TRGOVSKI El ST Cascpis asa trgovino^ Industrijo in obrt. ■»aocM.n; v*ar, mtmKuantmi nOMIMMM|i r;v tsu& mr s. mboodho! run/^tdJLsm uhamommu l/redništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo.- — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.1)58. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za J4 leta 45 Diu, ■tiesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži. se v Ljubljani. LETO IX. telefon si. 552. -KMumr LJUBLJANA, 26. avgusta 1926. Tt;lelon št. 552. mmmmmwmmma!»mammmmh&ja{ximhtx*ui)a:~ * M»CMi>i&foyMK3^Ksk*z 1 1 I '2 S .2 I ■’S'“ : ej 2 1 ®'b »2;! 3 M S j 100 1861 1490 1377 JŠS .a.s: 2.5 100 1882 1615 1548 138111651 1420 1447 1535 1610 1645 1639 1408 1380 100 1633 1533 1538 1538 1508 1366 1244 1188 100 2022 1751 1751 1907 1890 1749 1745 1708 100 1462 1363 1366 1359 1368 1371 1359 1329 100 1969 1823 1758 1718 1705 1684 100 1804 1596 1556 1592 1593 1542 167811495 164511476 povpr. 1913 povpr. 1925 januar 1926 febr. 1926 marec 1926 april 1926 maj 1926 junij 1926 julij 1926 Celotna indeksna številka cen v mesecu juliju se je napram mesecu juniju znižaia za 19 točk ali za IV2 % • Izvzemši skupino poljedelskih produktov, ki so se dražili, so izkazovale vse ostale skupine slabo tendenco. Skupina poljedelskih pridelkov se je podražila Ka^75 točk ali za 5%, ker sta se podražili pšenica in koruza. V skupini živine so se cene znižale za 28 točk ali za 2%. Pocenile so se cene za prašiče, govedo in jajca. V skupini sadje in sadni produkti so padle cene za 56 točk ali za 4%. Pocenilo se je zlasti žganje vsled povoljnih izgledov za letošnjo letino. Neznatno pocenitev izkazujejo tudi ostale tri skupine. Povzročile so jo slabe kupči je in občutna konkurenca. PRODAJA ČEŠKIH IN NAŠIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV NA OBROKE. Češkoslovaške firme so preplavile našo državo z nekaterimi češkimi in tudi našimi loterijskimi srečkami, katere ponujajo na obroke. — Ministrstvo financ Del razstave, obsegajoč obrtno šolstvo ter izdelke obrtnega naraščaja, bi informiral naše strokovno učiteljstvo o nedostatkih in napredku strokovnega poduka. Higijenski del bi nudil dovolj materijala za študij zdravnikom, zavarovalnicam, higi jenskim oblastvom itd. Predvsem pa bi podala ta razstava •pregled moderne produkcije, njene kvalitete, njene produktivne sile. Vzbudila bi smisel za pošteno reelno konkurenco, ki naj bazira na kvaliteti produkcije, ekonomični izrabi materijala in delovnih moči. Predmeti, izdelani za to razstavo, bi se prihranili ter uporabili za udeležbo na bodočih svetovnih razstavah, katerih se do sedaj Slovenci nismo mogli udeleževati s takim uspehom, s kakršnim bi bilo želeti, kljub temu, da so nam za to podani vsi pogoji, ki so lastni industri jsko najbolj razvitim pokrajinam naše države. Res je, da razstavljalec ne more in ne sme iskati na taki razstavi takojšnjih fliaterijelnifi koristi. Ali cesto je moralen uspeh večje važnosti in trajnejših koristnih posledic, kot pa mo-mentalni materijelni dobiček. Le tako je razumeti in utemeljiti opravičbo do ogromnih žrtev, ki jih doprinašajo države in privatniki s prireditvami velikih svetovnih razstav. Taka popolna razstava, velikopotezno zasnovana, bo vzbudila samozavest naših obrtnikov in industrijcev, vzbudila bo veselje do dela, voljo do poštenega tekmovanja, zanimanje širšega občinstva, državnikov in inozemstva. je že v mesetu aprilu t. 1. objavilo, da je prepovedana prodaja inozemskih loterijskih posojil. Tudi razredna loterija irj< Rdeči križ sita opozarjala, da je nabava1 in prodaja navedenih srečk prepovedan na. Kljub temu se je češkim firmam posrečilo, da so si pridobile za prodajo nekatere ugledne osebe v naši kraljevini, katere so prodale nebroj inozemskih srečk pod skrajno neugodnimi pogoji. Za vzgled navajamo, da ponuja tvrdka Karl Bauer iz Prage po svojem zastopniku v naši državi po nekem prospektu 5 obveznic vojne škode in 3 naše donavske srečke proti odplačilu zneska 3510 dinarjev v 13 mesečnih obrokih po 270 dinarjev, d očim znaša kurzna vrednost vseh navedenih obveznic samo približno 1800 Din. — Tudi po Sloveniji se je prodajanje tujih srečk na obroke že precej razširilo. Prodajalci romajo od hiše do hiše in največkrat naše> preproste ljudi, ki ne poznajo prave vrednosti kupljenih srečk, res pregovore, %la jim nasedejo. Opozarjamo na to počenjanje vse naše trgovce, obrtnike in industrije© in jim priporočamo, da v slučaju, da se odločijo za nakup, kupijo srečke še le, čim