Prvi matt^^^eii^u so že odplesa^ta 21
Tehnolleli^^^^^^^^^o ^ lestvic. Stran 28.
Stranl(arsl(iposl(u$ymanja''občanov.StranS.
KupilisoloSvicarlLStrani
Direktor NT&RCd.o.o. Jože Cerovšek	ST.7- LETO	CEUE, 16.2.'95 - CENA170SIT	Odgovorni urednik NT Branko Stameičič
OmMMmMiigimm^^^
DOGODKI

V Konusu za
boljšo
kakovost
Ker je v zahodni Evropi,
kamor tudi konjiški Konus
Ji izvaža velik del svojih pro-
izvodov, vse bolj prisotna
zahteva po kakovosti, v po-
•	djetju že nekaj časa razmi-
šljajo o pridobitvi certifi-
kata ISO 9001. Zaenkrat so
. naredili prve korake. Di-
rektor holdinga Konus
Adolf Klokočovnik pravi,
da bodo certifikat skušali
pridobiti za posamezne
programe. V družbi Netex
naj bfsistem celovite kako-
•	vosti uvedli že letos.
IB
Ošpice spet grozijo
y SlovenUl razglasili epldemlio, na CeUskem primerov še nI
Ministrstvo za zdravstvo
je v petek razglasilo epide-
mijo ošpic v Sloveniji. Ugo-
tavlja namreč, da je konec
preteklega in v začetku le-
tošnjega leta zbolelo večje
število oseb na različnih ob-
močjih Slovenije. Zdravstve-
nim ustanovam ter zasebnim
zdravnikom so zato poslali
obvestilo o epidemiji in
ukrepih, ki so potrebni za
preprečevanje nadaljnjega
širjenja te nalezljive bolezni.
Na Celjskem zaenkrat še ni-
so ugotovili nobenega pri-
mera ošpic.
Ošpice so težka in zelo na-
lezljiva bolezen. Njen pojav
in širjenje je doslej uspešno
preprečevalo sistematično
cepljenje otrok, ki ga v Slo-
veniji izvajajo že od leta
1968. Število obolelih se je
tako naglo zmanjševalo, zla-
sti po letu 1990. Leta 1993 so
tako zabeležili le 7 primerov
obolelih za ošpicami, med-
tem ko se je stanje lani zelo
poslabšalo. Ministrstvo na-
mreč ugotavlja, da iz različ-
nih vzrokov letno cepijo le
90 odstotkov otrok »obvez-
nikov«, kar pa je premalo za
uspešno obvladovanje bolez-
ni. Problematični so zlasti
zavodi za prizadete otroke,
kjer cepljenja ne izvajajo, pa
tudi romska naselja in po-
dobno. Vse pogostejši pa so
menda tudi primeri, ko se
starši odločijo, da otrok ne
bodo dali cepiti, ker jih pač
ne želijo izpostavljati nepri-
jetnemu »pikanju«. Posledi-
ce takšne odločitve so lahko
veliko hujše, kot jih prinaša
enkratno cepljenje.
Po besedah mag. Ivana Er-
žena, direktorja Zavoda za
zdravstveno varstvo v Celju,
so med najbolj ogroženimi
otroci, stari okrog enega le-
ta, ki še niso bili cepljeni
proti ošpicam. Po programu
namreč opravijo to cepljenje
pri otrocih od 12. do 18. me-
seca. Takrat dobijo v roko
tridelno cepivo proti ošpi-
cam, mumpsu in rdečkam.
Revakcinacija pa se opravi
pred vstopom v prvi razred,
ko dobijo otroci cepivo proti
ošpicam in mumpsu. Takšna
doza naj bi zadostovala za
zaščito do konca življenja.
žal pa ugotavljajo, da so bila
cepiva pred leti očitno manj
učinkovita, saj obolevajo tu-
di .tisti, ki so jih nekoč že
cepili.
Doslej so zdravniki na
Celjskem Zavod za zdrav-
stveno varstvo obvestili
o treh primerih, pri katerih
so sumili, da gre za ošpice,
vendar se je izkazalo, da ni
šlo za to nalezljivo bolezen.
