35. Številka. Ljubljana, nedeljo 13. februarija. XIV. leto, 1881.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja p <• pošti orejeman za uvsti o ogersl e deiele za celo leto 16 gh, M pol leta rt gl., za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom začelo leto 18 gld.. 7a četrt leta .'{ gld. 80 kr., M en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — /a tuje deiele toliko ver, kolikor pošti ina iznaša. - Za gospode u <"■ i t e I j o na ljudskih šolali in za diijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano m četrt leta sJ gld. fi£ ki., po pošti prejoman m Setrt leta 8 gold. — Za oznanila se pladnje od ectiristopur petit \ me t*, kr , če sc oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če ne dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se Isvole frank irati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredlljltvu [e v LJubljani v Franc Kohnnnovej biši .gledališka stolha". Oprav ništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. administrativne stvari, je \  „Narodnoj  tiskarni" v K<» innnovrj hiSi.
Slovenske srednje šole.
(Iz držarntga zbora )
Mu naj 11. febr. [ Izv. (lop. |
V budgetnem odseku je pri oddelku: srednje šole, poslanec g. dr. Vošnjak vprašal učnega ministra barona Con rad a, kaj je vlada storila glede lanske resolucije o uveden j i slovenskega učnega jezika na srednjih šolah v deželah, kjer Slovenci prebivajo. G. minister odgovarja, da vlada dozdaj še nij imela povoda, kaj spremeniti na srednjih šolah. Da si minister prizna, da seje v poslednjih desetih letih mnogo storilo za slovenski jezik in slovensko slovstvo, še vedno manjka učnih knjig za vse predmete tako, da se slovenski jezik že ne dti uvesti za cele srednje š.>le.
Dr. Vožnja k nij zadovoljen s tem odgovorom, ko se iz njega le vidijo stari predsodki v učnem ministerstvu zoper Slovence. Da je dovolj slovenskih učiteljev, temu samo g. minister nij oporekal, a tudi učnih knjig ne manjka in če jih nij v izobilji, je temu kriva le vlada, ker neče uvesti Blovenskega učnega jezika. Kdo hoče stroške zalagati za knjige, če uže naprej ve, da ne najdejo kupca? Pa uže zdaj je vsaj toliko učnih knjig, da se lehko slovenske paralelke narede na slovensko-Stajerskih gimnazijah in v Primorji. V C e 1 j i se je jeseni odbilo iz prvega leta 22 učenci v ga rad nepopolnega znanja nemščine. Napravila pa seje paralelka z nemškim učnim jezikom. Zakaj ne s slovenskim V M;<r štajerski Slovenec nema toliko vrednosti, kakor v mestih naseljeni Nemec V Govornik se pot«'tn pritožuje, da se vlada pri imenovanji profesorjev v slovenskih krajih nič ne ozira na znanje do mačega jezika, ampak slovenske profesor j e p o nemških krajih nastavlja, nemške pa po slovenskih. Dela se tako, kakor poprej v armadi, kjer se je vsak polk pomešal iz vseh narodnostij ; kmalu BO tO opustili; le učno ministerstvo Se pri Slovencih po tem načelu ravna. V Mariboru se je oglasilo za suplenturo šest, slovenščine zmožnih kandidatov, a nastavljen je bil en — jud, se ve da slovenščine nezmožen, da si na eelej mariborskej gimnaziji sami kristjani študirajo. V Trstu se je oglasilo za profesorsko službo triinštirideset kompetentov, mej temi sedem staiejših BUplentOV, ki BO zmožni obeh deželnih jezikov in ki uže po pet do šest let Buplirajo. A imenovan je bil najmlajši, ki komaj eno leto suplenturo opravlja, in ta je — hišni učitelj pri namestniku baron Depre-tisu. Taka protekcija — govori nadalje dr. Vošnjak — podkopava pravni čut in de-moralizuje učiteljstvo. Ministerstvo seje bržčas ravnalo po nasvetih tržaške namestuije; kateri
obziri pa so namestnijo vodili, jasno kaže in-vedenl fakt. Dokler vlada ne bode v šolskih stvareh krenila iz Stremavrovih potov, Slovenci ne moremo misliti, da hoče resno izpeljati svoj program narodne ravnopravnosti.
G. minister C on rad na to odgovarja, da on gotovo dobro misli za Slovence, mej ka terimi je več let. služboval tako, da popolnem zna njihove potrebe. Vsled resolucije je bil ukazal izvrstnemu učitelju, Slovencu, kateremu gotovo tudi Slovenci zaupajo, izdelati načrt, na kakov način bi se dala izvršiti resolucija. Ta načrt se zdaj pretehtava v učnem ministerstvo in kar se bo dalo od storjenih nasvetov praktično uvesti, se bode zgodilo. (Jlede imenovanja učiteljev se vlada le ozira na spričevala in dokazano zmožnost, a se mora tudi zanašati na deželne oblasti, da store opravičene nasvete.
G. dr. Vošnjak še enkrat ponavlja, da v šolstvu se za Slovence prav nič nij sto rilo, da je vse še. kakor bi vladal Stremavr, a da Slovenci ne bodo m irovali, dokler se tudi njim ne privoli, kar jim gre po postavi in kar je d v z a v n i /. b 0 r odločno zahtevo! v znanih r e s o hi e i j a h !
..Grecn Erin".
IX.
Dr. V. Z. Kmetski zveza j« usredotočila svoj program v tri točke, katerih se vsaka s črko F začenja. Z nad i tega se imenuje program treh V.