ugotove pri enem ali drugem denarnem zavodu pravo vrednost srečk, katere nameravajo kupiti. ITALIJANSKA TRGOVSKA POGODBA Z ALBANIJO. Trgovska pogodba, katero je sklenila Italija z Albanijo, predvideva medsebojne najvišje ugodnosti. Carine prosto sme Italija uvažati v Albanijo: marmor, kotle, parne stroje, dinamo stroje, akumulatorje, motorje vseh vrst, poljedelske stroje, od kemikalij pa galico in ki-nin. Italija ima nadalje pravico, da napravi v Skadru in v Santi (Juaranti skladišča za uvoženo blago, katera bi vodili Italijani. Davčne olajšave za nove hiše. Te dni smo brali po daljšem času zopet poročila o seji davčnega odbora, ki se je vršila v Beogradu glede zakona o izenačenju neposrednjih daivkov. V obravnavi je bil hišni davek (zgradarina). Glede novih zgradb je določena v novem zakonu za pritiične zgradbe petletna davčna prostost, ne pa tudi doklad na prostost. Doklade bo plačevati kljub davčni prostosti ves čas, takoj ko bo zgradba dovršena. Doklade (bivše deželne doklade, sedaj 70% vojni pribitek, okrajne, cestne, sanitetne in občinske doklade) pa presegajo državni davek v nekaterih občinah za 200, 300 in še za več odstotkov..Invalidski davek pride seve tudi še za nameček. Olajšava traja namesto prejšnjih 15, 18 ali celo 25 let po novem zakonu torej samo 5 let (ne pa 50 let) in velja samo za državni davek, ne pa 'tudi za avtonomne doklade. Enonadstropne hiše bodo oproščene glede pritličja samo 5 let, glede prvega nadstropja pa 10 let. — Dvonadstropne hiše bodo oproščene glede pritličja 5 let, glede prvega nadstropja lO let, glede drugega nadstropja 15 let. Reveži bodo tu najbolj udarjeni. Naši železničarji, -bajtarji« itd. bodo užival i samo petletno davčno prostost. Zanje je to dovolj! Za one, ki si privoščijo lahko tudi prvo in drugo nadstropje, bo olajšava nekoliko večja, a vendar tudi še ne zadostna. Nove hiše so dobivale do konca leta 1925. petnajstletno, osemnajstletno ali celo petindvajsetletno davčno in dckladno prostost. Za hiše z manjšimi stanovanji je bila določena največja, to je petindvajsetletna prostost. To je veljalo za vse hiše, ki so bile dovršene do 31. decembra 1925. O pravem času smo opozarjali merodajne faktorje, naj izposlujejo, da se podaljša uredba o teh olajšavah vsaj še za nekaj let. Beograd je bil za naše prošnje gluh. Spomladi se je govorilo, da je bila določba^ o podaljšanju teh olajšav že v finančnem zakonu. Kmalu nato je imelo društvo hišnih •posestnikov neko zborovanje v Beogradu. Ali je bilo preprečen je podaljšanja teh olajšav morebiti samo posledica intervencije hišnih posestnikov, kakor da bi se ti bali, če se zgradi še kaj več novih ^i^ ker bi. stanarine potem ne mogle iti še nadalje kvišku? Neka zelo vplivna oseba, ki se zelo briga za zidanje novih hiš, se je izrazila, da je podaljšanje olajšav za nove hiše v finančnem zakonu, po nje- \ govih informacijah, samo slučajno izostalo. Ista oseba je zatrdila, da bo v prihodnjem finančnem zakonu, za leto 1927/28, ta podaljševalna določba najbrž sprejeta. Faktu m je, da so vsi oni, ki so si sezidali nove hiše z manjšimi stanovanji, do konca leta 1925. prosti 25 let davka in doklad; oni pa, ki si grade hiše sedaj, bodo prosti državnega davka po zakonu iz 1. 1911. samo 6 » let, doklade, vojni pribitek s 30% linearnim pribitkom in invalidskim davkom vred bodo plačevali pa ves čas, takoj s prvim letom. Kakor hitro pa stopi v veljavo zakon o izenačenju neposrednih davkov, se bodo na hiše, ki se bodo takrat zgradile, uporabljale določbe no- bnimmiimnnh a vega zakona ter bo znašala davčna prostost za pritličja celo samo 5 let! Davčni odbor o stvari še ni izrekel zadnje besede. Še je čas, da se v novem zakonu davčna prostost uredi vsaj v toliko, da se za prehodno ddbo 3 let dovoli do konca leta 1.925. veljavna davčna prostost. Prepričani smo, da bodo naši 'zastopniki tudi v tem oziru storili svojo dolžnost in opozorili merodajne faktorje na nujno potrebo, da se davčna prostost za nove hiše vsaj prehodno podaljša. Trgovinska pogodba z Avstrijo. Trgovinska pogodba med našo kraljevino in avstrijsko republiko, podpisana od Nj. Vel. kralja na Bledu, dne 25. julija t. 1. in razglašena v Službenih Novinah z dne 21. t. m., vsebuje v glavnem naslednja določila, ki imajo izza 21. t. m. moč zakona: Med obema državama vlada popolna popolna prostost trgovinskega prometa. Pogodbenika se obvežeta, da ne bosta ovirala medsebojnega trgovinskega prometa potom uvoznih ali izvoznih prepovedi. Izjeme, v kolikor