskreno pozor-nost, da je tudi ta dan minil v veselem razpoloženju vseh upokojencev Tosame. — Iskrena zahvala oktetu Tesala za poživitev vzdušja v poslušanju prelepih domačih pesmi. — Predvsem pa velja vsa zahvala našemu članu Vulkan Juriju za veliko prizadevnost, domiselnost, organizacijo in aranžma veselega popoldneva v gostišču Kavka v Moravčah. — Vsem tistim, ki se niste mogli udeležiti tega srečanja pa v tolažbo, da se bomo videli skoraj sigurno tudi v septembru 1982. Predsednik odbora KU Tosame zaključek Za zaključek vam še to, Predno vzeli mi slovo. Se par reči vam bom povedal, katere sem morda spregledal. Se v življenju (skoraj) vsakemu zgodd, da v pokoj pohiti, zbeži, j to za nas je že zgodovina — to sem napisal, da se rima. Objavil že sem nekje tako, da bilo težko je slovo — a ne, da — tončka, Nežka, Ani, so ti trenutki že za nami. Sodelavci smo skupaj bili. Ti časi zdaj so že minili, ko rekli tudi kakšno v šali, Se nič, nikogar, nismo bali. Skupna želja pa je ta, da bili zdravi vsi doma. Oe desetletja trud, bil znoj, da bi še dolgo uživali pokoj. Za zaključek pa še navodilo Upokojencem za napotilo: Nlub upokojencev je v Tosami, da smo enkrat letno skupaj zbrani. '"•Kavki« tu smo se dobili da bomo glažek ga-na zdravje-spili. Samoupravno sporazumevanje Pristopi se k spremembi 13. člena Samoupravnega sporazuma o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev, ter odliva deviz za obdobje 1981 — 1985. (skupni delavski svet, delavski. svet TOZD Saniteta) Javna obravnava Pripombe na predlog ocenitve del in nalog vodje avtomatske obdelave podatkov in programerja naj obravnava Komisija za nagrajevanje in poda konkretne predloge delegatom Skupnega delavskega sveta. (skupni delavski svet) Obstoječi Pravilnik o inventuri je potrebno uskladiti z novim Zakonom o knjigovodstvu in Pravilnik o knjigovodstvu DO Tosama, zato se predlagane spremembe omenjenega pravilnika predajajo v 15-dnevno obravnavo. (skupni delavski svet) Obravnava poslovanja v I. polletju Glavnemu direktorju se daje pobuda, da pripravi reorganizacijo tistih področij v delovni organizaciji, ki zadevajo večje angažiranje posameznikov za boljše doseganje načrtovanih rezultatov, to je ustvarjanje večjega dohodka. Posebna skrb naj se posveti DSSS, za ustvarjanje pogojev, ki bodo proizvodnji omogočili dosegati boljše delovne rezultate. (skupni delavski svet) Prekoračitev izplačil osebnih dohodkov Naša delovna organizacija je v I. polletju 1981 prekoračila višino izplačil osebnih dohodkov po Družbenem dogovoru o delitvi dohodka, sredstev za skupno porabo in osebne dohodke, zato se potrdi predlog strokovnega kolegija, da se izdela kvalitetna analiza za eventuelno korekturo osebnih dohodkov v naslednjem četrtletju. (skupni delavski svet) Kadrovske zadeve Za nedoločen čas, kot pripravnik, se sprejme v redno delovno razmerje v Ekonomsko planski sektor tov. Florjančič Bogdan. Za mentorja se imenuje tov. Marjan Mlakar. Ugotovi se, da je po lastni želji tov. Hanzlovskemu Tinetu prenehalo delovno razmerje z 11. 8. 1981. Zaradi odhoda tov. Hanzlovskega in pa zaradi pomanjkanja kadra, se objavi potreba po dveh gasilcih v dnevnem časopisu. Ugotovi se, da tov. Pestotniku po lastni želji preneha delovno razmerje v delovni organizaciji z 21. 8. 