215. številka. Ljubljana, v sredo 20. septembra. XXVI. leto, 1893. Izhaja vsak dan iveter, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za »vitro-ogerBke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 1U kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poBtnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Na razpotji! V Ljubljani, dne 20. septembra. Bliža se čaa, ko bo moral nad dolgoživi mi-nisterski predsednik pred parlamentom braniti in opravičevati izredna sredstva, g katerimi skuSa v poslednjem času vlada zaprečiti, da oe bi na Č'-Škem do neba zrasla slovanska lipa. V prvi seji državnega zbora mora po ustavi ta zadeva na dnevni red in ako većina zboruice izjavi, da ne odobrava označenega vladnega postopanja, tedaj mora vlada Se tisto uro razveljaviti in preklicati izjemno stanje na Češkem. V tem slučaji bi se celo elastični grof Taafie ne mogel izogniti neizogibnim posledicam take nezaupnice in zategadelj je h parlamentarno usodo miniBterske naredbe z dne 12. septembra 1893 ne-razdružno združena tudi usoda sedanje vlade. To pot bi celo grofu Ta« 11 mi nič ne hasnila tista ne* dosežoa lahkota in — eleganca, s katero je dosih-dob preziral parlamentarne nezaupnice. To čutijo vse državnoeborske stranke in zato razna uplivna javna glasila že sedaj poudarjajo in premišljujejo, kako bodo postopale razne stranke tedaj, ko bo stopil grof Taafih pred parlament z vzklikom Hamletovim: To be or not to be, thut is the questionl — Taaffejeva vlada v poslednjem čaBU nima stalne večine in z absolutno gotovostio sme se zanašati zlasti v tej na sebi nesimpatični zadavi le na Poljake, te ljubljence vsako avstrijske vlade pod pokroviteljstvom trojne zveze in morda de na par nemških konservativcev. To ve poBebno dobro nemška levica in zategadelj njena glasila že sedaj in po vsej pravici uaglašajo, da bo od milosti in nemilosti nemških liberalcev to pot zavisua usoda TaafFrfjeva. Plener je osvedočeD, da tudi izjemno stanje in naj traja na vekov veke, ne bo uuičilo mladoČeškega gibanja niti posebno oviralo češki narod v političnem in kulturnem razvoju (nemški Pemci imajo o tem 25 let atare izkušnje!) iu zato bo, ako potreba tako nanese, z lahko nemško vestjo pomagal uničiti to drakonično nnrelbo navzlic globokemu sovraštvu zoper češki narod. Saj bi na ta način tudi najlažje ohranil svoji strank; tanki pla-šček liberalizma. A tudi na drugo eventuvalnost se Nemci pripravljajo, to priča nam ostudno kričanje levičarskih listov o veleizdajskih tendencijah mlado-češke politike in to pričajo zlasti tudi — pomazani cesaiski orli v krajih, kjer je moč Mladočehom na rovaš pisati taka dejanja. Vse v pomirjenje liberalne nemške vesti za slučaj, ako bo grof Taaffe za razširjenje „nemflke kulture" po slovanskih zemljah obhubil toliko, kolikor bo Plener zahteval! Brez nemške levice ali pa celo proti njej bo torej vlada težko skrpala večino, ki naj bi blagoslovila naredbo o češkem izjemnem atanji. Na vsak načiu pa bo vlada v tako važni zadevi nfldktovala že za vse slučaje tudi na podporo drugih strank in frakcij, zlasti pa tistih, ki so jo doaihdob tako požrtvovalno podpirali. Mej te frakcije pa nam je šteti v prvi vrati tudi — slovensko delegacijo, združeno v Huhenwartovem klubu in o postopanji teb uašib narodnih zastopnikov usojamo Be izraziti danes svoje nadeje iu želje v imenu tiBte narodno-napredne stranke, ki je nezavisna navzgor in navzdol, kateri ni sveta niti volja grofa Hohenwarta niti ona knezuški f* Missije tedaj — ko je an-gažovana čast naroda. Iu čaBt slovenskega uaroda je augužovana, ko gre s uliti postopanje vlade zoper bratski slovanski narod. O klubu neodvisnih Hlovensko-hrvatBkih poslancev bi bilo tu odveč izpregovoriti, njegovo stališče je jasno. Tudi glede ostale večine naših poslancev smo trdnega prepričanja, da ga ni slovenskega poslanca, ki bi ae spozabil tako daleč, da bi se drznil v tem slu čaji glasovati za vlado. Tega bo ne bojimo, pač pa neke druge eventuvalnosti, te namreč, da bi slovenskih poslancev ne bilo v dvorani tačas, ko se bo glasovalo o usodi vladne izjemne naredbe za zlato Prago. V tem pogledu imamo žalostne izkušnje o prego-vorljivoati grofa Hohenwenenje iz njih. Njegovo zagorelo obličje je obdajala gosta i1'rna brada, a okoli usten zarisani ste bili dve ojstri potezi, priči skrivne srčne boleBti. Zavil si je smod-čico ter gledal za dimnimi kolobarčki, počasi so se vzdigovali do stropa ter se tam razkadili v — nič. Tudi to mu ni prijalo. Vrgel je cigareto od sebe ter začel z novega stikati po papirjih. Kar je prijel, to mu ni bilo po volji, kur je vzel v roko, se mu ni pravo zdelo — in vender je iskal brez namena; v zadregi bi bil, da ga je kdo vprašal, česa išče, ne vedel bi kaj odgovoriti. Stikal je dalje, prevrgel in preobrnil je skoro vsak papir, vsako pismo, kar dobi v roko drobno knjižico, v katero je bilo z zlatimi črkami utisnjeno: sSpominska knjiga". Vzel jo je, sedel na stol in pričel čitati, kar je bilo na zlatoobrobljenih listih pisanega: pametnega in neumnega, duhovitega in Buhoparncga. Zanimal ga je marsikateri verz, marsikateri rek; beročemu te vrstice vzbujali so se spomini preteklih časov, v duhu gledal je osobe, ki so pisale te reke, one lastne in ptuje verze. V časih se mu je ukral lahek nasmeh okoli usten, da celo glasno se jo smejal čitajoč nastopne vrstice : „Kar Je telo brez glave, — kar miza je brez nog Kar vojna je brez Blave, kar sodček je brez dog Kar črovelj brez podplatov, kar lonec je brez dna Kar sultan brez dukatov, je ženska brez — moža." France P. Ubogi France ! Ti obožatelj zakona, danes biješ „vojno brez slave" z ženico, ki Te sili, da ai načelnik nemškemu nPanti ffelritterordenu". Čital je dalje, a ne več veselega obraza, smeh ga je minil, ko je zagledal naelednji vrstici: „Kar britkih svet prevar ima Najbujda vseh — prevara je — srca." Ana. „Ali be noHiš nasledke prevare v svojem srci" mrmral je britko — „ali Te je smrt rešila trpljenja? Ne tuguj, Čas je dober zdravnik, le počasen; tudi Tebi bodo še cvetele cvetke pomladi, cvetke ljubezni.