UREDNIŠTVO IN TJPRAVNISTVO: LJUBLJANA, KNAFLJSTA ULICA iT. S. — mOOR: Sl-tt, Sl-M» M-M te Ml — BAtfe losk ta opelfee. Meaeta Mfotetu MAd,b fcmaematro 90 dfcL rzKLJmCN-o ZASTOPSTVO ra ogteM lm KrMJertee Tfi> M I.....■■■ili tana nr—i-PMMBripr AOTA ESCMTSIVA per m pubbBcitA 65 pmnkoai ftaBana ed rMONE PCBBUCITA ITALIANA S. MHANO četen: UNIONE FCBBUdTA ITAUAIf A & A-, MUSAKO. Jasne Ducejeve besede so izzvale silen odmev po vsem svetu Kristalno jasen Ducejev govor ne potrebuje nobenih komentarjev, da bi ga razumel italijanski narod in ostali svet. Govor ne služi samo za domačo porabo, temveč je mednarodne važnosti. Nudil je pregled vsega, kar je bilo doseženega in vsega, kar je bilo storjenega za dosego zmage. Nekega dne v bodočnosti bomo bolje razumeli kot danes globoki zgodovinski pomen tega govora. Italijanski narod je pokazal, da ne potrebuje umetnih sredstev za vzdrževanje svoje vere v Domovino in v Zmago. Mussolinijeva poslanica pa je kljub temu za srce vseh Italijanov kakor blagodejno okrepčilo. Ducejeva vera je vera vseh. Sedanja vojna je vojna vernega naroda, ki zaupa v Boga in ljubi pravico, proti narodu, čigar edini bog je zlato in čigar pravica se imenuje zatiranje. Gre za vojno tistih, ki so goreče zahtevah prostor pod soncem, proti tistim, ko ropaželjno obvladujejo življenjske prostore sveta. Gre za vojno mladih in močnih narodov, ki imajo obilno delovnih rok, proti starim in propadajočim narodom, ki se ogibajo truda in se hočejo okoristiti samo z delom drugih. »Verujem,« je rekel Duce, »da je v tej velikanski borbi med zlatom in krvjo pravični Bog, ki živi v dušah narodov, izbral. To je sinteza naše vojne. Med zatiralci in zatiranimi je Bog izbral in zmagali bomo.« Duce je zatrdil, da je zmaga gotova in obsežna panorama podane bilance tvori tej gotovosti trdno podlago, na drugi strani pa ni prikril ljudstvu, da bo borba še huda. da se lahko še razširi, preden se začne njen konec. Amerika bo kriva za vse nadaljne žrtve. Samo zaradi nevere, intrig in korupcije, katere predstavnik je predsednik Roosevelt, bo vi žen v sedanjo vojno, ki je popolnoma evropska vojna, ame-ški narod in z njim drugi narodi. Kakor sta Chamberlain in Churchill zaradi svojega nerazumevanja in nezaupanja odgovorna za sedanjo vojno, tako bi padla samo na Roosevelta popolna odgovornost za nadaljevanje in razširjenje vojne. Potrebno je torej, da je narod že zdaj pripravljen na najvišjo duhovno moč. ki raste, kakor je zatrdil Duce, usodno s trajanjem vojne, in povečuje neprijetnosti ter dela Čedalje bolj težko življenje ljudstva. Vse to pa ne more zastrašiti italijanskega ljudstva, ki je preveč razumno, da ne bi vedelo, kaj bi bilo iz njega, če bi se v njegovo nesrečo posrečilo silam plutokracije in mednarodnega židovstva obvladati sile Osi. K veri Duceja se torej pridružuje boij kakor kdaj prej italijanska volja, Id se hoče zoperstavljati do kraja, ki se ne bo prej ustavila, dokler ne bo dosežena zmaga, in to s kakršnimi koli žrtvami. Medtem ko je govoril Mussolini v italijanski zbornici, se je Churchill branil v parlamentu spričo neuspehov, ki so kronali angleško akcijo v Sredozemlja. Ponovna se je pokazala kla-verna rivaliteta med Churchillom in njegovim bivšim ministrom Horom Beli sh o. Churchill ni našel novih vrednih argumentov, da bi opravičil strašne poraze in se je raje skril za vojaško tajnost, ki seveda ne more opravičiti poloma Churchillovih diplomatič-nih in vojaških akcij. Edini argument, ki ga je Churchill lahko izrekel proti svojemu nasprotniku, je smešen. Rekel je. da na Kreti zaradi tega ni bilo letališč, da se jih ne bi poslužili nemški padalci. Priznal je nadalje, da tudi številna in dobra letališča ne bi mogla služiti Angležem, ker nimajo zadosti letal in pilotov, Nemci pa imajo vsega tega dovolj. Kmalu bomo slišali Churchilla izjaviti, da je nepotrebno poslati še nadalje ladje v Sredozemlje, ker se je bati tem večjih izgub, čimbolj ( se ladje izpostavljajo. Na veliko ozn an en je železne vere. ki ga je spregovoril v istem trenutku Duce, je premier največjega imperija na svetu odgovoril z mučno in očitno izjavo o nemoči in slabosti. Na bojišču Z bojišča. 13. jun. s. Veliki Ducejev govor je izzval ogromno navdušenje med Italijani na 4. obali. V raznih krajih so tudi nemški vojaki poslušali Ducejev govor. Na ta način se je izkazalo, da so Nemci zmerom bolj tovariško navezani na Italijane v borbi proti skupnemu sovražniku in za skupne pravice. Severnoafriška fronta je postala ena najvažnejših bojišč v vojni proti Angliji. Po ponovnem zavzetju Cirenajke s pomočjo nemških čet so italijanski vojaki praznovali prvo obletnico vojne z neomajno volio, da bi izpolnili ukaze Duceja in se borili do končne zma- Na Madžarskem Budimpešta. 13. jun. s. Listi poročajo, da ie na stotisoče Madžarov in Italijanov v Budimpešti v prostorih fašističnih organizacij m drugod po radiu poslušalo poslednji Ducejev govor, ki ga je prenašal tudi madžarski radio. Takoi do prenosu iz Rima ie budimpeštanski radio posvetil pol ure prvi obletnici italijanske intervencije v vojni General Suhay je v kratkem govoru obrazložil strateško situacijo Italije ter je ugotovil, da ie prevzela eno najtežjih nalog v sedanji vojni Italijanski vojak je dokazal svoj pogum in vztrajnost, ki ju bodo opevali še v legendah nele italijanski, marveč vsi evropski narodi Dva naroda — ena vojna Nemška javnost popolnoma odobrava Ducejeve besedo potrjuje vero v končno zmago Berlin, 13. jun. s. Velike manifesitacije. ki so se vršile v Italiji ob prvi obletnici njenega vstopa v vojno m zgodovinski Ducejev govor, sta vzbudila v vsej nemSki javnosti splošno pozornost. Nemški tisk je objavil na prvih straneh vrsto člankov, v katerih izpričuje živo navdušenje, ki ga je nemški narod vedno kazal c priliki italijanskih narodnih praznikov in svečanosti. Tokrat je to navdušenje dosi. so pokazala vso sme^nowt take politike. Po enem letn vojne, bojevane na celi vrsti front, v dolžini približno 7000 km. je Ttalija ohranila svoje oborožene sile in do^ocgla pri vsem tem sijajne zmage, ki so najotiplji-vejšj doka-z. da bo ob strani svoje za veznice doživela rudi končni rriumf Na Slovaškem Bratislava, 13. jun. s. Listi objavljajo dolge članke o italijanski intervenciji v vojni. »Slovenska pravda« opozarja na delež, ki ga je imela Italija doslej v tej vojni. Italijanske voine sile so napravile globoke vrzeli v angleško blokado. Po zlomu Fran- cije je Italija dolgo časa vzdržala vse breme vojne v Grčiji in Afriki. Tudi drugi listi govore o velikem naporu Italije v pretekli zimi In opozarjajo na kraju na zadnje operacije osnih sil v Grčiji in na Kreti, ki so se zaključile s polnim uspehom obeh osnih zaveznic. Na Portugalskem Lizbona, 13. jun. s. Vsi listi se obširno bavi jo z zgodovinskim EHicejevim govorom. »Republicac pravi, da je Duce podal jasen ln pravilen ekspoze o delovanju vojnih sil na raznih frontah. Pomembne so njegove besede glede Zedinjenih držav, katerih vstop v vojno ne bi spremenil položaja in niti ne preprečil angleškega poraza. List opozarja na prispodobo s Sulo, zgledom diktatorja, ki je bil po Mussolini-jevih besedah samo diletant v primeri z Rooseveltom. V Graji Atene, 13. jun. s, Duceje\ govor, v katerem je bila napoved o zasedbi Grčije, je napravil največji vtis v Atenah, čete, ki so že na grških tleh ter na pohodu proti Atenam, so se zbrale okrog radijskih sprejemnikov ter so z navdušenjem poslušale Ducejeve besede. Atenski listi so posvetili govoru cele prve strani in v svojih komentarjih podčrtali voljo Italije, da olajša rane, ki so bile prizadete grškemu narodu spričo slepe politike vlade, ki se je udinjala Londonu. Italija te Grčija, pravi neki list, sta spet našli pot svoje zgodovine. Ko se bo vojna končala, bo lahko Grčija spet z zaupanjem gledala v bodočnost spričo viteškega sodelovanja dosedanjega nasprotnika. Na Norveškem 0*10, 13. jun. s. Ves tisk je objavil obširna poročila o Ducejevem govoru. Posebej opozarjajo listi na ugotovitev, da spada Grčija v italijanski življenski prostor ter na absolutno trdno prepričanje o končni zmagi. »Aften Posten« opozarja na uspehe, ki so jih italijanske oborožene sile dosegle na vseh frontah V Ameriki New Tork, 13. jun. s. Kljub navodilom, naj nsti zmanjšajo pomen in odmev Duce-jevega govora, je pokazala ameriška javnost veliko pozornost zanj. Napačno tolmačenje in namerne potvorbe nekaterih listov so popolnoma kompenzirala odobravanja neodvisnih in izolacijskih političnih krogov, ki kažejo popolno razumevanje za evropske probleme. Intervencijski krogi bodo morali glede na Ducejeve ugotovitve opustiti svoje dosedanje iluzionistične in alarmistične mahinacije ter najti druge argumente za nadaljnjo agitacijo proti osi. V čila Santiago de Chile, 13. junija, s. Vsi listi so objavili dolga poročila o Ducejevem govoru. »Mercurio« opozarja na uspehe italijanskih oboroženih sil in njihovo sodelovanje z nemškimi. >n Diario Hustra-do« pravi, da je Mussolini jasno povedal, da ameriška intervencija ne bi mogla spremeniti izida vojne. Italijani v Cilu so govor poslušali, zbrani okrog svojih voditeljev in so priredili navdušene manifestacije za Duceja. Govor generala Cavallera načelnika glavnega generalnega štaba Rim. 13. jun. s. Ob prvi obletnici vojne je imel načelnik glavnega generalnega štaba general Cavallero naslednji govor po radiu: Praznovanje obletnice ni samo navaden obred, ki naj bi spomnil na zgodovinske dogodke, stare in komaj pretekle, na dejanja našega orožja v težki borbi proti največjemu preostalemu sovražniku. V časa, ki je tako poln dogodkov, ki jih vsi preživljamo, pomeni spomin na preteklost dejansko le pripravo na nove borbe, na poti do končnega in trajnega cilja, ki ga moramo doseči. Zgodovina narodom ne dovoljuje počitka- Generacije, ki so več žrtvovale in več trpele, bodo ob koncu prejele nagrado