Zbolel pa je varovanec iz Za-
voda za invalidno mladino
v Vipavi, ki je prišel domov
na Planino pri Sevnici, ven-
dar ni okužil okolice. Sicer
pa se z laboratorijsko prei-
skavo krvi kaj hitro ugotovi,
če gre za ošpice ali ne, še
zlasti v primerih, ko znaki
bolezni niso tako očitni.
Zaenkrat na Celjskem po-
sebni ukrepi niso potrebni.
Zavodu za zdravstveno var-
stvo pa morajo zdravstvene
službe javiti vsak sum ošpic
in vsak potrjen primer. Pre-
ventivno so že cepili varo-
vance zavoda na Dobrni. Ce-
pili bodo tudi vse, ki še niso
bili cepljeni, pa so že dosegli
starost, pri kateri je ceplje-
nje proti ošpicam po progra-
mu obvezno. Obvezno pa je
tudi cepljenje vseh, ki so bili
v stiku z bolnimi.
TATJANA CVIRN
Kako prepoznati ošpice? Gre
za virusno okužbo, ki jo
spremlja visoka vročina,
začne se kot prehlad, bolnik
kašlja, praviloma ga bolijo
oči in moti svetloba. Na koži
se pojavijo izpuščaji, ki se
združujejo, tako da je koža
videti polna rdečih peg. Zna-
čilen znak je bela pega
v ustih, na notranji lični
strani. Pri milejši obliki zna-
ki niso tako očitni, zato siun
ošpic najbolj zanesljivo po-
trdi laboratorijska preiska-
va. Bolnik mora počivati in
paziti, da ne pride do širje-
nja okužbe, saj se virus hitro
prenaša. Bolezen je nevarna,
saj se zaradi padca odporno-
sti organizma lahko zakom-
plicira in nadaljuje z drugi-
mi obolenji.
V iskanju kredita
¥ Rogaški Slatini gradilo pllnovoti
v mestu Rogaška Slatina so
začeli konec novembra z grad-
njo plinovoda, zaenkrat pa
gradijo izključno z denarjem
iz samoprispevka. V I. fazi na-
meravajo priključiti na plin 92
v odstotkov uličnega sistema.
Do 30. junija letos bi priključi-
li gospodinjstva v južnem delu
mesta, v severnem delu pa bi
zaključili leto pozneje. Sproti
pologajo tudi cevi za kabelsko
televizijo.
V obeh etapah I. faze raču-
najo v gradbenem odboru na
približno osemsto priključkov.
Trenutno polagajo plinovod
v Ulici XIV. divizije (na teh-
nično zahtevnejšem predelu),
v Aškerčevi ter v Ivanuševi
ulici. V Aškerčevi so se stano-
valci samoorganizirali ter
zbrali še potrebni denar za ka-
bel javne razsvetljave. Sicer
pa v Rogaški Slatini računajo,
da bi začeli s priključevanjem
gospodinjstev prihodnji me-
sec. Gre za dela, ki v osnovno
pogodbo z izvajalcem niso
vključena. V Rogaški Slatini
opravlja montažna dela IMP-
Promont, gradbena pa domači
Gradbinec. Doslej so položili
nekaj nad 3 kilometre glavne-
ga voda, vsega skupaj pa bi ga
bilo 25 kilometrov.
Po oceni gradbenega odbora
gre za približno 5 milijonov
mark vredno naložbo (osnovna
pogodba znaša približno 3 mi-
lijone mark), trenutno pa ima-
jo na razpolago le denar iz sa-
moprispevka krajanov. Kot
ugotavljajo, pa ta denar ne za-
dostuje, saj je ^adnja hitrejša
kot pa finančni priliv. Zato si
prizadevajo za premostitveni
kredit, v vrednosti 1,5 milijona
DEM. Sicer pa račimajo tudi
na občinski denar, ki so ga
omenjali med glavnimi viri,
ter še na pomoč države.
Večja podjetja v Rogaški
Slatini uporabljajo plin že več
let, zato za plinifikacijo ne
pridejo v poštev. V mestu ob
Sotli pa razmišljajo tudi že
o drugi in tretji fazi plinifika-
cije, četudi podobnosti še niso
znane. V drugi fazi računajo
na priključevanje najbližjih
vasi, v tretji pa oddalieneišiJi.
