St. 176 Poštnina poračunjena (C. C. con la posta) V Trst«, » sredo. 25. fuHja. 1*28. ■ Leto VI. Posamezna Številka 30 cent. LatnHc LIH _-_________-A. List khtji mki das potraj run pon*d«Ijka. tUrotnim- sa 1 m»mmc L i mewc« L 23___ i^rs^^J. 38.—, celo Isto L 75.—, w inozemstvo »sssfrei L 6-50 tU 30 A — Ogesniu u I prostore * iirekosti 1 ifi&r trgovke le ofcrtM o0*m L I—. as oswt- Blee. zabrai^To.f b ^ J f1 lJ0> »vedo« L t^ EDINOST Uredništvo ia upravniStvo: Trti ulica S. Franceeoo nih sedem točk finančne politike. ki jih ie razglasil on. Mussolini, rvo'^'pešiti in zagotoviti konsolidacijo valutne stabilizacije. List nravi nadalje, da je treba s skrbnim d'»lom izpopolniti in utrditi zeradbo fašistov-skih financ, zgTadbo, ki je bila ustvarjena v zadnjih šestih letih. Tudi «Giornale d'Ita!ia» se bavi s finančnimi ukrepi včerajšnje seje ministrskega sveta in nodčrtuje njihovo važnost. 0 dolžnostih fašistov, ki so naseljeni v inozemstvu RIM, 23. Tudi zveza fašistov, ki prebivajo v inozemstvu, je dobila svoj «Foglio d'Ordini«; včeraj je izšla prva številka, ki obširno govori o dolžnostih fašistov, kateri prebivajo izven domače zemlje. Glavno tajništvo zveze naglaša, da morajo fašisti v drugih državah nositi znak stranke, če to ne prepovedujejo zakoni ali oblastva onih dežela,, v katerih živijo. Pravi nadalje: «Glavno tajništvo inozemskih fašjev je moralo žali-bog mnogo krat ugotoviti, da razni rojaki pošiljajo svoje o-troke rajši v tuje šole, nego v krajevne italijanske šole. Takšni slučaji so vsega obžalovanja vredni.» Tajništvo naglaša, da se to ne sme več dogajati in da bo izključilo iz stranke vsakega, ki se ne bo pokoril predpisu, da mora pošiljati svoje otroke v šole, kjer se poučujejo v materinskem jeziku, in da jih mora vzgajati v narodnem duhu. «Foglio d'Ordini» vsebuje še razne idruge določbe, katerih se bodo morali držati člani zveze. Minister Rocco odpotoval v Ženevo RIM, 2-4. Načelnik vlade on. Mussolini je danes sprejel v palači «Viminale» pravosodnega ministra on. Rocca, kateri je nocoj odpotoval v Ženevo, kjer se bo udeležil sej mednarodne konference za umstveno sodelovanje. Notarski izpiti RIM, 2i. Zadnja številka bu-letina pravosodnega ministrstva vsebuje seznam vseh onih notarskih kandidatov, ki so z uspehom položili teoretični in 1 raktični notarski izpit. Prizadeti so vabljeni, da čim prej sporočijo državnemu pravdni-štvu seznam mest, na katera re-flektirajo. ' 1 M pfMn Hj! JSA fl Hm" v Narvrik KOPENHAGEN, 24. Tukajšnji list «Extrabladet» prinaša vest, da bo ladja «Citt& di Milano* danes proti večeru prispela v Narwik. General Nobile in njegovi tovariši se bodo nemudoma odpeljali proti Malmoeju. Redni vlak, kateremu bo dodan poseben železniški voz za Nobile ja in njegove tovariše, vozi naravnost do navedene postaje in ne preko Stockholma. Iz Mal-moeia se bodo ponesrečenci odpeljali preko Kellerorga proti Rimu. Na vsej poti jih bo spremljal tudi zdravnik, ki je, potreben Nobileju, Marianu in drugim bolnikom. Iz Stockholma pa je prispela vest, da menijo tamkajšnji znanstveni in vojaški krogi, da so uspehi italijanske polarne ekspedicije mnogo večji, nego je bilo pričakovati od vsega začetka. Za drnila« z mnogimi otroci RIM, 24. Kakor smo že poročali, se je ministrski svet na svoji včerajšnji seji b.^vii tudi z vprašanjem davčnih olajšav, ki so bile določene za družine z mnogimi otroci z zakonom od i4. junija 1928 štev. 1312. Ministrski svet je odobril načrt za ukaz glede izvajanja omenjenega zakona. Sedaj zagotavljajo v tukajšnjih krogih, da bo omenjeni dekret imel veljavo od 1. julija t. 1. dalje. tfefla skarlna Komunistov pred posebnim tribui&alom RIM, 24. Policijska oblast je v juniju preteklega leta izvohala, da je začeia tajna komunistična stranka spet delovati s precejšnjo vnemo. Vršila so se tajna zborovanja, razdeljevali so se na skrivnem tiskani prevratni letaki itd. Po natančnih preiskavah so oblasti ugotovile, da