se bode uporabljale za vse države v istih razmerah, bodo dovoljene: 1. z ozirom na vojne potrebe, 2. z ozirom na javno varnost, 3. z ozirom na zdravstveno in veterinarsko policijo v soglasju z mednarodnimi načeli, veljavnimi v tem pogledu, 4. z ozirom na obstoječe ali pozneje uvedene monopole, 5." v etuiju, da se tudi za blago inozemskega izvora morajo uvesti prepovedi ali omejitve, ki veljajo v smislu notranjih zakonov za produkcijo, prodajo, prenos ali konsum enakega blaga domačega porekla, 6. glede vseh primerov, ko se pojavi potreba z ozirom na sedaj obstoječe neredne razmere, v kolikor ni to izrecno izključeno po določilih tega zakona. Za promet z živino in v obmejnih krajih veljajo posebne konvencije. Z ‘blagom, ki se vozi iz ene pogodbene države v oblast drugega pogodbenika, najsibo namenjeno za potrošnjo, za ponovni izvoz ali prevoz, se mora postopati tako kakor z blagom države, ki uživa največja pooblaščenja. Blaga se ne sme obremeniti z nobenimi višjimi carinami, carinskimi dokladami, davki, taksami ali kakimi drugimi dajatvami. Isto velja tako glede postopka pri pregledu, analizi,] klasifikaciji itd. Potemtakem bo veljala vsaka osvoboditev ali olajšava, ki jo bo dovolil eden izmed pogodbenikov kaki tretji državi, takoj in brez vsakih formalnosti tudi za drugega pogodbenika. Od uvozne in izvozne carine so proste: a) karte z vzorci in za vzorce, ako se uporabljajo samo za vzorce in ne morejo služiti nobeni drugi svrhi, b) predmeti dnevne potrebe in prehrane, koje nosijo s seboj potniki, ladjarji in vozniki, seveda samo v količinah, odgovarjajočih prilikam. Dovoljevala se bo začasna prostost uvoznih in izvoznih pristojbin, pod pogojem zopetne vrnitve v gotovem času, za naslednje predmete: a) uporabljene zavoje (vreče, vrče, zaboje, sode, kože i. d.), ako se uvažajo polni ali prazni za izvoz blaga; c) uporabljene rjuhe za dež za železniške vozove; d) stroji, ki se izvažajo v svrho popravila; e) blago, ki se pošilja na preizkušnjo ali kot vzorec iz ene v drugo pogodbeno državo. Za zavarovanje carine se ne bo zahtevalo položitve denarja v gotovini. Za blago in živino, ki se pošilja iz ene v drugo državo na razstave, tekme i. d., se ima vrniti carino, ako se ti j predmeti vračajo v naprej določenem j času. j Največje pcoblaščenje velja tudi j glede nakupa in prodaje deviz in va- i lut. Zajamčen je prost prevoz blaga ene države po železnici, rekah itd. druge države, pa bodisi da se blago direktno prevaža, ali da se med prevozom iztovori, pretovori in zopet natovori. Državljani ene izmed pogodbenih držav morejo uveljaviti svoje pravice pred sodnijami in upravnimi oblastvi druge države, zlasti morejo nastopiti kot tožitelji ali toženci. Isto velja tudi za delniške družbe, trgovske, in-dustrijalne in finančne družbe, ki imajo svoj sedež na teritoriju druge pogodbene države. Trgovci, industrije i in drugi obrtniki iz ene pogodbenih držav, ki na podlagi legitimacije dokažejo, da imajo pravico izvrševanja obrti v državi, kjer domujejo in da plačujejo tam zakonsko predpisane davke, imajo pravico tudi v oblasti druge, države sklepati trgovske posle osebno ali potom svojih zastopnikov; smejo nakupovati blago j pri trgovcu ali proizvajalcu dotičnega > blaga; smejo sprejemati naročila od trgovcev ali oseb, ki dotično blago uporabljajo. Imetniki legitimacij smejo nositi s seboj vzorce, toda ne blaga. Posredovati in sklepati smejo samo za tvrdke, navedene v legitimaciji. Za uvoz in izvoz vzorcev se bo priznala pod gotovimi pogoji prostost carine. Pri posetih živinskih sejmov je z državljani pogodbene države postopati prav tako, kakor z lastnimi. Pri železniškem prometu, potniškem in tovornem, se ne sme, pri enakih pogojih, delati nobenih razlik med državljani ene ali druge pogodbene države. Tovorni promet med pogodbenima državama se bo vršil v smislu bernskega železniškega sporazuma z dne 14. oktobra 1890 in poznejših iz-prememb in dodatkov. Pogodbenika bosta odstranila vse ovire, ki bi nastale v •medsebojnem osebnem, tovornem ali paketnem prometu. Pogodbenika bosta tud i z ozirom na stvarne potrebe uvedla direktne tarife za promet s potniki, prtljago in blagom med obema pogodbe- nima državama ali za promet iz ene pogodbene države preko druge v tretjo državo. Pogodba traja eno leto. Ako jo ena izmed pogodbenih držav ne odpove tri mesece pred potekom tega roka, traja do odpovedi dalje. Iz carinske prakse. Piše Just Piščanec. XXXVII. Reše nje ministrstva financ, Generalna direkcija