* Prečkal je knjigo do konca ; bilo je Še nekaj praznih listov, izmej katerih je padel na mizo maj- da naj naštejejo vladne dobrote izza zadnjih let in v srcu Slovenije, v beli Ljubljani vlada že leto doij sistem, čigar blagonaklonjenost našim naroduim težnjam čutimo v vseh udih. Le naučne uprave blagonaklonjenosti se spominjajmo »x *mpli gratis. Kiti toli potrebne Kranjake gimnazije, niti poštene strehe Ljubljanskima gimnaz jama nismo mogli pri-boriti. O šolskih razmerah v drugih kronovinah pa je bolje molčati. To je naga narodna bilancija danes, ko stoji na razpotji nafti glasniki v državnem parlamentu. Vzeti nam tudi nam neprijazna vlada nima kaj, ker nam „ prijazna" ničesar dala ni. To, kar smo si sami priborili, pa nam bo težko kdo izvil. Morda bo pa danes ali jutri vender še rabila kaka avstrijska vlada zvesti slovenski živelj in tedaj vedela bo vsaj, da jej tlake ne bo več delal. Na pot torej, katero nam kaže — narodna čast. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 20. septembra. JSemska poštenost. Naše svarilo, soditi poročila nemških listov o dogodbab na Češkem z največjo reservo, izviralo je iz prepričanja, da bodo Nemci storili kar le možno, da bi najvišje kroge nahujskali zoper češki narod in iz tega zase kovali politični kapital. Kako opravičeno je bilo to, svedočijo glasovi razuih listov. Ti listi trde namreč, da Nemci sami zamazujejo cesarske orle iz sovraštva do Čehov, da bi tako obudili mnenje, da so vsi Čehi prešli v tabor veleizda-jalcev, da je veB narod solidaren s tistimi posamičnimi zlikovci, ki so v jednem ali v dveh Blučajth prekoračili meje dopustne agitacije. Kakor je nadebudna nemška mladina v Ljubljani o priliki vse-sokolske slavnosti zamazala spomenik Zelencev, tako s« poganja tudi na Češkem nemška mladina za to, da Bi pridobi pečat infamnosti. In potem se še najdejo oficijozni pisači, ki se čudijo, da je sovraštvo do Nemcev postalo mej Čehi nalezljiva bolezen. Ali se je temu čuditi? Ali . nnore kdo perfidnega nasprotnika spoštovati? / 'luno iskreno, da bi redarji dobili jednega teb cesarske orle blatečih nemških kulturouoscev in da bi ae mu predrzni prsti primerno okrcali. Klerikalen glas. Klerikalni poslanec dr. Eoenhocb govoril je te dni na nekem volilskem shodu o izjemnem stanju na Češkem. Obsojal je seveda vso mladočeško politiko in mladočeško taktiko, priznal pa tudi, da je kriv tega v prvi vrsti grof TaafJH sam, ker nalašč ne zadovolji nobene stranke, mimo njega j>a zadene krivda uemško liberalno časopisje, levičarsko stranko in barona Gautscha, ki je s svojimi ordonancami razdražil veB češki narod — Eoenhocb. je na tem shodu izrekel, da bodo klerikalci glasovali za vladno naredbo o izjemnem stanju. Moravski namestnik. Dosedanji moravski namestnik Loebl podal je bil svojo ostavko, a vladi je menda jako težko, dobiti primernega naslednika, s katerim bi bili zadovoljni tako Čehi kakor Nemci. Da si ne oteži ž • itak neugodnega Btališča, prigovarjal je grof Taaffe namestniku Loeblu, naj ostane na svojem mestu, dokler se ne najde primeren naslednik in vitez Loebl bo je udal ter tako grofa Taaflea rešil vsaj za nekaj časa velike skrbi. Politika in borza. „Narodni Liatv" prinašajo zanimiv dopis z Dunaja, kateremu |>ovzamemo vodilne misli: Na hen zavitek, podoben debelejšemu pismu; zavitek je bil zapečaten, a na zavitku so bile zapisane le tri besede: »Ljubezen zmaga". Milena. Komaj ugleda te besede, ko glaBno zastoka. „0 Milena!" mrmral je tresočih ustnic. „0 Milena! Kje si? Ali Te Še kedaj ogleda moje oko? Morebiti Te krije že črna prBt, tam daleč kje na ptujem, mej tem ko jaz tu samevam, živeč v spominih na Tein hrepeneč, da gledam še jedenkrat Tvoje zarne oči, polne ljubavi in zvestobe." Stisnil je glavo v roki ter se zamUlil v preteklost, preselil se za celo desetletje nazaj, zunaj je pa divjala burja ter s svojim ledenim dihom treBla šipe, da so rožljale in žvenketale kakor padajoče verige, pa on se ni menil za to. * * Da, deset let je od tačaB minulo, in vender, kako živo se spominja onega čaBa, kakor da se je včeraj godilo. Kako je že bilo? Bolan je bil, iti je moral pod indije, podnebje. Šel je k prijatelju župniku, da si okrepča svoje zdravje. Tačas je bil še mlad, črnih las, in ravno tako zagorelega obraza ko danes, le malo bledejš', a živahen, vesel duhovit, kras Dunajski borzi povečali so se zadnje dni kursi akcij raznih železarskih podjetij in akcij bivših avstro-ogerakih državnih železnic, skoro razmerno pa pada kura italijanske rente od dne do dne. Ta hausse na jedui in ta baisstt na drugi strani sta v ozki zvezi mej seboj, obe ti prikazni sta posledica ruske politike na zapadu, politike, ki se je začela v Krou-štatu in se bo v kratkem slovesuo inai ifestovala v Toulonu. Kursni izkaz Dunajske borze izraža tu politično premembu v š'.evilkah in te številke popisujejo zajedno celo zgodovino trgovinsko-političoega razpora mej Ruaijo iu Nemčijo. V Berolinu dolgo niso hoteli verjeti, da se namerava Rusija emanci pirati nemškega upliva in še ko se je začel carinski boj in je nemška obrtnoBt čutila njegove posledice, misliti bo gospodje v Radzivvillovi palači v Berolinu .-e vedno, da se bo Rusija udala. Ta pa ni tega storila, ampak prišla ua avstrijski trg, kupovat potrebne obrtne izdelke. Vsled tega začelo se je mej Rusijo in Avstrijo pogajanje za trgovinsko pogodbo, kar je Nemce eilno razdražilo. Slišale so se pikre bi' ede proti Avstriji. Nemci so ji očitali izdajstvo in feloniio, kakor da je naša država provincija Ilohen zollernov i i Nemci so celo zahtevali, da Avstrija ne sme skleniti trgovinske pogodbe z Rusijo, dokler ni urejeno trgovinskopolitičoo razmerje mej Rusijo in Nemčijo. Rusije to ne moti. Ona skuša udomačiti se na avstrijskem trgu in dokazati Nemčiji, da njenih izdelkov ne potrebuje. — V padanju kursa italijanske rente se zrcali uoanjepolitična situvacija. Francija je začela tih boj zoper italijansko rento in le-to kurs pada ua vseh borzah, počasi ali konstantno. Dunajski kabinet se drži glede na govorice o pristopu Švedske k trozvezi, o angleško italijanski demonstraciji, o posledicah Toulonskih slavnostij v največji rezervi, ker neče posvariti dobrega razmerja z Rusijo in eventuvaluoati, da se še poboljša, kakor je bil to gr. f Kaluokv uapovedal v zadajem zase danju delegacije. Morda pride naša vlada vender do prepričanja, da Avstrija nima naloge, varovati interese Nemčije in Italije proti Franciji in interese Angleške proti Rusiji. Nekoliko egoizma bi avstrijski unanji politiki nič ne škodilo. V u a