BRANE JERANKO
Nič več prazne obljube
Velenjski svetniki so potmill mandate In pričeli z delom
Potem ko so predstavniki
vseh list, ki imajo svoje svetni-
ke v svetu mestne občine Vele-
nje, pred nedavnim podpisali
sporazum o konstituiranju ob-
činskega sveta, so bili že korak
bliže k resnemu opravljanju
svojih nalog. V četrtek, 9. fe-
bruarja, so se svetniki ponov-
no sestali z namenom, da bi
izpeljali do konca sejo, prvič
sklicano že konec lanskega de-
cembra. Potrdili so predlagane
mandate in sprejeli statutarni
sklep sveta.
Velenjski svetniki so potrdi-
li svoje mandate za člane sveta
in župana. Tako je dobil pri-
ložnost za predstavitveni go-
vor tudi župan Srečko Meh.
Spregovoril je o tistih področ-
jih, ki so za življenje občine
najvažnejša. Med drugim je
opozoril na problem Vinske
Gore, način financiranja sve-
tov krajevnih skupnosti ter na
vprašanje delovanja raznih or-
ganizacij, pomembnih za uve-
Ijavljamje interesov vseh treh
bivših občin, kot na primer
zveze kulturnih organizacij,
športne zveze, rdečega križa,
turistične zveze ter društva
prijateljev mladine.
V nadaljevanju so svetniki
obravnavali predlog statutar-
nega sklepa in ga sprejeli po
dolgotrajni razpravi in preki-
nitvi za dogovarjanje. Po mne-
nju svetnika dr. Vladimirja
Komna bi morali predlog na-
tančneje opredeliti in tako od-
praviti nekatere pomanjklji-
vosti. Rudolf Delopst je pred-
lagal, da bi odločanje o pred-
logu preložili, predvsem zato,
ker se obetajo spremembe za-
kona o lokalni samoupravi.
Župan Meh pa se je zavzel, da
pr^og vendarle sprejmejo in
na ta način prevzamejo odlo-
čanje v svoje roke. Župan je
namreč v času, ko se svet ni
konstituiral, sprejel začasne
odredbe za delovanje lokalne
samouprave, veljale pa naj bi
le do prve seje sveta mestne
občine. Zato so svetniki pred-
log statutarnega sveta z manj-
šimi popravki vendarle potr-
dili.
KL
Predsednik sveta mestne obči-
ne je postal Drago Martinšek
(LDS), podpredsednik Anton
Lovrec (SKD), sekretar sveta
pa Franc Ojsteršek. Predsed-
niško mesto v 7-članski komi-
siji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja je pri-
padlo Bojanu Kontiču
(ZLSD), predsednica 7-član-
ske komisije za pripravo sta-
tuta in poslovnika pa je posta-
la mag. Dragica Povh (ZLSD).
Sporne posebne
metode
LJUBLJANA, 14. febru-
arja (Delo) - Poslanci dr-
žavnega zbora so prvič
obravnavali predlog zako- j
na o javni varnosti, ki se bo
v drugi obravnavi imeno-j|
val zakon o policiji in naj i
bi se osredotočil samo na
ureditev teh vprašanj. Po-
slanci so imeli največ pri-,
pomb zlasti na račun do-
ločb o posebnih metodah in i
sredstvih, ki dopuščajo po-
liciji nadzorovanje telefo-
nov, prisluškovanje snema- ;
nje in drugo v primeru kaz-
nivih dejanj, ki bi ogrožala
državo, pri tegovanju z ma-
mili in podobno.	,
Ponovno o popravi
krivic
LJUBLJANA, 14. febru-
arja (Delo) - Državni zbor
je drugič začel prvo obrav-:
navo zakona o popravi kri-
vic, ki so ga v postopek vlo-
žili poslanci ljudske stran-
ke. Odločanje o njegovi
usodi se ni končalo, saj so
razpravo prekinili. Ta je
ponovno pokazala, da je
zakon potreben, da pa so
pogledi strank zelo ra-
zlični.