1981. Namesto tov. Pestotnika se sprejme v redno delovno razmerje za nedoločen čas, s poizkusno dobo treh mesecev, v skladišče gotovih izdelkov tov. Grošelj Rok. V komisijo za spremljanje poizkusnega dela se imenujejo tov. Slapar Marjan, Šarc Leona in Hafner Marjan. Tov. Burja Dragico se sprejme v redno delovno razmerje in sicer v Obrat družbene prehrane do vrnitve tov. Rožič Lojzke, po tem roku pa se prerazporedi v TOZD Saniteta kot urejevalka prostorov. Za nedoločen čas, s proizkusno dobo treh mesecev, se sprejmejo v oddelek mikalnice v redno delovno razmerje: Adamič Lidija, Prvinšek Marija, Štirn Milan, Orehek Jože, Pavli Marko in Moneta Janez. V komisijo za spremljanje poizkusnega dela se imenujejo tov. Viljem Dolenc, Kerč Helena in Hafner Marjan. Za nedoločen čas, s poizkusno dobo treh mesecev, na dela in naloge snemalec tkanin, se sprejme v redno delovno razmerje za oddelek tkalnice ovojev tov. Brodar Maks. V komisijo za spremljanje poizkusnega dela se imenuje tov. Cerar Ivan, Peterka Tone in Hafner Marjan. Tov. Vidergar Andrej se premesti na dela in naloge čistilec strojev, tov. Keržan Peter pa na dela in naloge vlagalec osnov. Za nedoločen čas, s poizkusno dobo treh mesecev, se sprejme v redno delovno razmerje za tkalnico širokih tkanin tov. Mihalič Zdenka. V komisijo za spremljanje poizkusnega dela se imenujejo tov. Potočnik Avgust, Svetlin Marjan in Hafner Marjan. Za nedoločen čas, s poizkusno dobo treh mesecev se sprejmeta v redno delovno razmerje za TOZD Saniteta tov. Bezlaj Marija in Lov-rač Dragica. Tov. Lovrač se za 6 mesecev razporedi v mikalnioo, po tem času pa se prerazporedi v tkalnico širokih tkanin. Tov. Bezlaj Marija pa se za dobo 6 mesecev razporedi v pripravljalnico, po tem roku pa v tkalnico širokih tkanin. V komisijo za spremljanje poizkusnega dela se imenujejo tov. Viljem Dolenc, Ivan Mihelčič in Marjan Hafner. Premestijo se sledeče delavke v oddelku pripravljalnice: Prelovšek Cita, pomočnik snovalke na dela in naloge snovalka, Miketič Mira, prevajalka osnove na dela in naloge pomočnik snovalke, Bratun Pavla, začasno premeščena iz konfekcije, se za stalno premesti na dela in naloge previjalka osnove. Za nedoločen čas, s poizkusno dobo treh mesecev, se sprejmejo v delovno razmerje v TOZD Filtri: Pivk Marija, Kovič Elizabeta, Križman Brigita, Levec Magda, Kegelj Rado, Volkar Rado, Zibelnik Zdrav- ka in Burja Urška. V komisijo za spremljanje poizkusnega dela se imenujejo: Tomažič Stane, Kočar Peter in Hafner Marjan. Za določen čas do 31. 12. 1981, pa se sprejme v delovno razmerje tov. Peterka Marija. Tov. Limoni Janezu preneha delovno razmerje v TOZD Filtri s 17. 8. 1981. Komisija za delovna razmerja TOZD Saniteta, delavski svet TOZD Filtri. Osebni dohodki Naslednje delavce se razporedi v Kategorije, kot sledi: Limoni Janez — vzdr. strojev I Vesel Andrej — mikalec Strmšek Jernej — vodja skup. vzdr. Jenič Anica — urejevalka prostorov Kuhar Viktor — čist. str. in snem. b. Breznik Andrej— vzdr. strojev I Ocenitev Razporeditev Dat. 13—16 kat 16 15. 8. 1981 8 kat 8 13. 8. 1981 14 — 17 kat 17 1. 8. 1981 5 kat 5 4. 8. 1981 5 kat 5 3. 7. 1981 12—15 kat 14 7. 7. 1981 Tov. Kočar Angelco, razporejeno na dela in naloge upravljalka stroja Schake, se s 1. 8. 