SVOBODNA SLOVENIIA LETO (ANO) LXVI (60) • STEV. (N°) 13 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 12 de abril - 12. aprila 2007 VSAKDANJE SLOVENSTVO Minister Rupel po Latinski Ameriki TONE MIZERIT_ V tej številki prinašamo napoved prihoda enega izmed članov vlade Republike Slovenije. Zunanji minister Dimitrij Rupel prihaja na uradni obisk v Argentino. Poleg državnih dejanj in protokolarnih nastopov bo v kratkem obdobju obiska stopil v stik tudi z življenjem naše slovenske skupnosti. Srečanje s predstavniki organizacij, ogled šolskega tečaja, obisk ene izmed skupnosti je le ponoven dokaz, da nam je domovina blizu in da ima slovenska država pred očmi svoje sinove, ki so raztreseni daleč po svetu. Ni to prvi obisk, ne prva gesta priznanja. Na kratko povzemimo vsaj imena kot prof. Lojze Peterle, tedanji zunanji minister in potem kot evroposlanec, dr. Janez Drnovšek, kot predsednik vlade, minister za šolstvo dr. Milan Zver, ki je lani dal uradno priznanje našemu šolskemu sistemu, poleg vrste obiskov državnih sekretarjev za Slovence po svetu in članov istozadevnih komisij Državnega zbora. Sem spadajo tudi cerkveni obiski, še izpred dobe osamosvojitve pa do danes: ljubljanski metro-politi (Šuštar, Rode, Uran), škofje zadolženi za Slovence po svetu, ponovno kardinal Rode (in ne pozabimo slovenskega kardinala Am-brožiča) in nešteto drugih cerkvenih dostojanstvenikov. Zabeležili bi lahko tudi marsikateri poluradni ali zasebni prihod, od same ustanovitve slovenske države v teku teh že šestnajstih let, tako s strani vladnih osebnosti kot predstavnikov slovenske politike in kulture. Da na področju odnosov med matično državo in diasporo počasi a nenehno napredujemo kaže tudi lani potrjeni Zakon za odnose s Slovenci izven meja RS in ustanovitev Sveta za Slovence po svetu, katerega zasedanje je že predvideno in v katerega sestavo je skupnost po svojih predstavnikih že določila svoja dva kandidata. Je treba še posebej omeniti tudi dejansko pomoč matične države? Sofinanciranje projektov naših domov in društev, podpora medijem (katere je deležen tudi naš list), organiziranje seminarjev in tečajev ^ Res je, da je treba še marsikaj dodati, izboljšati in izpopolniti, a znaki kažejo, da smo na pravi poti. Obstaja tudi upanje, da se z morebitno spremembo političnega predznaka vlade ne bomo vrnili v čase, ko se je podpora delila v znamenju ideološke pripadnosti (tudi tukaj je bil prav naš list klasičen primer diskriminacije). Vse to pa postavlja vprašanje, kakšen je odgovor s strani rojakov po svetu in tudi med nami. Ne govorimo o društvih in njihovih odbornikih, ki žrtvujejo prosti (in tudi ne prosti) čas in sile za dobrobit skupnosti. Ne govorimo o učiteljicah, učiteljih in profesorjih, ki brezplačno darujejo svoj čas in svoje znanje za ideal ohranjevanja slovenskih vrednot. Mirno pa bi to vprašanje lahko stavili marsikomu, ki uživa ta napor in to skupno delo, a ne premakne (in ne primakne) bilke s svoje strani. Ali pa onim, ki se pehajo le za ,,popravo krivic", ali težijo le po slovenskem državljanstvu (seveda, sedaj ko smo v Evropski zvezi), a jim je Slovenstvo (da, z veliko začetnico) zadnja briga. Te vrstice, napisane iskreno, naj bodo v premislek nas, ki smo v skupnosti aktivni. A naj bodo tudi predmet za razgovor, za jasno povedano besedo (prilično ali neprilično), za vabilo tistim, ki stojijo ob strani, in za mejnik onim, ki so Slovenci le, kadar jim koristi. Naj nam bo izredni dogodek nekega uradnega obiska povod za razmišljanje o vsakdanjem slovenstvu. i * Zunanji minister Dimitrij Rupel bo v četrtek, 12. aprila, začel turnejo po Latinski Ameriki, med katero bo obiskal Argentino, Čile in Peru ter se udeležil ministrskega zasedanja EU-Skupina Rio v Dominikanski republiki. Glavna namena turneje so priprave na slovensko predsedovanje Evropski uniji v prvi polovici leta 2008, med katerim bo v Peruju potekal vrh EU-Latin-ska Amerika in Karibi, in okrepitev dvostranskih odnosov. Na vrhu EU-LAC, ki bo 16. in 17. maja 2008 v Limi, bo sodelovalo 60 držav: 27 članic EU ter 33 držav Latinske Amerike in Karibov. Logistično bo za pripravo vrha poskrbel gostitelj Peru, Slovenija pa bo kot so-predsedujoča soodgovorna za pripravo vsebine. To bo že peti vrh EU-LAC, ki potekajo na dve leti izmenično v vsaki regiji. Prvi je bil leta 1999 v Riu de Janeiru, zadnji pa lani na Dunaju. Na vrhu EU-LAC strani sprejmeta politično deklaracijo, za katero bodo pogajanja potekala pretežno v Bruslju. Ta ne bodo lahka: med latinskoameriškimi državami obstajajo velike razlike, poleg tega pa mora biti tema vrha privlačna za obe celini, kot so na primer podnebne spremembe, opozarjajo diplomatski viri. V sklopu priprav na vrh je sicer nedavno na Dunaju potekal briefing veleposlanikov latinskoameriških držav, ki ga je v sodelovanju z zunanjim ministrstvom organiziral Center za Latinsko Ameriko iz Ljubljane. Med obiski v Argentini, Čilu in Peruju bo Rupel predstavil Slovenijo kot bodočo predsedujočo EU in njene prednostne naloge med predsedovanjem; rdeča nit pogovorov bodo priprave na vrh EU-LAC v Limi. Rupel se bo lahko iz prve roke seznanil z razmerami v Latinski Ameriki, sogovornikom pa predstavil aktualno dogajanje v Evropi. Nenazadnje bo obisk tudi priložnost za okrepitev dvostranskih odnosov. Od vstopa Slovenije v EU se je ta dinamika že okrepila, neizkoriščenih možnosti pa je še veliko. V Dominikanski republiki pa bo 19. aprila sodeloval na ministrskem zasedanju EU in Skupine Rio, ob robu katerega bo imel priložnost za dvostranska srečanja. Glavne teme 13. ministrskega srečanja v Santo Domingu bodo razmere na Haiti-ju, okolje, podnebne spremembe in energetika, krepitev multilateralizma, boj proti revščini ter prihodnost odnosov med EU in Skupino Rio. Prvi dan bodo potekala srečanja s Srednjo Ameriko, Andsko skupino, Mercosurjem in Mehiko. Turnejo bo minister začel v četrtek z uradnim obiskom v Argentini, med katerim se bo sestal med drugim zunanjim ministrom Jorgem Enriquejem Taiano in predsednikom poslanske zbornice Albertom Ba-lestrinijem. Med obiskom bo podpisana tudi konvencija o socialni varnosti, ki bo omogočila uveljavljanje socialnih pravic pripadnikom slovenske skupnosti v Argentini. Srečal pa se bo tudi s predstavniki vseh treh valov slovenske emigracije v Argentino in predstavniki Slovencev v Urugvaju ter obiskal Slovence v Mendozi. Tudi med delovnim obiskom v Čilu 16. aprila ima minister na programu srečanja z visokimi čilskimi predstavniki. V Peruju bo na delovnem obisku 17. in 18. aprila; zadnji dan bo s perujskim zunanjim ministrom Josejem Antoniom Garcio Belaun-dejem govoril o pripravi vrha EU-LAC v Limi, sledil pa bo podpis memoranduma o sodelovanju med zunanjima ministrstvoma. Slovenija ima v Latinski Ameriki veleposlaništvo v^ Argentini, ki je pristojno še za Brazilijo, Čile, Urugvaj, Paragvaj in Peru, veleposlanik pa je od leta 2006 prof. Toplo vabimo rojake V četrtek, 12. aprila ob 11.30 uri, bo minister dr. Rupel položil venec pred spomenik generala San Martina, na istoimenskem trgu v Buenos Airesu. Istega dne, ob 18.30 pa bo na CARI-ju (Argentinski svet za mednarodne odnose - Uruguay 1037) potekalo tudi predavanje ministra dr. Rupla na temo ,,Predsedovanje Slovenije EU: 50 let po podpisu Rimske pogodbe in 25 let po začetku demokratičnih gibanj v Srednji in Vzhodni Evropi". Zunanji minister bo v soboto, 14. aprila, odpotoval v Mendozo, kjer se bo srečal s predstavniki tamkajšnje slovenske skupnosti. Veleposlaništvo vljudno vabi predstavnike