Trenja v SND j
LJUBLJANA, 12. febru-,
arja (Večer) - Slovensko na-
cionalno desnico pestijo \
precejšnja notranja trenja.
Poslanec Marjan Poljšak |
namreč zahteva čimprejš-
nji sklic izrednega kongre- j
sa stranke, na katerem bi) i
izvoUli novo vodstvo.Svojo i
zahtevo je podprl s podpisi
12 občinskih odborov
stranke, utemeljil pa s sla-
bim uspehom stranke na
lokalnih volitvah in z mož-
nimi nepravilnostmi v fi-
nančnem	poslovanju
stranke.
Drnovšelc na
Kitaisicem
LJUBLJANA, 12. febru-
arja (Republika) - Predsed-
nik vlade dr. Janez Drnov-
šek je začel petdnevni ,
uradni obisk na Kitajskem, 1
keunor ga je povabil kitaj-
ski premier Li Peng. Srečal
se bo z najvišjimi predstav-'
niki političnega in gospo-
darskega življenja Ki-
tajske.
Pahorjeva
Icandidatura
LJUBLJANA, 8. febru-
arja (Delo) - Borut Pahor bi
rad nasledil Zorana Tha-
lerja na mestu predsednika
odbora za mednarodne od- i
nose v državnem zboru.
V tem odboru je sedaj pod-
predsednik, sicer pa posla-
nec združene liste.
—NOVI TEDNIK—I
Odgovorni urednik: Branko
Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklič. ■
Uredništvo: Marjela Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja-
nja Intihar, Brane Jeranko,
Ksenija Lekič, Edi Masnec, Ur-
ška Selišnik, Ivana Stamejčič.
Željko Zale. Tehnično ureja-
nje: Franjo Bogadi, Robert
Kojterer, Igor Šarlah. Obliko-
vanje: Minja Bajagič. Tajhic«
uredništva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernova',
19, Celje. Telefon: (063) 442-
500, fax 441-032.
Javna dela v Celju so upravičena
Blažilo probleme brezposelnih In preprečulelo nllhovo potiskanle na rob družbe
— CellanI med naluspešnelšiml ¥ SlovenUl
Upravni odbor republiškega zavoda za
zaposlovanje je minuli teden že peto leto
zapored objavil razpis programa javnih
del. Doslej so na razpisih kot naročniki
sodelovali občinski izvršni sveti, odslej
bodo to občinski sveti, po novem pa se
lahko vključijo še nekateri zasebni orga-
nizatorji javnih del z dodeljeno licenco,
ki v svoje programe javnih del vključuje-
jo tudi brezposelne strokovnjake.
Predstavniki republiškega zavoda za
zaposlovanje v Celju so se pred dnevi že
sestali z župani celjske, štorske, vojniške
in novih občin na območju bivše šmarske
občine. Prav vsi so izrazili veliko zani-
manje in pripravljenost za razvijanje
programov javnih del, vendar pa do kon-
kretnejših dogovorov, s kakšnimi pro-
grami bodo kandidirali letos, ni prišlo.
Vse kaže, da bosta novi občini Vojnik in
Štore pripravo strokovnih predlogov za
natečaj letos še prepustili Celjanom. Po
ocenah republiškega zavoda za zaposlo-
vanje oziroma njegovega odbora za izbor
javnih del so namreč Celjani na področju
javnih del med najuspešnejšimi občina-
mi. Na lanskem natečaju, na primer, so
za republiški denar kandidirali s 23 pro-
grami javnih del in dobili odobrenih 17.
Celjska posebnost je tudi to, da so neka-
tera javna dela naravnana v možnost
kasnejšega odpiranja novih delovnih
mest. Doslej so iz javnih del brezposelni
že prešli v stalne službe v podjetjih Pro-
signal, Baby Boom in Univrt. Se prav
posebej pa je treba omeniti tudi podjetje,
ki ga je ustanovilo deset invalidov, s ka-
terimi so se javna dela na Celjskem in
lahko bi rekli tudi v Sloveniji pravza-
prav začela. Že leta 1990, torej eno leto,
preden je Slovenija sistematično začela
izvajati javna dela, so na območni enoti
Celje v okviru javnih del izvedli tako
imenovani celjski eksperiment z vrtci.