ii j c države. Pruski Poljaki. Znano je, kako veliko nezadovoljnost je mej poljskimi volilci obudila taktika, katere se drže poljski poslanci v nemškem državnem zboru in tudi v pruskem deželnem zboru. Postali so pravi vladni lakaji in glasovali za vse vladne predloge, celo za pomnožitev vojske, ne da bi bili s tem pridobili kaj za svoj narod. Koscielski, Jazdzevrski in drugi s<> pri zadnjih volitvah deloma le s sleparskimi obljubami zmagali, deloma ker je bilo tedaj opozicijo-nalno gibanje še jako mlado. Te dni bil je v Poz nanju volilski ubod, na kateri so došli opozicijonalci iz raznih krajev dežele. Vohlci ho obsodili taktiko poslancev in njihovih listov „WielkopoIanina*, BKu-ryera" in „Dziennika Poznafiskega" ter zato toplo priporočali opozicijonalna Lsa „Postepa" in „On;i-dovvnika". Pri prihodnjih volitvah v katerikoli za-stop postavili bodo opoz cijooalci svoje posebne kandidate. Italijanske razmere. Dne* 12. oktobra stopi italijanski ministerski predsednik Giolitti pred svoje volilce v Droneru, da jim pojasni politično situvacijo. Takim miniBterskim govorom se prisoja v Italiji največja važnost. Giolitti bode imel težko stališče, ker je vsa situvacija kritična. Pravosodni minister ni zadovoljen s načinom, kako se vodi preiskava glede romanske banke ter lioč' odstopiti. Naslednik mu ho najbrž senator Armo. Tudi finančni minister Grimaldi hoče odstopiti, ker ni koR, rešiti finančno krizo in ker je zapleten v bančuo afero. Te in druge okolnosti so povod sodbi italijanskih listov, da si hoče Giolitti s viake družbe. Radi bo ga imeli tržani, ko je prišel mej nje; znal je zanimivo pripovedovati; skusil je marsikaj v svoji sodnijski praksi. — Tam pri prijatelju je videl tudi njo, Mileuo Robičevo. Blizo ŽupnišČa, komaj streljaj proč, je imela pritlično hišo v najemu zase, za bvo|o hčerko Danilo in za svojo postarao postrežuico Meto. — OJ kod je prišla ? Nibče ni prav vedel. Bila je vdova, to so znali; tudi to so vedeli, da je imovita, a druzoga nič, čeravno je bila že dve leti in 'j njimi. Lepa je bila, prava angeljska prikazen, bolj velike postave, belega lica in svitlih las, ki so se o solnčoih žarkih lesketali kakor čistu zlato. Njene oči, skoro temno modre, sjiominjale so na vijolice, a pogled je bil žalosteu-bolesten. Hodila je malo mej ljudi, samevala je od-gajujoč svojo hčerko. Seznanil Be je tudi on ž njo. Pridržal je konje, ko 80 v divjem diru pretili povoziti pred hišo po cesti letečo Danilo. Šel je slučajno mimo, opazil nevarnost ter ne zmeneč se za lastno nevarnost prijel konje za uzdi. Prestrašena je priletela mati iz vrta za hišo, bleda ko smrt gledala zdaj puhteče konje, zdaj tujca, zdaj svoje dete, ki je samega strahu na pol neaaveBtno ležalo pred hišo. V hipu je spoznala nevarnost, ki je pretila ljubljeni hčerki in njemu. svojim govorom v Droneru samo olajšati odstop, ker mu je obHtanek nemogoč. Agitacija zoper persko zbornico. Angleška liberalna stranka je začela veliko agitacijo zoper gospodsko zbornico. Ta zbornica ni bila nikdar priliubijeua, ker je vedno kljubovala narodnim težnjam. Sedaj je, zavrgši home-rule predlogo, zopet zadela ob nasprotstvo vladajoče stranke ia ta zahteva, naj ae perska zbornica reformira ali celo odpravi. Predvčerajšnjim vršil hh je shod liberalne združitve, na katerem je stranka protestovala zoper postopanje pergko zbornice ia postavila v svoj program kot prvo točko preoaoovo ali celo odpravo te korporacije. Kako sodi Gladstone o tej stvari, še ni zuano, dasi ni veneti, da bi bili liberalci storili gorenji sklep brez njegovega privoljenja. Gladstone sklical je na dan 27 t. m. volilski shod v Edinburgh, kjer se bo izrekel ne samo v tem oziru, ampak splob precizoval svoie stališče v vseh notranje in vuanje političnih vprašanjih. Dopisi. Iz gornje Savinjske doline, 18. septembra. [Izv. dop.] (Naše planine. — Nesramnost nemških hujskačev.) Graška akadem. sekcija nemškega in avstrijskega planinskega društva dala je napraviti iz takozvanega .Robanovega kota" ua Ojstrico novo stezo za hribolazce. 23. do 26. septembra se bode ta steza slovesno otvorila in prišla bode cela truma Nemcev in .Nemcev" občudovat pri tej priliki naše slovenske planine. Mi nimamo nič zoper to, ako je nemško planinsko društvo dalo napraviti tisto novo pot, veseli nas celo, ako pride omenjene dni cel legijou Nemcev divit se našim planinam >n ako bodo pustili v naših krajih nekaj kron: ali protestirati moramo zoper to nesramno hujskanje, brez kakeršnega naši štajerski Nemci niti takega čisto navadnega izleta ne morejo napraviti. V stari klepetulji „Tagespošti" čitamo namreč pod naslovom „Aus den Sannthaler Alpen" mej drugim sledeče skrajno nesramne in perfidno hujskajoče vrste: „1) e Sectionsleituug erllisst an die deutschen Alpinisten einen Aufruf, vvurin sie dieselben zu zahlreicher Betei-ligung an dieser Feier auffordert, d a m i t deutscbe Sprache, Sitte u. Kultur in dieBe an piiichti gen Landschrftsbildern reicbe Gegend getragen und dadurch einmilchtiges B o 11 w e r k g e g e d den Ansturm slaviš c h er Hochflutgeschaffen vverde". No, zdaj ste slišali! Z dne 23. t. m. se bo šele začela kultura v naših savinjskih planinah 1 Do sedaj je vladal pri nas pravi „tohu-va-boliu", ljudje so životarili ko pravi divjaki ali trogloditi tod od Ljubnega do Solčave in Logarjeve doline. Do 23. septembra 1893. 1. si naši ubogi planinci niti neslanega kropa niso znali pripraviti. Živili so se ob borovnicah in sladkih koreninah, oblačili se v ovčje kože in smrekove skorje, hodili bo neumiti in nepočesani, gledali divje ko Zulukafri in razmesariii in požrli vsacega turista, ki ga je nearečua usoda zanesla k nam. Govoriti, s človeškim jezikom govoriti, seveda tudi niso znali naši „divji* planinci, nego sporazumevali bo se mej seboj za silo samo z nekakim neartikuliranim kričanjem BV|F Dalje v prilogi. ~~^X2 1 " -• Ginjena ga je zahvalila, rekla ni mnogo, a tako, da se je videlo, kako globoko iz srca prihaja ta hvala. Prašala ga je, koga ima zahvaliti, povedal ji je, da je Henrik Mrak, sodni pristav, a ona mu je povedala, da je Milena Robičeva. — Povabila ga ni v hišo, vzela je dete v naročje in lahko se poklo-uivši odšla v hišo. — Postala sta prijatelja, prišel je večkrat mimo, šel na vrt in tam v njeni družbi našel najboljšo zabavo, najslajše