slovenske skupnosti, da se udeležijo teh dogodkov. Avguštin Vivod. V času predsedovanja EU bo Slovenija po navedbah virov na MZZ tesneje sodelovala s francosko diplomacijo. Gospodarsko sodelovanje Slovenije z latinskoameriškimi državami je skromno. Največje trgovinske partnerice so Brazilija, Mehika in Argentina. Blagovna menjava s slednjo je lani ^znašala dobrih 30 milijonov dolarjev, s Čilom 13 milijonov, s Perujem pa 1,4 milijona dolarjev. EU je za ZDA druga največja gospodarska partnerica Latinske Amerike, obenem pa tudi pomembna investitorka in donatorka pomoči. Leta 2005 je EU iz Latinske Amerike uvozila za dobrih 67 milijard evrov, izvozila pa za dobrih 58 milijard evrov blaga. Evropske investicije v Latinski Ameriki so leta 2004 znašale več kot 124 milijard evrov, pomoč EU Latinski Ameriki pa letno znaša okoli pol milijarde evrov. ©kof Jamnik član evropskih akademikov Predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu, Felix Unger je sporočil, da je bil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik na zadnji seji pred mesecem dni izvoljen za rednega člana akademije v razredu svetovne religije. Škof Jamnik se bo slavnostnega plenarnega zasedanja, na katerem se bo prvič predstavil kot novi član, udeležil prihodnje leto, 8. marca 2008, v Salzburgu, so sporočili iz Slovenske škofovske konference. V razredu za svetovne religije se je tako pridružil imenom, kot so Alojzij Šuštar, France Rode, Jože Krašovec, Stanko Ojnik, Alojzij Slavko Snoj in Alojz Uran. Evropska akademija znanosti in umetnosti je bila ustanovljena leta 1990 in združuje 1200 akademikov interdisciplinarnih znanosti, mednarodnih pripadnosti ter vizionarje evropskega sobivanja in razvoja na raznih ravneh. Med člani je 22 Nobelovih nagrajencev. S svojimi projekti deluje na področjih humanistike in kulture, ki so razvrščena v sedem razredov: medicina, umetnost, naravo- slovne znanosti, socialne vede/ pravo/ekonomija, tehnika, okolj-ske vede in svetovne religije. Trenutno se akademija posveča dvema glavnima projektoma: prvi nosi naslov Zdravje je bogastvo - strateške vizije za evropsko zdravstvo na začetku 21. stoletja, drugi pa je medverski dialog. Akademiki so napisali Listino strpnosti in Manifest o svobodi znanosti. Dokumenta je akademija predala Organizaciji združenih narodov in Evropskemu parlamentu. Anton Jamnik se je rodil 27. julija 1961 v Ljubljani. Leta 1987 ga je ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Šuštar posvetil v duhovnika. Po mašniškem posvečen-ju ga je imenoval za kaplana v Kočevju. Od leta 1990 do 1994 je bil nadškofijski tajnik v Ljubljani. Doktorski študij je zaključil leta 1997, od takrat je tudi docent za filozofijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 2000 ga je ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode imenoval za djrek-torja Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Resolucija o meji s Hrvaško Strateški svet za zunanjo politiko je v razširjeni sestavi drugič v mesecu dni razpravljal o odnosih s Hrvaško, tokrat o vladnem predlogu resolucije o meji s Hrvaško, ki jo bo obravnavala koordinacija parlamentarnih strank. Zunanji minister Dimitrij Rupel o vsebini resolucije ni govoril, po sestanku je v izjavi povedal le, da si bodo v „krajšem besedilu" v kratkem „prizadevali artikulirati politično voljo slovenske politike do Hrvaške". Dodal je, da bo Ministrstvo za zunanje zadeve ob tem nadaljevalo ,,s procesom analize pravnih in političnih, zgodovinskih vidikov odnosov med državama," da bo torej ob že objavljeni beli knjigi o meji med državama „pripravilo nove ekspertize". Kot je po sestanku sveta novinarjem povedal svetovalec predsednika SD in strokovnjak za pomorsko pravo Patrick Vlačič, je vladni predlog pripravilo zunanje ministrstvo in predstavlja stališče vlade do vprašanja. BERI^ PISMO IZ SLOVENIJE..........................2 USPEH NAŠEGA PIANISTA.................3 ŠE O SLOVENSKI LITERATURI ...........3 ŠKOF URBANČ USTOLIČEN..............4 Pa še nekaj novic iz politike. LDS razpada, kot sem Ti že pisal je iz LDS odšla skupina šestih poslancev in poslank, ki so ustanovili posebno poslansko skupino in društvo ZARES, ki naj bi se prelevila čez čas v politično stranko. Prejšnji teden je LDS zapustila skupina štirih poslancev (bolj ekstremnih) Rop, Cvikelj, Lavtižarjeva in Pavliha, ki so pristopili k Pahorju. Zanimivo je, da je bil Rop vodja poslanske skupine LDS. Nato je iz poslanske skupine LDS izstopil Trofenik in se pridružil šesterici, danes pa še Gaber, ki pa bo samostojni poslanec. Od 23 poslancev, ki jih je imela LDS , ima sedaj samo še 11 poslancev. LDS je dejansko v razsulu. Prejšnji teden so objavili ankete, ki so vse pokazale, da naj bi SD ujela SDS, ena pa celo, da jo je prehitela za 10 %. Objavljene so bile tudi lestvice priljubljenih politikov, kjer je Pahor na prvem mestu, Janša pa nekje okoli petega mesta ali celo niže. Te dni pa je bila na POP TV oddaja Trenja, v kateri so Pismo iz Slovenije sodelovali vsi vodje strank; za SDS je bil navzoč Milan Zver. Tema je bila aktualni dogodki, prestopi poslancev in rezultati anket. Gledalci pa so bili pozvani naj odločijo, koga bi radi videli po letu 2008 (po volitvah) na mestu predsednika vlade: Janšo, Pahorja ali koga drugega. Rezultat je bil presenetljiv. Za Janšo se je odločilo 63 % , za Pahorja 31 % in za nekoga drugega 6 %. Glasovanja se je udeležilo v dobri uri in pol kar 23.000 gledalcev. Iz vsakega telefona se lahko glasuje le enkrat. Očitno je bilo, da je to glasovanje veliko presenečenje in tudi potrditev, da so mnoge ankete pristranske in prirejene. Ankete opravljajo večinoma organizacije, ki so naklonjene levici. Demanti objavljenih anket je bil popoln. Osebno sem bil presenečen nad rezultatom, saj običajno gledalci POP TV glasujejo bolj levo kot ne. Bil sem prepričan, da bo večina za Janšo. Vlada je naredila zadnje čase kar nekaj ljudem všečnih ukrepov. Eden je prav gotovo ta, da ljudem ni treba IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI več pisati in izpolnjevati davčnih obrazcev, ampak so leto vsi prejeli že izpolnjene obrazce z številkami. Vsak lahko samo preveri če je vse v redu, popravi, če je kaj narobe, podpiše in vrne davčni upravi. Za deset in deset tisoče ljudi je to nekaj enkratnega. Državni uradi bodo od 1. maja dalje odprti vsako prvo soboto in ljudem ne bo več treba jemati dopustov, da bi urejali osebne zadeve. Vse takšne stvari so ugodno sprejete pri ljudeh in priljubljenost raste. Verjetno ne bo nobenega komentarja o tem glasovanju, vsekakor pa je iz rok „aktivistov" izbito orožje, ki ga uporabljajo. Kako je mogoče, da v enem tednu tako naraste priljubljenost Janše, da je za kar dvakrat bolj priljubljen kot Pahor, medtem, ko so ankete kazale, da je Pahor bolj priljubljen. Pri nas se pomlad ne prikaže. Bo letos kar držalo ,,zelen Božič, bela Velika noč". Danes spet po gorah sneži in v nižinah je hladno. Morda bo naslednji teden kaj bolje. TONE MIZERIT VTISI IZ SLOVENIJE Za tančico meglic ... ... se v spomin prikradejo dogodki izpred četrt stoletja. Mešani občutki, saj v ustih pustijo sladko-grenak, sladkokisel okus. Pa ne samo v ustih, predvsem v spominu. Tisto jutro sem odšel na faks (beri: na fakulteto), ne da bi prej prižgal radijski aparat, zato me je vsekakor presenetila vest, da so ,,Malvini argentinski" otoki, pa ne tako, kot so nas od prvega razreda dalje učili v argentinski šoli, ampak da so res pod argentinsko oblastjo. Bil sem vzhičen in navdušen. Pa smo