je delovalo v Italiji skrbno organizirano tajništvo komunistične internacionale za pokrajine Pesaro, Ancona. Emilijo in Toskano, za Benečijo in druge kraje. Zarotniško gibanje je bilo, kot rečeno, dobro in strogo tajno organizirano. Med posameznimi organizacijami so držali stike posebni kurirji, o-premljeni s trgovskimi dokumenti in s ponarejenimi osebnimi izkaznicami. Dne 17. junija 1927 so policijski agenti aretirali v Bologni na kolodvoru dva takšna kurirja-Kmalu je padla v past še cela vrsta drugih komunistov iz raznih mest Italije. Oblasti so zbrale obtežiljni materijal in tako je prišlo 34 Jkomunistov iipred .posebni Jtri-bunal za zaščito države. Glavni obtoženec je neki Penazzato, ki je vodil obsežno tajništvo štev." 13. Proces se je začel včeraj pod predsedstvom generala Ciacci-ja. Tekom včerajšnje obravnave se je komaj prečitala obsežna obtožnica. Vsi obtoženci se morajo zagovarjati, ker so ob-dorženi, da so snovali zaroto proti državnim oblastem in da so hujskali prebivalstvo k državljanski vojni. Med obtoženci so tudi tri ženske, ena izmed njih je profesorica Battistina Pizzardo iz Turina. Proces bo trajal približno teden dni. Požar uničil 506.000 sodov petroleja WOOD RIVER (Illinois), 24. V tukajšnji petrolejski tvornici se je vnel strašen požar, ki je uničil 500.000 sodov petroleja. Ogenj se je bliskovito širil in o-gražal že bližnje stanovanjske hiše. Na pomoč je prihitelo mnogo oddelkov ognjegascev in orožnikov, ki so ogenj omejili in obvarovali prebivalstvo velike nesreče. Portugalski rerclucionarci pregnani v afriško kolonijo MADRID, 24. Po vesteh iz Lizbone portugalska vlada ni niti najmanj ogrožena. Po vsej republiki vlada, odkar je bil s silo udušen poslednji upor, popoln mir. Vlada je odredila, da se pripravi posebna ladja, s katero bodo odpeljani vstaški vodje v neko afriško kolonijo, kamor jih bo pač pregnalo portugalsko vojaško sodišče. JmbMJtojMM krizi Dr. Korota M mandat a Mrtaio novo vlade BEOGRAD, 24. Današnji dan je prinesel nov dogodek v razpletu jugo slovenske vladne krize. Mandat za sestavo nove vlade je dobil načelnik Jugoslovanskega kluba in dosedanji notranji minister dr. Korošec Beograjska «Pravda» pravi, da je, preden je dobil mandat, podal izjavo, da Slovenska ljudska stranka neomajno stoji na stališču Vidovdanske ustave, monarhije in državnega edin-stva. Kakšen značaj ima dr. Ko-i roščev mandat, se tekom današnjega večera še ni izvedelo. Jasno je, da bo dr. Korošec poskušal vse možnosti. Tukajšnji politični krogi sledijo razpletu krize v tem novem pravcu z veliko pozornostjo. Zanimivo je, da so glede mandata dr. Korošca samega mnenja, da je poverjen predstavniku slovenskih prečanov radi tega, ker bi utegnila okolnost, da bi dobil mandat kak Srb, povzročiti novo in nepremagljivo nasprotstvo med četvorno koalicijo in KDK. Odločitev o vprašanju, ali bo dr. Korošcu uspelo sestaviti novo vlado, pa ima prinesti že jutrišnji dan. O namenu krone, da se poveri mandat za sestavo nove vlade dr. Korošcu, je bil baje obveščen Vukićević že tekom dopoldneva, ko je bil takrat sprejet v avdijenci pri kralju. Za njim je kralj sprejel skopljan-skegu velikega župana Naumo-viča, ki je bil že prej določen, da prevzame notranje ministrstvo. Ob 18. uri popoldne je bil na dvoru dr. Korošec. Njegova av-dijenca je trajala do 19. ure. Že med avdijenco so se iz okolice Vukićevića razširile igovorice, da bo dr. Korošec dobil mandat •a sestavo vlade. Po odhodu z dvora je dr. Korošec odšel v predsedništvo vlade, da poseti Vukićevića. Ob 19.20 pa je bilo izdano novinarjem naslednje službeno poročilo: «Njeeovo Veličanstvo kralj je poveril sestavo nove vlade dosedanjemu notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu. Mandator krone je takoj stopil v zvezo s predstavniki parlamentarnih skupin « Dr. Korošec se je posvetoval z Vukićevićem do 20.30. Razgovoru je prisostvoval tudi minister Stanković. Dr. Korošec se je sestal tudi