Kuniska zveza zahteva od angleškega parlamenta zakon, kateri bi dovoli1 irskim najemnikom :
Fair rent Fixity of tenure Free sale
„Fair rent" se pravi po naše „primema najem-ščina", namreč taka najemSČina, da ne hi najemnik s celo družino noč in dan delal izključno za landlorda, sam pa za se in za svoje ne pridobil druzega, kakor toliko krompirja, da mu ga uže pri dobrej letini na Bpomlad in poletje primanjkuje ter je vsled tega leto za letom glad permanenten gost v najemnikovej družini.
Zahtev gre na to, da bi imel najemnik polovico izvedencev, drugo polovico pa land-lord voliti, vlada pa načelnika imenovati. Ta komisija bi imela potem »primerno" na-jemSČino za ver let (najmanj vsaj za deseti ustanoviti. Tako ustanovljene najetnšcHne bi se imel potem graščak celi čas držati in ne bi imei pravice je niti za krajcar povekžati. kakor se to dimdenes dogaja. Poprej in zdaj je graščakova navada pri vsakej priliki na-jemsčino  povekšati,  kakor je  ravno denarja
potreboval. Še bolj so pa to prakticirali glavni najemniki (tenants) in na ta način neusmiljeno drli prostdga Irca.
Samo na tak način je bilo mogoče, da je imel vojvoda Devonširski (duke of Devon-shire), oče sedanjega ministra marquisa of Martuigton, od svoje irske graščine, katere brž ko ne Se nikdar videl nij, (istega fatirnnega letnega dohodka: osemsto tisoč goldinarjev! Vedeti je pa treba, da ima ta angleški plemi-nitaš svoja glavna posestva na Angležkem.
Ravno na njegovem svetu na Irskem je lanskega leta Parnell velik tabor sklical in tam zbranim Ircem govoril: „Ali ni to strašna, v nebo vpijoča krivica, da ta mož, ki še svojega imanja nikdar videl nij, take ogromne svote vsako leto iz vaših krvavih žuljev vleče?! — Pa bi še človek nič ne rekel, ako bi bila ta zemlja v resnici njegova, ali ta zemlja je vaša, vašim pradedom in tedaj tudi vam pred stoletji od Angležev ukradena in izgolju-fanaj Ker pa kradja in goljufija tudi ako ste stoletja stari, nikdar in nikomur nobene pravice ne pridobite, je ta zemlja po božjem in človeškem prava še zmirom vaši iti mora kmalu tudi dejanjsko zopet vaša poslati"! ('isto naravno je, da so temu Parnellovemu govoru zbrani taborci navdušeno ploskali in pritrjevali.
Dosedaj je imel landlord pravico Bvojega
Irskega najemnika pri vsakej priliki i/ BVOJega zemljiSča spoditi, ako mu je le pol leta, vč.i-i tudi tri mesece poprej najemščino odpovedal. S takimi neusmiljenimi izmetanji (o\missions) je u/e sicer permanentna siromaščina najem-nikova dosegla svoj vrhunec, kor revež nij vedel, na ulice vržen, kam in kod bi se s svojo mnogobrojno gladno družino obrnil, kajti nij tako lahko zopet druzega landlorda najti. Zaradi tega zahteva kmetska zveza „Fixity of tenure", to se pravi: stalnost najem-nikovega posestva. namreč da ima najemnik, ako plačuje redno po izvedencih ustanovljeno „primerno-' na|euišeino, ostati najemnik na iznajeinijenem svetu kolikor časa sam hoče. Tudi se ima ta pravica podedovati po njegovih potomcih ali sploh po pravnih naslednikih. S tem bi se v okom prišlo do sedaj
prakticiranoj samovolji landlordov in tenantov, ki so imeli in imajo še pravico brez uzroka najemniku   odpovedati   In   ga   potem na ulice 1
postaviti (rigbt of pxmission).
Če je eden in taisti najemnik precejSncf" število let neprestano na enem in taistem ! svetu spretno in pridno gospodaril, je gotovo1^ na ta način zemljo izdatno zboljšal, svojo hišo1 1 in gospodarska poslopja popravil, ali niorebitf ' celo katera nova zgradil. Vsled tega jo takit ' najemnina (the farm) po preteka? desetHi alis petnajstih let veliko več vredna, ''rJe^S je b;l, v začetku prvega leta. Ako dandenes landlord
kacega najemnika na enkrat samovoljno spodi, pride ves dolgoletni najemnikov trud edino le vlastelinu v prid, kar je gotovo velika krivica. Zategadelj zahteva kmetska zveza „Free sale", tO se pravi, „slobodno prodajo", - namreč najemnik bi imel pravico svojo najemnino drugemu najemniku, ki bi imel ravno veselje na dotični svet, prodati za to ceno, kakor bi jo mej soboj ustanovila brez vsega vmešavanja landlorda. Vlastelin bi bil potem primoran tacega naslednika, ki bi po kupu prišel do najemnine, hočeš nečeš, brez vsega ugovora sprejeti.
Ravno te zadnje točko se vlastelini najbolj branijo, ter trdijo, da neha potem vse, lastninska pravica in da se bo lastnina delila v nad- in podlastnino.
To argumentiranje posestnikov gotovo nij brez temelja, ker z dovoljenjem 3 F postane dosedanji irski najemnik bolj lastnik nego najemnik. To bi bil prolazni korak k popolnej emancipaciji od landlordstva, k ustanovljenju neodvisnega takega kmetskega stanu, kakor je na kontinentu.
