Poštnina plačana y gotovini. ŠTEV. 248. V LJUBLJANI, sreda, dne 25. novembra 1325. osamezna številka Din 1.—. LETO n. Kwc%MN*44MrMi NARODNI D L Izhaja vsak dan opoldne, izvzemži nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20—, inozemstvo Din 30— Neodvisen političen list UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Zamujen trenutek. Ko smo morali konstatirati, kako se dnevno slabša gospodarsko stanje Slovenije in kako so ostali vsi pozivi na ■ vlado, da odneha s svojim davčnim vijakom, brezuspešni, tedaj smo naslovili na SLS kot zakonito zastopnico slovenskega naroda poziv, da vstopi v vlado. Toda naš poziv je bil ošabno zavrnjen, ker da SLS ne dela kupčij z načeli. Posledica tega nepristnega ponosa je bila, da je bila sestavljena vlada sporazuma brez Slovencev. Nadaljnja logična posledica tega je bila, da se v vsej dolgi dobi, ko je zavladal vsled še nepremaganega nezaupanja med obema vladnima strankama popolen zastoj v političnem življenju, da v vsej tej dobi niso bile niti najmanje uvaževane potrebe Slovenije. Nasprotno je ravno v tej dobi naj-o j občutno pritisnil davčni vijak in iz-!1SI! s*ovenije najmanj 50 milijonov, ki L)i jih SLS lahko Sloveniji prihranila, če bi bila v vladi. Drago je torej plačal slovenski narod slavna načela SLS in dvomimo, da je le en davkoplačevalec mnenja, da so ta načela v resnici toliko vredna. Ker je SLS naš poziv za vstop v vlado odklonila in se ni hotela poslužiti podpore, ki smo jo ji v interesu slovenskega gospodarstva nudili, smo seveda s svojim ..... apelom prenehali, dobro vedoč, da ni ‘re«ut«k, k« bo SLS svoj nepristni ponos Se globoko obžalovala. Mislimo, da se ne motimo, če pravimo, da je ta trenutek že prišel in da ne bi klerikalni demonstranti tako togotno žvižgali in »Slovenec« tako vzorno lagal, če ne bi bila SLS prepričana, da je zamudila pravi trenutek in da ne more računati, da bi ta trenutek še kedaj prišel. SLS ni hotela v vlado, da brani osnovne gospodarske potrebe slovenskega naroda. S tem je SLS slovenski narod prisilila, da si poišče oporo drugje. Zakaj jasno je, da ni bila vlada sporazuma postavljena samo zato, da bi (.pozicija triumfirala. Kadar se zgodi tako velika izprememba v državni notranji politiki, da se vzame ministre iz stranke, ki je bila pod Ob-znano, potem se je to zgodilo iz nad vse utemeljenih državnih potreb, ki ne izginejo v par mesecih. In pribiti treba, da ni niti SLS in nobena druga opozicionalna stranka povedala, kaj bi bilo v danih razmerah boljše od sedanje vlade sporazuma. Tiste teoretične sanjarije, da se še enkrat povrne situacija, ki je omogočila Davidovičevo vlado, so prazne čenče, ki spadajo v koš. Z vstopom St. Radiča v vlado je postalo to še jasnejše in danes računa s padcem vlade sporazuma samo sanjač, naivnež ali špekulant. Vsak resen človek pa ve, da bo obstojala vlada sporazuma še dolgo, ker je ta vlada nujna in ker trenutno ni boljše 'n realne kombinacije. In ves ta čas bo slovenski narod brez zastopstva v vladi? Vso to dolgo dobo naj bo Slovenija pi zabljena? Ali smo mar v resnici tako bogati, da nam je vseeno, kako se dele državne dobrote iz Beograda? Prepričani smo, da je tudi v vrstah SLS |e malo ljudi, ki bi bili tega mnenja, da je vseeno, če je Slovenija zastopana v vladi ali ne. Nasprotno smo prepričani, da stalno raste števili; pristašev, ki spo-znavajo, da je SLS storila napako, ko ni stopila v vlado in prepričani smo dalje, da stalno raste tudi število onih, ki se boje, da je SLS zamudila ugodni tre, nutek. In ko raste to spoznanje, se pričenja Radičev pohod v Slovenijo. Zavoženost Politike SLS postane še jasnejša, Radiče- Italijanski protest AVTENTIČNO BESEDILO RADIČEVEGA GOVORA. Beograd, 25. nov. Povodom govora, ki ga je Stjepan Radič imel v Ljubljani so včeraj posetiii zunanjega ministra italijanski poslanik, turški odpravnik posloviti zvečer še italijanski posianik. Vsi ti so prosili nekatera pojasnila o posameznih stavkih Radičevega govora, ki so bili objavljeni v novinah. Še pred tem pa je prišel k St. Radiču sotrudnik agence »Avala«, da dobi cd njega točno besedilo o nekaterih važnih vprašanjih, katerih se je dotaknil Radič v svojem govoru v Ljubljani. Pojasnilo, ki ga je Radič včeraj opoldne dal, je služilo tudi ministru zunanjih poslov kot zadosten materijal za odgovor turškemu in italijanskemu poslaniku. Radič je še dopoldne izjavil, da bo avtentičen tekst govora izšel v »Domu«. Teda vsled raznih komentarjev, ki so se širili v mednarodnem svetu, se mu je zdelo primerne, da poda še pred tem izjavo glede nekaterih mest v svojem govoru. Ta izjava se glasi: Danes sem prečital v časopisih poročila o svojem govoru, ki sem ga imel v Ljubljani. Kakor običajno, so tudi ta poročila na mnogih mestih netočna, posebno v beograjskih listih. To pa radi tega, ker sem rabil včasih slovenske besede, včasih celo slovenske stavke, ki so trdim srbijanskim Stekav-cem seveda bili nejasni. Največ netočnosti je pa v onem delu govora, ki govori o tem, kako je naš narodni sporazum deloval na mednarodni položaj naše države. Kemal paši so stavljene v usta besede, ki sem jih jaz govoril Živkcviču, ni pa dovolj pevdarjeno, kako močen utis so napravili razgovori z merodajnimi tur- škimi činitelji. Že prej so našo državo visoko spoštovali in cenili, po narodnem sporazumu pa tem bOij in od tedaj jo smatrajo za glavnega političnega faktorja v Podonavju in na Balkanu. O državnih mejah Dalije sem rekel to: Italija naglaša, da se ne sme kršiti njenih mej. Menim pa, da je treba upoštevati tudi to, da se naših mej istotako ne sme kršiti. To velja v obče glede vseh političnih mej v Evropi, ker je vse to zapisano in potrjeno v mirovnih in ostalih mednarodnih pogodbah, ki tvorijo današnje javno pravo Evrope. O črnih fašistovskih srajcah sem govoril to: Cim vetja in čim svetlejša je politika Italije, čim častnejše je mesto, ki ga Italija zavzema v civilizaciji Evrope, toliko bclj nas boli, da so črne srajce, po mojem mnenju, v neskladu, često pa celo v nasprotju z ostalim italijanskim narodom. Ta izjava je bila takoj potom radia razposlana na vse strani sveta. IZJAVA ITAL. POSLANIKA. Beograd, 25. nov. Italijanski poslanik Bodrero je po svojih posetih pri Pa-šiču in Ninčiču v razgovoru z novinarji izjavil, da so bili njegovi poseti v zvezi z. Radičevim govorom v Ljubljani. Nadalje pa je Bodrero tudi izjavil, da so •odnošaji njegove in naše države zelo dobri. Ti poseti, ki jih je moral storiti na ukaz italijanske vlade, ne bodo imeli nikakih posledic vsled izjave, katero je St. Radič dal preko zunanjega ministra dr. Ninčiča. Politični krogi mislijo, da je ta incident definitivno likvidiran. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Seja finančnega odbora. PREOBDACENJE SLOVENIJE. Beograd, 25. nov. Na včerajšnji seji finančnega odbora se je nadaljevala debata o dvanajstinah. Govorila sta dr. Lor-kovič in dr. Šeeerov, ki je naglašal, da je finančni minister vodil inflacijsko politiko. Dr. Kulovec je govoril posebno o obdačenju Slovenije. Na podlagi podatkov ministrstva financ je dokazal, da plača Slovenija eno šestino vseh neposrednih davkov, a od nekaterih drugih davkov celo eno petino. Slovenija je plačala največ davkov na vojni dobiček, do-čim Srbija in Črna gora nista plačali niti enega dinarja. To pa radi tega, ker je v Srbiji uveden sistem posrednih, a v Sloveniji sistem neposrednih davkov. To je velika krivica, ker v Sloveniji poljedelstvo in industrija zelo slabo stojita. Danes popoldne se debata o dvanajstinah nadaljuje. Dopoldne pa se vrši seja sekcije za proučavanje uvozne carine. Novi prosvetni minister dela. KONFERENCA Z RAVNATELJI BEOGRAJSKIH GIMNAZIJ. Beograd, 25. nov. Na predlog državnega podtajnika v ministrstvu prosvete in z odebrenjem Stjepana Radiča, se je včeraj popoldne vršila v prosvetnem ministrstvu konferenca, kateri je prisostvovalo vseh osem ravnateljev beograjskih gimnazij. Na konferenci se je obširno razpravljalo o vseh uedestatkih, ki so na beograjskih zavodih. Konstatirali so, da gimnazije nimajo zadostnega števila učiteljev. Radi tega imajo n. pr. na eni gimnaziji profesorji preko 140 nadur, to je, vsak profesor ima od 4—8 nadur. Vse gimnazije skupaj imajo 400—500 nadur. Ker je potreba profesorjev tako velika, da so radi tega preobloženi z delom drugi profesoiji, je bilo predlagano prosvetnemu ministru, da se reši to vprašanje na sledeč način: Oni profesorji, ki radi nezadostnega števila službenih let po uredbi prejšnjega prosvetnega ministra niso mogli biti nastavljeni v Beogradu, naj se sedaj nastavijo kot honorarni profesorji. Ako prosvetni minister ta predlog sprejme in v tem smislu to vprašanje reši, pride v Beograd 30 do 40 profesorjev, ki so bili po prejšnji uredbi odstavljeni. Kar se tiče zgradb, so se ravnatelji izrazili, da razen jiruge beograjske gimnazije, ki je popolnoma moderno urejena, vse druge gimnazije niso zadostno opremljene. Nimajo niti kabinetov, niti knjižnice, niti drugih prosvetnih institucij, ki bi bile dijakom potrebne za študij. Zato pa se morajo dijaki učiti vse le iz mrtvih kujig brez praktičnih poskusov. Poleg tega so težkoče tudi radi prostorov v zgradbi. Sobe so majhne, zadostne le za 25 do 30 učencev, dočim jih je sedaj v njih po 50 ali 60. Gimnazije nimajo dvorišč, tako da morajo biti dijaki poleti in pozimi v šolskih sobah ali pa na hodnikih. Zato je bil stavljen ministru prosvete predlog, naj dobi posojilo m reši to vprašanje. Te dni bo sklicana, anketa učiteljskih šol v Beogradu, kasneje pa se bo vršil pregled osnovnih šol. Za vse šole v državi se bo postopalo po istem načinu. briandu se ni posrečila SESTAVA VLADE. Pariz, 25. nov. Namera Brianda, da sestavi levičarsko vlado ni uspela, vsled odpora socijalistov. Zato je Briand včeraj poselil predsednika republike in mu vrnil mandat za sestavo vlade. Popoldne je predsednik republike pozval predsednika finančne komisije Doumer-a in mu poveril mandat za sestavo nove vlade. POSLANEC PUCELJ O RADIČEVEM SHODU. Beograd, 25. nov. Voditelj slovenskih samostojnih kmetov g. Pucelj se je o govorih g. Radiča v Sloveniji izjavil, da je popolnoma zadovoljen o njih uspehu. V Ljubljani so si inteligentni krogi predstavljali Radiča kot demagoga in hujskača, zato so bili popolnoma začudeni in prijetno presenečeni, ko je začel čisto stvarno govoriti. Radič je imel v Ljubljani nedvomno velik uspeh. To se je videlo v soboto zvečer pri sestanku, kateremu so prisostvovali razen uglednih oseb Zveze slov. kmetskega ljudstva tu-di vra<1ikali, narodni socialisti in pristaši Šušteršiča. Na shodu v Narodnem domu v Ljubljani so bili pristaši prav vseh strank. V Veliki Loki pa so bili v pretežni večini pristaši ZSKL. Da je bil interes za Radičev govor velik, nam dokazuje sijajna udeležba na obeh shodih. Shoda v Ljubljani se je udeležilo nad 2000 ljudi, onega v Veliki Loki pa okrog 1000 kmetov. Na shod so prišli tudi pristaši ljudske stranke, pa so bili popolnoma mirni. Posebno pažnjo je vzbudil na shodu v Veliki Loki govor duhovnika Antona Oblaka. Radič mu je na tem govoru čestital. Njegov govor je znak, da velik del duhovščine ni zadovoljen s politiko SLS. Radič je rekel, da bo še dalje vodil agitacijo v Sloveniji in da bo meseca decembra imel shod v Mariboru. va ofenziva še nevarnejša. Zato žvižganje, zato potvarjanje Radičevih besedi. Toda z žvižganjem se ne pride v vlado in potvorbe ne dajo pravega trenutka. Kar je zamujeno, je zamujeno in tega ne popravijo niti agitacije po Dalmaciji in Hercegovini, niti prekasno izgovorjene 'Odkrite besede« v »Slovencu«. V pravem trenutku je prišel Radič v Slovenijo, v nepravem trenutku pa obžaluje SLS svojo napako, ker ni ločila politike od taktike. Kako bo popravila SLS to svojo napako, je končno njena stvar*, stvar slovenskega naroda pa bo, da bo trpela škodo le SLS in ne tudi slovenski narod. PASIC ZOPET V AVDIENCI PRI KRALJU. Beograd, 25. nov. Včeraj popoldne je bil predsednik vlade Pašič sprejet v avdienco pri Nj. Vel. kralju. Avdienca je trajala od 5. do 6. ure. SPREMEMBE V PROSVETNEM MINISTRSTVU. Beograd, 25. nov. St. Radič je včeraj popoldne izdal ukaz, da so odstavljeni od svojih dosedanjih mest gg. Ivan Cešič, Peter Petrovič, Rudolf Pivko, Peter Smi-čiklas, Boža Šarenič, ki so bili pridelje-. ni oddelku ministrstva prosvete kot referenti. Na njihovo mesto pa so postavljeni gg. dr. Cajkovac, Milan Fabijano-vič, Stjepan Gurupič, Slavko Bartulovič. Ostale izpremembe se izvrše kasneje. — \ čeraj dopoldne je imel sejo ukazni ko-mitet. Seji so prisostvovali gg. Pašič, St. Radič, Miša