11Z. Strotlfto.
V Ljubljani, v soboto 18. maja 1918.
II. leto.
za Avatro-Ogrško:
celo leto ikupaj naprej   • K 40—
pol leta     „ n
četrt leta   H „
na mesec   m „
.Soventkt Narod* vol|m p« poeti i
20*— 10-— 3-50
za Nemčijo.: celo leto naprej .... K 45-za Ameriko in vte drage dežele: celo leto naprej . . . . K 50*-
VpraSanjem glede taaeratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Dpravniltro (spodaj, dvorišče levo). Knailora nlloa fti. S, telefon it 85.
IsMa vsak dan zvečer UrteoUi aoaello ta »raaaika.
Inserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok, ter 54 mm Urok prostor:enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin.
Pri večjih insercijah po dogovoru.
Nori naročniki naj pošljejo naročnino vedno 'len/* po nakazalo!« "fM
Na samo pismene naročbe brez postatve denarja se ns moremo nikakor ozirati. „Narodna tiskarna" telefon it. 85.
celo leto naprej pol leta „
.Slovenski Narod' velja w MublJanJ
dostavljen na dom ali če se hodi ponj t
K 36— I četrt leta „ 18-— I na mesec „
-I
I * 4 '
* o
9-3--
Posamezna Itevilka velja 20 vinariev
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredoiitvo: Knallova nlloa AL S (v L nadstr. levo), telefon M. 34
Praške slavnosti.
O praških slavnostih povodom petdesetletnice polaganja temeljnega kamena češkega Narodnega divadla smo prejeli iz Prage še tale telefonična poročila:
Politično zborovanje.
Danes dopoMne ob 10. se je vršilo v Pragi v Gregrovi dvorani reprezenta-cijske hiše številno od gostov in domačih obiskano zborovanje, ki se je vršilo pod svečanostnim vtiskom jubilejnih dni proslave češkega Narodnega divadla.
Ob 10. dopoldne je bilo zborovanje otvorjeno ter je stopilo na oder predsedstvo zborovanja z dr. Karlom Krama f e m na čelu.
Predsednik dr. K r a m a f je v imenu slavnostnega odbora pozdravil goste in domačine ter izvajal med drugim:
Današnji slavnostni dan se hočemo razgovoriti o vsem, kar nam leži na srcu. Jasno in brez pridržka si nočemo povedati vse, kar nas teži, kakor brat bratu. Položili smo trden temelj na ozko združenje in sodelovanje na tej slavnosti zastopanih narodov.
Za dr. K r a m a r e m je nastopila cela vrsta govornikov ter se je razvila živahna debata, v kateri so prišle na razgovor najrazličnejše želje in pritožbe narodov. Govorili so med drugimi zastopniki Jugoslovanov P a v e 1 i ć, Hribar in S o I a, za Poljake G1 o m -b i n s k i in V i t o š, za Italijane C o n c i in za Cehe Svehla, Klofa'Člh H a -p e r m a n.
Ko je bila debata končana, je povzel besedo predsednik Češkega svaza
Stančk,
ki je še enkrat pozdravil goste v imenu čeških poslancev ter spominjal zboro-valce na veliki slovanski kongres leta 1848. Nadaljeval je: Danes zaznamujemo petdesetletnico odkar smo označili in posvedočili svojo trdno voljo ter sklenili napeti vse svoje sile, d a b i s e mogli vsi podjarmljeni narodi kakor en mož bojevati za svoje pravice.
Jugoslovanski poslanec
dr. Tresić-Pavičić
je v dolgem govoru slikal strašno sliko jugoslovanskega mučeništva, prinašal dokaze in poročila o grozodejstvih, ki so se zgodila v jugoslovanskih deželah nad jugoslovanskim narodom, ter izrekal upanje, da bo prišel čas, ko ne bo več nobenega tlačanstva In zasledovanja.
Zopet se je razvila daljša debata. Govoril je Poljak dr. Glombinski, govorili so Slovenec Ivan Hribar, Italijan dr. Conci in Hrvat Radič. Za Ligo narodowo v Krakovu je izpre-govoril dr. vitez S1 i v i n s k i, v imenu koroških Slovencev ie govoril urednik Smodej. ki ga je zborovanje posebno prisrčno pozdravilo, nato dr. S u n a -
LISTEK.
Mani ca Komanova:
K birmi.
»Hej, Bačnik, Bog te poživi! Ravno prav mi prideš. Nocoj bi bil prišel do tebe, sedaj pa ne bo treba, ker si tukaj. Veš, sosed, nekaj bi te vprašal, ali prosil pravzaprav.«
To rekši, se je rudečelični krčmar Matjaž vsedel poleg svojega gosta, suhljatega čevljarja Bačnika, ki je sa-moval pri okrogli mizi in počasi pokušal četrtinko vina.
»Ven z besedo! Kaj pa imaš na srcu?« vpraša radovedno čevljar in se pomakne k Matjažu. »Pa saj vem, gotovo bi rad par novih čevljev, jeh? A težko bo šlo. Blaga nimam in —«
»Ah. pustiva čevlje,« mu seže krčmar v besedo. »Gre se za nekaj drugega, torej poslušaj! Naš Gašperček gre letos k birmi. Njegov boter, moj brat, se nahaja tam na laškem bojišču kdovekje. Pa sem rekel, kaj ko bi ga nadomestil ti. Pa samo nadomestil, čuješ, to se pravi, stalo te ne bo nič. Da-
Praga. 17. maja.
rič ter za Cehe Klofač, dr. Kramar in dr. S o u k u p. Debata je trajala več ur ter je temeljito poglobila spoznanje medsebojnih odnošajev. Po koncu debate je bil prejeta ta-le
resolucija.
Predstavitelji kulturnih institucij slovanskih narodov, zbrani povodom proslave 5 01 e t n i c e češkega Narodnega divadla v Pragi, so se sestali na posvetovanje ob prazničnih dnevih dne 17. maja 191S ter so sezedinilina to manifestacijo tu zastopanih narodov, ki trpe že stoletja vsled podjarmi j e n j a pod tujim gospodstvom.
Med drugim pravi resolucija nadalje:
Enotna je naša volja, da storimovse, kar je v naši moči, da dosežejo naši narodi v tej strašni vojni osvoboditev na podlagi samoodločbe in da se dvignejo k novemu svobodnemu življenju v lastnih samostojnih državah.
Vsi smo enodušno prepričani, da bo prišel čas boljše bodočnosti za naše narode in da se bo trajno zagotovila na trdnem temelju svetovne demokracije prava suverenost ljudske vlade med narodi in v splošni zvezi narodov, ki ki naj dobi avtoriteto odločitve.
Kar najodločneje odkla-n j am o vse državne pogodbe, ki jih ne potrdi suverena volja narodov.
Izrekamo prepričanje, da bo imel mir, od katerega pričakujemo vsi demokratični narodi in vse demokratične države sveta, da bo trajen, ta svojstva, da bo rešil svet neznosnega današnjega gospodstva enega naroda nad drugimi narodi in da bo omogočil pod grozotami imperijalizma trpeč i m narodom skupno življenje na podlagi enakopravnosti in svobodnega odločanja od naroda do naroda.
Vsi smo odločeni solida-rično-storiti vse za ta svoj cilj, da se uresniči to delo ne samo v interesu našega naroda, marveč ker se to zgodi tudi v interesu vsega človeštva, in da podpiramo stremljenja celotne civilizacije, da preide po strašnih preizkušnjah v tej b r e z p r i -merni vojni, za trajno in vedno iz stanja sto in stoletnega mednarodnega nasilja in ljudskega klanja v novo veliko razdobje vladanja ljud-
ske pravice in pobratimstva enakopravnih narodov, državljanske enakosti in prave humanitete.
Izlivanje vojaških oblasti.
Po slavnostni predstavi Smetanove Gpere »Libuša« v praškem Narodnem divadlu se je zgodilo nekaj, za označbo česar nimamo nobenih besedi. Vzdržujemo se vsake kritike ter prepuščamo čitateljem samim, da si ustvarijo sodbo, kakor so si ustvarili sodbo vsi udelež-niki današnje predstave, ki jih je oblila rdečica sramu...
Vojaškim osebam se je prepovedalo obiskati posvečene hrame češkega Narodnega divadla. Ta vojaška prepoved seveda ni bila vsem v Pragi se mude-čim vojakom znana in zato je vojaška oblast tudi pričakovala, da bo današnje predstave posetilo tudi mnogo vojakov. A izmislila si je pot, da to prepreči. Danes popoldne so bili vsi dohodi do divadla z vojaško policijo zastraženi, tudi v fojerju Narodnega divadla je stala vojaška policija in vsi stranski dohodi so bili zastraženi. Tudi ob vhodu v gledalski prostor so stale straže ter zavračale vsakega vojaka. Posebne vojaške patrulje so prišle celo v gledalske prostore ter iskale po vojaških osebah. Kjer so vojaške straže videle kakega vojaka, da se je hotel udeležiti predstave, so ga zavrnile, oziroma so ga patrulje peljale k blagajni, da se mu izplača proti povračilu vstopnice vstopnina. Tudi pri gledaliških blagajnah so stale vojaške patrulje ter kontrolirale prodajo vstopnic.
Jugoslovane pri pisateljici Preissovi.
Včeraj so obiskale jugoslovanske dame, na čelu jim županja Franja dr. Tavčarjeva, odlično češko pisateljico Gabrijelo P r e i s s o v o, ki si je že dolgo vrsto let iztekla velike zasluge za negovanje in poglobitev stikov med češkimi in jugoslovanskimi ženami. Jugoslovanske, zlasti slovenske dame, so češki pisateljici priredile laskavo in nad vse prisrčno ovacijo kot delno oddolži-tev za izredno topli sprejem jugoslovanskih gostov na jubilejnih slavnostih v Pragi' s strani češkega občinstva in češkega ženskega sveta še posebe. Predvčerajšnjem, ob prihodu jugoslovanskih gostov v Prago, so bile namreč češke dame priredile jugoslovanskemu žen-stvu pod vodstvom županje ge. Franje dr. Tavčarjeve posebno prisrčen sprejem ter so izročile ge. Franji dr. T a v č ar j e v i krasen šopek svežih cvetljic.
Pri današnjem sestanku jugoslovanskega in češkega ženstva pri pisateljici Gabrijeli Preissovi se ni izrekla samo zahvala za prekrasni sprejem in za vzorno oskrbo gostov, kar je v veliki meri zasluga češkega damskega sveta, marveč se je dalo tudi splošno izraza naziranju, da se bodo izpolnile besede, ki jih je izpregovoril na včerajšnji slavnosti dr. S u n a r i ć glede najožjih stikov med jugoslovanskim in češkim ženstvom.
Zborovanje časnikarjev.
Popoldne se je danes vršilo v Pragi zborovanje časnikarjev češkega naroda ter tam navzočih časnikarjev jugoslovanskega in poljskega naroda.
Jugoslovansko časnikarstvo so zastopali dr. Kramer, šefurednik »Slovenskega Naroda«, dr. Cankar, urednik »Slovenca«, poslanec R i b n i k a r, vikar Smodej, hrvatski časnikarji dr. Novak za »Glas S. H. S.«. J u t r i c a za »Novine« M. F e r t i 1 i Ć, dr. J e -1 a v i ć iz Bosne in dr. Budi-s a v 1 j e v i č.
Poljsko časnikarstvo je bilo zelo številno zastopano.
Zborovanje je otvoril urednik H a j n. predsedstvo pa sta prevzela urednika Holeček in Miškovič.
Urednik H a j n je v svojem govoru naglašal, da sta žal še vedno centruma političnega delovanja in poročevalske službe Dunaj in Budimpešta, dočim bi se morala ta središča nahajati v Ljubljani. Zagrebu, Krakovu in Pragi.
Brez debate je bila nato izrečena
prisega
vseh na zborovanju zbranih Časnikarjev, ki se glasi:
V Pragi povodom slavnosti SOletnice Narodnega divadla zbrani češko - slovaški, jugoslovanski in poljski časnikarji so se sestali v času, ko je divja, krvava svetovna vojna med starimi državami provzročila potrebo svet na novo organizirati na podlagi samoodločbe narodov.
Izjavljamo, da bomo zahtevali in zastopali enodušnost naših narodov, da se nTfb delovanje med seboj izpopolni, da se bomo mogli skupno obraniti napadov, naperjenih proti našim narodom« In da se bomo skupno borili proti vsem naklepom in gledali s popolnim zaupanjem v bodočnost.
Vse, kar imamo in k ar znamo, vse naše zmožnosti žrtvujemo bodoči usodi naših narodov in dosegi državne enotnosti češko - slovaškega naroda, državne enotnosti jugoslovanskega naroda in države enotnega poljskega naroda.
Po referatu uredniškega tajnika »Narodnih Listu« in urednika »Zlate Prahu« Cervinke o persekucijah Časopisja je bila sprejeta
resolucija,
ki konstatira, da so po izčrpni debati o zadevah in interesih svojega stanu zavzeli časnikarji energično stališče proti persekucijam vsega slovanskega časopisja, da so spoznali v teh persekucijah med vojno izrazito protislovanski sistem ter da izjavljajo:
Skupni slovanski časnikarski interesi in interesi vsega Slovanstva se popolnoma krijejo z interesi vsakega posameznega slovanskega naroda.
Naglasa se, da se slovansko časo« pisje z vsemi možnimi sredstvi pritiska in se njega delovanje zlasti otežkoča s sovražnim delovanjem policijske in vojaške cenzure, ki pod pretvezo takozvanih vojnih in državnih interesov vporablja vsako pri« liko, da p o t v a r j a izjave slo« vanskega časopisja In slovanskih narodov ali da lih v interesu vlade za tre.
Zastopniki slovanskega časopisja so se pritožili v debati tudi proti političnim persekucijam policijske in vojaške cenzure ter se je v resoluciji tudi protestiralo proti temu, da se naša cenzura poslužuje tudi drugih sredstev, da potlači slovansko časopisje, zlasti oseb« nih zasledovanj Časnikarjev in pisate-Ijev in da se kličejo slovanski časnikarji redno v vojaško s 1 u ž bo v a n j e, kar se ne godi v. no« beni državi.
Časnikarji protestirajo nadalje tudi proti temu, daje Avstro - Ogrska edina drž av a na vesoljnem svetu, kjer je razširjanje tujih, takozvanih »sovražnih« Časopisov, prepovedana Kaj takega si ni upala storiti nobena vlada na svetu, niti Turčija.
Casnikarji protestirajo nadalje proti temu, da se vporablja kot sredstvo za zatiranje slovanskega časopisja v Att* stro - Ogrski in zlasti v jugoslovanskih deželah preskrba s papirjem tako, da se slovanskim časopisom name-, noma dodeljuje zelo majhne množine papirja, dočim se nemškim In madžarskim časopisom dajejo na razpolago zadostne množine. Na ta način hočejo pq» tlačiti izjave slovanske javnosti m Časopisja na kar najnižjo mero..
Na predlog Poljakov Je bfl sprejet k resoluciji še dodatek, v katerem se protestira proti zasledovanja zlasti porj-skih časopisov iz Galicije, teterinl se onemogoča pošiljanje na Rusko Polisk^ n. pr. v Varšavo, pod pretvezo, da ske tiskovine na Ruskem Poljskem so pripuščene ter se časopisi neodpi vračajo upravam.
Razvila se je nato še daljša debata, v katero so posegli uredniki H e j r e t, dr. Kramer za Slovence; Laska« w i e c z k i za Poljake in dr. J e 1 a v Ifi za Jugoslovane iz Bosne. Za češke dr« žavnopravne časnikarje je govoril urednik H a j n, za češke socijalne demokrate urednik dunajskih »Delnickin H« stu« T o m a Š e k. Razmotrivalo se je vprašani e ustanovitve slovanskega brzojavnega urada ter se je posvetilo v poslovanje
korespondenčoega urada.
Ta urad je storil med vojno vse,, da bi spravil Časnikarstvo ob dobro ime in zaupanje. Vlada vporablja korespon« denčni urad kot svoje orodje ter ubija z njegovo pomočjo javno mnenje v dr* žavi. Umetno se potom tega urada po-tvarja javno mnenje v Avstriji hi n# Ogrskem za vporabo v inozemstvo teč se na ta način inozemska javnost golju* fa glede javnega mnenja o monarhiji* Uradni korespondenčni urad se zlorab« lja, da se potlačijo poročila, da se pd-tvarjajo in izkrivljajo vesti v notranje* političnih zadevah in o inozemskih do-
ril ne maram nobenih, obleko in kar je treba, ima fant že v redu, vozila se bosta z mojim konjem in v mojem vozu in pili bomo tudi le moje vino. Za sitnost pa, katero boš imel z nami, se ti bom že oddolžil. Zadnjič si pravil, da ti bo zmanjkalo nekaj krompirja. Bačnik, kar z vrečo pridi! Dal ti ga bom in še nekaj fižola povrhu. Ali ti je prav?«
Čevljar Bačnik je bil očividno vesel in ponosen na to ponudbo.
»Matjaž,« je vzkliknil živahno, »sosedu kot si ti, storim rad vse, kar morem. Kaj takega bi pa še komu drugemu ne odrekel, kaj šele tebi! Daril za otroka ne maraš. Prav tako! Ali toliko ustrojene kože pa že še imam pri hiši, da bom naredil fantu par ličnih čevljev. Tega mi ne boš branil kaj?«
»Kaj bi ti branil! Le naredi, bova že potem tako uredila, da bo za vse prav!«
Bilo je zmenjeno.
Čevljar Bačnik je še tisti večer večer razodel svoji ženi, da bo botroval Matjaževemu Gašperčku, Pravil ji je, da mu Matjaž ne mara z botrin-stvom napraviti nikakih izdatkov. Čevlje je sicer obljubil fantu, a to iz lastne volje. Zato mu bo pa dal Matjaž krompirja in fižola*
I       2eni je bilo prav, da, še celo ponosna je bila na to.
»Prav si storil, stari. Čisto prav. Matjaž je dober človek in ne bo ti pozabil tega. Časi so hudi, bogve, koli-krat bova še potrebovala njegove pomoči. Sicer pa pri nas tudi nismo tako pod nič. Ti boš napravil fantu čevlje in to danes ni mala reč, jaz bom pa namesto birmanskega darila dala Matja-ževki pet kil sladkorja, ki ga hranim že nad dve leti. Pri Matjaževih je vsega dosti, vsega več, kot pri nas, kajpada. As sladkorjem pa gotovo težje izhajajo, kot pri nas, ko vsak dan pijejo kavo. Grem stavit, da bo Matja-ževki zelo ustreženo!«
Zelo zadovoljna sama s seboj sta se Bačnikova tisti večer odpravila k počitku.
Binkoštne nedelje zjutraj pa sta se Bačnik in njegov birmanec svečano nakladala na koleseU, ki je stal pred Matjaževo hišo.
»Bačnik, v gostilno mi ne vodi fanta,« je poučeval botra oče Matjaž. »Škoda vsakega krajcarja za tisto mestno brozgo. Ko se vrneta, bomo pili moje vino, ki je res vino!«
»Boter, pa sladkarij bogvaruj kupovat Gašperčku! Tako blago sedaj ni vredno piškavega oreha. Škoda denarja in otrokovega želodca. Bom že jaz
[ skušala doma napraviti kaj boljšega,« | i je klicala Matjaževka skozi kuhinjsko 1 okno.
Bačnik je zadovoljno pokimal, češ: bo bolj prav tako! in švrknil po konju.
Birma je bila kmalu in srečno kon-; čana. Ko sta šla naša znanca mimo pi-j sanih mestnih izložb, je rekel Bačnik: »Čuj,  Gašperček,   očetova volja sicer ni, da bi ti kupoval drage in ne-• potrebne stvari, ali nekaj bi ti pa jaz le rad kupil za birmanski spomin. Kaj bi I rad? Le povej!«
»Oj, boter,« je boječe vzdihnil Gašperček, »tako rad bi imel eno sabljo. Veste, z otroki se gremo vojake in jaz sem vedno stotnik.«
»Dobro, pojdiva ponjo!« Stopila sta v bližnjo trgovino In boter je izbral sabljo iz pločevine in z rumenobarvnlm ročajem.
»Gašperček, ta sablja bo kos najhujši ofenzivi« je modroval boter in izročil sabljo Gašperčku, ki je plaval v veselju, predočevaje si, kako ponosno bo poslej stotnikoval svoj! bosopeti stotnijL
Na večer tistega dne pa sta se zglasila Bačnik in njegova žena pri Matjažu, da skupno in dostojno proslave birmovanje. PostaH so izredno zidane volje in pri odhoda je Matjaž
porinil sosedu precejšnjo steklenico pod pazduho ter pristavil!
»Hvala, ti, Bačnik, za" vse! Po krompir in fižol pa le kar pridi! Vem, da ti ni sile, toda soj veš —* vojska je in vse bo še prišlo pravi«
»Veš, Matjaž,« se je smehljal Bačnik. »ubogal te bom, dasiravno mi je težko. Ampak, kakor praviš, vojska je in najbolje je, da si ostanemo prijate« ljL Pa lahko noč!«
Zent pa sta mimogrede smuknili šd v kuhinjo.
»Bog ti povrni za sladkor, soseda,« se je zahvaljevala Matjaževka, »Saj bi človek rad in lahko kupil, toda kaj, ko se niti za drag denar ničesar več ne dobi! Oh, ta vojska! Da se mi ne zameriš, vzemj s seboj tole. Pa se še kaj ocrlasi!«
To rekšf, je Matjaževka stisnila" Bačnikovi v predpasnik vrečico moke in nekaj pšerta.
»O, hvala 4« Je žvrgolela' Bačnikova. »Saj jaz bi ne vzela, prav gotoM> ne, toda zameriti se fl pat res ne maram. In še ta grda vojska, fes, potrebno je, da pomagamo drug drugemu! Lahko noč, pa dobro spite!«
Tako so zaključili naši znane! birmanski dan v vojnem časti
feodkih. Tako Je nradni korespondenčni urad potvoril poročilo o temeljnih točkah mirovnih zahtev ruske vlade, ta-iko je potvoril izjave socialističnega Skongresa, tako se potvarjajo govori tu-IJih državnikov, ki jih korespondenčni iurad pogosto kratkomalo izprevrže rav-Siov nasprotje tega, kar so govorili.
V posebni resoluciji so slovanski jgasnikarji navedli te svoje pritožbe ter obsodili način tega časnikarskega postopanja.
Kongres slovanskih Žen.
/ , Danes dopoldne se je vršil kongres jsiovanskih žen, ki je bil sklican v re-(prezentacijsko hišo praške občine. Kongresa so se udeležile tudi vse v Pragi jnavzoče delegatinje slovenskega naroda ter je vodila jugoslovansko ženstvo ?županja ga. Franja dr. Tavčarjeva.
V predsedstvo kongresa so biie iz-ivoljene ge. Miloslava S i s o v a, ga. Franja dr. Tavčarjeva in ga. Vil-jhelmina Gavrinčičeva za hrvat-'sko ženstvo. Srbsko ženstvo je zastopala ga. dr. C a h o v a iz Zagreba. Ogr-!ske Slovakinje so poslale na kongres &ospo Hano Olšesko - Zvjezdo-'^slavovo. V imenu polj. ženstva je ;uastopila ga. dr. Ljudmila Konečna in za Italijanke ga. Liocomusi Marine 11 i. Zastopnica Poljakinj ga. M o r a-č e v s k a se je bila morala nenadoma
* ^včeraj zvečer odpeljati. Na kongresu je govorila v pozdrav češkim ženam tudi gospa
Frania dr. Tavčarjeva.