1981 razporedi v kategorijo, ki je določena v Poslovniku o izračunavanju OD. (komisija za delovna razmerja TOZD Sanitetah Izobraževanje Štipendija za kovinostrugarja se podeli tov. Marinčku Alešu. Štipendija za strojnega ključavničarja se podeli tov. Gotarju Marku. Štipendija za ekonomskega tehnika se podeli tov. Sevšku Franciju, (odbor za splošne zadeve) Zdravstveno okrevanje Potrdi se poročilo o poteku zdravstvenega okrevanja. V skladu z željami delavcev, je možno brezplačno koristiti naše počitniške kapacitete v Kranjski gori, Veliki planini in Cervarju za zdravstveno okrevanje delavcev, ki jim je tako okrevanje potrjeno in sicer v predsezoni in poseženi. (odbor za splošne zadeve) Odobritev denarnih sredstev Odobrijo se sredstva za nakup knjig »Razvoj gasilstva v naši občini" in sicer v znesku, ki ga Industrijsko gasilsko društvo ne more pokriti iz svojih sredstev. Sredstva se namenijo iz sredstev za izobraževanje. Tov. Potočniku Avgustu se za vodenje okteta Tosama izplača honorar v višini 9.000,00 din. Odobrijo se sredstva v višini 3.000,00 din kot finančna pomoč Društvu ledvičnih bolnikov Ljubljana. Tov. Zordaniju Stanetu se odobri socialna pomoč v višini 20.000,00 din. (odbor za splošne zadeve) Ostali sklepi Objavi se prosto enosobno stanovanje, v skladu s Pravilnikom o reševanju stanovanjskih potreb delavcev. Potrdi se cena storitve predelave acetatnega kabla v cigaretne filtre v višini 45,31 din za 1000 kosov cigaretnih filtrov 102/7,9. Nabavno službo se zadolži, da pripravi za delavski svet pismeno poročilo kje so naše jeklenke za plin in če jih ni mogoče dobiti nazaj, naj se nabavijo nove. Nadalje člani delavskega sveta predlagajo, naj bi bile naše jeklenke za rezervno uporabo, jeklenke, ki pa so last Chema, pa naj bi obračali v dovoljenem roku 14 dni. (odbor za splošne zadeve, delavski svet TOZD Filtri, delavski svet DSSS). SINDIKALNE VESTI Obravnava predloga reorganizacije v DO Tosama Po daljših razpravah, ki so se nanašale predvsem na dobre in slabe strani predloga reorganizacije, so bili na posameznih sejah IO OOZS podani konkretni predlogi za lažjo predstavitev proizvodnje po morebitni izvedeni reorganizaciji in sicer: — po dodatni analizi naj bo obdelan plan izdelkov predelave ne-tkanega blaga, predvidena nova dela in naloge z oceno števila zaposlenih; Ta ocenitev naj bo čim bolj točna, vsebuje naj oceno in mnenje vseh strokovnih služb in tehnologov, ki že delajo na vseh področjih dela, ki so predmet reorganizacije, — v TOZD-ih trenutna faza za končno fazo izvedbe reorganizacije še ni zadovoljiva, zato morajo strokovne službe pripraviti bolj konkretne odgovore na vprašanja, ki so se pojavljala na sindikalnih skupinah. Nedoseganje stroškov Zaradi nedoseganja stroškov v prvem polletju 1981, je bilo sprejet sklep o inventuri vlaknin v skladišču surovin. Pri izvrševanju inventure morata biti prisotna dva člana in sicer iz oddelka belilnice in mikalnice. Vsaka neoznačena bala mora biti stehtana in označena s težo, sicer oddelek belilnice neoznačenih bal ne bo sprejemal. Obravnava ponudbe občinske počitniške zveze za nakup zemljišča v novem rekreacijskem centru v Izoli Po informaciji o ponudbi občin- ske počitniške zveze za nakup zemljišča v Izoli, je bilo moč iz razprave prisotnih povzeti, da so delavci naše delovne organizacije zelo za-interesenti za ohranitev počitniških kapacitet v Izoli, vendar