veselje. Ž njim govorila je mnogo, rešuje vprašanja, ki zanimajo izobražence, čudil se je njenim čednostim, poznal je malo takih žensk. Bila mu je uganka. Raztolmačiti si ni mogel, da tako fina izobražena dama biva že dve leti na deželi, ona ki bi krasila najboljšo družbo. To ji je tudi nekoč omenil nehote. Pogledala ga je, kakor bi mu hotela v srci brati, slednjič pa dejala: . „Ali menite gospod Mrak, da je le v meBtu sreča in pravo vesel|e doma? Meni je všeč na deželi. Mestno življenje poznam iu vem ceniti njega vrednost." Pri teh besedah šinil ji je bridek nasmeh okoli usten. „Koliko gorja se skriva pod bliščečo odejo" pristavila je zamišljeno, „a ljudje ga ne vidijo, ker so prepovršni, mami jih zunanjost." (Dalje prih) Priloga ^Slovenskemu Narodu" St. 215, dnž 20. septembra 1893 io lajanjem. Da bi bil kak človek do 23. septembra t. I. znal pri uas čitati, ua to je naivno misliti! No, poslej bode vse drugače! Tista epohalna kozja steza iz Robanovega kota na Ojstrico spremenila bo naše planinske ljudožrce šele v kulturne ljudi, kajti cela vojska nemških abergfekaova prinesla bode v svojih „rucksackih" v posebej za to konstruiranih ple-hastih škatljieah same najfinejše nemške kulture. Ko se bodo Giaški in Celjski Nemci nazijali veličastne Ojstrico in porazlili tisto konzervirano kulturno maslo po hribih in dolinah, hodili bodo od hiše do hiše — pardon! — od brloga do brloga naših za 4000 let zaostalih planincev, pa jih bodo učili blagoglasnega „stonnštujerskega" jezika! O pridi nam torej, pridi ti tisočkrat blagoslovljeni 23. september! Težko te pričakujemo! Pridite že skoro vi Graški in Celjski kulturtiiigerji, pa prekrstite nas iz slovenskih divjakov v nemške ., I i iiderje". Saj druge kulture razen nemške itak ni na svetu ! Tistega zgodovinskega dno 23. septembra bode tudi s pomočjo tiste kozje steze, ka-li, »ein miichti-ges Bollwerk gegen den Ansturm slavi-scher 11 o c li I I u t geschaf fenu. Stoj, ljuba duša, kako je to ? Saj sem se učil svoje dni nekaj logike, ta stavek o „ulavische Hochrlut" se pa ue ujema prav s prejšnjim, kjer se govori o „deutsche Sprache, Cul t ur und Sitteu. Ako boste v naše „divje" planinske kraje šele 28. sept. priueBli „deutsche Cultur, Sprache u. Sitte", torej doscdaj tod niso stanovali Nemci, reBpective nemški „ «1 i v jaki", ampak stanovali so tod menda sami Slovenci ali Slovani. Ako pa so po tem strogo logičnem sklepu morali tod stanovati Slovani — kaj pomeni potem tista BtraŠna „slavische Hochflut"? Ker so premise bile lažnive, je tudi sklepanje Vaše abotno in smešno; sicer pa vemo, kaj Vas jezi in boli. Kadar ste hodili naše planine občudovat, Bprejemali smo Vas vselej gostoljubno in v svoji dubrosrčnosti nismo slutili, da boste tudi take čisto mejnarodne izlete v naše slovensko planine zlorabili za politične namene. Savinjske planine so naše, slovenske, in ostanejo naše. Zato ima pa tudi naše „sloveusko planinsko društvo" pravico zaznamovati steze in nabijati slovensko table iu kažipota na svoji zemlji! Opravičenost delovanja slovenskega planinskega društva mora spozuati vsak normalno misleči človek, spoznavajo jo tudi nekateri pametni Nomsi, u. pr. sam slavni dr. Frischauf, samo znana stranka štajersko-uemških političnih razuzdancev iu ,Stld-markovcev" ne more razumeti, da smemo mi sami na svojih planinah tudi v našem jeziku zaznumovati pota in kraje. Mi smo toliko tolerantni, da Vam celo pustimo pri miru Vaše nemške napise po naših slovenskih planinah, ki smete z drugimi narodi vred hoditi gledat naš planinski raj, — samo arogantni ne smete biti, ni Vam dovoljeno opisovati naše kraje kot take, ki bi morda že težko pričakovali Vaše osrečujoče kulture. . . V očigled taktni nesramnim hujskanjem, ka-keršno smo čitali v „Tagespošti" dne 13. sept. mora naše „sloveuBko pluniiiBko društvo" podvojiti bvojo delavnost. Ako je letos že prepozno, naj bi se konci drugo leto napravil iz Ljubljane kak velik skupen izlet v naše divue Solčavske planine. Bog blagoslovi naše slovenske planine! Bog poživi naše na duhu in telesu zdravo, čvrsto iu kulturno planinsko ljudstvo! Suvinčan. Iz /u/,eiiipeaUa 16. septembra. | I/v, dop.] (.Sijajna" zmaga.) V „Domoljubu", „Slovencu" iu „Dol. Novicah" se jo unisono pisalo, da so na Dvoru ob Krki imeli občinske volitve r.er da se je po »hudem" boju posrečilo, razdreti nemško (!) iu slovensko liberalno stranko ter dobiti v obč. odbor same može, ki stoje na „katoliški podlagi!" To je namreč najnovejši „šlager" naših ultraklerikalcev zlasti ua Notranjskem, da govore povsodi, kjer je le jeden Nemec, o nemško-slovenski liberalni stranki, hoteč na ta plemeniti način diskreditirati v narodu napredno stranko. Pisalo se je, da je dozdaj veduo županoval nemčurski človek in liberalec, ki je občini napravil nad 1500 gld. dolga. — Napravil se je iz te volitve v majhni kmetski občini velik šunder; znani Avguštin Šinkovec, ki ve tako dobro priče III. reda pred sodni jo v boj za sveto resnico vo diti, je to vse po svetu razglasil. Na celi stvari pa ni nič. Nič ni bilo nasprotstva. Nemški Auersper-govi uradniki so po prenehanju iužin nu Dvoru odšli, iz Žužemperka se nobeden takozvan slovenski liberalec ni brigal za te volitve in domačim je pa danes, ko jim fužine ne dajo več zaslužka, malo miri, ako Janez Kline, ali sam g. Avguštin Šinkovec župnnuje. LjudBtvo občine Dvorsko je pridno, štedljivo, pobožno, pa tudi grešno več ali manj, kakor gospoda pri bv. Mohorju in Fortunatu. Temu skromnemu ljudstvu 6uhe Krajne, ki vsako nedeljo posluša v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata božjo besedo, zmešano s psovkami, temu ata pojma: liberalizem in katoliška politična podlaga, popolnoma nepoznana in čudno se temu ljudstvu zdi, da se je pred volitvijo raz lece agitiralo ter ljudi priuuševalo, da naj se volijo v občiuski odbor sami „katoliški" možje, kakor da bi v Dvorski občini polno luteranov bilo! Dež je curkoma lil, ali g. Šinkovec in dekan, g. Tavčar, sta okoli tekala, kakor bi najbrže ne, če bi kolera po hišah divjala in naš g. Avguštin je celo svetoval, naj se tisti, ki bi ne hoteli voliti po njemu nasvetovane može, iz volilne Bobe ven pometajo. Od 4 00 volilcev pridobili so komaj 5 2 glasov vkup (mej temi 17 b pooblastili). Seveda je bil izvoljen tudi Janez Kline. Ta je baje