Trifunovič, Boža Maksimovič in Krsta Miletič. Razpravljali so o tem, katere osebe bi postavili na načel-niška in druga važna mesta v prosvetnem ministrstvu. Sprejeto je mnenje St. Radiča. Definitivni odlok bo predložen plenumu ministrskega sveta. Spekulacija na tiskovne napake. Radičev prihod v Ljubljano je spravil čisto iz kontakta »Slovenca«, ki je pozabil na vse svoje nekdanje deklamacije o dostojnosti in pričel pisali na način, ki je bil primeren le za najbolj surovo volilno borbo. Tako poroča o Radičevem govoru polno noresnic, pa čeprav piše, da je vse zabeleženo točno po stenografskem zapisniku njegovega poročevalca. Par primerov: Ni Radič dejal, da imamo klerikalne učitelje, ki so izvrstni, temveč dejal je, da imamo dobro učiteljstvo in da se mu je poročalo, da so tudi klerikalni dobri. Majhna razlika sicer v poročanju, toda značilna. Ni dejal Radič, da niti bedasti klerikalci niso protidržavni, temveč rekel je, da tudi najbolj bedast klerikalec ni protidržaven. Zopet le majhna razlika, toda tudi značilna. 'Najbolj obsodbe vredna pa je špekulacija, ki jo je zagrešil »Slovenec« s tiskovno pomoto, ki je bila v našem poročilu. V našem poročilu je namreč bilo natiskano: •»Vera je prepričanje, je zavest posameznika, in (mesto ni) pa njegova privatna stvar, kakor kak žepni robec.« iNi treba biti bogzna kak stilist, da se spozna to tiskovno napako, ker jo vejica, beseda »pa in zmisel izvajanj jasno kažejo. Toda gospodje pri »Slovencu so iskali kost in zato so zagrabili s slastjo tiskovno napako, da so mogli napasti Radiča. Postopanje .»Slovenca« je tem grše, ker se /Slovenec v istem članku sklicuje tudi na /Politiko , ki piše debelo tiskano, da je Radič dejal, da je vera javna stvar in ne privatna! To poročilo »Politike« so gospodje že prečitali, ko so napisali v debelih črkah, da je Radič dejal, da je vera privatna stvar kakor kak žepni robec! Ta konstatacija za poštenjaka zadostuje. »Slovenec; pa se naj ne čudi, če se ljudje sramujejo biti klerikalci in če mi njega ne priznamo kot katoliško glasilo! Resnici na ljubo. »Slovenski Narod t je pred par dnevi prinesel sledečo vest: Zakaj je propadla Jadranska banka v Trstu? Beogradsko »Vreme : prinaša senzacionalno vest o tržaški Jadranski banki, ki se nahaja v likvidaciji. Pred svojim pohodom na Rim je baje Mussolini zahteval od vseh bank v Italiji denarno pomoč. Preko poslanca Giunta je zahteval denarno pomoč tudi od Jadranske banke v Trstu, z grožnjo, da banko zatvori, čim se polasti oblasti, ako mu ne proži pomoči. Banka je ponudila Mussoliniju 500.000 lir, Mussolini pa je vztrajal pri prvotni zahtevi, da mu izplača 4,000.000 lir. Končno se je banka uklonila Ln izplačala celo svoto. Pozneje, ko je Mussolini prevzel oblast, je prosila banka Mussolinija, naj ji vrne denar. Ali Mussolini se je izgovarjal, da nima sredstev. Na ta način je banka ostala brez pokritja za velilfo svoto in je zašla v znano krizo. Pismo Mussolinija Jadranski banki v listu se nahaja v rokah g. Frana Mardešiča na Visu, ki je akcijonar banke in ki ga je pokazal dopisniku »Vremena?. Z ozirom na to vest »Slov. Naroda smo od kompetentne strani pooblaščeni k izjavi, da je gornja vest od začetka do konca popolnoma izmišljena. Vzrok propasti Jadranske banke v Trstu je denum ijacija proti temu takrat še slovenskemu zavodu pri italijanskih fašistovskih oblasteh v juliju 1922, ki je bila organizirana od iste jugoslovanske strani, ki je nato sko*i dve ieti vodila uprav zločinsko kampanjo tudi preti Jadranski banki v Jugoslaviji. Neposredna posledica denuncijacije je bil run na Jadransko banko v Trstu, vsled katerega je morala le-ta v kratkem času izplačati svojim upnikom nad 20,000 000 lir. Ako se vzame v obzir, da celokupne obveze končno Salirane Jadranske banke v Irstu znašajo komaj 20,000.000 lir in ako se ta s\ o-ta primerja z gornjo, potem vidi vsak slppec, da Jadranska banka v Trstu ne bi bila propadla, da ni bilo denuncijacije in njenih posledic. Treba naglasiti, da je Jadranska banka v Trstu bila znatno oškodovana vsled znanega napada fašistov v letu 1920 na tržaški >Na-rodni dom , na Jadransko banko samo in na druge slovenske tržaške zavode. Znana jugoslovanska gospoda je napravila največjo uslugo italijanskim fašistom s tem, da je 1. 1922 potom denuncijacije zadala jugoslovanskemu tržaškemu zavodu smrtni udarec v trenotku, ko se je ta zavod začel popravljati cd ran, ki jih je bil utrpel v letu 1920 od fašistov. Pismo iz VarSave. Varšava, sredi novembra 1925. Uennsiia finančnega ministra Vladislava j lil v obliki kredita resnejšim podjetjem. Vsi - - * ~ ’ so pričakovali, da bo ta denar trenotno izčr- pan z ozirom na veliko pomanjkanje gotovine. Kredit pa, ki ga je dala država,, je ostal skoro nedotaknjen, ker le mSlokntijro pod- Grabskega. — Gospodarski položaj. ttnz diranje pravoslavne cerkve na Saškem trgu. — Grob neznanega vojaka — Varšavski magistrat v boju proti poljnbovanju. Vlada gospoda Grabskega je odstopila. Premjer Grabski, ki je skoraj dve leti podpiral poljski zlatnik s svojimi širokimi ple-čami, je v petek dne 13. novembra poprosil za demisijo. Še tega samega dne pozno zvečer je prezident poljske republike Vojcjehov-ski uslišal njegovo prošnjo in sprejel odstop njegove vlade. Tako se je umaknil iz javnosti najpopularnejši mož današnje Poljske. Sicer je bilo že od nekaj tednov opažali zaostritev vladne krize, vendar nas je odstop premjera Grabskega presenetil vsled svoje nenadnosti. Poslednji povod k tej nagli odločitvi je bil sklep finančnih krogov, ki so izjavili, da toliko časa ne dajo posojila poljski državi, dokler bo stal na njenem krmilu gospod Grabski. Tudi javnost je smatrala politiko Grabskega za škodljivo, zato je sprejela vest o njegovem odstopu z velikansko olajšavo. Sam Grabski je podal v svojem pismu, naslovljenem na prezidenta republike, tri glavne faktorje, ki so ga prisilili do opustitve .svojega urada. So to padec poljskega zlatnika, neprestano naraščanje brezposelnosti in pa nemožnost sporazuma med političnimi elementi in državo, dokler stoji on na čelu vlade. Prezident Vojcjeliovski je ponudil maršalu Rataju sestavo novega kabineta. Rataj pa je ponudbo odklonil (in jo je nato sestavil Skrzinski). % iDenarna kiza je še vedno pereča. Povsod zaostaja obrat, povsod^ manjka denarja V poslednjem času je država nakazala Poljski banki večjo vsoto denarja, ki bi naj se razde- jeije more dati popolno garancijo. Večina menic, ki kroži danes v varšavskem trgovskem in industrijskem svetu, so malo ali pa ničvredne, ker jih nikdo ne more izplačati in ker se večinoma menic sploh ne more prodati. * Dve leti razdirajo že v Varšavi na Saškem trgu pravoslavno cerkev, ki so jo postavili Rusi kol znak vzhoda in carizma za časa svojega vladanja na Poljskem. V jeseni leta 1923 so že Poljaki začeli odkrivati kupole na soboru, vendar je delo do današnjega dne ze- lo malo napredovalo. V poslednjem času so uvedli posebne stroje, ki vrtajo stene in sire-lie. Ker pa jim tudi to gre prepočasi, so domači pirotehniki poizkusili premakniti uporno zidovje potom dinamita. Uspeh je bil naravnost velikanski. Zidovje stoji, kot je stalo. pač pa so se razletele šipe sosednjih hiš in se je zdrobila dragocena veranda iz inozemskega stekla v angelskem hotelu, kar je prineslo magistratu preko 25.000 Din škode. Seveda je magistrat takoj prepovedal nadalj-ne take poizkuse, ( v strahu, da se ne porušijo razpokane hiše), pravoslavni sobor pa bo še dolgo kazal svoja polodkrita rebra in pričal še poznim generacijam, da je Varšava bila nekdaj rusko gubernalno mesto. Dne 2. listopada so v Varšavi z veliko častjo iii slavnostjo pokopali kosti neznanega vojaka na Saškem trgu. Zemeljski ostanki neznanega vojaka naj bodo v bodočnosti simbol vseh \eh neštevilnih sinov, ki so polegli za domovino v svetovni vojni, neomenjeni in neodlikovani, grob pa naj postane božja pot celega naroda, kamor bo hodil še v poznih časih častit in hvalit spomin padlih vojakov. Vsak dan prehodi mimo groba neznanega vojaka tisoče ljudi in vsak mimoidoči se pobožno odkrije. Gorje neotesancu, ki tega ne bi storil ali ki ne bi vzel cigarete iz ust. Takoj ga obkolijo pregoreči državljani in z. -cenja se uljčni pouk o dobrem taktu in pa-trijoticnih čustvih, ki se navadno konča na policiji. V teku dveh tednov so napisali na varsavski policiji že preko 20 takih protokolov. Nič čudnega, saj so Poljaki silno tempe-•. amentni in morda najbolj prepirljiv narod na svetu. * Varšavski magistrat je začel boj proti poljubovanju. Poljubovanje je namreč zelo razširjeno, kajti poljub na usta je tu navadni tovariški pozdrav. Poljubljajo se vsi, starejši gospodje, ki se srečajo na ulici, uradniki, ki pridejo v pisarno, znanci v kavarni, dijaki med seboj itd. Najbolj pa je seveda razširjen ta nežni in čustveni način pozdravljanja med lepim spolom, zlasti, med žensko šolsko mladino. Pri srečanju in slovesu se dekleta kalne morejo napoljubovati, še enkrat in še enkrat morajo strniti rdeča usteča kakor zaljubljenci na provincijaluem gledališkem odru. Da napravi j,vonec tej prisrčni, toda nehigienični navadi, pripravlja magistrat strogo’odredbo, glasom katere bode prepovedano poljubovanje med mladino v šolah in ki bo visela na steni v vsakem razredu. Mrzli časi brez čustva in nežnosti čakajo torej prelepe varšavske gimnazistke. Dr. Božena Kokalj. .Slovenec' in ,Mali list*. ^Slovenec« nadaljuje s svojim zagovorom 'Malega lista«. Očevidno ne čuti, da postaja u™a,z.a"?st ve<^no večja. čim dalje jo meša. >Mah list« je zagrešil denunciantsivo in !u ae pomaga noben izgovor. Še isti dan. ko je izšel »Mali list , je že bila preiskava v ulici Lavatoio, kjer naj bi bil po »Malem listu sedež slovenskih framasonov. Ni vreden Ma- li list«, da bi mu posvetili dosti prostora, zato se omejimo zaradi »Slovenca« še na sledeče konstatacije in vprašanja: 1. Prva številka »Malega lista«, ki je izšla po atentatu na »Edinost«, je bila ona, v kateri je klevetal slovenske tržaške voditelje, da so framasoni. Da je bila ta kleveta izmišljotina, ve tudi »Slovenec*. In .Slovenec ve tudi za mogoče in dejanske posledice le klevete. Zakaj olepšuje greh? Ali je to mar v skladu z njegovim katoliškim prepričanjem? 2. Neresnica je, da je obsodil »Mali list nacionalizem kot hudičevo delo le z ozirom na fašizem. Ne, obsodil ga je brez ozira na fašizem, ker tudi nacionalizem ni identičen s fašizmom. Naj si gospodje pri »Slovencu« samo »Mali list« prečitajo! 3. Ker se istoveti »Slovenec« z »Malim listom«, ga vpraSamo, kaj pravi na odkritja »Edinosti' z ozirom na denunciacijo .Malega lista«? Ali se strinja »Slovenec tudi s tem, da je »Mali list« vehementno napadsl dr. Sla vika na dan pogreba njegove mnogo prerano umrle hčerke, ki je s tako vnemo delovala za blagor revnih Tržačanov? Ali se strinja tudi s tem, da je predlagal kaplan Šček 1. 1920. upravi »Edinosti«, da izda propagandno brošuro za prestop v pravoslavno vero? Na to naj odgovori »Slovenec«, pa bomo prišli še z nadaljnjimi odkritji, če ^Slovenec to želi, ker okoli »Malega lista : je cela grmada umazanosti! Politične vesti. — Sestanek sarajevske organizacije HSS. Da prikrije nezadovoljstvo v lastni stranki, piše »Slovenec« o fronderjih v drugih str -kah, zlasti rad seveda o onih v Ra stranki, ki gre SLS vedno bolj na živce, lako je poročal tudi o nezaupnici, ki da jo je rekla sarajevska mestna organizacija Pavlu Radiču. O tem sestanku poroča obširno sarajevska »Večerna pošta«, ki ni radicev-ska in piše, da se je sestanka udeleži o 2o0 zaupnikov in prinaša ves govor posl. Precce, ki je prišel mesto Pavla Radiča. Na seji se je v resnici pritoževal neki Meštrič in povzročil mal nemir. Toda, ko je dal predsednik sestanka svoj predlog, da se Meštriču ne da beseda in da se izreče posl. Prerci zaupnica, na glasovanje, tedaj je glasovalo za zaupnico 200 zaupnikov, proti pa nihče. Me- štrič je nato odšel, a se potem zopet vrnil. Iz poročila »Večerne pošte« se vidi, da je »Slovenec« že čisto v volilnem spoštovanju resnice. = Dr Žerjav je v posebnem pismu na vel. župana obsodil žvižgače in demonsirante ob priliki Radičevega prihoda v Ljubljano. S tem pa seveda še ni odpravljena s sveta resnica, da so bili med žvižgači tudi zelo aktiv- -ni samostojni demokrati. Ti pač niso vedeli, da bi moglo sobotno in nedeljsko žvižganje roditi zelo neugodne uspehe za SDS. Ni izključeno, da se to tudi zgodi. = Nova blamaža zagrebških pribičevičev-cev. Tajnik SDS v Zagrebu Stevo Stojanovič je vložil svoječasno zoper novinarja Slavka Cihlara radi nekega članka v »Hrvatu o per-sekucijah