Predrage sestre! Prisrčno se Vam zahvaljujemo za »Vaš pozdrav. Prihitele smo k Vam kakor vplašene ptice pred nevihto. Ve Žeške žene, ki ste rodile slavne sinove, silne kot jeklo, neomahljive kot skale
— k Vam smo prišle iskat pomoči, k Vam Črpat poguma.
Že zdavnaj nam je bilo delo češke žene vzor. Že tedaj, ko je Čehinja posegla, zavedajoč se svojega pomena, v "javno življenje, smo jo Slovenke občudovale. Bile smo tedaj edino še čuvarice našega ognjišča, vzgojiteljice naših otrok. Toda vzbudile so nas razmere časa, uvidela je slovenska žena, da mora stopiti čez prag svojega doma, šumenje vihre v daljavi jo je jvznemirilo, zabolelo jo je srce, ko je morala pošiljati svoje najdražje v boj
— in videla, da naj ta kri splahni kakor dež v pekočem solncu brez sledu. To se jI je zagreblo v dušo. Stisnile smo krepko zobe, si podale roke in sedaj hočemo se borit za naše pravice. Pogled na Vaše vrste nam krepi pogum. Kakor je od nekdaj Češka Vltava vila svoje valove po češki zemlji, tako ;bodo v savske valove gledali samo Jugoslovani od Izvira do izliva. Matere iVaših slavnih mož so umrle na svojih ;tleh in tako bodo tudi naši sinovi legali Jv prosti Jugoslaviji po dovršenem delu mirno v svojo zemljo. Čeh ni klonil [v, najhujših dneh svojega življenja istotako bode tudi Jugoslovan stal in {varoval svojo očetnjavo do zadnjega ssdiha. Zategadelj napijem zavezništvu Češke žene z Jugoslovansko ženo z urnebesnim »Na zdar!«
Kongres žena. zbran povodom proslave 501etnice polaganja temeljnega kamena češkega Narodnega divadla v Pragi, je sklenil
resolucijo,
ki izreka popolno razumevanje kulturnega in narodnostnega pomena te slav-nosti ter obljublja, da hočejo žene češk/o - slovaškega, jugoslovanskega in poljskega naroda roko v roki s svojimi možmi podpirati svoj narod v bor bi za boljšo bodočnost, za svobodo in pravičnost ter ia bratstvo in za državnopravno neodvisnost.
Korziki S'ovenco v
. Pod vodstvom stolnega vikarja In urednika »Mira« Smodeja iz Celovca je dospelo v Prago naravnost veliko Število koroških Slovencev. Dospelo je skupaj z drugimi izletniki v sredo 7 zastopnikov koroških narodnih institucij.
Poset pri dr. Kramah
Jugoslovani so dne 16. maja obiskali pod vodstvom ravnatelja Ivana Hribarja in conte Vojnoviča 'dr. Kramara v njegovi vili. V imenu Jugoslovanov, Poljakov in Rusinov 5e pozdravil dr. Kramara in njegovo soprogo Ivan Hribar, za Jugoslo-ivanke pa gospa Ivekovičeva in /Tomanova. Gosp. Ruzijanski Jz Varšave je pozdravil dr. K r a m a F a v imenu Poljakov ter se spominjal pri rtem mučeništva češkega voditelja v Seči. Dr. K ram a F je v svojem odgovoru naglašal posebno veselje Čehov, *da se pričenja med Poljaki gibati ljudstvo.
V Meščanski besedi.
Dne 15. maja ob prihodu gostov fco Čehi priredili slavnostni večer v Meščanski besedi, na katerem so govorili: dr. Fuhrich, glavni urednik »Narodnih Listov«, F. S i s, dr. Kramar, Štefan Radič, Poljak Mora-czenski in poslanec Kalina.
Ovacije Alojziju Jiraiku.
V sredo zvečer pri predstavi Jana Husa v Narodnem divadlu, je občinstvo opazilo pisatelja Alojzija Jiraska .v loži ter mu priredilo burne ovacije. Pisatelj je moral priti na oder in vsa-Jdkrat, kadar se je pokazal pred občin-ie vse gledatetap vstalo in mu
z vzklikanjem in ploskanjem Izkazovalo svojo ljubezen.
Pri temeljnem kamnu Narodnega divadla.
Dne 16. maja ob 10. dopoldne je bil položen na temeljni kamen Narodnega divadla velikanski lovorjev venec, ki ga je daroval praski HlahoJ. Na rdeče - belem traku poklonilne besede »Pražskv Hlahol 16 JV. 1918.« Pri ovenčanju temeljnega kamna so zapele dame pevskega društva Hlahol pod vodstvom kapelnika Kohouta Smetanov zbor »Zapad slunce« in himno »Kde domov muj«.
Narodne siavnosfi.
Včeraj so se vršile po raznih praških javnih vrtovih ljudske slavnosti. V Riegrovych s a d e h se je vršila pod protektoratom mestnega sveta in s sodelovanjem Hlahola, Sokola in Meščanske besede ljudska slavnost. Govoril je tn skladatelj Piskaček o jubileju Narodnega divadla. Slovanski gostje so obiskali to slavnost. Na Ž o-f i n u se je vršila drutra slavnost, katere se je tndi udeležil praški Hlahol in so bili tudi tu zastopani jugoslovanski gostje. Ko so zapeli nekaj jugoslovanskih narodnih pesmi, jim je občinstvo prirejalo burne ovacije. Na Petri n u je bila ljudska slavnost. katere so se udeležili pevski zbori društev na levem bregu Vltave. Vse tri slavnosti so bile izredno mnogoštevilno obiskane.
WMM pismo.
i.
Indemnitetna debata. — Saborska seja.
Zagreb, 15. maja.
V torek je v saboru odgovarjal hici Franka govornik Starčevičcve stranke prava Dragotin pl. H r v o j (Po cenzuriranem in tu v vseh listih že objavljenem poročilu.):
»Naš narod je trpel v tej vojni neprimerno več od »vladnih« narodov, a politično je še huje potlačen. V tej vojni se borita sloboda in demokracija proti T ancien regime. Na iedni strani nemški narod s svojo trdovratno vero, da je on gospodar sveta, a na drugi strani vsi drugi narodi kulturnega sveta. Nemški narod izhaja iz materialističnega svetovnega naziranja, njegova kultura temelji na sili v nasprotstvu s krščansko in celo racionalistično etiko. Nemška filozofija je od Hegla sem materialistična, ona vidi svojo nalogo v tem, da dokaže, da je nemški narod izbrani gospodar sveta. Zato so nemški znanstveniki imperialisti. Napolnili so svoj narod s to mislijo, Momsen in Treitschke sta nje glasnika. S tem se je pa postavil nemški narod v nasprotje s celim kulturnim svetom. Vendar se že danes lahko v naprej pove, da ta vojna ne pomeni emage nemških idej. V službo nemške ekspanzije so postavili tudi av-stre-ogrsko monarhijo. Od 1366. naprej opravlja Nemčiji lakajske službe na svojo moralično škodo in na škodo vseh narodov. Narodi so se osvestili in vedno jačja je njih želja otresti se nemško-madžarskega jarma na katerikoli način. Nemci in Madžari so porabili vsa mogoča dovoljena in nedovoljena sredstva, da spravijo Slovane ob njihovo staro pravdo. Zaman! Povsod si krči pot narodnostno načelo. To načelo poskušajo v monarhiji zatreti. v vojni bolj ko kedaj prej. Tu na Ogrskem pripravljajo volilno reformo, ki naj spravi milijone državljanov ob volilno pravico, samo za to, ker niso Madžari. Govornik našteva cel niz drugih madžarskih mer in ukazov. Na to preide na Avstrijo in dokazuje svoje trditve z navedbo vseh vojnih in političnih dogodkov do sedaj nameravane delitve Češke. A našel se je minister — Czernin — ki je trdil, da smo mi oni, ki vojno podaljšujemo... Mi smo bili nasprotniki vojne pred njo in smo sedaj. Zahtevamo mir na temelju sporazuma med narodi samimi. Govornik se spominja onega prednika Czerninovega, ki je bil 1643. za naše pravice, a bil zato obešen, in brat njegov, praoče bivšega ministra, je bil med njegovimi sodniki. Naš Czernin, renegat, se je pokazal vrednega vnuka svojega deda. Nespametno je preganjati narod kakor je češki, ki se že stoletja sem bori vedno v prvih vrstah, kadar gre za ideale človeštva. Ne bojimo se nobenih groženj. Naša vera v zmago pravice je neporušljiva. Le v slobodi leži zagotovilo za dobro bodočnost, kakor je rekel naš dr. Kramar. Zahtevamo isto za Jugoslovane, na temelju principa čiste samoodločbe narodov, narodnega prava vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov ter hrvatskega državnega prava. — Ker se to vse pod sedanjim režimom ne spoštuje, bo govornikova stranka glasovala proti indertiniteti. (V kolikor se govor v listih ni objavil, ga radi cenzure ne objavljam.)
Med govorom pride včasih do burnega prerekanja. Frankovci jganjajo svoje brezobraznosti. Frank kliče: Vi ste genetični Srbi! Horvat večkrat vprašuje in kliče, istotako Prebeg. Pogosto pride do ostrih kontrovez. Mnogi opozicionalni in koalirskl poslanci zavračajo Frankovce, ki dobivajo od vseh strani zaslužne lekcije.
Slede tri interpelacije o razdelitvi podpor, o proslavi lOOOletnice kraljestva leta 1925. in drugo. Na nekatere odgovarja ban. Med govorom Hrvoja je prisotnih okrog 50 poslancev. Predseduje Medakovič, navzoči razun bana, podban in vsi oddelni predstojniki.
Saborska seja se nadaljuje v sredo. Otvori jo podpredsednik dr. Lukinić, navzoč ban in vsi oddelni predstojniki. Nadaljuje se indemnitetna debata. Govori POP Štipa Pl« Vučetić, frankovec.
I Njegov govor kaže vsaj neko urnerje-nost, svoje argumente iznaša stvarno in se s tem blagodejno razlikuje od Franka samega. Podaja zgodovinsko sliko iztočnega vprašanja, počenši od iztočno-rimskega carstva preko turške dobe do berolinskega kongresa in današnjih vremen. Pravi, da je hrvatsko vprašanje (jugoslovansko), del iztočnega. Evropa mora to iztočno vprašanje rešiti. Predvsem seve Srednja Evropa. Rešiti se mora po načelu: Balkan Balkancem! Leta 1912. se je to po krivdi imperialistične Srbije ponesrečilo. Bukareški mir je zakrivil svetovno vojno, ki je vojna za pot na Iztok. Srbijo je zadela njena usoda, ker ni poslušala nasvetov Star-čevića in Kvaternika, ampak ie šla preko svojih meja in se naslonila na Rusijo. Govori o londonskem in rimskem paktu, ki je zato tajen, ker vsebuje gotovo atentat na Hrvatstvo. Antanta hoče rešiti naše vprašanje po srbsko, centralne sile pa pravično. (PerŠić: Da, z nemško navtično akademijo!) Mi moramo gledati, da se reši naše vprašanje v hrvatskem zmislu, samo pod habsburškim hrvatskim kraljem. Motni vali jugoslovanske ideje so prevarili del našega naroda ... Protestiramo proti aneksiji Bosne (Peršić: A 1908 ste bili 2anjo! Legije ste ustanavljali takrat! Drugi medklici: Prvi Rauch je izdal Madžarom Hrvatsko, drugi Rauch pa Bosno, a Vi ste podpirali oba Rauclia!) Govornik glasuje proti indemniteti.
Od Frankovcev, ki navadno le psu-jejo in denuncirajo, težko dobiš stvarno izjavo. Ako pa jo dobiš, spoznaš takoj nevzdržnost njihovih idej: Samo državno pravo ne velja ni za Slovence, ni za Srbe, ni za Bosno, ni za Međimurje, Bačko in Banat. Vse to prepuščajo Frankovci dosedanjim gospodarjem. Pravo Starčevičevo razumevanje državnega prava je povsem drugačno. V ostalem to ni nikakšno »iztočno« vprašanje, ker je baš v tem razumevanju iztoka kot kolonije največja pogreška. — Pop Stipe Vučetič sam morda veruje to, kar je povedal, morda tudi ne, a Frank sijajno ne. Frankovci govore o državnem pravu, a delajo in mislijo nemško - madžarski. — Proti indemniteti torej dvoje nasprotij, — naši in Frankovci. A koalicija v sredi molći in le včasih se kdo iz njene srede »izpo-zabi« in odgovori Frankovcem, Quo-usque tandem?
Tudi ta seja fe bila burna. Medkli-cev obilo, tudi žaljivk na vse strani. Ob 3. uri jo predsednik prekine in določi nadaljevanje na 6. uro zvečer.
II.
Senzacionalna razkritja v saboru: Frankovci za strahovlado!   — Dokumenti. — Vihar. — Frankovci pobegnejo.
Zagreb 15. maja zvečer.
Ob pol 7. se prične seja z nekim poslovniškim sitnarenjem Frankovca Zat-Iuke. Odgovarja mu Lukinić. Nato govori dve uri Frankovec Pavunič, napada vlado, koalicijo, opozicijo, denuncira jugoslovanski pokret, ujedinjenje in samoodločbo narodov. Govori kakor kakšen Ambroschitsch ali Lina Kreuter, s histeričnimi tresljaji sovraštva proti vsemu, kar nam je sveto.
Ko konča Frankovec svojo dveur-no denuncijacijo, vstane ban Anton pl. M i h a I o v i č. Odgovori najprej na Frankovske pritožbe glede rekviziciji Ako želite, da prestanejo sedanje vladne rekvizicije in se nadomeste z vojaškimi, vam hočem to izposlovati, toda le, ako prevzamete vi odgovornost za to. Vendar vam. Frankovci, ne gre za to, marveč imate svoje svrhe. Vi sami dobro veste, da bi imeli i mi danes v Hivatski glad, če bi vlada ne bila postopala tako, kakor je. — Na to nadaljuje ban:
Bilo bi pod mojo častjo, odgovarjati Franku osebno, ali stranki njegovi meram dati zaslužen odgovor. Ker je ves saborski klub Frankovcev vedel za denunci ant s k i in nesramni Frankov govor in ga odobril, izjavlja vlada, da tudi v tem slučaju noče stvarno odgovarjati na t'e nesramnosti, ker so zlagane, a to jim pove, da Frankovci splo'h nimajo pravice zvati parlamentarno vlado na odgovornost, ker so v najtežjih in najkritičnejših dneli z a h t e va 1 i v P'e šti uničenje parlament ar izma v Hrvat-s k i. (Vzdigne se vihar. Oglušen vik in kril: od vlade in narodne opozicije: Pfuj! Ptuj! Pfuj! Izdajalci! Viharen plosk banovi izjavi z vseh klopi, samo Frankovci, pobledeli in presenečeni, čepe v svojih klopeh in besno — molče.)
Ko se vihar za dolgo časa poleže, vstane Frankovec dr. KiŠ in iziavi, da se odreče besedi, ker je ban podtaknil njegovi stranki nekaj, kar ni istinito.
Izvestitelj dr. Lorkovič predlaga sprejetje vladne osnove (o indemniteti).
Dr. Ivica Frank se prijavi k besedi za osebni popravek. Nastane zopet takšna vika in buka, da dolgo ni mogoče razumeti ničesar. Iz grmenja se razumejo najbolje viki poslancev tik pod novinarsko ložo: »Izdajalci tu ne bodo več govorili, nimajo pravice!« Buka se poleže (ne da bi bil prišel Frank do besede), ko zopet vstane ban in izjavi: Nisem ničesar podtaknil, evo, tu je Vaja izvirna izjava (pokaže dokument), s podpisi dr. Franka, dr. Horvata in dr. Sachsa. S tem spisom ste zahtevali riipust parlamenta in vojaškfkomisarijatna Hrvatskem! (Koalicija in opozicija navale na Frankovce z burnimi povici: Izdajice, Czeminovcl, sram vas bodi, krvosesi naroda, obrekovalcl, Judeži, za 30 forintov prodajaš hrvatski narod itd.). Frankovci zapuščajo svoje klopi, posineli od jeze. prihuijem kakor politi fcfjžki, gledajo v tla in beže iz saborske
dvorane v svojo klubovo sobo. Seja se prekine za pet minut
Ob 8. uri se nadaljuje. Frankovcev ni, potem se pa zopet korporativno vrnejo, moče, a besni.
Predsednik stavlja na glasovanje predlogo o indemnitetu. Opozicija glasuje proti, indemnitet je prejet z veliko večino.
Zopet se oglasi k besedi Ivica Frank. (Klici: »Izdajalec ne sme govoriti!«) Ban je izjavil, da je vse to, kar je Frank pred dnevi izbruhal, sama laž. (Vihar: Laž, kleveta! Izdajalec si! Plačanec! Za koliko si prodal svobodo Hrvatske? Napetost, razburjenost. Frank govori dalje nekaj nerazumljivega. Zopet vihar: »Naši dokumenti so pravi, ne potvorjeni, s katerimi operirate vi Frankovci od Friedjunga do danes! Kdor zahteva vojaškega komisarja, nima pravice tu govoriti!« Dr. Horvat, nesramno: »Rokavica nam je vržena, mi jo sprejemamo.« Vilder: »To je šele začetek. Čakajte, kaj še pride, izdajalci!«
V največji buki in razdraženostl nad frankovskim izdajstvom se ob tri-četrt na 9. zvečer seja zaključi. Prihodnja v četrtek 16. t. m.
Vsekakor je današnje odkritje velikega političnega pomena r Kakor je svoječasno Susteršič organiziral denuncijacije na Slovenskem, tako so istodobno Frankovci zahtevali na Hrvatskem odpravo sabora in vojaško diktaturo. Gliha vkup štriha!
Zagreb, 17. maja. Poslanec Nikolič predlaga izvolitev 7 člen=kega odbora, ki nai razsodi o delovaniu ^ nekaterih poslancev zlasti dr. Franka in Horvata proti ustavi. Frankovec Pavunič še enkrat trdi, da so agitirali tudi uradniki za jugoslovansko deklaracijo. Imen pa kljub po/ivu bana Mihaloviča noče imenovati. Frankovec dr. Horvat priznava, da bi videla njegova stranka še danes rajši brezustavni režim in vojaški ko-misarijat, kakor sedanji parlamenta-rični sistem. Trdi, da se ie bivši ban Skerlec po nekem visokem uradniku obrnil do govornikove stranke z željo, da naj se izreče za to, da se sabor ne okliče. Poslanec baron Skerlec izjavi, da ie to prosto zlagano, da ni nikogar pošiljal in da mu ie bilo nasprotno mnono do tega, da se sabor skliče. Ko-alicionaš Dušan Popovič napada fran-kovsko stranko ter izjavlja, da ta stranka na Hrvatskem agitira proti dualizmu in unionizmu ter proti vsem skupnim državnim faktorjem. Navzgor pa se Frankovci ponujajo tem faktorjem, da bi uničili konstitucionalne naprave na Hrvatskem. Ban Mihalovič pravi, da se ie zahvaliti patriotični požrtvovalnosti hrvatsko - srbske koalicije, če se v teh težkih časih v deželi varuje ustavno stanje.
„Mišljenje kakega človeka ne more biti predmet kazensko-
sodnega postopanja..."
»Arbeiter Zeitung« piše:
Ta stavek, tako resničen kakor samo ob sebi razumljiv, za onega pa, ki pozna politične procese, ki so se obravnavali pred vojaškimi sodišči, in ki so bili vse in iz-ključljivo samo procesi o mišljenju ljudi, za onega pa torej razvedrilo in znamenitost, to načelo od nikoder vplivanega pra-vesedja je izreklo sodišče, ki mu tudi zakrknjeni nemško - nacijonalni nasprotniki amnestije ne morelo odreči politične ne-sumnosti: graško v'išje deželno sodišče. Šlo le za presojo od poljskega sodišča izrečene obsodbe; presoja sloni na zakonu od 16. decembra 1917, enem izmed mnogih izbornih zakonov, ki ga je mnogo zaničevana državna zbornica ustvarila iz lastne inicijative. 2e zaraditega zasluži razsodba graškega višjega sodišča resno pozornost Izpodbijana sodba izvira cd domobranskega poljskega vojnega sodišča c. kr. vojaškega poveljništva graškega, ki je pod vodstvom nadporoČnika - av-ditorja dr. Otona Domeniga zaradi hudodelstva motenja javnega miru (§ 65 a kaz. zak.) Lovro Petovarja, poštarja in veleposestnika v Ivankovcih pri Ormožu na Štajerskem obsodilo na 18 mesecev težke ječe. Hudodelstvo je tvorila naslednja izjava:
To pa še ni nič, ako pomislite, kako gre Srbom tukaj, kjer jih je n. pr. v Maut-hausenu umrlo po sto na dan.
Obravnavali bomo tokrat narobe in najprej navedli, kaj pravi k stvari graško nadsodišče. (Razsodba od 13. marca 1918.) Taka je utemeljitev:
Ako primerjamo dejansko stanje, ki ga sodba smatra za dokazano z za to porabljenim zakonom, nam preostane še pre-cenitev, ako se je vprašanje subjektivnega momenta rešilo po zakonu.
Po § 1. kaz. zak. tudi za hudodelstva motenja javnega miru po § 65 a kaz. zak. potrebni hudobni namen leži v volji storilca, zbujati sovraštvo ali zaničevanje; v vednosti, da Je njegovo dejanje pod razmerami, pgd katerimi se Je zgodilo, primerno, da zbudi sovraštvo in zaničevanje, naj se je že to posrečilo ali ne.
Pri preceni vprašanja, ali se obtožencu more prisoditi hudobni namen, je imela razsodba najprej preudarki, iz kate-reka vzroka izvira pod obtožbo stavljena izjava.
Obtoženec Je prišel v orožniško pisarno, da nedolžen čevljarski račun za vojne v jetnike izroči v uradno obravnavanje. Nato je orožniški stražmešter, obtožencev sošolec, ki se ž njim tika in čigar oče mu je bil krstni boter, pritaknil očitek, da je Petovar ruske vojne vjernike osem kilometrov dolgo pot v mesto pustil hoditi same brez nadzorstva. Obtoženec mu je nato pokazal list štajerskega namestniš4va, po katerem se je od 1. marca 1916 smelo tako postopati z zanesljivimi vjetniki. Beseda je dala besedo. Stražmešter humanega ravnanja z vojnimi vjetniki pri nas ni odobraval, ker ga ni med nasprotniki. Tako je v Srbiji mnogo tisočev naših vojnih vjetnikov umrlo na lakornem tifusu. V odgovor je storil obtoženec pod obsodbo stavljeno izjavo.
Gre torej za besedni razpor, za zaupni pogovor med dvema starima prijateljema v navzočnosti treh črnovojniških narednikov v orožniški službi, ne za dela-
nje razpoloženja, n* za zbujanje strasti, ne za vplivanje na mišljenje ali mnenje drugih.
Ako bi bil obsojenec časopisna poročila, na katera se sklicuje v svojem predlogu za presojo, navedel za vir svojega znanja ali vsaj omenil notri navedene posebne vzroke za visoko število smrtnih slučajev in proti temu odrejenih ukrepov, bi njegova izjava ne bila na poslušalce vplivala tako žaljivo in ne vzbudila razumljivega ogorčenja. Ta opustiev pa ne more ničesar prenarediti na opisanem značaju izjave, po katerem Je Izključeno, da bi izhajala iz volje, pri poslušalcih zbuditi sovraštvo in zaničevanje proti državni sili.