Po začetnem nezaupanju in odporu do
drugačnih oblik zaposlovanja se je v mi-
nulih štirih letih zanimanje za izvajanje
in vključevanje v javna dela močno pove-
čalo med iskalci zaposlitve, pa tudi
v družbi kot celoti. Leta 1991 je bilo na
območju, ki ga pokriva celjska enota re-
publiškega zavoda za zaposlovanje,
v šest programov javnih del vključenih
75 brezposelnih oseb, lani pa je bilo pro-
gramov že 60, število vključenih oseb pa
se je povzpelo na 510. Kot pravijo v celj-
ski enoti, bi lahko lani, če jih ne bi ome-
jevale finance, v javna dela gotovo vklju-
čili še najmanj za polovico toliko brezpo-
selnih.
Vedno več ljudi brez zaposlitve prav
v javnih delih vidi rešitev za svojo dolgo-
trajno brezposelnost, predvsem pa mož-
nost za kasnejšo zaposlitev. V letih 92 in
93 se je namreč samozaposlilo kar pre-
cejšnje število v javna dela vključenih
oseb, nastali pa sta tudi dve podjetji, ki
poslujeta vse bolj uspešno in zaposlujeta
tudi nove kadre, izključno iz vrst brezpo-
selnih.
Največ brezposelnih, 160, je bilo lani
vključenih v socialno varstvene progra-
me, ki v večini primerov pomenijo pomoč
in nego na domu. To je vsekakor vzpod-
buden podatek, saj pomeni, da se kako-
vost programov dviguje in da javna dela
pridobivajo svojo pravo vrednost. V pre-
teklih letih je bila namreč večina progra-
mov namenjena enostavnejšim delom na
področju komunalne infrastrukture,
v katera so se večinoma vključevali mo-
ški. Z dvigom kakovosti programov se je
zato lani povečal tudi delež vključenih
žensk, povečal pa se je tudi odstotek lju-
di s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo.
V minulih letih se je tudi pokazalo, da
so javna dela marsikomu postala edina
priložnost za kasnejšo zaposlitev. Med
ljudmi, vključenimi v javna dela, je na-
mreč vse več takšnih, ki čakajo na zapo-
slitev že tri leta ali več in prav pri njih so
najbolj opazne vse negativne posledice
dolgotrajne brezposelnosti. Praviloma so
te osebe starejše od 35 let, nimajo ustrez-
ne izobrazbe, že nekaj časa so brez soci-
alne varnosti, močna ovira za ponovno
zaposlitev pa je predvsem njihova sta-
rost. Le redki m^ njimi si lahko sami
poiščejo novo službo, zelo malo pa se jih
odloči za prekvalifikacijo. Zato se pogo-
sto zgodi, da ljudje javna dela enotavno
nočejo zapustiti. Kot ugotavljajo v celj-
ski enoti zavoda za zaposlovanje, so bila
javna dela v lani na Celjskem uspešna
tudi zato, ker je javna dela zapustila do-
bra petina oseb, od katerih jih je večina
našla delo za določen ali nedoločen čas,
12 ljudi pa je našlo delo s samozapoli-
tvijo.
Kot pravi vodja celjske enote Bojana
Korent, imajo v Celju zopet precej pobud
za izboljšanje programov javnih del, ne-
kaj novosti, tudi na osnovi celjskih izku-
šenj, pa naj bi letos uvedel tudi republi-
ški zavod. V vsebinsko podporo in fincin-
ciranje javnih del naj bi se poleg ministr-
stva za delo vključilo še več drugih mini-
strstev, kar pomeni, da bi bilo na voljo
tudi več denarja.