hrvatskega učiteljstva od strani iJribičevičevega režima tožbo. Da zbere ma-terijal za dokaz resnjce, se je obrnil Cinlar v omenjenem listu na vse žrtve s prošnjo, da mu pošljejo potrebne podatke. Zato ga je tožil Stojanovič vnovič radi klevete ter zahteval preganjanje po §§ '52. in 66. tisk. zak. Sodni stol je ugodil predlogu glede preganjanja po § 52., predlog glede preganjanja po § 66. pa je odbil. Stojanovič se je radi tega pritožil na banski stol, ki pa je njegov predlog odbil, in sicer v celoti, ne samo glede preganjanja po § 66. = Ostra obsodba Cankove v c vlade v bolgarskem sobranju. V debati o prestolni besedi je kot prvi govoril voditelj legalne opozicije in šei demokratske stranke Malinov. Dejal je, da vladajo na Bolgarskem brezposelnost, nezakonitost in gospodarska kriza. Poleg tega se nič ne dela. Vse druge premagane države so že dosegle razne olajšave, samo Bolgarska ne dobi ničesar. Samo vsled popolne nedelavnosti Bolgarske je mogoče, da je moral prenesti bolgarski narod tudi vpad Grkov na svoje ozemlje. V gospodarstvu so razmere še slabše. Agrarna Bolgarska uvaža žito. Uvaža se sladkor, čeprav ga ima Bolgarska sama preveč. Banke ne dajo kreditov. Za tobak ni izvoza in nevarnost preti, da pade valuta. Izboljšanje more nastati le, če se izvede rekonstrukcija kabineta. Ta bi se morala zgoditi na ta način, da bi se sprejele v vlado le prvovrstne politične osebnosti. Ves narod bi moral biti zastopan v vladi. Ce se to ne zgodi, potem bo Bolgarska doživela nove notranje pretresljaje. — Šef zemljedelcev o vladi Cankova • Po Malinovu je govoril šef zemljedelskega sa-veza Borisov. Ko je pričel govorni, so zapustili poslanci vladnih strank dvorano, da ne čujejo o svojih grehih. Borisov je dejal, da se more popraviti Doložaj Bolgarske samo s sodelovanjem vsega naroda. Angleški delegat Zveze narodov je dejal, da ne bo dobila Bolgarska nobene podpore iz tujine, dokler se ne izvedejo na Bolgarskem svobodne volitve pod kontrolo Zveze narodov. Vladna politika je označena z nespoštovanjem osnovnih človeških pravic. Ni točno, da je bila na Bolgarskem državljanska vojna, zakaj zarota ni državljanska vojna. Proti zeinljedelski stranki pa je bila uprizorjena prava zarota. Nikdar še ni bil tak teror na Bolgarskem ko sedaj. Kljub temu je zemljedelska zveza tako močna, da se lahko dokumentira kot velika sila. Ni pa odgovorna samo vlada, temveč tudi legalna opozicija. Nato je Borisov ostro napadel zemljedelske renegate. Koncem njegovega govora je zapustila tudi legalna opozicija dvorano, nakar se je obrnil Borisov proti Cankovu in ga obtožil kot glavnega krivca sedanjih razmer. = Neuspeh Cankova. Sijaj Cankovove vlade ugaša celo v Sofiji. Zato je hotel Cankov z rekonstrukcijo kabineta svojo pozicijo popraviti in ponudil je trem najuglednejšim bolgarskim politikom: Ljapčevu, Fadenhehtu in Hurovu da vstopijo v vlado. Ti so pa to odklonili in g- Cankov bi se moral zadovoljiti z manjpomembnimi politiki. Ker bi pa p lem bilo preveč očitno, da njegova vlada ne uživa nobenega ugleda, bo g. Cankov rekonstrukcijo najbrže odložil ter si pomagal s terorjem makedonstvujuščih. O LAJŠANA PLAČILA ZA Obleke dajh O- BBRNATOVlft. —v- (31) Inž. M. Klodič: Železniška zve^a Slove-rtiie s SuSakom. ^ tre—Lukovdol—(Vrbovško)—Srpske Vprašanje luke na Kvarnem 5. Gradbeni stroSki felMUi3ke^ tlra SuSak-Martinščiea in luke Martinčiča. Gradbeni stroški so sledeči: a) Železnica Kušak—Martinščiea • b) Obalni zid I., II. in III. z vsemi napr. t) Obalni zid I II. in III. z vsemi napr. d) Vzhodni lukobran..................... Din 23.000.000 Din 30.000.000 Din 26,000.000 Din 7,000.000 Din 86,000.000 Skupaj . Dvigala, ki jih postavimo za začetek 17, zelo podražijo naprave. Za začetek bi zadostovale obale I., II. in III., tako da bi stroški iznašali 60,000.000 dinarjev. Mislimo, da nikdo ni mnenja, da bodi tudi luka predmet državne eksploatacije. Kljub temu pa državna uprava ne bode pri obratu luke odplačevala, ker vleče luške pristojbine, razen tega pa ima zaradi obstoja luke razmeroma obilne ugodnosti iz posrednih davkov, kakor smo jih že pri železnici iz Slovenije omenili. Ako denemo, da bode v luki Martinščiea 500.000 ton letnega prometa, bodo znašali, po vzgledu Trsta, luške pristojbine okroglo 1.400.000 dinarjev s katero svoto so gotovo plačani letni izdatki personala in poprav v luki. Glede na ogromno važnost naše lastne luke na Kvarneru se nam zdi navedena gradbena svota naravno* neznatna. Povdarjaino, da pomeni promet le letno P°'.Iir‘' nost; včasih bode luka prazna, včasih pa. posebno na. je* < bode razmeroma mnogo več prometa, ako ne bode kater v luki sploh premalo prostora. Prostora je v luki za 7 približno 100 m dolgU1j^n^ie dov, more pa pristati tudi 200 in več m dolgi "r0 v. v luki Karagjorgje nemogoče. To je velike vajn®* : _ luka, ako tudi ne po kapaciteti. pa glede velik • • meznih brodov enakovredna velikim lukam. Pose 1 ozirom na naš izseljeniški promet. Rekapitulacija. 1. Zahteva Slovenije po izhodu na morje, ki naj ^e neodvisen od inozemstva, oziroma po bolji poti kakor danes, je opravičena in odgovarja tudi interesom države. 2. Izhodišče Slovenije na morje tvori na prvem mestu Kvarner, a še le v drugi vrsti odaljene dalmatinske luke. |) Stroški -za novo železniško zvezo Slovenije z morjem so opravičeni samo ako je proga trasirana tako, da služi splošnim interesom Slovenije in države, « nn samo lokalnim. t 4 Nobena navedenih prog se ne bc.de rentirala zadostno 8am°B rentabiliteto je tranzitni promet na Kvarner . tudi iz vzhodne prtlovice Slovenije, potem i* Avstrije in Čehoslovaške. ^ 6. Konstataciji pod 5) ne odgovarjajo Jadranu paralel11® proge, naj so to težka in draga železnica Kočevje—Brod.___ Kupi—Brod Moravice ali pa ta skupno s progo Cm® Ogulin. jjj držijo 7. Omenjenemu pogoju odgovarjajo samo zvez , bolj v navpični smeri na Kvarner. ■ cevnit.a_ 8. Zaželjeni efekt se more doseči z ?.'„erI.vjcc in Crno- Št. Janž, Straža Toplice-Kočevje-Brod Moravice melj-Ogulin, ali „ o 1 j e u s t r eči 9. vsem zahtevan. 