odločilne zmage. Za to odločilno zmago smo zgrabili za orožje pred 12 meseci. Zavedali smo se težavne preizkušnje, vedeli smo, da se bo nadaljevala borna, ki je stvarno trajala že nekaj let ln ki je postala srdita onega dne, ko smo se, da U zagotovili bodočnost svojemu narodu ▼ primernem življenjskem prostoru, dvignili proti onim, ki so hoteli zagovarjati preživele ideologije in absurdni egoizem. V Afriki in Evropi smo prvi sprejeli borbo z angleškim sovražnikom, kljub sankcijam Društva narodov. V borbi, ki se je odtlej pričela, je nastal le ca prosi rde k Mi zmaga nad Neg1 udevo Etiopijo ni bila nikoli lojalno priznana in še najmanj tedaj, ko smo za ceno nove krvi v Španiji spet nastopili proti temnim silam, ki so hotele povzročati nemire in zmešnjavo, da bi zaustavile mlade in zdrave energije na noti do obnove Evrope. Dva veka, dva svetova sta udarila drug ob drugega. To je postalo usodno. Nastala je vojna. Na zapadni alpski fronti smo takoj prešli ▼ napad na postojanke, Id so bile spričo konfiguracije tal in tehničnih naprav naravnost silne. Premagali pa smo sleherni odpor in odločno prodrli v sovražno ozemlje, dokler nas ni zaustavila francoska ponudba premirja. Toda vojna se nI ustavila. Angleže smo vezali na najdelikatnejšlh točkah njihovega sistema m prisilili, da so na dolge fronte na kopnem m na morju postavili svoje najboljše sile. Tako smo bili pozvani, da smo se borili na daljnjih bojiščih, na težkih tleh, tam, kjer je bilo prodiranje usodno počasnejše, kjer so bile izgube bolj krvave in začasni neuspehi neizbežni. Pozneje je bil milijon ljudi s petih kontinentov, oborožen z vsemi sredstvi, pognan proti nam. V načrtu sovražnika je bilo, da bi s svojo zimsko ofenzivo razkrojil nase živce, oslabil nase sile, Izločil ti borbe nasprotnika, ki ga Je smatral za slabotnejšega. Ml pa smo trdno vztrajali ln izpolnjevali svojo nalogo, čeprav je bila težavna in nehvaležna. Doprinesli smo svoje žrtve, ker smo se zavedali, da se narodi le z žrtvami dvigajo. S tega vidika je treba meriti naš prispevek v dosedanjih borbah in za bodočo zmago. V resnici nI noben dan primernejši, da bi vzbudil nas ponos in utrdil našo vero, kakor današnji. Vojna, ki je leto dni divjala na kontinentu, je popustila, ker so bili vsi sovražniki na kontinentu premagani. Meja v Julijskih alpah je bila razširjena in pravičnejše začrtana. Jadranski problem je končno rešen. Pod žezlom princa tisočletnega Savojskega rodu se dviga sosednja Hrvatska kraljevina, Na vzhodu so naše postojanke popolnoma zavarovane. Na vzhodu se odpirajo poti naši trgovini in naši kulturi. Dogodki tako ogromnega pomena so bili posledica vojne z Grčijo, h kateri smo bili prisiljeni, da o pravem času zaustavimo angleško-grško akcijo, ki je Imela nalogo, napraviti iz Albanije mogočno pomorsko in letalsko oporišče za napad na naš polotok. Ko se bo pisala zgodovina vojne v Albaniji, nedosežnega junaštva Italijanskih borcev, enakovrednih onim, ki so v velikih bitkah na mejah, v naglem ponovnem zavojevanju Cirenajke. v najsil-nejšem odporu v daljnji Vzhodni Afriki priborili novo slavo našim zastavam, se bo ta kampanja v Albaniji pokazala v vsej svoji svetli veličini. Toda že sedaj se lahko reče, da je v 6 mesecih vojne na balkanskih frontah Italijanska vojska ustvarila pogoje ne samo za vojaški poraz nasprotnika, marveč tudi za propast slehernega preostalega angleškega prestiža v Evropi in na svetu, če je ob usodni zadnji uri nemška falanga vse pregazila na svoji poti je velik del zasluge za to, kakor je viteško priznal vodja zavezniške Nemčije, pripisati velikim žrtvam, ki so jih prenašali italijanski borci, silnemu naporu, ki so ga prestali v ostri zimi z odločilnimi bitkami v marcu ln aprilu. Takšni so živi odsevi žrtev, ki so jih doprinesli v Albaniji padli italijanski vojaki. Tega Italijani ne smemo nikoli pozabiti. Vojna se nadaljuje. Solidarnost osi je po- polna in lojalna tako na vojaškem, kakor na političnem, gospodarskem ta duhovnem področju. Pred" letom dni so prav ta dan nemški borci s svojih mogočnih oklopnih voz, ki so v dolgih kolonah prodirali proti francoskemu glavnemu stanu, vzklikali Italiji, ki je stopala ob njihovi strani na bojišče. Danes, po 12 mesecih nezlomljivega bratstva v orožju, jih navdušeno in tovariško pozdravljamo ter občudujemo zmage, ki so jih povsod dosegli. Dan za dnem so življenjski centri angleškega oto-bombardirani. Bitka na Atlantskem oceanu uničuje sovražno gospodarstvo; ▼ Sredozemlju, kjer srce angleškega imperija najintenzlvnejse bije, se razvijajo nove bitke. Na afriških tleh, ki smo si jih osvojili s tolikim pogumom in tolikimi žrtvami, se borba nadaljuje. Naj si nasprotnik nikar ne dela Iluzij spričo začasnih uspehov. Italija se bo vrnila tja, kjer je bila tn šla bo dalje, da tako izpriča silo svojega orožja, uveljavi svoje svete pravice in da novo življenje zemlji in narodom, ki jih je Anglija, izdajalka slehernega višjega interesa evropske civllizacie prepustila barbarstvu in neredu. Pogum in sposobnost, s katerima so naši oddelki prav te dni sodelo-i v bitki za Kreto, dokazuje trdnost naših namer. Da pa dosežemo cilj, se bo treba še boriti. Zagotavljam vam, da se stori vse, kar le more pospešiti dosego končnega uspeha. Vojska, mornarica in letalstvo, ki tesno sodelujejo, si na vse načine prizadevajo, da bi se izpopolnile po kakovosti in orožju ter drugih sredstvih. Dan za dnem se naše vojne sile izpopolnjujejo, jačrjo tn zboljšu-jejo. Italijani, ki so v prvem letu vojne zmeraj podajali zgledne dokaze miru tn discipline, se lahko Čutijo varne v vseh okoliščinah. Na poljih in v delavnicah izpolnjujejo svojo veliko nalogo in pospešujejo ritem svojega dnevnega dela. Narod in oborožene sile, združena v granatni blok volje, korakata nasproti zmagi, ki je gotova, ker bo utrujena ln izčrpana Evropa lahko samo z duhovnimi in socialnimi vrednotami mussolinijartske revolucije dosegla pravi pravični, trajni ln plodoviti mir. Pozdrav Kralju! Pozdrav EHiceju! Kralj Boris v Italiji Obiskal je Kralja in Cesarja ter imei dolg razgovor z Ducejem LJvorno, 13. jun. s. Kralj In Cesar je sprejel kralja Borisa Bolgarskega v San Rossoru. Včeraj sta se vladarja pripeljala v Livorao in si ogledala nekaj industrijskih naprav. Pisa, 13. junija, s. Predvčerajšnjim sta Kralj in Cesar ter bolgarski kralj Boris obiskala največje industrijsko podjetje v Pisi. Delavstvo ju je sprejelo z velikimi manifestacijami. Vladarja sta si ogledala posamezne oddelke tovarne. Ob zaključku obiska so se manifestacije ponovile. . Rim, 13. jim. s. Kralj Boris, ki se že nekaj dni modi v Italiji, je bil včeraj v Rimu, kjer ga je sprejel v Beneški palači Duce. Razgovor je trajal približno dve uri. Sofija, 13. junija, s. Vesti, da sta se sestala v Rimu kralj Boris in Duce v trenutku, ko je Fašistična Italija kot prva priznala pravico Bolgarije na ta način, da je njen Vodja priznal prvenstveno bolgarski značaj Makedonije, je napravila v vsej Bolgariji najgloblji vtis. Listi opozarjajo na zgodovinski sestanek, ki sta ga imela Mussolini in kralj Boris že leta 1932, ko je bila Bolgarija še poniževana in oškodovana od takozvanih mirovnih pogodb. Razgoioru, ki sta ga rmela kralj Boris in Mussolini pripisujejo polit i čh i krogi v Sofiji osnovni pomen glede na nadaljni razvoj prijateljskih odnosa je v obeh držav, ki so prišli do izraza že s tem, da je Bolgarija pristopila k trojnemu paktu. General Antonescu pri Hitlerja Monakovn, 13. jun. s. General Antonescu je včeraj prispel v Monakovo. Takoj po njegovem prihodu ga je sprejel zunanji minister Ribbentrop. Zvečer mu je Ribben-trop priredil večerjo, ki so se je udeležile mnoge ugledne osebnosti. Berlin, 13. jun, s. FOhrer je včeraj ob 11. sprejel generala Antonesca. Imela sta prisrčen razgovor. Ob prihodu v kancelarsko palačo so bile generalu Antonescu izkazane vojaške časti. Kancelarska palača je bila okrašena z nemškimi, italijanskimi ki romunskimi zastavami. Razgovoru je prisostvoval tudi zunanji minister von Ribbentrop. General Antonescu se je dopoldne poklonil na' grobu prvih padlih narodnih socialistov. Monakovo, 13. junija, s. Glede razgovora, ki ga je imel general Antonescu s Hitlerjem, se je izvedelo, da se je nanašal na vsa vprašanja, ki zadevajo obe prijateljski in zavezniški drŽavi in da je bilo na njem doseženo popolno soglasje obeh vlad. Se- danji razgovori se morajo presojati z vidika obveznosti in smotrov, ki so bili določeni v trojnem paktu, in Id pomenijo politično, gospodarsko in vojaško sodelovanje obeh držav za obnovo Evrope. Listi obširno poročajo o obisku generala Antonesca v Nemčiji. Vsi listi poveličujejo osebnost condneatorja nove Rumunije, Id mu pripisujejo velike vojaške in pottdčne sposobnosti. General Antonescu naglasa 5-Volkischre Beobachter« je bil mož, ki je znal v temnih urah, ko je bila Rum unija spričo politike kralja Jfarola popolnoma u din jena angleškim Interesom, najti žive in sveže sile v narodu ter jih s trdno voljo in pogumom pognati v politično borbo za ponovno pridobitev svobode In nacionalne časti. >Borsen-Zeitung< pravi, da Je ml general Antonescu pogumno povesti svojo deželo na pot, ki bo v skladu z njenimi viteškimi tradicijami. Sedaj koraka Rumu-nija ob strani osnih sil. General Antonescu, beleži >Deutsche Allgemeine Zeitimgc, je napravil že velike usluge novi Evropi. Ducejeve izjave potrjene po Rooseveltovih dejanjih jni izdatki Amerike so Rim, 13. junija, s. Predsednik Roosevelt je včeraj predložil kongTesu poročilo, v katerem pravi, da izdajajo Zedinjene države 15 milijonov funtov dnevno za pomoč Veliki Britaniji. Izdatki Zedinjenih držav znašajo torej v borbi proti Italiji in Nemčiji prav toliko, kolikor jih ima sama Velika Britanija. To poročilo ameriškega predsednika potrjuje izjavo Duceja, ki jo je podal v svojem govoru na seji Fašistične in Korporacijske