s podpredsednikom radikalskega poslanskega kluba Stevo Jankovićem. Ob tej priliki je bila določeno, da se jutri ob 11. uri donoldne sestane radikalski poslanski klub. Novinarji so zaman poskušali izvedeti, kakšen značaj ima njegov mandat. Tako Vukićević kot dr. Korošec sta bila napram njim zelo rezervirana. Iz njune okolice pa smo doznali, da ima dr. Korošec mandat za sestavo delovne vlade. Zahteve S rpana Rntfffg ▼ zadevi preiskave o krvavem dogodku v naredni skupščini ZAGREB, 24. V zadevi atentata v narodni skupščini je preiskovalni sodnik Milutino-vić danes dopoldne zaslišal Stjepana Radića. Ob tej priliki je Radić zahteval, naj se preiskava razširi tudi na člane radikalskega in demokratskega poslanskega kluba, zlasti na o-nih 21 poslancev, ki so podpisali dan pred krvavim dogodkom v narodni skupštini predlog, naj se Stjepan Radič stavi pod zdravniško opazovanje, da bi ne prišlo do neljubih dogodkov. Nadalje naj bi se preiskava raztegnila tudi na predsednika narodne skupščine dr. Pe-rića, na ibivšega predsednika vlade Vukićevića in na ministra dvora Dragutina Jankovi-ća, ki je znan prijatelj Vukićevića. Velik požnr no Poljskem Cela vas zgorela BERLIN, 24. Iz Varšave poročajo, da je preteklo no?. iz-brutalil v Bobrovniku strahovit požar, ki je povzročil ogromno škodo. Požar je izbruhnil v neki hiši ter se je bliskovito razširil tudi na bližnja poslopja. Ker je pihal močan veter, je bila kmalu vsa vas v ognju. Pogorelo je do tal 296 stanovanj. Izjave Pangalosa o državnem pravi a tu na Grškem iz leta 1125. ATENE, 24. Bivši predsednik grške republike Pangklos je v nekem razgovoru z novinarji z ozirom na izjave Venizelosa v Solunu dejal, da je splošno nezadovoljstvo med vojaštvom in njihovo nasprotstvo napram vladi povzročilo leta 1925 državni prevrat. To pa radi tega, ker ni znala odvrniti nervarnosti, ki je pretila Grčiji baš takrat, ko je bil iz Carigrada izgnan ehu-menski patriarh in ko je jugo-slovenska vlada odpovedala ju-goslovensko - grško pogodbo. Plebiscit, ki je sledil državnemu prevratu je pričal, da je bilo takratno zadržanje grške vojske docela upravičeno. Pangalos je nadalje izjavil, da bi moral o vprašanju predsednika republike povsem svobodno odločevati ves grški narod. Če bi se to v resnici zgodilo, bi on nedvomno spet postal vrhovni predstavnik države. Pangalosove izjave so tukajšnji politični krogi razložili, kot da značijo napad na Venizelosa. V vsakem slučaju pa je po njihovem mnenju Pangalo-sov vpliv na vojsko skoro strt. Ju poslavlja in Bolgarska RIM, 24. Neki tukajšnji list objavlja poročilo iz Sofije, v katerem njegov sotrudnik opozarja na poročilo, ki ga je v preteklem tednu objavila jugoolo-venska agencija «Avala». V poročilu je hilo rečeno, da je bolgarska vlada dala pobudo za pogajanja z Jugoslavijo. Pogajanja pa, ki naj bi bila dovedla do sklenitve prijateljske pogodbe med obema državama, da niso uspela. Bolgarska uradna agencija je* čez par dni razglasila, da informacije «Avale» niso popolnoma točne. Dopisnik rimskega lista domneva, da je treba smatrati poročilo «Avale» morda kot nekak finančni manever v zvezi z jugoslovenskim in bolgarskim inozemskim posojilom. To domnevo da bi potrjevalo tudi pisanje «Financial Timesa» v tej zadevi. Verjetno pa je tudi, po poročevalčevem mnenju, da namerava jugoslovenska vlada dati pobudo za priče tek pogajanj z Bolgarsko. PMitavsko iespsnzEDil!