za enkrat o tem še niso sprejeli konkretnega sklepa. Izplačilo denarne pomoči Tovarišici Kovič Ivanki in Mer-kužič Milena sta zaradi bolezni že več kot pol leta v bolniškem stale-žu, zato je IO OO Zveze sindikata Saniteta II sprejel sklep, da se jima izplača enkratno denarno pomoč. Zdravstveno okrevanje V naši delovni organizaciji je praksa, da se za zdravstveno okrevanje v zdraviliščih koristi redni letni dopust. Tov. Mladenovič Rozi je že dve leti zapovrstjo za okrevanje koristila bolniško, zato je IO OOZS sprejel sklep, da se ji do nadaljnjega ne izplača nadomestila za zdravstveno okrevanje. Sklep velja za okrevanje v letu 1982. S. Rode OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC S kolesom na Trimu V soboto, 12. 9. 1981 se nas je manjše število sodelavcev zbralo ob 6. uri zjutraj pred vratarjem naše DO z namenom, da preizkusimo svoje fizične sposobnosti tudi na jeklenih konjičkih in to v vožnji po lepi Moravski dolini in bližnji okolici in na ta način združimo lepo doživetje s koristnim trimom, čigar namen je, da poboljšamo lastno fizično kondicijo in vzdržljivost organizma. Po »obvezni« čakalni dobi 15 minut (takoimenovani akademski četrti), smo se v strnjeni koloni odpeljali po trasi trima, ki je bila dolga coa 35 km. Med potjo smo si ogledali lepoto naše okolice, ki je običajno iz avtomobila niti ne opazimo. Sama vožnja je bila dokaj zahtev-bovitem področju in makadamskih na, ker je potekala veči del po hri-stezicah in poteh okoliških vasi. Na asfaltiranih klancih moravske »magistrale« je bilo potrebno vložiti dodatne napore za njihovo premagovanje, kar se je seveda nadaljevalo vse do končnega cilja, kjer je vsak udeleženec prejel zasluženi sendvič in kozarec potrebne pijače. Kljub znoju in utrujenim nogam je bilo zadovoljstvo vseh resnično, kajti vsak od nas je spoznal, da mu je tovrstna dejavnost potrebna, da vskladi in vzdržuje svojo fizično in psihično kondicijo, istočasno izgubi svojo odvečno telesno težo kar koristi vsakemu, da pri opravljanju svojih delovnih nalog lažje in ugodnejše odsega planirane rezultate in skupne cilje. Neurje pod Triglavom V spomin Septembra smo se za vedno poslovili od ANGELE OSOLIN, naše nekdanje sodelavke, ki nam je s svojim delom poonagala, da smo zgradili tovarno, kakršno imamo danes. Pokojnica se je rodila še v prejšnjem stoletju, in sicer leta 1895. Pri nas pa se je zaposlila leta, torej kmalu po koncu druge svetovne vojne. Iz razgovora s sodelavkami, drage Pokojnice smo spoznali, da je bila vedno razpoložena in dobre volje in le to svojo prešemost ter razigranost nevsiljeno prenašala na soljudi okoli sebe in tako jih ni nikdar zapustila misel, da se bo iz njihovega dela rodil boljši jutri. Da je bila ta njena želja resnično izpolnjena, je spoznala še v svojem življenju, kajti od leta 1955, ko Se je upokojila, je bila vsako leto gost TOSAME ob obisku vseh upokojencev naše DO. Pokojnica nas je zapustila v svojem 87. letu življenja in se je bomo kot dobre sodelavke radi spominjali. Za njeno vloženo delo in trud, kl ga je vložila v izgradnjo naše skupne boljše prihodnosti, družbenopolitične organizacije in vodstvo Podjetja izrekamo iskreno zahvalo. ZAHVALA Ob smrti moje drage mame, ANGELE MARINŠEK, se sodelavkam in sodelavcem iz pripravljalnice lepo zahvaljujem za venec in