vsprejet v tovaršijo g. Avguština Šinkovca ter g. dekana. Res je, da ni bilo protikandidatov ; nobeden drugi, ko ti trije so se za volitve brigali. A da sta gospoda Šinkovec in Tavčar Janeza Klincu iz Dvora spravila v odbor, to je čudež. Bog zna, kaj sta morala volilcem za to vse obetati Če se s tem Človekom in s to zmago bahat . potem mirna Bosna, dober tek gospoda! — Janeza Kiinea pa morate vsakako županom napraviti. Ce to doženeta vidva gospoda na hribu pri 2užemperku, potem sta moža, pred katerima so mora že zdaleč klobuk sneti. — Velikanska zmaga torej; Vam povem, taka zmaga, kakor se jih sto in sto na kmetih vrši, ko kapelan ia župnik lečo za volilne namene zlorabita, okoli letata in nazadnje mora še kak čiovek, kakor Janez Kline iz Dvora jima pomagati, drugače še 35 volilcev ne spravita vkup. — Nam se vidi, da bi bilo umestneje take nzmage" zamolčuti. Če ste pa tako skromni, da Be b tak ne zmagami tudi še ponašate, pa tudi prav! Iz Tolmina, 15. septembra. [Izv. dop.] (Žalostna občinska volitev.) Kakor ste že v Vašem cenjenem listu poročali, vršile so bo dnć 11., 12. in 13. t. m. pri nas občinske volitve. Kakor pri zmešanih naših razmerah spioh ni bilo drugače pričakovati, zmagala je v vseh treh razredih „krnečka stranka", ki je za izvolitev župana odločilna in kateri stoji na čelu v zadnjem času že večkrat imenovani g L. Ca za f ura, t. j. oni mož. ki je ime-uoval, kakor je še si. bralcem gotovo znano, našo prekoribtno družbo sv. Cirila in Metoda neumnost. S tem je g. C. označil jasno svoje narodno stališče in naj si bi! on tudi najspretnejši in najpoštenejši goapodnr, že samo zuradi teh za naše narodne težnje prežaljivih besed moral bi se z zaničevanjem od njega obrniti vsak zaveden Slovenec. Da so pa naši kmetje skorai vsi glasovali za njegovo stranko, se ne simemo Čuditi, ako pomislimo, da daje g. C našim kmetom na Kredit denar in blago in marši kateri kmetic glasoval je za njega le iz strahu, da zupado tožbi zaradi svojega dolga. Mnogi glasovali so pa za to stranko najbolj zaradi tega, ker so dobro vedeli, da se bo po končani volitvi dobilo pri g. C. gotovo kaj za njih suho grlo, kar pri nekt.terih žalibog Se vodno več velja, kakor vsa narodnost. Res je sicer, da jo naša občina pod prejšnjim županom močno zavozila, zabredla v dolgove ter sta colo skoraj furovž (!) in pokopališče (!) prišla na boben, ali temu gotovo ni kriv prejšnji župan sam, ampak krivi bo temu največ volilci sami, ker so ga ojietovano za župana volili navzlic temu, da so videli, da slabo gospodari. Je li bode novi Župan bolje gospodaril od s.o-jega prednika, to mora šelo pokazati; kar jo pa že pokazal, je to, da nasprotuje našemu narodnemu nu-predku, ker imenuje nuŠ najvažuejš: kulturni boj neumnost in tako neposredno podira to, kar smo drugi s trudom in težavo sezidali. To so naši voliici dobro vedeli ia vender so glaROvali za njegovo stranko ter s tem pokazali svojo nezavednost iu narodno mlačeost. Hvala Bogu, da še imamo v Tolminu tudi vrlih in odličnih narodujakov, ki ne bodo dopuščali, da nas pripelje naš župan nazaj v narodno temoto, da Žali in zaničuje naše narodne družbe ter dela s tem celi občini narodno nečist in sramoto. Prepričani smo, da se bodo takemu početju odločno v bran postavili. Caveant consules! Od več stranij se nam sicer zagotavlja, da je g. C. tudi pošten Slovenec, da on nuše družbe ni nikdar imenoval neumnost in da njegovo besedo niso imele nomena, žaliti naše družbe, ampak da bo bile naperjene le proti privatnim osebam. Mogoče, ali mi ne verjamemo. Ako bi to res bilo, zakaj pa g. C. teb beaed ni preklical? Zakaj ni poslal popravka dotičnim časopisom, kakor je to storil v „Soči" glede svoje kandidature za deželni zbor. Zato, ker ni mogel preklicati tega, kar je v resnici in mislim, da B6 ne motimo, tudi a s-, o jim prepričanjem izgovoril Brez prepričanja ni zveličunja — in dokler bode g. C zajemal svojo politično iu narodno mo drost iz zloglasnega židovskega „Corriere", mu Tol-ininci pač ne bomo zaupali ter ostane kakor doslej v narodnem oziru »velika ničla". oh, Corriere, oh, Corriere I Miserere! kdor to bore. (ali: kdor te bere, miaorere!) Perilo voiazano on pure — Ob, Corriere, uiisorore! Domače stvari. — (Pritožbi Ljubljanskega „Sokola") glede zabranjenega društvenega izleta v Podravlje na Korofiko ministerstvo za notranje stvari ni ustreglo, iu sicer ne samo zato — kakor se glasi dotični odlok — ker naznanilo omenjenega društvenega izleta ni zadostovalo vsem zahtevam § 3. zakona od 15. listopada 1867.1., ampak tudi zato, ker je bila pre-poved onega izleta z ozimni na javno varstvu in na javni blagor utrjena. Odbor „Sohola" pritožil se bode naprej na upravno .sodišče. — („Radoguju") je podaril gospod J. J. v HrašČah pri Postojini 10 kron. — Živio! — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega Ista so poslali kronioe darove: Izgubljena stava , pri Figov cuu v Ljubljani 1 krono 20 vin. — Ne-imenovanec 26 vinarjev, mankajočih do okroglega števila in da izginejo iz računa vinarji. — Skupaj 1 krono 46 vin., katere izročimo vodstvu. Živili rodoljubni darovalci in njih nasledniki! — (Odličen gost.) V Ljubljani se mudi že nekaj dnij gospod F. Haverfield, profesor arhbologije na vseučilišči v Oxfordu. — (Dražba gledaliških lož.) Dne 26. septembra t. I. vršila se bo zakupna dražba lož v deželnem gledališči, in sicer ob 10. uri dopoludne za nemške, ob l/aS. uri popoludne pa za slovenske predeta', e. Dražbe ni pogoji so razgrnjeni ua vpogled od danes naprej v deželni pomočni pisarni mej 11. in 12. uro dopoludne. Pogoji so stični onim 1. 