Preiskovati pa Je tudi, ako je Imel vednost, zavest, da je njegova izjava v stanu, da zbudi ta učinek. Na ta učinek že iz vsesa začetka ni bilo računati pri orožnikih, katerih zvestoba in domovinska lju-■ bežen sta vzvišeni nad vsak dvom.
UtemelJIev izpodbijane sodbe zajema bolj iz čuvstvenosti nego iz pojmovanja. Mišljenje kakega človeka ne more biti predmet kakega kazenskosodnega preganjanja. Sodba hudobni namen izvaja tudi odtod, da se Je obtoženec posluževal krivega zagovora. Vendar pa ne gre, da bi iz procesualne taktike obdolženčeve konstruirali dokaz krivde. Takisto rudJ ni mogoče prevzeti za dokaz hudobnega namena od orožniške ovadbe izposojeni nazor, kaj vse le pač moral obtoženec govoriti med ljudstvom, če se že nrti več ne boji se tako Izražati v vojašnici pred vojaškimi osebami.
Ker sodba kot dokazano smatrano izjavo samo stavi pod kazen, četudi subjektivni moment od sodbe same sprejete okoliščine, ki izjavo uvajajo In spremljalo, naravnost izključujejo, krši zakon v § 65 a kaz. zak Bilo je torej ugoditi ničnostni pritožbi obtožencev! In razveljaviti sodbo. Ker bi nadaljno obravnavanje ne Imelo pcmena, ni takojšnjemu objavljenju sodbe stalo nič na poti.
Višje deželno sodišče Je torej s pritrditvijo višjega državnega pravdnika spoznalo za pravo: S sodbo poljskega vojnega sodišča se je kršil zakon, sodba se kot nična razveljavi, Lovro Petovar pa oprosti obtožbe.
Ker torej vemo, kakšna Je stvar v resnici, hočemo opazovati, kako se je zrcalila v glavi poljskega sodišča. § 65 a iz-' javlja za krivega onega, ki »skuša ščuvati na zaničevanje ali sovraštvo zoper . . . državno upravo*. Poljsko sodišče iziavija: »Na sovraštvo in zaničevanje Ščuje, kdor skuša pri drugih omajati državnim ali d r ž a v n o u p r a v-nim napravam dolžno ljubezen In s p o š t o v a n j e, ali pa z Izjavo pri drugih zbujati državni upravi sovražna čuvstva In občutke.* To je razlaga! Zakon prepoveduje ščuvati na zaničevanje in sovraštvo, torej h kar se misliti da najmočnejšim občutkom protivnosti. Pa to pomeni dolžnost državni upravi izkazovati ljubezen! Potem pa seveda v Avstriji nI težko priti v kriminal, ako je že hudodelstvo, državne uprave ne ljubiti. In ščuvanje, ako kdo skuša občutek ljubezni do nje »alterirati«, tako postaja § 65 a gozdno In travniško hudodelstvo Avstrijcev . . . Tako se je pri vojaških sodiščih razlagalo: »kazniva« izjava se je neizmerno pretiravala, zakonovo besedilo pa pritiskalo navzdol, dokler se izjava in kazenski paragraf nista srečala.
Kajpada polaga sodba glavno važnost rta obtoženčevo mišljenje in producira to - le nečednost:
Nadalje se je še dognalo, da Je obtoženec že več let Sokol, spočetka, kakor priznava sam, je bil pri Sokolu v Ljutomeru, pozneje, ko se je oženil, pa v Or<* možu in da se je udeležil sokolske veselice v Ljubljani. Priznati mora tudi, da se je leta 1913 v sokolskem kroju udeležil sokolske veselice v Lobrsicu (?). Obdolženec navaja sam. da se je kot liberalni Slovenec političnega strankarskega boja močno udeleževal v vodilni vlogi. Te ugotovitve za presojo kazenske zadeve ra sebi niso bistvene, pa vendarle niso nelnteresatne, ker dovoljujejo sklep, da je bil obtoženec kot strogo narodni Slovenec že v mirnih časih navajen, oponirati proti naši državni upravi in z razmerami v splošnem biti nezadovoljen. In ako se obtožencu Iz njegovega prejšnjega življenja tudi nI dalo dokazati striktno Srbom prijazno mišljenje
— njegovih dezdevnih potovanj v Belgrad tekom tc razprave nI bilo moč presoditi — je obtoženec z inkriminirano izjavo vendar dal razumeti, da so njegove.simpatij e obrnjene proti  Srbo m.«
Kar treba je, si te stavke ogledati bliže. Torej te »ugotovitve« za presojo kazenske zadeve »same na sebi niso bo-stvene« — v resnici pa nimajo prav nič opraviti z njo, ker kako naj se pa kaznivost one, dne 26. februarja 1916 storjene opazke opira na to, da je mož leta 1913. v sokolskem kroju se udeležil sokolske veselice? —, »ne bistveno« torej, aH »vendarle ne neinteresantno«. Ali ima znabiti sodna razsodba zbirati pikanterije? »Ne bistveno«, ali »dovoljujejo sklep«, da Je bil obdolženec »že v mirnih časih navajen oponirati proti državni upravi in z razmerami v splošnem biti nezadovoljen«. Kaj pa ima to opraviti z umrljivostjo v vjetni-škem taborišču v Mauthausnu? Kaj je torej
zavedlo poljsko sodišče do onega »sklepa«? Mož  ie  »narodno mislec- Slovenec«
— ali naj bo, ker je že pač Slovenec strogo nemško - nacijonalnega ali italijanskega mišlienja? — in Slovenec seveda more samo oponirati in biti nezadovoljen! Utemeljitev bi bila pa lahko izpadla tudi krajše: Mož je Slovenec in zato se obsodi. V bistvu pa utemeljitev tudi ne pove nič drugega!
Zdi se pa, da Je mož, naj že razsodba pripoveduje kar hoče, takorekoč popolnoma neoporočen Slovenec. Priča Hugon Veit Je potrdil njegovo dobro avstrijsko mišljenje. Vojno sodišče se ne da imeti za norca: »pri preceni tega pričevanja Je treba premisliti, da Je ta mož Nemec in obtoženec njemu nasproti že iz tega vzroka ni prišel na dan s svojimi pravimi političnimi mišljenji, zlasti še, ker je priča štajerski deželni uradnik.« Torej ker je priča Nemec in deželni uradnik, njegovo razbre-menjevalno pričevanje ne velja! »Predlog na zaslišanje obtoženčevega svaka nadporoČnika Relcha, c. kr. domobranskega pehotnega polka št. 4 o političnem zadržanju obtoženčevem se zavrne, ker nI bilo pričakovati, da bi se od strani tako bližnjega sorodnika v enaki meri navajale dobre in slabe strani.« Torej nadporočnik tudi ne šteje nič! Mož se Je trudil za vojno posojilo. Ne dokaže nič, »to Je bilo njegovo področje«.   Sodelovanje pri ^a^tmoBk 9§r
pravah? »Delovanje v različnih skrbstvenih akcijah, kakor žitni, setveni In drugih komisijah, načelništvo v vodni zadrugi, je bilo sicer res v javnem interesu, treba je pa pri tem pomisliti, da tudi v tem tiči samo izpolnjevanje dolžnosti avstrijskega državljana«; vse nič ne pomaga, Slovenca obsodijo. Naj priobčimo še konec, ki ga Je višje deželno sodišče spoznalo za tako gorostasnega: »Človeku se vsiliuje misel, kaj vse je govoril med občinstvom okoli, ako se že niti več ne boji v vojašnici pred vojaškimi osebami se tako izjavljati, tembolj, ker obtoženec sam priznava, da je voditelj in svetovalec ljudstva v svojem okraju.« Mi smo pa čuli, da je bil to razgovor (diskurs) s starim prijateljem, ki sta se tikala, ki je resnično samo slučajno vedel do one opazke! Kako pa pride sodišče do tega, da namesto razlogov, postavlja take, iz prsta izsesane hipoteze? Bil je pač proces proti mišljenju in ker izjavljenemu mišljenju niso mosli do živega, so si dovoljevali sklepe in si izsiljevali misli . .
Priobčenia je vredno tudi, kako so z možem ravnali nadalje. Sodba je bila dne 31. marca 1916 izrečena, potrjena pa dne 15. aprila. »Izvršitev kazni je uvesti takoj; kazen se milostnim potom zmanjša na leto dni težke ječe.« Dne 20. aprila se kazen nastopi, 22. junija 1916 odredi generalni major KindI v Gradcu: Izvršitev kazni je sedaj prekiniti do demobilizacije. Mož gre k vojakom, ali 25. maja 1917 odredi zopet generalni major Reisinger v Gradcu: »Izvršitev kazni je sedaj zopet uvesti, oziroma nadaljevati.« Ali je bilo to sploh zakonito, ko je bil odlog kazni že izrečen, in sicer definitivno? Seveda so moža Doslali na bojišče z označbo P. U.: saj vemo, koliko to donaša šikan. Seveda, odpustili so ga tudi iz poštne službe in mu vzeli trafiko.
Jubilej.
(Iz Konopištja.)
H. — V Pragi, 6. maja.
Začetkom prihodnjega meseca bomo obhajali znamenit jubilej: že štiri leta pre-teko, odkar je cesar Viljem z admiralom Tirpitzem obiskal avstrijskega prestolonaslednika Frana Ferdinanda na njegovem ponosnem bivališču, starem češkem gradu Konopištju; štiri strašna leta torej, celo morje krvi in potoki solz, do neba segajoče grmade kosti in armade pohabljencev in sirot nas ločijo od solnčnih dni, ko se je visoka gospoda divila bujnemu cvetju v ko-nopištskem vrtu.
Slučajno sem se mudil te dni v Bene-5ovu, odkoder je na Konopištje komaj par minut in uporabil sem nekoliko ur, da obiščem te zgodovinske kraje.
2e v davni češki zgodovini je igral grad Konopištje, bivališče mogočnih čeških plemičev — Štemberkov — znamenito vlogo. Gozd pod gradom raste iz zemlje, napojene s krvjo neštevilnih vojevalcev, in vselej, kadar vojska češkega kralja ni mogla zavzeti trdnih zidov upornih gospodarjev, so vpepelili mesto Benešov, prebivalstvo pa spravili na beraško palico. Mnogo govori o tem naša zgodovina, še več je bilo o Konopištju pisano in govorjeno v zadnjih časih, pred svetovno vojno. Sem, v ta tihi, očem navadnega ljudstva skriti grad, so se mnogokrat obračali pogledi vsega sveta z bojazljivim vprašanjem — kaj bode . . .? — sem so prihajali tuji di-plomatje, politiki, strategi, časnikarff, sploh vsi, ki spadajo v številni inventar dvora svetovne velesile prve vrste. — Sedaj je tu tiho. Po krasnih potih, po katerih so prej drčali avtomobili, navajeni dirki po najpo-ncsnejših dunajskih, berlinskih, pariških ulicah, dirjali so lepi konji v dragih vozovih, korakale vojaške godbe, častne garde, trabanti plemičev in vladarjev — sedaj pa še polahno šepa tupatam ubog invalid, ga-liški begunec-žid, ali molčeč kmečki delavec.
Veličastveni vrhovi ponosnega gradu, ki se dviga visoko v zrakove, so zakriti pogledom nepoklicanih, med katere je spadalo od temnega srednjega veka pa do danes vse razen ozkega kroga najplemenitej-še gospode, zakriva jih prelep težki zastor globokih, črnih šum na okoliških hribih. Veličanstvena panorama se prikaže le izdaleka, notranje življenje zakriva tajinstve-na megla in nekaka daljna sinjina, čeprav iz Benešova na Konopištje ni dalj nego z Ljubljanskega kolodvora na tamošnji Grad.
Niti se ne zaveš, ko stopiš pred kategorični striktni, najprvo nemški, potem pa češki ukaz, da se naprej ne sme. Žična ograja deli naš navadni svet od tega globokega, tajnostnega, vlažnega, tihega, molčečega sveta. Daleko, dokler segajo globoke, krasne Šume, in za njimi njive, polje, dvorci, vse naokoli, kamor doseže oko, kraljestvo v kraljestvu. In vse to kraljestvo je ograjeno z žico; najmanj dva dni bi rabil, če bi hotel obhoditi vse te žične ograje. Le nekaj malega cest vodi za proste ljudi skozi to posestvo, na vse drugo ne sme stopiti noga prostega človeka, povsod svarilni napisi. Ceste, po katerih sme hoditi navadno stvarstvo od gosposkih slug in tovornih konj niže do nas, so tudi strogo od-deljene z žičasto mrežo od drugega sveta, in na tablicah so striktno napisani »regle-menti«, kako se je obnašati. — V šumi vidiš poleg navadnih dreves naših gozdov tuje goste vseh mogočih krajev vsega sveta, in drevesa, za katera bi bil naš češki gorski zrak premočan, hladen, ta se grejejo v
ogromnih cvetličnjakih v vrtu pod gradom. Poleg naših navadnih zaicev in jerebic vidiš In slišiš najrazličnejšo zverjad iz raznih krajev, cel naravoslovni muzej in tudi zgodovinski muzej, ker v gozdu, v parku, na cestah zapaziš tu obeliske, ostanke najstarejših dob, tam kipe antičnega Rima, spomenike srednjeveške Italije, In to v čudni mešanici s kapelicami, poslikanimi s svetniki. Pred sijajnim vodopadom s krasnim Posejdonom stoji ponarejena lurdska jama, in zraven majhen, lep križev pot, na kateri gleda beneški lev sv. Marka.
Poleg globoke tišine, v kateri tudi pesem kosa zveni žalostno, tafinsrveno, ti bije v oči povsod strogi red. Ampak Če se ustaviš in pogledaš okoli sebe, takoj spoznaš, da je ta neusmiljeni red še iz prošlosti. To je tisti red, na kateri je pred štirimi leti zadnjič ostro gledalo oko gospo-daria, ki se Je peljal z avtomobilom na pot v Sarajevo. Okamenel Je, znake starosti t i ima. dobil še oatino. Ne pazi nanj več 70 ! 1 zandarjev, oddelek detektivov, stotine stražarjev. Pred teboj, na cesti, se Seta mimo * « zafček, ustavi se, premišlja; našel je pot pod gosto žico; tupatam pri cesti Je kmečki voz neznatno poškodoval žlahtne smreke, mnogo drevo kaže le še gole veje Jrvišku: tam na poti leži cvetlica, katero Je pdtrgalo fn zgubilo najbrž slovaško dekle, U ta delajo; tupatam je segnil in padel kol I
rja je pokvarila ključalnlco, in vrata stoje odprta . . . Vojak brez noge sedi pri cesti, greje se na spomladanskem solnčku in posluša pesmi ptic v šumi. »Prej niso smeli sem niti častniki, strogo je to bilo prepovedano!« opozarja moj spremljevalec prijatelj iz Benešova. — Da, štiri krvava leta so pretekla, in dala vsemu temu čudno patino.
Ob neki cesti sem našel vrtce, napravljene iz alpskega, tirolskega, štajerskega in Bog ve kakega kamenja; med kamenjem rasto cvetlice in trave iz teh krajev. Eden vrtcev je s Krasa. Kraško kamenje, gotovo nekje od Dobrdoba, zgrbačeno, raztrgano, preluknjano, štrli iz gole zemlje, vse cvetlice usehle, nekoliko suhih od lani, zapaziš med gnilim, suhim listjem. Žica okoli vrtca, napravljena, da nobena roka ne pokvari dragih otrok slavenskih dežel, pretrgana, zmotana leži na vrtcu. Gledal sem na to golo, tužno kamenje, ne da slišim težko dihanje hropenje umorjenih kmetov, ampak streljanje, vihar, ki je divjal nad ljudmi vašimi in našimi, ko so živeli v tem kamenju. Dalj časa sem se nehote zadržal pri tem navadnem, mrtvem kamenju s Krasa, nego pri zgodovinskih kipih iz Italije.
Glasoviti rožni vrt, katerega je prišel pogledat cesar Viljem v juniju 1914 s Tirpitzem in ž njima grof Berchtold z generalom Hotzendorrom, je sedaj tih; ko sem hodil okoli, sem opazil dve, tri žene, ki so malomarno opravljale nekakšen posel in govorile o gladu, bedi, vojni. Rože, na katerih so že poganjali popki, jih prav nič niso zanimale. In molčeče, nemo stoji preprost ali ponosen granitai spomenik sredi gozda; postaviti ga je dal prestolonaslednik v spomin poseta cesarja Viljema: ne govori, nobene besede ni na njem, le na eni strani je nadvojvodski grb, na drugi pa hohenzollernski. Vrtec okoli njega je pust, tožen. Ipak vodi k njemu bolj uho-jena pot nego k spomeniku cesarjevima Rudolfa, kateri v sredi goščave stoji zapuščen.
Iz vseh krajev gleda delo, mišljenje bivšega gospodarja, nad vsem tem prostorom se kaže neizmerna tragedija zadnjih štirih let Z grajskega stolpa vihra zastava, naznanjajoča, da so sedanji gospodarji, otroci raznih nadvojvod, prišli sem z burnega Dunaja v češko deželo.
Ustavila sva se ob robu šume pri starem možu, bivšem logarju.
»Vi sedaj  uživate lepo penzijo, ne?«
»Da, lepo,« pravi stari mož, mršav, ubog, stresoč se. »Samo gre malo slabo vsa vojna leta!«
»Vsem nam gre slabo; ali dobivate pokojnino v naturalijah?«
»Ne; denarja 70 kron na leto.* Popolnoma mirno, ne 'da bi spremenil obraz, ne da bi pomežiknil z očmi, ie povedal te strašne besede.
»Kako, in nič več? Kako pa s tem izhajate?«
»Tako. Ne vem. Ne jem, ne pijem.«
»In koliko let ste služili?«
»Do konca. 40. To je naša služba. Sedaj sem pet let v penziji.«
»In nič več ne dobite?«
»O da! Sem dobil še medaljo! Vsak dobimo 70 kron na leto od gospodarja, in od glavarstva medaljo razen tega. Sedaj, ko odločuje »hofmajster«, dobim, če vložim prošnjo, še 100 kron na leto. Sploh bi bilo boljše, ker njegova ekscelenca knez (Jaroslav Thun, ki upravlja zapuščino), hoče, da ne trpimo. Mi in vsi v službi. Ampak, hudičevi ravnatelj in uradniki ne dajo sploh nič. Tako ostane vse pri starem.«
Po cesti je prihajal gosposki voz od kolodvora. Sedemdesetletni starec je skočil kakor mladenič, da ga slučajno ne vidi kak gospod, kako sedi na gosposkem travniku, kjer so opravičeni sedeti le gosposki zajci in fazani. Kmalu je izginil z vidika.
Dogodki na zapadu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 17. maja. (Kor. urad.)
Zapadno bojišče. Sovražni monitor je obstreljeval Ostende ter prizadejal prebivalstvu precejšnje izgube. Na bolnih frontah je bilo streljanje samo v ma. lo odsekih stopnjevano. Živahno Izvidno delovanje je trajalo. V obrambi močnejših angleških sunkov severno od Scarpe in pri Oeaumontu-Hamelu ter pri uspešnih lastnih pod v zet ji U južno od Arrasa smo vjcll več sovražnikov. Na ostali fronti ničesar pomembnega. Včeraj smo zbili IS sovražnih letal in 1 privezu! balon. Poročnik Lovvenhardt |e dosegel svojo 22., poročnik VVindisch svojo 21. zmago v zraku. Z— Z ostalih boiišč ničesar novega. — v. L.
==| Spominjajte se političnih preganjancev
Prispevke pošiljajte na
irja A. Suinlka, pisana dr. k. TriUtrfa Mu iUm it. Z.
Angleški mir.
Berolin. 17. maja. Lord Curzon ie govoril, kakor ie bil obljubil pred zunanjimi zastopniki časopisja ter izjavil, da ie bila Angliia pripravljena, skleniti mir pod poboji, ki jih svet pozna. Angleški mir sloni na treh zahtevah: Mir mora biti pravičen ter mora veljati enako za veliko, kakor za majhne narode. Mir mora biti časten ter ne sme žaliti nobenega izmed zaveznikov. Mir mora biti trajen, ter mora zavarovati bodoče rodove pred voino. Krivičen mir bi pomenil zmago zločina. Posamezne drŽave se ne morejo pogajati v posebnih pokraiinah. ki iih hočejo priklopiti svojim državam. Položaj Francoske glede Alzaciie Lorene ostane torej isti. kakor položaj Italije glede Trentina in Trsta.
Amerika na Azorih.
Bern. 17. maja. V "VVashingtonu se uradno razglaša, da ie portugalska vlada privolila v to, da Zediniene države na Azorih zgrade brodovno in letalsko
oporišče.
Lord Cecil o mirovnih ponudbah.
London. 17. maja. V spodnji zbornici ie lord Robert Cecil odgovarjal na razna vprašanja. Glede na nedavni razgovor zastopnika Reuterjeve pisarne o mogoči nemški mirovni ofenzivi ie izjavil: Čudim se, da sploh more nastati nesporazumljenie o tem, kai je razumeti pod mirovno ofenzivo. Mirovna ofenziva ie diplomatično dejanje ne v namen priti do miru, nego zato. da se podpira vojna. Kar se tiče trditve, da sem nameraval ali sploh komu sporočil, da bi vsaka ponudba, ki bi jo stavila Nemčija, bila zavrnjena, izjavljam, da se ni izrekla niti beseda, v kateri bi pošten človek mogel najti tak pomen. Vsako ponudbo, naj pride odkoderkoli, bo sedanja  vlada preiskovala.
Xa ooombo Snovvdena, ki je govoril o sarronašnih in nezmernih zahtevah 11 a"» i j e . ie izjavil Cecil, da mora to opombo zavrniti in ie navajal na predlog, da nai se zasnuje diplo-matična ofenzjva, to se pravi po njegovem, pričeti i«? treba v sovražnih deželah propagando, da se dokaže upravičenost ententinih ciliev. Tega predloga nismo pustili z vidika. Dvomi pa glede nekega drugega predloga, da naj se v Marseillu vrši diplomatično posvetovanio.
Govornik je obravnaval nato razmerje 7 Rusijo, češ. mi z Rusijo nimamo spora in se trudimo storiti vse, kar ie v naši moči, da ruskemu narodu pomagamo v niegovem težkem noložaiu in ohranimo Rusiio kot velesilo. Neki član te zbornice domneva, da smo z boljševik! v knkem političnem ali osebnem razporu. Jaz sem prav drugačnega mnenia. Ruska notrania politika ie ruska zadeva. Nai Rusi imaio vlado, kakršno si žele Kar bi rad poudaril ie to. da rv-mo sprti z boliševiki zato. ker so boljševik! Želimo Rusiio obdržati kot zvezno deželo, ali ako to ni mogoče, kot nenemško deželo.
Cecil ie nodniral nato predlog zveze narodov. Četudi ne zavrača misli, ie prepričan, da bi ta zveza narodov ne vedla do prenaredeb in ne imela uspehov, ako bi ne temeljila na pravičnem teritorij a Inem dogovoru.
Z italijanske fronte.
NAŠE URADNO POROČILO.