zbornice, da so Zedinjene države že dejansko, če že ne de iure v vojni proti osi. Predsednik je Izjavil, da je sedaj v ameriških ladjedelnicah 60 angleških trgovinskih in vojnih ladij, ki se tam popravljajo. V bližnjih tednih bo priplulo v severoame-riške luke še nadaljnjih 200 angleških ladij, ki bodo v ameriških ladjedelnicah po- enaki izdatkom Anglije pravljene in na novo oborožene. Roosevelt je tudi omenil, da je Anglija od pričetka vojne potrošila v Zedinjenih državah 850 milijonov funtov. Skupna vrednost severo-ameriškega izvoza v Anglijo pa je znašala v tem času precej več. Preosnova čilske vlade Santiago de Chile, 13. jun Čilska vlada je bila delno rekonstruirana. Za novega zunanjega ministra je bil imenovan Juan Battista Rossetti. Novi minister je Izjavil poročevalcu »Imparciala«, da lanko Clle v zunanjepolitičnem pogl du zavzame Iz* ključno le stališče absolutne nevtralnosti, kakor jo je že Jasno obeleži predsednik republike. Stran 2 " Stav. 133 Letalske sile obvladalo sredozemsko ozračje Štiri angleška letala sestreljena — Letalski napadi na Malta, Tobruk in Mam Matrneh Glavni Stan Italijanskih Vojnih Sil Je. objavil 12. junija naslednje 372. vojno poročilo: V run i na 12. so bombniki ponovno napadli letališča na Malti. Včeraj je prišlo ob priliki izvidniškega poleta nad otokom do spopada med italijanskimi lovci in skupino »Ilurricanov«. Dva izmed teh sta bila sestreljena. Nad osrednjim Sredozemskim morjem so naši lovci naleteli na sovražne bombnike. Fn »Illenheim« je bil sestreljen. Neka naša torpiljarka je s svojimi protiletalskimi topovi sestrelila še drugo angleško letalo, južno od Pantellerije. Eno naše izvidniško letalo se ni vrnilo na svoje •norišče. Na Fsejskem morju so angleška letala bombardirala neki kraj na otoku Rod osu. V Severni Afriki je naše topništvo učinkovito obstreljevalo zbirajoče se sovražne oklopne vozove in druga motorna vozila. Skupine naših letal so ponovno napadle prometne in obrambne naprave to-hruške trdnjave. Povzročile so požare in eksplozije. Nemška letala so bombardirala naprave na oporišču Marsa Matruh Neko skladišče pogonskih sredstev se je vnelo. Angleška letala so bombardirala nekaj krajev v bengazijskt pokrajini. Civilno prebivalstvo je ohranilo mirno kri in je ostalo disciplinirano kakor vedno. V Vzhodni Afriki so nase čete spričo ojacenega sovražnega pritiska »vzele nove postojanke v ozadju dosedanje fronte. Nemško vo}no poročilo Berlin. 13. junija, s. Vrhovno poveljstvo nemikih vojnih sil je objavilo včeraj naslednje službeno vojno poročilo: Neka nemška podmornica je potopila več sovražnih tovornih parnikov s skupno 22.700 tonami. Letalske sile so podnevi in ponoči bon* bardirale važne vojaške napravo v juini in centralni Angliji ter pristaniške naprave ob vzhodni obali Škotske. V Severni Afriki je topništvo uspešno obstreljevalo pri Tobruku zbirajoče se čete in motorna vozila ter Je poškodovalo nekaj vodovodnih naprav. Sovražna letala so skušala prodreti nad zasedeno ozemlje« a so bila odbita, še preden jim je uspelo prileteti preko Rokav-skega preliva. Ob tej priliki so nemška letala in protiletalsko topništvo sestrelila pet angleških aparatov. V pretekli noči so sovražna letala bombardirala kraje v severni in zapadni Nemčiji z rušilnimi in zazidalnimi bombami. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj ubitih in ranjenih. V Komu. Duisburgu in Bochumu je bilo mnogo stanovanjskih hiš hudo poškodovanih. Industrijske in železniške naprave pa so bile le neznat- no poškodovane. Nočna protiletalska obramba Je bila intenzivno na delu in t je dosegla znatne uspehe. Nočni lovci in protiletalske baterije mornarice ter na kopnem so sestrelili 19 napadajočih angleških letal. Kapetan Herbert Schnltze je do danes potopil nad 900.000 ton sovražnega ladjevja. On je šesti podmorniški poveljnik. U je prekoračil to številko. Zopet dve angležki ladji potopljeni 13. jun. s. Angleška admiraliteta je objavila, da sta bili potopljeni ladji »Terrorc tn >Lady Byrd« v blizini libijske obale. * Terrorc je bil 7200tonski oklopni monitor in je bil oborožen z dvema topovoma po 381 mm, z osmimi po 102 mm, z dvema po 76 mm, dvema protiletalskima topovoma po 40 mm in dvema cevema za torpede po 553 mm. >Lady Byrd< je bila topničarka, oborožena s 13 topovi in večjim številom protiletalskih strojnic. 200 ameriSkih letal prispelo v Singapoore Rangkok, 13. junija, s. V noči na pretekli ponedeljek je prispelo v Singapoore 200 ameriških letal. Letala so bila takoj izročena angleškemu poveljstvu na Daljnem vzhodu. L'Arma Aerea domina nel cielo mediterraneo guattro velivoli inglesi abbattuti — Attacchi aerei contro Malta, Tobruk e Marsa Matruch II Qu:irtier Generale delle Forze Armate comunira in data d»*I 12 giugno il seguen-te bo-lettino di gtirrra n. 372: Durante la nottr sul 12 velivoli da bom-bardanu-ntn hanno attaccato, ln varie ri-prese, a^roporti di Malta. Ieri, nel corso di una rleognl/.ione aerea Mill'Kola, la no-stra caccia dl seorta, impegnato combat-timento con una formazione di »Hurrica-ne« ne ha abbattuti due. NH Medit« rraneo centrale, nostri caccia-tori hanno intercettato bombardieri nemiri: un »Ulcnheim« e sta to abbattuto. Al- tro vellvolo britannlco e stato abbattuto a sud di Pantelleria dal tiro contraereo di una nostra sllurante. Un nostro ricogni-tore non e rientrato. Nell'Egeo, aerei britannlci hanno lanci a t o bombe so ona 1 očali ta delTisola di Rodi. NeirAfrica settentrionale, sul fronte di Tobruk, concentramenti di carri armati e automezzi nemici sono »tati efficacemente battuti dalla nostra artiglleria. Nostri re-parti aerei hanno ripetutamente attaccato obiettivi logisistici ed apprestamcnti dl- fensivi della piazza di Tobruk provocando incendl ed esplosionl. U ni t a aeree germa-niche hanno colpito gli obiettivi della base dl Marsa Matruch. TJ d deposito car buran ti e stato tncendiato. Velivoli britannicl hanno bom barda to al-enne 1 očali ta del bengasino. II contegno delle popola zlo ni civili e stato come sem-pre calmo e disciplinato. Nell'Africa orientale, ln seguito allan-mentata pressione nemica. le n ostre trupne hanno oceupato nuove piu arretrate po-sizioni. borbe v Siriji V»chy, 13. jun. s. Službeno ie bilo objavljeno, da se v S:riii razvijajo srdite borbe in da poganjajo Angleži v bitko vedno nova ojačenia. Francosko letalstvo je sestrelilo 10 nasprotnih letal. V južnem Libanonu je uspelo avstralskim čefram iz-voiev iporiftče na drugi strani Letani. \ iohv, 13. junija, s. Službeno je bilo snoči objavljeno, da so se borbe med francoskimi in angleškimi silami v Siriji v noči od srede na četrtek intenzivno nadaljevale posebno okrog trdnjave Saide in južno od Damaska. Angleške vojne ladje so. obstreljevale obalo. Dva francoska rušilca pa sta dve izmed njih zadela. Sovražni napadi na Ti sovo, 15 km južno od Damaska, so b; ti. Na obeh straneh so bile iz- gube Nov poskus angleških letal, da bi napadla bejrutsko luko, je bil odbit od protiletalske obrambe. Madrid, 13. jun. s Francoski poslanik v Madridu je izročil angleškemu poslaniku Samuelu Hoarcu BOVO protestno noto vlade v V v-u zaradi napada na Sirijo. Kopališče v Višnji gori oživelo Višnja gora, 11. junija. Kljub temu. da še ni bilo otvoritve sezone našega kopališča, je isto na binkoštne praznike in čez teden postalo zelo živahno. Krasno ulnčno vreme pač izvabi marsikoga na kopališče: ene, da si grejejo premrle ude in preganjajo revmatizern, mladino pa vlečejo številne zabave, ki se nudijo ob vodi. Rade se vrste tekme v plavanju na različne načine ali pa se tu in tam ponagaja s pljuskom vode na mirnega kopalca ob bazenu. Ugodnost teh predsezon-skih dni v našem kopališču je bila ta, da ni bilo treba plačati vstopnine, ker ni bilo nikogar, ki bi jo terjal (dobro bi bilo, da-±>i še dolgo ne bilo kopališče otvorjeno). Manj ugodno pa bo letos v kopališču dejstvo, da bo »biffe« najbrže vedno prazen. Obiska pa bo. kakor kaže že začetek, vedno več kakor druga leta. Zal nam bo da ne bomo mogli vse obiskovalce post re- či z dobrimi domačimi prigrizki, kakor bi jih lahko v prejšnjih sezonah, če bi nas toliko obiskovali kakor letos (malo jim žarimo namreč, da so preveč ljubili svojo Gorenjsko). Upamo, da letos ne bomo Dolenjci tako samevali v svoji lepi deželici in bomo veseli skušali ugoditi vsem željam gostov, da bodo našli mnogo lepih in prijetnih uric, tako v kopališču kakor po dolenjskih hribčkih. 2e samo dobro razpoloženje vedno številnejših gostov, ki se vračajo zvečer nazaj v Ljubljano, nam potrjuje, da bo res tako. Zato na svidenje v lepi Dolenjski! Dolenjka. Stavkovno gibanje v Ameriki New York, 11. junija d. V Detroiru je pričelo v šestih tvornican afl-umisnija stavkati 4000 delavcev. Tvornice imajo za 250 miJIijonov dolarjev naročal za ameriško ki angleško vojno mdusrtrijo. Inserirajte v „S1. Narod«44! Naše gledališče HRAMA Petek. 13. junija: ob 15. Komedija zmešnjav. Izven. Ljudska predstava. Cene od 14. din navzdol. Ob 19 30: Ana Chri- stie. Izven. Cene od 20 din navzdol. Igra skupina slovenskih mariborskih igralcev. Sobota. 14. junija: Učenjak. Red B. Nedelja, 15. junija: Bog z vami. mlada leta! Izven. Cene od#20 din navzdol. -¥* Opozarjamo na ljudsko predstavo Sha- kespeareove »Komedije zmešnjav«. Predstava bo v petek ob 15. uri popoldne po znižanih cenah od 14 din navzdol. Zgodba o dveh parih dvojčkov, gospodarjih in njunih slugah, je polna zabavnih zapletov. Shakespearov komedijski duh je zajet v odličnem prevodu Otona Župančiča in posrečene kreacije sodelujočih so pripomogle delu do živahnega uspeha. Igrali bodo Kralj. Jerman, Sever. Milčinski. Mira Danilova in Levarjeva. Režiser: prof. Sest. Skupina mariborskih slovenskih igralcev bo ponovila v petek zvečer ob 19.30 uspelo predstavo O'Neillove »Ana Christiec. Prva ljubljanska uprizoritev po Mariborčanih je pokazala veliko zanimanje občinstva, ki je z vso pozornostjo sledilo igri Mariborčanov in nagradilo igralce z živahnim odobravanjem. Igrali bodo: Kraljeva. Pavle, Kovic, Vladimir Skrbinšek, Rakarjeva in: Malec, Košič, Košuta, Jože Kovic, Nakrst in Blaz. Režiser VL Skrbinšek. OPERA Petek. 