jih, Angleže! Zbiral sem material, ki so ga na gosto trosili mediji, utemeljevanja in potek akcije 2. aprila. Tudi v slovenskem tisku sem se oglasil, da bi posredoval še argentin-sko^pravico do posedovanja teh otokov. Še dalj je šel očka. Tudi njega je novica presenetila na delovnem mestu v tovarni Schcolnik. Zagrabil je telefon in sporočil mami, naj na hišo izobesi zastavo. To je praznik! Pravilneje: zastavi, saj smo vedno izobešali obe, argentinsko in slovensko zastavo. - Ko je sodelavec-Argentinec zvedel, kaj naroča njegov kolega - gringo! - ni hotel biti manj, in poklical svoje domače, naj tudi izobesijo zastavo. Če je gringo izobesil zastavo, ta ne sme manjkati na criollovi hiši! Nikdar ga nisem, očeta, vprašal, kaj ga je nagovorilo, da je dal ,,fano gor". On ni hodil v argentinske šole, da bi mu vcepili v podzavest legitimno posedovanje otokov v južnem Atlantskem oceanu. Zdaj, ko si s prebiranjem knjige Janka Modra o življenju dr. Valentina Meršola posodabljam (kako nas računalniški jezik osvaja!) vedenje o Vetrinjski tragediji - ali kakor jo Moder imenuje: slovenski veliki teden, - si mislim, da ga je do tega pripeljala tudi nepozabljena zvijača Angležev, ko so Slovence in iz mnogih drugih narodov neoborožene protikomunistične borce z lažjo predali sovražnikom. Kljub temu, da so Angleži vedeli, kaj bodo z njimi naredili. Takrat so si zapravili svetovno-veljavno enačico Anglež=gentleman. Še nekaj se spomnim. Bil je čas, ko smo se ,,štirje mušketirji" Jože, Miha, Tomaž in podpisani občasno -premalokrat, za naše želje - srečevali in pognali večer - pa tudi noč - z metanjem ,,hudičevih podobic". S tarokom, da ne bo pomote. Bilo je prvega maja tisto leto. Začeli smo ,,delati", vendar nam ni dalo miru, zato smo blizu polnoči prižgali radio, da bi slišali kaj vzpodbudnih novic, saj so tisto uro radijske postaje običajno kaj več povedale v svojih posebnih oddajah. Kako smo bili poklapani, kakor mokri cucki, ko smo slišali novico o potopljeni oklopni ladji Belgrano. Popolna štala!, bi tukaj rekli. Karte kar niso marale več padati, škis in kralji so brez navdušenja pobirali štihe. Ni šlo; pospravili smo karte in brezvoljni odšli spat. ,,Kljub slabo pripravljeni in izpeljani vojni, jih je vedno več, ki ocenjujejo, da je bil vojaški poseg upravičen", citira neko univerzitetno profesorico dopisnica agencije Deutsche Welle. Zato mi tudi letošnji politično preračunljivi izostanek argentinskega predsednika na osrednji spominski proslavi ob petind-vajsetletnici zavzema Malvinskih otokov pušča v ustih in zavesti manj sladek, zato pa tembolj grenak, kisel okus. Saj poznamo tisti stari slovenski rek, ki ga je rad uporabljal Miriamin stari oče, da je ,,politika k...". A tu ne bi smeja biti politika v ospredju, pa tudi vsi politiki niso k... Čeprav ni bila na to pripravljena, je argentinska zavest množično podprla akcijo z materialno in sentimentalno podporo; rekli bi, da jo je narod podprl. Zato bi mislil, da bi predsednik ne smel izostati. Saj njegov priimek pišemo z veliko začetnico ... GB Papeževa voščila Papež Benedikt XVI. je ob velikonočni nedelji pred skoraj sto tisoč verniki, zbranimi na trgu svetega Petra, daroval velikonočno mašo in izrekel znamenito poslanico urbi et orbi. V svojem nagovoru z glavne lože vatikanske bazilike je papež obsodil trpljenje v svetu, sklenil pa ga je z voščili v več kot 60 svetovnih jezikih. Med drugim je spregovoril tudi v slovenščini, ko nam je zaželel „blagoslovljene velikonočne praznike". Papež je v svojem tradicionalnem nagovoru med drugim pozval kristjane k utrditvi vere v današnjih ,,hudih časih", ko se mnogi ljudje po svetu soočajo z nesrečami, krivicami in zlom. Spomnil se je predvsem otrok, ki trpijo v vojnah po vsem svetu. Izpostavil je dogajanje v Iraku in dejal, ,,da iz Iraka ne prihaja nič pozitivnega". Kot je dejal, je država „raztrgana zaradi nenehnega ubijanja, medtem ko civilno prebivalstvo beži". Dotaknil se je tudi bede Afričanov. ,,Z zaskrbljenostjo gledam na razmere, ki prevladujejo na več območjih v Afriki," je dejal. Pahor kandidat za predsednika republike Predsednik največje opozicijske stranke SD je ob predsedstvu stranke novinarjem napovedal, da je na jesenskih volitvah pripravljen kandidirati za predsednika republike. ,,Osebno sem pripravljen kandidirat za predsednika države, če bi užival zaupanje" najožjih sodelavcev in volivcev, je dejal Pahor in dodal, da se je tej ,,osebni želji" pripravljen odreči, če takšne podpore ne bo. SD je sicer danes začela s postopkom evidentiranja predsedniških kandidatov. Od 31. maja do 30. juni- ja bo potekal kandidacijski postopek, v sklopu katerega morajo evidentirani kandidati, o katerih bo odločalo predsedstvo stranke, dati soglasje h kandidaturi. ,,Na seji za tem bo predsedstvo s tajnim glasovanjem določilo kandidata ali kandidatko ali pa se bo odločilo o podpori kateremu od drugih kandidatov, če svojega kandidata ne bo imelo," je še dejal Pahor. Tako je za predsednika Slovenije poleg Peterleta tudi Pahor postal kandidat, a on na čelu bivše komunistične stranke. Obletnica malvinske vojne, mejni problemi z Urugvajem na reki, bližajoče se volitve v prestolnici, politični premiki in porast cen, vse se je umaknilo v ozadje spričo umora učitelja med protesti in spopadi s policijo v provinci Neuqu-en. Argentina je po dolgem času znova spoznala splošno stavko, čeprav je ta trajala le eno uro. Ozadje in vzroki. Učiteljski problem ni nov. Nasprotno, je eden najstarejših v tej državi. Nizke plače, težavni delavni pogoji, neupoštevanje vladnih organov, nespoštovanje vedno bolj nasilne družbe, politizacija ali ideologizacija sindikalnih struktur ^ Če je Sarmiento še polagal bistveno važnost na vzgojo in ,,uvažal" učitelje, se je to kmalu spremenilo, še pred znano Peronovo frazo, da „učitelji ne proizvajajo" (los maestros no producen) s čimer je hotel idiotsko poudariti, da se sadu njihovega dela ne da ,,prodati". Je pa imel na nek način prav v tem, da se tudi stavke učiteljev najmanj ,,poznajo" in da imajo, vsaj na kratko roko, najmanj posledic. Sem moramo pripisati še ,,federali-zacijo" šolstva, ko mora za vodstvo in financiranje skrbeti vsaka provinca zase, s čimer pride do hudih in krivičnih razlik med eno in drugo. Ni čudno torej, da je učiteljsko vprašanje vedno na dnevnem redu in da si stavke (predvsem v nekaterih provincah) sledijo druga drugi, spričo nezanimanja krajevnih in zveznih vlad in tudi družbe. Dogodki. Čeprav se je v večini okrožij šola začela normalno, se v določenih provincah zgodba žalostno ponavlja. Tako je od začetka leta v Salti vsaj tretjina učencev zaradi stavk zamudila že 28 dni pouka, podobno kot v provinci Neu-quen in v rodni predsednikovi Santa Cruz. Znano je, da predsednik ni šel na predvidene slavnosti na jugu ob 25-letnici malvinske vojne, da se je izognil protestom in izžvižganju stavkajočih učiteljev. V Neuqu-enu pa se je zadnje dni položaj zaostril. Učitelji so sklenili, da po vzorcu pi-keterov (tudi vladnih) blokirajo ceste. Prišlo je do hudih spopadov s policijo in v nesrečnem dogodku policijskega nasilja je bil smrtno ranjen eden izmed učiteljev. Razne posledice. V ponedeljek 9. aprila so stavkali učitelji po vsej državi. Obenem sta obe glavni sindikalni organizaciji (peronistična CGT in levičarska CTA) skupno napovedali enourno splošno stavko. To je nekaj nenavadnega pod sedanjo vlado in je tudi prvič, da obe sicer nasprotni organizaciji nastopita enotno. Praktična posledica tega ukrepa bo sicer malo pomembna; gre za