(Bi2 Krvav incident na meji VARŠAVA., 24. Na poljsko-li-tovski meji je prišlo do krvavega incidenta. Glasom tukajšnjih listov je neki litovski obmejni stražnik streljal proti nekemu poljskemu stražniku in ga smrtno zadel. Drugi poljski obmejni stražnik pa je bil smit-nonevarno ranjen. Obenem poročajo listi, da so litovski nacionalisti v nekem okraju v Litvi napadli dve poljski učiteljici in ju umorili. Po drugih poročilih se zbira na poljsko-litovski meji litovska vojska. Spričo teh poročil so listi spremenili svoje dosedanje mirno zadržanje in so pričeli ostro obsojati in napadati litovske oblasti, češ da so one krive teh incidentov. Frccoskeisa letala „la fregar se je pokvaril motor PARIZ, 24. Iz Horte poročajo: Odhod letala «La Fregade» proti Bermudom je bil odgo-den, ker se je pokvaril eden izmed obeh motorjev, ko je bilo letalo še 200 km oddaljeno od Azorov. Poročnik Pariš računa, da bo lahko v Horti popravil pokvarjeni stroj. Lahko pa se zgodi, da bo moral Čakati na nov motor, ki se mu ima poslati iz Francije. Prebivalci v Horti so letalce sprejeli z velikim navdušenjem. Posetil jih je angieški letalski kapetan Courtney, ki se že tri tedne mudi na Azorih, kjer čaka na ugodno priliko, da lahko poleti proti Tsinanu, je napadlo kakšnih tri tisoč Kitajcev; hoteli so predreti vrste japonska straže, pa jim to ni u-j spelo. Morali so 3e umakniti in i pustiti na bojnem polju mnogo mrtvih. Med ubitimi so Japonci našli tudi truplo nekega polkovnika japonske vojske. Razpustitev egiptovske zbornice Kralj F nad. I. prevzel vso oblast Globok vtis v notranjosti in v inozemstvu KAIRO, 24. Ukaz kralja Fua-da L, s katerim se razpušča parlament, je bil danes objavljen. Kakor znano, je bil ukaz že dalje časa pripravljen in ga je bil kralj podpisal že pred par dnevi. Vendar pa so v tukajšnjih političnih krogih mnogi gojili upanje, da ne bo prišlo do tako nasilne rešitve egiptovske parlamentarne krize in da ukaz stploh ne bo objavljen. Zgodilo pa se je ono, česar niso pričakovali. Ukaz določa — kakor že rečeno — razpust zbornic; volitve se bodo vršile šele čez tri leta. Uvedena jo tiskovna cnzura in nacional is ti&-na zborovanja so prepovedana. Vso državno oblast prevzema fl svoje roke kralj, ki jo bo izvajal potom svojih ministrov. Vtis, ki ga je napravil ta prav-« cati državni prevrat kralja Fu&-da, je naravnost ogromen, in to toliko v notranjosti Egipta kolikor v inozemstvu. Ni še mogoče reči, kako se bo razvijal novi položaj, kot ga jo n. «EDINOST» V Trsta, dne 25. julija 1928. ustvaril pravkar objavljeni kra-1 jev ukaz. Zabeležiti je mogoče samo to, da je ukrep izzval v nacionalističnih vrstah skrajno nezadovoljstvo in povzročil nevarno vrenje. Mehiška vojska m nI sprla RIM, 24. Tukajšnje mehiško poslaništvo sporoča tisku naslednjo brzojavko: «Vest o u-porih v vojski j« iz trte izvita. Amaro, državni podtajnik v vojnem ministrstvu.« DNEVNE VESTI Bsrofl z legitimacijo Po vseh državah, kot kažejo po-pjđčiia. imajo policijska oblastva nmogo sitnosti z berači. Izkušnja *sči, da poglobitev toga- dela sociaJ-ne^ra skrbstva patom dobrodelnih ongamz&cij ne zaleže mnogo, in po-tLctje si ne morejo včasiJi drugače pomaguti ne^ro s strogimi ukrepi. Zanimiv je vsekakor način bor-l>e s piTosjač-isiijem, ki ga je izmislil pokrajinski odbor v Vilni na Poljskem. Kot &e nam ponoča, je bila uvedena tam prisilila registracija vseh beračev. Vsak reg&strrran berač dobi svojo Legitimacijo s sliko, fcatera mu bo služila kot — stanovska legitimacija. Omenjeoi pokrajinski odbor namerava to akcijo nadaljevati! in doseči, da bodo vsi reigistrirani berači nastanjeni po dobrodelnih zavodili ali da se jim bo plačevala redna podpora v denarju. Mnogi rpa izražajo bojazen, da bi se zzmli, ko dobijo svoje stanovske legštmiaicdje, tudi berači organizirati! v stanovske zveze. Drugi pa pravijo, da bi bilo treba take zveze pravzaprav le pozdravljati, kajti ena izm€-d prvih njihovih skrbi bi morala biti, da se borijo proti konkurenci, ki bi nastala, če bi mnogi silili iz drugih manj rentabilnih a„ Ogrska, Nemčija Avstrija, Švica, Cehoslovaška. Francija, Grška, Egipt, liidšja in Kanadski otoki. Italija je na pivom mestu glede izv-aza lesa., živine, hrastovih pragov, drv. na drugem mestu glede svežega mesa in na tretjem glede konjev. DROBLJENJE KMETIJ Drobljenje kmetij je že star pojav. Posestvo, ki je bilo nekoč razmeroma veliko, se razdeli pri prehodu na dediče na par ali več sinov, In namesto prejšnjega obsežnega