13. junija: Baletni večer. Red torek. Sobota, 14. junija^Don Kihot. Red A. INedelia, 15. junija: Faust. Izven. ★ Abonente reda torek opozarjamo, da bodo imeli zaradi bližnjega sklepa sezone petek 13. t. m. ob 19. uri v Operi Fali liri večer. Med posebno zanimive točke Baletnega večera spada Griegova lirična suita. Lisztova rapsodija, Gluckov »Don Juan* in Ravelov »Bolero«, ki predstavljajo zaključeno koreografije večjega obsega. Poleg njih sta na sporedu Se dva plesa, iz Novakove »Nikotinec in en ples iz Novakove >Signorina Gioventu«. Pri baletneiu večeru sodeluje celokupni baletni zbor s solistinjami: 'Bravničarjevo, Moharjevo. Remškarjevo, Japljevo ter solisti: Golovi-nom, Pilatom, Carmanom ter FogaČarjem. Koreografije so delo šefa baleta ing. Golo-vina in soloplesalca Borisa Pilata. Baletni večer bo spremljal deloma orkester, ki ga bo vodil dirigent A. Neffat, deloma klavir. Pri klavirju: dr. Svara. Zanimiva predstava G on n odo ve opere »Faust« se nam obeta v nedeljo zvečer oh 19. mri. V partijah Margarete in Mefista bosta nastopili dve naši mladi operni moči. Hevbalova in Lupša. V zadnjih dveh sezonah Sta se razvila mlada pevca v vsega upoštevanja vredna člana in pokazala s Številnimi nastopi svoj razvoj. Partiji Mar- garete in Fefista sta zelo obsežni in stav-ljata pevca pred odgovornosti polni nalogi. Na njun nastop opozarjamo. Radijski spored e.i.a.r. radio LJUBLJANA Petek. 13. junija Ob 12.30 vesti v slovenščini. 12.45 operetna glasba. 13. napoved časa in vesti v ;tali.;an&čini, 13.15 službeno voino poročilo v slovenščini, 13.17 operetna glasba. 14.— vesti v italijanščini. 14.15 slovenska glas- ba. 14.25 različna glasba. 14.45 vesti v slovenščini. 17.15 orkester Angelini, 19. italijanska ura prof. dr. Stanka Lebna, 19.13 vesti v slovenščini. 19.45 pesmi. 20. napoved časa in napoved vesti v italijanščini, 20.20 komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30 simfonični koncert pod vodstvom I gori a Markewitscha. v presledku vesti v slovenščini. 22.10 različna glasba pod vodstvom dirigenta Fragne, ob 22.45 vesti v slovenščini. Iz Metlike — Čigav je vol? Pri posestniku Bulicu Iliji v vasi Buličih štev. 3 v občini Rada-tov^i se nahaja že nekaj tednov vol sive barve, za katerega pa posestnik ne ve. čigav je. Vol ima na icvt,m scegnu vi:g«*no številko CL XXI. Pra'i lastnik vola s potrebnimi dokumenti o lastništvu naj se zglasi v občini Radatoviči. — Dražba prevoza poste. Dne 20. junija t. 1. ob 10. uri dopoldne se bo v pisarni občine Metlika-mesto vršila dražba za prevoz pošte Metlika-kolodvor in obratno z dvakratnima dnevnima vožnjama. — Pozor pred steklino! Poročali smo že o dveh primerih pasje stekline, ki se je pojavila v okolici Metlike. Znova je bila 8. junija ugotovljena steklina na eni mački v vasi Dobravice pri Gradacu, kar ponovno dokazuje, da se je steklina v tukajšnjem srezu razpasla posebno zaradi tega, ker se lastniki psov in mačk ne držijo strogih kontumačnih predpisov odrejenih od strani okrajnega glavarstva. Glede upoštevanja in strogega izvajanja odredb bodo proti vsem, ki nimajo mačk in psov predpisano zavarovanih, pod vzete najstrožje mere! Vesti iz Srbi|e — Zamenjava jufoslovenskega denarja. V Beogradu so te dni končali z zamenjavo denarja, ki ga je izdala bivša j u gosi oven-ska Narodna banka za denar, ki ga je izdala Srbska narodna banka. Nova Srbska narodna banka je ob tej priliki v obeh beograjskih dnevnikih objavila, da je denar menjala v svoji beograjski centrali, dalje v svojih pxxiiTižnicah v Vršcu, Kra-gujevcu. Nišu, Pančevu. Petru v gradu. TJži-cah in Sabcu ter v svojih pod centralah v Zemunu, Obrenovcu, Valjevu, Mladenov- cu, Smederevu. Požarevcu, Svilajncu, Petrovcu, Velikem Gradištu, Donjem Mila-novcu. Negotdnai. Brzi Palanki, Arandje-lovcu. Veliki Kikindi, Novem Bečeju, Jasi Tomiću, AjLbunarju, Kovinu, Beli Crkvi, Kxuševcu, Zaječaru. Leskovem. Ćupriji, Kraljevu, Kosovski M: tro vi ci. CaČku, I vanj ici in Bajiru Baš ti. Ta pregled krajev je zaiTirniv že zaradi tega. ker si po njem vsaj približno lahko ustvarimo sliko oziroma obseg sedanje srbske države. Denar so poleg tega menjali vsi davčni uradi v državi, za zamenjavo pa so bili pooblaščeni tudi vsi važnejši beograiski denarni zavodi. — Beograjski balet spet nastopa. £e s prvim svojim povojnim nastopom je skupina članov baleta beograjskega Narodnega gledališča s svojima prvakinjama Natašo Boškovićevo in Anico Prelićevo ter prvakom Milošem Ristićern zbudila veliko zanimanje. Skupina bo zdaj redno nastopala, in sicer v dvorani Kolarčeve univerze. Na programu ima zlasti Straussa, Webra in Cajkovskega. — Bankarstvo Južne Srbije. Sofijski listi poročajo, da je bolgarska Kmetijska in zadružna banka v smislu sporazuma z nemškimi vojaškimi oblastmi in z bolgarsko vlado otvorila v Južni Srbiji 11 podružnic, ki so med njimi važnejše v Skopij u, Velesu. Stipu in Bitolju. Poleg tega bo tudi v Traci j i ustanovila 13 podružnic. — Spekulanti — sovražniki Beograjčanov. Pod močriimi naslovi: »Spekulanti — sovražniki prebivalcev Beograda« prinašata oba beograjska dnevnika vsak dan seznam špekulantov, ki so bili kaznovani radi umazanih špekulacij. Kazni glase od 1 do 30. dni zapora. Prav tako v Beogradu strogo kaznujejo postopače in delomržne-že, zlasti pa goljufive kvarto^irce. Precej kazni je bilo v zadnjem času izrečenih ruda radi neupravičenega izvajanja raznih obrti. — Nasihifke v Beogradu strogo kaznujejo. Nemško vojaško poveljstvo v Beogradu ju pozvalo vse tiste, ki so se samovoljno vselili v stanovanja pripadnikov židovske narodnosti, da se takoj prijavijo. Kakor je videti iz poročil beograjskih listov, je taksnih nasilnikav. ki so se brez dovoljenja vselili v tuja stanovanja, v Beogradu precej. — Spored beograjske radijske oddajne postaje obsega vsak dan poleg del nemških in drugih tujih skladateljev tudi dela srbskih skladateljev in srbske narodne pesmi. Vsi radijski naročniki oziroma lastniki radijskih sprejemnikov so morali iste te dni ponovno prijaviti in ponovno plačati tudi prijavno takso, ki znaša 10 din. Srbskemu prebivalstvu sprejemnikov niso odvzeli, pač pa so jih odvzeli pripadnikom židovske narodnosti. Zanimivo je tudi, da je beograjska radijska oddajna postaja zdaj oproščena vseh davščin in drugih dajatev. m iMcrfrof v ffSUrv. Narodu" Visoki Komisar pri papežu V ponedeljek je Sv. Oče sprejel v svoji privatni knjižnici v posebni av-dienci Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino £ksc. Emilia Gra-ziolija. Pred tem je Sv. Oče, kakor je bilo že objavljeno, sprejel Sosvet Ljubljanske pokrajine, kateremu je podelil apostolski blagoslov. L'Alto Commissario dal Santo Padre Lunedi il Santo Padre ha ricevuto nel Suo studio pri vato in particolare udien-za TAlto Commissario per la Provin-cia di Lubiana 1'Eccellenza Emilio Gra-zioli. Precedentemente, come c stato pub-bluato, il Santo Padre a veva ricevuto la Consulta provinciale di Lubiana alla quale aveva impartito 1'Apostolica be-nedizione. Ljubljana je praznovala Telovo V stolni procesiji je bil tudi Eksc. Visoki Komisar Emilio Grazioli na čelu mnogih odličnikov Ljubljana, 13. junija Vsak praznik ima v Ljubljani poseben čar, kajti praznovanje sloni na tradiciji. Tudi Telovo je praznik, ki ga Ljubljana praznuje vsako'lete po stari tradiciji s procesijami po okrašenih ulicah med gostimi špalirji gledalcev. Vse procesije se pa niti ne moTejo zvrsrtiti za praznik, zato v neka- . terih župnijah praznujejo Telovo šele v nedeljo. Že od nekdaj je posebno slovela procesija iz stolnice in prejšnje čase so zaradi nje prihajali v mesto številni deželani tudi zelo daleč. Ta procesrija je vedno najbolj slovesna že zato. ker nosi monstranco škof ob veliki udeležbi duhovščine in ker so vselej zastopani številni odličniki civilne uprave. Razen tega se ta procesija razvije po ulicah sredi mesta. Tudi letos je Ljubljana slovesno praznovala Telovo. V nekem pogledu je b;lo praznovanje se slovesnejše. kajti v stolni procesiji je bilo izredno mnotjo odličnikov in, kar jo je še posebno povzdignilo, najvišji zastopniki civilne uprave Ljubljanske po krajine z Eksc. Visokim Komisarjem E. Grazioliiem na čelu in številni oficirsk' zhor. Navzoči so bili poveljnik Armade Eksc. Robotti, general Orlando, poveljnik Divizije Sardinskih Grenadirjev. Vicefede-rale konzul de Turris ln mnogoštevilni častniki Armadnepra zbora in ljubljanskega Presidija. mestni župan dr. Juro Adlešič, člani sosveta Ljubljanske pokraiine in dru-gi predstavniki lokalnih oblasti. Igrala je presidijska godba in za njo se je zvrstil oddelek Kraljevih Karabinjerjev. Posebno pozornost ie budilo tudi, da jc bilo v procesiji zelo mnogo zastopnikov naših ustanov, zbornic, uradov in šol. razen članov mestnega sveta z županom na čelu. V starih časih so telovske procesije pri nas zlasti poživljale narodne noše Tudi včeraj v stolni procesiji se je zvrstilo okx ^ 50 meskih in žensk v narodnih nošah. Prav v tem se je lepo pokazalo tudi na zunaj, da Ljubljanska pokrajina živi res svoje si-mo«.itfl'jno življenje ter da je Ljubljana src." Slovenije. Pogosto telovsike slovesno^i pokvari slabo vreme. Tudi včera« zjufiaj se ni obetalo najlepše neme Vendar je bilo dopoldne nekaj ur sončnih m stolna procesiia se ie inhko razvila nemoteno \'a ulicah se ie zbralo zelo mnogo ljudi. Povsod na oknih hiš v ulicah, koder je šla procesija, so b prižejane sveče in mnoga okna so b:Ia tudi lepo okrašena s cvetjem. Italijani, ki so imeli prvič priliko videti naV>» telovsko procesijo, so sprevideli, da naše mesto p. no do-stfojnc ter slovesno praznuje