Cena cent« 80
Upra Tel
: Mobilna. Pncaollen oHct
elefoo k. 11-22. 51-23. 91-24
Inseratm oddelek: Ljubljana. Pucanijera alica 5 - Telefon it. 51-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: ta Ljubljansko pokrajino pri pokno-čekovnem zavodu h. 17.749, a ostale kraje Italije Servizio Cooti. Con Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ta oglase o Kr.
Italiie in inozemstva ima On ione Puhblicitž Italiana S. A. MILANO
likiji vsak dan nato ponedeljka Naročnina mifa mesečno lit 18.—, m to—M vključno • »Ponedel iskan 1» crom« Lir 36.50.
Uiedoilitot Ljubljana. Puccinijeva ulica ke*. 5. telefon
fcev 31-22 31-23. 31-24.
_Rokopisi «e ne ttičijo.
CONCESSIONARLA ESCLUSIVA pe> la pub-
bliciti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S A. MILANO
II porto d! Boujie bombordato
Cattlve ccndizioui ateos?erishe nel settore tunisino — Tre
velivoli nemici distrutti
II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 12 febbraio 1943-XXI II seguente bollettino di guerra n. 993:
II maltempo ha ostacolato le operazioni nel settore tunisino.
Un aereo britannico, coipito dal tlro di
una nostra autoblinda, h precipitato al suolo.
Le attrezzature portuali di Bougie sono state bombardate da velivoli italiani.
Tra Rodi e Creta cacciatori germanici abbattevano due aerosiluranti avversarie.
Pristanišče Bougie bombardirano
Slabe vremenske razmere v tisniškem odseku sovražna letala uničena
— Tri
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 12. februarja naslednje 993. vojno poročilo:
Slabo vreme je oviralo operacije na tu-niškem področju.
Neko britansko letalo, ki ga je zadel strel nekega našega oklopnega avtomobila, je strmoglavilo na tla.
Italijanska letala so bombardirala pristaniške naprave v Bougie.
Med Kodom in Kreto so nemški lovci sestrelili dve sovražni torpednj letali.
Fransuske čete umaknjene s tuniške £?®iste
Tanger, 12. febr. F. Neko poročilo iz Al-žira javlja, da so sklenili umakniti s tuniške fronte francoske kontigente in to s pretvezo, da jih je treba izvežbati in moderno opremiti v zaledju. Sklep pa je bil
storjen zaradi nezadovoljstva v vrstah francoskih bojevnikov, ker so jih uporabljali v odsekih, kjer je bila bitka najhujša in so jim dali slabo orožje, zaradi česar so imeli mnogo človeških izgub.
Anglosaški letalski napadi na arabsko prebivalstvo
Berlin, 12. febr. s. Vsi nemški listi objavljajo z vidn:m poudarkom >n pod velikimi naslovi poročila iz Tumsa. ki opozarjajo na pokolj arabskega prebivalstva v Kairuanu po terori« stičnih anglosaških napadih Nad 500 mrtvih in ranjenih, ki pripadajo po večini arabskemu civilnemu prebivalstvu te^a mesta, je postalo njihova žrtev Listi ironično pripominjajo v svojih kratkih komentarjih, da so to prvi uspehi uporabe znamenite -»Atlantske karte«, v ka» terih so Anglež' in Američani obljubili arabskemu prebivalstvu mir. prav.co in blagostanje
I z Beneške palače:
Duce sprejel odlikovane mušketir!® in
padlih mušketirjev
Rim, 12. febr. s. Duce je ob 20 letnici ustanovitve mušketirskih oddelkov sprejel ob prisotnosti šefa glavnega stana Milice družine padlih mušketirjev in mušketirje, ki so bili v preteklem letu odlikovani za vojaško hrabrost. Navzoči so bili Amante Magda, vdova mušketirja Piercarla, baronica Berlingieri Elisa. mati padlega mušketirja Andreja, ga. De Paolis Katarina in ga. De Paolis Laura. mati in sestra padlega mušketirja Klavdija, ga. Doneddu Amorina, vdova mušketirja Konstantina, gti Monaco Vanda. vdova mušketirja Igi-na. ga. Paccarie Vittoria. mati padlega mušketirja Maria, princesa Barberini Colon-na di Shiarra Nadja, žena pogrešanega mušketirja Urbana.
Navzoči so bili odlikovani mušketirji Casalotti Arnaldo. Donza Giuseppe. Fran-cisci Aldo, Gay Giulio, Anatori Fiorenzo, Ereda Raffaele. Feliciani Fernando, Ran-cati Giacomo, Salvatore Angelo, Violoa Giuseppe, Datri Giudo in Mori Giuseppe. Navzoča sta bila tudi adjutant Giandolini Giuseppe in mušketir Corrado Santama-ria, ki bosta 11. februarja proslavila 20 letnico pripadništva k oddelku. Poveljnik oddelka je prečrtal kratek raport o sodelovanju mušketirjev pri operacijah na raznih vojnih frontah.
Duce je naslovil najprej ganljive besede simpatije družinam med vojno padlih mušketirjev, pohvalil skupino odlikovanih mušketirjev ter pozdravil ostale mušketirje, ki se nahajajo pod orožjem na raznih bojnih frontah.	'i
V juniju 1940 so mušketirji prosili Duceja za čast., da bi lahko služili Domovini pod orožjem. Ta čast jim ni bila podeljena zaman. Od 200 mušketirjev se je 175 mušketirjev udeležilo operacij na raznih
vojnih frontah. 9 jih je padlo, 9 jih je pogrešanih. Delež hrabrosti oddelka kaže 9 odlikovanj za vojaško hrabrost padlim, 2 odlikovanji za dva pogrešana in 36 odlikovanj za živeče mušketirje. Bitka se nadaljuje. Mušketirji se bodo borili do dosege zmage.
Sprefemr diplomatov
Rim, 11. febr. s. Duce je sprejel novega španskega veleposlanika pri Kvir nam Cuesto, ki je Duceju izročil poverilna pisma in osebno poslanico Kaud la. Nato je Duce sprejel novega mmistra Švice Vielia, ki je Duceju izročil poverilna p sma. Du< e je sprejel tudi nemškega veleposlanika von Mackensena.
Duce razdeli! b milijonov lir
poškodovanim bolnicam
Rim, 11. febr s. Duce je sprejt. dr. Azzoli-nija guvernerja Bance d: Italia ki ie Duceju v svojstvu predsednika konzorcija za industrij ske subvencije in kreditnega konzorcija za javna dela izročil vsoto 6 milijonov ir, ki so jih ustanove dale na razpolago Duceju v podporne namene. Od te vsote je Duce blagovolil določiti 1 milijon lir za ustanovitev ustanove za pomoč in nego slabotnih, k jetiki nagnjenih otrok v Rimu, 1 milijon lir za bolnico Pamma-tone v Genovi, 500.000 lir za bolnico San Gio-vanni Battista v Turinu, 500.000 li; za bolnico Umberta 1. v Turinu. 1 milijon lii za bolnico Loreto v Neaplju, 1 milijon za moško sirotišče v Via Pitteri v Milanu 1 milijon lir za zavod sv Klare v Palermu. Bolnice in zavodi ki so bili deležni podpore, so bili hudo noškodovani ob nedavnih napadih na mesta Genovo. Turin. Neapelj, Milano in Palermo.
Kitajske izgube v volni p;
124«ooo Kitajcev ujetih, 260,000 letal uničenih — Velik
Nanking, 12. febr. s. Tiskovni odsek japonskega ekspedicijskega zbora na Kitajskem poudarja v zvezi z vojnimi uspehi na kitajskem ozemlju v 1. 1942., da so bile japonske oborožene sile kos vsem sovražnim silam, ki štejejo 3,860.000 mož. V operaciji? ih je bilo ujetih 124.000 Kitajcev. Sovražnik je razen tega imel nad 260.000 padlih. Japonci so uničili 109 sovražnih letal, med tem ko izguba nadaljnjih 16 letal še ni potrjena. Plen obsega topništvo in pehotno orožje, oboje v velikem številu, razen tega pa velike količine streliva.
Šest ladij v bližini Avstralije potopljenih
Tokio, 12. febr. s. Od srede januarja do 1. februarja t. 1. so japonske podmornice v bližini Avstralije potopile 6 sovražnih ladij v skupni tonaži 54.000 ton.	■>
Japoncem
- kitajskih plen
Nečloveško postspanfe z nemškim! državljani v nizozemskih ketonijah
Berlin, 12. febr. s. Poročilo, ki ga je do-b:'a nemška obveščevalna agencija o nečloveškem ravnanju z nemškimi državljani, katere so nizozemske vladne oblasti internirale v kolonijah Nizozemske Indije po izbruhu sovražnosti z Japonsko, navaja med dogodki, s katerimi so se najbolj brezsramno teptala pravila mednarodnega prava, vkrcanje številnih skupin nemških državljanov na nizozemske ladje, ki so odplule proti otokom, kjer so bila pripravljena začasna koncentracijska taborišča. Z Nemci so prav tako ravnali kakor z množico zločincev. Zaprli so .iih v železne kletke, ki po iih prei uporabljali za prevažanje robijašev. Med viharjem je bila stara ladja, ki je prevažala te stkuni-ne, tako poškodovana, da se je posadka
ladje raje rešila v čolne in prepustila usodi 90 nemških državljanov, o katerih se še zdaj ničesar ne ve, kaj se je z njimi zgodilo.
Naraščanje ameriškega
državnega dolga
Tokio, 11. febr. s. Proračunskemu odboru zbornice je ministrski predsednik Tojo sporočil o izredno ugodnem demografskem razvoju Japonske. Minister je ugotovil, da je v nasprotju z mnenjem, da vojna ne pospešuje porasta prebivalstva, japonski narod narastel za 26 prebivalcev na tisoč v letu 1939 in za 31 prebivalcev na tisoč v letu 1941., dočim je smrtnost padla v letu 1941 na 15 na tisoč, kar ustreza čistemu porastu za en milijon prebivalcev. Minister je dodal, da je umrljivost otrok v letu 1941 padla za 8 na tisoč.
Popuščanje sovjetske ofenzive
Preprečen sovjetski poizkus vdora v luko Novorosijska — Hude sov* jetske izgube ob Kubanu - Izjalovljeni sovjetski napadi severno od
Kurska in na bojišču pri Volhovu
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12. febr. Vrhcvno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo:
Pod vtisom svojih težkih krvavih izgub je naval sovražnika proti naši obrambni fronti na vzhodu popustil na silovitosti. Na žariščih traja premi kalna obrambna bitka nespremenjeno dalje.
Sovražnik je obnovil svoje napade pri Novorosijsku jn skušal zaman na ladjah vdreti v mestno pristanišče.
Čete neke nemške oklopne divizije so na imstišču ob Kubanu preprečile smrtnikove poskuse za obkolitev in prizadele nasprotniku najhujše tagube. V zadnjih dveh dneh so izgubile sovjetske čete v odseku te divizije več kakor 1700 mrtvih. 850 ujetn:kov, 35 fcrpov in mnogo pehotnega orožja vseh vrst.
Ob Doncu in zapadno od oskolskega odseka je bilo bojno delovanje neznatnejše kafer v prejšnjih dneh. Na posameznih mestih so naše čete prestregle napade sovražnih napadalnih oddelkov v premaldji-vem bojevanju. V teh borbah so uničile en sovjetski polk, en smučarski bataljon in več topniškh postojank.
Na pr- steru severno od Kurska so se izjalovili nadaljnji sovjetski napadi na našo obrambno fronto z močnimi izgubami.
Nepovezani napadi sovražnika na področju Velikih Luk so se zrušili. Napadi letalstva »a bili usmerjeni na izhodiščne postojanke ln sovražnikova taborišča.
Na fronti med Volhovom in LadoSldtn jezerom ter pred Petrogradom je sovražnik p novi I svoje napade na široki fronti. Kljub močni letalski in topniški podpori ter kljub uporabi številnih oklopnjh od Jelkov so bili vs! napadi v težkih borbah odbiti in pri tem uničenih 53 oKTpnih voz. Privedeni so bili tudi številni ujetniki. Lovska eskadrila je sestrelila samo nad tem frontnim odsekom ob dveh lastnih izgubah 29 sovražnih letal.
S severnoafriškega bojišča poročajo samo o krajevnem bojnem delovanju.
Angleški bombniki so napadli včeraj v poznih večernih urah severonomško ozemlje. Prebivalstvo je imelo izgube; v mestu VVilhelmshavnu je bilo povzročene nekaj škode na poslopjih.
Pri nočnih vznemirjevalnih poletih posameznih angleških bombnikov nad zapad-rrim nemšk:m ozemljem so bile posamič vržene tudi b mbe, ki so povzročile neznatno škodo. M mariško topništvo in lovska obramba sta sestrelili 7 sovražnih 'etal.
Pretepi med anglosaškimi mornarji v Gibraltarju
Tanger, 11. febr. s. V Gibraltarju so pretepi med vojaki ter ameriškimi in angleškimi mornarji na dnevnem redu, zlasti pa ponoči po čezmernem pijančevanju. Tako daleč je prišlo, da je angleški poveljnik trdnjave smatral za potrebno nfifcl« zirati prodajo alkoholnih pijač. Po izdanih odredbah bodo morale tudi ladje, ki pri-pridejo v Gibraltar, imeti posebno dovoljenje občine za prodajo alkoholnih pijač. Naznanjeno je tudi bilo, da bodo izvedene enake mere za prodajo tobaka in cigaret. Toda ta ukrep nima nič skupnega z izrazi prisrčnega prijateljstva med mornarji in vojaki obeh zavezniških demokracij, temveč je v zvezi z vedno večjim pomanjkanjem tobaka, zaradi česar se morajo Angleži vedno huje omejevati v kajt.
Siloviti boji ob D?nu, Doncu in Oskolu
Berlin, 10. febr. Scvjetska ofenziva «e nadaljuje brez prestanfe,.. Tudi včeraj je b'l sovjetski pritisk na nemške črte v?.dolž obsežne fronte, ki se vleče od izliva Dona do Kurska, nad vse silovit in na nekateri mei.t;h so morale zavezniške čete zapustiti nekoliko tal. da so lahko ustavile sunke srvjetskih napadov. B tka na desnem krilu je popolnoma drugačna od »vtke na levem. Dočim vodijo Nemci v južnem odseku (desno krilo) pravo pozicijsko vojno- ter se op'rajo na utrjene črte. zgrajene okol Rcstova, je v edseku Oskola (desno krilo) bitka v stalnem gibanju ter je obeležena s staln:m, toda počasnim um— kanjem fronte proti zapadu.
S:vjetsko poveljništvo izvršuje sedaj so-čssno dva manevra, oprta ravno na obe krili. Prva taktična akcija se izvršuje v odseku pri Rostovu, kjer Rusi poskušajo prekoračiti Don cb njegovem izlivu, da bi napadli R-stov s strar-' ter ozemlje uVje-no z okopi, ki so jih Nemci zgradiH tik pred mestom. V tem odseku je obrambna bitka v zadnj h Časih dosegla n:z uspehov za nemške čete, Iti so predvsem zaradi pomoči številnih letalskih jat zadržale sovjetske čete. Te s; še vedno na južnem bregu Dona in se jim ni posreč;lo prekoračiti reke. Tako je vsaj za sedaj grožnja cbkolitve odstranjena. Druga ruska akeja se razvija v odseku med Kurskom in Bel-gorod m približno na področju železnice, ki veže obe mesti. Rusko poveljn'štvo hoče z cbkolitvijo od severa proti jugu ogro-ziti nemške postojanke, ki branijo Ukrajino in važno središče Harkov- Na tem področju je že dva tedna žarišče vse bsrbe, tu se razvijajo s'loviti boji. zlasti pa važni dvoboji med nemškimi in rusk:mi oklopni-mi oddelki. Na tem mestu je tudi došlo do najhujših borb med množicami nemške in ruske pehete.
Zadnja dva dneva se je boljševikom posrečilo napredovati za kak kilometer, vendar so silno drago plačali ta krajevni uspeh. Njihove izgube so naravnost grozotne in jih pojasnjuje dovolj zgovorno en sam primer. Nemška 7. oklopna divizija je v tridesetih dneh uničila okoli 300 topov, 209 oklopn;h voz, 300 možnarjev, 140 tovornih avtomobilov in zajela 3000 sovražnikov. število padlih sovjetskih vojakov se ceni v odseku, ki ga drži ta divizija, približno na 20.000 mož. Vendar je nesporno, da ruska ofenziva še ni dosegla točke svojega izčrpanja, in je zelo verjetno, da bodo boji teh dni imeli odločilen pomen za nadaljnji razvoj operacij, kajti odsek, kjer se razv!jajo borbe, je ena izmed strateško zelo važn;h tečk. Seveda ne more nihče reči, kje so utrjene črte, na katere bo nemško vrhovno poveljništvo oprlo svoje div^je.
Prav tako se ne more napovedovati, v katerem odseku se bo vojna izprevrgla v pozicijsko vojno kakor se je že dogodilo na pedročjih "pri Rostovu in na Kavkazu. Tu so se Nemci utrdili z okopi pred polotokom Tamanom. Lahko pa se reče samo to, da mora nemško pcveljn!štvo, ako namerava braniti Rostov od vzhoda in v ta namen utrditi mesto s te strani, računa; tudi z možnostjo, da brani Rostcv od severa, kar pa bi prišlo šele v peštev. ako bi boljševiki znatno napredovali na področju Kurska. Zdi se torej verjetno, da bo odsek, v katerem se sedaj Nemci borijo, ona tečka. kjer so zgrajene nove okopne utrdbe nemške vojske.
»Volkischer Beobachter« cbjavlja poročilo enega svojih vojnih dop snikov, ki pripoveduje o akcijah nemške skupine ped poveljstvom generala Kretsinga. Ime tega general je znano, saj je osvejil Rotterdam, ko je poveljeval znamenitemu armijskemu zboru nemških padalcev. Ta skupina je bila že tri tedne obkoljena od sovjetslch vojsk pa se ji je po večdnevnem pohodu preko' področja, popolnoma zasedenega po sovražniku, posrečilo prebiti se do nemške glavnine.
Ko je general ukazal zapustiti pošto* janke in se umakniti na nove črte, pripoveduje vojni dopisnik, se je na obraz'h vseh častnikov lahko čitalo razočaranje, da morajo zapustiti kraj, ki so ga branili v toliko hudih bojih in okoli katerega počivajo tolike množice bojnih tovarišev. Skupina se je odpravila na pot proti večeru z motoriziranim topn'štvom, ki je obdajalo pehoto, in z oklopnimi vozovi, ki so na vseh straneh čuvali premikajočo se skupino.
obrambni boji izredno srditi. O kaki enotni bojni črti seveda ne moremo govoriti, tud-i ne o kaki logični povezanosti ofenzivnih in defenzivnih oporišč, kajti boji se vedno bolj d robe in nemške čete morajo voditi obrambne boje na vseh glavnih točkah. Sovjetskim četam so se posrečili razni preboji osamljenih postojank, vendar jih doslej niso znali povezati in razviti v odločilne akcije, peč pa je mnogo nemških formacij, ki začasno prevzamejo pobudo v svoje roke in podvzamejo akcije. katere jih potiskajo tik do sovjetskih izhodiščnih oporišč. Tako se v kaotičnem sledoredju operacij, ki na mnogih točkah zaustavljajo sovražno prodiranje ali sovražnika celo vržejo nazaj proti vzhodu, pojavlja, kar vojaški kritiki označujejo za »krizo vzhodnega bojišča«.
Boji, ki se vodijo na področju pri Novorosijsku. čeprav so v bistvu le krajevnega mačaja. so vendar zelo srditi. Sovjetskim četam se je posrečilo izkrcati tu ojačenja. Tako so tu nemške čete angažirane v trd:h bojih proti sovjetskemu mostišču. Sovjetski poskus vdora z morske strani v veliki nemški obrambni sistem na Ta-manjskem polotoku pa je naletel na močen nemški odpor. Nemškim četam se Je posrečilo v zadnjih dneh uničiti velik del izkrcani h sovjetskih sil. (Corierre della Sera.)
Hrabri boji madžarskih oddelkov
Budimpešta, 11. febr. s. Kakor se doznava iz pristojnih krogov, so v teku srdite borbe na področju med Donom in Doncem. Siloviti napadi so se vrstili v zadnjih 24 urah. Severno od obsežnega bojišča odbija madžarska vojska udarce boljševikov, dočim je bila glavnina madžarske armade samo v krajevnih spopadih. V krvavih bitkah zadnjih tednov so oklopne skupine madžarske vojske izvedle pomembne akcije, v katerih je ble-
Ruskega napada ni b;lo pričakovati, zato pa so se že ponoči pojavile jate bombnikov, ki so bombardirale Nemce iz majhne višine. Drugega dne so Rusi poslali izvidnico nekoliko oklopnh voz, ki je s salvami hetela uničiti nemško topništvo. Pohod je s:lno težaven, ker si nemška skupina ni mogla dovoliti nit: trenutka poč tka in ker je bilo mraza 30 stopenj. Ruski napad pa je prišel šele drugega dne. Dve oklopni or>-gadi in ena pehotna d;viz ja so skušale presekat; Nemcem umik. Treba se je bilo pognati v berbo ter pretrpeti občutne iz-
S5 £	sMa teoSetna .racija h^brostt madiar-
hoje in neprestanih bojev se je Nemcem ' skega vojaKa.
posrečil,- zasesti nove postojanke in se^ ta-	g0jj j^j Velikih Lukah
Berlin, 11. febr. s. Med obrambnimi borbami, ki so bile včeraj v odseku Velikih Luk so nemške čete, kakor se doznava iz pooblaščenega vira, uničile 11 sovjetskih tankov.
S finskega bojišča
Helsinki, 11. febr. s. Današnje finsko vojno poročilo javlja: S front ni poročati ničesar pomembnega.
ko izogniti ruskim napadom, ki so še v zadnji fazi pohoda bili besni in siloviti. (Le Ultime Notizie).
Buji ob Doncu
Ber^n, 12. febr. Medtem ko se na nekaterih področjih južnega bojišča beležijo nova popuščanja borbe, je težišče sovjetske ofenzive slej k0 prej na področju srednjega in zgornjega Donca, na prostoru med Slavjanskom in Kurskom, kjer so
Churdtillova priznanja o podmorniški vojni
Doslej se še ni posrečilo obvladati nevarnost podmornic Osi — Težke skrbi zaradi stalne nevarnosti
Berlin, 12. febr. Včerajšnji Church llov govor v spodnji zborn ci zanima Berlin predvsem pc tem, viar je predsednik angleške vlade dejal glede podmorniške vojne, saj je to najboli pereče vprašanje za človeka, ki je pred kakim letom napovedal, da bo nemško podmorniške orožje uničeno v najkrajšem času. m ki je v zadnjem čagu šl celo tako daleč, da je izključil iz parlamentarnih razprav najmanjše opozorilo o tem problemu.