dejstvo. Gotovo pa bodo večje in bolj globoke politične posledice. Guverner province Neuquen, Jorge Sobisch, je (bil) namreč eden izmed predsedniških kandidatov desne opozicije. Ta dogodek je gotovo smrtni udarec za njegove načrte. Vendar je udarec tudi za vlado in predsednika, ki sicer gleda stran, a ne more zanikati delne krivde zvezne vlade. Sobisch sedaj razlaga, da je ukazal policiji samo, naj napravi red in uvede spoštovanje ustave, ki zagotavlja vsakemu državljanu svobodno premikanje po cestah. S tem meri na zvezno vlado, ki dovoljuje (ali celo podpihuje?) razne pik-eterske skupine v lastno politično korist. Mnogo se omenja tudi vzgojnega ministra (Daniel Filmus), ki je vladni kandidat za vodjo prestolnega mesta in je februarja napovedal povišice učiteljem, katerih mnoge province s svojimi omejenimi proračuni niso zmožne. Zanimivo pa je, da je učiteljski problem najbolj pereč prav tam (Santa Cruz, Neuquen), kjer ne bi smelo manjkati denarja, saj jim petrolejski vrelci nudijo kaj bogate dohodke. Vidimo torej, da je problem precej bolj zapleten, kot zgleda na prvi pogled. Bolna je družba. Ob vsem obstoja nevarnost, da hudournik prekorači bregove. Masivna učiteljska stavka in enourna splošna stavka sta le ena plat; bolj zaskrbljujoča so zborovanja in manifestacije po vsej državi. Ne smemo pa izgubiti izpred oči ostre izgrede skrajnih skupin (na primer Quebracho), ki namenoma in načrtno segajo po nasilju in se spreminjajo v dobro pripravljeno avantgardo možnih prihodnjih napadov. Čeprav te formacije politično škodijo vladi, je ta popolnoma brezbrižna do njih in prepušča varnostnim organom le, da omejijo poulično nasilje. Po drugi strani, kot je stvarno komentiral nek rojak, se je država ustavila zaradi mrtvega učitelja. Ne ustavi pa se zaradi smrti neštetih upokojencev, ki jih razbojniki dan za dnem pobijajo za nekaj pe-sov. Tudi ni preplaha zaradi desetin mrtvih na dan, ki so žrtve avtomobilskih nesreč, kar je tudi posledica določene vrste javnega nasilja. In cene? Državni zavod za statistike je objavil inflacijo preteklega meseca: 0,8%. A v istem obdobju je cena prehrani poskočila za 3,6%. Zatem je vlada zanikala to zadnjo številko in govorila o neke vrste sabotaži v samem vladnem zavodu. Tisti pa, ki vsak dan segamo v žep, dobro občutimo, da vladni optimizem nima prave podlage. Poraja se vprašanje, do kdaj se bo dalo „risati" domnevno blaginjo, v nasprotju s priznanimi gospodarskimi teorijami. SLOVENCI V ARGENTINI MENDOZA Koncert slovenskega pianista Letošnja sezona koncertov univerzitetnega simfoničnega orkestra se je začela s ciklusom „Mladi talenti". Slovenski mendoščani smo z velikim ponosom prejeli napoved, da bo na zadnjem koncertu omenjenega ciklusa in sicer preteklega 22. marca v Teatro Universidad, solist na klavirju naš mladi rojak Toni Štirn. Za marsikoga je bilo veliko presenečenje, da je bil odlikovan z izbiro za tako zahteven nastop. Ze za to dejstvo mu gre vsa pohvala in čast, kaj pa še za zelo uspešen nastop. Toni Štirn je najmlajši član v poznani slovenski družini v Mendozi. Rojen je bil leta 1980. Njegova starša sta Pavlina Božnar in Janez Štirn. Oče Janez je trenutno najstarejši član našega pevskega zbora pri katerem zvesto in neprekinjeno prepeva skoraj od začetka, že več kot petdeset let. Toni je pa zvest organist pri slovenskem bogoslužju in reden spremljevalec pevskega zbora. Od leta 1998 je član in vodja Slovenskega okteta v Mendozi, ki redno sodeluje pri naših prireditvah ter je imel nastope v Buenos Airesu, Bariločah in Rosariu in je gostoval tudi pri Slovencih v Severni Ameriki. Od leta 1996 se pa izobražuje kot pianist na umetnostni fakulteti na mendoški državni univerzi. (Facultad de Artes y Diseno de la Universidad Nacional de Cuyo). Trenutno je že v petem letniku licenciature za klavir. Skoraj skozi celotno dobo svojega študija je učenec najuglednejše profesorice za klavir Dore De Marinis. Imel je številne nastope v mendoškem akademskem krogu predvsem iz komorne glasbe. Leta 2000 je bil po izmenjavi na Universidad de Chile v Santiago, leta 2003 pa so ga izbrali in štipendirali za glasbeno izobraževalni seminar v G. JOŽE RAZMIŠLJA teatro Colon. Navzoč je bil tudi na več izpopolnjevalnih tečajih pri odličnih glasbenih učiteljih. Po dolgih letih izobraževanja ter marljivega in vztrajnega dela je končno dosegel izredno važen cilj, to je samostojen nastop kot solist z orkestrom. Kot gost je orkester vodil tudi mlad brazilski dirigent iz San Paula, Flavio Martins Costa. Tonček se je pa za ta izziv lotil tehnično zelo zahtevnega prvega koncerta za klavir in orkester ogrskega skladatelja Bele Bartoka. Izvedba je bila premiera v Mendozi. Polna dvorana izkušene publike, ki sledi koncertom univerzitetnega simfoničnega orkestra je navdušeno sprejela in odobrila Štirnovo izvedbo ter ga nagradila s toplim aplavzom. Kot rečeno je skladba zelo zahtevna vendar je pokazal de je bila temeljito obdelana ter prozorno in neoporečno podana. Pokazal pa je tudi strokovno zrelost za interpretacijo. Očitno se je tudi izkazal kot močna in značajna osebnost ter da čvrsto obvlada inštrument. Iskreno mu čestitamo k odličnemu uspehu in mu želimo, da bi bila to izhodna točka uspešne strokovne kariere na tako težkem in zahtevnem polju. Mendoški Slovenci pa smo ponosni in smo mu iz srca hvaležni, da nas je tako izvrstno predstavil kot narodno skupnost, ki po svoji kulturni tradiciji v svoji sredi premore tako odlične umetnike. M. Bajuk Vsa stavba stoji in raste na kamenju. Lahko bi rekli celo na skali. Tu je njena trdnost in odpornost v viharjih in nalivih. Obstoji in kljubuje prav zato, ker ima kamenje za podlago. Če tega ni, ji je bodočnost usojena. Trdno stati ali stati na trdnem je tudi obstati. Na to moramo gledati in se truditi, da imamo trdno podlago, ker hočemo obstati. Z leti se marsikaj in marsikomu vse zrahlja. Tega ni nihče obvarovan. Vsi se lahko naveličamo, utrudimo in mislimo, da se ne splača truditi naprej. In prav to je usodno. Če nam pridejo take misli, poglejmo na tiste, ki se ne ustrašijo naporov in se po 60 letih še niso in se ne bodo naveličali. To so ljudje vseh slojev in starosti, moški in ženske in velikih idealov. Mislimo nanje in na tiste, ki prihajajo za nami in ki jim bomo svet izročili. Naši zgledi, pozitivni, naj jih pritegnejo. Za nas in zanje so po dolgih letih preskusni kamni, ki nam povedo, če naša stavba in mi v njej, še stojimo trdno na kamnu ali skali. Krščanstvo je en tak Preskusni kamni preskusni kamen. Ali smo še trdno prepričani, da smo po krščanstvu najbližje Bogu? Ali v ta namen krščanstvo tudi živimo? Ali nam je njegov nauk pravilo življenja? Ali živimo po božjih zapovedih? Slovenstvo je eden od preskusnih kamnov. Ali nas še vodijo ideali iz leta 1945 in smo jih predali naši mladini? Ali ima slovenski jezik še isto veljavo med ostalimi svetovnimi jeziki ali smo ga morda mi sami umorili? Isto velja za slovensko pesem, brez katere ni bilo nobene prireditve, za slovensko vzgojo in kulturo, poleg drugih in pri katerih je osnovnega pomena šola naših otrok in mladine. Naj ne preneha navdušenje starih in mladih v korist Slovenije v svetu in njenega ugleda. Čeprav smo majhni po številu, smo veliki po ugledu, poznanju in kulturi kot veliki narodi sveta. So še drugi preskusni kamni, ki nas spominjajo na to, da je vztrajnost in pripravljenost na delo, podlaga našega obstoja. Naj ti kamni še dolgo časa ohranjajo in podpirajo našo skupnost. NA VELIKI PETEK (SAMO) BORZA NE TRGUJE Na Ljubljanski borzi