1892.; novo je, da imajo tudi po preteku igralne dobe do pričetka gledališke sezone 1894/95 slovenski zakupniki pri .slovenske.h, nemški zakupniki pa pri nemških predstavah pravico do porabe lož. Pri 11\ datavah drugih vrst bo deželni odbor od slučaja do slučaja odločeval, kako je postopati glede porabe lož. — (Sezona 189 3./9 4. slovenskega gledališča v Ljubljani) se prične dne 1. oktobra 1893. „Dramatično društvo" kot pod-vzetnik slovonskega gledališča v Ljubljani je ukrenilo vse potrebno, da se bode vršila druga sezona slovenskega gledališča častno za slovensko dramatiko in đa bode vsestranski ugajala si. občinstvu. V to svrho pripravljalo se je celo poletje, preskrbel se je obširen, nov in zanimiv dramatičen kakor operni repertoir ter se je popolnilo lansko izkušeno igralno osobje z novimi močmi. „Dramatično društvo" je skrbelo, da se bo zlasti dostojno gojila drama. Ujirizorile se bodo izvirne slovenske nove igre, potem igre slovanskega repertoirja sploh in odlični dramatični proizvodi drugih narodov. Izmej premijer posebno omenjamo: Dr. Stolbovo lokalizo-vano igro „Dolenjska železnic a", Ba-luckijevo „0 b č i n s k i svetovalec", Šima-eekovo „Brez boja", Nevskega „Dauiševlji rod", Paillerouovo „M i š k a", Bozdechovo „1 z dobe k o t i 1 i j o n o v", Meilhacovo „M a m-sell Nitouche" itd. Na repertoiru so nadalje tudi „Knjižničar* od Moserja, „Dama s kamelij umi" od A. Dumasa, „R a z k o 1 n i-k o v" od Zabela, „Adrienne Lecouvreur" od Scribeja, „K e a n" od Dumasa, „S k o p u h" od Molićra itd. — Vodstvo drame bo v izkušenih rokah društvenega stalnega režiserja in našega prvega igralca, gospoda Borštnika. Angažo-vani so nadalje : prva slovenska dramatična igralka gospa B o r š t n i k-Z vonarjeva, gospe oziroma gospodičine Danilova, Nigrinova, Polakova, S I a v č e v a itd., potem gospodje Danilo, Verovšek itd. in vrhu tega se je popolnilo osobje z najboljšimi gojenci društvene dramatično šolo. — „Dramatično 'društvo* bo od-kazalo v tej sezoni odlično mesto operi in to zlasti slovanski. Peli se bodeta slavnoznani Smetanovi operi „Prodana nevesta" in „P o 1 j u b". Blodekova krasna opora „V vodnjaku", Ben-delnova mična opera „Stari ženin", velika in sloveča poljska opera „H al k a", nadalje iz ptnjega repertoirja „C a v a 1 1 e r i a rustičan a", „0 r o ž a r i z W o r m s a", „M a r i j a R o h ii n s k a" itd. — Vodstvo opere sta prevzela gospod kapelnik prof. G e r b i d ter operni pevec in režiser gospod J. N o I 1 i. Izmed angažovanega opernega osobja omenjamo prvo dramatično pevko gospodično L e š č i n s k o, koloraturno pevko gospodično ft i h o v o, daljo gospici N i g r i n o v o, P o 1 a k o v o itd., prvega tenorista gospoda B e-n e š a, liričnega tenorista gospoda P a v š e k a, prvega basista gospoda V a š i Č e k a, drugega basista gospoda P e r d a n a itd. — Konečno javlja „Dramatično društvo", da otvori za to sezono pred-plačo na sedeže in sicer s sledečimi pogoji: 1. Predplača se vzprejme za 40 predstav. 2. Predplača znaša za parterue sedeže I. vrste 30 gld., od II. do III. vrste 28 gld., od IV. do VIII. vrste 24 gld., od IX. do XI. vrsto 18 gld.; za balkonske v I. vrsti 21 gld., v II. vrsti 18 gld., v 111. vrsti 15 gld., za galerijske 9 gld. 3. Predplačilo je poravnati v treh dvomesečnih obrokih naprej. 4. Predplača velja za prvih 40 predstav brez izjeme. — Naznanila za predplačo se vzprejemajo v stari čitalniški traliki (Šelenburgove ulice), kjer je na ogled načrt sedežev. Odbor „L)r a matičnega d ruštva". — (Vojaške vesti.) Kot namestnika po-možuih zdravnikov v garnizijski bolnici št. 8 v Ljubljani sta imenovana jednoletna prostovoljca, doktorja med. Rihard Heller in Franc Husserl. V izvanslužbeui stan je premeščen upokojeni poročnik Ivan Rep en se beg g. — (Vojaški transi>orti na južni železnici.) Dne 22. t. m. začno se večja prevažanja vojakov, vračujočih se ud manevrov na Ogerskem preko Gradca. lati dan zvečer ob 6. uri pride prvi vojaški vlak za Trst in ob 9. uri za Ljubljano. Dne 23. t. m. pride ob 11. uri 56 min. vojaški vlak za Pulj, ob 2 uri 15 m. jeden za Trst, ob 4. uri 40 m. za Ljubljauo in Gorico, ob 10 uri 30 m. vlak za Ljubljauo in ob 9. uri 26 m. jeden za Reko. Dne 24. t. m. ob 5 uri 42 m pride zadnji vlak za Gorico. Te dni bode torej precej živahno življenje na progi mej Gradcem iu Trstom in na našem južnem kolodvoru. — (Pristojbine za priče pri poizvedbah o nezgodah.) Ministerstvo za notranje stvari izjavilo je, da pri poizvedbah o nezgodah dotični zakon in norme o administrativnem postopanji ničesar ne določujeta o pristojbinah za priče in o odškodnini za stroške, torej se iste navadno tudi ne morejo dovoljevati. Vender Be je v nekem slučaji dovolila stranki, ki je bila pozvana k okrajnemu glavarstvu, odškodniua za potne stroške. — (V Gruberjev kunal skočil) je v ponedeljek popoludne okolu 1. ure vodja 24. hram-bovškega batalijona Ivan Zupančič. Tovariši njegovi izvlekli so ga kmalu, a bil je že mrtev. Ker je Zupančič zbolel za logarjem in so gu isti dan popoludne hoteli prevesti v garnizijsko bolnico, storil je osodepolui korak bržkone v deliriji. — (Poprava ceste.) Na Karlovški državni cesti so bodo na progi od Novega Mesta do Dolenjo Težke vode vršile nekatere? poprave. Dotična traci-ranja pričel je te dni inžener deželnega stavbinskega urada g. Franc Pavlin. — (Iz Gornjega Kašlja) se nam piše: Dno 18. t. m. treščilo je popoludne ob polu 5. uri v hišo posestniku Matevža Gregorca iz Gorujega Kašlja in skoraj bi jo bil jiožar vpopelil, da ni bila hitra pomoč koj na mestu. Tovarniški delavec Jakob Bitenc stavil je v nevarnost lastno življenje, da je zadušil in pogasil razširjajoči bo požar vrhu strehe, ter tako preprečil veliko nesrečo. Sledovi strele poznajo se v treh sobah ua mnogih mestih, potrtih je nekaj šip v oknih, vender poBebne škode ni. Kakor že omenjeno, gre zasluga, da se ni razširil požar, zgoraj imenovanemu možu, za kar je zaslužil primerno nagrado za svoj trud in pogum od strani zavarovalnice. Ker jo zavarovan poseBtnik pri banki „Slavi j i", upati je, da bode ta zavarovalnica, ki je spluh na dobrem glasu, tudi primerno nagradila vrlega možu, kur bi banki muni gotovo ne bilo v škodo. — (Častnim tržanom) imenoval je jednoglasno občinski odbor Postojinski v svoji seji dne 18. t. m. blagorodnega gospoda Antona De-klevo, posestnika v Gradcu, zaradi njegove vele-zaslužuoBti in Postojinski občini podeljenih dobrot. — (Dvestoletnica smrti Valvazorja.) Včeraj je minulo 200 let odkar je slavni Valvazor v svoji hiši v Krškem zatisnil oči. Sestavil se je odbor, da bi slovesno praznoval to obletnico. Ker je pa zdaj v nekdanji Valvazorjevi hiši hiralnica in se hiša letos ni mogla primerno renovirati in vzidati spominska plošča, odložila se je alavnost za bodočo spomlad. Ob jednem se bode odkril tudi spomenik Hočevarjev. — (Zdravstveno stanje.) V Litijskem okraji še vedno ni ponehal dušljivi kašelj mej otroci, kuterih je zbolelo do zdaj 55 in je še bolnih 10, osfi.li bo ozdraveli. V