verske praznike in da tudi ceni zunanji, skoraj ju/nja:ki sijaj praznovanja Popoldne se je vreme zopet pokvarilo. Že doupoldnc jc kazalo — b:lo je zelo soparno — da bo zopet dež. Vendar jc po poldne deževalo le v presledkih, medtem ko je proti večeru začelo liti kakor ob največjih jesenskih nalivih. Meščani so os&aU včeraj po večini doma. že zat--. ker dopoldne niso zaupan" vremenu. Precej dobro so bili obiskani lokali v mestu. UHce w b; le najbolj živahne dopoldne in ze!o< živo je bilo zlasti na promenadi. La celebrazione sofenne della Šesta Corpus Damini TI Corpus Domini e stato festegrgriato con grrande solennita ln tutta la provincia di Lubiana dove la tradizione cattolica ri-fiorisce sotto la luce e la protezione dl Roma. Almeno 300 processioni. commoven-ti per la loro festosa semplicita popolare, hanno avuto luogo In tutto il territorio. Anche nelle parrocchie della periferia di Lubiana i costumi. gli stendardi, le musi-che ed i cori, la profusione del verde e dei fiori sor.o stati la mistica coreojrrafia dei cortei. Attorno agrli altari campestri hanno sostato in preghiera imponenti masse di popolo. A Lubiana, dopo la messa solenne cele-brata in Duomo* dal veseovo alla presenza delle autorita, un gTande corteo religloso si d svolto lunghissimo per le strade cit-tadine e si 6 fermato a quattro stazioni nel centro urbano, richiamando 1'intera popolazione del capoluogo. L'Alto C -missario Ecc. Emilio Grazioli, il Coman-dante del Corpo d'Armata Ecc. Genei Robotti. il Comandante la Divisione dei Granatieri di Sardegna Generale Orlando, il Vicefederale Console De Turris, nume-rosi uffieiali del Corpo d'Armata e Presidio di Lubiana. il Sindaco dott. Adlo-šič e le altre Autorita locali, hanno prei -ziato al'.a messa in Duomo e hanno po! partecipato alla benedizione e alla p cea-sione. — Agencija A val a pod nadzorstvom. Za komisarja - likvidatorja pri bivši jugoslo-venski novinarski agenciji Avali je bil postavljen nemški satnik dr. Julius Lip-pert, za njegovega namestnika pa dr. Wal-ter Gruber? V Beogradu posluje zdaj novinarska agencija, ki si je nadela naziv »Rudnike in ki že redno po zgledu drugih novinarskih agencij daje poročila listom in tudi beograjski radijski oddajni postaji. Pojasnila glede predpisov, ki se nanašajo na potrošnjo svežega govejega in svinjskega mesa. Naredba Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino št. 41 objavljena v Uradnem listu štev. 46 z dne 7. junija 3941 določa, da je prodaja svežega gove- jega in svinjskega mesa dovoljena samo ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih. V restavracijah, gostilaah, kremah in podobnih gostinskih obraflh je dovoljena prodaja jedil, prirejenih od svežega mesa, samo v zgoraj navedenih dneh. Radi točnejsega pojasnila se navaja, da se pod sveže goveje meso razume tudi sveže telečje meso. Od te omejitve je l/vzeto predelano govejo in svinjsko meso, t. j. klobase, preka-jeno In soljono mi^o. Ljubljana, dne 11. junija 1941-XIX. >PREVODc Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino. Inserirajte v „S1. Narodu"! Po kratki, mučni bolezni nas je zapustila naša predobra sestra in teta, gospa MALY STUPPAN, ro]. STARAL hišna posestnica PogTeb drage pokojnice bo v soboto, dne 14. t. m, ob 5. uri popoldne na evangeljskem pokopališču. Ljubljana, dne 13. junija 1941. Žalujoči ostali TJmri je na* ljubljeni mož, oče, stari oče. tast, g-ospod ŽIBERNA SIMON, železniški čuvaj v pokoju dne 12. t. m., po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Pogreb blagega pokojnika bo v soboto, dne 14. junija t. 1. ob 4. url popoldne z Zal, kapele Sv. Janeza, k Sv. Križu. LJubljana, dne 12. junija 1941. Žalujoči ostali - grev. 133 Dva italijanska šolska zavoda v Ljubljani Ljubljana dobi italijansko ljudsko šolo in lazijo Duce je sprejel ministra za narodno Vzgojo Bottaia, ki mu je poročal podrobno o delovanju fašističnega šolstva V preteklem šolskem letu. Duce je odredil, naj se šolstvo v bodoče še pospeši. W novem šolskem letu bodo spopolnjene razne vrste šol in otvorjene nove šole. novi razredi in tečaji. Ustanovljenih bo okoli 2000 novih razredov v ljudskih šolah. Ustanovljena bo med drugimi tudi popolna ljudska Šola ter posebna gimnazija za gojence italijanske narodnosti v Ljubljani. DNEVNE VESTI — Novi praporec guvernerja Dalmacije Novi praporec guvernerja Dalmacije so ljudje videli prvič pred dnevi, ko se Je guverner Eksc Bastianini peljal z avte. skozi mesto v guvernersko palačo. Pra poreč }e modre barve z zlatim robom tei s tremi glavami leoparda iz dalmatinskega grba. — Telefonski kabel iz Ljubljane do Ri ma. Po navodilih Eksc Visokega Komi sarja Je Državno podjetje za telefonsk: promet vzpostavilo in dalo v promet nove telefonsko zvezo Ljubljana - Rim Kabel ska zveza med Trstom in Rimom je bil?, spojena z vodom iz Ljubljane. Poizkusi so pokazali, da je nova telefonska zveza med Rimom in glavnim mestom nove Ljubljanske pokTajine. odlična. Dolžina nove zveze znaša 805 km, od katere Je 704 krr, kabla, 101 m pa zračne zveze. — Velik uspeb italijanske pevke v Dtt Una. Italijanska sopranistka Franca So-migli je žela ob svojem gostovanju v berlinski operi nenavaden uspeh. Vsi kritiki so priznali njene odlične umetniške sposobnosti in njen izredno čisti, močan ln kultiviran glas. Glavno vlogo je pela v Puccinijevi operi »Dekle z zapada«. Umetnica je članica ansambla Kr. Opere • Rimu, ki je gostovala v berlinski operi ve? večerov. — Pripravlja se zgraditev prekopa Ja-dran-Dunav. Obnova po bivši jugoslovanski vojski porušenib prometnih naprav na Hrvatskem naglo napreduje. Dva mostova preko Save in eden preko Drine so blU že izročeni prometu. Po končani obnovi namerava hrvatska vlada šlrokopotezno izgraditi prometno omrežje. Najprej naj bi se razSirila železniška proga ZagTeb-Dobova v dvotirno. V načrtu je zgraditev nekaterih novih železniških prog. Tudi nove vagone in lokomotive dobe hrvatske železnice Pripravlja se zgraditev novih hrvatskih državnih cest in prt tem bo dala Italija na podlagi gospodarskih pogodb med obema drŽavama Hrvatski v nekaterih krajih na razpolago svoje tehnične Izkušnje. Med najvažnejše prometne načrte nove Hrvatske pa spada velik načrt prekopa Jadran-rHmav, ki bi bil največiega pomena ne samo za Hrvatsko, temveč tudi za vao srednjo Evropo. — Otvoritev zračne proge Dunaj—Zagret. Prihod prvega letala v letošnji sezoni potniškega letalskega prometa na orogi Dunaj—G raz—Zagreb v Drestolico Hrvatske je bil združen z lepo svečanostjo Na zasrebškemd letališču so bili zbrani zastopnik' ob!astL da pozdravijo prve potnike, med katerimi sta bila graški veliki župan dr. Kaspar ln ravnateli berlinske Lufthanse Ubisch Potniška letala na orogi Dunaj—G raz—Zagreb letajo ob torkih, četrtkih in sobotah. — Javna zahvala! Uprava občine Ig pri Ljubljani se tem potom v imenu oškodovancev Po požaru, ki 1e izbruhnil na Igu dne 15. maja 1941 javno zahvaljuje za dobrodelno akciio nabiranja denarnih darov Iskreno se zahvaljujemo upravam vseh ljubljanskih dnevnikov za izkazano pozornost ter zbiranja darov. Drav nosebno hvaležnost pa izrekamo nagemu domačemu odvetniku g. dr. Zupančiču Tonetu, za tako aspešno organizirano pomoč kakor tudi vsem darovalcem. Iskrena hvala tudi vsem sodelujočim gasilcem ljubljanske poklicne in prostovoljne čete. celi na Lav-rici ter domačim gasilcem, ki so z največjim naporom požar uspešno ome lili ter na ta način rešili pretežni del ogroženega Iga pred nastalim požarom Vsem prav leoa hvala — Občina Ig — »Zid Suss« v filmu. NaSi čitatelj! se gotovo Se spominjajo romana »2id Siiss-c, ki je izhajal pred leti v >Slovenskem Narodne. Tudi po tem zanimivem romanu je segia filmska proizvodnja ln ga porabila za film pod istim Imenom. V olvšl Jugoslaviji je bil ta film prepovedan, zdaj pa je že ve^S dni na sporedu grajskega kina v Mariboru, kjer zbuja tako veliko pozornost, da so vse predstave razprodane. Glavno vlogo igra v filmu >2id Stlssi Konrad VeiL Film, ki prikazuje življenje ln početje Židov, hodijo gledat tudi ljudje iz krajev v mariborski okolicL — Nov rt ob. Težak udarec usode je zadel ravnatelja tovarne >Semperit< v Kranju £. Balda Geigerja. Neizprosna smrt mu je v sredo ugrabile ljubljeno soprogo go. Romano roj. Greg/orič. Ze več let jo je mučala, srčna bolezen in zaman ji je iskala 1 Ozka. Zdaj je smrt rešila trpljenja njo. globoko je pa presunlla z bolestjo soproga in vroče ljubljeno hčerkico Maco, Ki sta ostala sama v svoji tugl. Tolaži naj ju v teb težkih trenutkih zavest, da iskreno sočustvujejo z njima vsi, ki smo dobro, blago gospo Romano poznali. Pogreb bo danes popoldne ob 17 iz kapele sv. Jakoba na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Se mlada zapušča svojo družinico hi hudo je ob njenem svežem grobu vsem nam, ki smo poznali njeno mehko dušo ln njeno zlato srce. Bodi jI lahka zemlja! Ugledni rodbini nase globoko sožalje! — Gostovanje graSkega gledališča v Mariboru. Graška mestna gledališča so priredila skupno s štajerskim deželnim gledališčem zadnje dni več gostovanj v Mariboru. Uprizorjena so bila dela Izključno nemških avtorjev, razen Nicodemisovega >Scarapola<. — Tobačni monopol na Hrvatskem. Hrvatska vlada je pripravila zakon o monopolu, po katerem so tobak, cigaretni papir, sol, petrolej in vžigalice državni monopolski predmeti. Nova monopolska uprava Hrvatske, ki bo imel j svoi sedež v Zagrebu, ho imeia tudi nalogo na novo organizirati iosedanjo tobačno politiko dežele. Glavni Kraji Hrvatske, kjer se sadi tobak, so v Hercegovini in Dalmaciji, Hrvatska ima sest večjih tobačnih tovarn. Saditev tobaka bo znatno razširjena, tako da mogla Hrvatska tobak tudi izvažati. Kakovost tobaka se bo zboljšala s kontrolnimi ukrepi, tipizacijo itd. ln z modernizacijo predelovanja. — Nesreče, lOletni sin vlakovodje Anton (anc iz Bemekerjeve ulice v V od matu. 1e -čerai splezal