*
Dunaj, 17. maja. (Kor. urad.)
Na italijanski fronti mestoma živahen artiljerijski boj.
V Albaniji so napadli Italijani in Francozi naše gorske pozicije med rekama Osum in Devoll. Izvzemši neznatno pridobitev terena zapadno od Korice smo sovražnika povsod zavrnili. — Ser generalnega štaba.
Italijanska ofenziva? Iz Berna: »Luzerner Tagblatt* poroča iz Italije, da je pričakovati ofenzive italijanske armade. Senator Ricci razoravlja v listu »Nuova Antologia« o vojaškem položaju in zahteva, da naj Italija z veliko vo-iaškn akcijo potisne sovražnika vsaj preko deželnih mej. Italijanska armada si mora osvojiti naravne deželne meje. — Iz vojaškega razmotrivanja: Italijansko časopisje razširja vest. da preide italijanska armada v kratkem k ofenzivi. Pred tedni so listi italijansko javnost pripravljali na bližnjo veliko avstro - ogrsko ofenzivo. Da je doslej ni bilo in da je tudi ne bo v bližnjem času, kakor bi sledilo po rimskem pojmovanju iz naDovedi cesarjevega potovanja v Sofijo in Carigrad, to morda daje povod za razširjevanje takih vesti. Ako se pri tem operativni cilji morebitne Italijanske ofenzive postavljajo tako daleč, da se govori o potisnjeniu naših čet preko Soče, je to pač samo Izliv italijanskega živahnega izvajanja. Sicer pa so vesti najbrže iz italijanskega vira, DvomlHva je sposobnost italijanske armade za veliko ofenzivo. Sicer so zavezniki po porazu pri Kobaridu preskrbeli Italijo z vsem potrebnim fn dvignili bojno moč armade z mnogimi ofačenii na prejšnjo višino. Skrajšanje bojne črte na tretjino dosedanje dolgosti Je omogočilo gostelše zasedente nove fronte in Izločenje močnih rezerv. Tudi število porabnik divizij je morda zopet doseženo kljub uničenju ene cele armade z vpoklicem vojakov, 1 Id so bili na dopustu ali aorolčotf ta s no-
močjo novih naborov. Čeprav je gotovo vrednost novih formacij, Katere še niso imele prilike, privaditi se v večjih bojih modernih bojnih pogojev, neznatna. Mnogo težja ie okolnost da je italijanska armada pod uničujočimi udarci na dolgi poti od Soče do Piave izgubila precej starega ofenzivnega duha. Večja bojna dejanja, ki so se izvršila odslej na naši Jugo - zapadni fronti, so izvršili skoro izključno angleški in francoski pomožni kontingenti. Velika italijanska ofenziva bi oslabila napadalca znatno in zmanjšala njegovo odporno silo proti sledeči avstro - ogrski ofenzivi. Sicer pa bi bil to prvi slučaj v zgodovini, da bi se Italija drznila napasti nas, ko imamo roke proste in hrbet prost
ITALIJANSKO   URADNO POROČILO.
16. maj a. Infanterijski in napadalni oddelki so vdrli na dveh mestih v sovražne jarke na Asolonu, ubili del posadke in drugi del pognali v beg. Nekaj viet-nikov je ostalo v naših rokah. Angleške patrulje, ki so sunile v črte pri Canovu (Asiago), so vjele enega oficiria in nekaj vojakov. Spustile so se v boj s sovražnim detachementom, kateremu so prizadjale izgube. Sovražnikovi poskusi, da bi se približal postojanki v Rosolu (ledenik Corno). utrdbam levo Lagarinske doline, Posini in prelazu Echele. so se izjalovili v našem ognju. Močnejše delovanje sovražne artiljerije v Lagarinski dolini, v Vallarsi in na asiaški visoki planoti, kjer so bile v sovražnikovih pozicijah ugotovljene eksplozije in požari.
Z ostalih boiišž.
Potopljene angleške ladje v finskem zalivu.
London. 17. maia. (Kor. urad.) Admiralski štab poroča* 7 podmorskih čolnov kraljevskega brodovja. ki so bili ostali v ruskih vodah, ie bilo na ukaz tekom 5 dni od 3.—8. aprila 1918, ko so se približale nemške pomorske vojne sile, na jugozapadu Finske uničenih. Nobena teh ladij ni prišla v sovražne roke. Topovi pri Hangoju in v njega bližini so bili že uničeni in ko so se približale nemške podmorske vojne sile, so se ruske ladje umaknile iz sosedstva, prei na so še samo raztrelile svoje 4 amerikanske podmorske čolne, 4 angleške podmorske čolne razreda >E< smo spravili iz "pristanišča Hel-singfors in iih potopili. 5 podmorskih čolnov razreda >Cc ie bilo uničenih med tem dnevom in 6. aprilom. Moštvo se je spravilo v Petrograd. Načrt zapreti pristanišče s potoolienimi ladjami je ruski poveljnik odklonil. Učinek razstrelitve podmorskih čolnov na posadke trgovskih ladij ie bil izboren ter je imel za posledico, da so se vse ladiie uničile in da niso padle v sovražne roke. Vsi ti čolni so bili dosneli na svoje mesto skozi Skagerak in Sund. 3 podmorski čolni so bili soravlieni v Arh-angelsk, zapustili so Anglijo 1. avgusta 1016 ter so jih spravili deloma po kopnem, deloma po rekah v Kronštad. 1 podmorski čoln ie zadel 28. oktobra 1917. v riškem zalivu na plitvino in ker ga ni bilo mogoče spraviti v globoko vodo, ga ie lastno moštvo razstrelilo. _
- - ■#»
Petrolejska pogodba z Romunijo.
K petrolejski pogodbi z Romuniio sta nemška in avstro - ogrska vlada sklenili poseben dogovor. Kapital, ki naj se investira po odbitku udeležbe romunske vlade, se razdeli med nas in Nemčiio po razmerju 1 : 2. Vpliv nemške vlade bo slonel na odredbi prednostnih deležev, to je na način večine fflasov.
Vpli\ avstro - ogrskih vlad, ki imata določiti tretjino upravnih članov se tako zagotovi s komisarji, da se važni sklepi moreio vršiti samo v sporazumu ž niimi. Od vseh za izvoz določenih surovih oli in izdelkov Romuniie dobimo mi 25 odstotkov in sicer po naši izberi surovo olie ali izdelke. Tp odredba ie glede na zmanjšanje sra-liške dobave za našo industrijo velike važnosti. Pred voino smo dobivali iz Romuniie samo majhne množine surovega olia. treba pa nam ie priskrbeti, da bomo v bodoče mogli večii del potrebščin naših rafinerij pokrivati od tam.
Poglobitev zveie z Nemiijo.
Bndapešta. 17. maja. K včerajšnji izjavi dr. v. Seidlerja o skupnem nre-hranievalnem vprašaniu Avstro - Ogrske z Nomčiio ie iziavil ogrski prehranjevalni minister princ Windisch-gratz. da ne gre za to. da imamo skupni prehranievalni okoliš, nego da presežek svoiih žit damo na raznolago svoiim zaveznikom, v prvi vrsti Avstriji. Ako v Berlinu in na Dunaju govore o skupnem prehranjevalnem ozemliu, ie razumeti to tako, da razdelimo svoie odvečno žito med zaveznike in dobimo v zameno potrebne industriiske predmete. Obžalujem, da se to ni zgodilo že nrei.
Rodani. IG. maia. >Politiken< piše: Knkor so poročala v cesarskem sestanku kratka, na se vendar vidi. da ostane 12. mainik za Evropo zgodovinski datum prve vrste. Srednjeevropski blok se spoj i še tesneje in nova alijanca seže dlie nego stara in pomeni ozko vojaško in gospodarsko spoiitev. Po berMnskih sporočilih se ie sklenila že dolgo želiena rešitev poljskega vprašanja. Neodvisna Poli-ska bo del države cesarja Karla in vstopi kot člen v tesno zvezani srednjeevropski blok.
Nemško • Švicarska pogajanja.
Bern. 16. maia. (Kor. urad. V V četrtek popoldne je bila pod predsedstvom zveznega predsednika Calon-d r a konferenca med delegacijo zveznega sveta in zastopniki časopisia za orientacijo o ^ nemško - Švicarskih Dogajanjih glede novega gospodarskega dogovora in glede sitn-acije. nastale zaradi nepodpisanja dogovora. Zvezni predsednik Calonder je poudarjal ob sklepu konference, da Švici doslej od obeh vojniočih se strank iz-k*sano prijateljako mialienje daie as*«
ti, da se tudi tokrat najde rešitev, ki ne bo kršila samostojnosti Švice.
Berlin. 17. maja. Od nemške komisije predlagana formula za sporazum |e bila tako sprejemljiva, da Je Švica imela zadosten vzrok, da se postavi na stališče nemških predlogov. Formula je obsegala določbo, da, ako Francoska res dobavi 80 odstotkov od Nemčije obljubljenih 850 ton premoga, se Nemčija odpove nameravani kontroli premoga. Pri tem se je pa že spočetka dvomilo, ako bo Francoska sploh mogla izpolniti svoie dobavne obliube. Počakali bomo do 21. maia in potem končnoveljavno odločili. Dotlej nai se ne glede na brez-pogodbeno dobo opusti vsak korak proti Švici.
Bern. 17. maia. (Kor. arad.') Kakor poročajo listi sta bila odposlana 2 posredovalca v zadevi gospodarske po-« godbe v Pariz.
PogitiSne veiti.
= Shod v Št. Janžu. Na Rakovniku pri Št. Janžu se vrši na binkoštni ponedeljek ob pol 3. popoldne velik manifestacijski shod za jugoslovansko deklaracijo. Dolžnost vsakega zavednega Dolenjca je, da se tega shoda udeleži.
= Mantiestacijskl shod v Trbovljah. Manifestacijskega shoda, ki se vrši na binkoštno nedeljo ob 2. uri popoldne, se udeleže tudi socijalni demokrati e iz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika. Socijalno demokratični delavci in delavke se zbero ob 1. uri pop. na dvorišču delavskega doma, odkoder odkorakajo skupaj z godbo in zastavo na shod.
sa Parlament bo zopet sklican?
Iz Prage poročajo, da se pričakuje, da bo parlament najbrže že v kratkem zopet sklican. Baje se sedaj ministrski predsednik dr. vitez Seidler ne protivi več sklicanju parlamenta. Zadnje dni so se vršile v ministrskem predsedstvu konference ter se zatrjuje, da je šlo za sklicanje zbornice.
= »K. k. Landesschulrat ffir Krain«, o katerem smo pred dnevi povedali, da razpisuje učiteljske službe za slovenske šole na Kranjskem po nemško, nam je sedaj poslal ta nem- t ški razpis »v prosto porabo«. Poslužu- i joč se »proste porabe«, smo vrgli to nemško reč v koš. Nemški vitezi in grofje pri deželni vladi imajo še pogum, nagajati z nemščino, ali to nagajanje je že precej zadnje.
as Koroški deželni odbor proti Jugoslaviji. S kakimi sredstvi skušajo koroški Vsenemci vzbuditi mnenje, da je vsa Koroška na njih strani in s kakim orožjem se bore proti zahtevam naše deklaracije, najbolje dokazuje oklic koroškega deželnega odbora na občinske odbore in zastope javnih kor-poracij, ki so seveda na Koroškem po veliki večini tudi v slovenskih delih dežele v nemškutarskih rokah. Ta oklic se glasi: Občinski odbori Koroške! Deželni odbor koroški Vas poživlja, da javno daste duška ogorčenju vseh dc~ bromislečih Korošcev proti napadom, ki ogrožajo enotnost in mir naše lepe ožje domovine. Divja gonja tujih hujs-kačev, potvorba javnega mneja z goljufivimi zbirkami podpisov za priklo-pitev južne Koroške k jugoslovanski državi kriči do neba! Naravna enotnost dežele, kjer se domaČi Slovenci zaupljivo in prijateljsko naslanjajo na nemško večino in iz pridobitve nemškega svetovnega naroda radi iščejo koristi — ta enotnost naj se v zadovoljstvo nekaterih neodgovornih vro-čekrvnežev razbije! Koroški Slovenci s tisočletno vezjo neprestanega mešanja krvi, skupnih usod, gospodarskega in kulturnega razvoja zvezani z Nemci dežele, naj bodo ponižani do življenja nezmožnega priveska nam sovražne države! Toda Korošci ne trpimo, da bi se naša domovina razbila! Da vlada ne bo v dvomu o pravi volji koroškega naroda, vabimo zastopnike vseh koroških občin, ki so ostale zveste svoji domovini, k skupni, resni in dostojni manifestaciji na binkoštni ponedeljek 20. maja 1918 ob 11. uri dopoldne v starodavno veliko dvorano deželnega dvorca v Celovcu. Občinski odbori Koroške! Pošljite številno svoje člane k naši manifestaciji! Dunaj naj čuje, kako misli Korošec! — Celovec, dne 7. maja 1918. — Deželni odbor vojvodine Koroške: Leopold baron Aichelburg-Labia, deželni glavar; Karel VVinkler. Alojzij Honlinger, Jožef Dobemig, Walter baron Sterneck. deželni odborniki.
as »Volkstag« v Celovcu. Koroški deželni odbor vabi na Binkoštni ponedeljek poslance in zastopnike javnih korporacii na shod v deželni hiši. na katerem bodo manifestirali proti jugoslovanski državi. Novega ne bodo povedali nič. Morda najamejo tudi kakega »Slovenca«, ki se bo pridružil nemškemu stališču »imenom korožkih Slovencev«. »Volkstag« bo imel to dobro, da bo navdušenje za našo deklaracijo na Koroškem le še bolj razvnel.
x= Bismark in nemška Iredenta v Avstriji. Pod zgorajšnjim naslovom priobčuje »Grazer Volksblatt« zanimiv članek, ki mu posnamemo nastopno: Nemci v Avstriji stoje na razpotju. Na delu so elementi ki izrabljajo položaj Nemcev, da bi javno razvili prapor SchSnererjev in razširjajo veHkopotez. akcijo za prelevitev Avstrije v zvezno državo Nemčije. Politični kredo teh ljudi je priprost: Avstrija mora zopet k Nemčiji. Franko Stein (vsenemški poslanec) je izjavil v državnem zboru 15. maja 1906: »Nam je dinastija in avstrijska država. postranska stvar Jganz gleichgultig). Nasprotno: mi imamo eno upanje in eno željo, to. dn bodemo vendar enkrat rešeni te države, da vendar enkrat sledi, kar mora naraslim poJtom slediJU rftTBiil ft
zave za to, da bode moglo NemŠtvo te države izven te države pod slavnim varstvom Hohenzollerncev vživati svoj !obstanek«. V naših dnevih razburjanja ;in kipenja, v katerih se Avstrija nahaja iPred novimi, velikimi in nerazrešenimi vprašanji in povečuje vojna notranje -iežkoČe, vzdigajo predboritelji nemške i iredente ponosno svoje glave, se trtidi-•jo spraviti vodo nevolje na svoje mline, ;se silijo povsodl v ospredje in vriskajo ■veselja, če se čujejo po »Volkstagih« prav ostri glasovi. Nič ne prikrivajo, da jim cvete v tej soparni atmosferi pšenica in, da je razburjenost njihova najboljša zaveznica. Ne da se še pregledati kakšno zmedo je napravila ta agitacija, vsekakor pa je obžalovanja vredno, da si nemški poslanci ne upajo izjaviti, da je med njimi in nami nemškimi Avstrijci nepremostljivo bre-zdno. Schonerer si je svojčas napravil "svoj lastni kredo, ravno tako priprost kot oni Islama, ki se glasi: *Naš edini Bog je Bismark — in jaz sem njegov prorok«. Če je že Bismark vsenemški polbog, potem naj uvažujejo, kar jc rekel o Avstriji: >V Avstriji obstoja stranka, ki, če ravno še boječe, strtmi za združenjem z Nemčijo. Ti ljudje nimajo nikakega pojma o edino pravih in nespremenljivih interesih Nemčije. ^Vsakomur ki mi bode sledil v državnem kanclerstvu prva dolžnost bode, te ljudi, če treba  s krvavimi slavami
domu poslati. Edini naš zaveznik proti Rusiji in Franciji je Avstrija. Tudi notranjepolitični momenti bodo branili .vsakemu pruskemu ministru, da bi se avstrijske nemške province priklopile Nemčiji. Vsaka taka akcija bi namreč nadmočila v Nemčiji rimo-katolicizem, •ki bi v Bavarski, VVirtemberški, Renskih provincah in Hanoverjn se razra-'stel v pravcato lojalnost itd. < Kar je jje Bismark v osemdesetih letih izjavil napram nekemu obiskovalcu v Fried-richsruh — o tem je »N. Fr. Pr.« leta 1899 poročala — velja še danes. Razbitje caristične Rusije še vedno ne izključuje morebitno slovansko zvezo. S predvlado Prusije bi bilo konec, če bi Avstrija postala zvezna država. Da bi :si pa bila Nemčija V Ukrajini, na Poljskem in Romuniji stekla toliko simpatij, da bi bila varna pred napadi in presenečenji, tega pač niti najboljši optimist ne bode trdil. Nemška iredenta v Avstriji, je tudi nesreča za Nemčijo. To naj si vsi oni dobro zapomnijo, ki so iz nespameti in lahkomiselnosti pozabili na svojo misijo. Blebetanje o iz-premembi Avstrije v nemško zvezno državo je neumnost. — Morda bi list ne pisal v tem tonu, če bi vsenemška
Jagitacija  proti   dinastiji   in   vladi v -Gradcu in drugih mestih ne bila že dosegla nezaslišanih oblik. Dasi je listov 'članek tudi nekoliko na nemško prikrojen, vendar mora v splošnem uplivati ■na maloštevilne vsenemške kroge naše Tdežele nekako tako, kot sredi zime nepričakovan ledeno mrzel voden curek. iV svojih izvajanjih list, ozir. avtor pač fdal^ko ni osamljen. Za njim stoji danes .večina nemške publike.   Zlo je le to, kar list sam navaja: da ni enotnosti in 'da so nemški poslanci vsled boječnosti pred par sto kričačev izgubili vso poli' tično energijo, da bi se jim uprli. Edini Dobernik jim je pred par tedni povedal menda v svojem volilnem okraju par gorkih. Za to so ga napadli »Grazer flagblatt«, »Dcutscher Montag«, »Mar-burg. Zeitung« in menda tudi »Freie Stimmen«. Tega se je novopečeni upr. svetnik juž. železnice tako vstrašil, da je nekemu teh listov pismeno izjavil, da po končani poslanski dobi itak — ne bode več kandidiral. Seveda, s takimi junaki ni mogoče se uspešno postavljati v boj proti sedanji vsenemški gonji. Dobro je, da se pričenja že sa-rna uničevati. Hitro se bode preživela!
= Poglobitev zveze z Nemčijo. K I vprašanju poglobitve zveze z Nemčijo piše berolinski »Vonvarts«: Predno se sklepajo pogodbe za večnost, naj se pomisli, da je večnost dolga in da se •občutijo že po kratki vrsti let pogodbe, tki so se smatrale prej za dobroto, za spone. Tudi je treba pomisliti, da sloni Ipogodba le tedaj na pravem temelju, ;Če se sklene pod radostnim pritrjevanjem narodov. Na tako pritrjevanje pa ■smemo v sedanjem trenutku računati ;v Avstriji manj kakor kedaj. Nemčija ;-je danes v Avstriji vsled vsenemško ; reakcij on ar ne politike, ki je dobila na -sklepe vlade prevelik vpliv, silno nepopularna in sicer ne samo pri slovanski večini, marveč tudi pri velikem jidelu nemške in madžarske manjšine. K jiemu prihajajo še skrbi za prihodnjost I avstrijske industrije in za veliko potrebo posojila po vojni. Z napetostjo j smemo pričakovati stališče, katero bo i zavzel dunajski parlament napram pogodbam, ki naj se sklenejo. Najbolj !narobe bi bilo, če bi začeli graditi hišo fpri strehi in če bi storili sklepe glede [vprašanj izhoda, predno je še utrjeno Irazmerje med Nemčijo in Avstro-■Ogrsko. Na dlani pa leži skrb. da se je •kaj takega že zgodilo ali pa da se more zgoditi, če upoštevamo, da sta se jrazgovarjala oba vladarja in da se je hitro pripeljal k tem razgovorom tudi :bavarski kralj. Vsled tega prihajamo do zaključka, da je Šlo v glavnem •stanu v veliki meri za dinastične interese in da se je tam govorilo o razde--litvi raznih prestolov tako litevskega, đvuronskega, r estonskega, Iivlandskega rpi pob'skega (ukrajinski prestol pač še jni zadosti goden). To pa so stvari, ki Šso nam po vsej svoji naravi tembolj bddaljene, čimbolj blizu leže drugim. SČe so ta vprašanja prestolov predvsem Interesantna za pretendente, zadevajo jvendar ljudske interese in bodoče razmerje med narodi. Dosedaj se še nismo mogli prepričati, da bi bil kateri-jkoj* feued osvpbojenih narodov vrgel
svoje oči na eno izmed 22 srednjeevropskih dinastij. Tudi ne verjamemo, da bi se dal le en sam kraljevski ali vojvodski načrt uresničiti iz proste samoodločbe narodov. Tembolj verjetno je, da bodo monarhije, ki so zgrajene na vulkanskih tleh, sčasoma ognjišča novih mednarodnih konfliktov, za katere bodo morali potem zopet narodi dajati krvavo plačilo. 2e sedaj so pridobitve na vzhodu ravno tako Številne zadrege, kakor to dokazuje avstro-poljska rešitev in njeno neprestano odlašanje. Morda izvemo te dni, da je konec tega vprašanja. Boljše pa je, če tega ne izvemo. Konferenca v glavnem stanu je mogla imeti kak uspeh, če so se neobvezno določili samo temelji. Poskusi pa urediti nasi-loma stvari brez vednosti in volje naroda bi mogli imeti usodne posledice. Se divja vojna, še je vse v teku in za trajne odločbe še ni prišel čas.
. = Mir še letos. Nemški državni kancler grof Hertling je rekel posebnemu poročevalcu »Az Esta«: Vselej sem bil optimist in upam, da še to leto pride do svetovnega ^m i r u. Ta hip ne morem povedati več, kakor da je trdno upati, da nas nadaljnji dogodki na zapadni fronti približajo miru. Vee sedaj ne morem povedati.
= Za odstavitev papeža. »Neue Zii-
riehcr Nachrichten« poročajo iz Pariza,
da je nacionalistično francosko časopisje naravnost zbesnelo zaradi vesti o novi papeževi mirovni akciji. »Lanterne« psuje papeža na najrazličnejši način. Herve piše v članku »Habemus pa-pam bochum«, da naj ententa ne trpi več na Petrovem stolu nemškega agenta Benedikta XIV. Katoličani štirih civiliziranih držav Francoske, Italije, Belgije in Portugalske naj smatrajo za svojo domorodno dolžnost, da odpovedo papežu pokornost, da ga ustavijo in izvolijo novega papeža. Za kandidata za pa-peški stol označuje kardinala Merciera, belgijskega primasa.
= Italijanski vojni stroški. Od prvega vojnega leta dalje so se mesečni vojni stroški zvišali od povprečnih 226 milijonov na eno milijardo in 530 miiijonov. Znani ekonomist Luigi Ei-naudi računa, da bodo znašali vojni stroški Italije koncem leta 1918. skupno 55 milijard lir.