carin, C br. 29.201 z dne 9. junija 1926. (Nadaljevanje.) f) da je a unikatu deklaracije pot-pis pomočnika deklarantovog, da se carinarnica analogno čl. 36 car. zak. ne upusti u ispitivannje istinitosti tog potpisa; da je — i ako bi deklaraciju bio potpisao neko drugi — pomočnik deklarantov potvrdio na zapisniku o netačnoj prijavi, da je prisustvovao (!) zvaničnom pregledu robe, cime je to potpuno dokazano; (!) g) da je pregled izvršen 2. juna u 11 časova, a zapisnik je sastavljen i istoga dana zaveden u delovodnik, te je potpuno udovoljeno čl. 43 car. zak.; ll) da su ostali vagoni — i ako bi bili sadržavali analog n u robu — stopili u slobodan promet u smislu čl. 66 car. zak., prema čemu se ne može po-stupati po čl. 166 car. zak. (!!); i) da se po komentaru kudeljna te lanena prediva i konci carine kao za detajlnu prodaju, ako se uvoze u štringlama do 1 kg zaključne težine; a samo ako se uvoze u štringlama preko 1 kg, neče se smatrati, da su za detajlnu prodaju. Kako u ovom slučaju teži svaka štringla 0.250 kg do 0.270 kg, to je jasno, da se ima cariniti po T br. 292 car. tar.« (!) Iz gornjega utemeljevanja v reše-nju je razvidno, da se carinarnica sploh ni spustila v bistvo sporne zadeve, marveč je kratkomalo prešla čeiz vse moje navedbe, ne da 'bi bila preiskala njih 'verodostojnost in osno-vanost. Bistva spora se ni niti dotaknila, niti ni kakorsibodi po predpiš-nem načinu ugotovila pravo dejansko stanje vse zadeve. Nekako izkonstru-irala si je samolastno dejansko stanje, 'ki ni odgovarjalo faktom. Na podstavi takega stanja stvari in mnenja dveh mladih carinikov brez predpisanega strokovnega znanja in prakse je pa carinarnica hladnokrvno razsodila: »da se deklarant za ovo delo iz čl. 166. c. z. kazni po istem članu z ogromno vsoto — 939.651.65 Din!« To kar bi bila po predpisih in v lastno osvetlenje morala napraviti carinarnica predno je izdala svoje ob-sodbeno rešenje, sem moral tekom petih dni postavnega roka napraviti sam, sicer bi rešenje postalo — izvršno ter imelo enormne gmotne posledice za me in za zastopano tovarno lanenih izdelkov. Priredil sem rekurz na g. finančnega ministra ter v njem izvajal: Carinarnica v Ljubljani me je kaz-nila z gorostasno vsoto 939.651.65 Din z motivacijo, da sem prijavil v ocari-' njen je vagon lanene preje po tar. p. 290. t. l/a in b) namesto po t. p. 292. Pooblaščen po tovarni platnenih izdelkov, katera izdeluje v svoji tovarni laneno platno, sem rečeno prejo prijavil po t. p. 290. l/a in b), ker je ta preja nastavljenki potrebna za iz-ključljivo predelavo v platno v njenem obratu. Carinarnica nasprotno je naziranja, da treba to prejo uvrstiti v tar. čl. 292. po 120 Din za 100 kg zatp, ker se baje ta preja more smatrati kot sukanec za prodajo na drobno v smislu komentarja k car. tarifi str. 384 iz uzroka, ker štrene nimajo teže od 1 kg in manj. — To je vsekakor napačno umevanje carinskih predpisov od strani carinarnice iz razloga, ker je evlidentno, da služi predmetna preja izključiivo v industrijsko predelavo v 'tkanje platna ter se nikakor ne more smatrati kot sukanec za nadrobno prodajo. Štrene preje, ki jih uvaža tekstilna industrija, morajo pa biti tako dolge, kolikor pride preje na eno vreteno ter po posamezni številki tozadevne preje je tudi teža štren 'in preje večja ali manjša. Uvažanje preje na način kakor ga predpisuje carinarnica, bi onemogočilo vsako proizvodnjo. (Konec prihodnjič.) mmm m armm m W* m s? HJ08 «kkiwcz: —— Mi jftko piješ „BuddhaM Jai, vživaš že na zsmlilraj! mPtOEMARK L ..................... 7 Trgovina. Za uvoz deželnih pridelkov v Nemčijo in to: čebule češnja, grozdja, novega krompirja, sočivja itd. se zanima neka tvrdka V Nemčiji. Njen natančnejši naslov je interesentom na razpolago v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Carinsko prosto skladišče v Ljubljani. Skladiščna in špedicijska tvrdka Javna skladišta, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 33, je dobila od Glavne direkcije carin dovoljenje za carinsko prosto skladišče. Blago v tem skladišču sme ležati carine prosto najdalje eno leto. Pošiljat-ve, namenjene za to skladišče morajo 'biti naslovljene na Javna skladišta, d. z o. z., Ljubljana gl. kolodvor. Deficit italijanske trgovske bilance. Deficit italijanske trgovske bilance se je v prvih ipetih mesecih leta 1926. napraoi isti dobi lanskega leta zvišal glede vrednosti za 5%, glede množine pa za 19%. Glede vrednosti je padel izvoz pri petroleju, bencinu in kemikalijah