Če je sedaj Churchill smatral za potrebno pečati se s tem vprašanjem. mCTamo razlog za to. kakor poudarjajo v Berlinu, iskati v tem. da hoče biti angleško javno mnenje navzlic hermetični zapetosti admiralitete na tekočem o resnosti položaja in da kaj rado kritizira strahotno nesposobnost, ki jo dokazujejo angleške pomorske oblasti nasproti dramatičnemu poslabšanju krize, kakor so pokazale živahne polemike v listih. Churchill je smatral za po trebno, da glede na vojaški razvoi na vzhodu poda tudi o tem kočljivem vprašanju nekaj izjav.
V bistvu pa je predsednik angleške vlade, pripominja neki oficiozni komentar, v tem po» gledu povedal le malo več kakor doslej. Omejil se je na to. da je prikazal možnost zbolj« šanja v bodočnosti: »Ob koncu leta 1943 bodo naše pomorske prometne zveze mnogi boljše kakor danes.« V tej trditvi je priznanje, da stoje sedaj stvari slabo. Govornik je skušal z besednimi ravnovesji zavrniti kritike na naslov admiralitete, toda argumenti, ki se jih je po-služil, so pravi sofizem.
Koliko ton je izgubila ali izgublja povprečno na mesec angleška trgovska mornarica? Na to vprašanje, ki tako globoko moti angleško javno mnenje. Churchill ni imel poguma odgovoriti: »Nc nameravamo izdati Nemčiji naših izgub.«
Toda Nemčiji te informacije nikakor niso potrebne, saj ji zadoščajo poročila poveljnikov podmornic. Izgube, ki jih hoče Churchill pri« krivati, v Berlinu redno vsak teden objavljajo v posebnih poročilih.
Ako naj verjamemo Churchillu, je proizvodnja v angleških, ameriških in kanadskih ladjedelnicah v zadnjih 6 mesecih za 1,250.000 ton večja kaikor celotne izgube zaradi potopitev v isti dobi. Potemtakem bi se angleško-ameriško brodovje navzlic izgubam od meseca do meseca množilo za 200.000 ton. Ako je tako, potem si ne moremo razložiti vznemirjenosti, ki jo kažejo v vedno večji meri govori uglednih anglosaških prelstavnikov, izjave strokovnjakov in pomorskih zastopnikov, kakor tudi komentarji anglosaških listov in radijskih postaj. Predsednik vlade ni prevzel nobene obveznosti in ni dal nobene konkretne obljube glede protipodmorniškega brodovja, razen splošnih informacij, češ, da je v tem pogledu znaznamovati napredek. To so kaj
klaverni zgledi, iz katerih si lahko angleška javnost ustvari samo ta zaključek, da doslej m bilo iznajdeno nobeno zdravilo.
Uničevanje nemških podmornic naj bi se bilo v preteklem letu stalno večalo in naj ba v zadnjih treh mesecih zabeležilo 50% povečanje. To je otročje. Ta odstotek bi imel svoj pomen, ako bi Churchill mogel ali znal povedati, v kakšnem ritmu narašča gradnja v nemških ladjedelnicah. Nemci se-ve!a ne objavljajo v tem pogledu nobenih podrobnosti, lahko pa rečemo, kakor izhaja iz nekega poročila lista »Deutsche allge-meine Zeitung«, da je admiral Donitz ob izbruhu vojne razpolagal le s kBfldmi 40 edinioaimi. Danes plovejo nemške podmornice po vseh morjih v skupinah in flotiljah. Nobena morska pot ni varna pred napadom »nacističnih čeri«, kakor jdh imenuje Churchill, in njihovo število stalno narašča, še več, tudi druge edinice nemške vojne mornarice bodo sedaj vključene v podmer-niško vojno. To je izjavil admiral DOnatz v svojem glavnem stanu, ko mu je bilo sporočeno imenovanje za velikega admirala: »Vse sile nemške mornarice bomo postavili v službo podmorniške borbe.«
Pomen, ki ga bo to orožje Imelo v bližnjih mesecih glede na izid vojne, je britanskemu min. predsedniku prav gotovo znano. Njegova izjava, dia si Nemčija utvar-ja, ako se misli s tem izogniti svoji usodi, ki jo kvečjemu lahko zavleče, daje razumeti, da v polni meri upošteva ogromne možnosti, ki so Osi na razpolago spričo sistematske uporabe in vedno bolj popolnega izkoriščanja taktike, ki je rodila že tako velike uspehe in ki se bo lahko poslužila vedno močnejših sredstev.
Edino dejstvo, ki ga je Churchill navedel, je to, da je britansko vojno brodovje opremilo na morjih 3,000.000 vojakov, pil čemer je izguba po njegovi navedbi znašala samo 1348 mož. Ta številka je pa gotovo potvorjena. V ostalem pa nemške podmornice ne zasledujejo prevozov ljudi, temveč prevoze oskrbe.
Ostali del Churchillovih izjav ne vsebuje po sodbi berlinskih opazovalcev nobenih omembe vrednih elementov. Slovesna obljuba Stalinu, da bo storil vse. kar je človeško mogoče za čim prejšnjo ustanc-viteh drugega bojišča v Evropi, ki naj bi pomagalo njegovemu sovjetskemu tovarišu. nj brez ironičnega navdiha, ako pomislimo na obvezne besede, ki jih je Churchill že izrekel lani in o katerih je nekaj mesecev nato dejal, da so bile le zvijača za premotitev Nemcev.
Churchill je končno smatral za potrebno, da pomiri nemški narod s trditvijo, da Angleži ne goje nikakih maščevalnih naklepov ali naklepov uničenja, temveč sa mo načrte pravičnosti. — (»II PiccolocJ
Komunisti priznavajo
umor dvanajstorice
Ztrčfnu pridružujejo še novega s tem, da skušajo oblatiti
čast umorjenih žrtev
Od časa do časa podtakne kak redki izgubljenec pod predpražnik pred stanovanjem »Slovenskega poročevalca«. Ta list je postal v zadnjem času prava rariteta, kar je nov dokaz popolnega razsula komunistične OF. V splošnem je to »glasilo« zbirka zločinskih odlokov komunističnega vodstva in sam dokaz njegovih rušilnih, morilskih in drugih abnormalnih nagonov.
Tudi v svoji januarski številki prinaša »Slovenski poročevalec« nov dokument groze in sramote. Komunistično vodstvo bi rado popravilo za komuniste porazni vtis, ki ga je naredila objava fakslmilov znanih rebeljskih dokumentov. Tako malo pa že pozna razpoloženje javnosti kakršna je sedaj, da bo uspeh njegovega prizadevanja ravno nasproten.
Pod naslovom »Izjava glavnega poveljstva slovenskih partizanskih odredov« zatrjuje to »glavno poveljstvo«, da so bile objavljene listine ponarejene. V isti sapi pa dobesedno nadaljuje: »Od internirancev, rešenih julija 1942 iz vlaka, je bilo dvanajst res obsojenih na smrt in ustreljenih, ker je bilo dokazano, da so jih italijanske oblasti v sporazumu z belegardističnimi voditelji poslale v internacijo kot vohune in agente provokaterje. Njihova naloga je bila izvleči iz slovenskih internirancev na temelju zaupljivosti in prepričanja, da imajo opravka s sotrpini, take podatke, ki bi italijanskim vojaškim sodiščem nudili c7okazni material za smrtne obsodbe. Postopek proti tem dvanajstim vohunom in agentom provokaterjem je bil javen. Potrebna niso biLa potem takem prav nobena »strogo zaupna« navodila za njihovo justifikacijo. Doletela jih je usoda, lu so jo zaslužili in ki je bodo tuli v bodoče deležni izdajalci.«
Izjava nosi podpis: s Za glavno poveljstvo: Politkomisar Boris Kidrič 1. r. _
Komandant Ivan Maček 1. r. — Na položaju 15. I. 1943.«
Tako se torej glasi novi dokument groze in sramote. Kulturnega in poštenega človeka spreleti mraz ob dokazu take besti-jalnosti, ki brez vsakih moralnih pomislekov sprejme na svojo vest barbarski umor
dvanajstih nedolžnih mladeničev. Ta izjava
v polni meri potrjuje resničnost objavljenih dokumentov, če bi ne bilo teh listin, bd zadostoval že ta novi dokaz sam. Ako je bil moria kdo, ki je res dvomil v pristnost
objavljenih dokumentov, ne more več dvomiti sedaj po tem ciničnem priznanju komunističnega vodstva.
Ta grozni dogodek je stvar vsega slovenskega ljudstva, vendar gre sočutje javnosti predvsem tistim slcveniskim družinam, ki do kraja niso mogle verjeti v tako brezmejno izprijenost komunistov in so še vedno čakale na povratek svojih sinov.
Komunističnim krvolokom pa ni dovolj, da so vzeli nedolžnim žrtvam mlada življenja. Vzeti jim skušajo še čast. Več sto Ljubljančanov je bilo priča, kako so komunisti s cinično prevaro določili ml3de žrtve, ki so morale umreti. Vsi številni očividci tragedije dvanajstorice, ki so se rešili iz komunističnih krempljev, soglasno potrjujejo, da so morali mladi, idealni fantje umreti samo zato, ker so v svoji poštenosti in znečajnosti lahkoverno nasedli »partizanski častni beseii«, da se bodo lahko vrnili domov vsi, ki se ne čutijo sposobne za partizansko življenje. Sedaj pa jim izjava do dna pokvarjenega komunističnega vodstva očita »vohunstvo« in »provokaterstvo«! Ali si je mogoče zamisliti večjo podlost?!
če bi komunisično vodstvo ne zagrešilo drugega kakor ta dvojni umor dvanajstorice poštenih mladih slovenskih fantov, bi moralo že to biti dovolj, da se z grozo odvrne; od poklicnih morilcev vsakdo, ki se kot kulturen in civiliziran človek zaveda težine zločinskega umora. Zakaj naj bd bilo dovoljeno komunističnim voditeljem, kar je bilo prepovedano Hacetu in drugim razbojnikom ?! Umor dvanajstorice pa je samo eno izmed neštetih grozo le jstev. Zamisliti se je treba nad moralno propalostjo ljudi, ko so sposobni pod tak dokument ravnodušno dati svoj polni podpis.
Slovenski komunisti dajejo svoji simbolični rdeči barvi resnični odvratni in grozni pomen krvi, s katero so se vsi neizbrisno omaleževaJi.
Zahvala princa Piemontskega
V odgovor na brzojavko, ki jo je poslal Visoki komisar o priliki srečnega rojstva princese Beatrice Nj. Kr. Visočanstvu princu Piemontskemu, je vzvišeni princ odgovoril takole:
»Ganjena nad ljubeznivimi čestitkami, se princesa in jaz prisrčna zahvaljujeva Vam in prebivalstvu Mladi soudeležbe na naši veliki radosti. — Umberto Savojski.«
Velikodušnost Eksc. Robottija
Ljubljana, 12. februarja Eksc. vrhovni poveljnik Oboroženih sil »Slovenija-Dalmazia« je ob svojem današnjem obisku v Ljubljani blagovolil ukreniti osvoboditev Julija Furlana pokojnega Jakoba, ki ga je vojaško sodišče obsodilo, ker je 22. decembra lani v nekem javnem
lokalu izrekel žaljive besede o Ekscelenci. ♦ * *
Z aktom pomilostitve je Ekscelenca Robotti dokazal svoje ljydomilo usmiljenje, ko je oprostil prestopek, tičoč se njegove lastne osebe. S tem je dal Vrhovni Poveljnik OO. SS. skupine »Slovenija-Dalmazia« izraza svoji veliki prizaneslji-vosti, ki bo nedvomno prijetno odjeknila v naši javnosti.
Rooseveltove zadrege In neprifetnosti
Severno-aineriško vojno gospodarstvo preživlja čim dalje hujše dneve ne le zaradi pomanjkanja surovin temveč tudi zaradi vedno pogostejših sporov med voditelji raznih vojnogospodarskih uradov. Po vesteh iz Argentine je treba pričakovati v zvezi s tem celo spremembo vlade v Wa-shingtonu. Po zanesljivih informacijah gre predvsem za spore, ki so nastali med delavstvom in tako zvanim »trustom židovskih možgan«, ki se je po volji Roosevelta zelo globoko ukoreninil med diktatorji raznih uradov Bele hiše.
Roosevelt namerava presekati vse te spore, kakor poročajo iz Buenos Airesa, s sestavo nove vlade, vojnega kabineta, ki bi ga tvorilo le nekaj članov. Tako govore med drugim o židu Ferdinandu Erbensteinu kot nasledniku Donalda Nelsona šefa vojne proizvodnje. Leon Handerson pa je zaradi napadov delavstva moral že zapustiti svoje mesto. Ameriška zveza dela zahteva nadalje popolno osredotočenje vseh funkcij, v rokah posebne osrednje ustanove (Gre-mium), ki naj bi bila neposredno podvržena državnemu šefu. Prav to naj bi bil oni vojni kabinet, ki ga ima v mislih Roosevelt. Problem delovnih sil naj bi bil v celoti osredotočen pri ministrstvu za delo, toda sedanji šef tega ministrstva, gospa Perkins, naj bi se umaknila. Prav tako se kot važno vprašanje pojavlja vprašanje d imobilizacije državnega osebja, kajti ameriški listi neprestano poudarjajo, da je s-milijon uradnikov, podrejenih vojnemu ministrstvu, in pol milijona uradnikov v mornarici vsekakor preveč za zmogljivost davkoplačevalcev«.
Republikanci so te dni predložili kongresu »zakon o državni službi«, ki daje Roo-seveltu neomejeno oblast za mobilizacijo človeških sil v državi, moških in ženskih Izvfšila naj bi šs totalna mobilizacija vseh s]>osobnih delovnih sil, ki naj bi podprle prizadevanja ameriške vojne industrije. Zakon bi torej prizadel vse ameriške državljane v smislu dosedanjega »zakona o kolektivni službi«, v kolikor niso vojaki, vključno z mobilizacijo vseh žensk med 18. in 50. letom starosti. Razen tega pa bi smel predsednik republike vselej, kadar bi se mu zdelo potrebno glede na posebne potrebe vojne industrije, poljedelstva ali dru-g-.h bistvenih gospodarskih področij, mobilizirati tudi prostovoljce. Ta zakon nam najbolj zgovorno kaže, kako veliko je pomanjkanje delovnih sil v ameriški vojni industriji.
Nadaljnje zelo pereče je že znano vprašanje pomorskih prevozov in tonaže. Neki ameriški admiral je te dni dal razumeti, da postaja Velika Britanija po njegovem mnenju pomorska sila drugega reda. Pripomnil je še, da je ameriško trgovsko brodovje prekosilo angleško za četrtino, toda ta angleško-ameriška pomorska tekma je manj zanimiva. Dejstvo je. da so An-glosasi od približno 52 milijonov ton trgovskega brodovja, kolikor so ga imeli na začetku vojne, doslej izgubili zaradi delovanja osnih podmornic in letal najmanj 28 milijonov ton, medtem ko sta nadaljnja dva milijona ton. razpršena v raznih ladjedelnicah, v popravilu. Ostalo bi torej An-glosasom še kakih 22 milijonov ton trgovskega brodovja, toda upoštevati moramo še izgube, ki so jih temu brodovju prizadele japonske pomorske in letalske sile. Te izgube pa so, kakor znano, zelo visoke. Po vsem tem lahko razumemo, odkod tolikšna zaskrbljenost anglosaških krogov glede pomorskega prometa in tonaže.
Naj k vsem tem skrbem Roosevelta dodamo še skrb, o kateri je pred dnevi govoril bivši predsednik Zedinjenih držav Hoover, ki je odkrito priznal, da se je Amerika znašla v izredno hudi krizi prehrane. Ta Hooverova izjava je zbudila tem večjo pozornost, ker je znano, da ima biv-Si predsednik s"b°i v konT~su večje število pc;. 1:1 z "Itt aj? š'ne-
ameriške vojske, da bi se tako omogočila večja razpoložljivost delovnih sil v poljedelstvu.
Za zaključek naj še omenimo, da je napravila najgloblji vtis tudi Hoovrova izjava o trajanju vojne. Hoover je mnenja, da bo ta vojna še zelo dolga, zelo ostra in zelo težavna za Zedinjene države. Vse te izjave so v ostrem nasprotju z običajnimi Rooseveltovim optimizmom, ki je seveda namenjen širokim množicam le kot slepilo in v propagandne namene.
Opozorilo
Izpraznitev spravljenega blaga v paviljonu na športnem prostoru v Tivoliju.
Zaupnik CONIa objavlja:
Ker je treba zaradi nujnih obnovitvenih del popolnoma izprazniti paviljon, k- leži na športnem prostoru v Tivoliju, se vabijo vse ustanove, ki imajo tamkaj shranjene razne vrste blaga, naj čim prej poskrbijo za nj:hovo odstranitev
Lastniki tamkaj spravljenega blaga morajo v roku osmih dni od danes predložiti zaupniku CONIa (Bleiv/eisova cesta št. l'a) podroben seznam vsega tam spravljenega blaga, da bo lahko postopno poskrbel za njegovo zopetno izročitev.
Ustanove, ki bi pravočasno ne predložile takih obvestil, bodo izgubile vsako pravico do tega blaga in ne bodo imele možnosti nobenih reklamacij.
Ob Južni Ameriki potopljen angleški parnik
Lizbona, 12. febr. s. Ameriško mornariško ministrstvo javlja, da je podmornica Osi potopila na južnem Atlantiku ob vzhodni obali Južne Amerike angleški trgovski parnik srednje tonaže.
Tragična usoda posadke potspljene ladje
Carigrad, 12. febr. s. Na Črnem morju so našli čoln s trupli 10 mornarjev, ki so bili člani posadke parnika »Adana«. ki se je nedavno potopil na Črnem morju in za katerim kljub vestnim preiskavam ni bilo mogoče najti sledi. Ponesrečenci so v čolnu zmrznili.
Uvedba taksnega papirja
in taksnih gdic za menice
Smatrajoč za potrebno, da se razširi na ozemlju Ljubljanske pokrajine raba taksnega papirja z vcdn!m tiskom in taksnih gol;c za menice ln druge trgovinske vrednostne papirje z istimi taksnimi postavkami kakor veljajo v drugih pokrajinah Kraljevine, je Visoki konvsar za Ljubljansko pokrajino glede na taksno tarifo bivše Jugoslavije, odobreno z zakenom z dne 25. oktobra 1923. izdal naredbo o uvedbi taksnega papirja z vodnim tiskom in taksnih gcl:c za menice in druge trgovinske vrednostne papirje ter o spremembi nekaterih taks.
Naredba stopi v veljavo 1. marca t. L,
ko se razveljavijo vse določbe nasprotujoče tej naredbi. Določbe te naredbe in taksiranje po tej naredbi veljajo tudi za zasebne pogodbe z zgodnejšim datumom, ki se predleže finančnim uradom al; sodnim uradom zaradi kasnejšega uveljavljenja. Javni civilnopravni in upravni spisi, ki so določno datirani z dnem pred objavo te naredbe, so zavezani taksi po veljavni tarifi bivše Jugoslavije, če je bila taksa plačana v rokih po veljavnih predpisih. Spisi pri katerih takse n:so bile plačane v teh rokih, so zavezani taksam in zvišanim taksam po tej naredbi.
Uvedba taksnega papirja
Razširja se na Ljubljansko pokrajino raba taksnega papirja z vodnim tiskom po 2, 4, 6 8, 12, 18 in 24 lir za civilno pravna, upravna, sodna in trgovinska opravila. Papir je enak onemu, ki se uporablja v drugih pokrajinah Kraljevine kot cela pola ali kot pol pole in ima pod vtisnjenem kolkom v italijanšč'ni in slovenščini besedilo »Ljubljanska pokrajina«.
Spodaj našteti p:sni opravki so na ozemlju Ljubljanske pokrajine poleg plačila stalnih postopnih in sorazmernih taks po veljavni zakonodaji b;vše Jugoslavije že takoj ob svojem pričetku zavezani naslednji kolke vini:
1) po šeet lir za vsako polo: a) prepisi spisov v civilnopravni in upravnj iavni obliki in overjene zasebne vloge, ki se vlagajo pri davčnem uradu zaradi predpisa in izterjave takse; b) drugi izvirnik ne-Overjenih zasebnih vlog, ki se vlagajo pri davčnem uradu zaradi predpisa in izterjave takse; c) ponudbe k dražbam, licitacijam in natečajem vobče; d) vloge, prošnje in pritožbe po upravni ali izvensodni poti, ki se vlagajo pri vladnih oblastvih in uradih in krajevn-h javnih upravah; e) vsi odpravki, potrdila, izpričevala, privolila, do-volla, dopustila in drugi spisi ki jih izdajajo vladna oblastva javne uprave in funkcionarji javnih uradov za kakršen keli namen; f) potrdila, zapisniki, prošnje in izjave, posvedočbe, oglasi oklicov in vsak drug spis v izvirniku ali prepisu, ki se nanaša na osebni stan ali na stanje ali razmerje oseb, kakor tudi vsa potrdila, izjave in izpričevala, ki jJh izdajajo cerkvena oblastva, če sc nameravajo porabiti za civilnopravne namene; g) zaprosila ali prošnje, ki se vlagajo zaradi vpisa v zemljiške knii-ge za neprenrčnine in enakovredne pravice kakor tudi prošnje za izbris in za zaznambo tak h vpisov; h) vpisne knjige, ki jih moraj» hotelirji in drugi imetniki gostinskih obratov po veljavnih zakonih in pravilnik'h voditi zaradi vpisovanja cse"° k. nrcnrču > »o.
2)	po osem lir za vsako Polo izvirnikov
in prepisov: a) ysi zapisi, sestavljeni cd javnih notarjev ali upravn h funkcionarjev; b) zasebni spisi o pogodbah vseh vrst ali njih razvezi, o zadolžitvah, privolitvah in podobnih dogovorih ali s p:p:si in inventarji, ki ao dokazila "med podpisan!mi strankami; c) spisi pod črko »d« prednje številke, če so naslovljeni na m nistrstva, na upravno sodišče ali na Visokega konv-sarja, zaradi pritožbe zoper odredbe kakršne koli vrste, ki iih izdajo krajevna oblastva ali upravne ustanove; d) avten-tičn; prep:si sp!sov in zapisov, katerih izvirniki niso ostali pri notarju; e) posvedočbe pred cbčinsl- i oblast vi v drugih stvareh, razen o osrjaem stanju; f) prod-p si in Izvlečki iz knjig o esebnem stanu, naj si jih vodi kdor koli; g) vsa dopusti'a. dovolila, privolila, izjave in izvlečki 'ž vpisih knjig, ki jih izdajo oblastva javne varnosti; h) sodni oglasi in druge objave, ki se morajo po civilnopravnih in trgovinskih zakonih objaviti v »Službenem listu« za Ljubljansko pokraj'no.