posestva imamo potem več manafjših. Ge so stvar v naslednjem pokokMiju nadaljuje, se tudi ta manjša posestva zdrobijo na Še manjka, tako da pridemo že do neznatnih kmetij, ki niso več sposobne za samostojno življenje. Gospodar ni terlaj vele no kmet ne delavec, oziroma mora biti petem o-boje, če hoče preživljati družino. S pojavom drobljenja kmetij se bsvi tudi osrednji statistični urad. Na pr ril agi najnovejših poiatkov, ki jc zbral, jc prišel do zaključka, da je to gibanje lastninskega star4* splošno po vsej Ha-iiji. Najbotj pa je napredovalo to drobljenje* v i.izuriti, a na Irugt strani najmani na Sardiniji. Roj siva, smrti in poroVe v Trstu dne 22. julija 1928. Rojeni: 13; mrtvi: 6; poroko: 16. dne 23. julija 1928. Rojeni: 3; mrtvi: 16; poroke: 3. Iz tržaškega življenja Pod voz rešilne postaje je prišel Razprodajalec časopisov Hum-ibert Capatto. star 38 let, stanujoč v ulici S. Servolo 11, j&'hotel včeraj popoldne preko trga C. Gol dotlej ravno v hipu, ko je vozil iz pre* dara pnoti bolnici voz realne postaje Capatto se j1© spričo tega zmede-1 in mesto da bi Šel svojo pot naprej, se je hote'1 umakniti nacaj. V tem pa jo privozil mimo z vso naglico vcpz rešilne postaje, ki ga je s svojim levim blatnikom sunil in vrgel na tla. Z istim vezom je bil prepeljan v bolnico, kjer mu je zdravnfiik ugotovil lahke poškodbe na gtfevi ifn desni roki. Ozdravil bo v enem tednu. V lase sta si skočili Dva in petdesetletna Neža Gher-ghich, stanujoča v u&ci Lloyd št. 22, je priSJa včeraj v navskrižje z Marijo Appolfonio staro 20 let, ki stanuje v isti hiši v prvemi nadstropju. Marija AppoMomLo je baje vrgla s svojega okna smeti na dvorišče in zato ji je priSla Gh«rgh£-cheva «dolati pridigo». Seveda se pri taki stvari pričkanje ne konča batš hitro in v našem sKačaju je zadeva morala iziavzemati že precej nevarne razsežnosti, da je moral prihiteti sestri na pomoč pot in tridesetletni Anton AppotflottLo. Ta pa je nastopi nekam preveč odkJčtno, kar s pestmi in z brcami se je spravil na ubogo ženico, da je padfta ou nemogla na tla. Poklicati so morala zdravnika rešilne postaje, ki jo je dal prepeljati v mestno bolnico. Ženica i>e zadobila številne poškodbe, ki pa so bolj lažje naravi, tako da se je lahko Še tekom dneva odpravila domov. Zdraviti se bo morala kakih osem dni1. Nezgoda na delu Mehanik Atiliij Barcaricehio star 46 let. stanujoč na Kjadbinai št. 803, je včeraj popoldne de-jal v skladišču v ulici Flavio G ola. Zaposlen je bil s pretakanjem žvcplene kisline. ko mu je kapljica kisline pljTEsknila v desno oko in mu ož-gala punčico. Zatekal se je v mestno bolnico, kjierr ga j-e zdravnik ol>-veza*. Ozdravil bo v petnajstih dneh. Prst mu jo zmečkalo Pet m dvajsetletni Anion Cucco-rese, stanujoč v Sfcv;>»h, se j-e predvčerajšnjim ponoči/ varil na tovornem avtomobilu ki je peljal kamenje iz Ilcrpelj v Pregianče. V blir-zini Obrova sta se spričo sunkov, ki jih je a,vte nenadoma za-čui na dvorišču neko šumenje, da nekdo rogovr !i okrog kurnika. Takoj mu je pa d k) v glavo, da jo morda kdo prišel krasti kokoši. Ko pa je stopil na dvorišče, da M tatu odgnal, je lit nadom a tTaačul v neposredni bližini strel iz samokresa. Po zagonetnem strelu pa nI bilo slišati ničesar več. Očividaio jo je tat, ki se je oborožil s nevarnim okrožjem, na tihem popihal ne da bi dosegel svojo namero. Štrukelj je vso stvar javil orožnikom, ki pa i-stotako niso še iztaknili zagonetnega safrnokresarva. Kozarec »v Jo zagnal T glavo Precej močno jo je v nedeljo zvečer izkuprl neki Anton Lužnik, star 43 let, stanujoč v ulici Cocevia 21. V gostilni Kođermac na trgu Sv. Antona mu je neki Karel Unšrič* star 28 let, stanujoč v ulici Castel-to žt. 11, v pijanosti zagnal kozarec v glavo. Moral je priti Zeleni križ, ki je nun^eneg-a LužuSca prepeljal ▼ goriško bolnišnico. Zaprli so ga, ker je osamljen tatvino OrotaLHd iz Mirna so zaprla 60-letnega Ivana PetatfOa, ker so ga osumili neke