za 5%, pri kovinah za 25%, pri lesu za 45%, pri olju in masti :za 64%. L I STE K. Borza, nje pomen in praktična navodila za trgovanje na Borzi. (Nadaljevan je.) § 28. Če je pri poslih na brzo dobavo kupec zavezan, dostaviti potrebno ambalažo (vreče, sode itd.) mora predati prodajalec, alio je kraj izpolnitve v tu-zemstvu, blago najkasneje tekom osem dni, ako pa je v inozemstvu, tekom 14 dni po prejemu ambalaže. Kupec mora odpremiti ambalažo v treh dneh po sklenjenem poslu. § 29. Če se mora pri kupčijah, ki niso promptno izvršene, opraviti dobavo po izbiri kupčevi in če je kupec dolžan, dati ambalažo, jo mora odposlati tekom treh dni po prejemu prodajalčevega poziva. Prodajalec mora pozvati kupca naj mu pošlje ambalažo ter mu mora odposlati ta poziv tako pravočasno, da dobi ambalažo ob rednih prometnih razmerah že prvi delovni dan izpolnitvencga roka. § 30. Če prodajalec kljub pravočasnemu pozivu ne dobi ambalaže osem dni pred potekom dobavnega roka, odnosno ob sklepih, glede katerih je kraj izpol- nitve v inozemstvu, 14 dni pred potekom ; tega roka, ima prodajalec pravico, tekom nadaljnih treh dni preskrbeti na posodo ambalažo na račun kupčev ter zahtevati od kupca povračilo škode, ki mu je nastala zaradi zamude in podaljšhe dobavnega roka. Če prodajalec tekom osmih dni, odnosno 14 dni po prejemu ambalaže ne dobi blaga, je kupec upravičen zahtevati od prodajalca plačilo najemnine in vrhu tega, če pride prodajalec v zamudo tudi s prodajo blaga, uporabiti pravice, ki mu gredo po poglavju »Zamuda«. Zaradi zamude v odpremi ambalaže se ne sme vzkratiti izpolnitev kupčije. § 31. Ambalaža se mera poslati s tuzemske carinske postaje. § 32. Če se ni določil ob sklepu kupčije nikakršen dobavni rok, se smatra kupčija za promptno. § 33. Cena inozemskega blaga, ki je i zavezano carini, se razumeva s carino vred. § 14. Kupec je upravičen zahtevati, da se mu preda blago, če še ni ocarinjeno, po njegovi izbiri ocarinjno ali neocari-njno. Če zahteva predajo neocarinjenega blaga, mora povrniti prodajalec kupcu carino v gotovini, odnosno jo odbiti od fakture. § 35. Če naj se izpolni kak posel po j dogovoru strank ali po predpisih teh uzanc na določen dan, a je ta dan nedelja ali praznik, se more dobaviti, odnosno prevzeti blago naslednji delovni dan. Pri takih poslih ni odpovedi. Pri poslih, ki naj se izvrše v določenih rekih (teden, mesec, polovico meseca itd.), a je zadnji dan tega roka nedelja ali praznik, se mora predati, odnosno prevzeti to blago najkasneje zadnji delovni dan pred to nedeljo ali praznikom. § 36. Če je določen dobavni rok na dva ali več mesecv, a ni glede dobave določenega ničesar, ali če je dogovorjena »sukcesivna« dobava se smatia v dvomu, da se mora dobiviti blago v približno enakih mesečnih obrokih. Če pa je dobavni rok krajši od dveh mesecev ter je dogovorjena »sukcesivna« dobava, se smatra v dvomu, da se mora dobaviti blago vsaj v dveh približno enakih mesečnih obrokih; če ni glede razdelitve dobave določenega ničesar, se sme blago dobaviti tudi naenkrat. Če se zamudi glede dobave eden ali drugi obrok, je kupec upravičen, izvršiti izbiro (§ 78) katerekoli izmed pravic, naštetih v § 77, in sicer ali ob poteku vsakega posameznega obroka glede ko- ličine, ki do tedaj ni dobavljena, ali pa ob poteku izpolnitvenega roka za vse zaostale obroke naenkrat. Te pravice ne more uporabiti kupec, ki je v zamudi s plačilom že zapadle kupnine za kak prejšnji obrok. § 37. Predaja in prevzem blaga se mora'začeti, če te uzance ne določajo kaj drugega, najkasneje ob 8. uri zjutraj na dan izvršitve, ter se nadaljuje, razen ob nedeljah in praznikih in ob elementarnih zaprekah, do popolne izpolnitve po dobavnih pogojih. Če moti predajo blaga deževno vreme, trpita skladiščne pristojbine, nastale zaradi tega, obe stranki v enakih delili. Za deževnega se smatra oni dan, ko je šel dež do 10. ure ali kp je šel v času od 10. do 14. ure najmanj 1 uro. Deževno vreme opravičuje zamudo samo za dobavo blaga v vlačilnici, ne pa za vagonske pošiljatve. § 38. Če ne znaša količina blaga, ki se mora dobaviti, nad 500 q, se mora vsa množina predati oziroma prevzeti i/ enem dnevu. Če gre za večjo množino, se mora dnevno prevzeti in predati najmanj 500 q. Predaje, odnosno prevzem večje količine ne more zahtevati nobena stranka. (Dalje sledi.) Avstrijski indeks za veletrgovino. — Tudi v mesecu juliju Exide--baterijami ki jih je najti tudi na vseh prekomorskih parnikih itd. Ta reklama je zadela \ živo, menda