denarno pomoč, še posebej Pa se zahvaljujem vsem, ki ste jo spremljali k zadnjemu počitku. Sindikalni organizaciji TOZD Saniteta se zahvaljujem za prejeti denar. Lojzka Križman Pred leti sem se odpravil na Triglav, da bi si nabral nekaj panoramskih motivov za zbirko slik, ki sem si jo bil zamislil pod naslovom »Naše gorske reke«. Dinamika vode in podta gorskih rek so se vezale kot srebrni trakovi z mojimi modrovanji o življenju in me pritegovale z magično močjo. Pozno popoldne sem stal na Triglavu in strmel v ožarjeno Rež in Rjavino. Odsevi nizkega sonca so obarvali skale rožnato rdeče, da so se bleščale v tonih ameriških kanjonov. Barvit prizor, nenavadno očarljiv, vendar sumljiv za vse prijatelje lepega vremena. In res, ponoči se je močno pooblačilo, zjutraj pa smo z doma na Kredarici vstopili v sodro,, pomešano z deževnimi na-livčki. Ko so padavine za hip prenehale, sem jo hitro ubral navzdol proti Vodnikovi koči. Bil sem ravno na Konjskem sedlu, med Triglavom in Vernarjem, ko se je iz divjih, črnih transportov urnih oblakov, ki so drveli iz Bohinja proti Karavankam, tik nad mojo glavo nenadoma zabliskalo. Potem je treščilo, da me je kar privzdignilo. Sledilo je še nekaj bliskov in divje grmenje je našlo desetere odmeve. Zdelo se mi je, da se je ves topovski ogenj usmeril ravno na prehod iz Velega polja v Krmo. Ta artilerija pa ni streljala od daleč, temveč je šla kot potujoča oklepna kolona tik nad menoj in spotoma silno užigala. Divja moč narave me je zbudila iz neke dolgotrajne otopelosti, ki se je zavemo šele, ko se zgodi nekaj nenavadnega in nepričakovanega, pa se spremenimo iz nevtralnega opazovalca v prizadetega udeleženca. Oči so se mi pobliskavale skupaj z bliski neba, grom je izzval vesele vzklike in korak mi je poskočil v maršu bobneče kanona-de. Nisem se več počutil osamljenega, temveč združen z dinamičnimi elementi narave, ki so me sprejeli v svojo sredo. Strele se nisem bal nikoli v življenju, ker slabih izkušenj z njo nisem imel. Nekoč sem spal v Ljubljani sredi noči, ko se je razdivjala nevihta, stopil k oknu, da bi ga zaprl. Ravno sem stegnil roke, da bi prijel za polkna, ko me je preplavila silna luč in mi je ušesa prestrelil ostri udar eksplozije. Strela je udarila v zvonik, sto metrov od mene. Iz teme se je za hip izluščila podoba mesta in silhueta vitkega zvonika, ki je prejel bleščeči dar neba. Takrat sem prevzeto vkliknil: »Kako čudovito!«. Toda pod Vernarjem ni bilo nič vreč čudovito in krasno, temveč divje, grozeče. Bliski so imeli mlade, množili so se in se oblikovali v grozeči temačnosti kot zmajevi jeziki. Kaj če kateri seže tudi po sa- motnem, dvonožnem pritlikavcu? Grom je po prvem tresku postal skoraj nepretrgana bobneča melodija. Iz prvih debelih kapelj se je vlil slap vode, kot bi se oblak pretrgal ob dotiku s skalnim robom. V hipu sem bil premočen. Pozneje sem se smejal tistim modnim oblikovalcem, ki pod varno streho in ob svetlem soncu ter pomladanskem vetrčku oblikujejo planinske dežne plašče. V nalivu sem pohitel, da bi si našel zavetje. Toda kje naj bi ga našel? Skalovje je bilo brez previsov, drevja na srečo ni bilo. Nahrbtnik je bil v hipu poln vode in zbal sem za fotografsko opremo, ki sem jo bil le za silo zavil v nekakšen polivinil. Kaj, če se strela povabi na fotografiranje v