9| mJ'anž, Črnomelj -s progami Sev n . ca - o v s k o) - Srpsk* \ i n i c a — L u k o v d o 1 l t r ir — L u k o v d ® • > M o r a v i e e i n K o č e v j e ■ g ( k „ v d o I- XahteV*J" d 8 "stroškom o d s a m o 60 o d - Ant r*fn, % rentabiliteta za okroglo 50% s t o t., d o č i Ul J e večina teh prog p o - večja. Razen tega je že priporočati se t o m z a k o na z as J S 'J j- « j 0 g „ j j, i n t e r e - so*1 s a iTo "gradbap od 9- navedenih prog. 10 osvoboditi sc moramo odvisnost, od reške luke m X ;• iniaško luko z gradbo luke v Martmščici. povečati su. ^ smemo prezreti, da bodemo imeli le i od železnice in od luke, ako ne postavimo ve« malo koristi brige našemu pomorstvu. Zagreb, v oktobru 1925. (Konec.) Onevne vesli PISMO IZ WESTFALSKEGA. Podpisani smo že dalje časa brez, dela. Prosili smo na županstvu podpore. Tam se nam je reklo, da ne dobimo ničesar, ker smo jugoslovenski državljani. Obrnili smo se na jugoslovenski konzulat v Diisseldorfu. Tudi tam nismo ničesar dobili. Rekli so nam, da nam ne morejo pomagati, ker jugoslovenska vlada ne da za svoje ljudi ničesar. Ko smo na konzulatu vzdihovali in tožili, nam je povedala strojepiska, da je prišla dne 13. t. m. li konzulu v Diisseldorf prosit podpore neka družina, ki je bila izgnana iz Francoskega. Tudi ti ljudje niso dobili ničesar. Družinski oče je zahteval potni list za Belgijo. Dobil ga je. Toda na kakšen nacm. Moral je iti na ulico ter potrebni denar pri-beračiti. . , . Mlad fant, razcapan, da mu je gledal palec iz čevlja, je hotel iti, ker m imel ne dela, ne jela v Jugoslavijo k vojakom. Obrnil se je na konzulat. Tam so mu rekli, da^ dobi potni H st brezplačno, toda denar za vožnjo si mora preskrbeti'sam. Avstrijski konzulat dela drugače. Omenjeni fant je bil pri avstrijskem konzulu v Kolnu :er je prosil podpore. Konzul mu je dejal, da naj gre k jugoslovanskemu konzulu v Diissel-dorf. Fant je odgovoril, da ne more iti tako daleč peš in avstrijski konzul mu je dal iz lastnega žepa 5 mark, da se je lahko peljal. Andreas P. — Karl P. — Spored slavnosti Narodne odbrane za Hrvatsko, Slavonijo in Slovenijo dne 1. in 2. decembra v Beogradu. 1. XII.: Ob 10.30 dop. na Terazijah blagoslovljenje zastave beograjske organizacije. Blagoslovljenja se udeleže delegati vseh kulturnih in nacionalnih udru-ženj iz vse države. Kumoval bo Nj. kralj. Vel. prestolonaslednik Peter. Po blagoslovljenju se formirif povorka, M odide pred dvor, da pozdravi Nj. Vel. kralja ter Visokejga kuuia. Popoldne bo koncert vojaške godbe* na Terazijah, zvečer ob 6. bakljada pred mestno hišo. Od mestne hiše se pomika povorka po Knez Mtnajlovi in Kralja Milana ulici, kjer pozdravi Kraljevski Dom, nakar gre do Slaviie, \jer ®e razide. Ob 9. zvečer je tovariški se-~ tanek delegatov in članov Narodne odbrane iz vse države ter gostov. — 2. XII.: Ob 9. dopoldne polože delegacije na grob Neznanega junaka venec ter počaste spomin onih, ki so padli za svobodo in ujedinjenje. Ob 11. se vrši v Saborni cerkvi svečan parastos za umrle poverjenike in člane Narodne odbrane, nacionalne delavce in ustanovitelje Narodne odbrane. Ob 4.30 bo slavnostno predavanje Nar. odbrane v domu Kola srbskih sester. Govorili bodo: bivši predsednik nar. skupščine in narodni poslanec Ljuba Jovanovič o delu Nar. odbrane v minulosti; univ. prof. m bivši predsednik Nar. odbrane v Ameriki Miloš Trivunac o nalogah Nar. odbrane na ul tu rn eni in prosvetnem polju; nar. nosi. -lovo Jovanovič o političnih pokretih v so-seclnjin državah. Zvečer ob 8. je slavnostna predstava v Narodnem gledališču. Ob;i dneva se bodo nabirali prispevki ter prodajali spominski znaki Narodne odbrane v korist fonda Nar odbrane za šolanje njenih 'gojencev. Našim braiom v tujini preti raznarodovanje in uničenje. Šovinistična propaganda zoper našo ujedinjeno domovino v sbsednjih državah je velika! Okrepimo naš narod socialno, kulturno in gospodarsko! Ustvarimo lastno narodno kulturo in nacionalno ideologijo. Podpirajmo Narodno odbrano in njene svetle tradicije. V Narodni odbrani je prostor za vse zavedne rodoljube. Novo inšpektorsko mesto. V najkrajšem casu bo podpisan v prosvetnem ministrstvu ukaz o ustanovitvi novega inšpektorskega mesta. Gre namreč za inšpektorat za higijen-*>ka in tehnična vprašanja. Kot najresnejši kandidat se navaja ing. Avgust Košutič. — Obnašanje železniških uslužbencev lia-(tram občinstvu, posebno napram potnikom III. razreda, daje še vedno povod za pritožbe. Zato je pozval prometni minister te uslužbence, da se obnašajo dostojno in uJjudno. Vsak, kdor se pregreši zoper to odredbo, bo strogo kaznovan. Neuljudni sprevodniki bodo odstranjeni od svojih mest. Zoper uslužbence, ki prekoračijo meje službene oblasti, vpiše lahko vsakdo pritožbo v posebno knjigo, ki je v to svrho na vsaki postaji na razpolago, ali vloži pismeno pritožbo na železniško direkcijo. Da pa more vršiti železniški perso-nal svojo službo v redu, je treba, da gleda tudi občinstvo na red in snago. — Zakon o prometnem osobju. Uprava Ju-gcslovenskega železničarskega udruženja je pretresala na svojih zadnjih sejah novi zakonski načrt o prometnem osobju, ki je bil izdelan v prometnem ministrstvu. Uprava pošlje ministrstvu daljšo spomenico, v kateri zahteva, da se vnesejo v novi zakonski načrt korist železniškega osobja razne izpremem-’,e in dopolnila. — Nove telefonske proge. Načelnik ministrstva pošt in telegrafa Milan Gjorgjevič pregleduje te dni gradbo nove telefonske proge Zagreb—Ljubljana, nato se poda v Osijek, da inspicira gradbo tamkajšnjih novih telefonskih prog. — Zatiranje naših ljudi v Istri. V buzetskem okraju obstojita dve ženski društvi: Soča pri Sv. Ivanu in »Mirna- pri Sv. Martinu. Te dni so prišli v obe vasi karabinijerji, udrli v društvene lokale in zaplenili knjige. Tajnici so odvedli s seboj na karabinjersko postajo ter ju skušali na vse mogoče načine prisiliti, da bi bili izpovedali, kdo je organizator slovenskih ženskih društev v Istri. Drugi dan so poklicali na postajo tajnika buzetske posojilnice Ivana Klariča, mu pokazali fotografijo udeležencev nekega izleta na Učko, ter zahtevali, da jim pove imena vseh fotografiranih oseb. Ko se je hotel peljati Klarič dan pozneje službenim potom v Trst, ?o ga na železniški postaji aretirali ter preiskali. Ker so našli pri njem dve pismi, nalovljeni na »Istarsko Riječ«, ki jih niso raz- umeli, so ga uklenili ter gnali na policijo. Tam je bil sestavljen zapisnik, v katerem je bilo ugotovljeno, da so našli pri njem tudi orožje — žepni nož. Nato so ga predali sodišču. Sodnik je Klariča, videč, da ni ničesar zakrivil, dve minuti pozneje izpustil na svobodo. — Imenovanje. Za načelnika prosvetnega oddelka v ljubljanski oblasti je imenovan prof. dr. Lončar. Novoimenovani šef je vsestransko objektivna oseba ter priznan znanstvenik in strokovnjak. — Iz železniške službe. Generalni direktor državnih zeleznic Mihajlo Ilič je vpokojen, na njegovo mesto pa je imenovan dosedanji pomočnik Vlada Babovič. Za pomočnika gene-i ilnega direktorja je imenovan bivši direktor zagrebške zelezniške direkcije, Franič. .