ga ni bilo človeka v Ameriki, ki bi si ne bil zapomnil tega oglasa. Seveda podobna sredstva ne stoje vsem inseren-tom na razpolago, pa reklamna podjetnost v tej smeri je našla še dosti dru-gik potov do pozornosti mase. Ko se je lani ob nepopisnem navdušenju prikazala silhueta Zeppelinove zračne ladje nad Newyorkom, so strmeči opazovalci zagledali na obrisih, zračnega velikana ogromno povečano sliko že prej omenjene :Exide«-baterije, spodaj pa napis: >dva tehnična čudeža«. Slika in napis se je projeciral s pomočjo žarometa ter je prireditev predstavljala reklamno duhovitost prve vrste. Na odprtem morjit se odigra presenetljiva drama ladjeloma; rešilni parnik spravi navzočiieže na lastni krov. Izvanreden slučaj nanese, da se ta prizor fotografira. Sliko kupi — seveda za visoko ceno — neka zavarovalna družba, ki jo v originalu priobči leot najnovejša senzacijo v vseh dosegljivih dnevnikih, seveda ne brez primerne opazke v lastni interes. Amerikanska mornarica odpluje pod vsestranskim zanimanjem na jesenske vaje, istodobno pa se potopi neka angleška podmornica ter z gine brez sledu v morski tišini. Že drugi dan so priobčili ameriški dnevniki fotografični posnetek podmorskega čolna, ležečega na dnu morja. To je bila senzacija brez primera, ali služila je samo reklami; v majhnih vignetah ob strani slike je bilo videti, kako računajo nautični častniki na Eliot-Fishelr-račun-skem stroju, spodaj pa je stalo, da so te priprave v obče neprekosljive in se ameriške ladje pri njih uporabi izognejo vsem takim'nezgodam, kakor jo je videti na sliki. Ljudje čitajc tekst k slikam, reklame ni mogoče prezreli, origi-naliteta že sapia učinkuje, namen je sijajno dosežen. Naj se pripeti katastrofa' v rudnikih, ali naj nastane kak gozdni požar, ali karkoli si bodi, česar se poprime časopisje kot poročevalske senzacije v sliki, povsodi najdemo reklamo Eliot-Fisher v spretni zvezi z dnevnimi dogodki v podobi in besedi. Ce pa izjemoma takih prilik ni na razpolago, si pomagajo neumorni propagandisti na druge načine osredotočiti pozornost občinstva na izvestne oglase. Slika, ki kaže delavca na ogrodju petdeselnadstropne-ga nebotičnika, gre gotovo na živce, če se pomisli, v kakšni nevarni poziciji sta bila fotograf in njegov predmet; to reklamo si je privoščila neka. tovarna lepila in prišla je prav čedno na svoj račun. Zanimiva je slika, kako prevažajo v Ameriki zlate zaklade v oklepnih avtomobilih; oboroženi spremljevalci dragocenega tovora ter razne varnostne naprave vzbujajo vsekakor občno pozornost, ki se naravno prenese na spretno podtaknjeno reklamo. Slastno se vržejo reklamni režiserji na populariteto gotovih oseb. — Nedavno so prinesle novine * v Ameriki sliko neke* Maggy-Dowd. Kdo je ta ženska? Služila je v Maxwell-Hou-'se ter stregla pri obedu trem predsednikom zaporedoma; sedaj izdaja svoje me-moare in bralci bodo gotovo radovedni na njeno sliko, ki jo objavlja neko podjetje za reklamo svoje »Maxwell-kave«. Skratka vsak senzacionalen dogodek, spretno upodobljen, se da vpreči v propagandni voz ter vleče, vsaj dokler ta trik ni izrabljen. Trenutno pa se nahaja reklamna izraba senzacije v Ameriki na višku konji^ikture, tupatam srečamo že v Evropi pcdobne pojave in naj sodi občinstvo to obliko trgovske reklame iz kateregakoli stališča, uspeh ji ni odreči in to je končni namen vseh oglasov. (K. Tiefengruber.) Državna kmetijska šola na Grmu je vsled ravnokar, izvršene nove preuredbe kmetijskih šol v državi uvrščena v kategorijo živinorcjsko-poljedelskih šol kot spccijalna živinorejsko-poljetlelska šola. Šola je enoletna ter traja od 1. oktobra do 80. septembra naslednjega leta, počitnice v avgustu se zmanjšajo na 14 dni. Poučevalo se bode na šoli kot doslej v vseh kmetijskih panogah, seveda posebno še v živinoreji in poljedelstvu. Zimska šola je ukinjena, izvzemši drugi letnik, ki ga dovrše lanski prvoletniki. UČecci se dele na državne in privatne in sicer se sgrejme letno 30 učencev, od teh 20 državnih in 10 privatnih. Državni učenci .se šolajo na zavodu na državne 'stroške, privatni na lastne stroške. Kandidate {prosilce) za državne učence sprejemajo srezke komisije, obstoječe iz srezkega poglavarja, srezkega zdravnika, srezkega ekonoma in tr&h članov srezkega odbora. Izbor učencev iz kandidatov sprejetih po »rezkih komisijah izvede ravnateljstvo šole, ki obvesti sprejete in jih pozove k nastopu šolanja. V šolo na Grmu se* sme sprejeti 20 državnih učencev iz Ijsibljanske oblasti. Le-ti morajo