Do jeseni 1879. leta se je bavila „kmet ska zveza" samo s propagando imenovanih 3 točk. Slaba letina predvlanskem je prouzročila zopet precej veliko lakoto na Irskem. Večina najemnikov nij bila v stanu svojim gospodarjem najemščine odrajtati. Zaradi tega so se dan za dnem izmetanja najemnikov množila in siromaščina je v nekaterih krajih mej prostim ljudstvom uže taka nastala, kakor 1845. leta. —
To priliko je porabila kmetska zveza in izdala ukaz najemnikom, da nij treba v pokrajinah, kjer je bila slaba letina, nobenemu landlordu najemščine plačati, niti se po beri-čih izmeta vati dajati. Ako bi imelo premakljivo blago katerega najemnika po javuej dražbi iz-klicano biti, ne sme se noben kupec za to oglasiti. Vse te ukaze so najemniki z veseljem sprejeli in se jih v praksi tudi točno držali. Naravna posledica tega vedenja je bila, da je razjarjenost mej posestniki in najemniki dan za dnem rastla.
Posebno neusmiljene oderuhe mej posestniki so Irci po starej navadi zavratno po-streljali, — katerih dejanj pa kmetska zveza nij nigdar odobravala. Protivno je kmetska zveza zini ioni trdila, da se s pasivno upornostjo veliko več doseže, nego z zavratnimi napadi in umori. Zategadelj je izdala kmetska zveza ukaz, da pri takem oderuškem landlordu ali tenantu noben Irec ne sme: služiti ali za dninarja delati, mu sploh kaj pomagati, mu kaj prodati ali kaj od njega kupiti. Taka pasivna upornost nij bila po postavi zabranjena in je imela velikanske vspeho.
Prvič se je to poskusilo pri nek-m glavnem najemniku (tenantu) po imenu Hovcott, angleškem vojaškem kapetanu v pokoji. Ta mož je imel velikansko posestvo v najemu in še vso frugo na polji. Pa ko je bil od kmetske zveze za sovražnika irskega naroda proglašen in zaradi tega izobčen, zapustili so ga mahoma na en dan vsi hlapci in vse dekle. Niti jed nega delavca nij mogel dobiti, magari ako bi bi bil cekin za uro ponujal. Svojega blaga nij mogel nikjer spečati, in nikjer nij mogel nič kupiti, tudi ako bi bd celi funt šteilingov za eno škatljo vžigalnih klinčkov ponujal. To izobčenje je izvrstno delovalo, ker vsak tak človek je bil primoran hočeš, nećeš — Irsko zapustiti. Tako izobčenje so po imenovanem kapetanu krstili: „boikotovauje".
Politični razgled.
»draii e <l <•>.«'!<'.
V Ljubljani 12. februarja. Za nas Slovence je pač v notranjej dnev-nej politiki denes nfcjvaioeje to, kuj je minister dr. Vodnjaku odgovoril v budgetnem odseku. To poročamo v izvirnem dopisnem Članku na čelu lista. Nij sicer stvar tako neugodna, kakor se je včeraj videlo iz površnega telegrama koresp. buroa, ali vendar je taka, da Slovencev nikakor ne mor e zadovoljiti!
V državnem /boru je bila včeraj postava zoper oderuhe sprejeta tudi v tretjem branji. Ravno tako je bila sprejeta v drugem branji postava, po katerej se davek na izde-lavanje igralnih kart poviša. — Potlej se je začelo posvetovanje o Lienbacherjevem predlogu glede premembe šolskih postav. Vpisanih je baje 27 govornikov. Dva (Beer in Promber) sta uže govorila, in sicer proti. Promber je bombastično rekel, da kdor napada šolske postave, ta napada n e m š t v o! Govoriti hoče še 11 govornikov za Lienbacherjev predlog, a 14 (nemških ustavovercev) proti njemu. Vtorek se bode nadaljevalo.
Državnemu zboru je včeraj finančni minister Dunajevski, kakor smo uže včeraj v telegramu poročili, predložil postavo glede dolo-čenja glavne svote novo urejenega zcmljl-šk<»tra davka. Člen 1. tega zakona določuje glavno svoto zemljiškega davka za 15 let naprej vsako leto 'SI1/., milijonov. Člen 3. odpravlja tretjinsko doklado zemljiškega davka. Člen 4. ima olajšave pri plačevanji novega zemljiškega davka: Komur se je zemljiški davek zvekšal za več kakor 10 procentov, plača od 1. jan. 1881 do sklepa reklamacij -skega postopanja vsako leto toliko zemljiškega davka, kolikor ga je plačal 1. 1880 potem pa še 10 procentov tega, za kolikor se je po novem odmerjenji zemljiški davek zvišal. Potem pa se vsako leto zviša zemljiški davek za jedno desetino svote, za kolikor je novi zemljiški davek višji kakor stari. To bi trajalo tedaj 10 let in v !. 1891 bode imel vsakdo celo svoto novega zvišanega zemljiškega davka plačati. — Ta zakon naj bi dobil veljavo uže letos. — Državni zbor je sprejel postavo zoper oderuhe in postavo o davku na karte.
V hrvatskem saboru se je v zadnjih dveh sejah nadaljevala debata o poročilu regni-kolarne deputacije. Denes ali jutri bodo menda sklep. Kakov, o tem nij dvombe: sprejeto bode poročilo vladne stranke.
» lita u jo ilrža ve.
Potovanje angleškega diplomata Goschena v Berlin in na Dunaj je baje imelo ta vspeh, da so se o Kr»lto-tf urškiMia vprašanji evropske velevlasti nekako porazumele. Turčiji bodo stavile vprašanje in samo potem, če bi njen odgovor bila zadostna podlaga za dogovarjanja, bodo se ta nadaljevala; sicer bodo evropske vlasti skrbele za to,  da se vojna
.mej (Irki in Turki lokalizira ali omeji na samo
Idr eijo in Turčijo.