“.Eksplozijska katastrofa v perzijski sniod-nisnici.^ »Times« poroča iz Bassoraha: V smodnišnici v Ashvaru (Perzija) je nastala eksplozija. Ubitih je bilo 71 vojakov. , Umor v Vašah pri Medvodah bo najbrže Kmalu pojasnjen. S sodno komisijo je prišel na lice mesta neki ljubljanski detektiv, Id ?1 Je izposodil v to svrho od nekega industri-jalca policijskega psa. (Odkar je bil namreč vpokojen prejšnji nadzornik detektivov, ki ,im.el lastnega policijskega psa, ljubljanska policija žal s tako živalijo ne razpolaga, ker — država ne da potrebnega denarja!) Pes je tekel od umorjenke naravnost k bližnji vodi — kjer si je morilec najbrže umival roke —, odtam pa k sosedu pred sobo konjskega prekupčevalca Janeza Jarca, ki ga je orožništvo že dan popreje kot osumljenca >zaslišalo, vendar ne aretiralo, ker proti njemu ni bilo nobenih dokazov. To pot je bila izvršena hišna preiskava, ki je imela presenetljiv uspeh: s sobi je bilo najdenih več okrvavljenih predmetov, med drugimi okrvavljen suknjič. Orožniki so izvedeli, da je bil Jarc na dan umora okrog 19. ure v dveh gostilnah v Medvodah. Bil je tako zamišljen, da so ga ljudje povsodi izpraševali, kaj mu je. V eni izmed gostiln je izvlekel krvavi robec ter trdil, da je ta dan liudo iz nosa krvavel. Ugotovljeno je dalje, da je mož umorjenko, ki ga sicer ni marala, pač pa se ga bala, ker je znan nasilnež, že opetovano spolno zlorabil. Takisto ,:e dognano, da jo je hotel tudi usodepolnega dne popoldne zlorabiti, da pa ga je odpodila, ga ozmerjala ter mu zagrozila, da bo plačal alimente, nakar ji je zagrozil, da jo rajše ubije. Končno so konstatirali zdravniki, da je bilo dekle neposredno pred umorom spolno zlorabljeno. Na podlagi teh in še drugih in-dicij je bil konjski mešetar aretiran in predan sodišču. Ker je našla komisija na vratih v hlevu krvav odtis cele roke. so dotični kos vrat odžagali in prenesli v Ljubljano v svrho daktiloskopiranja. Če se izkaže, da izvira od-;k5 od Jarčeve roke, bo prišel konjski mešetar a pričo vseh teh težkih indicij pač v obupen položaj... — Dva atentatorja in špijona. Te dni sta bila aretirana v Osijeku muslimana Febin Balkovic iz Zvornika in Jiržev Delbegovjč iz Tuzle. Prvoimenovani je umoril pred tremi leti v Tuzli nekega bivšega avstro-ogrskega stotnika, nakar je pobegnil z Delbegovidem na Madžarsko. Tam sta uganjala lopova špi-jonažo v prid Madžarski. — Rodbinska tragedija, posledica ponesrečenih borznih spekulacij. 'V Berlinu so našli le dni v njihovem stanovanju borznega agenta Fritza Falkensteina, njegovo soprogo in njegovega dveletnega sinčka ležeče s strelnimi ranami v mlakah krvi na tleh. Falkensiein in njegov otrok sta bila mrtva, dočim je bilo opažati pri materi še slabe znake življenja. Preiskava je ugotovila, da se je ustrelil Fal-kenstein kot prvi sam, nakar je ustrelila njegova soproga svojega otroka ter obrnila končno orožje proti sebi. Težko poškodovano so prepeljali v bolnico. Dasi ima črepinjo hudo razbito, utegne ostati pri življenju. Vendar bo pa skoro gotovo oslepela na obe očesi. Gospa Falkenstein je zapustila pismo, v katerem sporoča svoji služkinji, da je dejanje posledica ponesrečenih borznih špekulacij. Pismu je bila priložena manjša vsota denarja s pripombo, da zapušča ta denar in svojo zlato zapestnico služkinji kot nagrado za zvesto službovanje. — Doktorica filozofije — pustolovka. Takoj po končani svetovni vojni je jela igrati v Prt°§Fadu sijajno vlogo doktorica filozofije , f.vfv ,va Polit-Desančič. Občevala je v najboljših krogih, posebno rada se je vrtela po s upščinskih koloarih. Z večimi politiki, med Tih1 Jm’ -L ,"inistri’ je bila v ozkih prijateljskih stikih Zato je naravno, da je bila tudi d,°pis.nica berlinskih listov. Zi-V W hiksunozno. Nosila je fascinujo-e toalele; l)raa,asi je lakaje, avtomobil, livni anega šoferja itd. Sedaj pa se je izkazalo, da je dr. filozofije Vladislava Desančič čislo navadna goljufica in pustolovka, ki je oškodovala številne banke in trgovine za težke svote. Medtem jo je, predno so ji prišli na sled, pravočasno odkurila v Romunijo. — Nehumano postopanje. Te dni je bilo izgnanih iz Beograda 26 oseb v njihove domovinske občine. Do Vinkovcev so se peljali z vlakom, odtam pa je nadaljeval transport potovanje peš. Izgnanci, med katerimi so se nahajali med drugim tudi inozemci (Nemci) — inženirji, strojepiske in doječe matere, so morali slabo oblečeni počivati na prostem dasi je lilo kot iz škafa. — Soproga inženjerja Mareka po nedolž-lioin obdolžena. Z Dunaja poročajo: Soproga inženjerja Mareka, ki je zapleten, kakor znano, ker si je odsekal nogo, v kočljiv proces z neko zavarovalno družbo, je bila izpuščena iz preiskovalnega zapora. Preiskava je dognala, da so vse obdolžitve, ki so bile zoper njo vložene, brez vsake podlage. Gospa Marek je bila duševno in fizično zlomljena ter jo je moral spremiti domov zdravnik! — Za patrona liribolazcev je povišal papež Pij XI. sv. Bernarda methonskega, ki je ustanovil, kakor se domneva, leta 962 slavni samostan sv. Bernarda. Ta svetnik je bil neumoren hribolazec. Na svojih turah na Mon-te Roso in Mont Blanc je prevrnil in razbil v svetem ogorčenju vse Jupitrove kipe, ki so čuvali prelaze malega in velikega sv. Bernarda. — Mož prodan in kupljen za 5000 Din. Neki bančni uradnik v Zagrebu je živel, koi marsikdo, v nesrečnem zakonu in iskal je, kot marsikdo, utehe pri drugi. Ko je njegova Ksantipa 'izvedela, da gori za njenega aiožička srce neke mlade tipkarice, njegove koleginje, se je podala k svoji konkurentinji ter ji ponudila moža na prodaj za 5000 Din. Tipkarica ni imela toliko denarja pri roki, zato je stavila protiponudbo: Izjavila je, da je s ceno zadovoljna, toda plačala bi jo v mesečnih obrokih po 1000 Din. S tem pa Ksan-tipa ni bila zadovoljna. Zato si je tipkarica denar izposodila ter odštela vso kupnino naenkrat. Ko je prišel mož tistega- dne domov, .,0 opazil v stanovanju velike izpremembe. Ko mu je v novi toaleti se šopireča Ksantipa zadevo pojasnila, je rešil problem na sledeči način. Ženo je brcnil skozi vrata, tipkarico pa, ki ga je pričakovala v njegovi sobi ter ga sprejela, prožeč mu roke v objem, z vzklikom: »Moj, samo moj!