3)	po 12 lir za vsako polo: obtožilnlce za kazniva dejanja zasebne obtožbe in spis: ter zapisniki o umakn!tvi obtožbe, tudi brez obtoženčeve pritrd'tve.
4)	Vsakršne kclkovine so oproščeni 'z-virniki in prepisi javn'h listin in zasebnih zapisov o prenosih kmečkih posestev, od-platnih ali neodplatrrih. med živimi, kamor spada kmečka lastnina vsakršne vrste v vrednosti ne nad 1000 lir.
Raba taksnega papirja
Ce se plača taksa v kolkih jih lahko uničijo davčni uradi z dnevnim pečatom, notarji ali javni uradniki z uradnim pečatom ali pa stranke neposredno s tem, da zapišejo ali vtisnejo čeznje dan. Prepovedano je na isto taksno polo bodisi v Izvirniku ali prepisu zapisati dve ali več opravil zavezanih taksi z uporabo taksnega papirja, četudi sta prvo opravilo ali prvi zapis samo začeta, izvzemši primere, ki so določeni v civilnopravnih in trgovinskih zakonih. Prav tako je prepovedana raba kakršne koli vrste taksnega papirja ali kolkov, predrugačenih glede vtisnjenega kolka, vodnega tiska ali dimenzij. Spisi ali zapisi, za katere je dopustno plačilo takse v kolkih, se smejo vpisati kot nadaljevanje drugih spisov, napisanih na taksnem papirju ali na navadnem, toda kolkovanem papirju; nalepiti pa je treba kolke ob pričetku dodanega spisa ali zapisa in jih uničiti s tem, da se zapišeta čeznje datum in podpis ene izmed strank. Overjenje podpisov kakršnega koli zapisa ali spisa je dopustno na tistem listu, na katerem je podpis, ki naj se overi, če je za list plačana dolžna kolkovina. Kdor krSi določbe tega odstavka se kaznjuje z globo 10 do 1000 lir, najmanj pa 5 lir.
Na taksnem papirja s vodnim tiskom "e ne sme napisati več vrst nego Je začrtanih ali pisati zunaj črt in okvira listov, z izjemo spisov in zapisov, ki se natisnejo ali pa litografirajo, pri katerih pa vsaka ^tiskana ali litografirana cela pola ne sme imeti več kakor 120 vrst. IzvirnJJci ln prepisi civilnopravnih, upravnih, trgovinskih in sodnih spisov, napisanih na taksnem pe-„ ji', tudi če so tiskani ali llt-jr-firani,
ne smejo imeti v nobeni v isti manj kakor
14 in ne več kakor 28 zlogov, razen če se izravnavajo presežki in primanjkljaji zlogov med raznimi vrstami spisa. Ce se kršijo gornje dolžnosti glede uporabe taksnega papirja z vodnim tiskom in se spisi taksirajo z nalepljenjem kolkov, se izreka globo 10 do 50 lir. Kršitve ni kadar je dokazano, da je bilo taksiranje zaradi naglice opuSčeno ali nezadostno, da nI bilo mogoče nabaviti taksnega papirja ali potrebnih kolkov in če se to iarečno navede v besedilu spisa, ta pa se v petih dneh predloži pristojnemu uradu za ureditev takse.
Takse nla menice
Postopna taksa na menice in druge trgovinske vrednostne papirje se določa takole:
1)	na menice trgovcev, izdane in plačljive v Ljubljanski pokrajini, z dospelostio ne nad 1 mesec 0.50 lire za vsakih 1000 lir ali tilomek tisoča lir;
2)	na menice in druge trgovinske vrednostne papirje z dospelostjo ne nad 4 mesece do 200 lir 0.40 lire, rtad 200 do 400 lir 0.80 lire, do 600 lir 1.20 lire, do 800 lir 1.60 lire, do 1000 lir 2 liri, pri zneskih nad 1000 lir pa po 2 liri za vsak tisoč ali ulo-mek tisoča lir;
3)	na menice in druge trgovinske vrednostne papirje z dospelostjo n^d 4 me-e-ce do 6 mesecev do 200 lir 0.60 lire, nad 200 do 400 lir 1.20 lire, do 600 lir 1.80 lire, do 800 lir 2.40 lire, do 1000 lir 3 lire, za vsak nadaljnji 1000 lir ali ulomek tisoča sir po 3 lire;
4)	na menice in druge trgovinske vrednostne papirje z dospelostjo nad 6 mesecev in za bianco menice z datumom in dospelostjo ali brez datuma ali brez dospelosti se plača dvakratni znesek postopne takse na menice z dospelostjo do 6 mesecev, označen pod točko 3.
Lestvica kolkovnih taks za menice.
Taksa se sme plačati izključno le z uporabo posebnih obrazcev ali s tem, da se nalepijo kolki. Kot sestavni del naredbe je objavljena še priloga A z lestvico kolkovnih taks Ljubljanske pokrajine za čas od 1. marca t 1. naprej, in sicer za menice in druge trgovinske vrednostne pa-p.rje, kjer so navedene takse za zneske od 200 lir do 100.000 lir.
V pripombah k tej lestvici je navedeno naslednje: 1) Za trgovske men ce z menično vsoto nad 100 lir z dospelostjo ne nad 1 mesec znaša postopna taksa 0.50 Lire za vsakih 1000 lir ali ulomek tsoča lir. Poleg tega se plačuje vselej tudi stalna priznanična taksa 0.10 lire. Ta olajšava pa velja samo za menice, ki jih izdajo trgovci in so plači j1 ve v Ljubljanski pokrajini ali v pokrajinah Kraljevine in so pisane na obrazcih, nabavljen h od »Fašistične zveze denarnih in zavarovaln n zavodov« in cd javnopravnih denarnih zavodov, z dolžnostjo posameznih tvrdk, da izpolnijo te obrazce z navedbo firme, pn čemer smejo uporabljati samo pečatnik z neizbrisnim črnilom. Take obrazce morajo trgovci uporabiti v 45 dneh od dne taksira-1 nja. Kolke smejo na menice nalepljati 'n j jih uničevati samo davčni uradi. Po preteku 45 dni od taksiranja se smejo ti obrazci uporabljati v mea.,h plačane postopne takse samo za menice z dospelostjo nad 1 mesec.
2)	Za druge menjce z men čno vsoto nad 100.000 lir se mera pcst pna taksa odmeriti za vsakih 1000 lir ali ulomek tisoča l'r, in sicer za menice z dospelostjo ne nad 4 mesece z zneskom 2 liri poleg priznanične takse 0.10 lire, za men'ce z dospelostjo do 6 mesecev z zneskom 3 lir in priznanične takse 0.10 lire, za menice z d spelostjo nad 6 mesecev in za bianco menice pa z zi.e-skom 6 lir poleg pr znanične takse 0.10 Ure.
3)	Na men"ce in druge trgovinske vrednostne papirje, izdane in plačljive v Ljubljanski pokrajini in v ostali Kraljevin1 ki se glasijo na tujo valuto, se mora izračunati kolkc-vina na podlagi dejanske vre.1-n i.ti tu„e valute v italijanski veljavi po dnevnem tečaju.
4.)	Menice in drugI trgovinski vrednostni papirji se morajo izdajati izključno na posebnih taksnih obrazcih. Denarnim zavodom. bankirjem ln trgovcem, ld za to zaprosijo, pa smejo davčni uradi dovoliti, da dajo taksirati s kolki lastne tiskane ali litograflrane obrazce za menice in druge trgovinske vrednostne papirje na kakršno koli vsoto, ako je na njih vtisnjena navedba zavoda ali tvrdke, ki jih izda.
5.)	Za menice z dospelostjo ne nad 90
dni, izdane od italijanskih, slovenskih ali inozemskih tvrdk in sprejete po denarnih zavodih, ki jih Ministrstvo za finance z odlokom določi za akceptiranje trat v kritje izvoza, se plačuje taksa 0.20 lire za vsakih 1000 lir poleg stalne priznaničn® takse 0.10 lire. Izvozne tvrdke morajo porabljati za izdajo menic lastne tiskane u.1! litografirane obrazce, nalepljajo pa kolke nanje in jih uničujejo davčni uradi.
Ostale določbe.
Naredba nadalje določa, da se postopna taksa zniža na polovico za menice z dospelostjo nad 1 mesec, izdane v Ljubljanski pokrajini in plačljive v inozemstvu. Prav tako se znižuje na polovico za menice. ki so iz inozemstva, če je bila zanje plačana ustrezna kolkovina v izvorn; državi. Ce v izvorni državi ni bila plačana nobena kolkovina, so inozemske menice zavezane cel; postopni taksd. določeni za menice, izdane in plačljive v Ljubljanski pokrajini in v ostalih pokrajinah Kraljevine.
Kolke smejo nalepljat-' in uničevati izključno le davčni uradi. Izvzete so menice na znesek, ki ne presega 10.000 lir, na katero sme nalepiti kolke, kdor tako menico uporabi na ozemlju Ljub^anske pokrajine in jih sme uničiti s podpisom tako, da je na vsakem kolku vsaj del podpira. Podpis, s katerim se uničijo kolki, se mora napraviti neodvisno od podpisa, spada-jočega k menici.
Kršitev predpisov glede vtisnjenega kolka na menicah in drugih trgovinskih vrednostnih papirjih se kaznujejo z globo 120kratnega zneska neplačane takse, najmanj pa z globo 30 lir.
Trgovinski vrednostni papirji
Enakim postopnim taksam, kakor veljajo za menice, so zavezani: a) blagovni nalogi; b) zastavni listi o blagu v javnjji skladiščih; c) trgovske nakaznice: d) fakture, sprejete na plačilo v roku; e) odstopi, zapisani na koncu sprejetih ali nespre-jetih faktur; f) vsak drug spis o prenosu dor.arja ali priznanju dolga iz trgovinskih poslov, enakovreden po vseb'ni menicam, tudi če po obliki ni uporaben za indosa-mtnt. Kolke smeio nalepljati in uničevati izključno le davčni uradi.
Za menični protest znaša taksa na izvirniku za vsako polo: če menična vsota ne presega 50 lir 2 liri, do 100 lir 4 lire, do 500 lir 6 lir, do 2000 lir 8 lir, za vsako višjo vsoto 18 lir; pri prepisih za vsako polo, ne glede na znesek, 8 lir. Menični protest se mora pisati na taksni papir z vodnim tiskom. Ce je treba kolkovino dopolniti z uporabo dopolnilnih kolkov, sme te uničiti notar ali funkcionar, ki napravi zapis o protestu.
Ukinja se štev. C0 taksne tarife bivše Jugoslavije.
Prodaja taksnega papirja in reoničnih golic. Taksni papir z vodnim natiskom n men čne golice z vtisnjenim kolkom prodaja finančna uprava po pooblaščenih prodajalcih, ki dobe 2% provizije. Dokler se ue dado v promet nove menične golice z vtisnjenima kolkom, se smejo uporabljati sedanje golice, mora pa se predp'sana taksa dopokrti z nalepljenjem kolkom. Te dopolnitvene kolke lahko uničujejo davčni uradi ali stranke same, v slednjem primeru tako, da se zapišeta čeznje datum m podpis (na vsakem kolku mora b'ti del datuma ali podpisa). Datum uničenja mora biti v skladu z datumom menice.
Spremembe predpisov glede peslušanfa radia
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, glede na svoje naredbe z dne 5. julija 1941-XIX št 64 s predpisi glede radijskih sprejemnih in radijskih oddajnih aparatov, z dne 26. marca 1942-XX št. 56. z dne 27. aprila 1942-XX št. 76 in z dne 9. maja 1942-XX št 85 o obvezni oddaji radijskih sprejemnih aparatov in odstranitvi radijskih anten in smatrajoč za potrebno, da se z novimi predpisi uredi poslušanje radija v pokrajini, odreJa:
Člen 1. Za nabavo ln posest sprejemnih radijskih aparatov, izvzemši za trgovinske tvrdke, in njih rabo po komer koli je potrebna dovolitev, ki jo izda na prošnjo prizadetih v občini Ljubljana Kr. kvestura, v drugih občinah pokrajine pa pristojno okrajno načelstvo.
V prošnjah je*treba navesti osebne podatke prosilčeve, njegovo stalno bivališče in poklic, podatke aparata kakor tudi ime pooblaščene tvrdke, pri kateri misli dati prosilec aparat blokirati, kakor je predpisano v naslednjem členu 2.
Dovolitev se izda za nedoločeno dobo in se lahko vsak čas prekliče.
Člen 2. Na vseh radijskih aparatih, ki se uporabljajo v Ljubljanski pokrajini, se mora namestiti priprava, s katero se da omejiti sprejemanje na oddaje ljubljanske ra^iiske oddajne postaje.
Samo v posebnega ozira vrednih primerih sme dovoliti oblast iz člena 1. posest radijskega aparata z uporabnostjo za vse valove.
Vendar je prepovedano imetnikom radijskih sprejemnih aparatov uporabljati sprejemne radijske aparate ali dopuščati njih rabo. da bi se poslušala radijska poročila in obvestila sovražnih ali nevtralnih radijskih postaj in tudi prepovedano vsakomur, da bi kakor koli sprejete novice razširjal.
Dalje je prepovedano, imeti zunanje radijske antene.
Za njih odstranitev so nerazdelno zavezani njih lastniki in lastn'ki nepremičnin, na katerih bi bile nameščene.
Člen 3. Pripravo iz člena 2. te naredbe mora namestiti za to pooblaščena tvrdka in jo morajo pred izročitvijo aparata uporabniku preskusiti strokovni organi Kr. finančne straže.
Priprava za blokiranje se zapečati z za-livko (plombo); da ostane zalivka nedotaknjena. kar bodo ugotavljali občasno posebni uslužbenci, so odgovorni posestniki aparatov.
C? bi se rad'jsk! ^nrefemn' rp^rnt t~kc
pokvaril, da bi bilo za popravilo treba načeti zalivko. morajo vložiti posestn:ki aparatov prošnjo pri oblastvu iz člena 1. in navesti pri tem tvrdko, pri kateri mislijo dati popreviti aparat.
Pečat se sme sneti in aparat znova blokirati samo v prisotnosti omenjenih strokovnih organov.
Člen 4. Radijski sprejemni aparati, ki so po predpisih naredbe z dne 26. marca 1942-XX št 56 izročeni občinskemu uradu, se smejo na prošnjo, ki jo je vložiti skladno s predpisi člena 1. in z navedbo pooblaščene tvrdke, pri katerie misli prosilec dati aparat blokirati, vrniti upravičencem po predhodni namestitvi priprave za blokiranje iz prednjega člena.
Če se prošnji ugodi, izda Kr. kvestura oziroma okrajno načelstvo označen-; tvrdki posebno dovolilo, s katerim dobi pri občinskem uradu aparat.
člen 5. Dovolitve po prvem odstavku člena 2. naredbe z dne 26. marca 1942-XX št. 56, da se smejo obdržati radijski sprejemni aparati, so preklicane.
Prizadeti lastniki ali imetniki aparatov, ki bi radi obdržali aparate blokirane po predpisu člena 2. te najdbe, morajo vložiti v desetih dneh od uveljavitve naredbe prošnjo pri oblastvu. navedenem v členu 1. in pr; tem navesti tvrdko, ki naj namesti pripravo za blokiranje, ali pa, če tega ne store, izročiti aparat v istem roku občinskemu uradu.
Ce se jim prošnja zavrne, morajo izročiti' aparat občinskemu uradu najkasneje tretji dan od dneva vročitve zavrnitvene odločbe.
člen 6. Zoper zavrn'tev prošnje je dopustna pritožba na Visokega komisarja, ki odloči dokončno.
Pritožbo je treba vložiti v roku 15 dni, ne oprošča pa od cbvezne oddaje aparata.
člen 7. Kdor koli krši dolečbe te naredbe ali naredbe z dne 5. julija 1941-xIX št. 64, ga kaznuje Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveljn'štva oboroženih sil »Slovenia-Dalmacia«, oddelek v Ljubljani, z jemo 18 mesecev, asmo ali združeno z denarno kaznijo do L. 30.000.
Vselej pa se odredi zaplemba aparata.
Člen 8. Ta naredba, s katero se razveljavljajo naredbe z dne 26. marca 1942-XX št. 56. z dne 27. aprila 1942-XX št. 76 in z dne 9. maja 1942-Xx št. 85 in vse druge njej nasprotujoče ali z njo nezdružljive določbe, stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 7. februarja 1943-XXI. Vsoki komisar za Ljubljansko pokraj.no: Em !'o Praži Ii
E. Josfn:
Stara Ljubljana
v,
Okrajno kontrolno vodstvo finančne »traže v Ljubljani. Pisarna je bila na Go-spcsvetski cesti, kjer je bila v hiši gostilna pri Novem svetu, šef tega urada je bil Josip Lubej, nadkomisar finančne straža ; redil se je leta 1831. kot sin kmečkih iršev. Njegova mati je bila sestra ma-i Krnskega škofa Antona Martina Slomška. Po devršitvi gimnazije v Celju je bil ušatelj tehnične fakultete v Gradcu. Finančno ministrstvo je ustanovi'o finančno rtražo ter v razpisu mesta šefa določilo, <la se imonu:ejo v tej stroki naiprvo slu-?: telji kemije. Lubej je odpus'il nadaljnje študre in napravil prošnjo za razpisano mesto nekaj tednov pozneje. Ker so bila vsa mesta zasedena, je bil imenovan za preglednika finančne straže. Dolgo časa je cikal na komisarjevo mesto, naposled je dobil leta 1872. mesto fin. nadkomisarja v L ubljani, katero službo je opravljal do upokojitve leta 1889. — Njegov urad je obsegal: Liubljano in okolico, kamniški ekrai. vso Gorenjsko, del Notranjske in del litijskega okraja. Po deželi so bile v raznih krajih starice finančne straže. Pod njegovim vodstvom sta služila I. Maister kot nadpaznik v Kranju, potem kot respecijent v Mengšu, kjer se mu je rodil sin-edinec Rudolf, ki je postal po prevratu general in da car Zupančič, oče našega odličnega pesnika Otona Župančiča. — Lubej je bil delaven in strog uradnik. Leta 1889. je šel v pokoj ter prevzel posle pri Nadzor-ništvu samostalnih deželnih naklad kot šef in inšpektor, kjer je deloval do svoje smrti leta 1897.
Zavod za razpečavanje tobaka in tobačnih izdelkov ter državnih kolkov je bil
pred 70. leti v eraričnem poslopju nasproti stare gimnazije na Vodnikovem trgu, kjer je sedaj davčna uprava za mesto Ljubljana. Urad je dobival tobak in izdelke od tobačne tovarne, ki je bila takrat v stari cukrarni, kolke pa iz državne tiskarne na Dunaju. Ko se je sezidalo poslopje Tobačne tovarne na Tržaški cesti leta 1874., je bil urad dve leti nato ukinjen. Razpečavanje tobaka je prevzel Aleksander Gruber, ki je imel svoje prostore na Mestnem trgu, oziroma v šantlovi hiši ob obrežju Ljubljanice, poleg čevljarnice Hinterlechnerja, kamor so hodili trafikanti po tobak. Državne kolke pa je prevzel Deželni plačlni urad.
Zadnji upravitelj pri gori omenjenem ukinjenem zavodu je bil Ig. Elsner, kontrolor pa A. Altenburger. Elsnerja je prevzela tobačna tovarna, Altenburgerja pa finančna direkcija ter ga dodelila knjigovodstvu.
Stari Elsner je imel tri sine. Najstarejši siri je postal trgovec v Litiji, drugi sin je vstopil po dovršenih juridičnih študijah k deželnemu sodišču leta 1880. kot avskul-tant. Kot sodni uradnik je služil v Tržiču, potem v škofji Loki, naposled pa zopet prt deželnem sodišču v Ljubljani, kjer je postal po upokojitvi Alb. plem. Levičnika, predsednik dež. sodišča. Po razsulu Avstrije se je preselil v Gradec. Tretji sin starega Elsnerja je bil Ignac; po absolvira-nju ljubljanske realke leta 1882. ter enoletne vojaške službe je vstopil kot piak-tikant v tobačno tovarno, služil kot tobačni uradnik nekaj časa v Dalmaciji, nato bil premeščen zopet v Ljubljano, kjer je postal naposled direktor in ostal na tem mestu do poloma Avstrije. Kot upokojenec je živel v Ljubljani ter je pred tremi leti umrl za kapjo. — Elsner je bil moj sošolec na ljubljanski realki cd 1875—1882: v prvih štirih razredih je študiral prav dobro ko pa je obolel na legarju se je vedno težko učil. Mature ni mogel napraviti, ker je imel v realističnih predmetih slabe rede. Pokojni dr. Muhal ga je ime. rad. toda pri matematiki je vedno zmajal z glavo ter dejal: Od zadnje bolezni ne vem, kaj je z Vami ter kazal na čelo. Toda Elsner se je v Dalmaciji zopet opomogel ter popolnoma okreval. Bil je vesten in dober ur-"1-,k, delavci v tovarni so ga imeli prav radi.
Pred 70 leti je posloval g'avni poštni urad v šelenburgovi ulici, brzojavni urad pa v Grumnikovi-Moschetovi hiši na vogalu Dunajske ceste in Frančiškanske ulice (sedanji hiši Hip. drž. banke). Leta 1883. so oba urada združili v
Glavni poštni ln brojavni urad
ki je imel prostore v šelenburgovi ulici. Pri poštnem uradu so služili:
Avgust Pressl, višji poštni upravnik, ki je stanoval v drugem nadstropju v poštni
hiši. Imel je lepo naturalno stanovanje, ki ga ima sedaj dr. Janko žirovnik, odvetnik v Ljubljani. Starši Pressla so imeli svojčas prenočišče krojaške zadruge nasproti gostilne »Pod Lipo«. Pressl je bil precej močan, ne velik mož, birokrat; njegova sestra je bila modistka. Presslove hčere so postale po smrti očeta šivilje in ljubljanske dame se jih morajo še spominjati.
Stari poštni uradniki so bili: Stusiner Josip, Vidmar Ivan, Gosti, Rabič, Toma-iič, Premk in drugi.