nekaterih občinah pa je zbolelo 22 oseb za grižo, izmej katerih so 4 umrle. Bolnih je še 11. V Velikolaškem okraji zbolelo je 12 otrok za grižo. V Krškem okraji zbolelo je do zdaj za grižo 59 oseb, izmej katerih jih je 11 umrlo. Bolnih je še 10 V Ljubljanski okolici zbolelo je za logarjem 19 oseb, izmej katerih so 3 umrle. Bolnih je še 11. Oaepnice, ki so se vnovič pokazale v Božakovem v Črnomaljskem okraji, so zdaj popolnoma prenehale. Od decembra ra. 1. zbolelo je 540 oseb, izmej katerih jih je 66 umrlo. — (Nesreča pri streljanji.) V nedeljo dne 17. t. m. je bilo v Tupalcah cerkveno pro-ščenje. Pri tej priliki so fantje streljali kakor vsako leto po navadi, kur se jednemu menda po neprevidnosti vname smodnik in ga silno ožge po obrazu in po rokah. Janez Bukovnik, po domače Kovačev, je zelo poškodovan, da ne bode kmalu okreval. Tudi drugi fant, Celerjev iz Đregs, ki je ravno mimo prišel, je nekoliko ožgan, toda ne nevarno. Ako se že streljanje ne prepove, treba vsaj previdnosti, ker se vsako leto prigodi veliko nesreč. — (Tržaški občinski svet) sklican je za jutri zvečer na sejo, v kateri se bode mej drugim razpravljalo o poročilu verifikacijskega odbora glede okoličanBkih volitev. — (Trtna uš v Tržaški okolici) je žalibog precej razširjena. Razun v davčnih občinah Skorkola, Sv. Magdalena spodnja, Skedenj; Longera, Guardela, Sv. Križ, Prošek, Kontovelj, Trebče, Banje, Barkovlje, Greta in Rojan je te dui tudi v davčni občini Rokolj lokalna komisija konstatovala trtno uš in odredila vse potrebno, da se prepreči razširje-vanje tega pogubnega mrčesa. — (Društvo za olepšanje Plitvičkih jezer in njih okolice) se je osnovalo v Zagrebu. Na poziv pesnika g. Ivana viteza Trnskega in vseučiliškega profesona g. dr. J a ne čeka se je zbralo okolu 50 gospodov in se je prečital načrt pravit, ki se je odobril. Sklicevatelja zbora in g. dr. II in kovic kot tajnik so se pooblastili, da predlože pravila vladi v potrjenje. r T Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! (s______A. r— -f Razne vesti. * (Zola in njegov najnovejši roman,) Slavni francoski romanopisec prodal je svoje najnovejše delo „Lurdska Božja pot" za 1000 iuntov sterlingov (12.000 gld.) amerikanskomu listu „New-York Herald", v katerem bode prevod izšel prej nego izvirni roman v Parizu. Ta mesec predaval bode Zola na shodu angleških časnikarjev ter razkladal svoje nazore o modernem časnikarstvu. It. H. Sherard napisal je velik ilu-strovan življenjepis Zole. * (Svetovna razstava v C h i-c a g u) se bode morda podaljšala do dne 31. decembra t. 1. Iz Filudelfije se namreč poroča v Londonski „Times", da jo vodstvo razstave sprožilo to misel. * (Iz Hercegovine v Gbicago na biciklu.) Kolesar g. Mijo Merčep, ki je pri dirki v Mostaru zopet dobil nagrado, napotil se je iz Bi-leka v Chicago in hoče vso pot po kopnem prevoziti nu biciklu. Iz Bileka se je odpeljal preko Sa rajeva v Zagreb, Gradec, Dunaj in Berolin in došel v Hamburg. Od tam se prepelje po morji v Novi Jork, potem pa zojiet nu b ciklu v Chicago. * (Pogubno delovanje alkohola.) Strokovni angleški list prijavlja vest. da pri sedmem delu odraslih oseh, ki umrjejo v Londonu, je uzrok smrti direktno ali indirektno breztnerno uživanje alkohola. • * (Dolgoživa rodbina.) Oče slavnega izumitelja na polji elektrike, Samuel Eiison, je star že 90 let in se nadeja še dolzega življenja, ker je njegov oče doživel 103 leta, dve teti pa vsaka po 99 let. * (Velike p o v o d n j i na Španske m.) V Villacannasu utonilo je vsled povodnji mnogo ljudi. Dosedaj našlo se je že nad 50 utopljencev. Tudi v stari Kastiliji bile so velike povodnji. pri katerih je prišlo mnogo ljudij ob življenje. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 20. septembra. Vsled razpusta Solnograškega „Germanenbunda" razpustila je vlada 41 Dunajskih podružnic. Praga 20. septembra. Policija je baje zasledila tajno tiskarno, v kateri so se tiskali razni pamfleti. Praga 20. septembra. Policija prijela nekega dijaka, ker je letel nanj sum, da je blatil cesarske orle. V njegovem stanovanji je našla več cesarskih orlov, umaknenih z raznih eraričnih poslopij. Lvov 20. septembra. Maloruski listi naznanjajo, da se bodo v kratkem vršili razni shodi, na katerih se bo z ozirom na izjemno stanje v Pragi izreklo Mladočehom zaupanje. Budimpe&ta 20. septembra. „Neues Pester Journal" pravi glede* na dogodbe v Kiseku in zlasti na cesarjeva govora, da bodo poslanci raznih strank interpelirali vlado, če je vedela za te govore predno so bili izrečeni, ali ne. Pečuh 20. septembra. Pravosodni minister rekel v svojem govoru na banketu kon-venta reformirane cerkve, da se bližajo za duhovnike vseh ver časi, ko jim bode dokazati njih politično prepričanje. Liberalizem ni nevaren veri, narobe, to je najboljši prijatelj vere. Minister napil bodočim, pod zastavo liberalizma združenim bojevnikom. Berolin 20. septembra. „Berliner Tagblatt" napada v dolgem članku Avstrijo in Rusijo. Pravi, da je Rusija za ugodno trgovinsko pogodbo, s katero bi se jej jamčili tisti carinski tarifi, ki so se dovolili v Srbiji, obljubila oficijelno priznati aneksijo Bosne in Hercegovine. „B. T." dosta vije tej vesti, da Nemčiji vsled približanja Avstrije k Rusiji ne bo več treba s svojo vojsko ščititi avstrijske interese na Balkanu. Rim 20. septembra. Nepoznani zlikovci ukradli so v minoli noči iz vojaškega skladišča na Monte Mario 70 kilogramov dinamita. Pariz 20. septembra. Gibanje štrajku-joČih premogarjev postalo jako nevarno. Izgredi so na dnevnem redu. V Semoinu razpočila dinamitna patrona in naredila precej škode. Doslej štrajka že 44.000 premogarjev. V seji premogarskega sindikata naznanil je predsednik Basly, da so belgijski premogarji sklenili, začeti dne 24. t. m. splošni štrajk. Narodno-gospodarske stvari. — Kovanje novega denarja točno napreduje, odkar je Dunajska peneznica začela kovati na debelo. Do 10. t. m. bilo je izgotovljenih 6,323.071 zlatov po 20 kron, 24,984 500 »rebrnih kron, 28,518750 mklovih komadov po 20 vin., 27,872 100 uiklovih komadov po 10 vin., 32,865 004 bronastih komadov po 2 vin. in 19,947*213 bronastih komadov po 1 vinar. Nakovalo se je torej za 63*2 milijona gld. drobiža, kateri poslednji je večinoma že v prometu. Glede zlatih in bronastih novcev se je že nakovalo toliko, kakor je