= Sikstova pisma v angleški zbornici. Z Londona poročajo: V poslanski zbornici je vprašal Runciman ministra Balfourja. ali se je pismo cesarja Karla sporočilo \ViIsonu in iz katerih vzrokov so se pogajanja pretrgala. Ali so bili to vzroki teritorijalne narave, ker se Francoska ni hotela zadovoljiti z Alzacijo Loreno in je hotela obnoviti meje iz leta 1790. Baliour je odgovoril, da je za-cieva, Rakor je jasno, vzbudila na Angleškem velik! interes. Anglija ni zavrnila nobenih pogajanj, če je kateri drugi narod pogajanja želel. Če želi kak zastopnik v vojni se nahajajoče dežele resno priti z mirovnimi ponudbami, je Angliia pripravljena *jih poslušati. Seveda mora v tem slučaju obvestiti svoje zaveznike. Pismo cesarja Karla je bilo privatno pismo svojemu sorodniku in je pismo predložil Poincareju in francoskem ministrskem predsedniku s prošnjo, da varujeta tajnost in z dovo-iienjem, da smeta pismo pokazati angleškemu ministrskemu predsedniku. Dovolila pokazati pismo drugim ministrom, ni bilo. Balfour je bil takrat v Ameriki. Kar se tiče vprašanja, ali je bi! \ViIson obveščen o pismu, je izjavil Balfour, da se to takrat ni zgodilo. Če bi pa hotel kdo iz tega sklepati, da nimamo zaupanja v predsednika Zedinje-nih držav, se moti. Pred \Vihonom nima angleška vlada nobene tajnosti. Balfour ne verjame, da bi bila mogla konferenca v Stockholmu končati vojno. Nastop angleške vlade z ozirom na stockholmska pogajanja ni v prav nobeni zvezi s cesarjevim pismom.
Z Goriškega.
15. maja 1018.
Španske stene. Ni ga skoraj tedna, ki bi nas ne presenetil z novo iznajdbo vojaškega oddelka za odstranjevanje municije. Poročali smo že o granatnem krematoriju, kjer se sežigajo cele zaloge granat, ne da bi se istočasno zaprli dohodi do njega, sedaj pa moramo poročati o novi metodi in ii priznati originalnost, njenim duševnim očetom na iznajdljivost. V Hudourniški ulici blizu Dorflesove strojarne in tovarne mila leže na desni in levi ceste granate in mine. Cela kompanija jih je. Meščanu, stopajočemu skozi obe nakladi, so se vedno zježili lasje in pospešil je korake Da obvaruje civilista pred kurjo poltjo, je pokril prej omenjeni oddelek kratko malo granate vsestransko z vejami in pletenimi stenami. Sedaj pa zdrzni in stresi se, če si upaš! Granata za špansko steno ni več nevarna, vsaj ne toliko, kolikor pred njo. Kdor pa ni poučen, kai se pravzaprav skriva za vejami, fe lahko brez vseh skrbi, ker ne vidi nobene granate. Manjka še napis: >Prmejduš, da tukaj ni granat !< Če so pa vojaki pokrili to naklado, nai bi bili v tem dosledni in pokrili še vse druge nešteto naklade z vejami, kajti pogled na tskorekoč nage granate ne vzbuja pri nikomur prijetnih spominov. Ali ni dovolj, da nas spominjajo vojne podrte hiše, aproviza-cija in raztrgani čevlji?
Vžigalice na Goriško. Ze zadnjič smo omenili nujno potrebo razdeljevanja vžigalic potom aprovizacije. Sedaj smo pa čuli skoraj neverjetno vest, da se protivi >Feldtransportlei-tung« dovozu tega toli pogrešanega in prepotrebnega predmeta na Goriško. Iz bojazni pred tatvino? Potem bi se sploh ne smelo pošiljati k nam nobene stvari. Po železnicah se je kradlo, se krade in se bo kradlo! Ta greh bo omejil edino le mirni čas. dokler bodo pa vladale sedanje razmere, se bo jemalo, kier je . in se bo stavilo, fcier ni. Iz bolan! »red
eksplozijo? Vojnih vžigalic se pac" ni treba bati, le prehitro rade izgube glavo. Ostane torej edina možnost, bojazen namreč, da z gorimo Goričani, kakor hitro pridemo v dotiko z ognjem, ker smo tako suhi. Če je ta bojazen pravi povod, potem se moramo le odkriti, zahvaliti in molčati.
K. k. Bauexpositur. Ta napis vidiš večkrat po naših krajih. Ni se zdelo vredno obnovitvenemu uradu c. kr. name3tništva v Gorici, da bi dodalo nepotrebnemu nemškemu označenju urada tudi slovenski prevod. Komu nai služi napis? Nemški inženir bo znal tudi brez nemškega napisa najti svoj urad, Slovencu pa ne pomaga prav nič samonemški napis tega velevažnega nrada. Zakaj ie po Furlaniji dodan italijanski prevod? Komu nai veljajo tablice: Eigentum der k. k. Bauexpositur Gorz«? Slovencem? Ne! Ne razumejo! Nemcem? Nimajo v okolici nič iskati! Če se že ustanovi kaj v prilog goriškim Slovencem, nai se iim to tudi pove v jeziku, ki ga naše ljudstvo razume. Takih >Bau - bau - ov<, i naj so tudi c. kr., se naše ljudstvo instinktivno boji, med tem ko bi se rado obračalo do c. kr. stavbenih uradov. Na vsak način z ah e varno slovenski prevod označbe urada. Če že mora prednjačiti nemško besedilo, kar se nam pa ne zdi nikakor
utemeljeno.
Važne pripomočke do obnove nase dežele tvori gospodarsko orodje. Ob evakuaciji domaćih občin so pustili izgnanci seveda vse orodje doma, pri povratku so pa našli prazne hleve
in prazne hrame. Trgovci z lahkoto dobivajo kose, grablje, vile in drugo tako prepotrebno orodje. Obnovitveni urad pa pošilja posameznim občinam le po par kosov in še to skoraj neoorabnih. Košnja je tu. orodja nikjer! Kam pa s senom? Senikov ni. kar ie količkaj udobnega, mora služiti rodbini v stanovanje. Zato bi pa ljudstvu zelo dobro služile stiskalnico za seno. Obnovitvenemu uradu bi bila malenkost nabava takih stiskalnic in razdelitev istih posameznim občinam. Poznamo vodstvo tega urada in smo prepričani, da ustre-že čim prej tej prošnji in želji našega ljudstva.
Na državni postaji pašuje nad skorai izključno slovenskimi in slovanskimi delavci zagrizen Nemec, strojni mojster Scholz. Dasi se delavci pošteno trudijo, iih preganja k nadelo^ veškim naporom in iim venomer grozi z ovadbo na >Feldtransnortleitung<, kar bi takoj povzročilo vpoklic k vojakom. Služba na postaji je itak zelo naporna. Toda Scholz ne more mirovati edino zato, ker so delavci Slovani. Sicer se tudi po njegovih žilah pretaka slovanska kri, — oče ali ded mu je bil Poljak. — toda to ga prav nič ne ženi-ra. Delavcem je ostal v dobrem spominu iz lanskega leta, ko jim ni puščal kuhati, da bi si priboljšali svojo mena-žo.  Da so  bili od  njega   žaljeni in
ozmerjani, se jim niti ne zdi čudno, ker drugačnega ravnanja sploh ne pričakujejo od svojih — nemških predstojnikov. Po listih bodo pa nemški uradniki jadikovali, da se jim greni v Gorici življenje in napravi j a služba neznosna. Rečem ti, da mi ne porečeš.
Aprovizacija z a deželo se je nekoliko zakasnila. Ni mnogo, le par dni, toda teh par dni pomeni lahko: biti ali ne biti. Vsak dobi živeža za gotov čas v do grama natančno odmerjeni dnevni količini. Ali naj si spravlja na stran od te dnevne količine še vsak dan gotovo merico, ki naj bi mu pomagala v slučajih zakasnitve oziroma popolnega izpada aprovizacije? Ne, ni mogoče, kajti oblast ie šla že sama do najnižje točke. Upajmo, da se kaj takega ne pripeti več! Ljudstvo rado dela^ toda brez hrane ostane obnova naše dežele le v sejnih zapisnikih raznih sosvetov.
Drobiž. Od družine iz Ravnice, ki je bila pripeljana v bolnišnico — slučaj, kako je deklica postavila vrečico smodnika v štedilnik, smo že poročali — so umrli vsi člani. — Blizu Rdeče hiše je zadela ročna granata vojaka, ki je imel še toliko moči, da se ie privlekel do kaverne, kjer je padel na prično in umrl. Po štirih dneh so ga odpeli ali. — Na državno postajo je prišel vojaški transport. Vojak je šel v bližnjo hišo. pobral ročnico, ki ga ie Tibila. dva soseda pa lahko ranila. Mrliča so zakopali skoraj na licu mesta v italijanskem strelskem jarku.
Skrfynostna wwm na Potožil.
Ze več ko leto dni se po Mariboru in okolici mnogo govori in ugiblje o skrivnostni prašičiereji na Pobrežju. V zadnjem času so te govorice in ugibanja zašla tudi potom listov v širšo javnost. Navadno, če ie vojaška oblast pri taki stvari prizadeta — in v tem slučaju bo naibrže zelo prizadeta — slede itakim poročilom takoj za petami uradni popravki, če ne celo preklici ali vsaj pojasnila. Tem bolj čudno je. da ravno v tei morda tudi za širšo javnost zelo važni zadevi vse molči. Kai ie pravzaprav tako skrivnostnega na tej prašič-jereji? Kolikor se ie dalo poizvedeti. je stvar približno taka-le: Doli ob Dravi na Pobrežin obstoja že dlje časa takozvana c. in kr. garniziiska vrtnarija z zelo obsežnim delokrogom, obsegajo-čim blizo do 40 oralov zemlje. Ali je to podjetje financiral vojaški erar ali kakšna privatna špekulacija, recimo eskomptna banka, to se ne da ugotoviti. Soditi po splošnih pritožbah, da vsa garniziia nima nobenega deleža na gotovo zelo obilnem prebitku tega podjetja, dočim se podjetje samo širi in oči-vidno obogatuje. bi se lahko reklo, da je to privatno podjetje skrito pod firmo c. in kr. voine uprave. Vendar soditi po dejstvu, da celo to podietie oskrbuje vojaštvo in ruski vojni vjetniki. se nasprotno lahko smatra, da ie podjetje vendarle popolna last vojne uprave. Pa naj bo temu tako ali tako: glavno je, da se baš to podietie bavi tudi s prašičierejo v velikem obsegu. Okoličani pripovedujejo, da je v hlevih te >K. u. k. Gamisons - Gartnerei« včasih "po 80 in^še več povečini mastno pitanih ! prašičev In da ti mastni prašiči drug za drugim izginiajo v klavnico c. in kr. vojne aprovizacije. In da se tam izgube brez sledu kam in kako. In da ves čas vsa garnizija ni zavžila niti koščka teh prašičev, o kojih pravijo, da se jih na leto zakolje po 300. In oefe tudi to 1
se zatrjuje, da ta e. in kr. garnizijska vrtnarija ponuja in razprodaja po cele sode pristne svinjske masti v drugih velikih mestih po tako visoki ceni, ki nikakor ne odgovarja predpisanim maksimalnim cenam, dočim vojaštvo in civilno prebivalstvo v Mariboru strada najslabeiše lojeve masti. Vsaj bo najbrže vsa ta dozdevno skrivnostna pra-šičjereja v c. in kr. garnizijski vrtnariji v najlepšem redu, in morda so vse meso zaklanih prašičev pustili konser-virati ali pa posušiti in shraniti za najhujši čas, ko ne bo nobenega drugega mesa dobiti. Morda? Ampak ravno zato, ker ie pričakovati, da ie vse v redu, bi bilo zelo umestno, da pristojna vojaška oblast vso to zadevo javno pojasni, zlastijda se javnost pouči, v kakem razmerju stoje med seboj: c. in kr. klavna aprovizacija, c. in kr. gamizijska vrtnarija in ž njo združena prašič-jereja. Zdaj ni pravi Čas, da se ljudje po nepotrebnem razburjajo po govoricah in ugibanjih, ki se, če so pojasnjena, izkažejo kot neutemeljena. Torej proč z vsemi skrivnostmi in prikrivanji !
za slovenske slepce, invalide in vojne sirote.
C. kr. deželno predsedstvo v Liub-ljani je dovolilo podpisanemu društvu
in odboru, sestavljenemu iz zastopnikov raznih slovenskih strank in slojev, z od-
lokom z dne 17. maja št. 2664/Priis., da se smejo v dnevih od 1. do 4. junija nabirati darovi za slovenske slepce. Invalide sploh In vojne sirote po celi deželi kranjski.
Imeli smo že mnogo darilnih tednov in zbirk. A nabrane svote so šle večinoma v razne centrale. Sedanja zbirka pa se bo porabila izključno le za naše ljudi, naše rojake, naše domače žrtve vojne.
Zato se s tem večjim zaupanjem obračamo do vseh rojakov z lepo in nujno prošnjo, da naj se v navedenih dnevih z blagimi darovi spominjajo naših ubogih trpinov, ki jim je kruta vojska oropala oči, noge, roke ali zdravje ali očeta. Državna preskrba teh reve-žev je daleko premajhna, zato mora vmes poseči zasebna milosrčnost In komu naj pomagamo, če ne svojim ljudem, ki so del našega naroda, naš up in naša bolečina.. ?
Potrebe so velike. Nočemo državi odvzemati njene dolžnosti, marveč naloga podpisanega odbora ie le, pomagati našim ljudem, da pridejo do svojih pravic. Avsa državna podpora ne zadostuje. Število potrebnih je veliko. In če se vsakemu da le kaj malega, je treba velikih svot Tem večjih, ker se imajo slepcem in dela popolnoma nezmožnim invalidom oskrbeti mali domovi. Invalidje se navajajo k delu, kolikor so ga zmožni, a potrebujejo orodje, obleko, obutev in druge potrebščine. Sirote se oddajajo v zavode ali k dobrim ljudem. Doslej smo oskrbeli okoli sto sirot.
V Ljubljani bodo v ta namen razne prireditve in zbirke. Delo nabiranja so prevzele požrtvovalne gospe in gospodične. Trgovci so obljubili del skupička enega dneva. Istotako nekatera podjetja.
Po d e ž el i pa se obračamo do duhovščine, učiteljstva in županstev, da dogovorno med seboj organizirajo pobiranje darov od hiše do hiše. Gospodje d u h o v ni k i se naprošajo, da ljudstvu priporočajo to zadevo v nedeljo 26. maja, slavna županstva naj jo razglasijo pred cerkvijo, spoštovano učiteljstvo pa naj opozori šolsko mladino na to delo ljubezni in usmiljenja.
V vsaki župniji ali občini naj se določijo požrtvovalne in zanesljive osebe, ki bodo s pooblastilom našega društva in odbora pobirale darove. Njihova imena naj se vpišejo v poslana pooblastila.
Posebno naj bodo priporočeni naši slepci, invalidje in sirote imovitej-š i m osebam in denarnim zavodom.
Nabrani darovi, seznam! in pooblastila naj se odpošljejo najkasneje do 15. jun ija, ker je treba do konca junija izkazati oblasti višino zbirke in razdelitev darov.
Darovalcem vso srečo in blagoslov božji!
Društvo »Dobrodelnost«. »Slovenski odbor za vojne invalide.«
Dnevne vesti.
— Odlikovanje. S signum laudis z meči je odlikovan nadporočnik Viktor Hren. Leta 1914. je bil g. Hren kot železniški uradnik z Zidanega mosta prestavljen v znani gonji proti slovenskim železniškim uradnikom in potem vpoklican k vojakom. Bil je v fronti, potem je prišel k armadni železnici in bil povišan in odlikovan, kakor tudi drugi njegovi tovariši, katere se je z i z vestnih strani tako hudo sumničilo in denunciralo. Pred kratkim ie dobil isto odlikovanie tudi nadporočnik Ivo Strniša, železniški uradnik, ki je bil tudi z drugimi vred postavljen na fronto kot sumljiv človek, ali na to dodeljen k armadni železnici in odlikovan. Tako so slovenski železniški uradniki s točnim in vrlim izvrševanjem svojih službenih dolžnosti najlepše pobili stremljenja svojih osebnih sovražnikov in dokazali, kako neutemeljena je bila vsa gonja z višjih mest proti njim.
— Imenovanje. Gospod dr. Rudolf Trenkler. c. kr. štabni zdravnik, načelnik tukajšnjega poveljstva dopolnilnega okraja, povišan ie za nad-štabnega zdravnika.
— Za stotnika - avditoria sta povišana g. okrajni sodnik v Celju dr. Fran Ziher in dr. Martin Stajnko, odvetnik v Ljutomeru.
— Povišanja pri 17. pp. Za stotnika je povišan nadporočnik Karel M e i 11 i n g , za nadporočnike poročni-ki Ernert Durkalec in Marij Zlo-
be d. *a nadporočnika racnnovodjo po* ročnik računovodja Kajetan S c n n h . za rez. poročnike rev. praporščaki Leopold A 11 m a n , Avguštin G o g o 1 a . Alfonz Hdnigmann, Fran Horvat, Edvard Kopensteiner, Al. K u r a 11. Josip Oblak in Vladimir Roksandič
— Za rez. poročnika pri 7. težkem artiljerijskem polku je povišan rez. praporščak Dušan Pod g orni k.
— Odlikovanie za civilne zasluge. Z vojnim križem za civilne zasluge tretjega razreda je odlikovan računski asistent statistično centralne komisije Matija S v i g e 1 j.
— Ljubljanski Skof Častni meščan Kamnika. Mestna občina Kamnik je imenovala 18. t. m. v svoji seji ljubljanskega knezoškofa dr. Jeglič* povodom 201etniee niegovega vladikovanja zaradi zaslug za cerkev in narod za častnega občana.
— Kranjsko deželno društvo e. kr. avstr. zaklada za vojaške vdove in sirote ter za varstvo otrok in oskrbo mladine v LjubiianL Društvu so nadalje pristopili: 1. Kot >ustanovnik< z enkratnim zneskom po 500 K Mestna hranilnica v Radovljici: 2. kot utemeljitelji« z enkratnim zneskom po 200 K: Posojilnica v Radovliici, Albert Zesch-ko. trgovec v Ljubljani: Ivan Jalen, veleposestnik, tovarnar in župan v Ratečah pri Beli peči: 3. kot >priapevajo-Či Člani«; dr. Julii Dereađi v Kamniku,  Terezija  Kemperle  v Kamniku,
Janko Koachir v Kamniku, Ivan Petek
v Kamniku, Kari Skala v Kamniku in Ivan Zargi v Kamniku. — Društvu so darovali: Dediči po umrlem gospodu Avgustu JagodiČn 300 K, c. kr. davkarija v Brdu 344 K, c. kr. okrajni šolski svet v Črnomlju 365 K OB v, c. kr. okrajni šolski svet v Kočevju 117 K 52 vin., župni urad v Bohinjski Bistrici 70 K, c. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani 81 K 60 v in 61 K 19 v, uprav-ništvo >Slov. Naroda« v Ljubljani 50 K, c. kr. okrajna sodišča v Žužemperku 11 kron, v Postojni 10 K, v Črnomlju 7 K 03 v. v Kostanjevici 3 K. v Mokronogu 3 K 50 v, v Trebnjem 2 K 25 v. Lovrenc Bergant. posestnik in krčmar v Kamniku 5 K in šolsko vodstvo v Bukovici p. Selcah nad Škofjo Loko 4 K 33 vin.
— Druge šole sledite! Odbor za >Vojaški dom« v Ljubljani je dobil naslednje pismo: Slavni odbor za >Voja-ški dom« v Ljubljani. Podpisano ravnateljstvo dovoljuje si vposlati Vam zahvalni dar gojenk in gojencev Christo-fovega učnega zavoda v Ljubljani v znesku 20 K 03 v, kateremu daru pride-ne ravnatelj zavoda, Josip Christof znesek 10 K, toraj v skupnem znesku 30 K 03 v, kateri znesek se nai vpora-bi za ustanovitev vojaškega doma v Ljubljani. Ravnateljstvo oblastveno na znanje vzetega zasebnega učnega zavoda Josipa Christof v Ljubljani. Gg. šolske voditelje odbor za >Vojaški dom« v Ljubljani naivljudnejse in nujno prosi, da organizirajo manifestacijo naše mladine za rešitev cesarja iz So-Činih valov. Prepričani smo, da bo vest
0 tei manife8taciii cesarju In njegovi blagi družici najljubši!
— Fantje gorskega strelskega polka št. 2.. I. stotnija, I. vod. * 1
1 želimo vsem slovenskim deKietora in ženam vesele binkoštne praznike in jih srčno pozdravljamo: Cetovodja Prinčič Teodor, Gorica. Desetnik Jurg-lič Josip. Pavla vas: Sušnik Ivan. Sp. Šiška. Poddesetnik: Glinšek Ivan, Skrilje; Svetina Ivan, Blejska Dobrova. Strelci: Triplot . Alojzij, Lesce;1 Fink Franc. Kol: Ambrož Josip, Kranj;' Mlaker Franc Raka: Torman Andrei. Kranjska gora: Fatur Pavel, Zagorje; Omejec Ivan. Studenčice; Skvarča Josip; Rovte: Valenčič Franc, Podsabcn tin; Štefanič Anton, Suhor; Sago Fran, Slov. Gradec.
— Iz ruskega vjetništva vraoaiocl se in v Kovljn zbrani Slovenci kličemo krepki >Na zdar« vsem svojim in prosimo veselega snidenja v Prešernovi sobi restavracije >Novega sveta« v Ljubljani. Natančni prihod v belo Ljubljano naznanimo brzojavno: Martin Ju-van, Šmartno pri Litiii; Josip Zakrai-ŠČek. nadučiteli v Blatni Brezovici: Franc Krampe!j. Novo mesto; Anton Štefe, Kranj: Fric Pirker, Ribnica; Miša Potočnik, Bled; Janko Grašek* Kamnik: Matevž Novak. Gorenja vas pri Ribnici: Franc Strniša, Kranj: Just Gerzej, Rihenberg. Primorsko; Anton Birsa. Rihenberg. Primorsko; Ciril Likar, Ljubljana; Fran Satej. Vrtovin, Primorsko; Franc Srečnik, Tržič, Gorenjsko.
— Iz ruskega vjetništva je zdrav in srečno povrnil g. Peter Božič iz Ljubljane, kateri pozdravlja vse svoje stare znance! Naslov: Peter Božič, Zugsf. k. u. k. Heimkehrlager IV. K., Bar. Nr. V., Etappenpost Nr. 196.
'— Prošnja, Prosim, če bi kedo od vojakov, prihajajočih iz Rusije, vedel kaj o mojem bratu Antonu Gaberšniku. Zadnjič se je oglasil 17. marca 1916. iz Herzonske Gubernije, Aleksandrija, Ubrova, Rusija. Ce ve kdo kaj o njem, naj sporoči na naslov Ivan Gaberžnjk. k. k. Schutzen Feldkomp 8/VIL,     ' \i
— Iz davčne službe na Kranjskem.