«, pošteno oštel ter odslovil nekoliko bolj uljudno. Naslednji dan je vzel predujem, vrnil svoji ljubici kupnino ter ostal rajši sam, brez žene, pa tudi brez ljubice. — Ciganska idila. Iz Čehoslovaške in Avstrije je prispel te dni v Maribor transport ciganov, ki so jih izgnali od tam kot nadležne tujce. Cigani so se utaborili začasno enostavno v kolodvorski čakalnici. Kmalu je prišel za njimi tudi njihov »poglavar«, ki jiii je imel odvesti v Čakovec. Ker družba še ni -bita polnoštevilno zbrana, se je pojavila med cigani tudi štorklja, ki je prinesla temnopoltega kričača. — Uspeh raziskavanj v severnem delu Urala. Te dni se je vrnila v Leningrad ekspedicija akademije znanosti, ki je raziskavala nad leto dni pod vodstvom prof. Korotkova severno uralsko ozemlje. Ekspedicija je preiskala kraje, kamor še ni stopila človeška noga. Prehod preko Urala, je bil silno težak. Rezultati raziskavanja so bili naravnost izredni. Ekspedicija je našla bogata ležišča platine, obenem pa redke eksemplare rastlin iii živali. Raziskovanje, ki ga je raztegnila ekspedicija v polarne kraje je bilo radi ostrega podnebja in neobljudenosti pokrajin jako naporno. — Francoska ekspedicija na severni tečaj. Kakor poročajo iz Pariza, odide koncem aprila 1926 iz Diinkirchena francoska ekspedicija na severni tečaj. Priprave vodi poročnik mornarice Sales. Bazo e tab lir a ekspedicija v Svalbardu na Spitzbeigih. Od tam bo skušala doseči severni tečaj na avtomobilnili saneh. Na severnem tečaju namerava ostati dva do tri tedne, nakar odpotije v hidropla-iiih preko Alaske v etapah v Newyork. Potovanje ima trajati 4 do 5 mesecev. — Razpis načrta za naš razstavni paviljon v Filadelfiji. Ministrstvo trgovine in industrije razpisuje natečaj za izdelavo idejnih skic, po katerih bi se lahko izvedli detajlni načrti gradnje našega reprezentativnega paviljona na mednarodni svetovni razstavi v Filadelfiji. Rok do 10. decembra t. I. Natančnejši pogoji se dobe pri velikem županu ljubljanske oblasti, oddelek za trgovino. a prvovrstne izdelave in kakovosti blaga je naša zimska zaloga oblek in ulstrov Jos. Rojina, Ljubljana pobil s tem svojega tekmeca Italijana Gina Tivana, ki se je vrtel 78 ur po plesni dvorani. Pri nekem prejšnjem poizkusu je vztrajal Nicolas samo 60 ur. Mož stremi po tem, da doseže rekord 100 ur ter pobije s tem Se nekega Angleža, ki je plesal 96 ur. Ljubljana. — Novinarska koncertna akademija. Na praznik narodnega ujedinjenja dne 1. decembra priredi »Jugoslovensko novinarsko uVse bom razodela, vse, vse, jaz moram, moram. Bog mi je zapovedal!« upije s cvilečim glasom. »Kaj boste razodeli?« vpraša Leonor mirno. Moj mož je kriv — proklet, proklet, proklet naj bo!!« »Zakaj ta strašna kletev? Kaj imate na vesti?-; vpraša Leonor polnoma mirno ali malomarne. Stara dama pove vse, in sicer, da se je hotel polastiti njen soprog, predsednik, z nekaterimi drugimi prebivalci Buenos Airesa rods Leonor Morrisove in njenega avtomobila s pretkanostjo ali s silo, tudi s pomočjo državne sile, da ji odvzamejo njeno skrivnost, za katero jim je podelila neka ne\vyorška firma sto milijonov dolarjev. Če zaslužijo le deseti del, jim to že zadostuje. Stara dama pove vse. vse prav natančno, na dan pridejo prav peklenski načrti. Ne povemo jih, ker se niso izvršili. Zakaj je razodela vse to stara dama? Ker pač ni mogla več prenašati jetništva. Zadnje ure in ves obup so bili vzrok temu. In bila je pač bigotna Španjolka, pri kateri ima vera včasih prav poseben učinek. Morala si je olajšati vest. Glavno pa je, da ta izpoved ne zanima Leonor nieti najmanje ne. Ne stavi niti enega vprašanja. »Tako? No, to me sedaj prav nič več ne zanima — prav nič — vi ste prosti, povedem vas nazaj v mesto.« Tako govoreč odide iz jedilnice in vodi avtomobil počasi proti razsvetljenemu mestu. Ko napravi komaj pol pota, zasliši klice. Žaromet pokaže jezdece, ki jih zopet vodi predsednik. »Pri vsem, kar mi je sveto, sennor Hartunga ne moremo najti, kakor tudi smo... »Je že dobro, on je že tu.« dptit kol prak-ilkantinja h kakemu večjemu ljubljanskemu podjetju. Ponudbe prosi nt upravo lista pod: »Marljiva«. i st V le pri tvrdki OSIP ____ Ljubljane* BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA OB V00I najboljil Šivalni stroj za rodbinsko sli obrtno rano. svetovno znanih znamk „GRITZ'ER“ - „ADLER“ - „PH0NIX“ Isto tam posamezne dele za stroje In ko esa, lile, olje, jermena, pneomatlka. Pouk o veze-niu na stroj brezplačen 1 Večletna garancija! Va veli,o ! Na malo ! MAKULATURNI PAPIR kg a Din 5*— prodaja uprava ^NARODNEGA DNEVNIKA" RADIO-aparate in seslavne dele ima v zalogi FRANC 8AR, Ljublima Cankarjevo nabrežje štev. 5. 160 zdrav in pošten, vajen kmetije, ži vine ter vseh ostalih poljskih del išče primerno trsjno rijjb* ~ | : &5S- 1 «-i Moškanjci. Zdravo čebulo razpošilja od 100 kg naprej po Uaianferija ter modno blago, pletenine, nogavice, sukanec, vezenine, gumbe modne, biserne in druge, palice, nahrblnike, nože jedilno orodje, škarje ild. vse to se dobi najugodneje pri JOSIP PETEMU u LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Na veliko. N" ma|o. Čevlje na obroke proti jamstvu dobite pri tvrdki M. - 1'rebar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 6. .VINOCu« tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubijan?, nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz inskega kisa. /jSJjr Zahtevajte ponudbo! ^ Mnično in higijenično najmočneje i. urejena kisarna v Jugoslaviji. - P tura: UaMfana, Banalstai časti itn. la, H. nadstropja. N^JEl* j> dni tiskovine. ----- , Lastna knjigoveznica. A - SIMON GREGORČIČEVA UL. 13. - TELEFON 352 Izdajatelj in odgovorni urednik ŽEI jEZNI KAR ALEKSANDER. - Za tiskarno »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever. iasH*ia*«3easKS«mKN*»ižw*nta»*«d