tatvine. Padel po stopnicah Zelena križ je prepeljali včeraj v goriško bolnišnico Antona Baiisti-ča, starega 50 let, stanuX»5ega v ulici Cocevia št. 6. Padel je po stopnicah im se močno rarail na glavi. RENČE Praznik sv. Mohorja, ki se praznuje s plesom V pormieJ jok srno v nadi vasi praznovali! našega patrona sv. Mohorja. Sv. Mohor je istočasno tudi patron vseh zidarjev. In vsakdo pač ve, da smo Renčani po večini skoro sami zidarji. Zato kaj! radi častimo sv. Moihorpa. ZaJ, da se naše čaščenje začne in zaključi s — plesom. Tako da smo plesali v nedeljo in v pondePjek, igrala pa nam je četo godbe, iiz Gorice in sicer do-polavorska. «Ples sv. Mohorja« je pri nas že tradicij onalen. Tako ga tudi letos nasmo opustili, dasi čaka zunaj pred vrati — naše vasi — Hanibal. «Hanibal ante portas»! Suša namreč, vročina in bog siga-vedi kake nadloge še. Kmet, ki je šel po cesti pred vasjo in je slišal gocfcbo, je pljunili na tla in rekel: «Pa ge ple5ejo!» Te besede so pomenile ravno toliko kot «Norci!» Njegov pogled pa je žalostno objel izsušeno pol1 je. ovenelo koruzo*, suh krompir in trto, ki ji je pričela kar skorja rumeneti. Vsaj letos bi bili lahko opustili ples vsaj letos, ko gnozi taka beda! Pa ga niso. kot ga niso -crni v neki vasi na Goriškem, kjer je duhovnik ukazal, da se tri dBrii' ne bo zvonilo v vasi, ker so fanMtje priredili na nedeljo ples. Tudi ovčice biljenskega dušnega pastirja so se renSkega plesa udeležile kljub vnetim pridigam v cerkvi. Veliko dobrih in pametnih pa je Sto v nedeljo na hribe, kjer so na svežem zraku iskali- zdravja svoji duši' in svojemu telesu. In tako je prav! Ples prinaša j etiko, sveža goriški zrak pa zdravje! ŠT. VIŠKA GORA Škofov sprejem in sv. birma V torek 17. t. m. ob sedmi pred-večerni uri se je pred lepim pozdravnim slavolokom zbrala v Po-Ijah velika množica lj\idi Na vseh obrazih je izrazito sijalo veselo pričakovanje. V resnici se je ravno v napovedanem Času približeval na vozu Poijam prevzvišeni goriški knazio-nadiškof dr. Sedej, ki je prihajal na Goro birmat. Ob prihodi* je udarilo nabijanje zvona, ki se je veselo razlegalo daleč naokoli z visokega stolpa gorske cerkve — veselo naznanjajoč in veselo pozdravljajoč. Kot prvi je prevz. nadškofa v imenu cele župnije sprejel ki pozdravil naš priljubljeni g. ?npnik Hliš in mu predstavil glavne cerkvene zastopnike in g. komponista I-aharnarja. Nato ga je v lepih besedah pozdravila predsednica Marijino družbe v i-menu svojega društva in mu izročila lep šopek svežih rož, iza katerega se je škof predsednici lepo zahvalil kot tudi za nje« pozdrav. Za tem sta ga pozdravili še dve manjši deklici, prva v imenu vseh birmancev, druga pa v imenu Ma-rijinega vrtca, in mu tudi izročili vsaka lep šop rož. Po sprejemu se je razvila dolga vrsta Marijina*! deklet v belih o-blačilih, otrok in odraslih- in je stopala polagoma proti Gori. — Glasno in zvonko nabijanje zvona se je v prvem polmraku razlegalo daleč naokcii po planoti. Ljudje so se v manjših gručah zbirali in od daleč s fcoJmov sledili z očmi dolgi premikajoči se vrsti. Na Št. Viški Gori je prevzviš. nadfifcofa zraven prve hiše pozdravil lep slavolok, spleten i»z zelenja in raznobarvnega cvetja, nad katerim se je dvigal nehotični mlaj. Od navedenega slavoloka je bilo po vasi do drugega pozdravnega slavoloka pred župnijo ob obeh straneh ceste rtabodeno aH pa ob hiše prislonjeno zeleno vejevje. Ob straneh cerkvenega pročelja pa sta visoko v nebo segala dva «mlaja», crvi ta v zelenje, na katerih so vi-seko pod košatimi smreČnima vrhovi v vetru plajpolali viseči trakovi z racmobarvnega papžrja, vpleteni v venec. Vrsta ljudi se je razvila v cerkev, kjer je bil blagoslov s pozdravno pesmijo. Naslednje jutro je bilo najlepše. Orošena narava je mladostno dihala jutranja zrak im pila solnčne zlate žarke. Oblaki prejimjega dne so bili rad^ibaii zrak v hladen veter. Ravno ob čestih tega idiličnega Jutra se je vrtšila piva