biti sinovi kmetovalcev, to je kmetskih posestnikov in se zavezati, da ostanejo po končanem šolanju na domačem posestvu. Privatne učence, to je take«, ki se šolajo na lastne stroške^ sprejema kot ^.doslej ravnateljstvo šole brez, posredovanja sreakih komisij in je, kakor je bilo že razpisano, vlagati prošnje za sprejem s potrebnimi prilogami vred neposredno ravnateljstvu do 15. septembra t. 1. Privatni učenci plačujejo na zavodu za hrano, stanovanje itd. pr.eskrbnino, ki je za bodoče šolsko leto določena 400 .Din mesečno. Prosilci za sprejem v šolo, ki so predložili prošnje ravnateljstvu na podlagi prejšnjega razpisa, naj takoj javijo ravnateljstvu, ali želijo bili sprejeti kot državni ali kot privatni učenci. V prvem slučaju naj se čimpreje javijo pri pristojnem srezkem poglavarstvu, kamor se bode njih prošnja odposlala. Prosilci pa, ki žele biti sprejeti kot privatni učenci za znižano preskrbnino'200 Din mesečno, morajo takoj ravnateljstvu šole vposlati potrdilo občinskega urada, da so sinovi kmetskih posestnikov. — Ravnateljstvo specijelne živinorejsko-polje-delske šole v Novem mestu. V 38 urah iz Amerike v Evropo! Francoski aviatik kapitan Fonck je v Ameriki, da pripravi vse potrebno za svoj polet iz Newyorka v Pariz. Odleteti misli te dni in je popolnoma prepričan, da se mu bo polet posrečil. Računi, da bo rabil pri povprečni hitrosti 200 km na uro samo 38 ur za vožnjo čez Atlantik. Aparat so gradili poldrugo"*letc in so uporabili pri gradbi vse najnovejše izume moderne tehnike. Širina kril znaša 33"6 m, dolžina aparata je 25’6 m, višina 5’3 m, površina 109 m2, teža 3600 kg. Aparat ima tri motorje po 420 KS; težo inctorjev so znižali rta minimum 8'25 kg pro 1 KS. Bencina bo vzel Fonck s seboj 9500 litrov; posode za bencin so na krilih. S posebno napravo se da l^encin odvesti v aparat, se tam filtrira in ga odvedejo spet naprej v motorje. Gradba aparata, priprave za potovanje, meteorološke študije itd., vse skupaj je slalo 250.000 dolarjev. Fonck bo imel dva spremljevalca s seboj. Če se bo en motor pokvaril, bosta zadostovala. druga dva. Tudi če bodo odpovedali vsi trije motorji, bo bencin toliko časa držal aeroplan nad vodo, da bo prišla brezžično poklicana pomoč. Gospodarske vesti. Amerika kupuje čimdalje več saških tekstilij, pa tudi tekstilnih strojev. — Ogrska letina bo menda boljša kot so prvotno mislili, in sicer računijo, da bo pšenice za 270.000 ineterskih stotov več, rži za 180.000, ječmena in ovsa pa za 100.000 stotov; pridelek bi bil torej sledeči: pšenica 18'33 milij. meterskih stotov; rž 7'56, ječmen 4‘38, oves 3'62. Prvič so letos cenili tudi koruzo, krompir in sladkorno peso: 21'72, 20'63 in 14'45 milij. meter, stotov. Vinska trta je pa zanič, 60—90% je izgubljenih. Vinske cene gredo gor. — Kavni zavod v San Paulo poroča, da sta mraz in dež v zadnjem 5asu cvetju zelo škodovala in da bo zato pridelek kave v letu 1926/27 slabši. — Poročali so, da namerava sovjetska vlada kupiti nemško tovarno lokomotiv »Rheinmetall«. Sedaj beremo, da ruska vlada nima denarja, da bi kupčijo izvršila in je pogajanja končala. Ukrajinci pa s tem niso zadovoljni in se bodo obrnili na sovjetski centralni izvršilni odbor. — Ruski petrolejski trust je naročil na Nemškem velike množine cevi, _ S 1. septembrom se bo podražil nemški kalij za 12%. Sindikat je sklenil povišek že s 15. avgustom, pa je zastopnik državnega gospodarskega ministrstva ugovarjal. — Francoska železniška družba je s 15. avgustom zvišala voznino v osebnem prometu za 30%, v blagovnem pa za ‘28-4%. — Zavezniki bodo znižali čete v zasedenem ozemlju za nadaljnjih 10.000 (Francozi cd 58.000 na 50.000, Angleži in Belgijci od 12.000 na 10.000) in bodo znašale sredi septembra samo še ca 60.000 mož. Tudi to se v državnem gospodarstvu pozna, saj jih morajo Nemci vzdržavati. Hkrati jih bodo menda koncentrirali v par večjih garnizijah, tako da bo zasedba bolj nevidna. — Vsled angleškega štrajka povečani izvoz ruhrskega in gornjesleškega premoga se pozna tudi v Bremenu. V juliju je znašal promet v pristanišču 1200 ladij z 1,312.000 tonami, v juniju 940 in 1,131.000; to pomeni 16-odstotni prirastek. Napram lanskemu juliju je pa prirastek celo 31 %. — Polje- j delski urad v Washingtonu ceni stanje ameriškega bombaža s koncem julija na 69'8% ideabiega polnega pridelka; pri-: delek cenijo na 1,621.000 bal. — V Av-! straliji pripravljajo novo carinsko tarifo. — Ljudski komisariat v Sovjetski Rusiji I je izdal od maja 1922 do 1, julija 1’926 13 posojal v skupnem znesku 1228 milij. rubljev. Državni dolg Sovjetske zveze je znašal 1. julija 1926 589 6 milij. rubljev. — Bolgarske bankovce po 5000 levov, ki jih je natisnila leta 1924 državna tiskarna v Sofiji, je začela Narodna banka kasira-ti. Zamenjava jih še do 29. decembra t. 1., od tedaj naprej so pa brez vrednosti. Ljubljanska borza. Sreda, 25. avgusta 1926. Vrednote:'Investicijsko postilo iz 1. 