Boj dne 8. t. m. mej l»«»c»rci in Angleži, O katerem sinu včeraj poročali kot 0 angleške) zmagi, kaže se po deuašnjih poročilih ravno narobe. Tako poroča „Standard44. Polkovnik Collev je zgubil vse svoje oficirje ter ima samo malo vojakov, pa še tem pogum upada. Collev se bode moral baje hoereem udati, kajti o bkolj en j e.o d vs eb s tr anij. Zahteval je od boercev, da se mu udadd, ti pa so odgovorili, da toliko časa ne polože orožja iz rok, dokler jih hudo Angleži imenovali vstaše, sicer pa da so pripravljeni stopiti z Angleži v zvezo, ako dovolijo, da si boerci osnujejo zopet republiko.
V llinisi so imeli Italijani 11. t. m. velik javen shod pod „častnim predsedništvom" Gari-baldijevim, v katerem so sklenili terjati, naj se v Italiji uvede občna volilna pravica.
Narodu" o žrtvah, katere je terjala do tačas nalezljiva bolezen grozovitih .koz, odkar v tej fari razsaja. Uže tedaj bilo je število za kozami umrlih veliko. A denes imam priliko poročati, ne o zaželenem ponehanji, nikakor ne, —■ marveč o daljnem in mnogo večjem številu umrlih, ki so zapadli v oblast neusmilje-uej in' grozovitej morivki. Zakaj številka zadnjega včeraj umrlega je več 81 v tekočem letu, grozovito osobito, ako primerjamo to številko s številom lansko vse leto umrlih — 113. A tudi to število je še prilično precej visoko, ker jih je mej temi uže 16 na kozah umrlih. Sploh smem reči, da jih sedaj ta bolezen uže več kot decimira, zakaj mej temi 81 od 1. jan. do 5. febr. umrlimi je kozavih 60, a černomeljska fara baje ne bo štela prav 6000 prebivalcev. Na samej tej epidemiji umrlo jih je tedaj v 3 mesecih 70, — zares grozno število, baje še večje, kakor jih je vzela grozna kolera 1. 1873. Posebno nekatere vasi so zelo trpele od te bolezni. V jednej samej vasi, ki šteje 10 hiš, ležalo je 35 kozavih, in čudo, — v vsakej hiši umrl je po jeden. Sploh uže komaj pomnim do včeraj, da bi kak dan ne zvonilo mrliču in navadno še večim. Tako bilo je samo na mestnem pokopališči pokopanih 1. in 2. februarja vselej po 4. — Nekako čudno je, da včeraj in denes nij še nihče umrl. Bo baje smrtna tihota pred novim viharjem, kakersne še pomorščaki osobito boje. Da bi se pač motil!
A bojim se hudega, ker so zdaj jeli bolehati na tej bolezni tudi odraščeni tu v mestu in po več vaseh v okolici; v jednej precej ve-likej občini se še le dobro pričenjajo. Toliko o sedanjih žrtvah grozovite morivke. Ako še kmalu ne poneha, poročam o priliki še nadalje, ako je ljubo V (Vsakako! Ur.) Zdravi!
Dopisi.
Iz Čeruouilja 8. februarja. [Izv. dop.] Dne 15. januarja poročal sem v „Slovenskein
Domače stvari.
— („Afera Vošnjak".) Pražka „Po-litik" od četrtka prinaša uvodni čianek pod naslovom „Dr. Vošnjak und die centralistisehe Vekme", v katerem pravi, da so ustavoverci brez pravega uzroka naredili hrup in iz hrupa „afero Vošnjak", samo iz nekaterih opravičenih opomb tega poslanca o „irredenti". Čemu vpitje? Tu se spet vidi, da ustavovercem nij za državni interes ampak le za osobo jednega svojih privržencev, Depretisa, ki je nekdaj umazano „ehabrusovo" perilo pral. Tudi jim nij za avtoriteto višjega uradnika, ker oni sami (Giskra, Ztschok, Siiss) so ob svojem času popolnem po nedolžnem napadali barona llodiča. Tudi češki „Narodni Listy" prinašajo o tem uvodni članek „Mezi Italijani a Nemci" in prLvijo, da se primorsko vprašanje še zmirom bolj z Nemškega vlada nego li z Dunaja. Nemci pravijo Slovanom: vi ne boste imeli Trsta in morja, če ne bo naš, naj bo rajši italijansk. Končujejo članek: „Isme žadostivi, jak nyni odpovi politika rakouska? Bude opčt Slovan dementovtin a Italian poehvalen — ziistane Vošnjak pomlouvačem a Pretiš mistodržitelem terstskymV Vederemo" !
— (Gospod svetovalec Z h uber in nemški uradni jezik na ljubljanskem magistratu.) Ljubljanski mestni zbor je imel predvčeranjem javno in tajno sejo. Pri nekej obravnavi tajne seje je ta dan znani naš ljubljanski birokratični agitator za nemškutar stvo, dež. sodnije svetovalec Zhuber tudi z velicim veseljem naglasil, da „uradni jezik ljubljanskega magistrata je nemški". In srečen je bil mož, da je mogel to konstatirati! To se ve, njemu, starosiovenskemu
Čtbru, ki govori ali maltretira slovenski jezik (jezik svojih roduih prednikov) še bolj neotesano in barbarsko kot kakov hribovski pastir za kozami, ki nij nikdar nič o gramatiki slišal, njemu bi bila težava z magistratom občevati, ko bi bil uže enkrat naš deželni domači jezik uradni jezik na magistratu. — Poročilo o javnej seji priobčimo prihodnjič.
— (Slovensko literarno društvo na Dunaj i) ima v sredo, dne 16. febr. 1881, začenši ob lUS uri zvečer, 8 redno zborovanje. Spored: 1. Prebere se poročilo zadnje seje. 2. a) „V grmovji", bere g. Jos. Hubad, b) »Nekatere slovenske narodne pesni" razkazuje g. D. Majaron. 3. Poročilo odseka za narodno blago. 4. Posameznosti. — Lokal: Kaiser's Kestavration „zur heil. Dreifaltigkeit" (III. Un-gargasse 27.) — V to zborovanje vabi ude in prijatelje društvu prijazno odbor.