se ni trgovalo, saj ima po novem veliki petek status netrgovalnega dne. Ljubljanska borza je zaradi praznika na velikonočni ponedeljek bila tudi v ponedeljek zaprta, znova pa se je začelo trgovati v torek. Svetovni dnevi slovenske literature Še se vračam na naslovni „dogodek" ker sem prepričan o njegovi pomembnosti in menim, da tako važna reč kot so bili Svetovni dnevi slovenske literature le zasluži - kljub časovni razdalji - malo več naše pozornosti kot pa so je bili deležni. Res je bil objavljen v tistih dneh (nov/ dec. 2006) pogovor s pisateljem Janijem Virkom, ki je na dnevih predstavljal matico. Potem je tudi g. Branko Rebozov poročal o dogodku, a se je omejil na dan, ko je bil sam navzoč (28. nov.). Manjka torej beseda o celotnem poteku. V soboto 25. novembra se je Mirko Vasle pogovarjal s pisateljem Virkom, recimo, skozi „Okence". To je bila njegova predstavitev. Zgoščen program je bil naslednji teden. V ponedeljek popoldne je delovala prevajalska delavnica pod vodstvom prof. Mojce Jesenovec. Udeležba je bila, žal, skromna. Na večer pa je bil, v kar čedni Aula Magna, literarni večer z Janijem Virkom. Avtor je bral odlomke iz svojih del v originalu, nekaj pa tudi - in kar dobro - v kastiljščini. Med odlomki je Martin Dobovšek zaigral na trobento vrsto skladb, tudi nekaj slovenskih. Sledila je okrogla miza in pogovor z avtorjem: Florencia Ferre in Julia Sarachu sta Virku stavili vprašanja; Mojca je vse prevajala, vprašanja in odgovore. Za mizo je bila tudi časnikarka dnevnika La Nacion; njo je zanimalo Virkovo časnikarsko delo, saj je zaposlen tudi pri RTV in je prišel z ekipo za filmanje. Snemali so potek dogodka, - potem pa tudi zanimivosti mesta Buenos Aires. Za zaključek in v zadovoljstvo vseh nam je Martin poklonil kar mini koncert iz klasike za trobento. In kot se spodobi za tako lep dogodek, nas je veleposlaništvo povabilo na ,,vino de honor". Tako smo se mogli v sproščenosti bolje spoznati med seboj. Bili smo kar raznolika druščina: poleg Slovencev in njih potomcev, kar lepo število Argentincev, učenci iz lektorata slovenščine, vnuki in pravnuki starona-seljencev, pa tudi kak slovanski brat (vsaj en Poljak). Gost iz Slovenije je bil vseskozi oblegan. Dogovorjeni pogovor za Svobodno Slov. tokrat ni bil možen. Da bi bolje sledili programu teh dni, smo že pri vhodu imeli na voljo tiskovine o naši literaturi. 1) Predstavitev teh dni: organizatorji, cilji, potek, delovanje, sodelavci. V isti brošuri kratek pregled sodobne slovenske poezije - in isto o prozi in dramatiki. 2) Skripta na sedmih straneh z odlomki Virkovega romana Aritmija, s prevodi. Kar nekaj študentov iz lektorata je pri tem sodelovalo. 3) Ročno vezan zvežčič ,,Izpod peresa - De su puno y letra", kjer najdemo misli in izreke vseh 37 omenjenih kulturnih poslanikov na Svetovne dneve slovenske literature: po abecedi od Blatnika in Brvarja, preko Jančarja, Koviča, Kres-lina in Lainščka, do Pahorja, Pavčka, Šala- muna, Tomšiča, Virka in Zabota. Omenjam le Jiste, o katerih sem kdaj kaj bral ali slišal. Ze ta imenik govori o pomembnosti dogodka, ko se slovenska beseda predstavlja na vseh koncih sveta - in v tolikih jezikih. Prevodi so izpod peres Florencie Ferre in Mojce Jesenovec. Naslednji dan je vse potekalo po (objavljenem) programu. Takoj po kosilu Delavnica pisanja haikujev, ki jo je vodil Jose Bizai. Ker sem ravno imel čas sem sklenil, da žrtvujem ,,siesto" - in to je bilo zelo prav: pripomogel sem, da smo rešili minimalni quorum za delovanje. Pa je Jose odlično pripravil in izpeljal zadevo: teoretski uvod v haiku - malo vzhodne filozofije - in nato nekaj praktičnih nasvetov. Ob 19.00 uri Cikel predavanj: Mirko Vasle: Literarno ustvarjanje slovenskih Argentincev (sic); veleposlanik Avguštin Viv-od: Slovenija včeraj, danes in jutri; Mojca Jesenovec: Sodobna slovenska literatura. Jani Virk: Položaj literarnih ustvarjalcev v Sloveniji. O vsem tem je že poročal Branko Rebozov. Sam bi dodal, da je bilo vse dobro pripravljeno in zelo dobro podano. Mojca je požela izrazit aplavz; očitno je bil ljudem všeč njen zanimiv prijem ter tako sproščeno in prijetno podajanje. Jani Virk je izpostavil tole ugotovitev: Danes besedni ustvarjalci (slovenski) pišejo res le leposlovje, a pred desetletji so igrali še drugačno vlogo: bili so glas narodnostnega in demokratičnega prebujenja, bili glasniki tudi osamosvojitvenega gibanja. Ob koncu je bilo čutiti navdušenje vseh navzočih in tudi veselje ob tako lepo uspelih študijskih dnevih. Pri zakuski smo kar še in še ugotavljali, da se nam ne mudi domov - in da je treba proslaviti tako lepo kulturno doživetje. Slovenski svet in „španska vas" sta se srečala v dialogu na tribuni argentinske državne univerze, kar je izredno pomembno. Čeprav je Filozofska fakulteta UBA v žalostnem stanju in zelo spoli-tizirana, je bila Aula magna le-te čisto spodoben prostor za to srečanje. S tem je slovenska kultura dosegla odmeve, ki jih v nobenem od naših krajevnih Domov ne bi mogla doseči. To je dejstvo! Res je, da ne vem, koliko je bilo medijskih odmevov na argentinski strani (vem, da se je Virk pogovarjal z Ernestom Sabatom in da je slovenski časnik to objavil), a nerazumljivo je bilo nezanimanje naših ljudi - sodeč po skromni udeležbi -za tovrstne kulturne dogodke, saj so bili, navsezadnje, ti Dnevi tudi manifestacija za Slovenijo. SKA ima zapisano v svojih pravilih, 4. člen pod č., da je njen namen tudi „širiti in uveljavljati slovensko kulturo v svetu". Tako ob njenem srebrnem kot ob zlatem jubileju s(m)o ugotavljali, da se je v tem oziru ustanova slabo obnesla. Morda še najslabše ravno v leposlovju. Pred leti si je to nalogo nadela matica; izvršuje jo predvsem preko lektoratov za slovenski jezik. Prav je, da se tega zavemo in jo vsestransko podpremo. Vinko Rode ©KOF URBANC Od posvečenja do ustoličenja Nedelja po posvečenju (11. marca). Vsi Slovenci iz Tucumana smo bili povabljeni na Urbančevino v Trancas. Veliko se nas je odzvalo, saj smo vsi imeli lepe spomine na škofove starše, Ančko in Lojzeta ter strica duhovnika Janeza, in na njihovo gostoljubnost. Obujali smo spomine na ure, ki smo jih preživeli v njihovem domu, pri petju slovenskih pesmi, ob spremljavi harmonike očeta Lojzeta. V tistih časih so gojili na svoji kmetiji krave, prašiče, ovce, purane in kokoši. Za naše otroke je bilo to kot obisk živalskega vrta in najsrečnejši so bili, ko so videli pava razprostreti svoj barviti rep. Vsa Urbančevina je danes spremenjena: kmetija se je spremenila v krasen park z ribnikom, stavba pa je namenjena za prostor duhovnih vaj in sčasoma bo postala dom za ostarele duhovnike. Ponedeljek po posvečenju (12. marca). Zopet Trancas. G. škof je s svojim bratom Francijem obiskal pokopališče v Trancas Viejo, nekaj kilometrov ven iz mesta, kjer sta pokopana njuna starša. Občina Trancas je pripravila lep sprejem g. škofu. Na križišču bivše Rute 9 in dohoda v center mesta, so pripravili oder in lep napis. Občinski možje so ob pozdravnih besedah izročili g. škofu ključe mesta in v prisrčnih govorih pozdravili g. Lojzeta in se ga spominjali kot otroka in sošolca. Obenem so se še zahvalili za lep zgled dobre družine in^ stricu Janezu za ustanovitev prve gimnazije v Trancas. (Še to naj povem, da se osnovna šola imenuje Juan Urbanč in tudi neka cesta nosi njegovo ime). Vojaška godba je igrala koračnice in folklorno glasbo, šolska mladina z zastavami je držala špalir, gavči na konjih pa so spremljali šeststo metrov dolg sprevod do cerkve. Cerkev je bila nabito