Za davčne upravitelie so imenovani davčni oficiiali Ivan Stare, Tomo Tavčar. Ivan Cirk. Alojzii M a ž-g on, Makso Ivane, Štefan Praznik. Rudolf W e i k s 1 e r. Ivan S t u-p a r. Frar Jenko, Rudolf P r i m e c, Fran Prežel j, Ludvig Kočar, Iv. T o m e c, Josip G o 1 o p in Rudolf D e 1 h u n i a. Za davčne oficijale davčni asistenti Andrej Ude rman, Dominik D e r e a n i . Anton P r u d i 6, Fran Schweiger. Ivan Cerkovnik, Ciril P e z d i č . Josip Močan. Josip P i v k , Josip P e s a k , Viktor J e r u c, Fran Adamič in Karel G o 1 i a.
— »Glasbena Matica«. Pevski zbor >Glasbene Matice« ima v sredo 22. t. m. ob 8. uri zvečer sestanek v pevski dvorani. P. n. pevke in pevci se vljudno vabiio. da se ga polnoštevilno udeleže. — Odbor.
— Deželna poslovalnica za oblačila naznanja, da se 21., 22. in 23. t. m. ne bo sprejemalo prijav in prošenj za It kaznice A (to je izkaznice za cenei* blago), ker se morajo dosedanje prii ve v teh dneh rešiti. Pripominja se p da se bodo v teh dneh izdajale, kako dosedaj izkaznice B (to jo izkaznice 7 blago oziroma  čevlje, ki se ga lahko kuni y vsaki trgovini) in nakaznim ma
sukanec. Dalje se določa sledeči red za nadarjne prijave za izkaznice A: dne 24. in 25. t. m. pridejo na vrsto stranke
z začetno črko I; dne 27., 28. in 29. t. m. stranke z začetno črko J; dne 31. t. m., 1., 3. in 4. junija stranke z začetno črko K: dne o. in 6. junija črka L; dne 7., S. in 10. junija črka M, dne 11. in 12. juniia črka N; dne 13. in 14. junija črka O. Za temi pridejo ostali na vrsto in spored se bo pravočasno objavil v listih. Uradne ure od 9. do %12. dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne. Pisarna Šolski drevored Št. 2. Da se napravi nekak red in se izogne prevelikemu navalu in čakanju, naj se popoldne zglasujejo izključno !e služkinje, dopoldne ostale stranke. Stranke, ki prosijo za izkaznico B ali za nakaznico za sukanec, se lahko zglašujejo celi dan. Ponovno ee opozarja občinstvo, da je zaenkratna zaloga zelo majhna in da bo mogoče ustreči prošnjam v zelo majhnem obsegu. Poživljajo se stranke v lastnem interesu, da se zglasujejo res samo oni. ki so neobhodno potrebni kakega oblačila. Tudi ni sedanja razdelitev blaga zadnja, temveč ie itak pričakovati sukcesivno od central na Dunaju novih pošiljatev, tako, da bodo pozneje prišli lahko na vrsto tudi oni, ki sedaj niso neobhodno potrebni novega oblačila. Končno se v pojasnilo naznanja, da te izkaznice A, B nimajo nič skupnega z izkaznicami A, B, C itd. mestne aprovizaciie. Člani konsumnega društva za Ljubljano in okolico dobe izkaznice A pri preso je valni ci, blago pa pri svojem konsumneni društvu. Zato morajo pri prijavi to vedno omeniti, da se zamore izkaznico pravilno izstaviti.
;— Čevlji za begunce, ki stanujejo V Ljubljani, so se razdeljevali od 13. do IS. maja pri tukajšnjem mestnem magistratu; nekaj parov št. 24 do št. 46 ie se na razpolago ter se bodo oddajali, dokler bo kaj zaloge, v torek. 21. maja od 3. do 12. ure dopoldne onim besriin-cem, ki so se zanje vpisali januarja ali februarja meseca. Pozor na plačilno polo!
— Umrla ie v Ljubljani ga. Josipi-na Zalaznik, rojena Gerzetie. Pogreb se vrši iutri. X. v m. p.!
— Vojaško veselico v korist »Karlovemu tednu« priredi na binkošfni ponedeljek popoldne moštvo topniške baterije na Jezici pri Ljubljani. Na sporedu so m. dr. madžarski in romunski narodni plesi, humoristični prizori in dramatski nastopi, kakor tudi zabavni pevski komadi. Pristop ie dovoljen vsakomur proti zmerni vstopnini. Začetek ob pol petih.
— Promenadne koncerte priredi vojaška godba črnovojniškega pp. štev. 27. jutri in pojutrišnjem ob 11. uri dopoldne v > Zvezdi«. V torek se godba vrne v stan svojega polka. Na sporedu nedeljskega koncerta je m. dr. koračnica našega črnovojn. pp. štev. 27.. ki jo je zložil polkov kapelnik Mittelbach. na sporedu ponedeljskega koncerta pa kot otvoritvena točka koračnica našega ljubljanskega pešpolka ">Cesarjevičc, ki jo ie zložil in polku posvetil uradni sluga tukaišnie c. kr. licealne knjižnice in skladatelj Anton Jaki.
— Čevljarska zadruga v Ljubljani,
naznanja, da se vrši v nedeljo 26. t. m. pomagalska preizkušnja. Kdor se hoče udeležiti, naj se priglasi do 21. t. m. pri zadružnem načelniku Kari Kordeliču, Rimska cesta št. 5.
—• Zdravstveno stanie mestne občine ljubljanske. V času od 5. do 11. t. m. se Je rodilo v Ljubljani 20 otrok, umrlo pa ie 25 oseb, med njimi 16 domačinov. Za ošpicami je umrl 1 tujec, za jetiko 3 tuici in 5 domačinov. Oboleli so: za škrlatico 1 domačin, za tifu-zom 1 tujec in 3 vojaki, za grižo 1 vo^ jak. za vratico 1 domačin in za otro-njeniem tilnika 1 tujec.
Krekovo slavnost priredi Ženska podružnica >Družbe sv. Cirila in Metoda« za Novo mesto in okolico na Bin-koštni ponedeljek, dne 20. maja 1918 v dvorani Narodnega doma ob 8. uri zvečer. Snored: Živa slika. Slavnostni govor. Grieg; Svatba na Trolthagnu, na klaviriu igra gdč. Mirni Hladnikova. Srbo - hrvatske narodne pesmi: Ljubica. (Vijolica.) Besede P. Preradoviča. Hajd u kolo! (Narodni ples.) Lastavi-oam. Domovini i ljubavi. Poje ga. Pavla Lovše. Gregorčič: Velikonočna. Dekla-muje gdč. Rozi Kovačeva. Bortkiewicz: Capriccio. fis mol, na klaviriu igra gdč. Mirni Hladnikova. Slovenske narodne pesmi: Njega ni. Čez tri gore. Gor čez jezero. (Koroška narodna.) Moj dom. Poje gospa Pavla Lovše. Frimel: Slovanska overtura. svira salonski orkester. Petje spremlja na klavirju g. skladatelj Hladnik Cene prostorom: Prve tri vrste po 4 K, naslednie štiri vr~'» po 3 K, ostale po 2 K. Stojišča po 1 K 20 v, za diiake po 60 v. Čisti dobiček se razdeli enako za Ciril - Metodovo družbo v Ljubljani in Krekovo ustanovo, vsled česar se preplačila hvaležno sprejmejo.
Iz Celja. Diana, kopališka zadruga na Bregu pri Celju, ima svoj občni zbor dne 27. maja 1918 ob 6. uri zvečer v Narodnem domu v Celju v dvorani za seje. Dnevni red: 1 Letni račun za leto 1917.; 2. upravne zadeve; 3. slučajnosti.
LTmrl je v Mariboru profesor Fran Orešec.ki je dolgo vrsto let poučeval na goriški nemški srimnaziji in zadnja leta vodil pripravljalnico. Dosegel je starost 75 let.
Za notarja v Mariboru je imenovan tamkaišnji notarski substitut dr. Herman Wiesthaler.
Slovenska šola v Mariboru. Ves slovenski narod, V zaledju in na fronti, je slišal z velikim zadoščenjem sklep živahno delavnih mariborskih Slovencev, da izvaiajo iz ideje narodnega ze-dinjenja praktične posledice, da^ so ustanovili poseben šolski odsek, ki obstaja iz zastopnikov obeh političnih strank, tedaj nekal: krajevni narodni svet, ki razvija svojo delavnost v eni smeri, da ustanovi v najkrajšem času v Mariboru slovensko šolo. Slovenci smo tako zrel narod, kakor jih je v naših razmerah malo. To opažamo posebno zdaj, ko prihajajo iz vseh okrajev slovenske zemlje, iz vseh stanov darila za to šolo. S posebnim veseljem beležimo, da prihajajo darila tudi od naših mož in fantov na fronti. Nekateri so celo prevzeli težavno nalogo, da nabirajo med tovariši za našo šolo. Tako ne branijo samo domovine proti zunanjemu sovražniku, temveč pomagajo tudi utr-
sprotniku. Vsi izražajo svoje zadoščenje, da so tako temeljito prenehala vsa nasprotatva, ki *o nas prej doma ločila.
S srčno ljubeznijo se spominjajo ti junaki naše mladine. Tako piše med drugim eden izmed teh vrlih nabiralcev: >Tebi, zlata mladina, naš up in naša nada, darujemo te krone. Vedi, da vojak, dasi stoječ v jeklenomrzlih poljubih, misli na-re!< Ker pa ne smemo podcenjevati našega nasprotnika, zato moramo v teh resnih časih potrojiti svoj trud in svojo požrtvovalnost!
Iz Maribora nam piše dopisnik: Živimo v dnevih, ko se zlasti razni prehranjevalni škandali kupičijo kot gobe po dežju. Veleparomlinar Scherbaum je n. pr. te dni odslovil svojo kuharico. O njenem odhodu iz slube, se tudi marsikaj govori. Kuharica je šla naravnost na okrajno sodišče in naznanila, da je Scherbaum za nemški Miklavžev večer v Kazini lani, spekel cele ierbase mleč-natega kruha in finega peciva, s katerim so se potem nemški purgarji mastili. Scherbaum seveda pride pred sodile. —■ Prav čudno postopanje so si dovolili minole dni na prehranjevalnem uradu magistrata. Stranka, ki je tjekaj prinesla 10 iajec, ie dobila za nje 1 kg sladkorja. Če ii jih prinesel 50 pa 5 kg itd. Jajca so je vračunilo po 60 v komad, torei je veljal 1 kg sladkorja 6 K! Kam so šla jajca, nam ni znano. Stvar se je odigravala iavno in je seveda na ducate prič na razpolago. Na drug način pri nas ni dobiti sladkorja, pravijo, da ga nimajo. Sedat so ga naenkrat imeli velike množine. In cena. ki se je zanj zahtevala. Ali ni to višek navijanji cen? Bodemo videli, kaj k temu poreko oblasti. — Silno pomanjkanje domačega mesa ie cene zelo dvignilo. Cisto mali prašički, stari 6 do 9 tednov veljajo 150 do 230 K. Pred nekaj tedni je plačal neki meščan, ne begunec! za prašička, težkega 33 kg žive teže 1002 kron. Kilogram osnaženega prašiča bi torei velial nekako 50 K.
šaleška dolina. 501otnieo svojega službovanja je praznoval pred kratkim vpokojeni. a še vedno aktivni, veleza-služni nadučitelj gospod Val. Brenc-'- v Velenju. Čestitamo in želimo mu še dolgo vrsto srečnih in zdravih let uživanja tako zasluženega pokoja.
Skrbimo za diiaški naraščaj na Koroškem! >Mir« prinaša obširen članek, ki se bavi s skrbjo za dijaški naraSčaj na Koroškem. Treba ie seči več nego 50 let nazai da naletimo na lepo število slovenskih gimnazijcev. Sedaj ie položaj tak-le: Koroška šteje po seznamu koroške duhovščine leta 1917 18 122 slovenskih župnij. Toda samo iz 41 slovenskih župnij imnmo dijake na srednjih šolah. Abiruriiente in visokošolce po je nam dalo poleg 8 že imenovanih še 12 župnij, tako da skrbi za dijaški naraščaj samo 53 slovenskih župnij. Torei ie 69 slovenskih župnij brez slovenskega dijaka. 81 župnii brez srednješolskega dijaka. — Člankar zaključuje: Iz vsake dekaniie vsaj dva fanta na srednje šole v prihodnjem šolskem letu, potem bomo za nekaj časa molčali.
Kino Ideal. P. t. občinstvo opozarjamo, da se predvaja danes prvič petde-janski film »Fnžinar«. Delo je posneto ro svetovno znanem romanu in drami slavnega, pred kratkem umrlega francoskega romanopisca Georgesa O h n e t a. ki obravnava v niem zako-nolomstvo. To je njegovo naiboliše delo, za katerim nič ne zaostaja ufilmlje-na drama. Zabavna je burka »Spretni vinski potniki«, dočim ie »Lesna industrija« poučen naravni posnetek. Snored se predvaja samo do ponedelika, 20. maja ter mladini ni pristopen. Pri zadnji predstavi svira vedno prvovrsten gledališki orkester. Kino TdeaL
Snlošno pozornost ie vzbudilo vče-raišnjeprvo proizvajanje velikega dve uri trajaioČešra binkoštnega sporeda v Kino - Central v dcrelnem gledališču. Drugi Psilandcr Einar Zangenberg stoji v filmu »Otrok mojega bližnjega« na višku svoie režijske in igralke umetnosti. Doslej nervrekosliiva filmska igralka Asta Nielsen temperamentno nastona v svoji najboljši veseloigri »Otrok Eskimov«. Ta veleodlični spored se proizvaia le še tri dni.
Ukradeno kolo. Iz veže hiše št. 25. na Mestnem trsm ie bilo danes donol-dne ukradeno kolo znamke >Premier< s spredaj rdeče, zadaj zeleno opleska-nim obročem, bilanca pokončna brez sprednje zavore. Prvi plašč ie dvakrat podložen, enkrat rdeče, enkrat sivo. Kolo je že rabljeno. Kdor kai ve. naj sporoči našemu unravništvu. V kolo ie vtisniena^ spredai številka tovarne 179.295. Na majhni medeni plošči ie številka 10.
Železniško legitimacijo te izgubila
včeraj zvečer neka deklica na r>oti iz Bleiweisove ceste do Vodmata. Mogoče jo je izgubila tudi v tramvaju. Najditelj nai io odda na BIeiweisovi cesti št. 21., pritličje.
# Gospod, ki mi ie včeraj v kleti Uniona vzel dežnik, naj ga prinese do 3 dni v uredništvo >SIov. Naroda«, sicer ga naznanim sodišču.
Našel se ie dežnik v Pražakovi ulici. Dobi se na Dunajski cesti št. 52 pri Sv. Krištofu.
Lovski pes se je zatekel. Kam, se izve na Tržaški cesti št. 11.
-
-t- Iz seje mestnega aprovizačnega odseka, dne 17. maja 1918. je poročati, da razdeli mestna aprovizacija prihodnji teden na izkaznice za moko po l/4 kg ml evskih izdelkov. Razdele se zadnji ostanki ješprenja, kaše, pšenične-ga zdroba in ajdove moke. — Zadnjič je bilo razglašeno, da bo aprovizacija mogoče prenehala s peko kruha vsled slabe kakovosti krušne moke. Za enkrat ostane še vse pri starem, ker so peki izjavili, da lahko peko kruh iz mešanice 90% koruzne moke in 10% ukrajinske moke. Kruh je zelo slab in dobiva mestna aprovizacija številne pritožbe občinstva. Odpomoči za enkrat ni nobene, ker iz razpoložljive krušne moke absolutno ni mogoče speči boljši kruh. — Dovozi moke so tudi zelo neredni in mestna aprovizacija nima za jutrajšnjo razdelitev pekom nič koruzne moke na razpolago. Ce do jutri ne JJa^ koruzne
pekom razdeliti večje množine ukrajinske moke in bo v praznikih boljši kruh. Seveda gre trenotna boljša kakovost kruha potem na račun poznejših pek kruha, ko bo zopet ukrajinske moke zmanjkovalo, ker se jo je sedaj porabilo čez predpisano mero. — Aprovizacija ima še vedno večje množine lešnikove-ga olja na razpolago. Prodajala ga bo prihodnji teden po 45 kron za liter V vojni prodajalni v Gosposki ulici. Olje je zelo izdatno in dobro. Dobi ga lahko vsakdo.
-f- Nakazila moke trgovcem. Trgovcem se bode nakazovala moka, ozi-rema blago, ki se bode oddajalo namesto moke, v torek dne 21. maja popoldne ob 3. uu v mestni posvetovalnici.
-f- Mast za nastavljcnce Južne železnice. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala dotičnim nastavljencem Južne železnice, ki pri zadnji razdelitvi niso dobili masti, zabelo koncem prihodnjega tedna. Natančnejši razdelilni načrt se pravočasno objavi v časopisih.
4- Mast za železničarje državne železnice, ki fmcio izkaznice ubožne akcije. Železničarji državne železnice, ki imajo izkaznice ubožne akcije in ki pri zndnji razdelitvi niso dobili zabele, prejmejo mast pri Miihleisnu na Dunajski cesti v torek dne 21. t. m. in v sredo dne 22. t. m. Vsaka stranka dobi za vsako osebo V* kg čiste masti. Določen je tale red in te cene: Stranke z zelenimi izkaznicami A dobe mast v torek dne 21. t. m. od 8. do 9. ure dopoldne po 5 K kilogram. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo mast v torek dne 21. t. m. od 9. do 11. ure dopoldne po 10 kron kilogram. Stranke z rumenimi izkaznicami Ć istega dne popoldne od
2. do 5. ure po 10 kron kilogram. Stranke z rumenimi izkaznicami D in izkaznicami uradniških skupin pridejo na vrsto v sredo dne 22. t. m dopoldne od 8. do 11. ure in bodo plačale kilogram po 16 kron. S seboj je treba prinesti železniško legitimacijo, brez katere ne bo prejel nihče masti.
t Izdelke iz prekajevalnlee Kranjskega deželnega mesta za dobavo klavne živine bo mestna aprovizacija razdeljevala v svoji prodajalni v Gosposki ulici na bele izkaznice za nakup mesa po sledečem redu: V torek, dne
21. maja: od 8. do 9. št. 3201—3300, od 10. do 12. št. 3301— 3400, od 3. do •45. popoldne št. 3401—3500, od V25. do 6. št. št. 3501—3600; v sredo, dne
22. maja: od 8. do 10. št. 3601—3700, od 10. do 12. št. 3701—3800, od 3. do Vz5. popoldne št. 3801—3900, od V25. do 6. št. 3901—4000:   v četrtek, dne
23. maja: od 8. do 10. št. 4001—4100, od 10. do 12. št. 4001-^1200, od 3. do Vso. popoldne št. 4201-^*300. od V«5. do 6. št. 4301—4400. — Vsaka oseba dobi V* kilograma, cene se poizvedo v prodajalni.
f Sladkor in kavina primes za Vič. Občani Viča, ki imajo rumene izkaznice ubožne akcije, zaznamovane s črko B ali C, prejmejo sladkor in ka-vino primes v torek, dne 21. maja j>ri Miihleisnu na Duna'jski cesti. Določen je ta - le red: Stranke z rumenimi izkaznicami B od 8. do 9. dopoldne, stranke z rumenimi izkaznicami C od 9. do 10. dopoldne št. 1—200, od 10. do 11. št. 201—400, od 11. do V-12. št. 401 do konca. Vsaka oseba dobi V* litra kristalnega sladkorja in V-i kg ka-vine primesi, kar stane skupaj 1 krono. Za sladkor prinesite s seboj dovolj velike lonce.
f Sladkor in kav-na primes za Moste. Občani Most, ki imajo rumene izkaznice ubožne akcije zaznamovane s črko B ali C, prejmejo sladkor in ka-vino primes v torek, dne 21. maja pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta - le red: Stranke z rumenimi izkaznicami B od Vz2. do 2. št. 1—100, od 2. do %a št. 101—200, od Vs3. do
3. št. 201 do konca. Stranke z rumenimi izkaznicami C od 3. do V*4. št. 1 do 100, od V24. do 4. št. 101—200, od
4. do V25. št. 201—300, od V25. do 5. št. 301—400, od 5. do V26. št. 401 do konca. — Vsaka oseba dobi V2 litra kristalnega sladkorja in Va kg kavine primesi, kar stane skupaj 1 K. Za sladkor prinesite s seboj dovolj velike lonce.
-f- Tihotapstvo v Zagrebu. V Zagrebu vzbuja senzacijo najnovejša tihotapska afera z mastjo. Svoječasno sta zmanjkali pri vladi z neke pisalne mize dve neizpolnjeni, a že štampilirani izvoznici. 2 njima je neka tukajšnja trgovka v zvezi z dvema gospodoma — enim odvetniškim uradnikom, ki je najtežje osumljen — poslala dva vagona masti za 800.000 K na Vc!o;ko preko Reke. To je uspelo, a pozneje se je zadeva izvedela, ker so rabljene izvoznice prišle nazaj na vlado in so se podpisi bana in drugih poznali kot ponarejeni. Trgovka in oba pomagača so pod ključem, a trdovratno molče o celi stvari. Zaplenilo se je pri njih 30.000 kron, a večji del dobička je spravljen »na varno«. Dognano je, da je izvoznice ukradel neki nižji nameščenec pri vladi sami. kdo pa je ponaredil podpise, pokaže preiskava. No, mast se nahaja v Avstriji.
4-  Krmila in živila tz Romunije.
Korespondenčni urad poroča, da je bil koncem aprila iz zasedenih pokrajin odpeljan drugi milijon ton krmil in živil v centralne države, uspeh, ki ga Je posebno naglašati za to, ker je bilo treba premagati znatne transportne težkoče. — Mi nismo nič čutili.
Prosveta.
— »Ljudski oder« v Trstu je priredil v nedeljo, 12. maja. svoie četrto predavanje. Dr. Alojz Zalokar iz Ljubljane je predaval o človeški krvi. Predavatelj je opisal posamne sestavine člo-rdeoa in boja krvna itol—no
in njihovo nalogo za transport človeškemu organizmu potrebnih snovi, nadalje ie razločil, kaj je krvni plazma in
krvni serum ali krvna sirotka. O krvnem semenu obstoja lastna veda, ki se imennje serologija. Najvažnejša naloga te vede ie, preiskovati, kako se človek ubrani 8 svojim serum um povzročiteljev nalezljivih bolezni. Imuniteta
— nesprejemljivost človeka za nalezljive bolezni — je predvsem lastnost krvnega seruma, ki ima v sebi snovi, ki ugonabliaio bacile in ki nevtralizirajo strupe. Na primeru difterijo ali davice je predavatelj pokazal, kako se da. človek na umeten način napraviti inum
— to je, nesprejemljiv za nalezljive bolezni. Važno svojstvo krvi je. da se sesede. ko priteče iz žil. Ta krvna lastnost obvaruje človeka pred izkrvavlje-njem. Na kompliciran način se da dolo-»i J množina krvi. Našli so, da ima človek okoli 5 1 krvi. Tudi veliki problem krvne sorodnosti je moderna znanost nekoliko razsvetlila, vendar bo treba če mnogo do tega, da se sabor skliče. Kota problem re^i. — To io kratka vsebina Zalokarievega predavanja. Predavatelj je obdelal snov svojega predavanja tako zanimivo, da so sledili vsi poslušalci z napeto pozornostio. Predava-nie je bilo izredno dobro obiskano, velika dvorana ^Delavskega doma< je bila povsem polna.
irae stonL
* Ukrajinsko žito v Berllni«. Dm 15.
maja je dospelo v Berlin prvo krušno žiro iz Ukrajine. Žito so takoj izročili mlinom. Nadaljnje pošiljatve slede.