Prirodoslovec Stusiner
Stusiner, višji poštni kontrolor, se je rodil leta 1850. kot sin poštnega sluge; stanoval je dolgo časa skupaj s svojo sestro, ki je šele lansko leto umrla, in stricem Mulejem, rač. revidentom v Ljubljani v Medijatovi hiši v I. nadstropju. Stusiner je bil velik naravoslovec, zbiral je hrošče in žuželke in je ves prosti čas uporabil v to svrho! Prepotoval je tudi izven Kranjske mnogo, bil je celo v črni gori. Njegovo bogato zbirko (nad 6.500 hroščev in 1.500 vodnih žuželk) je imel do smrti shranjeno v dveh lepih omarah. Po smrti je prodala njegova sestra zbirko deželnemu muzeju
za mal denar. Stusiner je umrl leta 1907. v Ljubljani.	*
Navdušen planinec Vidmar
Ivan Vidmar živi kot poštni ravnatelj v pok v Ljubljani. Kdo ne pozna tega moža ? še vedno hodi po ljubljanskih ulicah kljub svojim 92. letom in je prav dobro ohranjen. Vidmar se je rodil 1. 1850. Bil je vedno velik prijatelj narave in zato tudi od mladih nog do visoke starosti navdušen planinec; še pred tremi leti je bil na Triglavu. Vidmar ima sina, direktorja pri poštni hranilnici in več hčera, ki so vse učiteljice v Ljubljani, ena pa se je omožila po prvi svetovni vojni z in-dustrijcem v Romuniji.
Poštni kontrolor Franc G.stl se je poročil s hčerjo starega Fr. Ks. Souvana, ve-letrgovca in posestnika v Ljubljani. Gosti, mož bolj drobne postave, je šel po službenih letih v pokoj. Zadnja leta je hodil vsak dan popoldne v kavarno »Evropo«, kjer ie biljardiral in čital časopise. Zapustil je hčer, ki je pred dvema letoma umrla, ter sina dr. Franca Gostla, znanega zdravnika-psihiatra. kt živi kot upokojenec v Ljubljani. Dr. Gosti je bil moj sošolec na ljubljanski vadnici.
t •	V i '
Športna delavnost GILLa
ST2 5? ^S^SSa^r^novanja Italijanske Liktorske mladine že
dvanajsttč,irTsteerv Asiagu. Ljubljanski GILL je prvič poslal na to tekmovanje repre-zentanco Balille in Avanguardlstov.
Tekmovanja Avanguardlstov so bUa v dnevih od 23. do 31. januarja. Moštvo našega Zveznega poveljstva se je plasiralo na 39. mesto.
V dnevih od 3. do 7. februarja so bila tekmovanja za Balillo. Moštvo Zveznega poveljstva ljubljanskega GILL-a je zasedlo 17, mesto.
Nemški vojni poročevalec H. B. Block takole opisuje sovjetski napad za prehod čez Don pri Voro-nežu:
Napočil je prvi dan velike boljševiške ofenzive. Rdeče topništvo bije v nemške postojanke, železna toča razbija jarke in bunkerje. Sneg je ves črno umazan od dima in eksplozij. Jarki se zasipajo, ognjeni valjar sovražnega topnštva vse izravna. Drevesa se koljejo kakor bi jih trla orjaška pest. Posameznih udarcev uho že več ne razloči, sliši se samo neprelrgano grmenje gigantskih razmer. Oči ščemno od dima in blata, ki ga granate dvigajo in mečejo v zrak. Človek se čuti ničevne-ga proti tej prasili materiala. C sto tesno se prižemajo vojaki k zemlii. ki se stresa in tuli. Vsakega posameznika obhaja ena in ista misel, kolikor je mogeče v takšnem položaju sploh še nrsliti. Iz tega pekla ne pride nobena stvar živa in samo vprašanje časa je še. kdaj bo drobec granate ugonobil zadnjo betvico življenja . ..
Topniški ogenj preneha za nekaj sekund. Skoro strah postane človeka v tej tišini, katero raztrgajo nekatere zapoznele granate. Potem se začne prasket izno-va in orglanje se zopet približuje. Zarlm zadetki so izstreljeni; slediio jim izstrelki saiv, ki naj bi zmrvile Nemce do zadnjega.
Zdajci se začno dvigati cela polja m:n. katere so sprožile granate. Sneg in zemlja se vrtinčita po zraku. Pred švadronom. ki na naši strani drži odsek boj:šča. ležijo na nasprotni strani reke boljševiški pešci, mož poleg moža. Nemško topništvo razredčuje njih vr.ste. toda vrzeli se sproti zamašijo. Dve uri že traja sovražnikov bobneči ogenj, dve uri prestajajo nemški vojaki peklenske muke.
Ogenj se pomakne nekoliko nazaj, boljševiki planejo iz kritij. S hura klici gredo

Apparecchi americani abbattuti dalla cacda italiana "^.^^^^TSl^ni in Tunisia — Ameriška letala, ki so jih sestrelili italijanski lovci mea .e^
spopadi v Tunisu_____
Cigani na Dolenjskem
DOlenjsko je že od nekdaj znano kot nezvestobe. V_ tem «Ju blri ^^fci
v napad proti nemškim postojankam, v kolikor je pri prestanem tepniškem ognju splch še mogeče govoriti o »postojankah'. Zdaj začre udarjati v sovražne skup.r.e ogenj iz nemških s1rcjn:'c in pušk. Na ste-t-ne sovražnikov popada na ledu sredi reke, toda boljševiki dovajajo vedno sveže moči. Ze so se pribFžali na met rečne granate. Zdaj začno frčati po zraku ročne granate jajčne velikosti, toda sovražnik ne odneha. V šestih zaporednih valovih s^cii naskok proti, jarku našega šva-drcna Mrliči in ranjenci se kup čijo pred strmim bregem reke. za katerega nismo v skrbeh, kajti sovražnik tulca j ne more napasti z oklepniki.
V sosednjem cd c':i'. na se mu je vdor posreč'1. Navzlic juraš'ci protiobrambi so se merali Nemci umakniti premeči oklepnih vozil in pehrie, ki je prodrla skozi neko zaseko. Tudi nn drugem krilu odreka je položaj zelo resen. Kljub leniu pa držijo severcnemški konj:ki svoje postojanke. Ure in ure minevajo v trdi borbi. Polagoma se mrači, sovražnik pa še vedno ne odneha, vedno na novo si prizadeva. ča bi zlomil naše sred šče odpora. Švadron ima že hude izgube. Pole« tega grozi sovražmk vsako minuto z obkolit-vijo junaških Nemcev. Za vsakesa posameznika je ta borba in ta pot živčna preizkušnja. ki še presega napore prestanega dne. In pozno ponoči dobe nemški jezdeci ojačenje. Vojaki jih prisrčno pozdravijo, ksjti zdaj vedo. da bo sovražniku dvakrat hudo.
pribežališče ciganov in vsa dosedanja prizadevanja Dolenjcev, da bi se jih otreslj, so bila zaman. Cigane so bržkone privabili na Dolenjsko prostrani gozdovi, v katerih so se lahko posvetili svojemu romantičnemu in obenem pustolovskemu življenju. Zategadelj še do danes ni uspelo ciganov spraviti z Dolenjskega v kaK drug predel Slovenije.
V glavnem živita na Do^njskem dve močnejši ciganski naselbini, in s:cer v šmihelsko-stopiški občini in v Kan žarici pri Crncmlju. Smihelski cigani, ki jih je preko 200, izvirajo največ iz znanih ciganskih rodbin Brajdičev in Hudorovicev ter živijo popolnoma neciviliz'ran= nomadom podobno. V prostranih stop ških gozdovih taborijo pod zasilnimi šotori ter se preživljajo v glavnem s prosjačenjem ter seveda tudi s krajo. Le v času največje stiske si poiščejo zaposlitev. Nj ho-vo najljubše če1 o je to"čenje kamenja na ce-tah pri katerem so se izkazali prav sposobne in marljive. Dela običajno vsa rodbina, vendar ne vzdržijo dolgo pri delu- č'm začutijo v žepu malo več cvenka, jo' že mohne5o po svojih starih romantičnih in pustolovskih poteh.
Kar.ižarrk'h ciganov je skupno le nekaj nad 100 in ro bolj civi"iz'rani od šmihel-skih. Izhajajo po več ni iz hrvaške ciganke rodbine Tcdorovičev, vendar pa ne bi-vaio* več v gozdovih in se ne seljo iz krrja v
ril'
omaro s steklenimi vrat", baročno pobrano mizo, naslanjač in črno obleko. Lapajne, Tržaška 10.
v	temveč imaio slabe in za
š-Vo zbite brj-e. v katerih stalno stanujejo. Niih^v [^.--cdirrkj in socialni položaj je r.ličrn položa.iu šr.Vhelskih ciganov, vendar le—'i raiši pctrlmejo za delo ter so tudi mnsgo sialnejši pri delu. Po svojem | noči-u ž vljcnja re približujejo že dokaj > hrva+ck'm c>anrk'm cbiča:em. I T7obrrzba rigarov je ra Dolenjskem primitivna in dcs'ej še ni uspelo pripraviti jih. da b' pošiljali svoje otroke v šolo. Vsi dcssclanii poirkusi v tem pogledu so ' bili 7amnn. M-d rii-cjšiirii cigani je sicer 1 prerij tak h. ki 7TV3:o pisati, vendar so ti i vcčinrma orišli na Do'enicko iz Prekmur-j ja. kior ri^-mi redno pošiljajo svoje otroki v šolo. V verskem pog"edu vlada med cičrnj pepc^na mlr.čno.t ter prihajajo cigani v cerkev le ob svojem rojstvu in cp-rt: svojih sorodnikov. Enkrat letno, na veliki netek. ki ie 7-nje. največji praznik, pa rbišč-^io tudi ce:kev in prisostvujejo c'v/>i božji.	. . .
Zadnja le'^ raTaio med dolenjskimi cigani vedno bolj ietika. ki jih leto za 'etrm pob'ra v vcč:rm številu. V sp'oš-nem pa so cigani dokaj trdoživi: ciganka povile otroka kar v gozdu, ter ga običai-r0 že drugi dan sama ne~e v cerkev h krstu, obenem pa že po hišah nabira darove za svojega novorojenčka. Kakor je trdoživa ciganka-mat:, tako podeduje to lastnost tudi ciganček-novorojenčok. Kljub naihuiš:m zimom in malenkostnim capam, v katere je ovit. prenaša vse vremenske nadlege in do pozne starosti obdrži svojo trdoživost.
Ženijo se cigani »ped brezo« ter ne poznajo ?a sklenitev zakonske zveze božjega blagoslova. Kliub temu pa je zakon ciganu svet in redki so primeri zakonske
kulturni človek lahko jemal za vzgled cigansko zakonsko življenje.
Glede tatvin se godi dolenjskim ciganom včasih krivica. Le v največji sili sežejo Po tuji lastnini in še to le po živilih. Pač pa stalno kradejo les ps gozdov h, kjer povzročajo gozdnim posestnikom v.-a-ko leto ogromno škodo. Drugi zločini, posebno umori, poboji, posilstva itd. so med
njimi redki.	.	. .
Prav radi dolenjski cigani kupcujejo z živino, posebno s konji. Pri prekupčevanjih jim mnogo pomaga njihov dobro namazan jezik in prirojena lažnivost. Sicer pa je laž zvezana s ciganom že od prvih ur njegovega rojstva. Saj mati ze pri krstu večkrat zataji pravo ciganovo. ime, obenem pa tudi svoje materinstvo m se rada izda za botro. To povzroča stalne težave pri vodenju evidence ciganov m posebno v sodnih zodevah nastanejo zategadelj velike težave.	.
Vojna je hudo prizadela "dolenjske ^ciganske rodove, ki so se po veliki večini moral: preseliti iz gozdov v mesta kjer bedno životarijo. Morali so si poiskati zaslužek ter jih največ dela po cestah, nekateri pa se preživljajo kot muzikanti. Med dolenjskimi ogam še ni znan noben primer, da bi se kdo izmed njih odpovedal ciganskemu življenju in si ustvaril
boljšo eksistenco.	. .
Obla=tva se že dolgo przadevajo. da d. civilizirala dolenjske cigane in tako rešile Dolenjsko velike nadloge. Za Smihel-c-ke cigane je predvidena njihova stalna naselitve na Gorjancih, vendar se temu upirajo in hočejo ostati pri svojem dosedanjem romantičnem življenju. Vse lepe besede doslej pri ciganih niso mc dosegle in treba bo stroge roke in ostroga nadzorstva. da bodo tudi dolenjski cmarn postali koristni člani človeške družbe.
SOEOTA 13. FEBRUARJA 1943-XXI.
7.30 Lahka glasba. — 8.00 Napoved časa. _ Poročila v italijanščini. — 12.20 Plosce.
—	12 30 Poročila v slovenščini. — 12.4o Pe-snv in napevi. — 13.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. - 13 10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. - 13.12 Pesmi za vse okuse vodi dirgent Segurini. — 13.45 Operna glasba na ploščah — 14.U0 Poročilo v italijanščini. — 14 10 Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D M. Š:janec. — Operetna glasba. — 15.00 Poročila v slovensc -ni — 15.15 Pokrajinski vestnik. — 17.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini.
—	17 10 Pet minut gospoda X. — 17.1o Nove plošče Cetra. — 17.55 Gospodinjsko predavanje v slovenščini. - 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Valčki, polke in ma-zurke — 20.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. - 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 »Le aquile d Aquileia« — opera v enem dejanju — glasba: G. F. Malipiero. — 21.15 Pisano glasbo vodi dirigent Gallino. — 21.55 Pesmi in napevi. — 22.15 Koncert violinista Remija Principeja in p anista Guida Agostija.
—	22.45 Poročila v italijanščini.
KULTURNI PREGLED
Zgodovinski oris Ljubijane
Zc doloo je domačin in še bclj iz drugih krajev došli ljubljanski prebivalec pogrešal priročnika ki bi mu nudil najvažnejše podatke o zgodovini Ljubljane Tej nesporni potrebi jc sedaj ustregel Damjan V a h e n. k- je izdal (založba »Naši obrazi«) okrog 240 strani ob-segajočo knjižice žepnega formata: Ljubljana. Zgodovinski oris.
'Damjan Vahen znan tud; kot pesnik in pre= vaja'ec slovenske poezije v mednarodn- jezik esperanto (njegov nrevod Prešernovega »Krsta pr: Savici« je dosegel več natisov), je pred leti obdela! zgodovino gradu Brda in pripravlja sedaj še nekatere druge zgodovinske priročnike. Lani jc spisal za list »Zadrugar« glasilo Na-buvljalne zadruge železničarjev Ljubljanske pokrajine. pregled ljubljanske zgodo-^ne. Ta sp-s jc petem močno razširil in izponolnil ter ga naposled izdal v knjigi, ki bo izšla v dcglcd-nem času tudi v italijanskem jeziku. Več kakor ci etri deset dobro izbranih in okusno raz* vrščenih ilustracij daje knjižici, ki je natisnjena na dobrem papirju, šc posebno vrednost, sai so tu zbrane tudi si ke. ki lih sicer ne naideš v
kaki drugi knjig'.
Vahnov zgodovinski oris Ljubljane zacenia rrmesto uvoda Cankarjev lirični stavospev našemu mestu: -oVse b'agoslc-ve tebi. Ljubljana« Nato podaja pisec v najsplošnejših potezah topografske podatke o Ljubljani, začenja nje zgodovino z inost ščaisko dobo m prehaja k začetkom rimske Emore. Avtorjeva skica daje bralcu nszcnsjšc podobo o 'egi nekdanjega rimskega mesta na tleh danršnje Ljubljane. Omenjajoč zgolj z nekaj vrsticami nejasno dobo, ki leži med koncem Emone (okrog 1. 452) m postankom Ljubljane, prehaja pisec k zgo-
dovini ljubljanskega gradu in k razvoju srednjeveškega mesta okrog bvališča fevdalne gospo, de Ko pisec prikazuje razvojne pogoje in okol-nosti stare Ljubljane, preide tudi preko časov, nega reda k opisu nekdanjega pomena Ljub.ja-nice in čolnarskega življenja na nji — pojava, ki ga je doba »hlape,na« in motorjev docela izrinila in ki jc dajal cela stoletja prometni :n gospodarski značaj nekdanji mali Liub.jani Opisujoč razvoj posameznih mestnih delov in porast prebivalstva, se bavi pisce tudi s socialnim življenjem meščanov, posebej še z njihovimi cehi. pove najnujnejše o razvoiu naseljevanja. o Židih, o plemstvu in o zgodovini po= sameznih pomembnih naprav cctkva in palač; dalje o postanku m razvoju ljubljanske škofije, o cbl kah mestne občinske samouprave itd. Na nadaljnjih straneh svojega pregleda ljubljanske zgodovine označuje pisec dobo protestant:zma in nje sledove v naši krajevni zgodovini, nakar prehaja k orisu Ljubljane v času protireforma-cije in v poznejših stoletjih ko se jc jelo nase ! mesto razvijati preko svojega srednjeveškega j tlorisa, zajemajoč zlasti v 19 stoletju v svoj | okvir tudi sosednje vasi. kakor so bile Po.janc, Spodnja Šiška, Trnovo. Krakcwo. Sestavljalec tega orisa je zbral in strnil v pregledno vrsto množico zanimivega gradiva o Ljubljam v 17., 18 in 19. stoletju, omenjajoč vse pomembnejše urbanične pojave prav kakor splošne dogodke in znake novega kulturnega razvoja, ki ie ved* no bolj da i al Ljubljani značaj slovenskega kulturnega središča Preko Ilir:je nas vodi oisec k novemu gospodarskemu razmahu našega mesta v prejšnjem stoletju tja do potresa in od največje ljubljanske katastrofe do silnega razvoja mesta zlasti v razdobju med dvema velikima
vojnama. Svoj oris končuje z vključitvijo Ljub-lj^nc in njene pokrajine v Kraljevino Italijo.
Prednost Vahncvega or sa jc v tem, da so tu na kratko zbrani najvažnejši pnda^ki o zgo-dovVkcm n zve ju nu-eg-i mesta in sp:ctno strnjeni v preg'cdno sliko. M: rda bi hi! pregled še lažji če bi p;sec razdelil svoj spis v časovno omrie-ia pog'«vja al vsaj z nv. dnaslovi ločil nosumezne ucie in razdobja, ter dodal ob koncu pregledno kazalo. Viri m opombe ki ra-ključu jejo knjigo, siccr opozarjajo na b:b'iu-giifijo o ljubljanski zgodovini in izpnpolnju* jc;r, glavno besedilo, vendar pn spisu ki ima poljuden in priročen, ne pa znanstven namen in pomen niso v irivadi. V ostalem pa jc Vahnov ors ljubl-anskc zgodovine prirejen tako, da najde bralec v njem nc samo splošno zgodovino našega mesta, marveč tudi mnoge za-rrmive in značilne podrobnosti iz socia'nc in kulturne zgodovine, nc da bi te podrobnosti obtcževalc celoto Strokovna krit ka bo lahko izrekla sodbo o zanesljivosti vseh podatkov, na sp'ošno lahko rečemo, da ie knjiga sestavljena vestno in z ljubeznijo do stvari, ».pisana pa v gladkem slogu in jcz;ku.
Tako je Damjan Vahen pripravil našemu občinstvu pr ročno knjigo, ki jo bo s pridom rabil vsakdo komur je kaj mar za Očetov naših imenitna dela. kar jih nekdanjih časov zgodba hrani.
Porast prometa v šentjakobski knjižnici
V vseh javnih knjižnicah je opaziti velik promet. Ljudje čitajo, da morda še nikdar tako. Citajo vsevprek, vendar je opaziti, kako hitro se pri inteligentnejših či-tateljih razvija dober okus in z njim večje zahteve.
Vprašali smo vodjo naše največie ljudske knjižnice — Šentjakobske knjižnice —
g. M. R ode t a. kako se razvija promet v tej najbolj obiskovani izposojevalnici knjig. Ker g. Rode poleg vsega drugega skrbi ludi ra statistiko, nam je lahko ta-| koj postregel s primerjalnimi številkami.
L. 1940 je Šentjakobska knjižnica izpo-sodla 59.784 slrankam 190.483 knjig. Leta 1941. je š'ela 70.470 strank, ki so si izposodile 245.184 knjig. Leta 1942. je prejelo 92.102 stranke 362 456 knjig. S*evilo stalnih odjemalcev je naraslo za 1947 oseb. Te številke so že same po sebi zgovoren dokaz izrednega napredka te dobro preskrbljene knj'žn:ce. ki skuša v največji mogoči meri ustreči svojemu občinstvu.
V	letu 1942. so bila med najbolj čitam-mi slovenskimi knjigami tale dela: Miško Kranjec. »Do zadnjih meja«, Povest o dobrih ljudeh« in vsi ostali njegovi spisi; Anton Ingolič, »Na splavih«. »Mlada leta« in »Lukarji«; Bevk. »V zablodah«, »Krivda«. »Vedomec«, »Človek proti človeku«; Vaštetova. »Roman o Prešernu«. »Vražje dekle«, »Umirajoče duše«; Juš Kozak, »Sentpeter« in »Celica«; Seliškar, »Nasedli brod«; Mira Pucova: »Obraz v zrcalu«; Kresali »Vejica španskega bezga«. Izmed starejših pisateljev najbolj čitajo Tavčarja, Stritarja, Jurčiča. Kersnika in Pod-limbarskega. V slovenskih prevodih sodijo med najbolj čitane pisatelje Knittel. Mar-garite Mitsehelova. Undsetova. Gals-worthy in Selma Lagerlofova. Izmed mladinskega čtiva se največ zahtevajo spisi Karla Maya. Med poučnimi knjigam; so največ izposojali sprste z elektrotehnike in o političnih vprašanjih.
V	italijanščini je občinstvo največ zahtevalo dela Pirandella, D'Annunzia, Sal-vatora Gotte, Grazie Delleda in Annie Vi-vanti, v prevodih pa Cronina ter madžarska pisatelja Foldijevo in Harsanyja.
V nemščini so ljudje posebno zahtevah izmed nemških pisateljev H. Falado m Wicki Baumovo, izmed tujih pripovednikov pa romane A. J. Cronina. L. Bromfiel-da (»Veliko deževje«, ki izide v slovenskem prevodu pri »Dobri knjigi«), Mitschelovo (V vrtincu, ali v nemščini »Von Winde venveht«), dalje Zoltana Harsanvia, R. Llewehyna, Lofotsa Vbraha in druge. Poleg tega so se v tem jeziku mnogo zahtevale potopisne, politične, gospodarske in okultistične knjige, posebej pa razni me-moarski spisi.