— (Posnemanja vredno.) Iz celjskega okraja se nam piše: Kako so kljubu najneugodnejših razmer na našem c. kr. učiteljišči v Mariboru učiteljski pripravniki vendar le narodno probujeni, kaže to, da se je na naš v Celji izhajajoči vrli šolski list „Popotil i k" na mariborskem učiteljišči do sedaj 52 (reci dvainpetdeset) g. pripravnikov naročilo. Vsa čast tem mladim gospodom! Da bi ostali vedno tako značajni! Da bi našli tudi drugod dosti posnemalcev!
— (Iz Zagreba) se nam piše: Ljub Jjanski čitalniški pevski oktet je dobil od hrvatskega Sokola povabilo, da se udeleži veselice dne 17. februarja. — Totres se je čutil v Zagrebu po noči od 10. do 11. febr. trikrat: o pol dvanajstej, 9/4 12 in 3/-i 1 uri. Zadnji je bil najmočnejši.
— (Rogatec) na slovenskem Štajerskem šteje po zadnjem popisu 1133 prebivalcev.
— ( Naj no v eji Vestenecko v škandal), t. j. poročilo, kako se veliki državnik kranjskih nemškutarjev v Litiji „amiizira", o katerem je nam jeden naših dunajskih dopisnikov včeraj javil, da celo na Dunaji veliko pozornost budi, razbere se dobro iz te-le uradne vloge Litijskega županstva na c. kr. deželno vlado v Ljubljani, katero vlogo uže včerajšnji dunajski listi („Tribune", „VaterlandM) prinašajo : „Visoko c. kr. deželno predsedništvo! To noči od 6. na 7. dan februarj *. t. 1. proti polu-enajstim zvečer so bila tukajšnjemu c. kr. okr. komisarju Delkotu okna njegovega stanovanja hš. št. 22 v Litiji popolnem pobita, razbitih je bilo 24 šip ter je škode okolo 7 gld. Okna so se pobijala s konci strešne opeke, s kamenjem in s kepami, kar se je z veliko silo lu-čalo v okna in katere reči so potem v dotić-nej sobi obležale. Tisti, ki so okna pobijali, pa nijso bili drugi nego družba, katero je vodil c. kr. okrajni glavar pl. Vesteneck; v tej družbi so bih c. kr. okrajni glavar sam osobno, c. kr. davkar Rotter in davkarski kontrolor Moschner c. kr. žandarski vahtmajster VVagner, potem uradniki tukajšnjega rudnika Carl VVehrhan sen. in njegov sin Fric VVehrhan, kakor znano pruska podložnika, ki posebno rada ter v navzočnosti gospoda c. kr. okrajnega glavarja in žandarskega vahtmajstra ukazujeta v javnih prostorih igrati „VVacht a m Rhein", potem še drugi, ki so nastavljeni v rečenem rudniku in poštar Treo. Ti so priredili nedeljo zvečer izlet v Šmartino, kjer so v gostilni Robert Ravniharjevej dobro pili in jih je baje to jezilo, ker gospod Delkot nij hotel ž njimi do kraja ostati, ampak je prej odšel. Ker je njegovo stanovanje sredi trga, zato  je   ta  nered  močno  kalil javni nočni
mir. kajti vse sosede v okolici je iz spanja vzbudil ropot projektilov in žvenketanje zdrobljenih šip. Posebno naj bodo navedeni c. kr. okrajni sodnik Pleško in njegova soproga, ki sta ravno nad stanovanjem g. Delkota, c. kr. okrajne sodnije adjunkt Gregorin, c. kr. okr. kancelist Vončina itd. Tudi g. Delkot sam je bil tačas uže doma. Činitelje same je nekoliko osob opazovalo, videlo jih in spoznalo ; posebno gostilničar, ki je poleg, Lavrenčič, v čegar gostilni so bili še neki gostje, ter so ven hiteli, meneči, da je eksces namerjen zoper c. kr. okrajnega sodnika Pleska; dalje gospodičina Ljudmila Koblar, ki je iz nasproti stoječe hiše svojega očeta vse opazovala in tudi še druge osobe, ki se morejo še kasneje imenovati. Ta dogodjaj je nezaslišan ter dela po celej Litiji velik hrup, a vse je tudi silno razkačeno nad tem, da se možje, ki so vsled svoje službe dolžni in poklicani skrbeti za javni red, krive store ne samo kazensko-sodniškega prestopka z zlobnim oškodovanjem tujega imetja in s tem, da v nevarnost stavljajo telesno varnost, nego tudi ker na tak neodgovoren način kale nočni mir. Mej drugim se tudi pripoveduje, da je bil g. vahtmajster tako pijan, da je komaj na nogah stal in da g. Rotter zarad pijanosti nij mogel priti dne 7. t. m. v urad. Kakor se pa sicer vahtmajster svojeglavno vede nasproti županstvu, omenjal je tudi poslanec Svetec v zadnjej sesiji deželnega zbora (9. Beja str. 177). V opravičen je nižjih uradnikov pa se omenja, da se vidi, da hodijo ti gospodje zunaj urada z gospodom Vesteueekom samo iz bojazni, ker se vsi spominjajo, kako se je n. pr. godilo bivšemu okrajnemu komisarju Sertiču, davkarjn Jagodicu itd. — Podpisano županstvo, ki zavoljo takih razmer ne more vzdržati javnega miru in reda in katero tudi skrbi, da bi slabi vzgled gospodov ne posnemalo tudi priprosto ljudstvo in katero z žalostnim srcem opazuje demoralizacijo, katero hrani in razširja gospod pl. Vesteneck na več straneh, kar se je uže z več tožb ini tega okraja naznanjalo višjim oblastvom, ne more drugače, nego da visoko c. kr. deželno predsedstvo nujno prosi, naj ta čin blagoizvoli na znanje vzeti in preje ko mogoče odpomaga na način, ki se mu zdi najbolj prikladen. Županstvo v Litiji, 8. februarja 1881.