na kozolec na polju, s ka-erega pa je padel in si zlomi] levo roko — 17letna služkinja Marija Zupane lz Ljub-lane se 1e včerai peljala s kolesom iz -nesta. na ovinku r>a 11 1e na snolzki cesti spodrsnilo da le padla Poškodovala tfk 1e lesno nogo ln se potolkla do životu. ~* )avi ie 06del z neke stavbe v mestu stav-Mnskt delavec Anton Govekar in si ore-tresel možgane — V opekarni na Viču zaposleni delavec Jernel Cermak 1e Ime i a vi opravka ori kotlu v kotlarni kler 1* r>o nesreči zdrsnil v kotel vrele vode tr *e hudo opekel po nogah — 261etneff? mehanika Stanka Cemiča stanuioče^s v Streliškl ulici 1e oooadel domači oes ln ta ugriznil v levo roko Iz Lfubljane —Ij Fotografi so prišli na svoj račun. Pri včerajšnji procesiji iz stolnice se Je zbralo in korakalo v sprevodu tudi lepo število narodnih noš lz vsega mesta, zlasti iz Trnovega in drugih predmestij. Dasl med procesijo ni otlo najlepše vreme in je le tu in tam posijalo sonce, da je bilo dovolj prave svetlobe, so prišli posebno na Marijinem trgu na svoj račun fotoe— i amaterji. Narodne noše v procesiji so bile neštetokrat fotografirane v veselje njih samih, še bolj pa fotografov. —lj Malo rib. Davi ni bilo naprodaj morskih rib. Zadnje dni je bilo slabo vreme za ribolov na morju in razen tega so bil'* še svetle noči. Ribe v obmorskih krajih so bile zato tem dražje in trgovcem v notranjosti jih ni kazalo kupovati. Danes so bile naprodaj med rečnimi ribami le potočne postrvi, in sicer po 56 din kg. Prodajali so še potočne rake, precej lepe kos po 6. 8 ali 10 din, koščaki so pa bili po 20 din kg. — Na trgu je bilo danes prvič nekoliko več gozdnih rdečih i a god —I j Glavna vodovodna cev Štrli iz nove sprehajalne poti v tivolskem gozda. Pod vodovodnim rezervoarjem smo dobili lepo sprehajalno pot, ki drži nad mestno vrtnarijo v tivolskem gozdu na južni strani vzporedno s Cesto na Rožnik. Ta pot ni potrebna le za sprehajalce, temveč se je poslužujejo tudi številni ljudje, ki hodijo v službo iz Rožne doline. Pot je brez klanca, LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Največji nim 20. stoletja... MireUle BaUn — Toaea Olacnettt. — Vsi nafti filmi v celoti ■ slovenskimi napisi I Kino Matica telefon 22-41 Vesela ln zabavna ljubavna pustolovščina mladega dekleta, rdect BAB Aiida Valil. Adies Mattom. Kot dodatek LaHkoatletske tekme v Torinu. Ob 16. '9 n 21 url Kino 81 o*a, tel. 27-30 Dr. Colin Bose NOVA AZUA življenje m sanimive navade prebivalce* malo snanlb krajev. Plim je opremljen ■ hrvatskimi napisi I Predstave dane« oh 16.. 19 tu 21 url cLino Union celei. ineutem ko so se ljudje močan prej posluževati strme poti, Jd leži nekoliko više naa novo. Nova pot je na nekaterih krajih precej globoko zasekana v hrib. Leži poo vod^vcKlnim rezervoarjem, zato so naleteli na glavno vodovodno cev. Zdaj je končano vse delo pri odkopa vanju, samo na kraju, kjer je vodovodna cev, štrli lz poti visok greben. Cev bodo morali položiti nize, da oo ležala dovolj globoko pod novo potjo. 3 tem bo pa precej dela, a morali ga bodo altro končati, ker voda ne sme biti delj iasa zaprta. —ij Kdečemu križu ao darovali. Uslužbenci tvrdite Horvat dt Comp. v Ljubljani so darovali Iruštvu Rdečega kri2a. od.se-ccu za socialno pomoč din ZcU nam?sto veri ia na grob pokojnega g. a. Hnoaiv iskrena avaiai V isu namen je iorova. g. -»eter Keršič, predsednik okrožnega sodišča ? Ljubljani din 300 nameno cvetja na rrob pokojnega %. Joška Pogačnika. —Ij Rdeči križ. sekcUa za socialno pomoč >oziva vse one ki so se naselili na pod-očtu Ljubljane in ki se še niso Driiavill >z. niso izpolnili obeh tiskovin, da se zgla-se v pisarni sekciie. Frančiškanska ul 6/1 ned uradnimi urami t 1. med 9. in 12 :er 15. in 18. uro v naslednjem redu: Osebe, katerih priimki se začenjajo s črkami A. B. C. Č. D. E in F naj se zglase v sredo 11. t m_ osebe, katerih Driimki se začenjajo z G. H. I. J. K. L in M v četrtek 12. t. m., one. katerih Driimki se začenjajo l N. O. P. R. S in S v petek 13. t m. in osebe, katerih priimki se začenjajo s T. U. V. Z in 2 nLot-terla dl TrlpoH«, morete postati mJ&jonar. As 10 posestnikov srečk prejšnjih loterij so milijonarji. Letos bi mogli biti vi srečni dobitnik. Ne obrnite hrbta sreči. Srečke stanejo samo 12 Lit (40.— Din) ln ao naprodaj v Ljubljani do 18. Junija opotnočL Podvizajte se ln pridobite si katero. LOTTERIR Dl TRIPOU Stran ? >33 Da bo dovolj mlečnih izdelkov ter da ne bo propadla naša živinoreja, so bifi potrebni predpisi o klanja goveda — Nekaj podatkov o naši t Ljubljana, 13. junija. Prejšnje čase smo večkrat opozarjali na nevarnost, da se bodo preveč izpraznili hlevi nadih živinorejcev ter da bo naša živinoreja utrpela Škodo, ki je ne bo mogoče popraviti. Ko se je L 1939 začela vojna, se je razen drugega kmetijskega blaga podražila tudi živina. Cene se neza-drzano rasle. Kupčija z živino je bila izredno živahna in nekateri poznavalci -az-mer so celo sodili, da živina ni Sla tako v denar niti med svetovno vojno. Izvoz živine je bil nenavadno velik. Vendar bi še ne bila največja nesreča, da smo izvažali toliko živine, ko bi bil izvoz smotrn Toda živino so izvažali brez vsakega načrta in brez primernega nadzorstva. Niso je izvajali le, ko je bil najprimernejši čas — to se pravi, tedaj, ko je bila pitana — temveč so prodajali tnidi najbolj mršave živali, pa tudi plemenska živina je končno prišla na vrsto. Doslej ni nihče ocenil Škode, ki ;e Bastala zaradi tega in šele po popisu goveje živine, ki ga je predpisal Visoki Komisar te dni, bomo lahko presodili, kako je z našo govedorejo. STROKOVNJAKOV NISO POSLUŠALI Prejšnje čase je bilo tvegano javno razpravljati o pomembnih kmetijskih zadevah, ki so pa končno življenjskega pomena za splofinost, ker so te kaj kmalu proglasili za sovražnika kmeta. Tudi mi, ki smo pisali o škodljivih posledicah nesmotrnega izvoza živine, smo bili proglašeni za sovražnika kmeta, češ, prav zdaj, ko kmet prodaja živino po primernejši ceni. se ogrevajo za omejitev izvoza! Dokazovali smo. da se je število goveje živine že škodljivo zmanjšalo ter da bomo posledice čutili Se dolga leta: občutil jih bo kmet. ne morda le meščan. Premalo bo plemenske živine, ki jo mora kupovati kmet, premalo bo hlevskega gnoja, usnjarne ne bodo mogle izdelovati dovolj usnja, primanjkovalo bo vprežne živine itd. Celo mesarji sami, ki so kaj kmalu sprevideli, kako težko je na-Kupovati primerno živino za zakol, ^o opozarjali, da se število goveje živine nevarno zmanjšuje. Toda predvsem so bili poklicani strokovnjaki, da se oglase. Od-krito bi bilo treba povedati, kako je z našo živinorejo in kakšen obseg bi smel zavzeti izvoz. Toda strokovnjaki so že prejšnje Čase podali dovolj jasno sliko o naši živinoreji in zarisali smernice o pospeševanju te izredno pomembne kmetijske stroke. Ali je kdo upošteval njihove ugotovitve v zunanji trgovini in kmetijstvu bivše Jugoslavije? Vloera strokovnjakov je bila le, da so sestavljali učene referate, ki jih je poslušal na strokovnih konferencah zaključeni krog. Včasih so bili referati tudi natisnjeni In knjige so romale v knjižnice, da se je nabiral prah na njih. S tem ]e bila njihova naloga končana. KRANJSKA PRED 100 LETI UVA2ALA ŽIVINO Ha kmetijski anketi 1. 191S je referent o govedoreji ing. L Oblak v svojem poročilu ugotovil, da naša govedoreja zelo zaostaja od reje naših sosedov ter da je celo tu in tam na Hrvatskem na višji stopnji. Število goveda se je v Sloveniji v zadnjem stoletju m zlasti v desetletjih po letu 1900 zelo zmanjšalo. Število živine samo na sebi sicer Se ni edino odločilno za presojo živinoreje. Upoštevati je treba tudi kakovost živine. Po kakovosti je naša živinoreja v tem stoletju napredovala, a tega ni več mogoče trditi za čas po začetku vojne L 1939. Lani pitane živine ni bilo več. Po teži je poslej goveja živina zelo zaostajala. Poznavalci razmer so trdili, da govedo ni bilo tako slabo niti med svetovno vojno, ko je bilo mnogo sivine rekvirirane. Ing. Oblak je trdil, da je letni prirastek živine V Sloveniji premajhen. Ce bi se konzum me sa nekoliko povečal, bi živine ne bilo več za izvoz. Ta ugotovitev je pa veljala že za čase, ko ni bilo brezmesnih dni. Strokovnjak je ugotovil tudi, da je bila Gorenjska glede goveda že tedaj pasivna ter da je morala kupovati govejo živino za azkoi iz drugih pokrajin; na kranjska sejem je prihajala živina stalno s Hrvatskega, 2e pred 100 leti po poročilu živino- Sdravnika prof. Hlubeka Kranjska nI mogla kriti svojih potreb po klavni živini. Tedaj je živina po kakovosti zelo zaostajala, tako da so krave tehtale le po okrog 200 kg; zdaj smo se tistim razmeram glede kakovosti živine precej približali, po številu pa najbrž še mnogo bolj zaostajamo. Pred 100 leti je Ljubljana uvažala na leto za okrog 76.000 goldinarjev klavne živine iz sosednih dežel, kar znaša ▼ sedanji vrednosti približno 2.0O0.0O0 din. ŠTEVILČNO NAZADOVANJE PO SVETOVNI VOJNI Statistika nam pove, da je bilo na ozemlju, ki ga je pozneje zavzemala dravska banovina, a brez Prekmurja, leta 1900 482.853 glav goveje živine, L 1910 436000 in 1. 1921 479.106. V desetletju od L 1921-31 je število goveje živine zelo nazadovalo, in sicer na 396 390. med gospodarsko krizo do L 1935 pa še za 37.000 glav. L. 1936 se je število goveje živine zopet precej pomnožilo, vendar je bilo v Sloveniji le 371.023 glav goveda ali nad 100.000 manj kakor 1. 1921. Po precej zanesljivih cenitvah je število goveje živine pred začetkom vojne 1. 1939 znašalo v Sloveniji okrog 375.000. Najbolj zanimiva bi bila ugotovitev, kako je število živine nazadovalo od 1. 