Potspis Slavka Batušiea
Pred dnevi je bila v teh stožcih prikazana knjiga Milana Begoviča (»Jutro«, 6. t. m.). Naj se danes nekoliko ustavimo pri nič manj zanimivi knjigi Slavka Batušiea.
Batušič začenja svoj potopis po Ita-liii z opisom S;ene in nje okolice, toskan-ske krajine z očarljivimi rar.gledi in s hribom Chianti, na katerem zori v 'eseni čudovito črno in sladko grozdje: z opisom mesta, ki je postavilo v svoj grb čarobno besedo Libertas in jo vklesalo celo na por-tal ječe, a na glavna mestna vrata je dalo napisati tale pozdrav tujcu: »Široko ti Siena odpira svoje srce ...«
Tisti, ki čislajo potopise in ki so jih mnogo čitali, vedo, da je Slavko Batušie eden najboljših potopiscev in ne samo hrvatskih Malo jih je sploh, ki bi pisali potooise tako imenitno, kakor jih piše Batušič. Njegovo plastično prikazovanje, široka kultura, briljanten slog. pjediren dar opazovanja in opisa mu omogočajo, da nas s svejim pisanjem navdušuje kakor le redko kdo, ne samo za daljne dežele in mesta ter za njih zanimivo vsakdanjost, marveč tudi za daijno in bogato prete-
ronika
*	Odlikovanje z zlato kolajno. Za junaško obnašanje pred sovražnikom je bil odlikovan z zlato kolajno po smrti pešec Benedeto Cctriniti iz Catanzara, ki je pade! na grškem bojišču Stropica-Pcgredec dne 29. novembra 1940.
*	Poveljnik skvadristov odlikovan za vojne zasluge. Glavno poveljstvo milice je izdajo poročila, da je bil senior Ercole Santtuei, poveljnik 2. bataljona skvalri-stov »Emilianc«, odlikovan za vojne zasluge. Odlikovanec se je udeležil italijansko-turške vojne ter je sodeloval tudi v svetovni vojni deloma kot letalec ter je dosegel čin kapctan:.. Leta 1S41. mu j.a bilo poverjeno voclotvo nekega napadalnega bataljona na grško-albanskem bojišču, kjer je bil za hrabro zadržanje pred sovražnikom odlikovan z bronasto svetinjo. Konrc leta 1941. je prevzel poveljstvo Emilianskih skvalristov, katerim stoji na čelu še danei.
*	N°vi predsedniki komki j fašistične zbornice. Iz Rima poročajo, da so bili imenovani za pre '.sodnika proračunske komisije fašistične zbornice Suvich, za predsednika zakonodajno komisija za trgovino Asquini, za predsednika zakonodajne komis je za umetnike in svobodne pcklice pa L^nt:ni.
*	Nov prefokti. Po odredbi ministrstva za notranje zadeve je prevzel podguverner mesta Rima prefekt Oscar-Uccelli pr?f?k-turo v Milanu, prefekt dr. Maocelo Vacca-rl dosedanji prefekt v Benetkah, je premeščen v Napol5, prefekt Celso Luciano prevzame vodstvo prefekture v Benetkah, prefekt Mar: Trnchero je premeščen iz Vicenze v Crernono. prefekt Noos Dinale gre iz Savcne v Vicenzo. prefekt. Enrico Avalle, doslej na razpoloženju, prevzame prefekturo v Savoni, prefekt iz Cremone dr. Gi: v. Battista Laura pa je bil imenovan za podguvernerja v Rimu.
*	Papež pri maši za Pija XI. V sikstinski kapeli so imeli 10. februarja mašo-zaduš-nico za papežem Pijem XI.. ki je umrl pred 4 leti. Zadušnico je daroval kardinal Verde, prisostvovali pa so ji poleg papoža vsi člani kardinalskega kolegija. Navzoči so bili tudi drugi odličniki, diplomatski predstavniki pri sveti stolici, grof Ratti, princ Pa-celli, guverner rimskega mesta in drugi.
GllBALlŠČE
DRAMA
Sobota. 13. februarja, ob 17.30: Primer dr.
Hirna. Red B. Nedelja, 14. februarja, ob 14.: Ples v Trnovem. Izven. Cene od 15 lir navzdol. — Ob 17.30: Mirandcl-na. Izven. Cene od 20 lir navzdol.
Ponedeljek, 15. februarja: zaprto.
•
R»no Aless*: »Primer dr. Hirna«. Drama v treh dejanjih. Osebe: dr. Him — Gregorin, don Luigi, njegov brat — Jan, Lav-ra — Danilova. Lorenzo — VI. Skrbinšek. Marija — Pol. Juvanova. Režiser: prof. Sest. scenograf: arh. inž. E. Franz.
OPERA
Sobota 13 februarja, ob 17.: Seviljski brivec. Izven. Gostovanje člana rimske Kraljeve Opere, baritonista Giuseppa Taddeia. Cene od 40 lir navzdol. Nedelja. 14. februarja, ob 14: Slepa miš.
Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Ob 17.30; Sestra Angelika-Balet iz Thais. Izven. Cene od 28 lir navzdol.
Ponedeljek, 15. februarja: zaprto.
•
Opozarjamo, da bosta v nedeljo v Operi popoldne dve predstavi: ob 14. opereta »Slepa miš«; ob 17.30 pa »Sestra Angeli-ka« in balet iz opere »Thais«, ker je Beethovnova 7. simfon'ja časovno preobsežna in bi se konec predstave zavlekel predaleč.
Gostovanje člana rimske Kra^eve Opere, baritonista Giuseppa Taddeia. Danes bo pel partijo Figara bariton:st Taddei. ki je gostoval z odličnim umetniškim uspehom v sredo kot oče Germont v »Traviati«. V Figaru, ki je nosilna partija, bodo prišle njegove pevske in igralske sposobnosti do polne veljave. Zanimiv bo kontrast med obema partijama: umerjenim, starim, finim Germontom in temperamentnim, zvijačnim in okretnim F:garom. Ostala zasedba partij bo naslednja: grof Alma-viva — Lipušček, don Bartolo — Zupan, don Basilio — Betetto. Rosma — Ivanč:-čeva, Berta — Stritarjeva. Fiorello — Dol-ničar. vodja straže — Anžlovar. Dirigent: D. Zebre, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simonit:.
Vstopnice, kupljene za četrtkovo »Thais«, veljajo za prvo prihodnjo uprizoritev te predstave, ki bo predvidoma prihodnji teden.
*	20 bojevnikov v eni sami r°dbini. V
rodbini Lorenza Cuniana iz Posagna pri Castelfrancu služi v sedanji vojni 20 bojevnikov. Rodbina šteje 11 družin z 59 sinovi, od katerih jih je 20 pod orožjem. Eden izmed njih je bil odlikovan s 3rebrno kolajno, eden pa je predlagan za odlikovanje z zlato kolajno.
*	Rezervfran"( prostori za vojne inv^Tde v tramvaju Min strstvo v Rimu je izdalo odredbo, ki prav", da morajo biti v vsakem tramvajskem vezu. v vsakem avtobusu in v vsakem sličnem prometnem sredstvu rezerv rani najmanj trije sedeži za vejne invalide. Kadar ne bo inva'id:v, ■ia b; te prostore zasedli, se bodo lahko /ozir na njih drugi potnik, v načelu pa ve^a, da mora biti toiko prostorov vedno aa razpolago.
u— Oton Pelan pri Abrahamu. Naš Otel-
ček — tako živahen in mlaleniško čil, pa že pet križev na rami — kdo bi si to mislil? Od mladih let ga že pozno imo kot vrlega družabnika in zvestega prijatelja. Predvsem pa kot i zbornega pevca. Po svojem očetu pokojnem ravnatelju Otonu Pelanu je poleg vedrega značaja in prikupne živahnosti podedoval tudi II. tenor. Oto se je kakor vsi njegovi bratje in sestre izživljal največ v glasbi in petju. Od svojega osemnajstega leta dalje je prepeval zvonki II. tenor v kvartetih, oktetih v Gorizii, Triestu, pri Glasbeni Matici ljubljanski in mariborski, pri »Merkurju« itd. Leta 1934. bi moral z ljubljansko Glasbeno Matico na turnejo v Bolgarijo, nemila usoia pa mu ni dala užiti tega veselja., ampak ga je za degledni čas položila v postelj. Po težki bolezni je moral pustiti pevsko udejstvovanje in vodstvo trgovine prepustiti svoji marljivi žon-ki. Sedaj že mnogo let gospodinji docna z največjo vešččno in je tudi v tem o žiru svojevrsten original. A kljub nezgodi, ki ga je vidno zadela, ga vidimo nastopati pri raznih prilikah kot aktivnega pevca in dobrega družabnika. Vsako prosto urico pa prebije v svoji bogati knjižnici. Njegovi številni pevski in stanovski tovariši mu želimo dočakati še mnogo let v krogu rodbine — dveh sinov visokošolcev Aljoše in Igorja in vzorne ženkice ge. Marte, nas pa naj bi še nadalje tovariško vedril in rnocn ostal še naprej zvest in odkrit prijatelj. Otel, Bog Te živi na mnoga leta!
u— Jasno jn s:nčno vreme imamo sret zadnje dni. Ponoči pade živo srebro pod ničlo, kajti noči so jasne, od meseca obsijane. Tud,: zjutraj imamo svež mraz, ceste so poledenele, po travnik:h in vrtovih leži slana. Toda že zgodaj nam posije sonce, ki čez dan naglo pridobiva na moči in nam ustvarja idealne vreme, da tu in tam že kar diši po pomladi. V četrtek čez dan je sonce dvignilo žive srebro na 7.4 stop. C Seveda se je zmrzla zemlja spet vsa rahla in smo imeli blatne ceste, zastran kateiih pa radi potrp mo. V petek zjutraj je bilo ž*vo srebro na —4.6 stop. C. že zgodaj je. sonce sijalo na jasnem nebesnem svodu. Barometer stoji visoko m si obetamo š« nekaj dni lepega vremena. Danes je g.xlo-vala Katarina, o kateri pravi kmečki rok: Bodi Katarina ali kres, če je mrzlo, neti lesi še znamenitejši pa je jutrišnji gndev-nik: Sv. Valentin, prinese ključe od korenin.
u— Nova grobova. Za vedno je zatisnila svoje oči vdova po pekovskem mojstru ga. Frančiška Pirnatova. Za njo žalujejo hčerka Franja, sinovi Venceslav, Ivan, Karel, Joško in Adalbert ter številno drugo sorodstvo. Pokojna leži na svojem domu na Poljanski cesti 41 do dneva pogreba do 11. dopoldne. K večnemu počitku pa jo bodo spremili iz kapele sv. Jožefa na Žalah v nedeljo ob 15. — Po kratki in hudi bolezni je preminula soproga krojaškega moj stra ga. Anton5ja Hrenova, po rodu Dem-šarjeva. Zapušča užaloščenega soproga in drugo sorodstvo. Pogreb blage rajnke bo v soboto ob 14.30 iz kapele sv Antona na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnima bomo ohranili blag spomin, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Uprava Sindikata gostinskih podjetnikov v Ljubljani naznanja, da je umrla dolgoletna članica bivša gostilničarka ga Flegar Frančiška. Pogreb pokojne bo v soboto ob 15 z Zal, kapelica sv. Petra.
u— Tudi ljubljanski ljubitelji črt'c in podlistkov pridejo izdatno na sv; j račun če pogledajo v »Domovino«. Podlistki v tem našem priljubljenem tedniku mal^?a človeka so deloma izpod domač h peres, deloma pa so vzeti iz svetovnega slovstva. Tako je bila v zadnji številk* objav! .ena značilna novelica pisatelja Ljeskova: Gospod cbišče ruskega kmeta. V številk; tega tedna, ki jo dobite po vseh ljubljanskih
trafikah, pa je objavljena zanimiva velica Sultan, izpod peresa portugalskega pisatelja Trindade Coelhoa. Nadalje je v podlistku zanimiva črt ca Andreja de Lorde: Njen nakit, članki nam govore o zaščiti koristnih živali v našem sadjarstvu in vrtnarstvu, o strašni bolezni raku, o indijskih dekletih, o afriških pritlikavcih, posebna stran pa je kakor vedno, namenjena našim ženam in dekletom. Obširen je polit čni pregled tedna. »Domovina« je najcenejši slovenski tednik.
u— Prihodnji klavirski koncert bo v petek 19. t. m. v mali filharmonični dvorani. Ta večer bosta koncertirali naši p:a-n:stk:. Silva Hrašovec in Marta Bizjak. Obe umetnici sta priredbi že več koncertov na dveh klavirjih, v petek pa bosta nastopili vsaka zase s svojim sporedom, in sčer v prvem delu večera gdč. S'lva Hrašovec, v drugem delu pa ga. Marta Bizjak. Sp;red je zan miv, na koncert že danes opozarjamo, vstopnice bodo v pred-prodaji od ponedeljka dalje v knjigarni Glasbene Matice.
u— Pozor pred nakupom! V noči cd 10. na 11. t. m. mi jt bil pri Jeleniču, šlajmer-jeva 1, v Ljubljani, ukraden elektromotor in 2 transm sijska jermena. Pred nakupom se svari.
u— Povest Janka Kača »Na novinah«,
izvrstno pripovedno del:, iz katerega živo diha Savinjska dolina in v katerem se pretresi j vo plcto človeške usode, je bilo za ebletneo Prešernove smrt' nagrajeno z literarno nagrado mesta Ljubljane. Delo ie izda'a Vodnikova družba, ki premore še nekaj izvodov letošnjih knjig. Ker bodo ti kmalu razprodani, se morajo vs;, k' še nimajo knjižnega daru Vodnikove družbe (Vodnikove pratike 1943 in Kačeve povesti »Na novinah«) nemudoma oglasiti v p;-sarn Vodnikove družbe, Puccinijeva 5, poslopje Narodne tiskarne, ali pa v Tiskv-n< zadrug1, šelenburgova 3, oziroma v knjigarni Učiteljske tiskarne. Frančiškanska št. 6.
u— Svojci internirancev ln vojnih ujetnikov, ki so zaradi odsotnosti interniranega ali ujetega potrebni podpore, se lahko še vedno prijavijo uradu za popis internirancev in vojnih ujetnikov v kresiji, vhod z Lingarjeve ulice 1, II. nadslr., soba 44. Tam je treba prijaviti tudi vse spremembe (preselitev, novi naslov ali povratek) že prijavljenih internirancev ali vojnih ujetnikov.
u— In®trukc"je in priprava za popravno izpite. Novj (Turjaški) trg 5-IH. D jake srednjih in meščanskih šol pripravljajo diplomiran' flozofi temeljito in uspešno za šolo vsak dan dopoldne cd 8—11, p poldne od 3—6. Posebna pomoč v matematiki. Eno ko pripravljajo za privatne izpite čez dva razreda samo strokovn aki. Honorar zmeren. Prijave dnevno od 8—11 in cd 15—18: Novi (Turjašk ) trg 5-111. Instru!:-cšje.
u— Poz vamo vse reje? koz, evac, pra. šičev, kuncev, perutnine itd., kateri do sedaj niso prejemal' krmil za ž val; pr Malem g:spo-larju Gal'usovo nabrežje 3" da se prijavijo ob določen h dneh v zg. raj omenjeni pisarni zaradi popisa ž.val
A
O: nm
liB »S H - £ . -H
Prihodnje dni iz:de peti zvezek »DOBRE KNJIGE«. Tokrat bo nudila ta naša odlična zbirka svojim eltateljem zopet prav poseben, svojevrsten už"tck.
Znamenitega pisato\ja Jacki o n -d o na roman »JFRRV Z OTOKOV« je zgodba psa irskega terierja, ki se še kot ščene zaplete v čudovite avanture in katerega ^ož-vl.iaj" se spajajo z asodo belih ?n črnih Ijndi na dal'™em TIhrm pior?u, v čarobnem kr^gu e*r?i Salomans!:'h otokov. ki so o<l lani da'j?> v c-spr?dju zani-ma"1" evrtovn" iavnostl.
»J^PRV 7 OTO^.O^V ho	za-
dovoljil široki kros; on*h "'tateliev. ki ljubko pvntnro ia p*rse*i®t!Hvp dop-od-ke. še tT^^i pa ba očaral vsakega ljubite'ia živali..
Naklada romana ie zop^t omejena, zato h5tite s prijavo, ako na DOBRO KNJIGO še niste naročeni.
Naročnike sprejemajo uprava »Slovenskega Naroda« in »Jutra« ter vsi inka-santi naših listov.
- ..V-V 1 7? » T —1
Formazioni di apparecchi italianl da caccia pronti per la partenza da una base aerea in Tunisia — Formacije italijanskih lovcev so v nekem tuniškem oporišču pripravljene
za odlet
in prejemanja krmil. Pisarna sprejema prijave samo dopoldne in sicer: 15. februarja črke A do G, 16. februarja črke H do L; 17. februarja črke M do R; 18. februarja črke S do ž; 19. februarja zamudniki
u— Strojepisni tečaji — novi — (dnevni in večerni) prično v torek dne 16. februarja. Največja moderna strojepisnica, raznovrstni stroj5: Specialna strojepisna šola! Učnina zmerna. Informacije in prijave dnevno. Zahtevajte brezplačni prospekt: Trgovsko učiTšče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15.
Umetniški ptiilej proS. O. šesta
Dines v soboto prazn ijo v -šji režiser prof O. Šest tr;desetletn'co s.oiega unv.in: 'cega delovanja. Kdor pozna njegovo neumorne <'c'o kot igralec, rež ser. pedagog in p:satelj mu mora k temu tihemu jubileju čcst tuti z željo naj vz raj i pri svojem delu -c dc'go .et v pro cvit naj-c Drame, za katere r. zvoj ima i:cven-ljive zasluge.

-"V"?—i
O organizaciji nen^fike delavske frcr*e na Gorenjskem poroča gorenjski tednik v daljšem članku in pravi: V splošnem se lahko reče. da je ta crgan:z"ci;a r>Gorenjskem potekla po n?črtu. Nemška delavska frcn'n mora kot organ'zacija delavcev na Gorenjskem izpolniti izredno važno nalego. ki ie tpko v " ™ kot tudi vseh gorenjskih delovnih ljudi. — V kranjskem okrožju je 23 krajevnih uprav in 609 sodelavcev s krajevnim* slabi. V radovljiškem okrožju je 1!) krajevnih uprav s 115 sode-avci. v kamniškem okrožju pa Ž6 krajevnih uprav.
Na vzhodni fronti so p^clli naslednji koroški rojaki: 21 le'ni protiletalski strelec Rihard Pietschnigg. vojak Franc Sc-h^varz-furtner, 19 letni planinski lovec Martin Untervveger in de-e1nik Alfred Sfromber-ger. č:gar brat Genadius Stromberger je padel že 6 aprila 1941.
O proslavi letošnjega 30. januarja na Gorenjskem poroča »Karav/anken Bote«: »Na dan prevzema oblasti so se vršile po vsej Gorenjski slovesnosti, pri katerih so se govorniki spominjali pomena dneva za nemško nacijo. V Kreisstadten so imeli Kreisle:terji govore z daljšimi izvajanji.«
Zborovanja v Kamniku. Nedavno je bil v Kamniku dvodnevni tabor prosvetnih delavcev, Id vodijo edinice Hitlerjeve mladine in zveze nemških deklet. Tabor je vodil šolski svetnik Prasch. Obravnavali so petje, šport, mladinske filme, ljudsko godbo in podobne zadeve, ki spadajo k mladinski vzgoji. — Nadalje so bili k deželnemu svetniku v Kamniku sklicani župani vsega okrožja. Deželni svetnik dr. DovjaV je govoril o uvedbi nemškega občinskega reda na Gorenjskem. Okrožni višji inšpektor Strasser pa je obširno pojasnjeval, kako naj bodo sestavljeni občinski proračuni. — Sklicano je bilo tudi učiteljsko zborovanje za odseka Kamnik in Domžale. Predavat je prišel šolski svetnik Rainer iz Št Vida ob Glini. Obujal je spomine na bivšo koroško učiteljsko zvezo. Šolski svetnik Prasch je naposled podnetil učitelj-stvo, naj stremi danes samo za enim ciljem, namreč: pridobiti mladino, da bo popolnoma vdana narodu in Fiihrerju.
Nov dekliški dom učiteijiščnic v Kranju. Dne 31 januarja so prišle v Kranj gojenke 1. letnika učiteljišča. Po naročilu pokrajinskega namestnika so jim opremili nov dom na gradu Kieselsteinu (menda gradič Okroglo). Po dekleta je prišel na kolodvor oddelek Hitlerjeve mladine in jih v svečanem sprevodu s fanfarami povedel v njihov novi dom. Voditeljica doma je Marin-škova.
h Spodnje itafe-rske
Imenovanje v orožniški službi. Z o II-kom
gr-aikega. pokrajinskega namestnika so bili te dni imenovani za orožniške okrožne po-rcCr.ike dosedanji orožniški mojstri: Karel Jakob v Mariboru, Franc Majnik v Ptuju, Franc Peretič v Kozjem in Leopold Sprin-ger v št. Lenartu v Slovenskih goricah-Osebno jim je izročil listine o imenovaoiju in jim čestitoj.
Na vzhrdni fronti je našel smrt 211etnl
Franc Meichennitsch. Bil je po rodu iz Maribora, edini sin svojih staršev. Lani se je prostovoljno prijavil k nekemu plcoun-ikemu polku. Na južnovzhodni fronti je bil smrtnonevarno ranjen in je na novega leta dan umrl v neki vojni bolnišnici. Z vojaškimi častmi je bil pokopan v mestu Stalinu v Uki":.jini. — Z železnim križcem .'J. stopnje je bil odlikovan pionir Ernest Gro-belschegg iz Selnice ob Dravi, ki je p:o-::tc-vol;no odrini' k vojakom.
y?ci 7. najdaljšimi brki. V mariborskem dnevriku cd 11. t. m. je čitateljem predstavljen mizaroki mojster Anton šurr.ej iz št. Jrh-ba, občina Slivnica pri Celju. V prvi svetovni vojni se je namorč več!"at izkaz 1 in je dobil razna odlikovanja, t.e zlasti pa je bil pri celjskem 87. polku znan po tem, ker je imel najdaljše bike, ki jih je negoval s pcosbno vnemo. List p avi, da je t:l šr.mej vedno ponosen na rvoje ^ojjv ško znanje nemškega jezika.