bilo namenjeno za letos, istotako bode z niklovimi novci. S kovanjem srebrnih kron pa je zaostala peneznica in ns bode mogoče še letos izgotoviti namenjenega števila 50 milijonov in se bode zaostanek koval še le v bodočem letu. — Razstava prašičev, katero je nameravala prirediti kmetijske družbe podružnica v Novem Mestu, ne bode letos, ker nedostaje za to potrebnih Bredstev. Priredila se bode še le drugo leto, ko bode bržkone tudi že dodelana železniška proga do Novega Mesta. — Razstava krompirja hode v nedeljo dne 24. t. m. dopoludne v kmetijski bralnici v Novem M« sto. Razstavljene bodo različne vrste letošnjega krompirja, pridelane na deželni kmetijski šoli na Grmu. RazBtava bode združena s poukom, katere vrste krompir je za naše kraje najboljši. Kakor poročajo „l)ol. Nov.", lahko razstavijo tudi drugi kmetovalci pridelan krompir in naj ga v to svrho pošljejo ali pa prioeao imenovani dan naboj v kmetijsko bralnico. JJBBLJilSEI ZVOH" . eto}I .na vse lato 4 gld. 60 kr.; sa pol leta 'i gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. 19. septembra. Pri MnlU'1: &clnbl, \Veutb, ZuIT.t, Mathes, Kranman, Oounerman, Kom, Zdenek, Gocacbl z Dunaj*. — Schmierer, Leyrer iz Beljaka. — Salomon ia Pulja. — Pekarek, Plet-terpich. Sincon it Maribora. — Rabner, Miiiler iz Budimpešte. — VVinditffdier iz Brna. — Sirg iz Lmca. l'ri Slonu i Pfe fnr iz Beljaka. — Lukanitich iz Celju. — Pr*yer, Klein, Stolu, Peitl, Premer z Dumija. — Wortinan iz Krk.-. — Bilchal iz Idrije. — SebOck ii Budimpešte. — Dr. Mittdberger iz Celovca. — Kraj nitki iz Trsta. Pri |uiDctn koliidvorns Gorečan iz Kranja. — Sch-.ddcnberg, pl. VVimer, iz Trsta. Pri nvatrtfjMkem cesarju: Waiiritsoh z Dunaja. Vavpotic iz Kudoifovega. Meteorologično poročilo. Čas upa- jfoaroraetrn rvanja , mm Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 7. zjutraj •J. popol. 9. zvečer 733-0 um. 13 12 iiir.. TS3*9 iud. 13 2" C 18'p'C 14 8° C si. vzh. si. svz. si. svz.: obl. ob), obl. 200 m dežja. .Srednja temperatura 1-4 7', za 0 9' nad uormalom. ZEDijLz^aoslszst "borza dne 20 septembra t. 1. včeraj . , . gld. 9710 Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta..... 4°/0 kronska renta . . Akcije narodne banke . Kreditne akcije Lordon ...... Napol....... C. kr. cekini .... NemAko marke . . . Italijanske lire .... Papirnati rubelj Dne 19. septembra t. 1 4"/0 državne srečke iz 1. 1854 po "250 gld. Državne srečke iz 1. 18(J4 po 100 gld. . . Ogerska zlata renta 4°/0....... Dunava reg. srečke 5°/0 P° 100 fM« . . Zemlj. obe. avstr. 4Vj0/o zlati zast. listi. . Kreditne srečke po 100 gld...... Rudollbve srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avst. banke po 200 gld. , '. Tramway-diu5t. velj. 170 gld. a. v..... 9675 llit-70 96 «5 98,— 334 50 126 60 10-04 «2-27'/, 44-55 1-31 V, danea gld. 9725 , 97-05 „ 11970 n »»'TO . 9H4-- „ 335 76 „ 126 45 • 1003 7, ! 62-20 146 gld. 50 kr. 194 , 2> ■ 127 ; _ * 122 ,, 70 n 195 , — n 50 n 149 75 n 263 „ — n Vzprejmem spretnega odvetniškega uradnika in pa mundanta. Plača po dogovoru in zmožnosti, za stenografa primerno boljša. Pevci ali telovadci imajo prednost. Nastop službe «ln«k 1."». oktobra v l*<»«t«» jini. Ponudbe do «1««' Noplembra pod naslovom: Dr. IDreigrotin. Tre o, Oelje. (917-5) Konjak. Konjak, kateri so pri nas prodaja, je navadno /IdovNlil, zdravju Hkouljlv isuelek. Kdor želi kupiti res fin, iz čistega vina dobljeni konjak \ pi-sišii uai M naslov prodajalčev v upravalAtvn ..Slo* <-n sU«-:;n. \iii-oiIii". Priporočilo. Nižjo podpisani posestnik strižnice in barvarnice nu Hoiigrcsncm trgu št. & so p. n. občinstvu priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela. Prevzema v barvanje tudi staro obleko celo ali poiamezno ter izvršuje točno iu po najnižji ceu*. (M57—12) Z odličnim spoštovanjem A. Belic "tostr-vatrica, in strižnica Kongresni trg št. 5. 3i f š ff Mutual kolen životna zavarovalna družba iŠČG (869 -6) potovalnega nadzornika za ZKZra,r^_3slszo ki more vstopiti takoj, pod jako u«odu mi pogoji. Le na take gospode, ki /um..... ka| teprezentovati, ki imajo na razpolago najboljših referenci« in ki so zmožni kaj storiti, se bode- n/.ir ihtiiuI. Ponudbo glavnemu zastopništvu „I0T0AL1" v Trstn. ■ O (D ■d o »N d rJL1 riiK'6czy-j< 5 v Cognac-grenčec steklenica 50 kr., 12 steklenic B gM. Slasten! Učinkuje na želodec osvežujoče, k rejnino, vzbuja tek in pospešuje probavo. Dobiva se pri Ubaldu pl. Trnkoczv-ju lekarnarju v Ljubljani. -== Pošilja se z obratno pošt3. ^=- Za želodec. IIEES2Zff3SSE i N (D 0 P> (D O Večjo množino tirolskega in dolenjskega le priNtno blago — ponuja ,*o pihnemo s« ir.lt i ceni v posodah oii 60 litrov \ iie Jos. Paulin v Ljubljani, Marijin trg št. 1. V igranji na citre poučuje (935 —8) Josip Pctritx, učitelj citranja, v Ljubljani. Sv. Petra cesta št. 8. V Žužemberku pio.'a se takoj za primerno nizko ceno hiša z jednim nadstropjem stoječa ob deželni CCBtl v Itu lotfovo, prav blizu nove Rgmdba za okraino sod'ftče, z dvema vrtoma, gospodarskimi poslopji i-i pa zemljišči (njive, travniki, gojzd rrj pašmk') v 'zmeri nad 10 oral. Ponudbe je noSiliati di*n. Itiipertu Itc/k n. c. kr. not-iiju v /ii/.«'iii1m'i-I* ii. (969—-1) 8 Na ToiHiovejfii in najboljAi način In iKC-bov|a ashivlja br^',7 vsakih bolečin ter opravHa i»i«»i»t»e> Tituja in vse BOlillC «3»«-n*«'l|«*« — odritranjuje zottue l>«»lečiiie z usiortciijcui živca zobozdravnik A. Paichel, pi>lt:jf čevljarskega uiomIii. v KObler-jevi bisi, I. nadstr. ..- .- ■•' <>* «• ^- *«u < 'a «♦ *a ♦ > *•* Neobhodno potrebno v otročji sobi. tolščno milo prvega reda, brez vsake kisline, neskaženo strogo nevtralno. P > uporabi i »o •■ ri - o \ »-mi mila pri v.rr.i v;.nji in kopanji irale dece so 4Un«iln\i nfiinki, ki oh l map i oNtra mila. i><> Bm i/.kliu-f-eni; ono ne hmV, ne ni/.tf^ujc, ne zd*'la pulti, marveč oživlja mo lunlccje n brani, di ni oguljena, im!i innii\a. da j« poli n.-ln, o<-riny-o%o milo w mn«. Dobiva se povsod komad po 30 kr. Generalno iMtapitvtt: A. MOTSlIl In (o., lHaiiij. I , Lltgeek Nr. IJ. Ljubljana Mestni trg št. 10. Ljubljana Mestni trg št. 10. Najboljše in najceneje kujiujc Re železo, železnina, okove cement itd- pri Andrej Dmškoviču v Ljubljani ■in jfMcKtiicm tr^u si. 141. nagrobnih križev, štedilnikov, finih, žag*, ledenic (Ml—22) po najnižji ceni.