sv. maša. katero je daroval g. monsig. Va-lentinčiič, ki je svioj čas ž upnikova! na Goii. Mnogim, ki so ga*poznali, je ostal v živem spominu Tej maši je prisostvoval sam preč. nadškof, pohvalno je pel moški zbor, ki ga je bil na to pripravil sedanji cer-sveni organist Franc Laharnar, »in komponista Laharnar j a. Takoj po osmi uri so se že začeli izbirati praznično oblečeni ljudje pred cerkvijo in okoli nje. Od vseh strani so prihajali mladi «minci» in lepo ter dostojno oblečene mAade «nune» z malimi bir-manci, veseli eni kot drugi. Med IjukDmii ie brk) opaziti tudi več izletnikov in Lzletruie. Življenje pred cerkvijo je postajalo Vedno fbofj živahno in tem lepše. Razini trgovci lepih koJačev in drugih birmanskih daril so glasno ponujali svoje blago, dobrosrčne «nune» in «mumci» pa so se z njimi pričkaK za ceno. Pred sv. mašo so se vsi birman-ci zbrali v župniji, od koder so jih v dvostopu ob deveti uri odpeljali v cerkev. Nanie so s slavokdca tri deklico razsipale drobno cvetje. —■ Med tem so nabijali zvonovi. Za njimi je sledil presv. nadškof v spremstvu več duhovnikov. Prevz. nadškof i a imel nato svečanost no sv. mašo, pri kateri jo ihetšan zbor pel lei>o slov. mašo. Po končani daritvi jo nadškof s prižnice v lepi pridigi podal lepe moralno nauke, poudarjal pravo veseljo in življenje ter pobijal duševno propast modernega Človeštva. Koncem pridige se je zahvalil z lepim? besedami za lepi sprejem v Poljah in na Gori. Ko jo stopil s prižnice, se je takoj začelo bi imanje, ki je trajalo do pol enajstih. Nato so jo vršila skupna procesija na pokopališče. S tem jo bilo dopcklansko slavje končano. Ljudje, zlasti «nunci» in vaiia Marija KovtwHČ. Potem ko je udarila v n)eno poslopje streia. je hotela iti na senik, kjer je spal sin na senu. I^ri tem jo je kot se sodi, zajel dim tn ga zadušil. Našli so jo na dvorišču mrtvo. 12 ŠT. PETRA Strela udarila v vojašnico Včeraj okoli poldruge ure je udarila v nsifeS.' vasi' strela v vojašnico. VojaSnica je bi'ia takoj, v plamenu in je skoro popolnoma zgorela. Vojaštvo je bilo vse zaposleno pri gašenju požara, ki' je razsajal istočasno v Petelinjah, tako da ni bilo doma dovol j moštva, da bi moglo uspešno gasiti. Uestijz Istre SV. ŠTEFAN V ISTRI Ze več let je bilo tukajšnjo maJno kopai^ce zaprto. Govori!o se je. da jo ia vrelec, ki vsebuje toliko in tako čudno izdr-avilno moč proti reumatičnim boleznim, usahnil in da je nam lstratnom narava s tem za vselej odvzela najboljšo ali pravzaprav edino pravo sredstvo za zdravljenje te tako nadležne in mučne bolezni. Kakor jaz sam, tako se je marsikdo vdal v svojo usodo ter molče trpel in prenašal svoje nadloge. Pa z veseljem in .zadovoljstvom moren^o danps konstatirati, da so bile vso slično govorice neutemeljene, kajti v nedeljo, 8. t. ni., sr je tukajšnjo kopališke, popolnem;:-prenovljeno in modernizirano, spet odprlo. BORZNO PCTŽ06TL0 Trst, 24. julija 1928. Amsterdam 7ti6-772; BelQritj.fi Francija 71.50-7-L90, London 92.74-92.94; New York 19.02 -19 08. Španija 312-318, Svira 3 o7/s-3f5S7/s Atene 24.50-25.— Berlin if>3-459, Bukarešt 11.50-11.90 Praga 5C.45-5t>.7T), Ogrska 330-33<) Di :iaj 2G6,25-272.25, Zagreb 33.4 7%-3377 >i. Uradna cena zlata (2o. Vil.) L 3t>8.46; Liktca*sko posojiilo L. 81.—; vofnoodiškodniiiskj obveznice L 74.50. ^"ULI C' VINO ISTRSKO na boljše vrste, prist-nost zajamčena, dobite zalofn ki in gostilničarji v vsaki množini: Istrski teran, t-urgundcc, pinot in bolo malvazijo. Naj-niije cene. Vsaka pošiljafev se izvrS: takoj. Naslov: Nikola Draghicchio - Pa-renzo. 