Tudi učteijstvo deluje za zmago. 6. t.
m. je v Mariboru zborovalo 150 učiteljev in učiteljic iz vsega Maribora. Za uvod so zapeli domovinske pesmi, nakar se ie učitelj R-ihaird Persche sp^m njal padlih pil Stalingradu. Nato je govoril okrožni vodja Mihael Strobl, ki je pozival učiteljstvo, naj nosi baklo prosvete in nemške zavesti. Narod, V čigar zgodovino je pekoče zapisano ime St lingral, ne sme biti mlačen. Učiteljstvo mora nemško mladino vzgajati tako, da bo dostojna onih, ki so se borili pri Stalingradu.
klost. Njegovo pero nam odkriva davne čase. ko sta se sienska volkulja in flo-rentinski lev grizla med seboj do onemoglosti — v obliki bojev med siennskimi ghibellini in florentinskimi guelfi, ki se je med nje štel tudi veliki Dante in je vse siennske ghibelline vrgel v svoj »Pekel«. Pred našimi očmi znova zaživi tista Sien-na. ki so jo napadale in pustošile rimske legije, Hambalove afriške čete, tolpe barbarov, prodiraječih čez Alpe, pa Sarace-ni. guelfi, razni kondotijeri in španski plačanci francoskih kraljev. Sienna, v kateri sta živela sv. Bernard in sv. Katarina Be-n:ncasa. svetnica in pesnica, znana po svojih znamenitih pismih papežem. Sienna. v kateri je nekoč študiral dubrovniški pesnik Marin Držč. Vse to je dandanes samo slaven spomin: je to tiho pokrajinsko mesto, muzej, a okrog njega očarljiva toskanska krajina.
Iz Sienne nas vodi Batušič v San Simi-gnano, v srednieveški kaštel na hribu, kjer se je vse do naših dni ohranilo trinajsto stoletje; v grad iz stare rdeče ome-ke katere rdečilo se čudovito spaja s si-njino nebo. S piscem vred doživljamo nenavadno lepoto večera v tem srednjeveškem kašielu. Nato poromamo z Batuši-čem v Piso, vsakomur znano po svoji krstilnici, katedrali in nagnjenem stolpu. Ogledamo si ondotni Camposanto, pokopališče, ki je znano po svojih arkadah, a še bolj po nj hovih fre-kah. v katerih se ponavlja kot osnovni motiv strah pred smrtjo.
Iz Pise nas vodi Batušič v Verono ob Adiži na podnožju Alp, v rodno mesto Paula Calijarija Vercrseoa. slavnega renesančnega siik?rja, k: ga ie v Benetkah zasliševala Sveta irkviz:ciia z.bog orofanosti njegove slike	v Lev:jevi hiš1'«. Me-
sto, v katerem jo zavetišče tudi Dan -
te. ko je bil moral pobegniti iz svoje Fi-renze, tu danes nudijo na trgu pobite ptice pevke, namenjene za slavno veroneškn rižoto ter kažejo lahkovernim turistom grob nesrečne Julije iz Shakespearove tragedije »Romeo in Julija«.
Tudi Batušičev potopis se končuje v Benetkah z izredno impresivnim razglabljanjem o slikarju Tintorettu. Poleg tega nam Batušič opisuje majhno podrobnost iz zgodovine italijanskega Preporoda, ko j<* leta 1848. Nicolo Tommaseo pošiljal svobodoljubnim Hrvatom letake zoper Avstrijo. spisane v imenu svobodoljubnih Italijanov.
Obe knjigi, Begovičeva prav kakor Ba-tušičeva, sta dokaz vpliva, ki ga jc imela Italija kot dežela bogate kulturne tradicijo in velike umetnosti tudi na hrvatske književnike.	—a (Zagreb)
Naš jezik
Dopolnitve k razpravi »Za našo samoraščo lovsko besedo«
Pri »ogledu na licu mesta« (»Jutro«, 16. I. 19431 dodaj, da pravimo po slovensko: na mestu.
»Na mestu!« — de ribič krepkč — a veslo zažene v vodo.. »Tu vaše in moje plačilo!«
V	isti številki »Jutra« popravi v zadnjem odstavku W:ndfang v smrček, namesto gobec, ki je Gease.
Odstavek o lovski latinščini spada iz številke 23. I. v ono 19. I., in sicer v II. kolono kot predzadnji.
V	številki 19. I. dostavi v II. koloni psi divjad dvignejo: ali splašijo.
V	III. koloni iste številke popravi v četrtem odstavku najbolje v najboljše; v petem odstavku plodne mrene v plodove; v
šestem pa dodaj na koncu: Losung so iztrebki nasplčh, pri zajcu bobki
V	IV koloni dostavi v prvem odsiavku pretakam solze! V zadnjem odstavku črtaj zadnje tri vrste in jih nadomesti s: to ie torej kaj klavern »odskok«; divjad pred nami iz ležišča pa ne »odskoči«, marveč skoči, odskoči na begu, kadar krene s pota vstran.
V	številki 23. I. v zadnji koloni v osmi vrsti dodaj za plah: re mu je to prirojeno, kadar na smo ga oplašili s kaznijo, tedaj je oplašen.
V	isti številki v isti koloni dodaj v predzadnjem odstavku, da pravi po nekod naš človek liku. ki ga napravi srnjak s srno pred zaskokom. kolobar (nemški Radel), srnjak in srna pa da sta kolobarila.
V	številki 26. I. dodaj v orvem odstavku: ter v pojasnilih »Lovec« 1940. str. 527. in »Lovec« 1941. str. 66.
Kot peti odstavek v prvi koloni vri«i: »strel v truplo — Rumpfschuss«; truplo = kadaver, Rumpf = trup!
V	II. koloni v predzadnjem odstavku dodaj: čuvajka, ki čuva ali čuje.
Na koncu zadnjega odstavka v isti številki Driključi: podobno podkurim komu = pcdkadfm mu tako. da ga ne samo duši. marveč tudi peče in žge. in izpodkurim koga = ga z vročino preženem.
V	številki 30. I. popravi v II. koloni v 14. vrsti lovski starinar v lovski starina.
Dr. Mirko Cernif
ZAPISKI
Finžgarjeva literarna nagrada
Prejeli smo: »Nova založba« je podelila Finžgarjevo literarno nagrado za leto 1943. po pravilniku dne 9. februarja 1943 rokopisu zgodovinske povesti »Sveta zemlja«. Hkrati razpisuje »Nova založba«
Finžgarjevo literarno nagrado za leto 1044. Dobiti jo more še neobjavljeno izvirno leposlovno. esejistično ali Tterarno-znanstve-no delo, primerno za izdajo v samostojni knjigi (10 do 20 pol): ustrezati mora načelom. ki vodijo »Novo založbo« pri izdajanju knjig. Finžgarjeva Herarna nagrada za to leto je bila pet tisoč lir. Pisatelji naj predlože rokopise do 15. decembra 1943 v dveh tipkanih izvod:h. opremljen'h z geslom. V zaprti kuverti je treba predložiti geslo, ime in priimek, naslov in izjavo, da pisatelj prepusti svoj spis. če dobi nagrado. »Novi založbi« za običajni pisateljski honorar.
Druga izdaja »Italij*anske slovnice za Slovence«
Italijan«ka slovnica za Slovence — Gram-matica italiana ad uso degli Slovcni. spisala U.G iacomuzzi in L. Duci, je izšla te dni v drugem, dobro pregledanem in popravljenem natisu v založbi La Edi-toriale Libraria S. A. v Triestu, ki ima svoje zastopstvo za Ljubljansko pokrajino pri knj;garni Kleinmayr & Brmberg v Ljubljani. Slovnica obstoji iz dveh ločenih delov: prvi prinaša samo italijansko besedilo ter skuša na podlagi italijanskih beril uvesti učenca v duha italijanskega jezika, ne zanemarjajoč slovničnih pravil, ki so podana dokaj pregledno in nazorno brez pedanterije. Številne vaje v tem delu naj vzposabljajo učenca k neodvisnemu izražanju v italijanščini. Temu delu je neločljivo priključen drugi del. sestavljen v slovenskem jeziku; ta del govori v obče o italijanski izreki, o naglasu, o zlogovanju, ter podaja točen besedni seznam k vajam prvega dela in značilne razlike med obema jezikoma, nato italijansko-slovenski slovarček, 33 strani tankega tiska v dveh
stolpcih, in slednjič še slovenske prevajalne vaje k lekcijam prvega dela. Vidi se da je delo debro premišljeno in metodično sestavljeno. Najboljše priporccHo zanj je, da je prvi natis iz leta 1941. pošel v kratkem času in da so sedaj na splošno povpraševanje priredili drugega. Knjigo priporočamo posebno učencem trgovskih in nižjih srednjih šol. Cena je seveda v primeri s prvim natisom iz splošno razumljivih gospodarskih razmer višja, vendar ima sedanja izdaja to prednost, da je trdo vezana.
Novi prev°di. Med novimi publikacijami Slcvenčeve knjižnice sta dve knjigi, ki utegneta zavzet] širok č't3teljski krog: Henrija Bcrdeauxa roman »Srce in kri« (z n.velo »Poštena žena«) in češkega pisatelja J. S. Bzara roman »G lobček«. K obema knjigama, kakor tudi k nekaterim drugim prevodom iz ;ste zbirke, se še vrnemo s podrobneiš-m prkazom.
Dante v grščini. Atensko založništvo Sider; je izdalo v zbirki italijansk h klasikov novi prevod D:ntejeve Divine Commed'e«, katero je prevel prof. Costa Kerofilas. Prevajalec je opremil prevod tudi s primernim uvodom in razlago Dantejeve pesnitve. V drugi knjig' iste založbe je ou-bl cirr.l Kerofilas antologijo italijanske lirike s primeri poezije D'Annunzla, Car-duccia. Pare lia. Ade Negri in Stecchettija. O vsakem avtorju je prevajalec spisal tudi primerno študijo.
Dela Galileje vih učencev- Založba Bar-bera v F renzi je izdala pravkar prvi zvezek spisov Galilejevih učencev. Serija J> preračunana na več zvezkov ki so t:po-grafsko prvovrjtn- opremljeni. Izdajo uredil prof. Grirgio Abetti s sodelovanjem Pietrp. Pagn nija. Izdajate^a bosta priAaia vsakemu zvezku tudi potreben komentar.
Odstranjevanje bolečin % ©i
Proti bolečini se je našlo uspešno sredstvo šele v najnovejšem času. Zdravniki so si sicer vedno prizadevali, da bi z omam-ljcnjem olajšali ljudem bolečine, pri vsem tem pa so se zavedali, da so uspehi, ki jih desegajo, zelo nepopolni navzlic narkotičnim sredstvom in lokalnim posežkem šele mladi panogi medicinske znanosti, ž i v-č n i kirurgiji se je sedaj posrečilo nekatere načine bo'ečin popolnoma odstraniti V večjih mestih Srednje Evrope so izvršili strokovnjaki že celo vrsto operacij, pri katerih so ofistranili živce, ki povzročalo bolečino.
Neki cperiranec, ki je z uspehom prestal takšno operccijo. pripoveduje, da je trpel pred opcracijo neznosne bolečine. Napodi. ki so se ga lotevali skoro dan na dan, so povzročali občutek, kakor da brusi cfra žaga zobe v njegovi glavi. Ce bi mi bili sneli lobanjo, je dejal prizadeti, bi utegnile biti moje bolečine komaj večje in hujše. Vsa narkotična sredstva so zaradi dolgoletne uporabe odpovedala. Prišel sem tako daleč, da nisem svojega življenja cenil niti na počen groš. Ta moški je danes pcnolnoma ozdravljen in zdravnik, ki ga je izlečil, pripoveduje. da si ni mogeče misliti hvaležnejšega pacienta. Neki drugi primer se tiče ženske, ki jo je skoro dvajset let mučil občutek topega pritiska v lobanji Vsaka kretnja obraza, bodisi nasmeh. žvečenje s čeljustmi, govorjenje itd je stopnjevala muke uboge ženske, ki so revico privedle na rob blaznosti, življenje ki ji ni dovoljevalo, da bi se smejala, govorila in žvečila, ni imelo zanjo nobene cene več. Tudi to mučenico je rešil spreten zdravniški posežek ter jo rešil bolečin tako temeljito, da je za vedno ozdravljena.
Kaj se je zgodilo s tema bolnikoma v
obeh primerih?
Zdravniki so proučili delovanje živčnega sistema do zadnje podrobnosti, ugotovili so. kateri živci prenašajo razburjenje in povzročajo bolečine. Nato so začeli razmišljati o tem, kako bi z odstranitvijo teh »bolečinskih vodov« odpravili bolečino. Na pogled se zdi stvar zelo enostavna. Da pa povzroča zdravljenje te vrste velike težave in da ni celo brez nevarnosti, ve vsakdo, ki ima le količkaj vpogleda v čudoviti ustroj živčnega sistema pri človeku.	.
Najmanjše razburjenje povzroči, da se e,ivec strese kakor električen tok v kablu Pri človeku so v stanju razburjenosti ugotovili, da deluje ta »električni tok« z brzino do 70 m v sekundi. Po tem spoznanju
mm
so zaključili, da niso toki v živčnem sistemu nič drugega kakor nekakšne vrste živčna elektrika. To so tudi dokazali z občutljivimi napravami Živci, ki so sestavljeni iz naifmejših vlckenc in povezani v nekakšna pevesma, vodijo z razbur enji, ki jih posredujejo naša čutila: vonj. tip, voh. vid in občutek toplote, bolečine do mož-rar.ov, kjer se javi v središču bolečin ter issiva reakcijo. Vprašanje odstranitve bo-, iečine bi bilo seveda kaj enostavno če bi bil za vsako bolečino na razpolago poseben voel. Toda živec, ki prenaša bolečino, je povezan z drugimi živci v trden »ka-f,e'«. D<y! e j je bilo mogoče s strupi In mamili začasno izključiti funkcije nekaterih živcev, toda takšni pesežki so važni samo pri trenutn'h občutkih bolečin, če pa na-stcoijo težke nevralgije in nns-a:p-'o tr-bolečine, jc postopek s struni zc'o nevaren, ker vodi do razpada živčnih stanic. Druga mogoča pot je pa ločitev »živčnih kablov«, da se na ta način preseka cbčutklv-st posameznih živcev. In prav to je tisto, kar se ie v naših opisanih dveh primerih posrečilo.
Učenjaki so tako do'go proučevali živčna povesma, dokler niso nr.šh točke, kjer se >živčni kabel« cepi v najfinejše vejice. Pri tem so odkrili tudi majceno vlakence, ki je skoro izključno pripadalo živcu za bolečino. Takoi, ko se je to zgodilo, so si bili strokovniaki na jasnem, da se mora s prerezom tega povesma nehati tudi bolečina. Danes po že odkrite razne operativne metode za prerez živccv. ki povzročajo bola-eine. Seveda izvršujejo takšna operativne posežke lahko le najbolj izvožbani zdravniki, saj gre vendar za poscf.ke. pri katerih i°ra že delec milimetra silno važno vlogo. Ce zdravnik zareže; samo za odtenek lasu predaleč, zadane živčn? dele. ki lahko silno poškodujejo tudi estn^a čutila.
Operacija na živcih, ki prenašalo bolečine, se ne vrši vedno z nožem, ži- čna povesma je mogoče razdeliti ali uničiti tu'ii z vbrizgavanjem primernih tekoč n In slednjič je na razpolago metoda, ki omogoča ' uničevanje takšnih »kablov« s pomočjo električnega toka. Ta postopek se izvrši s posebno iglo. Seveda je tudi ta način onerirania zelo tvegan in predstavlja veliko nevarnost za bolnika, ki mora pač računati, da bo poleg d~biekn utrpel tudi neko škodo. Toda pogumni se bo kljub temu odločil za ta način operaciie, posebno če bo imel od nje več ugodnost! kakor v stanju, ki mu prinaša vedno na novo trpljenje.
fff?.
»a
lov govorilo se je celo o gojitvi i rtni-ne' v posebnih rastlinjakih ped steklom. Celo gojitev malih živali so jemali v pretres in nso pri tem zanemarjali piti severnih jelenov. Za razsvetljavo in elektrč-no energijo naj bi dajal potrebni pegon Kildinstroj, elektrarna ob tesni, toda deroči rečici Koli na jugu Murmanska. Treba je namreč vedet«, da vlada v teh krajih popolno pomanjkanje premoga. Do nedavao so dovažak neobhodno potrebno gor:vo semkaj s špicbergov, kar pa je postalo zaradi vojne zdaj skoro nemogoče. Oskrba teh krajev po morju jc zelo težavna. Murmansk in njegova provinca stoji in pade z murmansko železnico, ki igra v sedanji vojni vel:ko vlogo.	_	, . _
Sovjeti so pozneje odkrili še neka]: začel' so usmerjati svoj tujski promet v te kraje. Priporočali so ljudem, naj obiščejo
Severno ledeno morje, ki ne vabi toliko e
svojo prijetno vodo, pač pa bolj s sv*>J° pokrajino. Privlačnost za turiste tverjo zgodnje poletne noči, življenje severnjaških ribičev, eksotično življenje Laponcev ;td. V te kraje je bilo mogoče dospet' na dva načina po cel nski poti: preko Švedske pko-zi norveško provinco Finmarken in z železnico ali pa z avtobusom preko Finske do polotoka RibaCja.
Subpolarna noč je najdaljša ob rnui-manski obali. Sonce, ki obt Č: gliboko na obzorju, daje nekaj svetlobe samo med 11. in'14. uro dnevno. Okrog poldanskega -M-sa, ko bi morala biti sončna krogla v zenitu pa se kradejc po teh krajih dol^e sence. Lahko se reče, da živ! MurmanJc z okolico v večnem mra1^'. če ne narav-nest v temi. To je tud c.dto, kar doloma usodo kraja in njegovih prebivalcev.
Lahko se domenite tudi tako, da postane sicer vsak zadeti zajec lovčev pomočnik, toda ne sme se ganiti z mesta, kjer ga je žoga zadela.
-	Kdo trka?
Dva stola postavi tako, da bosta stala z naslonilom drug ob drugem. Dva izžrebana igralca sedeta vsak na svoj stol. Drugi jih pokrijejo z rjuho. Potem plešejo okoli njiju in časih stopi ta ali oni k stolu in enemu izmed obeh pokritih igralcev potrka na čelo. Potrkani mora tedaj vprašati
Drago II. — dijak:

Kirkenes Petsamo, Murmansk — ti trije sosedni kraji ob močno razčlenjeni obali Severnega ledenega morja so se še nedavno imenovali nekoliko drugače: Sydv*ran-ger Pečen ga. Normannenord, kar priča, da imajo za seboj neko zgodovino. Dar.es imajo v prometnem pogledu in tudi strateško vefk pomen. Fnska je pridobila po z:aaski vojni leta 1939'40 majcen delec nabrežja, ki predstavlja edino okence k evropskemu Severnemu morju in s tem dostop do Atlantskega oceana.
Carska Rusija je spoznala izredni pomen zaliva polotoka Kole, ki je s:cer pozi-nr zamrznjen. ležsi pa še vedno na mur-manskem nabrežju, šele proti koncu 19-stoletja in se je tudi poželela ustanoviti v območju Atlantskega oceana. Takrat — bilo je to nred dvema generacijama - je bil osnovan Murmansk s pristaniščem Katarine. Pristanišče se je razvilo iz prvotne naselb ne ribičev lovcev na tjulne in lovcev na kožuho vinar je, kajti tod okrog živi beli medved, ki nudi lovcem lepo priliko za zaslužek.
Treba ie že posebne odločnosti, katere na pr mer nimajo Laponci, da se človek prebije od Severnega ledenega morja v Barentsko morje. Murman pomeni v ruskem jeziku toliko kakor Norman, po naše bi rekli temu Murmansko Norman3ko mesto. Med svetovno vojno, ko je bil Petro-grad z drugimi ruskimi pristanišči zaprt ter odrezan cd svetovnih morij, so bile delovne roke za murmansko železnico pridno na delu. Vojni ujetniki s0 gradili pristanišče in njegove naprave. ArhangelsK je namreč več zimskih mesecev zamrznjen,
Jelen
Sedeč na klopi, ki je bila ob moji hiši, sem opazoval poslednjikrat svojo državico, preden jo je pokril mrak: dvorišče ki se je razprostiralo do mojih nog; na desni živo ograjo; naspreti, v zidu, vedno odprta vrata.	. ..
Odpirala so se na stezo, ki se je vijugala v gozd in mi kazala cel oblak vej in listja, ki ga pozlati zahajajoče solnce in k: ga pozlati tudi jesen, kakor da bi bila močnejša od solnca.
Mirno, zdi se mi da skrbno, je mineval dan. Na moji ograji se je izpopolnjevala nežna luč senčenja; z vsako rožo m celo z vsakim lističem se je ukvarjala.
Naenkrat so zadoneli rogovi: psi stare markize so tekli mimo gozda.
Zdaj pa se je pokazala na pragu vrat, vso odprtino obsegajoč, velika, na poseben način zobličena senca. Potem se je vzpela ogromna gmota, padla nazaj in je obstala neodločno sredi dvorišča...
Bil je jelen: ta. ki so ga gostje z gradu že dolge ure lovili... Za trenutek je obstal in spogledala sva se. Razločil sem njegovo, z blatom in penami onesnaženo kožo, viseči jezik, njegove velike zbegane oči in njegovo srce, ki je kakor kladivo udarjalo na njegove stene.
Se enkrat je poskočil in se zatekel v globino, ki jo je tvoril kot zidu, s sprednjim delom obrnjen proti meni, toda že skoraj brez moči — in se je udal v ne-premičnost, molčečnost in nevednost. Divje lajanje je obkrožilo hišo. Psi so se dre-njali skozi vrata in se zagnali proti zidu.
Od zadaj so prihiteli brez sape razburjeni otroci. Bilo jih je vedno več. Kmalu so stali vsi vaščani okoli naju. S ponosom so kazali na jelena z ogromnim rogovjem — bil ie kakor neke vrste divji kralj, ki bo slednjič ujet.
Hitro umikanje gledalcev: kavalirji m amaconke so se prikazali; vrtinec rdečih jopičev in prahu; rožljanje, udarci bičev in bliskanje kovin.
zato so si Rusi po:skali nad-mesr.lo v Murmansku z mornar ško postajo Aleksan-drovsk, iz katere je pozneje nastala pomorska trdnjava Polarnoje.