sam nahrbtnik? Že sem nameraval vreči vse skupaj za prvo skalo, vendar sem rajši zdrvel po stezici, ki drži pod strmimi stenami Ver-narja proti Vodnikovi koči. Pa sem prišel z dežja pod odtočno cev neštetih žlebov. Z leve strani so drli potoki voda in mi lili naravnost na rame, za vrat in za pas in čevlje. Ob vsakem koraku sem moral tvegati in skočiti v hudourniške sla-piče. Za hip sem pogledal, ali sem še obut ali morda bos, kajti zunaj in znotraj je bilo enako mokro in hladno. Prihitel sem ravno od previsov in zajed pod Vernarjem. Še košček poti ob strmi steni in že bi zagledal Vodnikovo kočo. Tedaj je tik pred menoj zažvižgalo, se ostro odbilo, znova ponovilo svoj grozeči, zategli iiiiu in odzvižgalo proti Velemu polju. Obstal sem in se hitro sklonil. Naslednji hip ke je pesem ponovila v zboru. Kaj takšnega še nisem niti slišal, niti videl. Naliv je sprožil v stenah Vernarja grušč in poslal v globino množico kamenja vseh oblik. Odbijalo se je od polic in skal, se drobilo in množilo v drobce ter žvižgalo čez stezo v globino. Skokoma sem se pognal proti previsom nad potjo in se skril pred točo kamenja in pred nalivom v temačno vdolbino. Nekam črno in zoprno je bilo tam, toda vsaj za hip varno. Treskalo je še vedno in spomnil sem se, da si strela rada poišče mokre skale in jame, ker je tamkaj največ napetosti za odziv na klic od zgoraj. Čakanje nam občutek časa raztegne, pa bi le rekel, da sem vedril kar celo uro. S previsnega roba je tekla voda v curkih, onstran pa je bila zavesa naliva, ki se je zdaj gostila, zdaj redčila in mi odpirala dovolj mikaven pogled z mojega izjemnega razgledišča. Za hip sem skočil na oglede. Kamenje je prenehalo žvižgati, toda čez stezico, ob strmi poti, ki bi jo moral prehoditi, je tekel močan slap in mi zapiral pot. Vsaka reč ima svoje meje, so rekli že stari ljudje. Gost, mirnejši dež, ki je hitel kot zadnja straža za glavnino neurnih čet, je pomenil, da je nevihtni prodor v Savsko dolino uspel. Poskočil sem in kmalu sem bil v Vodnikovi koči, sredi vesele družbe, ki me je sprejela kot povodnega moža. Toda koči sem dal slovo po hitrem postopku. Nataknil sem kljub mrazu kratke planinske hlače, ki so bile rezerve še najbolj podobne suhemu tekstilu, oblekel čez to zdelani dežni plašč in jo napol oblečen z vso mokro ropotijo na hrbtu, ubral proti Pokljuki. Bil sem podoben razstrganemu, cunja-stemu oblaku, ki je ostal po nevihti nekje nad Vojami. Mrak me je preganjal, da sem lovil toploto s hitro hojo. Dež je vztrajno drobil in po hudem prejšnjem nalivu se mi je zdel ljubek spremljevalec. Se v Vodnikovi koči sem skrbno pregledal fotografski aparat in ga mehko pobožal. Dobro, da ga nisem pustil na Konjski planini. Stara ljubezen, zvesta naveza. Tudi on mi je bil zvest. Nekaj posnetkov me še danes spominja na neurje pod Triglavom. Ivan Lavrič Pohod na Kokrško sedlo in Grintavec V nedeljo, 6. septembra zjutraj ob pol šestih, smo se zbrali pred Tosamo. Jutranje slabo vreme in težki oblaki iz katerih je občasno tudi deževalo, so krivi za slabšo udeležbo. Nam pa kljub vsemu to ni vzelo poguma in odpeljali smo se proti Kamniški Bistrici. Prosto mesto za avtomobile na divjem parkirišču »na koncu« smo le s težavo dobili, kajti obisk je bil velik kot na kakšnem sejmu. Oprtali smo si nahrbtnike in se odpravili