polna. Ob vstopu smo se najprej ustavili ob grobu g. Janeza Urbanča pred Brezjansko Marijo. Sledila je sv. maša s somaševanjem številnih duhovnikov, med katerimi sta bila tudi mons. Mirko Grbec in lazarist Pavel Novak. Bilo je veliko pozdravnih govorov. Zanimiv je bil govor škofove učiteljice 2. razreda osnovne šole: nanizala je življenje slovenske izseljenske družine v Tucumanu, ki je bežala pred komunisti. Inž. Jože Žakelj je govoril v imenu Slovencev. Prosili so ga, da bi govoril slovensko, da bi slišali, kako zveni naša beseda. Dobro je rešil situacijo. V španščini je rekel: ,,Zmolili bomo Oče nas, saj to je bila prva molitev, ki so jih, Lojzeta, Francija in Jožkota, učili starši, in to je bilo v slovenskem jeziku". Škof je vstal in vsi prisotni Slovenci smo glasno molili Oče naš po slovensko. Škofov govor se je nanašal na motiv dobrega Pastirja. Tran-cas je znana kot dežela živinoreje in tamkajšnji prebivalci lažje dojamejo to priliko kot velemestni ljudje. Končno je g. škof posvetil podobo Marije Pomagaj z Brezij in molil pred njo. Vsi navzoči smo bili povabljeni na večerjo, kjer smo bili Slovenci med častnimi gosti. Med večerjo smo gledali na ekranu slike Urbančeve družine. Vse dni do konca tedna se je mons. Lojze poslavljal od raznih župnij, kjer je kdaj deloval. Prisrčno so ga pozdravljali in zavidali vernikom Cata-marce, da ga bodo imeli za škofa. Ustoličenje v San Fernando del Valle de Catamarca (25. marca). Dan je bil deževen. Na poti od mesta San Miguel de Tucuman do meje s provinco Catamarco je deževalo in še gosto meglo smo imeli na gorskem prevalu, ki veže obe provinci. V Cata-marci pa je bilo sončno in toplo; oblaki namreč pustijo vso vlago na tucumanski strani. Tucuman ima bujno rastlinstvo, narava je kipeča, posebno v poletnih mesecih, ko je deževna doba in velika vročina. Catamarca pa ima malo padavin in zemlja je peščena, zato raste le nizko grmičevje, razen tam, kjer umetno namakajo. Šli smo kot na romanje, na ustoličenje pomožnega škofa v Catamarci, mons. Lojzeta Urbanča in k Mariji del Valle. Okoli 17. ure so se začele zbirati množice vernikov pred katedralo-baziliko. Katedrala zato, ker je sedež škofije, bazilika ima pa še posebne značilnosti. Na stopnišču pred cerkvijo so naredili oder in postavili oltar. Ob oltarju so bila nosila za kip tako zelo čaščene podobe Virgen del Valle. Okoli oltarja so se zbrali zastavonoše raznih šol in združenj, z argentinskimi in papeškimi zastavami. Lepo je bilo videti tudi našo slovensko, ki jo je nosil Jože Draksler, oblečen v narodno nošo. Tudi njegova žena Danica je bila v lepi narodni noši in pa njeni spremljevalki, deklici Anči in Marjanca Porcelo Žakelj. Prvi del je bil civilnega značaja: razglasitev imenovanja, ki ga je prebral škofov brat g. Franci; govor guvernerja Catamarce; pozdrav župana in izročitev ključev glavnega mesta San Fernando del Valle de Catamarca; navdušen govor in pozdrav v imenu duhovnikov, župnika iz Andal-gala; v imenu posvečenih oseb je pozdravila škofa starejša redovnica; največje odobravanje pa je žela govornica, ki je govorila v imenu laikov. Za nas Slovence je zanimivo to, da je že vedela, da se priimek Urbanč špansko piše s ,,c", kar naj bi se izgovorilo ,,Urbank", toda, ker je slovenskega porekla, je ,,Urbanč". In res, vsi (razen enega), ki so omenili škofov priimek, so ga izgovarjali po slovensko. Prisoten je bil tudi tajnik Ministrstva za veroizpovedi zvezne vlade. Ko je bilo konec tega civilnega dela, so se vsi škofje, duhovniki in diakoni umaknili v zakristijo, da se preoblečejo in pripravijo za sv. mašo. Kmalu je prišla procesija iz katedrale. Škof Elmer Miani je prinesel kip Virgen del Valle in ga v spremstvu varuhov postavil na zlata nosila. Škof Urbanč je prišel v spremstvu dveh nadškofov, tucumanskega mons. Villalbe in saltenjskega mons. Cargnella in sedmih škofov severnega dela Argentine. Maša je potekala zelo slovesno, do pridige škofa mons. Mianija, ki se je primerjal z onemoglim Mojzesom, ko je izročil vodstvo svojega ljudstva mlajšemu in močnejšemu Jozueju. Ginjen je bil do solz, ko mu je naročal, naj popelje vernika Catamarca do stoletnice škofije (ki bo čez tri leta) in še naprej do zveličan-ja. Mons. Lojze Urbanč je v svojem govoru poudaril, da moramo tako duhovniki in laiki, brez razlike, bogati ali revni, učeni ali preprosti, zdravi ali bolni, pomagati širjenju božjega kraljestva in si prizadevati za večjo svetost vsakega posebej. Z velikim zaupanjem v Božjo in Marijino pomoč je zaklical: ,,Korajža velja!". Kip Virgen del Valle je nesel nazaj v njen ka-merin že novi pomožni škof. Po končani slovesnosti pred katedralo, smo bili vsi navzoči povabljeni na zakusko v bližnji zavod, kjer so se nadaljevali govori, argentinske folklorne pesmi, ki opevajo Catamarco, kot tista: ,,Cuesta del Portezuelo", ki veže to provinco s Santiago del Estero. Naslednji dan smo nadaljevali naše romanje v votlino temnopolte Virgen del Valle. Marijin kip so prinesli iz Peruja prvi misijonarji, ki pa so kmalu zapustili te kraje. [ndijanci so ta kip našli in ga skrili, ter hodili molit. Neki Španec je to odkril in kip odnesel domov. Sezidal je kapelico zanj, toda kip je izginil^in so ga zopet našli med skalami v votlini, kjer je sedaj. Čaščenje Virgen del Valle je zelo razširjeno med Argentinci na severu države in med avtohtonimi Indijanci, katerih pa je žal vedno manj, čeprav se zadnja leta trudijo za ponovno pridobitev pravic do svoje zemlje. Živijo še dokaj naravno življenje v goratih predelih s tropi lam in koz in ob vsaki hiši, kar na prostem, imajo statve in izdelujejo tipične catamarkenske ponče (ogrjnjala) in tepihe. Še nekaj o Catamarci: provinca je velika 101.000 km2, a zelo redko naseljena. Provinca se ponaša z visokimi hribi, šestisočaki (glej škofov grb), njene nadmorske višine nihajo med 450 in 6900 m (Pissis). V glavnem je puščava z veliko solino, zemljo obdelujejo le tam, kjer lahko umetno namakajo. Pridelujejo grozdje (imajo cenjene vinske kleti), orehe, olive, papriko, paradižnike; največje bogastvo pa so rudniki, nekateri že v polnem obratovanju, drugod pa še raziskujejo. Za zadnje slovo smo prijatelji se srečali še pri bogato pogrnjeni mizi, da smo se še prisrčno pogovarjali z mons. Lojzetom in njegovim bratom. Vrnili smo se v Tucuman z veliko hvaležnostjo v srcu, da smo imeli priložnost prisostvovati temu veličastnemu dogodku. Komaj smo prišli čez preval (Cuesta del Totoral), pa nas je dež zopet pral prav do doma. Jožejka Debeljak Žakelj HODIL PO ZEMLJI SEM NASI. Dolenjska - Srednji pas V Suha krajina: Tako poimenujejo del Dolenjske severovzhodno od Krke do doline Temenice in južno od Krke do Male Gore. Za to pokrajino je značilno, da nima površinskih vodnih tokov. Svet je značilno kraški, s suhimi dolinami, malo primeren za kmetijstvo. Pokrajina je redko naseljena, se ni razvila in je naravno dobro ohranjena. Če gremo po Jevem bregu Krke, pridemo do naselja Žužemberk - okoli 1000 prebivalcev. Je gospodarsko središče v zgornjem delu Krke. Tu so svoj čas obratovale žage in usnjarna, sedaj jih je nadomestil elektrotehnični obrat. Naselje je postalo trg leta 1423. Prebivalci so se ukvarjali z ribištvom in raznimi obrtmi, les za žage so vozili iz Kočevskega Roga. Med drugo svetovno vojno je bilo tu prizorišče razsajanja partizanskih enot. Med drugim so požgali župnijsko cerkev sv. Mohorja in Fortunata in pa grad, zidan na skalo ob Krki, omenjen že 1246 in v lasti Turjaških grofov od 1538 do 2. svetovne vojne. Južno od Žužemberka je