Župan: Al. Koblar m. p." Komentara pač nij treba. — Take reči poleg vseh neštevilnih družili uže povedanih sme delati tist Vesteneck, ki je v zadnjem deželnem zboru ponosno prorokova!, da bode „črni oblak" (zdanja Taaflejeva vlada) kmalu razkadil se!
Telegram ..Slovenskemu Narodu".
Dunaj 12. februarja. V budgetnem odseku državnega zbora je dr. Vošnjak denes zahteval, naj vlada praktično uresniči lansko resolucijo o slovenskih učitelj skih p ripr a v niščih.
Vladni zastopnik se, dr. Vošnjaku od-govarjaje, sklicuje na to, da sta štajerski in kranjski šolski svet zoper to izrekla se, in da pomanjkuje slovenskih učnih knjig. Češka poslanca Jire-ček in Zeithamer izrekata, da so slovenske terjatve opravičene in da so vladni izgovori le „circulus vitiosus".
Našli so ju 11. t. m. zjutraj mrtva v inspekcijskoj sobi dotične gostilne.
* ( D voj en umor.) Vodja vlaka, ki se je včeraj zjutraj odpeljal z Dunaja proti \Yaitzenu, pri nekej pazniškej hišici nij opazil znamenja. Ustavi vlak ter gre gledat v hišico, tu pa najde paznika in njegovo ženo ubita na tleli.
IV>M|«lllO.
Iz Trsta. V Jadransko morje bi vodo nosil, ko bi hotel na Široko in globoko niz lagati. Ich mora vsak poštenjak za svojo osobno čast »krt»rti kakor za oko; ne menim ča.stilakomnoati.  Komu Iti bilo to
bolj potrebno kakor slovanskemu profet orj ti, ki nahaja plačilo M svoj trudapoln posel samo v mirnoj vesti in v prepričanji, ka ni je po svojom neonia-de/.evanem značaji spoštovanje razumnikov pmlnliil in morda tudi nekoliko simpatije.
Uže nekaj let izvan Primorskega \ narodnom delovanji prebi vsemu in nikoli niti za ped svojih načel ne preinenivdemu se mije pripetilo slišati, kar je tu mož (namreč jaz) v Bergorjevej ali StemtVtld.sk«.'j pivarui v večinoma nemškem društvu govoril zu kompromis mej Nemei in Slovenci, in sicer še v inivzoč-nosti nekaterih Slovencev; ti so bili pre zarad toga i n d i g n i ran i.
Ker meni še nikoli niti v sanjali nij priAlo na misel, kompromise delati, imajočemu dru2«>ga posla v izobilji, in ker niti po direktnem niti indirektiiom potu no morem zvedeti imen tistih gospodov Slovencev, ki bi bili slišali meno kaj tneega govoriti, sem svojej časti dolžen, tisto gospodu v javnost poklicati, ki tii bili to slišali, kar žali narodno čast. Prosim, pridite z odkritim licem in vsaj z dvema pričama za kak izraz, narodno čast sramoteč; tako jo navada mej možmi.
P t of. K. Glaaer.
Tržne cene
v Ljubljani 12. februari j a t. 1. Pflemea hektoliter 9 gld. 48 kr.       rož 6 gld «14 kr.; — ječmen 4 gld. 87 kr.; — o vos 2 «ld. 92 kr.;      ajda D gld. .'14 kr.; — prosti 4 gld. 87 kr.;
— koruza 5 gld. 70 kr.; — krompir 1<)0 kilogramov 3 gld. 12 kr.; — fižol bektoliter 8 gld. — kr.; masla kilogram — gld. 90 kr.; mast — gld. 76 kr.; — apeli frison — gld. 60 kr.; apidi porojou — gld. 08 kr.;
— jajce po 2'/i kr.; — mloka liter K kr.; — govodnine kilogram 56 kr.; — toletnino 52 kr.; - svinJHko meso 48 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. f>0 kr.
Dunajska borza 12. februarija. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih Enotni drž. dolg v srebru
Srebro Napol.
73	gld.	-	kr.
75	n	10	n
	n	60	n
	n	—	n
812	n	—	n
287	n	60	n
118	n	75	n
9	n n	37	ti ti
5	n	5G	n
	n	85	n
Ty,iii-j<Mi
Razne vesti.
* (Zadušila) Sta se na Dunaji dva policaja v nekej gostilni  z dihanjem ogljenca.
stavben risar
so takoj sprejme stalno pod ugodnimi pogoji. — Izve se iz prijaznosti pri opravništvu „Slovenskima Naroda". (56—8)
V Foderl-ovej pekariji,
Lingarjeve ulice,
vsak «lan
frišne pustne krofe.
(54-6)
CHI0COCA LIQUEUR.
(Idquor Chlooooae fortifloans.)
/iiaimtv ono  pr.i»k;tiio,  p...kimono  in priporu. 0110 ml odlič-
ujakov kot Umptno, popolnem noikodljlvc ■ ■ -■ ■ i • i t ■ > za liitrn in prijetno
oži vi j < - II j €? ,
v .-.'iz    l c i.' e ,   "'3. c-.'"   ojiaimin in potrto
m<»£li«> moči.