* Most preko Sueškega prekopa. Iz Kaire poročajo, da je veliki pregibalni most preko Sueškega prekopa pri El Kantari dograjen. Direktna železniška zveza iz Kaire v Palestino se je otvorila dne 15. maja.
* Velika tovarna zgorela. V Budimpešti je zzorcla tovarna zabojev, last tvrdke Polil. Škode je nad 2 milijona kron. Zgorelo je nad 100 vagonov smrekovega lesa.
* Ogrski otroci ob Adrijl. V tekočem poletju pošljejo iz Ogrske na obrežje Adrije okoli 20.000 ogrskih otrok. »Pester Lloyd« pravi, da se to zgodi, ko se uspešno premagajo prehranjevalne težkoče.
* Kozarec vode 50 vin. V gostilno na Ilici št. 49 je prišel nekdo in zahteval jedi. Jed je dobil, pijače pa ni nič naročil. Natakarica mu je zaraditega kozarec vode zaračunala s 50 vin. Stvar je bila naznanjena policiji, ki je obsodila krčmarja na 100 K globe.
* Italijanski predilni stroji za ogrske tekstilne tovarne. Delegat je nemške, ogrske in avstrijske tekstilne industrije so imeli v zunanjem minstrstvu konferenco v zadevi razdelive predilnih strojev italijanske provenijence. Ogrska tekstilna industrija jih dobi 96.000.
* Dovoz živil Iz Romunije. Iz Bukarešte. Začetkom aprila je bil v izvozu živil in krmil iz zasedenega romunskega ozemlja prekoračen drugi milijon ton. To število je toliko pomembnejše, ker je bilo doseženo spričo splošnih transportnih težkoč.
— Kam pa gredo vse te tone živil in krmil? Vprašanje, na katero odgovor ni težak.
* Med rekvizicijo zaboden. Iz Plznjl poročajo, da je prišel pred kratkim v Ja-rov rekvirirat s komisijo uradnik doriČne-ga okratnega glavarstva Stanislav Huci, od tam je šel v Kichlice, češ, da so tam živila skrita. Prišlo je med uradnikom in nekim kmetom do prerekanja in kmet je sunil uradnika z nožem v trebuh, rine! je umrl v bolnišnici v Plznu; kmeta pa je ubil orožnik.
* Pridelek na okupiranem Italijanskem ozemlju. V Italiji računajo pridelek na okupiranem italijanskem ozemlju na 600.000 kvintalov žita, 2,000.000 kvintalov koruze, 450.000 kvintalov krompirja, vina pa 2 milijona hektolitrov. Ko so Avstrijci in Nemci okupirali Benečijo, le bilo tam 416.000 glav velike živine, 47.000 ovac in 1,000.000 druge koristne živine. Kam Je vse to šlo, ni treba vprašati.
* Tobak Iz Bolgarije. Iz Sofije poročajo: V novoosvojenem bolgarskem ozemlju je Se tobaka iz dveh žetev približno 30 milijonov kilogramov. Lani je bilo nasajenih s tobakom 300.000 hektarjev, letos 500.000. Cene so bile mnogo večje kakor v normalnih časih. Lastniki tobaka ne odnehajo od svojih visokih cen in dosegajo večje cene, kakor jih jim Nemci ponujajo. Sedaj bodo izvozili v centralne drŽave 4 milijone kilogramov tobaka.
* Amerika pleše. V »Dailv Chromcle« pripoveduje D* Connor, Irski parlamentarec, s svojega potovanja po Zedinjenih državah, da je že v Ne\v Yorku opazoval, kako strastno in neprestano plešejo Amerikanci, zlasti v kopališčnih krajih. Plešejo pa mladi in stari in sicer od jutra do večera. Ne Francozi, ne Spanci ne plešejo toliko kolikor Amerikanci. Celo pri jedi plešejo, da lahko zaužiiejo drugo jed. Morda bo vojni ples v Evropi kaj omejil zabavni ples v Ameriki.
Pri   glavobolu In če boli želodec,
zacmakavem okusu, slabosti, vspehava-nju, nagnenju k vzdihovanju ali driski prirodna »Franc Jožefova« grenčica voljno izpiakne jedilni kanal, pospeši dobro prebavo in poveča nagnenje do dela.
Gospodarstvo.
— Prepoved krmiti zeleno žito. Pri
vladajočem izvanrednem pomanjkanju klaje (sena in slame) bi znala lepo stoječa rž kmetovalce zapeljati, da bi ze* leno rž pokrmili, osobito, ker je v nekaterih deželah in pokrajinah zeleno krmlenje iz travniških pridelkov Še zaostalo. Da se pa kolikor možno ne« skrajšan pridelek prihodnie žetve omogoči, je potrebno, da se kmetovalci opozorijo na dotično prepoved c. kr. poljedelskega in notranjega ministrstva z dne 19. maja 1915, drž. zak. št. 128, a katero so je prepovedalo pod kaznijo pokladati zeleno žito živini.
Darila.
UpravniStvu naših listov so poslali: Za Ciril - Metodovo družbo: Zofija
Petrič iz Postojne 26 K, zbirka štirih Kra-njic iz Postojne; Josip LavTenČič iz Postojne 637 K 61 vin., nabrale vrle žene In dekleta na taboru v Postojni dne 5. maja in dr. Ivan Dimnik, odvetnik v Krškem, 20 kron, v spomin v Judenburgu umrlemu Bertlu Rumpretu. Skupaj 683 K 61 vin.
Za oslepele slovenske vojake: Stanko Brinšek iz Feldbacha 20 K.
Za dr. Krekov spomenik: Josip Lav-renčič iz Postojne 637 K 61 vku nabrale vrle žene in dekleta na taboru v Postojni dne 5. maja.
Za slovensko šolo v Maribora: Ivo Bregant, asistent južne železnice v Vor-dernbergu, 506 K SO vin., zbirka, in A. Smo-dej 50 K, zbirka 21. darovalcev. Skupaj 556 K 80 vin.
Za »Slovensko Matico«: Navdušeni Jugoslovani nabrali povodom odhodnlce tovariša Jovota v kavarni »Labojet y Postojni 25 K 06 vin.
Za oslepele slovenske vojake v Odl-lienheimu v Gradcu: Marica PetriČ. voditeljica v Golacu p. Obrov v Istri, 10 K ln slovenski naredniki zbrali v prijateljski družbi v >Unionski* - kleti 6 K. Skupaj 16 K.
Za novo slovensko šolo Sv. Vida r Trstu:   A. SmodeJ 50 K, zbirka 21.. daro-
valcev.
Za dijaško podporno dniStvo »Domo*
vina«: Omizje »Hrenovka« 30 K. Srčna hvala! ' •
Umrli so v Ljubljani:
Dne 14. mala: Marija KožnK, za-* sebnica, 84 let, Slomškova ulica 21.
Dne 15. moia: Marija .Tng, reienka, 0 tednov. Streliška ulica 15. — Marija Bostiančič, mesarica in posesrnica, 80 let. Sv. Petra nasip 57.
Dne 16. maia: Anton Verovšek. bančni uradnik, 22 let. Marije Terezije cesta 13. — Aloizija Gratzl, zasebni ca« 26 let. Stari trg 30. — Ivan Feliks Koj govšek, reienec. 3 tedne. Na zavrteh 7*
Dne 17. maja: Josipina Zalaznik« f:ona umirovlienega finančnega paznic ka, 59 let. Marije Terezije cesta 1B. —4 Franja Zalaznik, žena tobačnega de^ lavca, 69 let. Hradeckega vas 46. —1 Marija Lomberger, hiralka. 69 let, Ra* deckoga cesta 9. — Terezija Spazier« tov. delavka, 40 let. Radeckesra cesta 9*
V   deželni bolnišnici:
Dne 10. maja: Marija Kraus, vdoval pisarniškega pomočnika, 80 let. — Je-ra Mulhar. uboga, 75 let.
Dne 12. maja: Julii Rosmanlth'« ključavničar. 51 let. — Marija Novak« natakarica, 21 let.
-----r------
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar, lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Na privatnem učiliŠČu Legat v Mariboru se prično 1. junija t. 1. novi tečaji za stenografijo, strojno pisanje, pravopis v zvezi z obrtnim spis jem, računstvom, knjigovodstvom. lepoplsjem. nemškim in slovenskim jezikom. Tečaj traja štiri mesece. Prospekti zastonj« Maribor. Viktringhofgasse 17/1.
Poslano.«)
Po Mokronogu krožijo pisma polna najpodlejše vsebine z mojim podpisom in z enako pisavo pisana brezimna pisma. Ker jaz svojega poštenega imena ne dam za take surovosti in laži, povem tu javno dopisateljici, naj si gre služit denar s poštenim delom, ne pa s takimi podlimi dejanji. Če je dekle pošteno, naj se podpiše, sicer jo tu javno imenujem obrekljivkoln lažnjlvko,
Trebelno, 24. maja 1918.
Franc Žagar,
_ posestnik in trgovec.
* Za vsebino tega splea je uredaifltvd
odgovorno le toliko,  kolikor določa -akon*
Brez posrtaega obvestila.
Hesfni pogrebni zavod v IJnfetjMi,
Frani Zalaznik, c. kr. finančni nadpaznik v p. naznanja v svojem )n v imenu ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je njegova srčnolj ubij ena soproga, oziroma svakinja in teta, gospa
JoslplnaZalaznIIirai.OerzetIč
v petek dne 17. t m. ob pol 3. uri popoldne, po osemnajst letni mukepolni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, boguvdano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v nedeljo, dne 19. majnika 1918, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Marije Terezije cesta štv. 13 na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. 2398
V Ljubljani, dne 17. maja 1918.
Zahvala.
Za vse izraze iskrenega sožalja povodom smrti našega nenadomestljivega soproga, dobrega očeta, strica, tasta, gospoda
mana
posestniku, trgovca, obč. svetovalca K t. d. v Zsgorju ob Savi
izrekamo našo najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so s sočutjem lajšali globoko bol v dneh žalosti in tuge, zlasti vsem domačim društvom osobito Glasbenemu društvu za ginljivo petje, vsem prijateljem in znancem, ki so spremili prebla-gega pokojnika k zadnjemu počitku, Častiti duhovščini in vsem darovalcem krasnih vencev.
Zagorje ob Savi, dne 15. maja 191S.
2395
ŽaHsjoči ostali.
Katera blagosrčna zakonska, ki nimata svojih otrok, bi adoptirala (vzela za svojega) sirotnega inteligentnega akademika, plemenitega srca, 23 let starega? Naslov pri upr. »Si. Nar.« 2183
Dober sil
prodaja v večji množini tvrdka Anion Suslan, Ljubljana, Hsrlovska cesSa štev. 15. 17,9
DSig#fi 15 let staro, s
PKI P    7. razredi, želi lil^BIKj vstopiti v kako večjo trgovino za učenko z vso oskrbo bodisi na deželi ali v mesu. Nastop takoj. — Naslov pove upravniStvo »Slovenskega Naroda«. 2374
Kopi io !i liiji
:: na prometnem kraju. ::
Pismene ponudbe z podrobnimi coja-snili in ceno pod „H!sa 118 3" na
upravništvo >Slov. Naroda«. 1183
PRODAJALKA
vajena samostojno voditi trgovino z mešanim blagom, z daljšo prakso, želi premeniti službo. Nastop lahko takoi. Naslov: A. A. pošta Štanga pri Liliji, Dolenjsko. 2285
okol1. 80 kg kislega zelja. Tj^"
■f iiMiiM praalco po nrašič-l\UPIliB k£h ali prašiča 40 do 50 kg težkega. 2399
drogerija Kane, Ljubljana
SSgT Žfdovska nlica.
Kapnjem v.metmz
in splošno vse, kar je starinsko. Posredujem pri proda-i posestev.
ALBERT DERGANC, brivec
Frančiškanska  ulica tO. 14:8
BI
se sprejme takoi. Ponudbe na modno trgovino H. Henda v Ljubljani. 2379
Živio,
velepos.
radi starosti mla-tilnlco še vdobrem staniu, motor za bencin, s 3—4 konj sil. še prav v dobrem staniu Josip Skopo p. Dntovlje.
(Rlanteikleiđ) ena navadna Še več drug.h obi^k in bluz se ceno Droda. Vpiaša se: Židovska steza 4, II. nad.
Haiiffi
pripravne za mlenie vseh vrst žita Drodaja kornad po 75 K AdoU Onoen-helm, Morav. Ostra va, Brficken-gasse 13. 23:2
za odvetniško pisarno na deželi, ki ima nekaj prakse, se snrejme iakoj. Ponudbe na naslov: Dr Oton Fcttich, odvetnik v Ljubi>ani. 2322
gjSF" Ckofii 25.000
sslataih sadik
in večja množina
konjskega §no§a::
se odda. — Več: Sv. Martina cesta, Ccstiina Banko. 2397
vajen vseh del in obdelave vrta, se sprejme s L avgustom v prosto stanovanje. — Poizve se pri prisilni uoravi bratov Serravalll, Som-čkova ulica št. 19 od 4. ure do 6.
are poaoludne. 2332
na debelo in droano
Zaloga: 2342
Rimska cesta 24
Kontor i Slinška ul. 5.
ini
1SSF* Me presraie! "SJ1
Veliki due url trajajoči MmM spored
v KINO CENTRE, v eSelei. gledaliSiu
g^V* vzbuja največjo pozornost -^sg®
Igra danes, v soboto, jutri v nedelfo in na binkoštai ponedeljek.
Posvečeno zakladu cesarice ZITE za mladinsko skrb:
Otrok mojega teSlšnlega
Ljudska igra v filmu s predigro in v štirih dejanjih. V glavni vlogi: EINAR LANGSN3SB0 in prvovrstni dunaiski igralci.
Izvrstna veseloigra v treh dej. V glavni vlogi slavna ASTA NiSLSElf.
ggaj"" Prve predstave vsak dan tudi za mladino.
Pri teh 2 uri trajajočih predstavah neznatno zi 10 vinarjev
zvišane cene. 2345
Čevljarski Šivalni stroj
za gornje dete, rabljen pa še dobro ohranjen kupi Siaktres, Fratakova mUea 10 pri L. Fahorla. — Doma zvečer od 7.-9. 2385
ffVKnpl se dobro ohrao|o*~V§
otroški voziček::
ali se zamenja za živila. — Ponudbe:
Pire Ana, Lfebliana. Prisotna nlica
9, IL 7. 2389
t0F Sprejmete so takoj
pomivalni
za restavracijo. Kje, pove upravniStvo »Slovenskega Naroda«. 2315
ki ni v rabi, je mrtev kapital. Hitro in dobro se lahko noda prt NationaS Regiatrior Kassen O. m. b. H. Dunaj. VI. Marlatiilferstr. 57-59.
STARI DENARJI
(Zlasti grški, rimski, srednjeveški) se kupijo po najvišjih conah. Po drobne ronudbe pismeno na K* K6-nigstatter, Dunaj« VIII.« Brelten-foldergasse 18. 2362
Izurjena
blagajnica rka
se a re!me pri
ibki 8 (enAl L
2373
Prazne vreče
vsake vrste in suhe goba kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišj h dnevnih cenah trgovska firma J. Kulian, Kranj, Oor. Isto-ram se sprejme trgovski utenec.
rodajalka
z dežele, veSČa špecerijske in manufakturne stroke, želi vsiopiti v službo takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe naj se rošiljajo na uprav. »Slov. Naroda« pod Šifro .Prodajalka At 460/2310"
Za takojšnji vstop se lice starejša
::proda]alka::
v trgovino z mešanim blagom. Izurjena mora biti sosebno dobro v železninski stroki ter rezanju šip. — Naslov pove upravništvo »Sloven. Naroda«. 2387
Vnel co v večjem industrijskem »»»P* »w kraju na Slovenskem
hišica z vrtom
pripravna za obrtnika. — Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« v Ljubljani pod: „obrtnik 33 2361*'.
Sf* Kupim ~3hp
omaro ia obleko,
ter prodam ali zamenjam za mast ali moko črne visoke sevro čevlje st.
33 Pismene ponudbe pod „Omara 2396" na upravništvo »Slov. Naroda«.
I. vrste, dvakrat, trikrat in štirikrat vezane razpošilja tvrdka 2351
Jakob Vatoveci Trst.
Mladenič, star 26 let, značajen in prijetne zunanjosti, z nekaj gotovine, se želi v svrho ženitve seznaniti z go-spico ali vdovo s posestvom (kmetno)
na deželi. Stroga tajnost zajamčena Ponudbe pod: „PtlCek t rez gnezda 2375" na upravništvo »Slov. Naroda«
Ženitna ponudba.
OospodlČ28, stara 22 let, s par tiso kronami premoženja, se Želi seznanit v svrho Ženitve z gospodom mir neg: značaja in dobrega srca, ki ima trgo vino. Resne ponudbe s sliko naj se blagovoli o poslati na uprav. »Slovel Naroda« pod: „Pomlsd 090/2386'
Toplice
(grvahko).
zdravijo protln, ravnan, ischiaa.
Pojasnila in prospekti zastonj. Dobra prehrana zagotovljena. 1421
do £000 m* drv, aa proda v poseka nje. Naslov pri upr. »Slov. Nar.* 23^
Žen i t na ponudba.
Izobraženo dekle s 3000 K denarja, se 2eli piiženiti v kako gostilno ali k boljšemu rokodelcu. — Vešča je tudi nemščine v jeziku in pisavi. Le re^ne ponudbe na naslov: PoStaelef e2e Kreievcl 3*3 pri Ljutomeru, Sp.
Štajersko. 23&*
:: Na prodaj je::
za gostilniške vrtove. — Simon Pra-protnlk, Ljubljana, Jenkova nI. 7.
Češko gos'e perfe.
1 kg bel ga puljenega I. vrsta K 24 — 1 »     » »      II.    »   K 16 50
1 »  sivega      » .....K 7.—
1 » belega nepuljenega I. vrsta K 10.— 1 »      » »r       II.  »   K 6 50
Po povzetju pošilja se po 5 kg ali več. I. HALDEH, Praga - Sirichov, ~sg*.-z Elnakeho tf. 1. 2377
Ženitna ponndba.
Mladenič, 26 let star, vojaščme popolnoma prost, ekonom in trgovec, s 50 009.— K prihranka, se želi v svrho takojšnje ženitve seznaniti z zavedno Slovenko, kmetijsko ali trgovsko vsaj nekoliko izobraženo, v starosti do 24 let. — Gospodične s primernim posestvom ali trgovino imajo prednost, vendar pa to ni glavni pogoj. Le vseskozi resne ponudbe s priloženo sliko se vljudno prosijo nasloviti na uprav »Sloven. Naroda« pod „E. K. 2380' do 31. maja 1.1. Tajnost častna zadeva.
• t
PRODAJALKA
•t • t
izurjena v trgovini mešanega blaga, katera ima tudi veselje do nakupovanja deželnih pridelkov, 2350
trgovskega nčenca,
sina poštenih kmečkih staršev, vsaj
14 let starega, sprejme tvrdka SjSP Vinko lerak v Trebnjem.
Deklica
(sirota) stara 14 let, bi se rada izučila v kaki večji trgovini. Več pove
i. Kralj, sedlar, Železniki, Gorenjsko
Komoletni 4530
KURNIKI
v vsaki velikosti,
stroji za valjenje
za poljedelce in veleposestnike,
mSini za kosti
za pripravo krme (za roEnl obrat in gonilno
silo) se kupijo najboljše pri
Nickerl & (o., d. z. o. z.
speciialno podjetje za racijonalno rejo perutnine in drobnjadi.
Inzersdorf 63 pri Dunaja.
Zahtevajte veliki katalog, učna knjiga 63 proti vposlatvi 1 K v znamkah.
Tesarje In mizarje
proti dobremu plačilu (za hrano in stanovanje skrbi eno) spreime AUTOM ST SI NE R. Ljubljana, Jeranova ulica st. 11. 175
Gb Flux
mm- Gosposka nlica 4,
1 nadstropje, levo
Uradno dovoljena, že 20 let obstoječa najstarejša lfublf.
rosredovalnica slfinoveni !n služb
v udobnost cenj. občinstva zopet v središču mesta.
išče nujno: komorno strežnico in sobarico k samostojni da-;.i (grofici) v Zagrebi već dekiio za vse, na-v dao knharfo i za Ogrsko, Buda-pesto, VcUUi Varadin itd p 2 gospodični k otrokom, z znanjem glasbe, 2 natakarici na rrcun in donaialko sa morsko kopališče, oporo gospodinji na doielo. več deklic sa od del eni posel (Ealra-madehoc) Dobra plača, s alna mesta Vstop po dogovoru. — VeČ se izve v posredovalnici. 2 91
Stanovanje
s 3—4 sobami in pritiklinami Iščem za avgustov termin sli xa takof. Najraiše ob rerifenji mesta Posredovanje ae nagradi. — Naslov pove upravništvo »Slovtn. Naroda«. 2388
Več tisoč kubičnih metrov suhih bukovih drv se zamenja ia ličila ali kaj drugega, oziroma se tudi proda. — Kdor se hoče za zimo preskrbeti s kurjavo, naj se zg!asi rri J. Plan-karin v LfnV'lani, na Dolenjski c. st. 5 Od 4. dO 7. nre zvečer. 23u9
Proda se klavir
Poizve se: ftelenburgova aL IL I, D. levo. 2394
KUHARICA
se .sprejme pri — J. Bo nad, Čopova cesta 18. 2370
špecerijske stroke, z večletno prakso in dobrimi priporočili. — P smene po nudbe pod „specerlja 2253 1 na upr. »Slovenskega Naroda«.
Srb@ii€a
hraste, izpusćale, grinte in druge koine nadloge odpravi hitro in sigurno Paratol, domače mazilo. Ne
umaže, je brez vonja, zato uporabno tudi Čez dan. Veliki lonček K 3 50. dvojnati K 6.— Dalje Paratol tresni prašek za varstvo občutljive kože. škatljica K 2.50. Oboje se dobi proti vposlatvi zneska od lekarnarja
M. Eleln Paratol tvornici v Budimpešti, VTI-24. Rozsa utca 21.
Kdor mi prod« "^M
OlAMfiMO dobrega glasu, £*IMrairaW mu odstopim ve-
čjo množino cigar ali pa cigar, tabaka. NatanCneie e. Raslm, Wattena i Ttroi. 2363
JtM Za tako| ao lite H
1   #^ %M §k I   za pisarno, če
m  m. Jsm mM m   mogoče vbre-■si ^s^ ■ meT^sssp d:m mesta.— Cenjene ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod 9rD. a. 28 2326".
Sadni mošt
večje partiie na vagone prodaja 0. atelzer, Wetzelsdorf bel fraz. 2005
98° o žveplo
(tveplenl prah) se odda v večjih množinah. — Ponudbe pod Žveplo 2261" na uprav. »Sloven. Naroda«.