proti Kokrškem sedlu. Z vsakim metrom navzgor se je tudi vreme pričelo vedriti. Med potjo sem slišal tudi rek, »Če pred sedmo dežuje, bo ta dan še lepo vreme« in tokrat se je izkazalo, da rek drži. Prvi počitek smo imeli ob klopi (prebližno tretjina poti J. Okrepčali in odpočili smo se, saj se pot vseskozi strmo v serpetinah dviga in ne dopušča lažjega koraka. Nad gozdno mejo se nam je odprl pogled na okoliške hribe, katere je delno že obsijalo sonce. Pot je speljana preko melišča in že iz besede je razvidno, da tod ni trdne stopinje ali kot se šaljivo reče »tri korake gor, dva dol«. Na vrhu sedla nas je pozdravil močan veter, zato nismo dolgo odlašali in brž pohiteli v kočo, kjer smo bili kmalu postreženi, tegobe pa pozabljene. Veter je potegnil megle močno navzdol in v trenutku se je stemnilo tako, da je upravnica morala prižgati petrolejko. Po kratkem okrepčilu smo se odpravili naprej na Grintovec. Grintovec ali Grintavec je najvišja gora v Kamniških in Savinjskih alpah. Igra vetra in megle je nudila prečudovit pogled na posamezne vrhove, globeli in dolino. Ko smo se naužili razgleda, smo se odpravili nazaj v dolino, še okrepčilo v koči in pot smo nadaljevali proti Kamniški Bistrici. Po prehojeni poti nam je ostal spomin na lep dan in uspel izlet. Ta planinski pohod je bil zadnji v sklopu »tosamin trim« v letu 1981. Zaželjeno je, da bi bila udeležba v naslednjem letu čim večja, hoja in napori niso problem, samo odločiti se je potrebno. Anzi Friderik, dipl. ing. Ozimnica 81 Svetlo sonce se je skrilo, vse na svetu utihnilo. Se začenja temna noč, »raupšicem« zaspat’ ni moč. Ponoči se okol’ podijo, za ozimnico skrbijo, da ceneje prišli ibd skoz’ in padejo v lepi zos. Glave zelja se bleščijo, na eni nogi vse stojijo. Pa pride mimo tihi gost, odreže glavo — »Moja boš«. Se jabolko, fižol — »Oh, sreča, kaj kmalu polna bo ta vreča!« Ko nočni gost skoz’ vrt se plazi, ga hišni gospodar zapazi. Zavpije: »Hopla, tiček stoj! Le pazi se, ker zdaj si moj!« Pošteno mu jih naloži, brez plena lopovček zbeži. Ančka Najbrž ste zavrteli napačno Številko, ker jaz sploh nimam telefona. Izdaja: TOSAMA Uredniški odbor: Dušan Borštnar, Marta Drčar, Olga Jeretina, Vlladka Berlec, Zdenka Kokalj — blagajnik, Ivanka Ogorevc, Franc Arnuš, Miha Andrejka, Jože Podpes-kar, dipl. ing., Marija Preše-kar — korektor, Tone Stare — fotograf, Marjana Lubinič dipl. iur. — glavni urednik. Naklada: 1300 izvodov Tisk: Papirkonfakcija Krško Osebne vesti Rojstni dan praznujejo od 12. 10. 11. 11. TOZD saniteta Likalnica 1. 11. Černelč Joži, 22. 10. Erbežnik Nada, 8. 11. Gorjup Martin, 13. Jenko Metka, 22. 10. Kovač Ur-28. 10. Mavsar Marija, 9. 11. ervinšek Joži, 17. 10. Pervinšek otane, 12. 10. Svetlin Vinko, 24. 10. Urankar Ivanka, 13. 10. Kos Dragica, 10. Zule Bojan. OTROŠKA KONFEKCIJA 14. 10. Flis Milena, 4. 11. Kotnik "Ulena, 7. 11. Lajevic Kristina, 7. 11. Uetrušič Marija, 28. 10. Račič So-nja’ 30. 10. Sobočan Ana, 3. 11. Smrkolj Marjanca. sanitetna konfekcija 12. 10. Beravs Antonija, 21. 10. Dolinšek Zdenka, 6. 11. Florjančič Vasilija, 16. 10. Javornik Martina, £0- 10. Kreč Mihela, 30. 10. Lam-beršek Nives, 13. 10. Marič Cveta, ii- 11- Pogačar Vika, 4. ,11. Perušek MoDja, 3. 11. Prosenc Anka, 3. 11. Razpotnik Stanka, 12. 10. Žavbi Ju-stina, 1. 