1939 doslej, toda nihče ni zbral številčnih podatkov. Kako brezglava je bila Izvozna politika Jugoslavije — odločali so predvsem Izvozniki, ki so delali milijonske dobičke — sprevidimo že po tem, da nI nihče vedel natančno — in se ne za to zanimal — koliko živine sploh Imamo in koliko se me njeno Število zmanjšati. NAJPOMEMBNEJŠA KMETIJSKA STROKA SLOVENIJE živinoreji bi morali v Sloveniji posvečati posebno pozornost že zaradi tega, ker je razen gozdarstva najpomembnejša kmetijska stroka. To je bilo ugotovljeno tudi na omenjeni kmetijski anketi. Slovenija nudi po značaju svoje zemlje in podnebnih razmerah največ pogojev za živinorejo. Nima namreč mnogo plodnih ravnin, primernih za njivske kulture, a podnebne razmere tudi niso posebno ugodne za pri- delovanje žita in drugih pridelkov zaradi pogostih uim_ Največ zemlje, zlasti v goratih pokrajinah, je najprimernejše za pašnike in travnike. Tako pride za živinorejo v postev nad 54% kmetijske površine, To razmerje med pašniki ter travniki in med drugo kmetijsko površino je na področju Ljubljanske pokrajine najbrž se bolj ugodno za živinorejo kako v vsej Sloveniji. Slovenija v okvira Jugoslavije je bila na i«hmi mesta po številu goveje živine; na 100 ha kmetijske površine je odpadlo 44.8 Živine, Na km* je odpadlo pri nas nad 23 živali, na 100 prebivalcev — čeprav je bilo le okrog 60% kmetov — pa nad JI glav. Povprečje Slovenije na lan* površine je znadalo 23.4 goveje živine. To razmerje se zaradi teritorialnih sprememb samih na sebi najbrž ni bistveno spremenilo, čeprav so največ goveje živine redili ▼ ljutomerskem, lendavskem, ptujskem, soboskem tn mariborskem (levi breg) okraj«. V ljutomerskem okraja je znašalo povprečje 45 na km*, v ljubljanskem pa 28. Najmanj živine so redili v kočevskem — 22 Žlvau" na km» — m radovljiškem okraju (33). Po kakovosti Je bila na prvem mestu živina v Prekimirju m ljutomerskem okraju. Med pasrneord je prevladovalo pri nas srvopsenično govedo (okrog 120.000 glav). Ta pasma je najboljša za naše kraje. Ob prihodnji priliki bomo opozorili še na nekatere zanimivosti naše živinoreje. lovci pokončavajo divjačino Nekateri zakupniki lovišč so se Ze odpovedali lovu Ljubljana. 11. junija V ponedeljek smo kratko poročali, kako brezvestni ljudje pri nas pokončava jo ribe. Zal se pa ta podivjanost in ta globoka demoralizacija ni omejila samo na ribe. temveč je zajela tudi divjačino. Po zlomu bivše Jugoslavije je zavladalo med našim ljudstvom ponekod čudno mnenje, da zakoni ne veliaio več in da lahko počno ljude, kar hočejo. To se je pokazalo že v tem, da so si hoteli mnogi kmetovalci prilastiti tujo živino. Bili so celo primeri, ko so si hoteli prilastiti tuje konie ali vole liudie. ki jih nikoli niso imeli in Pri katerih ie bilo takoj jasno, da niso njihovi Zmešnjave z živino so se pozneje vsaj v večini primerov uredile, tako da z njimi povzročena škoda ne bo posebno velilca. Po dolgem iskanju in prizadevanju ie dobila veČina lastnikov svojo živino nazaj. Znatno slabši ie položaj glede vozil, posebno avtomobilov. Se mnogo boli žalostne so pa razmere v poffledu divjačine. Ne vemo. kako je po drugih loviščih, znano nam je pa brez- obzirno pokonča vanje divjačine v lovskih revirjih Krima in bližnjih hribov. TI lovski revirji so sloveli kot eni najboljših nri nas razen planinskih krajev, kjer je bilo mnogo gamzov. Poleg kočevskih gozdov ie Krim s svojo bližnjo okolico najbogatejši revir jeienjadi. Pa tuch srn jadi je bilo v njem mnogo. Zdaj je to nase na divjadi in na naravnih lepotah izredno bogato lovišče tako rekoč uničeno. Lovski zakupniki sami pravijo, da so njihova lovišča uničena najmani za 10 let. Divji lovci so jeli gospodariti, čim se je pričela vojna, gospodarili so Po tujih revirjih najbolj prve dni po zlomu bivše Jugoslavije in svoje zločinsko početje še vedno nadaljujejo. Velika škoda bi nastala, če bi divjačina izginila iz naših gozdov. A ta nevarnost se nam bliža naglih Korakov, kajti divji lovci svoje brezvestno početje nada-ljujejo. Zalcirpniki lovišč bodo prisiljeni lov sploh opustiti, če se ho pokonča van je divjačine nadaljevalo. Nekateri so to že storlU, Koncert Glasbene Matice ljubljanske O sporedu zborovskega in vokalnega koncerta« ki bo v ponedeljek v Uni ona Ljubljana, 13. junija. V ponedeljek dne 16. t. m. se bo vrst! v veliki unionski dvorani zborovski ta vokalni koncert, katereg-a bosta izvajala oba koncertna faktorja naše Glasbene Matice, njen pevski zbor in Orkestralno društva Koncertni spored bo imel dva dela. V prvem delu bo izvajal pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Poliča 8 Gallusovih m otet in madrigalov, mogočnih a capella zborov v 4, 8 in 12 glasnem stavku, ki so deljeni deloma v dva in celo v tri zbore, in v mogočnih harmonijah, ki so bile lastne našemu slavnemu in izredno plodovitemu glasbeniku rojaku. Morda bo vprašal kdo, zakaj zopet Gallusa? Jakob Petelin-Gallus je in mora biti ponos slovenskega naroda, saj se je sam vedno s ponosom imenoval kot pripadnik našega naroda. Njegov sloves je danes prav tako velik, kakor je bil pred več kot 350 leti. Kultura vsakega naroda mora. imeti svoje korenine v preteklosti in ravno Petelin-Gallus je dokaz, da je naša glasbena kultura zakoreninjena daleč nazaj in da so te korenine še danes žive, zdrave, pome Življenja, ki so dajale vso rast za razvoj naši glasbeni kulturi. Je pa Še drug vzrok. Sredi prihodnjega meseca bo minulo 350 let, odkar so položili Jakoba Gallusa v Pragi k večnemu počitku. Kakor je počastila Glasbena Matica spomin Jakoba Pe-telina-Gallusa ob 300 letnici njegove smrti, uvajala njegova dela v teku zadnjih 50 let na najrazličnejših svojih koncertih doma in v tujini, tako smatra za svojo dolžnost. da Izvaja Gallusova dela tudi ot> letošnji obletnici. Slišali bodemo naslednje Gallusove zbore: Pater noster, A ve Marta, Laos et perenis gloria, Vae nobia, Pueri (»minite, Adulescentulus sum ego, Pian-xlt David rese Absalon tn Aleluja: Cantate Domino. Sest zborov je za mešani zbor, eden za moški in eden za ženski zbor. Pisani so za 4, 8 m 12 glasov, ki so deljeni v dva aH celo v tri mešane zbore. Gallusov« zbore je nasturlrral ravnatelj Mirko Polič ob sodelovanju stalnega z bo rove g a korepetžtorja Hssasa Hnbada. Drugi del koncertnega sporeda bo izvajal porniw4enl orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice pod vodstvom L. M. fikerjanca. Najprvo zaigra godalni orkester Dal-■ r.neovo skladbo Concerto da chiesa v a-moiu- Koncert ima tri med seboj povezane stavke. Prvi je svež in izrazit spev, drugI očituje stopnjema grajeno In v izrazu posebno poglobljeno melodiko, tretji pa nudi prfflko za koncertno virtuoznost goslaške skupine. Naslov cerkvenega koncerta je razumeti zgolj v smisla kraja, kjer so se svojedobno koncerti vrsni, ne da bi bil s tem označen značaj glasbe, ki je slej ko prej brez posebnega programa, zgolj glasba po sebi. Ta Abacov koncert bo v Ljubljani prvič Izvajan na koncertu GM. Naslednja točka simfoničnega dela koncerta bo simfonični poem za veliki orkester, Lajovčeva Pesem Jeseni. To najnovejšo delo našega najbolj Izrazito lirskega skladatelja je bilo napisano v minulem poletju. Skladba je po obliki trodelna pesem- subjektivno Izražen spev orkestra* pri čemer je skladatelj polotil več važnosti na simbolično Izražanje kot na slikanje narave v jeseni. Zato ima to delo tudi neposreden čustven učinek in spada med one, kojih izrazna sredstva so podrejena vodilni, simbolični zamisli. Tudi v tem delu ni krenil Lajovic z ravne poti, katero si je bil začrtal s pesemskimi prvenci; zato je ohranil svoj glasbeni značaj, katerega zadnja kristalizacija je Pesem jeseni. Zaključna skladba našega koncerta bo najnovejši škerjančev Koncert za klavir in Ji ■« ▼ ■s Li evjo ssmzcsajD ISSr *,^*r"1 fts po nastanku posredujoč© ves med drema čisto orkestralnima skladbama. Delo ima tri ločene stavke, ki so med seboj tematlčno povezani. Klavirski part, ki ga bo izvajal soutet-pianist, rektor Anton Trost je posebno zahteven in se izogiba vsakdanjim in šablonsklm virtuoznim okretom ter prinaša mesto njih originalne tehnične naloge, zlasti v obeh kaden-cah prvega in tretjega stavka, škerjaaičev Koncert za klavir in orkester bo v ponedeljek imel svojo krstno izvedbo pod vodstvom skladatelja samega. Medard se ne da ugnati Stoletni koledar se je z vremensko napovedjo za letošnji junij pošteno zmotil Ljubljana, 13. junija Ze peti dan je bil včeraj, odkar je nastopil Medard svojo »vremensko« službo in priznati mu moramo, da jo opravlja vestno, dosledno, v popolnem skladu s svojo tradicijo. A te njegove tradicije letos ne moremo biti veseli. Prinesla nam je hladno, deževno vreme, pravo jesen ali zgodnjo pomlad, čeprav stojimo na pragu poletja, ko bi morala ze pošteno pritiskati vročina. Sleherni dan se nadejamo, da bo deževnega vremena konec, pa ga noče biti. Sicer pa ni povsod tako pusto vreme kakor v ljubljanski kotlini. Dolenjska je bila večinoma že precej dolgo brez dežja in kmetovalci so že komaj čakali, da jim je namočil zemljo. Posebno v Beli Krajini se je že močno čutila suša. Zdaj je dobro namočena tudi dolenjska zemlja in prav bi bilo, da bi dež prenehal. Toda zaenkrat še nič ne kaže, da bi se vreme zboljšalo. Morda se bo kaj spremenilo o mlaju, ki bo pa šele 24. junija, torej ravno o kresu, ko se dan že povesi. Dotlej pa utegnemo res imeti hladno, nestanovitno in deževno vreme, ki smo ga že vsi siti. Potemtakem bi letos pravega poletja sploh ne bilo. Prav lahko se zgodi, da ga ne bo. O mrazu pra- vijo, da nikoh" ne prizanese, o poietnl vročini pa tega pregovora zal nimamo, a bil bi zlasti letos zelo potreben, da bi se uresničil. Stoletni koledar se je glede letošnjega vremena pošteno zmotil. Za junij je namreč napovedal, da bo do 21. lepo in toplo, potem pa do konca vsak dan grmenje s padavinami in v obče neugodno. V resnici je bilo v prvi polovici meseca ravno narobe, imeli smo z izjemo enega ali dveh dni ves čas slabo vreme. Morda bo pa narobe tudi v drugi polovici meseca, kar bi nam bilo zelo dobrodošlo ker bi imeli lepo vreme. V sredo popoldne je v presledkih zopet deževalo in kazalo