Sovjetski vladi se je zdelo cel primerno ln potrebno da naprave v okolici Murmanska še pomnoži. Tako so nastale naselbine Murmaši Tulomjes. Kola, r rt Vladimir, K Icljn itd. Na gol:h čereh, ki štulijo iz vode na robu tundre, so se dvignile leseniače za bivališča ljudi in druge namene Murmansk je *a primer še danes klasično sovjetsko mesto barak. Leta 1939 je imelo 117.054 prebivalcev. 5 let poprej pa 104.000 ljudi. Tu so nasclV/nli esebe, ki jim je bilo določeno posebno bivališče Doba razcvita tega s:vjetsko:ga mesta se pričen a šele 1. 1928., ko so na polotoku Koli odkrili velita ležišča fosfata. Takrat so se začeli navduševat rus.r. listi zaradi važnega odkritja. Novinarji so pisali cele himne ležščem fosfata, s lav J. so anatite na vse nrgoče načne. Ljudi je polotila fosfatna mrzlica in naslajali niso' samo kopi, temveč cele naselbine z vsemi prit:klinami. Srečno naključje je hotelo poleg tega, da se nahajajo fosfatna ležišča tik ob murmansk železnici. Na ia način je bilo pridobivanje fosfata silno olajšano. Mesto Kirov je nastalo ob vzniž-ju 1198 m visoke gore Monče. Leto 1939. je to mesto imelo 145.000 prebvalcev, večinoma rudarjev. Na celotnem ozemlju Murmanska, ki meri 138.900 štir aških kilometrov, pa živi zdaj komaj 281 200 ljudi, seveda ob najbolj prometnh ž lah.
V Moskvi so tudi delali načrte, kako bi to ozemlje p stalo čim bolj samostojno. Razpravljali so. kako b; se povečal rib^
Vse to je obstalo v hrušču in jezdeci-gonjači so pridržavali tuleče vrste psov, da bi zatrobili halali.
Samo edini, neskončno edini, temni živeči stvor, ki se je ujel v past moje h:še, se ni premaknil. Čakal je vdano, pripravljen na vse Videl sem. kako se kreta množica, ki je hotela njegovo kri, in njega njega sem videl živeti, videl sem. kako' je hropel, kako je trepetalo njegovo grlo _ njegovo grlo. cilj tega žarecega slavja!
Rdeč jezdec je spretno skočil na tla. Potegnil je s počasno kretnjo svoje dolgo bodalo iz nožnice, in videl sem, kako se je bleščalo rezilo...
Psi so začeli renčati. Toda vse je umolknilo, in vse je gledalo, gledalo, kolikor je le moglo. Slišal sem zamolkle krike, pomešane s krčevitim smehom.
Mož je hotel stopiti na dvorišče; se prej pa me je vprašal kriče (zaradi peklenskega lajanja psov, je moral vpiti, da sem razumel):
»Saj dovolite, kajne, gospod?«
Toda jaz sem razprostrl roke, da zaprem vhod in sem zakričal zaradi sebe:
»Ne, ne dovolim!«
*
Takoj je obstal ves zmeden.
»He? Kaj, kaj? Kaj pravite? Kaj je rekel?«
Obrnil se je proti ostalim. »Ne dovoli vstopiti!« Ta novica je bila sprejeta s krikom začudenja, posebno pri ženskah.
»Nesramnež!« je zavpila neka stara go-
SPObrnila se je k enemu svojih Spremlje-
ValCeV.	. J • 1 X- 4.
»Ponudite mu denar!« je dejala čisto glasno.
»Damo vam odškodnino, moj dragi!« Namršile so se mi obrvi — in on ni vedel več. kaj bi rekel.
Potem so pričeli govoriti naenkrat vsi vprek, pozivali so me, naj jim pojasnim vse to, in niso so premaknili z mesta, vsi
Jesenski veter nagiblje suha semenska stebla na njivi, da se hrešče pripogibajo in soet vstajajo. Kdaj pa kdaj o.leti z njih 'semensko zince in se s svojim mehkim padalcem vrtinci daleč tja nekam v vijoličasto večerno ozračje.
Darko stoji napravljen pri oknu svoje sobice. Stopi pred zrcalo, in samoza.ovo-1 en nasmeh mu spreleti obraz. Gospodek v temnorjavi, po modi ukrojeni obleki se mu smehlja iz zrcala. »Tako, da,« mcdiu-jeta oba gespodka hkratu (oni v zrcaiu m ta pred njim), »vendar že vnanjo oblika, kakršna se spodobi študentu. Enkrat na teden pač menda smem o i vroči zašite vsakdanje cape in se pokazati svetu v svoji
gosposki podobi...«
Pod oknom nekaj zahrešči. Darko se ozre po vrtu. «A, oče je.« Pomirjen se hoče odvrniti od okna, kar mu oko za trenutek i obstane na sključeni postavi, ki s skrhanim ! nožem reže suha semenska stebla. Glcboko i se mora oče pripogibati, da jih doseže. Z očitnim naporom opravlja delo. Tik preden se je obrnil od okna, je Darku še palel v oči šep sivih las, Iti ga je veter potisnil očetu v čelo, in pa belina pete, ki mu je pa gledala iz raztrganega čevlja, kadar se je oprl na prste.
Temni senca je izpreletela Darku obraz. Nič več ni pogledal v zrcalo. Očetova postava mu je bila venomer pred očmi. Oko mu je zdrknilo po lepi cbkki in se ustavilo na bleščeče zlikanih čevljah; vest ga je I za če'a opominjati. Iz globine duše so mu ■ vstajali očitki. Zakaj ne pomaga očetu? : Zlahka bi opravil delo, ki povzroča stare-! mu možu toliko težav. Seveda, siv je že, a vendar se še trudi za bl&gor družine. Da, tuli za sina, ki hoče kiti mlid gospod...
Preden je Stopil iz sobice, je še enkrat vrgel oči proti zrcalu. >Da. takle sem,« je ; trpko pomislil, in zdelo se mu Je, da mu i še obleka očita. »Prelep, prelep,« mu je i klical telovnik z okroglo urezaniml kraji. 1 »Prelep, prelep.« so se mu opletale hlače i okoli nog. »Prelep, prelep,« se je snežna i srajca odbijala od zagorele polti obraza. In ko "je krenil proti vratom, so čevlji porogljivo škripali: »Prelep, prelep!«
Darko se je namenil .da stopi k očetu ln mu poreče teplo beselo. Naj pusti, da bo on. ko se vrne od zobozdravnika. Oče naj se nikar ne pienateza, saj bo Darko pore-zal vsa stebla. kaJtor bi trenil...
Res je stopil k očetu in začel: »Zdaj grem ...« Takoj pa je spoznal, da ni prav, kar je rekel. Ne, grd si, fej te bodi! ga je zapekla vest. Naprej pa. ni več povedal. Ni je bilo tople beseed iz njegovih ust, zaman so bili vsi očitki vesti.
»No. le pojoli.« Oče je vzravnal hrbet in se prijel za boke, ki so ga očitno bo'eli »A tistale jopica,« — s tem je oče mislil srajco — »tistale jopica ti pa prav nič ne pristoji k obleki...«
..........i^itfiipumiiimHHiiiHlBimillllllllllllll ■■«IW
stava se mu je ta hip za vedno vtisnila v spomin. Zarja zahajajočega solnca je osvetljevala očetovo podobo nalik neugasni glo-riji.
Gosposkega sina je obšlo spoznanje, da ni vreden tako plemenitega in velikega očeta.
gospoda
D:trate Igre
Lovec
Z žrebom določite lovca, vsi ostali igralci pa so zajci. V začetku igre ima žogo eden izmed zajcev. Nekaj časa jo mečejo drug drugemu, potem pa jo eden vrže v zrak in vsi se razbeže. Lovec pobere žogo in jo vrže za katerim koli zajcem. Ce ga zadene, postane zajec njegov pomočnik, ki
mu mora pomagati loviti. Zogo dobe spet zajci. Spet jo mečejo drug drugemu in naposled lovcu ali njegovemu pomočniku, ki mora spet katerega izmed njih zadeti. To se ponavlja tako dolgo, dokler ne ostane samo en zajec, ki postane v prihodnji igri lovec.
svojega pokritega soseda: »Bratec, kdo je potrkal?« Ta mora povedati ime enega iJ-med igralcev in če ga je slučajno uganil, mora priti ta na njegovo mesto.
šale za male
Učitelj: »Mihec, pri tej domači nalogi ti je gotovo pomagal starejši brat!«
Mihec: »Ne, gospod učitelj!«
Učitelj: »To ni res!«
Mihec: »Je res! Pomagal mi ni — ampak sam jo je napravil!«
*
Janezek opozori Tončka: »Tvoj dežnik
ima luknje!«
Tonček: »To je čisto v redu. Kako pa
naj drugače vem, da je nehalo deževati?« *
Oče- »An dre j ček, kolikokrat sem ti že rekel, da ne piskaj!«
Andrej ček: »Šestkrat, oče!«
*
Teta vpraša Marico, česa si želi za rojstni dan.
»Škatlo bonbonov!«
»In kaj še?«
»Še eno škatlo bonbonov!«
»Toliko bonbonov vendar ne spraviš v svoj želodček!«
»Potem si želim še en želodček!« *
Lizika je stlačila meden sladkorček v gramofon. Mama je ogorčena.
»Zakaj si to storila?«
»Oh, mama, ko je pa tako hripav!« se opravičuje Lizika.
*
Matijček vidi prvič v življenju kačo. ki se počasi plazi proti grmovju, in zavpije:
»Glej, mama, tukaj je rep, ki miga brez psa!«
IKAJ VEM? IKAJ Zf^IAM?
83.	Kaj je »solina«?
84.	Kako so brušena naočniška stekla za i
kratkovidne?
85.	Kaj so lune (sateliti, trabanti). katere poznamo in kelikšne so?
86.	Križanka
Vodoravno: 1. maloazijska dežela. 9. po-krivača, tudi glasbilo, 10. najmanjši drobec snovi, 11. goži, traki ali vrvi, 13. žuželke, 14. znak za kemično prvino. 15. go-
O zlati, o plemeniti, o ilobri očka! Darko je zardel pred to veliko dobroto, ki je sijala. očetu iz obraznih gub, in oči so se mu skalile. Molče se je obrnil in olš^l od očeta. Njegova sklonjena starčevska po_
mrzlični, s strašnim gnevom, ki je vzplam-teval v njihovih očeh.
Na svoj prag uprt, kakor na mejnik, sem opazoval obraze oblegovalcev, te obraze, ki mi jih je tako čudno naključje privedlo v bližino, da jih lahko vidim noge.
Vsi so nosili pečat enakega nagona mo-ritve. ki se je ob tej zapreki naenkrat razodel. Skozi besede, izgovore in zatajevanja je zagorel v vsej svoji goloti. Ce bi se j'm hotelo, da se vržejo name z vso svojo jezo in sovraštvom — ne bi to bilo samo ranjeno velikodušje, temveč bi to bila posledica strašnega razočaranja.
Obkolili so to bežečo meso; zdaj. ko so ga dosegli, ga hočejo zadaviti. Nekdo izmed njih mi je skušal to s pretrganimi stavki dopovedati — in je dvignil med govorjenjem glavo — da mu ne uide plen.
Neki starec je iztegnil v kremplje zvite prste proti brezmočni žrtvi Drugi, bolj aivji, jo je poželjivo ogledoval.
Ženske pa so bile grše kakor moški. Sram jim je zadrževal resnične besede v grlu, toda neko posebno razburjenje jih je popolnoma zmedlo. Čutil sem. da so bile s celim svojim utripajočim telesom izročene temu pričakovanju.
Ena še zelo mlada, ki so ji plesale napol spuščene kite po hrbtu, se je spustila v trenutku strasti v prvo vrsto in mi je dejala s povzdignjenimi rokami, potem ko me je pogledala s svojimi čudapolnimi očmi:
»Prosim vas, gospod!«
V primeri s temi, v tako strast zabred-limi skupinami je bilo tuljenje psov kar nedolžno: zasužnjene živali so črtele jelena samo s človeškim sovraštvom...
Kmetje so odstopili. Zdelo se mi je, kakor da se ločijo od drugih, kakor da so pričeli razumevati, da je lov vse kaj drugega, kakor običajno mislimo.
Preprosta žena. z otrokom v naročju je naglo odšla, kakor da bi se bala, da se ne naleze... Vaški mesar s predpasnikom, na katerem so bili krvavi madeži njego-
	2	3 |4 j |5 |				(i	7	8
9			|i|10 |					
0	J		iS12					
j TTj	!		15		10 j		17	
1 iHH !		18				19		
ff^ 20				Ijfgj	21		m	
oo r		°3	, ,	2'i				25
i 26	27	Kijpi	28				29	
| 30 1		31				32		
•! 33 >1	u	-—1—	34		j35			
!36 |	1		1					
vega dela, je opazoval z mogočno prekri-žan mi rokami, in bral sem na njegovem temnem obrazu nekaj kakor prezir in nejevoljo Medtem je srd naraščal.
Spoznal sem. da bova kmalu oba premagana, da ne bom mogel nič več dolgo braniti splašene živali. Tako zelo so bili prežeti gonjači z mislijo, da morajo jelena
umoriti.	.
Moji pogledi so počivali na veliki živali, ki ni bila niti ranjena; in pretrgano in obupno sem preživel sanje dobrotnosti v svojih mislih... Nekaj minut življenja, ki sem ga hotel jelenu ohraniti, mi je bilo dragocenih in skorajda nežnih.
Tedaj sem zažugal s pestmi in zahropel:
»Jaz nočem! Glejte, da se zgubite odtod! «
Toda hrup je bil pripravljen na vse.
»Moramo ga« je zasopel nekdo.
»Ubite ga!«... »Ubijte ga!«... so klicali drugI
Majhna roka se je zgenila.
»Naši s =em! Od tu ga lahko ubijemo z
mojo puško!«	_ ,	' ;l
»Resnično! Resnično!... Dober svet!«
»Jaz!«
»Jaz!«
Mlad tolst moški je nabil puško in premeril daljavo z očmi. Zagrabil sem orožje za cev in sem mu ga iztrgal iz rok.
»Tepec!« je zagrgral.
Potem so se zgnetli naprej, od vseh strsni«
Vsi so prišli in prestopili ograjo.
Potisnjen kvišku, osuvan in izrinjen nazaj sem še pos^sil, da bi me razumeli.
»Proč od tod: Jaz nočem tega!«
Toda njihovo divje veselje me ni nič več slišalo in vrglo se je na jelena, ki je v kotu med zidovjem, z velikim praznim mirom narave in ničevnosti odprl svoje oči*
Tedaj sem začutil, da sem se vrgel pred obsojeno bitje; začutil sem, da sem naslonil puško ob lice in da sem meril na gručo teh mož in ženfi... in da sem ravnal
prav.
h. a
veji samec, 17. sibirska reka. 18 petelin, kokodakanje. 20. razpoka, žleb. 21. lepilo, 23. mož, ki si je umil roke, 26. okrajšava za »oleum« (olje), 28. oteklina, 30. gorskJ-bor, 32. vrsta papige, 33. prvi mož, 35. priprava za sedenje, 36. evropska država.
Navpično: 1. dišava, 2. žensko ime, .1. žensko ime. 4. znak za kemično prvino, 5. znak za kemično prvino, 6. japonski državnik. 7. srbohrvatsko moško ime. 8. najnižje enostanično bitje, 12. kamen, figvra, 15. velik praznik. 16. izdelovalec vo;ov. 18. veznik. 19. rimski cesar, 22. amenšlc senator, Rooseveltov nasprotnik. 24. pridevnik, ki označuje neravno število, 25. cunja, bedak, 27. skrajšano moško ime, 2!». obleka, uniforma, 31. ogrinjalo (tujka). 3A veznik. 34. znak za kenvčno prvino.
Rešitev nalog 11. t. m.:
79.	Glavne vseučiliške fakultete so: teološka, pravna, medicinska in filozofski, v naš h časih tudi tehnična.
80.	Elektromotor spreminja električno energijo v mehansko, dinamo pa mehanske v električno.
81.	Planeto'di so majhni planeti, ki tekajo okoli Sonca med Martom in Jupitrcm, le malo jih teka tudi znotraj Martoveg;i tira Ker so zelo majhni in se po večini prikazujejo tudi skozi daljnogled kot svet_ le točke kakor zvezde, j!m imenujemo tudi asterode (grš. asteron = zvezda). Plane-toidi so po ogromni večini teleskopi čna nebesna' telesa, in sicer kakor zvezde 10. in 11. velikosti. Le nekateri so ob izredno ' ugodnih prilikah vidni tudi s prostim očesom.
Največji planetoid': Vesta, Palas ln O-res imajo premere 300 do 400 km, ostali pa še Veliko manjše. Pri nekaterih ima premer le nekaj kilometrov. Vsi planetoidi skupaj-bi ;zpolnili približno dobro dvajsetino prostornine naše Lune.
Prvi- planetoid (Ceres) so odkrili 1. jan. 1801. Jpanes poznamo že okoli 1600 plane'-toidov. Dva planetoida imata imeni, ki spom"njata na bl:žnji ozemlji, eden se imenuje Croatia, drugi Histria. Soncu najbližji planetoid je Eros, odkrit leta 1898,; važen
je za merjenja razdalj Sonca od Zemlje. •
82.	Da si osvežite spomin na zgodovino.
1. Jukj Cezar je v tej obliki nemogoč, kajti samostrel so izumili šele dobrih tisoC let pozneje, križ na njegovih prsih pa je tudi anahronizem, saj je rimski vojskovodja živel in umrl precej časa pred kr-
ščahstvom.
2i Wallenstein je tako zamišljen v svoj čashik (ki jih takrat, nekako v 1. 1632-sploh še ni bjlo). da ne vidi niti skozi ščl-palpik (ki ga takrat tudi še niso poznali), da 'ma vojak pred njim moderno sabljo na desni strani in da ga pozdravlja z levico, pa še to na način, kj ga v času tridesetlet_ ne jyojne niso poznali.
3i George Washington kadi sicer s sla-stjo c'garo, kJ pa je bila cb njegovem času. vsaj v današnji obl ki, prav tako neznana kakor moderna zapestna ura tn šivalni stroj njegove žene. Razen tega 'ma Šivalni strdj kolo na levi strani, namesto na desni.
OREHI CUDODELNIKI Težavne zadeve s štorkljo pri Cimbrekovih. Polna hiša žensk, pa nobena ne zna pomagati Cimbrek se razjezi, požene vse iz sobo. vzame jerbas b prične tresati orehe po tleh.
Žene (Skozi okno): »Cimbrek. ata' si nor? Kaj pa razmetavaš?"
Cimbrek: »Nore ste ve! Ko bo dete zagledalo orehe,' se bo hotelo z njimi igrali, pa bo takoj ušlo štorklji.«
ŠPORT
Pazimo na lahkoatletski narašča]!
To velja najbolj vsako spomlad, ko se mora mlad atlet skrbno prilagoditi prehoda Iz zaprtih prostorov na sveži zrak
Sedaj, sredi februarja, se že bližamo razdobju, ko so v lahkoatletskem koledarju na vrsti prvi treningi na prostem. Po dveh mesecih priprav v telovadnici se mora telo polagcma spet prilagoditi delu na svežem zraku. Ta prehod pa mora biti 'z-veden č:m pazljiveje, kar velja posebno za mlade atlete in sploh za novince, katerem je treba posvetiti največ pažnje, ker so ne samo najobčutljivejši, ampak tudi najmanj poučeni o moreb!tnih škcdljivih posledicah nepravdnega, predvsem prekomernega pomladnega trennga.
Ce je dolžnost trenerja, da budno pazi Ce pri treningu na mladega atleta, je toli-liko večja ta dolžnost za prireditelje mladinskih tekmovanj v gozdnih tek:h, s ka-t^-imi se začenjajo vsake letna lahkoatlet-s'^ tekmovanja. Pri tem je predvsem važne da se mlademu tekaču, č:gar telo še ni' popolnoma razvito, prepreči vsako precenjevanje moči, ki bi mu utegnilo škodovat5 ne le za eno sezono, marveč za vse priejše udejatvovanje in v življenju ppioh. Zato je treba uporabiti vsa sredstva, da se pri takem mladem tekaču zavre zlasti nepremšljen in prehiter :-Vetek 'e-ka, č:gar posledica je. da atlet že po treh četrtinah proge ni ve* sposoben za tek in ga »vleče« naprej samo še velja, kar pa ima lahko zelo hude posledice.
SlstCJi moštev
Ta problem so poznavtfci deloma rešili tako, da so tekače razdelili na meštva, ki so sestavljena iz treh. petih, sedmih itd. atletov. Zmagovalec po tem sistema ni več poed nec, ampak moštvo. Tcda dc«?ajalo se je in dogaja se še zmerom, da mladi tekači enostavno uhajajo svojim tovarišem, s katerimi tvorijo celoto, ne glede na to da s tem ne korstijo niti sebi niti svojemu moštvu. S tem sistemom torej ni docela rešen ta problem, ki ga v praksi morda sploh ni mogoče rešiti, ker je vsak šport navsezadnje tekmevanje in je vsakdo rajši prvi nego zadnji.	i
Delitev prog na dva dela
Na precej posrečeno nrsel je prišel Finec P i k h a 1 a , ki je z razdelitvijo proge na dva dela, na katerih se ne računa čas enako skušal predvsem doseči, da tekači tečejo' večji del proge čim enakomerneje
in zaključijo v manjšem delu tek č*m hitreje. Njegova zamisel je v podrobnosti takale:
Vsaka proga za gozdni tek naj se razdeli na dva dela, in sicer tako, da ima po možnosti obliko osm:ce, pri kateri pa naj bo en del mncgo manjši cd drugega Če je n. pr. proga dolga 5 km, naj meri prvi del 4 ali celo 4.5 km, drugi del pa le 0.5—1 Km. Pikhala hoče pril'liti tekača na čim enakomernejši tek na ta način, da mu ne računa v s eg a časa v prvem delu, (torej pri 4—4.5 km) ki so ga sodniki izmerili za vsakega tekača posebej, ampak samo desetino ali petino ali četrtino itd., dečim mu za zadnj' del proge vračuna čas, ki ga je v resnici potreboval in nato oba rezultata sešteje. Ta vsota obeh časov tvori šele končni rezultat, tako da ni zmagovale vedno tisti, ki je prišel prvi na c;lj, temveč eni, ki je tekel najenakomerneje in zlasti pri zadnjem delu najhitreje!