Il|tl'l'lll|l'll)t'   /JHCl    Mi   lin1     |ir<»S.I|i \ ONll. l/ll.MUlili'-
liiii.r.. v trojem   ozi 11 pilot«......m\<liiNii|t»<-t>i>i i .r
\/.i»ii|iipM'«'in iiplit itiiiii. Ob j •' < 111 ■ ■ 111 ]r sploinl alUcsii poMbno romi tlabo prebili l|«'iik«'. imsIhsi   da Iftdl,
It u t ni- » y.flotlti.   Uit.  st-i pit ■■ | «>, /h|mt ii.i -,».....i>|.- k
lllfl It It i II. tlrisl.t..   KlM%"l»«>l,   lll«Mli«MI iii
■liti ciiii-o. toptl kIUI. rt'Vliiullzt'iii m zlitto žilo. Ako hi; rabi tit (*liioc'uua-lii|iior. o.lpritvi ho vnuku tako »tulijo liitru in Hotovo in kor ho oilntr.uii, moro dotični k tu.li viioko in krepko aturotit <lu/ivotl, UtO naj hi I > i I v rankeni KoipoiliiiJHtvii. Pn okusu preiteK* najIlnoJBO iminlziie likeru. V r;i7.«le.l ho polo/.eiia uoatoviliia prianavnjooa ter xuliv.il na plmu visokih avtoritet o izvrstnoHli tri{» <*lllfiM'f t • lit|il«'lirit Cona jriliio i t rm hotolji / nit .mili mi iilv d ililoni /.t ralio v Ht-Ht jonkih .1 «1.1  u. v. ; r.uvoj in po.i* Uu kr.
G-lavaa zalego., lcj«r se l=iol\3.Jo t«, o A
(5U7_12)     kodar iazpošU.*a:
II.       ( IIIOIH, I.-k.tr ../um ><-lmi/.m pri«, c. kr. ■odiiijaki   komik.   VVien ,  VVuliruiK.   Ilerroiiiranao  Sr. -.'«., (kuiuor naj ae pomljajo via pitmonu naročil«i, ter v vaeh tloltrih h-k.irn.ih po Avstriji in iiru«t>il
(78-
I*i-.« vi I^Vl'Ktlli
brinje vec
prodaja iti razpošilja po primernej ceni
2) »T. J^f. It 21111,
v I'ollioveiii Krttdc i pri I. j n l»l j ttu i.
Vela hiša za tnvino
v     i t< li i
nasproti cerkve, blizu i jiibljane iti kolodvora Raaolfove železnico, pro«if» se i/, svoje \nljr. — Ponudbe sprejema Kr. Miillerjev aiinoneen-biirean v Ljubljani. (61 2)
—————
Umetno (640-17) %
zobe in zobovja \
postavlja po najnovejšem amerikanskom sistemu v /.laiiu. viilkuiiilu ali celuloidu
brez bolečin.   IMomuiru k zluloiu itd. Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin
h prijetnim mamilom 5
zobni zdravnik A. Paichel, f
pok'"; llradeckega mostu, v 1. nadstropji. •
Hiša na prodaj.
Pred malo leti novo zidana, dva nadstropja visoka bina v lir a nji na oglu žitnega trga Št. 175/76 se proda. — Pogoji so jako ugodni.
Ign. Stern's Sbhne,
(60—3) _ Zagreb._
Krčmarjem!
5 sodov prav dobrega
dolenjskega wfmm
se proda v I;HHii ikovoj liiši v Spodnje) si«<ki.
Vedro 9 do 11 gld. (»3—2)
Koth-jBTO ustno voflo,
zbog- njenih izvrstnih lastnostij zoper
zobne bolečine in ustni smrad
znano, priporoča ft flucon        kr. z navodilom za rabo vred .IOII. »KORGK liOlili;.
dvorni licferant v bcrlinu. Podružnica: Duuaj, L, Tiefer Graben 3 7, I. V Ljubljani jo ima pravo samo lekarnar gospod Jul. pl. TrnkocKy. (24—5)
na
tu K
3" »
iS*
!   I I
• g« bE.2 u m J5«£
n2 »s
a
11
■C 2
S i .2 g
i "S s
fa SrF
d
& e
a »
Q
S)
s J 1
1 -
-t
Kopelji se soparom in v čebricah £;
hotelu ..itri Nloilll"
8 8
10 vsem pravičnim zahtevanjem p. n. občinstva ter potrebam zdravilstva primerno urejene in odprte vsak dan od 7. zjutraj do 7. zvečer. Kopelji se soparom. za gospode od zjutraj do opoludne, od 12. ure naprej za gospe*.
Sobe za kopelji v čebricah so kurjene.
Na zahtevanje so kopolj v čebricah (s čebricami vred) pošlje na dom.
Se spoštovanjem
(49—3) Josipina Gnezda.
!*tcozccozozccoz<ozozooocS
Lekarna „pri samorogu44
Jul. pl. Trnk6czy-jeva
na   ii k-h< ii«'m   <ri»n   v LJubljani.
priporoča ]). n. občinstvu sledeče, zmirom svežo (lrišne) vslcd dolgoletnega izkustva  kot  Izvrstno uplivne priznane specijaliteti, izkušena domača in homeopatiška zdravila: (71—1)
Planinski zeliščni sirop kranjski,
taboren Koper kašelj, hripavost, vratobol, prsno in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomuhljevo CDorsch) jetrno olje, EKto£$
bramore, ptučnioo, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 skl. 60 kr.
Anaterinska ustna voda, SfSC^Jioftfe S>
pravi smr.ulljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kri čistilno krogljice, c. kr. priv., ETBBL£
gospodinjstvu pogrešati in bo se uže tisočkrat, sijajno osvedočile pri zabasanji filoveikoga telesa, glavobolu, otrpnenin udih, skaženem želodcu,' jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jedcu zavoj s 6. Bkatljaml 1 gld. •"> kr. Kuzpošiljava se le jeden zavoj.