17 let stara, pridna, kt se je v trgovini učila že poldrugo leto, želi dokončati svojo učno dobo v večji trgovini, nairaje na deželi. Cenj. ponudbe pod: „Veselje do trgovine 2284'* na upr. »Si. Nar.«
Z bonjo (UDlDhD),
brez napake, po 3 leta stara za vprego in za tek pripravna, se oddasta zaradi pomanjkanja prostora. — Kje, pove upravništvo »Sloven. Naroda*. 2378
gospodična,
Prihranite si denar
ako kupite 2367
BARVO za obleko
TBI£I A ^,na riepotvorjena I El%b#^ —pralna znamka—
Na drobno zavitek 60 h. 6—7
zavitkov za eno damsko obleko Preprodajalci ugodne cene na debelo. — Svarimo pred ponaredbami z enako se glasečimi imeni. Zahtevajte samo znamko ,,TEKLA".*^p(|
COMMEfKIA,
prodajalna dru'ba /.a kem. tehn potrebščine. Praga II. Vaelavske namesti 13. — Telefon 6187.
Proda se::
Lim tekoč (Pflanzenleim-Silesia) kg K 1*80, — Nadomestilo za pivnik (DauerloscheO a 7.— K, pisalne garniture (Taschenhalter) a 3 —K, Karbonski papir violičast in črn 1 karton 100 ils. cena a 22.— K naprej, Indigo papir prima 100 pol a 40.— K, trakovi sa pisal, stroj do 13 mm a 15— K, od 15 do 35 mm a 18.— K. za napravo crnila (Tinterol) prima 50 Skatelj v 1 kartonu a 18,— K karton, aponke (Hertktammer) 1 škatlja a 2.50 K. patrone fporabno za vsako pero) in vseh barvan se lahko piše a —.60 K, mine za sori navedene garniture a —.60 K. 1 nov pls. stroj z nemškimi tipkami cena po dogovoru.
Med, trčan 50-200 kg po 28 K za kg.
(Kakor tudi Se druge novosti.) Trgovci
-opusi. Pismene ponudbe na postni predal st. 143, Uubiiana. 2313
VABILO
na
OBCN! ZBOR
Kmečke poso'ifnice io branilnice na Igu
regljtierao! zadrege z neomejena zavezo.
kateri se vrši
dne 26 mala 1918 ob 4. nrl popoldne v uradnih prostorih na Iga a sledečim
IMF" sporedom:
1. Poročilo načelstva;
2. Poročilo nadzorstva in odobrenje letnega rakuna za 1917 letoj
3. Volitev nadzorstva;
4. Slučajnosti.
Načelstvo.
Za slučaj nesklepčnosti prvega vrši se na istem mestu in z istim sporedom druc občni zbor pol ure pozneje, ki ,klepa brezpogojno. 23^7
Nočni čuvaj
vešč dinamo električne luči, se sprejme proti oskrbi, stanovanju, hrani In plači. Šmartno prt Litiji, usnjarijau 2359
Proda te
Poizve se pri M* Hubert, OMnika ulica ilov. 8. 2364
Kupi se dobro ohranjen
pisalni stroj.
Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« 2252
Kdor Ima ob nenadni Izselitvi
STANOVANJE
2 sob s prlpadbi, naj ponudi pod
„R0ST0HAR" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2335
KISLO VODO
in vino razpošilja 1768 A.Oset p. Guštanj Koroško.
Knptm
brinovo olje.
Sporočite množino In ceno na f. Cvek«
2318
Rabim zanesljivega, tresnega
n~ si----za konje proti
hlapca
mora biti vajen vožnje iz gozda. Franc Ravnikar, oblast, skušeni mestni tesarski mojster, Linhartova niica 29.
Delavce in delavke
spreime takoj v službo strojilna tovarna Samsa & C o v Ljubi lan i, Metelkova nlica 4. Zglaševanje od 4—5 popoldne. 2200
a birmo
dobavlja vsakovrstne slaSčice, trakove, rokavice, nogavice, bluze, Sale. broše, sukanec in druge raznovrstne drobnarije Blanda Savni k, LJubljana, Kolodvorska ulica Stev. 35. 2339
Delniški kapital fi 60j20G.0C0"—. Rezerve „ 17,000.000'—.
den. vlog na hran. knjižice 31. okt.
k 214,681.380-—.
1917
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver
Centrala na Dunaju. — Ustanovljena 1864. Vogal Marijin trg-fc Petra Kita (V biŠi JUiOTilKli Generali"). Ustanovljzna 1834. - 33 podružnic.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vreanestnlk papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih
papirjev nt posojila nanje. 34
Najkulantnejše izvrSevanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih — izplačevanje ku
Ronov in izžrebanje vrednostnih papirjev — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in lujih novcev. -ajeinodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih paoirjev, l^tin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Opravilisće c kr. rasr. loterije Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. IzplačUa in nakasila v A ner .to in Ia Amerika
Ustmena In pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko  »padajočih transakcijah vsekdar brezplačno.
rrzolavlte: Prometna banka Linbllana.     Teleloa itev. 41
5630
3634
31
4985
D&biva se po vsej fflvs4?©-©srskl monarhiji. V Ljubljani pri
LLi^MJtC IS    m tir* đw©rni đob
lini,
Marije Terezije cesta it 1
Naubausasse 31
1419
zdravniško priporočena Varuje pred prehlaje-njem, dobro vsesava, oije, komodna In praktična, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. Kompletna garnitura K 11'—, I 18«—, na leta trpežna K 24«— 30, najfinejša na K 36,— in & 42-— Porto 95 vinarjev. V varstvo žensk izmivalni aparat 40*—, 43'— S, Po-Siljatev diskretna. — Hi^ijen. blasra trgovina S'. Fotokv Drmaj, VI. SJiegeTicrsssa 15.
Kupujem zmedene
Štefan SirmoH,
£jablj3sa, ?od Črančo št. 3.
FQZSB! zaradi vpoklicani a v vojaško slnžbovanfe le Icliol cćort samo za prodajo blaga in sicer vsaki dan samo ođ ©. do pol 1. in v nedeljo od 6. do 11. are dop.
^? ^ g-m-^ SLO
stare n£3iom.]e;?e...............K 35.— 2179
nove.......................K 50.—
za 1 kg cista teJs ter IRgSP svilnate odpadke *T^&3 K 52.— za 1 kg netto prevzame v vsaki množin! brez prejšnjega vprar-anja po povzeli.
99«
Proda se prostovoljno na lecem in zdravem mestu, 4 klm. oi La\-
zlcske ceste lefeče posežtco v velikosti 240 crMov. Od tega ie 15 oralov nfiv, 5 oralov vrta in sadovnjaka, 4 orale travnika, 7 oralov vinograda, 180 oralov loze, drugo pašniki z novo
prizemno hišo in gosnodar5k;mi poslopji. — Cena 350(033 krCT?.. Bližja pojasni'a daje MlfO Sibie obč. tajnik v ??etreffČa pri FerSevet:,
■rvafto- 1656
lElvecia slov&nsfca hranilnica!
UUBLMM. Prešernova ulica it 3
!e Ssseln koncem leta 1916 vlogf . . . . S 66,800*000'--htp&tečftih In občinskih posojil ■ ■ « • a 27s600"000a— rezervnega zaklada   ........ „ 2,500*000'—
Sprejema vloga vsak delavnik in liti obrestuje najvišje po
4'
Ponos   iaa«L^B*5£^       _i «■» f Ecdoat
*2*22 mmm naaosnssfilo za i""«!««
večje sa n§sta!ne vloge pa po dogovoru« 159 IranUftiea jo pupllarno varna in stoji pod kontrolo
s. kr. deželne vlade.
Za. varčeaje ima vpeljano lične domaSa hranilnike.
Fssofa na zei»li!š5a fn poslopja na Kranjskem proti 5%t isven E?an{ske   pa proti 5 VUV% obreatim ln proti
«a»iasaj 1 % oziroma
odplačevanju na dolg.
od c. kr. kmetijsko-kem. preizkus, in splošnega avstr. društva lekarnarjev na Dunaju preiskano:
fserSitf zajaroženo p^poinoma n£škog§!jitro.
3 2fe<?fta«Ae&e „aftMIA" spaja vse *a*S5d&OW&la  lastnosti originalnega
kakor pšeničnega, riževega, ječmenovega, krompirjevega, kuhalnega in surovega Škroba In se enako lahko rabi za vse industrijalne in doma-. če namene. — Neutrpljivo za vsako gospodinj-
Be.edn= ta ;rflEka ob?- stvo,  bolnice, samostane, pralnice, industrijce
itd. Dobiva se po vseh fek^rnafr, cfre^c-rZ-|a?!, 3pec£?ŠJ2*i, |3£rffmerijch in podobnih prodaialnicto v originalnih zavitkih z natančnim navodnom po SO h in K 1*50. 2079 Za posamezne kraje se solventnim trgovcem oddajo edine prodale, da se izključi verižno trgovanje. — Preprodajalci dobe uspešno reklamo in visok rabat. Zadevna vprašanja je naslavljati na general. razpečevali?če za Kranjsko
&4I9&c3 HoSoroar v UuB»3Janio
V podpiranje trgovcev ia obrtnikov ima ostaao.ljeno
reditrae društvo.
__ u
Viiikovićeva
VS nadomestilo
;a-50PUMNm snežno beli lug ** Kristal vanilin-sladkor
M&u prašek za peko.
Oiiave. ponor, paprika, oimet cisti gar., Diroant, klinčki, jari'««, Icockn za Juho in gola£, ruski ca;;, milo za b-ilesije. toitotno miln, »Tihsi in vsa druga kolonilalna roba dobi ve
edino no nejni^iih dnovnih cenah pri nolidni in znani tirrdki
^oroje vuocovec
Prva saarcbSKa Importns in eksportna agenturno tcom.sijonafna trgovina in tovarna „MILKA" proizvodov s skladiSSem na debelo
-=  Z&G&EB, HVzvVA&ja 9. ==-
:ah3evaJ2e ceniks! 116! Dokler Je zaloga!
^■|itiiiftitrii;riiiT:r?iiiiiiM!:iii(fifiiiffiitiiitiiiii!iiiifiittiiiiiiiiiiiiiiii?iiriiiiiiiiifiifiiifiiiiiiif iiuiiifiil
Vsakovrstne slamnike, slamnate torbice (cekarje) a*" predpražnike, "»a
slamnate Solne priporočam
gosp. trgovcem za obila naroČila
FRAN (ERAR,
tovarn* slamnikov vStobu
^ post« Ponašale pri tfebl|aai^
svojo trgovino z velikim skladiščem manufakturne in mešano stroke za jako ugodne cene.
Ust me ne ponudbe ris 2026
Vilim Pitk, Zagreb,
Savska cesta 68.
Kupujem:
les xa lame od 12 cm naprej na mt
mehak okrogel lam, smrekovo lubje i lansko in te-čreslo j tošnje
teSereieBHlOcmn.p«J
Prosim ponudbe s skrajnimi cenami, množino in navedbo roka za oddajo 1745
Vinko Vabit, Zaiec, 8
Spodnje Štajersko.
Kuiantno poslovanje. Takojšnje plačilo proti duplikatom.
lansKa
Sina banka v Ljubljani
ki Delni&ka glavnica 10,000.0(50 kron. n
Sirila a*jeva ulica štev. 2.
Rezervni fondi okroglo 2,000.000 kron.
Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Peg-ružiiice v SpBitu, Celovcu, Trsta, Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju.
_---Sprejema    —-- I Kumile in prodaja vso vrsto vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovoljuje
vloge  na knjižice  in  tekoži  ražun aprovi^acljske kredite«
proti ugodnemu obrastovanju.
ST
20^706
Stran 8.
»SLOVENSKI NAROD*, dne 11. maja 1918.
.06. štev.
STARI ZOBJE
se kupujejo po najvišjih cenah. Stari trg 13, H. nadst. v Ljubljani. 2321
Proda se dobro ohranjen ::
M9VER3E0 LEKSIKON.
V. Bed ina, Rimska cesta st. 5. 2355
kostanjev in hrastov LES,
od 10 cm. debeline in od 1 mt dolžine naprej, kakor tudi lepe hrastove in orehove hlode od 30 cm debeline naprej.  Ponudbe na naslov: Anton Reschitz, trgovina s lesonit Ljubljana. 2o92
Kupim
s sadnim in zelenjad-nim vrtom, pripravna tudi za Obrt, oddalie-na eno uro od železniške postaje na Notranjskem, se proda Razen hiše se proda tudi nekaj njiv in travnikov. — Cena nizka. Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«. 2289
umeten, s saharinom osla$en» koncentriran, finega vonja, izdaten in stanoviten razpošiljam od 5 kg naprej po J$g S 10.— po povzetju. Tudi malf-nov sok. 2172
A doli Tosebi Fragc*¥iRO« gradi štev. 1273 17.
?a večje odjeme speclalae ponuUDe.
zastopniki se iščejo.
Uvedeni
Zahtevajte zastonj in poštnine prosto moj katalog s slikami ur, zlatnine, srebrni"j. godb. inštr. itd.
C. in kr. dvorni založnik v Mostu (Briix) št. 1958. Nikljaste ali jeklene anker-ure K 26. 28, 30, bela kovina (Gloria-srebro) goldin ali jeklo, remont, z dvojnim pokrivalom K 35, 40, 50, 60, violine K 22, 24, 26, harmonike K 26, 28 in višje. Za ure triletna garancija. Pošilja se po povzetju. Izmena dopustna ali 651 denar nazaj.
Framyriol mlajenje las , ki
rdeče, svetle in sive lase in brado za trajno temno pobarva. 1 steklenica s pdL uri K 3 25
Rydyol
*^5je rožnata voda, K*i Živo 'pordeči bleda lita. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2-45.
Naslov za naročila;
Jan. firoft Engol - Drooene.
Brno štev. 639, Moravsko.
vseh vrst za urade društva, trgovce itd
t
mu.
graver in izdelova-telj kaačukovin štampilij
Dvorski trg štev. 1.
® a
Gorica -Stolna nI. It. 2-4.
Irgoia in
Ljubljana
Stari trg M 28.
\M tty'
Mu in
t staro poevmal.:.
Šivalni in pisalni stroju
gramofoni.
Električne iepne svetilke. Najboljše baterije.
Posebno nUka cena za preprodajalce.
Vsaka dama naj čita
mojo velezanimivo navodilo o
modernem negovujn gradi].
Iskušen svet pri vpadlosti  ia pomanjkanju bujnosti. — Pišite zaupno na
Ido Krause, Požun, Pressburg Ogrsko
Schcnzstrasse 2. odd. 41.
:o&4
Cen ene ponudbe na
mmmvmm mm, ibsemeibisse zz.
ie srečali
6*S
Po dolgoletnem raziskavaniu na polju negovanja lepote se je konečno posrečilo, najti novo metodo, po kateri se vse nadležne kožne nečistosti kot pege, zajedci, mozolji, gube,' nosna in obrazna rdečica tekom nekaj dnij sigurno odstranijo na kar zadobi obraz, tudi pri starejših damah, mladostno sveže rožnato lice. Učinek je presenetljiv in
ta recept so sijajno priporočili sloveči zdravniki. Tisoči prostovoljnih priznam! Vsakomur dajem proti retour-znamki popolnoma zaatonj pojasnila. Pišite takoj na: L. Decker, Dunaj   56, Predal 19.
odrieiek 38. 11
domač 'zđelefc! to )e
• - ^a ■*■> *•>—m.
____
NAIB0L1SI:
tfooiva se vseh prodajaln-: i;
on
Priporoča za
=1
ptli
o sezno i
slamnike !
svilsue klobuke io čepice |
najnovejših oblik Bj
Židovska ulica stev. 3. za đarae m delnice I
Popravila se snretemafo. ■
?a!ni MoMi vedno v zalogi |
Dvorski trg 1, Wm
Naprodaj imam malo rabljeni s
ml Deering
•SF" z rezervnim nožem.
^= J« SComatic i
zastopnik poljedelskih strojev \* Ljubljani, S8p- Qradi$Se štv. 11
in zastopnik znane tvornice brzoparilnikov „Welela" ki izdeiuje tudi kotle za kuhanje zganja. 2391
Slovenska tvrdka.
pozna
izdelkov „AĐRIA", na i si naroči takoj cenik in vzorce, da spozna njih kakovost Kavni nadomestek s sladkorjem in cikorijo mešan, pralni prašek, snežno« bel, van.lijia sladkor, pecilni prašek, pravi Ca j, milo sa britje, toaletno milo, pralno milo, nadomestek za Škrob, plavilo v steklenicah In kroglicah, francosko žganje, cigaretni papir, mak, kontna, paprika, poper itd. Krtače sa ribanje, kocke za juho in golai, kolofonija, grenka sol itd. Itd. Naročite si kavnega nadomestka, dokler je čas, ker v kratkem ne bode dobiti sladkorja ter s tem tudi kave ne. 2177 Zahtevajte cenik takoj. "SJBfc
FILIP ŠIBENIK,
IZDELKI „AORIA" ZAGREB.
Slovenska tvrdka.
^
O c
(D
S.
4
Srbečico, hraste, lišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, postav, varovano „S&ABA-FOlaT' rujavo mazilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni lonček K 230, veliki K 4-—, porcija za rodbino K 11«—.
= Dr. L Flesch's Kronen-Apotheke (6ydr), Raab Ogrsko. —
Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna „prl i late m Jelena",
LJubljana, Marijin trg. 880
Pozor na varstveno znamko „SSA3AFORM"
1
fiimitiiiiimn
iMiiimimmii
G. F. Jurase
oglaševalec  klavirjev  In  trgoveo  z glasbili
Ljubljana, Wolffova uliea 12.
Edina konces. tvrdka za uglaSevanje klavirjev In harmonijev ter popravila vseh glasbil. Vsa te dela izvršujem strokovno In ceno. Glasbenim Šolam ugia-iuje Izključno le G. F. Jurasek.
IIHIBIliBDBIIBBNl
TVRDKA WAHEK
mr KRZNARSTVO -fER
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA
nI
naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da se letošnjo jesen ne bode prevzemala kožuhovina v popravilo, torej prosim, da se mi popravilo izroči Čez poletje. 2171 Kožuhovina se sprejema čez poletje v shrambo.
ji
Naslov za pisma: los. Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Zahtevajte slovenski cenik!
Priporočamo edino najboljše Šivalne stroje tvrdke:
Jos. Peteline, w*m. g***^
poleg frančiškanskega mostu, levof 3. hiša ob vodi.
Največja in  edina zaloga  šivalnih  strojev vseh sistemov v poljubnih opremah za obrt in rodbino.
W zalogi igle, olje, ter deli za razne rtroje. ,„ leta, e_„eIJt,
Dostavitev strojev takoi I    Pouk ▼ vezenju brezplačen I
Opozorilo.
Tvrdka Josip Reich, parna barvarna in kemična čistilnica, prosi vljudno svoje častite odjemalce, da naj
Čimprej poSljojo po predmete, ki so jih izročili za barvanje ali Čiščenje do konce aprila 1911. Kakor je razvidno iz prevzemnih listov, jamči,
tvrdka samo 3 mesece za te predmete, z: Cenene odjemalce prosimo torej, da nc pride pozneje do neljubih slučajev, ki bi mogli nastati vsled nadalj-
nega puSčanja teh predmetov pri tvrdki, — da čimprej vzamejo stvari domov. Za blago, ki je bilo prineseno v barvanje aH čiščenje in do imenovanega dne in ni bilo prevzeto, ne dam nobene odškodnine, ako bi se blago pogrešalo ali ko bi bilo vsled požara uničeno, n Obenem si usoja podpisana tvrdka opozoriti cenjeno občinstvo na to, da se ii je posrečilo z velikimi težavami dobiti barvila sa barvanje oblek Is svile, volne, bombaievine in platna in sicer za razparane in nerazpatane obleke tako, da more tekom 2—3 tednov po kar najnižjih cenah barvati po želji črno, modro, rujavo, zeleno itd. Podpisana tvrdka se priporoča cenjenemu občinstvu kar najbolje in upa, da se bo občinstvo čimbolj posluževalo njene parne barvarne. 2376
Josip R@ich, Ljubljana.
Parna barvarna in kemična čistilnica. B-V" Tovarna: Poljanski nasip štev. 4. ~M Podružnica: Selenburgova ulica Stev. 3.
Mirni Sark9 Ljubljana
Notel „pri Maliču", soba 25., 26. ■ II. nadstropje. ■
1 ■■■ 1
Vedno zadnje novosti "^Jpj
dunajskih modelov.
Popravila se okusno in točno izvršujejo.
Žalni klobuki vedno v zalogi.
BaT lito *•
korespodentlnja
oziroma SUJIGOVODKDf JA za manufakturno trgovino v Ljubljani, vešča slovenskega in nemškega jezika. Plača po dogovoru — Ponudbe na „postat predal 17". 2333
Stanovanje
oziroma prostori za pisarno v bližini sodnije se išče eventuelno se lamenja stanovanje v tem kraju, s cenim pa lepim stanovanjem na periferiji mesta. Tudi se zazneata hiša na Dunaju z hišo v Ljubljani. Ponudbe na upravništvo .Slov. Naroda" pod „stanovanja ta zamena 840*.
Za podplate gorskih čevljev ,|
eno in dveplatne
nabitie za lesene čevlje, mišje glavice, lekleni SČitilci pod Matov, leseni cveki na debelo V. S TEIN, iebljaraiea, Praga, Kralj. Vinohrady it. ti20.
Obrtnik, 26 let star, vojaSČine popolnoma prost, z 20.000 K premoženja, se želi v svrho ženitve seznaniti z dobio-srčno gospodično ali vdovo od 18—26 let staro, ki ima hišo ali posestvo v mestu ali večjem prometnem kraju, v bližini mesta ni izključeno. Trgovsko naobražene imajo prednost. Resne ponudbe, ako le mogoče s sliko, na upr. »Slovenskega Naroda« pod ppSreoaa bodočnost 489 2324". — Tajnost zajamčena.
C
□mi
IIŠ1E
2
Josip Jug
pleskarski io likarski mojster
Ljubljana, Rimska cesta št m*
se priporoča  cenjenemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Jamčim da delam samo s pristnim firnežem.
Solidan la točna posrreiba.
i irsir=
llslC
V—1181
en gros:
leseni, gala lita, eelnloia, roženi. Iz slonove kasti glavniki ia cetanle In loptr prah.
Rudolf Bodenrmiller,
Ljubljana, Stari trg štev. 8.
Jos. Rojlno
modni atelje
za gospode
LJubljana
Franca Jožefa cesta 3.
VojaSke in uradniške uniforme
po mori v najkrajiem Času.
xxxxxxxxxxxx
Kupim zopet
v vseh (tudi malih) množinah i
Selak orangt   . .  . ,  , . K 120 a kg.
Sclalc rubin .......K 100 za kg.
Kafra v kosih  .   .  .  .   .   . K 120 ta kg.
Gumi arabski......K 40 za k«.
Boraks v kosih......K 21 ia kg.
Salmijak f kosih.....K  24 za kg.
Srr.lrglovo platno  ,  ,  ,  .   . K 1*10 za poio *uplm bakreno galico, bal emalini lSk, stearin Ltd.
GeorgFaludi, Budimpešta
V. Lipot kdrut 12. 2366 Naslov za brzojava: Indicator, Bodapeat
xxxxxxxxxxxx
Stanje vlog koncem novembra 1917 ca. K 209,707.065*70.
Podružnica v Ljubljani
Češka indastrijalna banka
Glavnica E 40,000.000*—.
Stritarjeva ulica št. 9.
Financiranje vojaških dobnu.
i t
:: Mie zo aprouizačne nakupe.
Vsakovrstne bančne transakcije.
Srečke e. kr. avstr. razredna loterije.
Nakazila vojnim ujetnikom.
63
0A
ES