Zarad'' lažjega umevanja naj služi naslednja tabela, ki označuje rezultate treh tekačev (A, B in C) v prvem delu 4 km dolge proge, ftato njihove rezultate na tej progi deljene s štiri in temu prištet rezultat v zadnjem km proge, ter slednja čas, ki ga je vsak v resnei potreboval za vso o km dolgo progo:
4 km po- zr/inji skupaj 5 km vprečno km A 13:20 3:20 3:10 6:30 16:30 B 13:00 3:15 3:20 6:35 16:20 C 12:40 3:10 3:30 6:40 16 10 Po tej tabeli je tekač A tekel prfe 4 km najpočasneje in za c stal za celih 40 sekund za tekmecem C in 20 sekfmd za tretjmn (B). šted'1 je torej moči za zadnji km, ki ga je tudi v resnici pretekel za 20 sekund hitrejt od tekača C in 10 sekund cd tekača B tako da je prišel na cilj 10 sekund ^a Bljem in celih 20 sekund za C-jem. Kljub temu pa po prej obrazloženem izračunu m bil zadnji ampak celo gladko prvi, dočim je resnični prvak — zadnji, ker je svoje moči potre šil prehitro m neenakomerno.
Kakor je videti ie tabele, je ta sistem res učinkovit in bi ga bilo dobro pr nas uporabit,, posebno pri mlajših atletin. ki ti se tako morda odvadili teči brezsim-selno, kar smo imeli priliko opazovat pri vseh dosedanjih mladinskih gozdnih tekih pri nas. Način finskega mojstra je gotovo vreden vsega premisleka!
Švedska atletika v ogledalu
Švedski atleti s0 bili preteklo sezono, seveda v glavnem zaradi tega, ker jih pač ni potegnila s seboj v<?jna kakor veliko večino drugih iz Evrope, nadvse agilni in so res tudi dosegli celo vrsto krasnih izidov, s katerimi so se uvrstili na najboljše mesto med evropskimi narodi (o tem smo baš včeraj pisali nekaj več), povrh tega pa so zabeležili še najboljše svetovne rezultate na srednjih in dolgih progah.
Najboljši izidi iz sezone 1942, ki jih bomo niže navedli še v podrobnem, kažejo da niso bili na višku svoje forme samo slavni Haeggi Anderssoni, Ahlseni in kako se še pišejo vsi. temveč da so bili skoraj enako dobri vsi od kraja. V podkrepitev tega naj omenimo samo. da so Švedi imeli lani nič manj kakor 53 atletov, ki so 1500-metrsko progo pretekli v manj kakor 4 minutah in drugih 25 mož. ki so na progi 5 km prišli pod 15 minut, medtem ko je bilo še drugih 52, ki so na enaki progi potrebovali manj kakor 15 :20.
Vsi ti uspehi dajejo Švedski trenutno položaj, kakršnega je nekoč zavzemala mala Finska in gotovo je, da se obeta takoj po končani vojni med tema dvema narodoma ogorčena borba za atletski primat na severu Evrope. Za zdaj pa nam ne preostane drugega — in tako tudi drugim občudovalcem in morda tudi ne-voščljivcem — kakor da lahko strmimo nad krasnimi številkami, ki so zabeležene v lanskih statistikah iz švedskega atletskega tabora. Evo nekaterih: •
100 m: S. Ohlsson 10.5, Strandberg 10.5, S. Andersson 10.8, Bergstrom 10.8, L Nils-son 10.8, Viktorsson 10.8. Widerberg 10.8.
200 m: Strandberg 21.4, Ohlsson 22, H. Nilsson 22.2.
400 m: Franzen 48, Ljungreen 48.6, Ed-feldt 48.7, O. Andersson 48.9.
800 m: A. Andersson 1:50.8. B. Andersson 1:51.8, L. Nilsson 1:51.8, Liljekvist 1:51.9.
1500 m: Haegg 3:45.8, A. Andersson 3:49, Ahlsen 3:49.4, Spangert 3:50.6.
5000 m: Haegg 13:58.2, HellstrSm 14:25.4, Larsson 14:26, Oestbrink 14:31.
10.000 m: Pettersson 30:19.4, Oestbrink 30:20.8. Tillman 30:21.4, Larsson 30:55.8 110 m zapreke: Lidman 14.2, Kristoffers-9on 14.8, Arnberg 14.9, Thalen 15.
400 m zapreke: Larsson 58 8. Bjelkholm 54.2 Fenning 54.7, Ekman 55.
V	daljino: Stenquist 7.40. Strand 7.25, Hallgren 7.18. Cederblad 7.17.
V	višino: Krištoffersson 1.94, Oedmark 1.94, Bolinder 1.92, Frendin 1.92.
din 1.92.
Troskok: Johnsson 15.00, Hellstrand 14.97, Axelsson 14.88: Hallgren 14.63.
Ob palici: Waestberg 4.10, H. Ohlsson 4.02, Johansson 4.00, Sundquist 4.00.
_ ___,__4&A3, __
Westlin 48.39, Dahl6n 47.45.
Krogla: Bergh 14.76, Hellberg	14.59, Ferrstrom 14.58, Dahl^n 14.57.
Kopje: pettersson 70.76, Eriksson	68.42, Attervall 67.36, Tegstedt 66,57.
Kladivo: Eriksson 56.37, Unni	53.36, Backlund 53.11, Johansson 52.83.
ločen
»Ti si torej srečno ločen od svoje... od • svoje ...«
»Ločen sem. Pred sodiščem sem izdal ime človeka, ki me je žena z njim varaia < »In---?«
»In ta me je tožil zaradi obrekovanja in moja bivša soproga je storila ista« »To je neprijetno.«
»Da bi svojo trditev o njeni nezvestobi podkrepil, sem pred sodiščem povedal, da sem hodil z njo, še preden se je ločila od svojega moža. In zdaj mi grozi njen prvi mož, da me bo ubil.«
»Iz ljubosumnosti na svojo brušo Se\o?« »Ah, ne. Njega samo jezi, da se je svoj čas izvršila razporoka samo zaradi njegove krivde in da mu je zato soiišče jaisodilo večj» alimente. Moja izpoved pa je dokazala, da je bila najmanj polovica krivde na njeni strani. Zdaj pa je za vso zadevo zvedela moja sedanja zaročenka.« »Ojej!«
»In njen prvi mož .. .c »Sveta nebesa! Ona je tudi ločena?« »I, se vel a. Po krivda soproga, ld me zlaj sumljivo ogleduje, kadarkoli me sreča.
Vidiš, kaj se pravi biti nesrečno ločen.« •
IZ SOLE
»Ali te ni sram, Perko, da hodiš v šolo tako zakuštran? Ali se ne moreš doma malo počesati?«
»Nimam glavnika, gospod učitelj.« »Pa bi si izposodil očetovega.«
»Ah, oče pa spet nima las.«
•
IZ PRIRODOPISA
»Kaj veš, Jalen, o slonih?« »Delajo se iz komarjev, prosim!« TUDI SODIŠČE SE SMEHLJA
»Obtoženka, priznate tatvino?«
»Ne!«
»Ampak popis se z vami vendar tako zelo ujema: mlada, vitka, lep obraz...«
»Moj Bog, potem sem pa vendarle bila jaz, gospod sodnik.«
POROČNI OBČUTKI
Ženin in nevesta gresta iz cerkve. »Ali kako se že veselim današnjega večera.« »Jaz tudi, ljubček.« »Te tudi tako tiščijo čevlji?«
Mati oglasi
Kdor fctte <lu£bo plača r* vsako Deaedo L —.30. m OA tn prov. tatoo —JBO. dajanj* naslova ali ttfro L a.—. Najmanjši tznoa za te oglase Je L 7.—. — Za ženitve in dopisovanja J« plačati m fHko besedo L 1.—. ca vse druge oglase L — jBO ea besedo, m drt. tn prov. takso 1» —JBO. m dajanj* naslova aU ilfro L S.—. Najmanj« iznos ca te oglass J* L 10.—.
attske suše i
Izredna suša, katero so imeli lansko leto spomladi, poleti in v jeseni na francoskem ozemlju, je popolnoma izčrpala rezervoarje elektrarn Centralnega masiva, Alp in Pire-nejev ter silno pohabila francoski sistem za dobavo električnega toka. Po dragi strani pa ni bilo mogoče elektraren zadostno zailožiti s premogom in to je povzročilo nenavadno krizo. Francoska vlada je morala izdati prepoved o porabi električnega toka za industrijo in gospodinjstva. Danes je ista vlada primorana tozadevne ukrepe Se poostriti. Zato je prepovedala uporabo električnega toka za gorivo. Samo v prostorih, kjer je možnost vsakršnega drugačnega ogrevanja izključena, je dovoljeno uporabljati električen tok za kurjavo, to pa seveda v omejeni meri. Količine električne energije, ki se dovoljujejo takšnim potrošnikom proti oddaji premogovne nakaznice, je bila skrčena na polovico. Kdor se pregreši proti tem odredbam, mu zaprejo električen tok
najmanj za mesec dni.
*
Leta 1943. bo imela Francija tri vzorčne sejme; v Parizu, Lyonu, Marseilleu in Bor-deauxu.
*
Na podlagi posebnega zakona o davčni reformi so z dnevom 1. februarja v Franciji zopet uvedli davek na luksuzne pred-
mete. Ta davek znaša 10 odstotkov in se vnovčuje pri prodaji gotovih delikates: lišpa, obleke, pohištva, umetnostnih predmetov itd. Temu davku so tudi podvržene vse restavracije prvega razreda, pa tudi vsi modni saloni. Za Kavarne, luksuzne restavracije, nočne lokale in gledališča, se imenovani davek zviša celo na 18%.
Davek na luksuzno življenje so v Franciji uvedli že v prvi svetovni vojni, in sicer je stopil v veljavo 1. januarja 1918. Na splošno je zniašail takrat ta davek 10 %, samo pri pijačah je dosegel do 30 •/». Ta davek je potem vlada ukinila deloma leta 1932., dočim so ga leta 1934. popolnoma odpravili. Lansko leto so ga ponovno uvedli in je znašal 20 % naklade pri dišavah, draguljih, kožuhovini, pristnih preprogah, avtomobilih itd. Izkušnje, ki jih je francoska vlada stekla s tem davkom pa pravijo, da je škoda, ki nastaja s tem davkom, velja od dobička, zato je verjetno, da je sedanja uvedba tega luksuznega davka saano začasna.
Hišni posti iSiefo aluibe	Stalno kupuje in prodaja finejše fotoaparate kakor: Contax, Leica. Exakta, Ro:leflex in druge. Po to Tourist — Lojze Smuc. Ulica 3. maj a 8. 2230 7	
Dekle inteligentno in gospodinjsko izobraženo, išče mesta v hotelu ali večjem gostinskem obratu kot pomožna kuharica. CenJ. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spopolnitev, — moj vzor« 2281-1		
	Srebrne predmete kupujem, plačam po najvišji ceni. Pridem ogledati na dom. Ponudbe pod »Srebro« na ogl. odd. Jutra. 2273 7	
	Otroški voziček kupite, prodajte ali zamenjajte pri tvrdiki »Promet« (nasproti Kr žan ske cerkve). 2274-7	
Hišni posli dobijo službo		
Za gospodinjstvo pri mali družini sprejmem zmožno osebo. — Vprašati: Fototehn ka BIe:weisova 15. 2320 1 a	Otroški voziček globok, za gotovino ali živež. kupim Ponudbe pod »Z navedbo cene« na ogl. odd. Jutra. 2269 7	
\SSBnS03k	■	
- -- Vajenec sa brušenje stekla in ogledal se sprejme. Na-slo\ v ogl. odd. Jutra. 2294 44	Ljubljanski in Dunajski zvon tudi posamezne letnike, kupim. Ponudbe pod »LJ. zvon« na ogl. odd Jutra. 2297 8	
		
Uradniš tvo		
		
dobi službo	M	
Diplomiranega dentista. mladega, vestnega in resnega se sprejme. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv den tist«. 2321 1	Lokal opremljen z elektriko, plinom, vodovodom, se odstopi v centru meir-ta. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Malenkostna odškodnina* 2323 9	
		
Pouk	mmsm	
Nemščino
poučuje začetnike dipl. vzgojiteljica. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2280 4
Gojzerce,
št. 38. blago stare kako vcteti, 2 krili, bluze, dozo za cigarete, prodam. Isto-tim krasna jedilnica z salonom (23 kom). Na slov v ogl. odd. Jutra
2287 b
Auto,
dobro ohranjen, velikosti kupim. Service Kenda, na Krsnikova
srednje Adler S LJublja ul 2. 2167 10
2 motorna kolesa
125 ccm ln 350 ccm, oba skoraj nova. najnovejše tipe ze'o ugodno napro dnj. Ponudbe pod »Rad selitve, na ogl. odd Ju tra	2300 10
V najem HGlasbila
Prostore
za gostilniški obrat vzamem v najem ali odkupim po možnosti z inventarjem m na prometni žili v mestu ali Izven. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober plačnik«.	2221 17
Posest
Vilo
z velikim vrtom na Mir-ju ali pri sv. Jožefu, kupim. Ponudbe pod »Vila« na ogl. odd Jutra.
2270 20
1000 Lir
nagrade dam onemu, ki mi preskrbi dvosobno stanovanje s pritlki mami za takoj. Naslov v ogl odd. Jutra. 2277 21a
3000 Lir nagrade
dam onemu, ki zamenja
3_4 sobno komfortno
stanovanje v strogem centru za 2 sobno v šiški. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stroei center«.	2283-21
rili
Zakonski par,
solidni, mirni stanovalci, išče lepo opremljeno sobo z uporabo kuhinje in p!lna (imava lastni rešo in kopainco). Po možnosti izmed Gradišča in kolodvora aH blizu tramvaja. Ponudbe pod »Takoj ali kasneje« na ogl. odd. Jutra.	2314-23»
Pianino,
samo dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo znamke na ogl. odd Jutra pod »Pianino«.	2240-28
Harmonike
vseh vrst. nove in rabljene ugodno kupite, prodajte ali zamenjajte pri »Prometu« (nasproti Križanske cerkve).
2275 28
Izgubljeno
Zavitek robčkov
sem našel. Dobi se JUh v oel. odd. Jutra.
2272-28
Reven dijak
Je izgubil 108 Lir. Pošten najditelj se naproša. da jih odda na ogl. odd Jutra.	2286 28
Lep jedilni pribor
za več oeeb se proda. Naslov V ogl. odd. Jutra.
2301 6
Več skobclnikov
in p rešo za furniran je kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sko-belniki«.	2144-7
Lepa samska goba
s kavčem posteljo itd za 3.900 naprodaj Kauč eventuelno posebej na prodal. Tricke.j delav niča šušteršič, B!eiweiso-va (Figovec levo dvorišče)	2257-12
BERITE OGLASE! CITAJTE »JUTRO«!
Gospodična
išče strogo separ.rano sobo. Ponudbe pod »Mirna« na ogl. odd. Jutra.
2312 23a
^fTiTflTf,
Iščem poznanja
m:ade simpatične dame z lastnim stanovanjem v svrho ženitve. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Akademik«.
2299 25
Volnena damska in
moška rokavica
se Je našla. Dobi se v ogl. odd. Jutra. 2296 28
Pridem
ZahtTajtfc i Vašem tctov«
»NAŠ ČAJ«
od K.met jske drižfct.
J-2S8-M-3S
Razno
Razne usluge, informacije vseh vrst, prevode, prošnje in vloge v italijanščini, razmnoževanja izvršuje »SERVIS BIRO«, Sv Petra cesta 29.
Filatelija
Znamke,
tud' zbirko ali partije, kupi/n. Ponudbe pod sZn.imke« na og!. odd. Jutra.	2293 39
r
niormacije
Kdor potuje
v Zagreb,
naj se aglasi »Spectrum« d. d- Gosposvetska 81.
2282 31
VSAK
naš naročnik je zavarovan
ALI
ste poravnali naročnino?
4-
Umrla nam je naša nenadomestljiva mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa
Kadar prodajaš ali kupuješ — preglej »Jutrove« male oglase!
vdova po pekovskem mojstru
Blagopokojna leži na svojem domu, Poljanska cesta 41, do dneva pogreba do 11. ure dopoldne.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 14. t. m. ob 3. uri popoldne z Zal — kapele sv. Jožefa — k Sv. Križu.
Ljubljana, Novo mesto, Črnomelj, St. Jernej, dne 12. februarja 1943.
Žalujoči:
FRANJA, VENCESLAV, IVAN, KAREL, JOŠKO, ADALBERT, otroci — in ostalo sorodstvo


FRANCE NOVSAK :
•VentfV
.ROMAN
Rudolf je opazil prežeče oči novih znancev in proseči Martin pogled. V tem pa je vstala Kristina in zažgolela z dosti prijetnim glasom:
»Gospod Zidarič, ali me popeljete na ples?«
Ne da bi se mogel braniti, se je resno priklonil, kratko pozdravil družbo in se zavrtel s Kristino. Bila je prijetna deklica, toda tokrat bi mu bila vsaka odveč. Ne da bi ji mnogo govoril, se je vrtel z njo ter jo takoj po plesu pripeljal k mizi. Vljudno se ji je priklonil in sedel nazaj na svoje mesto.
Če bi Rudolf storil tako kje drugje, bi njegovo jezo vsi opazili. Tu pa je dosegel ravno nasprotno. Vse je sililo vanj, samo Marta je gledala mirno predse in ga včasih za hip poiskala z ljubeznivim pogledpm. Učitelj je zahteval, naj po šegi rodoljubov pije, toda Rudolf je odločno odklonil, češ da se ne počuti preveč dobro. Trdno je sklenil, da se bo zatekel k laži, da se bo rešil neljubih občudovalcev.
Eakor hitro je povedal, da se ne počuti dobro, se je sprožilo novo vprašanje.
»Saj res, gospod Zidarič, vi ste prišli na počitnice. Kaj pa, če bi ostali kar v naši vasi? Kraj je zdrav in daleč od prometa. Ljudje so zelo ljubeznivi in prepričan sem, da bi vam bilo všeč.«
To so bile prve besede, ki so Rudolfu ugajale od njega.
»Da,« je rekel premišljeno, »moja dolžnost bi bila, da najprej pogledam, kje bi mogel najti skromno sobico in primerno hrano za dva meseca.«
»Če nimate druge skrbi, gospod Zidarič, lahko pridete kar k meni v šolo. Imam prosto sobico, ki je nihče ne potrebuje. Moja žena bo poskrbela, da bo vse počejeno in pripravljeno za gostov sprejem. Hrano boste pa lahko dobivali na gostilni, saj je krčmar prijazen mož in ima rad študente.«
Ko je učitelj končal, se mu je Rudolf zahvalil in pogledal Marto.
Ta mu je pokimala, kakor da soglaša z učiteljevim predlogom.
»No, in družbe vam tudi ne bo manjkalo, če se je boste želeli. Ko boste nekaj dni tu, se boste spoznali z vsemi ljudmi. Trdno sem prepričan, da vam bo marsikaj ugajalo tu pri nas.«
Učitelj je končal govor in zvrnil čašo.
»Na vaše zdravje, gospod Zidarič!«
Jelo je zahajati sonce, vroč julijski dan se je prelil v prijeten večer. Na nebu so zamigljale tisočere zvezde, noseč srcem vrisk in solze.
Ko je Marta v poznejših letih podoživljala ta večer, se ji je zdelo, da je bilo vse le pravljica, razkošne, nikdar uresničene sanje. Marsikaj doživi-mo v življenju, kar nam je v trenutku dogajanja samega prelepo, da bi se mogli izraziti, pozneje pa se sprevrže v sladko, toda topo občudovanje.
Vsak dogodek je pač kakor nova obleka. Razveselimo se je, potem se je navadimo, sčasoma pa se raztrga in jo zavržemo.
Marta se je po veselici samo vračala proti domu. Bila je zvezdnata noč, spremljana od migotanja kresnic in šumenja nočnih metuljev. Njen dom je bil na koncu vasi, streljaj daleč od občinske ceste in prav ob robu gozda. Njihova hiša je bila na samem in zdelo se je kot da ne spada k vasi, ki je bila vsa zgrajena okoli cerkve in šole. Nasproti cerkve je bilo enonadstropno župnišče, prav tako je bila ob cesti gostilna, kjer se je vršila veselica. Cesta je vodila skozi vso vas, kjer je to noč omamno vonjalo po svežem senu.
Marta je počakala, da so odšli vsi ljudje domov. Hotela je ostati sama s svojo srečo in sama oditi domov. Ko so zadnji ljudje vstajali od miz in se majaje odpravljali, je opazila Jerneja, ki je šel mimo nje dvignjene glave. Za trenutek jo je pre-sunilo kakor obžalovanje, da mu ni privoščila več besed, ko pa ga je videla odhajati, ji je postalo vseeno... Saj tudi Rudolfa ni mogla spremiti. Odšel je kar sam, skoraj pobegnil je učitelju in njegovim. Za hip jo je zaskrbelo, kje bo fant počival. Zakaj o njegovem prenočišču za to noč niso še govorili...
Skozi glavo so ji kakor tiha melodija zvenele njegove besede.
»Mar se me bojite ?... Lepo ime imate, gospodična Marta... Pri meni je to le znak prijateljstva ... Ko se ljudje spoznamo, ne vemo, kdo zasluži, da mu darujemo dušo ... Nimam navade, da
bi lagal, Marta... Ze dolgo nisem plesal s tako dobro plesalko... Ta dan mi bo lep spomin na vas ... «
Koliko čudovitih besed!
Kakšen ogenj nastane včasih zaradi takih besed! Kako skrivnostno zveni to iz ljubljenih ust,
Marta si je slikala Rudolfov obraz. Njene misli so božale njegove bujne lase in bleda lica. Šla je s počasnimi koraki, da bi trenutek čim dalje časa trajal in da bi si ga mogla dobro vtisniti v spomin.
Zavila je na stezo, ki je držala proti domači hiši. Okrog nje je rasel cvetoč sadovnjak.
Ko je Marta prišla do prvega drevja, je zapihal lahen veter. Naslonila se je na jablano in strmela v temne obrise vasi in dolenjske pokrajine.
Nenadoma se ji je zazdelo, da čuje skoraj brezglasne stopinje po travi.
Prestrašila se je in prisluhnila. Nit misli se je pretrgala.
Kmalu je zagledala temno postavo, ki se je bližala po stezi. Kdo bi to bil? Obšla jo je tesnoba, ker je bilo vse okoli tako mrtvaško tiho, celo psov ni bilo slišati.
Ze je hotela zaklicati, spregovoriti kar koli, da bi pregnala mučno tišino, ko je začula dobro znani, globoki in nežni glas.
»Ne bojte se, jaz sem Rudolf.«
Dasi ga je sedaj spoznala, je zatrepetala še močneje.
šepeta je je spraševala:
»Ali veste, kje ste sedaj?«
»Ne, Marta.«
prepričan sem, >~>±	■ ------— ------- ■ ------ >_-________—--1	*
Urejuje: Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Je ran - Za taseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič - Vsi t Ljubljani