je, da tudi na praznik vreme ne bo kaj prida. In res, dopoldne se je še za silo držalo, da vsaj lilo ni in da ni pokvarilo procesij, popoldne pa so se jeli zopet valiti od jugozapada črni oblaki in v presledkih je močno deževalo do večera. Ponoči je bilo nebo večinoma jasno, toda upanja, da bi se vreme zboljšalo, ni bilo nobenega, ker je bflo preveč soparno. Davi je bilo nebo že zopet zastrto z meglami ta oblaki, ki obetajo nov dei. Medard se torej ne da ugnati. Iz Hrvatske — NaJvišje cene živini na Hrvat^kem. Ministrstvo za narodno gospodarstvo neodvisne države Hrvatske je v začetku junija predpisalo najvišje cene živine na sejmih, Po odredbi, ki določa te cene, znaša najvišja prodajna cena za debele prašiče 20 din, za mesnate prašiče 18 din, za prvovrstne vole 14 din, za drugovrstne vole 12 din, za krave 10 din, za krave kloba-sarice 9 din, za bike 12 din, za teleta pa 14 din, za ks žive teže. Odredba določa tudi zaporno kazen do 5 let in denarno kazen tudi izrecno poudadjali v svojih oglasih, ki so z njimi iskali najemnike. Ce se je za taksno stanovanje potegovala družina z otroci, jo je hišni gospodar surovo zavrnil, češ da ne mara otrok in da ga noben zakon ne more prisiliti, da bi trpel otroke v svoji hiši. Hrvatska država je zdaj uredila tudi to vprašanje. Crm več otrok ima kdo. tem laže bo dobil stanovanje, Doslei so imeli hišni lastniki v Zagrebu geslo: Družin z otroci ne trpimo, odslej pa velja v Zagrebu krilatica: Družine z otroci imajo prednost — IVInogo brezpost^nih. Po statistiki za- 0d 10.000 dO 100.000 din Za UStega, ki bi orebške Borze dela ie v Zagrebu^ veliko prodajal živino po višji ceni oziroma za tistega., ki bi jo "t>o višji ceni IciApovafL — Za izpopolnitev hrvatskih državnih železnic. Zagrebški listi obširno poročajo, da razpravlja hrvatska vlada o najnujnejših investicijskih potrebah, hrvatskega železniškega prometa. Kot najnujnejšo smatra hrvatska vlada gradnjo drugega tira na progi od Zagreba proti Zidanemu mostu in na progi od Zagreba do Sušaka. Na teh gradnjah so zelo zainteresirane tudi druge srednjeevropske države, ki imajo zvezo z morjem preko Sušaka in Reke. Hrvatska vlada se POfta zdai tudi z načrtom za izpopolnitev železniških zvez z Bosno. — Iz hrvatske književnosti. Zagrebški »Hrvatski Narod« poroča v svoji rubriki »Kulturni vidiki« obširna poročila o nagrajenih delih hrvatskih književnikov in o njihovem življenju. Med drugimi zlasti omenja vrednost del mladega pesnika Olinka Delorfca, pesnika in novinari a Jureta Pavičica, romanopisca Ivana Softo, književnika — prej pekovskega pomočnika — Jakova Sekulica, ki piše zdaj obširen roman iz delavskega življenja, pisatelja dr. Kruna Krstića in jezikoslovca dr. Petra Guberino, ki je napisal že veliko število znanstvenih razprav. — Trboveljski premo? za hrvatske železnice, V zvezi s prometnimi težavami zaradi izostanka dovoza premoga iz Bosne so hrvatske državne železnice zašle v zelo težaven položaj. V doglednem času bi namreč lahko ostale sploh brez premoga. Vodstvo hrvatskih državnih železnic je bilo spričo tega prisiljeno nabaviti potrebne količine premoga v Trbovljah, da bi moglo vzdrževati kolikor toliko normalen železniški promet. Zagrebški dnevniki pravijo, da so hrvatskim državnim železnicam nemška oblastva storila veliko uslugo, ker SO jim po zelo ugodni ceni dovolila dobavo velike količine prvovrstnega trboveljskega premoga. — »Lepo stanovanje oddam družini brez otrok«. Kakor v Ljubljani, je bila doslej tudi v Zagrebu globoko ukoreninjena navada, da so hišni lastniki najraje oddajali stanovanja družinam brez otrok, kar so število bre2W3selnih, Samo prejšnji teodTX>Ikovruk Potočnik Jakob, Kumer Lojze, Krasnik Jožef in Krištof Ernest. stotnik Prebeg Viktor in nadporocnLk Hribar Artur, dalje topniški stotniki Krainc Ignac. Adamič Rudolf in Vodenik Milan ter nadrjoroenik Berglez Ivan, sanitetni podkolkovntk dr. Kotnik Josip, lekarniški stotnik Mr. Krajne Josip, živinozdravniški nadporočnik Ma-rolt Josip in vojaški duhovnik Jamnik Oskar — vsi v kopneni armadi. Za sprejem v hrvatsko letalsko armado oa so med drugimi prosili polkorvnik Cenčič Pavel, podpolkovnik Hnbl Hinko. stotnik Ercigoj Božidar ter poročnika Knez Štefan in Volk Franca 3- Na zagrebških ulicah ne bo več beračev. Po izjavi zagrebškega župana Ivana Wernerja, ki so jo objavili vsi zagrebški dnevniki, bo v Zagrebu že v najkrajšem času urejeno vprašanje poklicnih beračev, ki pomenijo za Zagreb pravcato nadlogo. Vsaka občina bo morala skrbeti za svoje resnične ubožce, delomrzneže in postopače pa bodo spravili v delavna taborišča, kjer jih bodo prisilili, da si bodo s trdim delom služili vsakdanti kruh. Beračenje Po hišah in zlasti po cestah bo v bodoče najstrožje prepovedana Vite A. Spagnol: g IZDAJALSKA PUNČKA Roman Vzel sem iglo in dal grofici novo injekcijo. Gro-fičin pogled je sledil moji roki malo ironično; vsaj zdelo se mi je tako. Kar je postal resen, strog in ukazujoč. Uprl se je v vrata, vodeča v salon, potem se je pa znova ozrla na nas, kakor da nam hoče nekaj povedati. Toda kaj morejo povedati oči? Preneso lahko odsev čustev, pokažejo lahko nežnost, mržnjo in jezo, one lahko zahtevajo, ukazujejo, toda, ah, govoriti ne morejo kakor usta. Tudi grofičina usta 10 ostala nema. — Gotovo nam je hotela nekaj povedati ali vsaj namigniti na nekaj s svojim strašnim pogledom, ki je bil istočasno odkrivajoč in obtožujoč. Toda iz njega nismo mogli razbrati nič točnejšega. — Mama, ali nas slišiš? Kdo ti je storil to? — je vprašala Amina. Strašni pogled se je zopet zaiskril. Razumela je nas in zopet nas je vse premerila z očmi. V tem pogledu je bilo zapisano ime, toda katero? Nihče izmed nas ga ni mogel označiti in kakor da se je grofica nenadoma zavedla tega. je nas premotrila malone z jezo, preden je zopet zaprla oči. Odprla jih ni več. Čutil sem, kako ji vedno po- jej časne je ki nepravilneje trtriplje srce. In njeno srce nehalo utripati. Najina naloga je bila končana In tako me je doktor Marchetti kmalu prijel pod roko in odvedel iz sobe. — Strasna stvar! — je dejal, ko mn hodniku. — Uboga grofica! Vse to nri Je ljivo. No, da, če že ne bi imela srčne napake, bi bila to gotovo preživela. Rana sama po sebi ni bila smrtna. Toda kdo bi mogel biti zfoCsnecf Kje so jo pa našli? — V salonu kraj spalnice. Ležala }t na tkeh. Dvignili so jo in jo položili na drvan, jw4hii so pa poslali pome. Med najinim rjogovonjoi sta prišla po hodniku dva moža. Bila sta hriSrnk in duševno bobri grof Silvio. Slednji je bil v domačem jopičn iz črnega žameta. Njegovi lasje so bili skuštrani, izraz njegovega obraza zbegan. — Na povratku od upravitelja, ki naj bf ga bil po naročilu grofa Piera zbudil, sem našel spodaj v parku mladega gospoda. Prvotno ni hotel z menoj, ko sem mu pa povedal, da bi ga rada videla grofica Matilda, mi je slecHL Ali ga lahko pustim v sobo? —Ali je miren? — O, da, kakor vedno. — Potem takem pa lahko vstopi. Toda vedeti morate, da je grofica umrla, — Je dejal doktor Marchetti. — Dobro bi bilo, če bi stopil tudi jaz z njim, — sem pripomnil. — Kar pojdite, jaz pa pokadim ta čas cigareto. V miBžki sobi so bili isti ljudje, ki sem jih bil malo prej pustil tam Ko nas je opazil grof Piero, ki je govoril v kotu z grofom Štampo, je vprašal hišnika: — Kdo je zbudil Sil vi a? Saj sem vendar naročil, naj nikomur tega ne povedo. In prav njemu! Kaj pa naj počne tu? Lorenzo mu je povedal, kako je našel ubogega mladeniča na vrtu. — Rajbolje bo, če ga odvedete nazaj v njegovo sobo, — je dejal grof. — Tu >e nam samo v na-potje. — Priznam, da so me te besede nekoliko zadele, obenem pa sem moral takoj uvideti, da bi bila prisotnost grofa Silvia v tej sobi brez vsakega pomena, ker si itak ni mogel ustvariti jasne slike o tem, kar se je bilo zgodilo. Mežikajoče, toda brez vsakega razumevanja, je opazoval prizor pred seboj: pred posteljo klečeče objokane ženske, molečega strica Polda in voščene sveče, ki so jih bili ta čas prižgali. — Pojdi, Silvio, spat greva, — mu je dejal brat s prigovarjajocim glasom. Toda zdelo se je, da Silvio od razrrmeL Tedaj ga je pa prijel Lorenzo za roko in duševno bolni se je pustil mirno odvesti. Sledil sem mu. Na hodniku sem našel svojega kolego v pogovoru z nečaki uboge grofice. Čeprav je bil grof Piero izrecno prepovedal zbuditi kogarkoli, so bili zdaj vendar že vsi stanovalci hiše na nogah, tudi gostje, ki so se bili zbrali v pri tli č-nem salonu. Kmalu so prišli tudi Karabinjerji: trije vojaki in marescialk>. Čez pol ure je prispel tudi poročnik, ko je bil marescialk) že pričel preiskavo. Moja dolžnost je bila spremiti jih še gori in ko smo šli po stopnicah, sem obvestil marescialla o tem, kar se je bilo zgodilo. Po pravici rečeno — vedel sem samo to, kar sem bil že povedal. V razburljivih trenutkih, ko sem nudil ubogi grofici prvo pomoč, nisem imel časa zanimati se za podrobnosti. Zato sem odvedel marescialla naravnost v mrliško sobo. Bil je že prileten, krepak mož, precej okrogle postave. Pisal se je Usigli. Nosil je dolge, viseče brke, barve popra in soli, ki so mu povsem zakrivale usta, imel je košate obrvi, kostanjeve oči otožnega, zastrtega izraza, koža njegovega obraza je bila rumenkasta. Name je napravil vtis človeka, bolnega na jetrih. Najprej je vprašal mene in mojega kolego, dali pripisujeva grofičino smrt zločinu, potem je pa preiskal truplo. — Ali je bila zabodena v postelji? — je vprašal. — Ne. Našb' smo jo v sosedni sobi na tleh, — je odgovoril grof Piero. — Ali je bila že mrtva' — Ne. — Razumem. In zato ste jo prinesli sem. — Jaz sem odredil to, — je dejal. — Pomisliti morate, da smo opazili rano šele, ko smo grofico slekli. Po prvi površni preiskavi sem mislil, da gre za otrplost iz naravnih vzrokov. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno // Za apravo in kumini del Usta Vlad. Regally U Vsi y Ljubljani