692 B^\BICAf izkušena, sprejema no-eče na dom Govori slovensko. Via Crispi 50, prej Chiozza. T/9 Izvršuje vsa Ms-UorsJjfl daa v Jem siliti. Razpolaga z naj-oiodcrnejim^ trhomt, Lino-sfereotij-ptie fer rolacil-shifli strojem. iiiiifiRiBaia Noroaia se iz-Trtnjeja ločno Ita po zmerniti TRST, IULSCA S. rPANCCSCO Đ'ASSISI ŠT. 20, PRITiaClE. ■ S1B s? n a PODLISTEK V. J. KRIŽANOVSKA: (148) Pajčevina Roman v Štirih delih Iz ruščine prevedel L V. X. Dasi je Milica hitela, vendar ni dobila deda Teč živega. Mihail Petrovič je umrl nekaj ur pred njenim prihodom po težki agoniji in mučnih halucinacijah, ki so jih povzročili zadnji dogodki. Matilda Ferdinandovna je prosila Milico, naj 9e nastani v svojih pre>3njjh sobah in naj ji pomaga urediti opravila, ki jih je povzročila dedo-va smrt. Milica se je udals njeni prošnji, ne toliko iz bojazni pred opra vi ji\ostjo mestnih znancev, ampak ker se ji je generalka smilila. Toliki udarci so generalko docela potrli. Berenklau je brzojavil, da odpotuje nasled-«4ega dne in če odlože pogreb, tedaj upa še pra-! vočasno priti. Pogreb so nato odložili do groferve-ga prihoda. Milica je pričakovala moža s težkimi, nemirnimi občutki, kakršnih ni še nikdar doživela. 2e na potovanju jo je prevzela dušeča jo potrtost. Prebivanje v temnem, mračnem stanovanju de-dove hiše je to potrtost še povečalo. Milica je bila čista in poštena iz globine duše, zato si je očitala svoj poslednji pogovor s K romskim. Govorila je s človekom, ki je vanjo zaljubljen, o možnosti, zakonske ločitve ter poslušala njegovo ljubezensko priznanje. Imela je občutek, kakor da je varala moža. Posebno jo je mučila zavest, da jo celo v tem tren ot k u misel na Rostislavovo ljubezen nikakor ne žali, ampak navdaja z radostjo. Ko pa se je. s po min jala strasti, ki mu je gorela v očeh in zvenela v glasu, ji je srce začelo biti od sladostrastnosti. Ko je Milica v mislih na novo preživljala dneve prebivanja v trdnjavi, so se ji misli ustavljale zlasti pri zadnjem razgovoru z Rostislavom. Tedaj je nehotela začela primerjati grofa a K romskim. Primerjala je Rostislavove sive, zamišljene in dobre oči s svetloplavimi, resnimi in hladnimi Berenklavovimi očmi. V pogledu obojih je videla ljubezen, toda le eden jo je ogreval in privlačeval, drugi pa jo je nadvladova! in tieužnjil ter vzbujal v njej neko čudno bojazen. Isto razliko je Čutila med krepkim, gorečim, odločnim, a istočasno krotkim stiskom Rostislavove roke in železnim Berenklavovim stiskom, ko je bil jezen in jo je hotel podvreči svoji volji. Dasi si je delala očitke m je odganjala te misli, vendar so tvorile edini predmet njenega razmišljanja v dolgih urah, ki jih je preživela v samoti v svoji nekdanji deviški sobi, kamor se je zatekla po mrtvaških molitvah, šepetamh izrazih »ožalja in tolažitev sorodnikov in znancev ali po molčečih zajutrekih m obedih v družbi generalke, ki je bila bleda, žalostna in zlomljena. Možev prihod jo je odvrnil od teh misli Milica je btla zaposlena s pomerjevanjem žalne obleke, ko je vstopil t njeno sobo živahen, veder m odločen kakor vselej in ves is sebe od sreče, da je ropet pri njej. Miličino srce je nemirno vztrepetalo, ko jo je grof s svojim običajnim pokorjijočim jo ustme-vom objel in jo poljubil na ustne. Skrila »je oblič- je na njegove prsi in se razjokala; on pa jo je posedel na divan in jo začel tolažiti kakor otroka. — Ubožica, draga! Tvoji živci niso za nič povsem tem, kar si prestala. Ne morem si odpustiti, da sem te pustil do sedaj samo; no, zdaj je vsega konec, hvala Bogu, in midva se ne ločiva več. Dobil sem dvomesečni dopust, s katerim smeš razpolagati po svoji volji, in kakor hitro a* vrneva domov, podam takoj profinjo za premestitev. V novem kraj« pa upam, da ne bo nihče motil najine sreče. Milica se je skušala, nasmehniti. On ima prav; mirno Življenje ob njegovi strani ji prinese sopet duševno ravnovesje. — Zdaj pa, draga, obrlSi si solze in skrbi za obleko. Tudi jaz se moram preobleči in ne morem izgubljati časa; mrtvaški vos je že pred vhodom, a duhovniki bodo tu že čre-z pol ure. — AH si videl Matildo Ferdinandovno? — Ne še. Vkljub vsej naklonjenosti do tete Madde sem hotel najprej tebe videti, — je rekel z nasmehom grof. — No, črez deset minut bom pripravljen in tedaj pojdem izraziti generalki so žal je. aisaseflbaozicE siaesa rsn^iiđ