naselje Dvor, tu je bila od predrimskega obdobja, skozi ves srednji vek in do konca 19. stoletja razvita obdelava železa. Turjaški grofje so zgradili fužine; železolivarna je začela obratovati 1803. Vlivali so topove, kotle, pločevino, nagrobne križe, sestavne dele mostov in strojev. Ustavili so jo 1896. Malo nižje od Dvora so razvaline gradu Soteska, ki so ga tudi požgali partizani leta 1943. Dolenjske Toplice: Naselje na zahodnem robu Novomeške kotline. V bližini je bila prazgodovinska naselbina, izkopali so, med drugim, celo bojevniško opremo. Naselje in topli vrelec sta bila omenjena že v 13. stoletju. Ob vasi je Zdravilišče Dolenjske Toplice. Voda prihaja na površje s temperaturo 32° C in vsebuje precej ogljikove kisline in mineralov. Že v 17. stol. je grof Janez V. Turjaški zgradil tu pokrit bazen. Naslednje stoletje so grofje sezidali dvonadstropno poslopje s tremi bazeni, proti koncu 19. stoletja so zgradili zdraviliški dom. Med 1. svetovno vojno je bila tu vojaška bolnišnica, med drugo partizanska, ki so jo Nemci zbombardirali. Po vojski so poslopja obnovili, sedaj je tu Zdraviliški in Kopališki dom. Sem prihajajo ljudje na zdravljenje rev-matizma, obolenja sklepov, poškodb na kosteh, živčnih bolezni. Ob poslopjih sta še olimpijski in otroški bazen in teniška igrišča. Pojdimo še naprej, obidimo Novo mesto (ogledali si ga bomo prihodnjič) in prišli bomo do gradu Otočec. Zgrajen je na otoku na reki Krka, prvotno je stal ob desnem bregu, potem so ob njem skopali kanal, sedaj je edini otoški grad v Sloveniji. Nastajati je začel v 12. stoletju, bil je večkrat prezidan v različnih slogih, sedanja oblika je iz konca 15. stoletja, kapelo so dozidali kasneje. Pred Turki so ga obdali z obzidjem, ohranili so se štirje stolpi. Med vojno je bil požgan, po vojni obnovljen. Obdaja ga park, v gradu delujeta hotel in igralnica, na rečnem bregu je urejen kamp in kopališče. V bližini Otočca je Trška gora, posejana z zidanicami, pod njo pa Stari grad. Prvič je bil omenjen leta 1300, večkrat je menjal gospodarje, ki so ga različno prezidavali, a ohranil je srednjeveški slog. Grad so požgali leta 1944, sedaj ga obnavlja tovarna zdravil Krka iz Novega mesta, da bodo v njem uredili farmacevtski muzej. Malo proti vzhodu pridemo do zdraviliškega in turističnega kraja Šmarješke Toplice. Termalna voda ima 32° C, vsebuje predvsem kalcij, magnezij in ogljikov dvo-kis (CO2). V Toplicah zdravijo v glavnem obolenja srca in ožilja, živce in psihoso-matske bolezni in poškodbe na kosteh in sklepih. Bolnike oblagajo tudi z zdravilnim blatom. Na razpolago so tudi telovadnice, terapija anti-stres in za starostne bolezni. Poleg tega je še kopališče, športna igrišča, minigolf in sprehajalne steze v bližnjem gozdu. Zbral in priredil Franci Markež NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI INFLACIJA V MARCU V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin marca razmeroma močno zvišale. V primerjavi s februarjem so bile višje za en odstotek. Inflacija na letni ravni je znašala 2,3 odstotka, povprečna letna inflacija pa 2,5 odstotka. Marčna inflacija je predvsem posledica višjih cen blaga, medtem ko so se storitve nekoliko pocenile. V območju evra pa je letna stopnja inflacije marca znašala 1,9 odstotka. ZADOVOLJIVE ŠTEVILKE V Sloveniji je bruto domači proizvod (BDP ali PBI) na prebivalca po kupni moči leta 2005 znašal 82 % povprečja v EZ 25 (v 25. državah Evropske zveze). Slovenija je tako od leta 2003 zaostanek v razvitosti za povprečjem EZ 25 zmanjšala za dobre 4%, so podatke Eurostata povzeli v državnem statističnem uradu. BDP na prebivalca po kupni moči je v Sloveniji leta 2003 znašal 77 % povprečja v EZ 25, v letu 2004 80 odstotkov in v letu 2005 82 %. V primerjavi s povprečjem EZ 15 je BDP na prebivalca po kupni moči v Sloveniji v letu 2005 znašal 75 %, v primerjavi s povprečjem EZ 27 pa 85 %. NAGRADA ZA OBLIKOVANJE SMUČI Podjetji Elan in Gigodesign sta letos za oblikovanje smuči Elanove serije Speedwave prejeli prestižno nagrado red dot design. "Izdelek je zgled za to, kar bi moral biti rezultat nekega razvoja, kakršnega v Sloveniji želimo," je ob predstavitvi nagrade v Ljubljani povedal minister za razvoj Žiga Turk. GRENKOBA V ORMOŽU Okoli 200 zaposlenih v Tovarni sladkorja Ormož (TSO) je prejelo sklep o preklicu pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Zaposlenim so s sklepom začeli teči zakonsko predpisani odpovedni roki v dolžini od 45 do 150 dni, v tem času pa naj bi delovali predvsem pri razgradnji tovarne. Delavci so bili zadnja dva meseca že na čakanju. PRI NAFTOVODU, A BREZ DENARJA Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je s pristojnimi ministri Hrvaške, Srbije, Romunije in Italije ter evropskim komisarjem za energijo Andrisom Piebalgsom podpisal deklaracijo o panevropskem naftovodu od Costanze do Trsta. Deklaracija je po njegovih besedah za Slovenijo neobvezujoča, Slovenija pa pri projektu prav tako ne bo sodelovala kot investitor. GORENJCI BREZ OBLAČIL Težave slovenske tekstilne industrije se nadaljujejo. Tokratna žrtev so Gorenjska oblačila. Poleg Mure edino še preostalo slovensko podjetje konfekcijskih oblačil, ki je proizvodnjo ohranilo v domovini, posluje z veliko izgubo, zaradi katere so lastniki družbe predlagali prostovoljno redno likvidacijo. PO SVETU FRANCIJA V Franciji se je uradno začela predvolilna kampanja za predsedniške volitve. V prvem krogu 22. aprila se bodo med drugim pomerili Segolene Royal, Nicolas Sarkozy, Francois Bayrou in Jean-Marie Le Pen. Ali bo Francija dobila predsednika ali predsednico, bo, kot kaže, znano v drugem krogu volitev 6. maja. Javnomnenjske raziskave namreč napovedujejo, da naj bi v drugi krog prišla Sarkozy in Royalova. IRAK V ponedeljek, 9. aprila je več stotisoč iraških šiitov, na shodu v mestu Nadžaf, protestiralo proti ameriški okupaciji Iraka. Shod ob četrti obletnici padca Bagdada je sklical skrajni šiitski voditelj Moktada al Sadr. Protesti so se odvijalo tudi v sosednjem mestu Kufa. Medtem se iraški premier Nuri al Maliki mudi na prvem uradnem obisku na Japonskem. Al Maliki naj bi podpisal sporazum o 700 milijonov ameriških dolarjev vrednem posojilu. To bo Iraku pomagalo povečati proizvodnjo nafte in električne energije. Japonska je sicer poleg Južne Koreje ena glavnih gospodarskih podpornic Iraka. UKRAJINA Politična kriza v Ukrajini se je v nedeljo zaostrila. Predsednik Viktor Juščenko je namreč v velikonočni poslanici, uperjeni proti premieru Viktorju Janukoviču, zatrdil, da bo vztraja pri predčasnih volitvah. V televizijskem nagovoru je Juščenko nasprotnike pod vodstvom Januko-viča obtožil poskusa uvajanja „tiranije" in „dirigirane demokracije". Politična kriza v Ukrajini, je izbruhnila, ko je predsednik države Viktor Juščenko izdal odlok o razpustitvi parlamenta. HRVAŠKA BLIZU NATO Pomočnik ameriške državne sekretarke Daniel Fried je v nedeljo pozdravil prizadevanja Hrvaške v smeri približevanja zvezi NATO in dejal, da bi morala biti Hrvaška povabljena v zvezo NATO že naslednje leto. Fried je po MARKO BAJUK 75. LETNIK Ta leta je dočakal 29. marca t. l. v polnem telesnem in duhovnem zdravju, sredi dela za slovensko skupnost in lastno preživljanje v sončni Mendozi v Argentini. Okoli njega so bili zbrani njegovi otroci. Sinova prof. Božidar in ing. Marko, hčerka Marija, snahi ge. Cilka in Ina ter 8 vnukov in vnukinj. Vsi lepo so mu iskreno čestitali k tako lepemu življenjskemu jubileju ter prosili Boga, da bi jim ljubečega in skrbnega očeta, tasta