1921 den. 75.25; loterijska državna renta za vojno škodo den. 297; zastavni listi Kranjske deželne banke den. f20, bi. 22; tam. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 193. bi. 196; Ljubljanska kreditna to,araka, Ljubljana den. 170; Merkanti.lna banka, Kočevje den. 90; 1 Pnv.a hrvafeka Stedionica, Zagreb den. 865, bi. 867.50; Slavenska banka d. d., Zagreb . den. 49; Kreditni zavoil za trg. in nul., Ljubljana den. 165, bi. 175? Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 110; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. 'd., Ljubljana den. 108; »Staivbna družba- d. d., Ljubljana den. 55, bi. 65; »šešir ", 'lovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 104, bi. 104. zaklj. 104. iilago: Trami suhi, imericamtitao tasami, 5/6, od 4 'm maipr., 5/7, 5—6 m, 6/7, 4—9 fn, 6/8, 4—10 m, 7/9, 5—12 m, 8/10, 5—10 m, 9/11, 6—12 m, fco meja den. 270; hrastovi plohi, od 60—130 nun, od 2.50 m dolž. napr., fco meja den. 1000; .frizi, od 4—<10, 5—10 cm in od 25 do 60 cm, fco 'meja den. 1000; pšenica nova, fco nakl. postaja bi. 260; pšenica bačka stara, fco nakl. postaja bi. 292.50; pšenica domača nova, fco nakl. postaja bi. 280; l»oraza, fc,o vag. nakl. postaja bi. 180; 'koruza, fco vag. Sisak bi. 195; koruza defektno, fco nakl. postaja bi. 140; rž doimafia, fco nakl. postaja bi. 175; otrobi sredinji, fco »lov. postaja bi- 155; oves novi, fco -nakl. postaja bi. 155; fižol beli novi, fco vag. nakl. postaja m ■september bi. 200; 'krompir rani, fco vag »lov. postaja bi. 95; laneno seme, fco Ljubljana den. 380; laneno seme Podravina, fco Ljubljana den. 370; seno .sladko, stisnjeno, fco vag. slov. postaja bi. 100. TRŽNA POROČILA. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski Sejem dne 20. avgusta 1926 se je pripeljalo 297 svinj, 4 koze. Cene šo bile sledeče; Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad Din 75—100, 7 do 9 tednov 125 do 150, 3 do 4 mesece 280—325, 5 do 7 mescev 420—450, 8 do 10 mescev 525 do 580, 1 leto lOOO—1200. 1 kilogram žive teže 10.50—12.50, 1 kg mrtve tezevl5 do ' 17 Din. Prodalo se je 153 svinj. Zagrebški tedenski sejem (25. t. in.). Dogon goveje živine obilen v slabših vrstah, doičm je prvovrstnega blaga 'bilo malo. Svinj je bilo največ domačih. Nekaj goveje živine se je nakupilo za Italijo, Avstrijo in Nemčijo. Italijani so kupili tudi nekaj konj. Krme mnogo; cene slabši krmi oslabele. Cene za kg žive teže: voli I. 8—9, II. 6—7, III. 5—5.50, bosanski II. 5—5.50* III. 4.50—5, krave domače I. 6—7, II. 4—5.50, III. 3—4, junci I. 5—6, II. 4—4.50, junice L 7—8, II. 5—5.50, biki 5—*7, teleta 8.50—9 (zaklana 8—10), svinje domače nepitaaie 1 ()— 11, pitane. 12—13 (zaklane 13—14), sremske 12—13.50 (zaklane 14 14.50) dinarjev. Konji: vozni 4000—12.000 Din 7ah par, jahalni 2000—4000 Din komad. Krma: lucerna 125—150, navadna detelja 125, seno I. 100—125, II. 60—100, otava 125, slama 75 Din za 100 kg. Veletrgovina kolonifaine In špecerijske robe IVAN JELAČIN, Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav Irt rudninske vode. Točna In solidna postrežba! Zahtevajte cenike I Edino šivalni stroji in najboljši kolesa za rodbino, obrt in industrijo so le JOS. PETELINCA Nolnlžle Gritzner Tudi Adler “ Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika Pouk v teženju brezplačno. — Večletna garancijo. tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi : najfinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina. ZAHTEVAJTA PONUDBO 1 Tehnično in higijenično najmoder-neie urejena Risama v Jugoslaviji. Murni: Ljubljana, Dunalska cesta št. la, u. nsdstrro'5, Oglejte si bogato zalogo nogavic In rokavio *• dame, gospodo In otroka, našivkov in 6lpk ter driigega.modno«« In toaletnega blaga,: POtrebMIn m h vlije, krojače in čevljarje na veliko in malo po najnim dnevni ceni pri: JOSIP PETEIM LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika, ob vodi levo. Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovko-iadustrij«ko d. d. >MBRKUR> kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.