Naročila iz dežele izvrše se takoj.
Tinctura Rhei. Comp. vulgo
FRANCOVA ESENCA
ki jo izdeluje
G-aToiiel Piccolli,
lekar ,,prl angelu", v Ljub 11 it li i n ji <l ii n «J k li o cesti.
Pomagala je uže mnogo tisoč ljudem k zdrnvju, kakor se lehko dokaže iz mnogih pohvalnih pisem.
Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in v spodnjem životu, grižo, kr£, želodčevo in prehodno mrzlico, zabasa-nje, hetnorjide, rumenico itd., vse bolezni, ki znajo smrtne postati, ako se za časa ne ozdravijo. (490—17)
1 sklenica velja 10 kr. 3W Naroči se pri Gabriel Piccoli-ju, lekarju „pri angelu" v Ljubljani, na dunajskej cesti, s poštnim povzetjem.
Zahvalno pismo.
Izpisek.
K sem porabil 50 steklenic vašega zdravstvenega piva od sladuega izlečka, čutim se popolnem predrugačenega; zopet spim mirne, rad jem, ter redkeje in menj pljujem itd.
Lastne besede ozdravelega.
Bolezni t pipali in želodci
;i1ra¥lJeno. TW
C. kr. il. (»ini liferant skoraj vseli evropskih vladarjev, gospod 645—8)
c. kr. svetnik, lastnik Blaten križca s krono za zasluge,  v tez visokih pruskih in nemških redov, na Dunaji.  Tvornica: (Jiahenhof 2; tvorniška zaloga: Graben, Brituneratnuse h.
/afot;4>: (j. Piccoli, V.v. Kirschitz,
adravstveno pivo od sladnega iiležka. |
X 55kra1 odlitoao od cesarjev In kraljev, na« ♦ ^ dalje od priucnv, piiucczinj, velikih voje- ^
vod in knezov
♦ Sladna čokolada |
♦ in e-
♦ sladni bonbon. ♦
♦ ♦
Aklamacija svetovnega občinstva.
Ni>tito\ Uno Ijuilij, ki »o ho n/.ilrivvili h HufTovimi nlnd-111 m i i/.di'lki, izrazilo jo svojo /ahvulo iiaJKiiiljlvoJBO ter ilrlulo prOpagUldO /:i llotlovii t.l:nliiiX /' 11 i \ ■ ■ t \ i ■ 11 ' torlin j-.ilravlhi. Noihokočo jo vho iionnvlj.it i. \ to jo toliižha vsitc<!Kii bolnika, ki pravi: Zakuj l>i m> tuili ia/. tuku no oralni vil, kakor mm>«o tiaoo dragttlf Kar livulijo /iliavniki, kmlji in vso ObfiilUtTO, moru hiti »loliio ; vzdržalo m> je in dokazalo u/.o ako?;! celo človonko   i 11 .i i. ita 10 v resnici dolini /mirom iičo.
Qunrion<a ! BTaJ »o »vali te ti uuno pravih ./«oi*'- //<>//"-Oval .cilje . „rih si,i,n,i/i ImdtUhovt ki Imajo |n> t- kr.
tr^oviiiHkoni HoUišči iivntrijukrm in o^orskoin ro^iutrovanu znamen jo (Kliko lanajdbenikti). l'onurojeni izilolki družili ln-inajo /alravHtvonili :<■{ i>. 111 li t vitrin ter nijso taku prirejeni, kakor so .//m. v Ilall'tiri kI,k/ni/nhril.uiti, oni morejo piv po zilruv-iiiškoj izjavi tudi škiidovati.
(1'ravi j. UofitiTi Hladni lionlioni za prai ho v plavom papirju.)
Pod 2 gld. se nič ne pošilja, lekarja; P. Lassnik, H. L. Wencel, trgovca
Zahvalno pismo
iz BudapeŠte <>d 34. novembra.
Vaša blagorodnost! Dolžan sem javno izraziti vam s tem svojo iskreno zahvalo.
lT/.e 20 Let sem bil na prsih bolan, bljuval sem gnoj, prsi so bile kakor preve/.ano, nijsem mogel spati ni jesli.  Zdravniki so me sicer /,dra-
vili, a bolezen je bila le hujša, moči bo me tlan
za dnem bolj zapuščalo in pri svojih 7() lotili sem uže mislil, da sem i ni konci.
Časopisi pa me upozore na vaše sladue izdelke; poskusim tedaj še to zdravilo in ko porabim prvih tO steklenic vašega zdravstvenega piva od sladnega izločka, t>i 1 o mi je uže boljši. Porabil sem za tem še 40 steklenic in zdaj sem popolnem drug človek, mirno spini zopet, rad jem, pljujem menj in redkeje, s kratka, zopet sem precej okreval. Prepričan sem za trdno, da, ako bi bil jaz to zdravilo rabil pred 10 leti, zdaj bi bil popolnem zdrav.
Vsemogočni bog obrani vas še mnogo let, da si more človeštvo z vašimi dobrodelnimi izdelki bvojo bolezni olajšati in svoje izgubljeno zdravje Zopet doseči. Pošljite mi, prosim, še 60 steklenic, sliidncga piva in 10 vrečic sladnega bonbona.
V Buđapeštl, dne 28. novembra 1880. Se spoštovanjsiu udaui
»Ttilcot) GroldsiohelUi
Hudapešta, Waitzner boulevard št. «r)0.
v Ljubljani.  Pietro Venimti v Gorici
Izdateij in uradnik Makso Arinu':.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne''.