in dedka ohranil še dolgo let. To lepo družinsko slavje je grenila samo bol ob misli na lani umrlo jubilantovo življenjsko družico go. Amalijo, ki ji ni bilo dano, da bi se skupno s svojimi otroci, snahama in vnuki ter vnukinjami veselila te družinske sreče. Pa ne samo jubilantova družina, vsa slovenska begunska skupnost v Argentini in tudi po drugih delih sveta se je tega dne spominjala ravnatelja in prosvetnega inšpektorja Marka Bajuka z globoko hvaležnostjo. Delo, ki ga je on opravil zlasti za slov. mladino doma, še posebej pa v letih begunstva v Avstriji, je tako veliko in pomembno, da bo v zgodovini slov. politične emigracije zapisano za vse čase. V tem delu bo ravnatelj Marko Bajuk živel vedno kot velik dobrotnik slovenske begunske mladine ... KRSTNA PREDSTAVA ROZMANOVEGA DELA -ROKA ZA STENO Pred polno zasedeno dvorano je stekla krstna predstava. Navzoč je bil kot izreden gost in pokrovitelj predstave tudi prevzv. škof dr. Gregorji Rožman, avtor dela s svojimi sorodniki, predstavniki naših organizacij in lepo število akademskih starešin. Predstava je bila v kolegiju Santa Rosa, Bme. Mitre 1655. v Bs. Asu. Bil je to prvi kulturni večer Slov. Kult. Akcije v letošnji zimski delovni dobi, ki pomeni obenem mnogo obetajočo gledališko sezono slovenskih gledaliških skupin. (Naj izdam le malo skrivnost: Cuidadelski oder se je z vso resnostjo vrgel na študij Novačanovega Hermana Celjskega, ki utegne biti druga resna in tehtna predstava našega zaslužnega slovenskega avtorja.) ^ BUENOS AIRES Materinska proslava Naši mladinski organizaciji SFZ in SDO sta nam zadnjo nedeljo pripravili materinsko proslavo v Ci-udadelski dvorani. Bila je v stilu akademije, katere osrednje točke so bile simbolične vaje ob spremljavi petja. Tako so dekleta ob petju Pozdravljena mati, dobrega sveta, počastile najprej nebeško mater Marijo, ob simboličnem grobu je bil obujen spomin na umrle matere, nato je bila priprava naših malih na voščilo in izraz čiste ljubezni svojim mamicam (s prijetnim in dobro odigranim prizorom), končno pa še obljuba naši domovini, da smo ji zvesti in da so naša srca z njo, z nastopom fantov - Najprej zastava slave, ter spomin na tisti košček naše zemlje, ki je ostal zunaj meje - naša Koroška ob pesmi: Tam, kjer teče bistra Zila. Gotovo pa so bile najboljše in so po pravici žele največji aplavz male deklice, katerih barve rut so tvorile slovensko narodno zastavo in so nam zapele in zarajale ljubko: Jaz pa grem na zeleno trav'co, kar je navzoče mamice do solz ganilo. Simbolične vaje je pripravila vestno in z ljubeznijo ga. Ema Blejčeva. Vmes pa sta lepo v duetu zapeli gdč. Nuša Kristanova in Roza Golobova pesmi: Slovenska mamica in Uspavanka - ob spremljavi g. Jožeta Omahne na klavirju. Svobodna Slovenija 11. aprila 1957 (št. 15) resumen de esta edicion srečanju s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesičem dejal, da ZDA odločno podpirajo Hrvaško na poti vključevanja v evroatlantske povezave. Mesič pa je medtem označil članstvo Hrvaške v Evropski uniji za strateški cilj države in dodal, da trenutno potekajo prizadevanja za informiranje javnosti o prednostih članstva v zvezi NATO. EL MINISTRO RUPEL EN LA ARGENTINA El ministro de relaciones exteriores de Eslovenia, Dr. Dimitrij Rupel iniciara una gira por America Latina el jueves 12 de abril. Visitara a la Argentina, Chile y Peru y participara del encuentro de la Union Europea y el Grupo R^o en Republica Dominicana. En los diversos encuentros, el ministro, conocera la situacion de America Latina y explicara el acontecer en Europa, ademas, de presentar a Eslovenia como el pa^s que presidira a la UE en 2008. Por este motivo, en Peru se dialogara sobre la organizacion de la Cumbre UE-Latinoamerica y el Caribe a realizarse en mayo de 2008, en Lima. El pa^s anfitrion conjuntamente con Eslovenia, seran los encargados del encuentro en el que participaran 60 pa^ses. El ministro Rupel comenzara sus visitas oficiales el d^a jueves en la Argentina. Aqu^ se reunira con su par argentino Jorge Taiana y el presidente de la camara de diputados Ballestrini. En su visita se firmara un acuerdo de complementacion de seguridad social. Ademas, habra un encuentro con los representantes de las tres oleadas migratorias de Eslovenia en la Argentina y representantes de eslovenos del Uruguay. Tambien visitara a la comuni-dad eslovena de Mendoza. El 16 de abril estara en Chile; el 17 y 18 de abril en Peru; y el 19 de abril en Republica Dominicana. (Pag. 1) ESLOVENOS, D^A A D^A Esta semana arribara al pa^s en visita oficial el ministro del exterior de la Republica de Eslovenia, Dimitri Rupel. En los d^as que estara en la Argentina, ademas de cumplir con las citas protocolares, estara en contacto con la colectivi-dad eslovena. Se reunira con los representantes de los diversos centros, recorrera los cursos del idioma esloveno, visitara la comunidad eslovena de Mendoza, signos que demuestran la cercan^a de Eslovenia con los eslovenos por el mundo y el apoyo a estos cofinanciando proyectos y organizando seminarios y talleres, entre otras formas de apoyo. Surge el interrogante de saber cual es la respuesta por parte de los eslovenos fuera de Eslovenia. Pero la pregunta no se dirige a aquellos que brindan su tiempo en pos del ideal de mantener los va ores eslovenos, sino basicamente a aquellos, cuyo unico interes es, por ejemplo, obtener la ciudadan^a eslovena y ser parte de la UE. Reflexionemos sobre el diario sentir esloveno, el lugar que cada uno le da a este sentimiento y el modo de participar. (Pag. 1) CIMIENTOS Si las bases de los edificios son fuertes, estos resisten los avatares del medio ambiente a traves del tiempo y se aseguran un buen porvenir. Lo mismo ocurre con la colectividad eslovena. Si los cimientos estan arraigados en cada uno de sus integrantes, seran resistentes. Si las fuerzas flaquean, aconseja el padre Jose, es necesario poner la mirada en aquellos que sostuvieron "el edificio" por mas de 60 anos y aun no se han cansado de formar parte de el. Dos de las piedras fundamentales son la religion y el sentir esloveno. ^Aun creemos en estos principios? ^Vivimos segun los mandamientos de Dios? ^Los ideales continuan siendo los mismos que en 1945, y los jovenes han tomado la posta? ^Que importancia se le otorga al idioma, las costumbres y la cultura eslovena en nosotros y en el mundo? El padre, concluye, deseando que estas piedras fundamentales conserven y alienten a la colectividad. (Pag. 3) DOS QUE NOS REPRESENTAN Ya informamos en ediciones anteriores acerca de la consagracion del obispo Urbanc de origen esloveno, nuevo coadjutor de la Diocesis de Catamarca. El pasado 25 de mayo asumio su nueva funcion, en medio de una fiesta popular en la ciudad de San Fernando del Valle de Catamarca (Pag. 4). Por su parte en Mendoza el joven pianista de origen esloveno, Toni Štirn, tuvo una descollan-te labor como solista en el ciclo de Jovenes talentos, en la universidad local (Pag. 3). SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 — C1407GSR BUENOS AIRES — ARGENTINA / Telefon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) / e—mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Franci Markež, Jože Horn, Branko Rebozov, Vinko Rode, Marko Bajuk in Jožejka Debeljak Žakelj. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri pošiljanju po pošti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 — C1289ABJ Buenos Aires — Argentina — Tel.: (54-11) 4301-5040 — E-mail: info@vilko.com.ar O