11. Lajevic Darko. tkalnica ovojev 29. io. Peterka Anton, 31. 10. Pre-lovšek Mimi, 14. 10. Jenič Zdenka. PRIPRAVLJALNICA 20. 10. Koderman Ivanka, 1. 11. Jenič Anica. Avtomatska tkalnica D 8- H. Cerar Marija, 4. 11. Pirc “rane, 14. 10. Zemljarič Rezka. RELILNICA 27. 10. Brdajs Franc, 16. 10. Kolbl 'aartin, 16. 10. Urankar Pavle. VLAKNOVINSKI oddelek Klopčič Franc, 15. 10. Tozd filtri 27. io. Banko Vida, 26. 10. Ce-ar Franc, 27. 10. Guberinič Darin-2;a< J. 11. Hribar Mira, 27. 10. Kodba ar>i, 18. 10. Ravnikar Ivanka, 29. V Urbanc Ida,. 7. 11. Zupančič Mi- DSSS POMOCNI obrati 13. 10. Klopčič Stane, 14. 10. Kern Stane, 6. 11. Kokalj Milan, 23. 10. Sušnik Pavle, 13. 11. Jasenc Stane, 19. 10. Kušar Franc, 4. 11. Rode Janez. SKUPNE SLUŽBE 26. 10. Berlec Vladka, 1. 11. Cencelj Ani, 14. 10. Demšar Rezka, 30. 10. Domitnovič Vanda, 12. 10. Dolgan Marija, 13. 10. Klopčič Stanka, 27. 10. Presekar Marija, 26. 10. Kunstelj Darinka. KOMERCIALA 16. 10. Dernulovec Urška, 4. 11. Jerman Joži, 6. 11. Kveder Mavricij, 6. 11. Lenček Stane, 19. 10. Pervinšek Marjan, 9. 11. Vidovič Ivan. PRIŠLI V DELOVNO ORGANIZACIJO SAJOVIC Saša — sanitetna konfekcija; KREMlC Marko — PO; JE-NlC Anica — pripravljalnica; VESEL Andrej — vlak. oddelek; POVIRK Vinko — vlaknovinski oddelek; ZIBELNIK Zdravko — filtri; RODE Janez — PO; KOVIC Elizabeta — filtri; BERGANT Andrej — PO, OREHEK Jože — mikalnica; GROŠELJ Rok — KS; PAVLI Marko — mikalnica; MONETA Janez — mikalnica; FLORJANČIČ Bogdan — EPS; ADAMIČ Lidija — mikalnica; BURJA Dragica — SKS; VOLKAR Rajko — filtri; BRODAR Dušan — tkalnica ovojev; KRIŽMAN Brigita — filtri; PERVINŠEK Marinka — filtri; BURJA Urška — filtri; PIVK Marija — filtri; LOVRAC Dragica — mikalnica. ODŠLI IZ DELOVNE ORGANIZACIJE PESTOTNIK Franc — sporazumno; KOSAR Joži — sporazumno; RAžBORSEK Dani — sporazumno. 13 RODILI SO SE: Idi Urbanc — sin; Zoranu Križmanu — sin; Francu Kosu — hči; Silvi Rihtar — hči; Marjanu Novaku — sin; Jožici in Jožetu Kerču — sin. POROČILI SO SE: Prelovšek Marija — Razboršek ZAMUDNIKI V MESECU SEPTEMBRU 1. BERDAJS Srečo (KS) — 1., 3., 4. 8. 2. LUKAN Matjaž (TOZD Saniteta) — 9. in 10. 3. JUDEŽ Zvonka (KS) — 10. in 14. ^ St. 10 — oktober 1981 Nagradna križanka 7ABAV/-»Čp 5 nrsAUA-tfi mvHi JOPIČ ŠPORTNI SANI BRITAN. POtlTIK TDKEAJI- MA V akciji \ JUHA IZ zelehia-vt mhiesA ŽEN5R0 IIM& UPAV l pLERTCl-£ NI VOD >- JADRAN. LTTOe TRAH Tis. «DOBER. . DAH i/V-DST ■POZITIV- NA ELEVTC. MAŠČOB TkIVO IME 7 v ČEBELCE IjRDBO ORIENT- SUHHD ŽAREČA MASA ZEMIJE qi.AV. M. ITALIJE r ItUAJ NAD IHANOM POVRŠIN IM ERA AMEZIŽU DRŽAVA SESTAV V. V. TtOVII-O NA vesli STJVIJAZ. PPOIZ- VODNI TEDSTOE ■Repub. V 5PRj) TUCHIIi J-I^UrtA TEI TUZU EOZA6VI Toveunii; VNATJE ROŽE STAT2A UTFŽ IČOBEV tEOPOUD i_juE>ezN — EAŠČ6 VEČJA POŠVOP- BA zozE ČIPJ-IC JORDAN ERnesT ENCjEL SRED- STVO za ste- BIUZ.VODE 1 PRfDioe OČZA TtRO ŽDSOTIČ iuo D TRI hi KKVr/lk /R5TA APEI5. ŽIWP 4LTPEI NOBEJ- HA UJ OSRAP rsPLA TEŽIŠ« ■RANFI- ^ETVE l-ADJg' tastu NA ZAPRI«! OPUA L VRSTA ŽlTATICE Rešitve za nagradno križanko oddajte do 31. oktobra 1981. IME PRIIMEK ODDELEK NAGRADE Za nagradno križanko iz prejšnje številke je prispelo 74 rešitev. Srečo pri žrebu pa so imeli: 1. nagrada — SVETLIN Marija —' laboratorij DSSS 2. nagrada — HRIBAR Martina — TOZD Saniteta 3. nagrada — LENČEK Malči — TOZD Saniteta Čestitamo!