J. INTIHAR
Lani so v občini Celje izvajali 23 progra-
mov javnih del s 190 udeleženci, v La-
škem je bilo v pet programov vključenih
55 brezposelnih, v konjiški in šentjurski
občini so imeli po šest programov, vklju-
čenih pa je bilo 36 oziroma 35 oseb,
v šmarski občini so imeli programov kar
16, udeležencev je bilo 75, v občini Žalec
pa so v okviru javnih del organizirali tri
programe za 112 brezposelnih.
it. 7. - 1«. februar 1995
T
DOGODKI
protestni shod v Hruševcu
NoegME
y Šentjurju so prebivalci
^tnega predela Hruševec ter
Hne Kozarice pripravili na-
'vedani mirni opozorilni
Več sto občanov je javno
jotestiralo zaradi zaprtja do-
avtomobilske promet-
p povezave s središčem Šent-
ujji. Odkar je zgrajena mest-
I obvoznica, jim je ostala le
(špot, z avtomobilom pa tno-
ijg več kilometrov naokoli,
j0io tovarne Emo. Zato zah-
jyajo čim prejšnjo izgradnjo
Izvoza pri Bohorju, pod že-
^oiško progo in mestno ob-
oznico.
pjamen zborovanja je pojas-
jj občinski svetnik Robert
Ijfuša iz Hruševca. Prebral je
rotestno izjavo, v kateri so
rajani podrobno opisali svoje
(hteve. Član uličnega odbora
, Hruševca Anton Selič je
imenu zborovalcev opozoril
g gostoto prometa na progi
obvoznici in tudi na po-
lanjkanje vozniške kulture
porabnikov obvoznice. Zna-
0 je, da večina vozi hitreje,
ot je predpisano, kar ogroža
BŠce iz hruševske smeri. Član
Ibora Franc Škobeme je na-
) župana Malovrha posebej
pozoril na vprašanja, ki pe-
tijo prebivalce Hruševca in
oline Kozarice ter poudaril,
a imajo zaradi daljše poti
recej večje stroške.
Župan Jurij Malovrh je zbo-
pvalcem dejal, da njihovo
zahtevo po podvozu podpira,
pristojni občinski svetnild pa
bi se o tem morali tudi odloči-
ti. Potrebo po podvozu pri Bo-
horju morajo krajani seveda
uvrstiti tudi v letne plane svo-
jih krajevnih skupnosti. Opo-
zoril pa je na pomanjkanju de-
narja, saj je cesta mimo Bo-
horja lokalna, zato mora obči-
na zgraditi podvoz, predvido-
ma vredn 354 milijonov SIT,
s svojim denarjem.
V Slovenskih železnicah so
obljubili, da bodo za podvoz
prispevali 20 milijonov. Re-
cenzijo projekta podvoza pri
Bohorju opravljata profesorja
Škrabl in Travner z maribor-
ske tehniške fakultete (rezul-
tate naj bi izvedeli najpozneje
v začetku marca), za nadvoz
ali nadhod pa profesor Gabri-
jelčič z ljubljanske gradbeni-
ške fakultete. Sicer pa bo prva
razprava o letošnjem šentjur-
skem občinskem proračunu,
kjer naj bi našli tudi denar za
rešitev prometne zagate Hru-
ševca, 27. februarja, ko se bo
sestal šentjurski občinski svet.
Na zborovanju so prisotni
podpisovali izjavo o podpori
prizadevanjem za izgra^jo
podvoza. V odboru pravijo, da
so doslej zbrali že nad šeststo
podpisov.
BRANE JERANKO
Foto: SHERPA
Krajani Hruševca so množično protestirali.
Zgodovinsko
srečanje v vesolju
Ameriško vesoljsko plo-
vilo Discovery se je v veso-
lju približalo ruski vesolj-
ski postaji Mir na manj kot
12 metrov, kar je zgodovin-
ski rendez-vous vesoljske
tehnologije dveh nekdanjih
velesil in nasprotnic v ob-
dobju hladne vojne. Prvo
srečanje je bilo samo gene-
ralka za še en dogodek, ki
bo po svojih razsežnostih
še bolj zgodovinski, zgodil
pa naj bi se junija. Takrat
naj bi ameriški vesoljski
trajekt celo pristal na ruski
vesoljski postaji Mir. Sicer
pa ZDA in Rusija načrtuje-
ta, da bi leta 1997 zgradili
skupno vesoljsko postajo,
vredno 40 milijard dolar-
jev. Prvi rendez-vous, ki so
ga uspešno izvedli, je bil
nekaj časa sicer pod vpra-
šajem. Plovilu Discovery je
namreč že takoj po vzletu
začelo puščati gorivo, dan
kasneje pa je prišlo še do
neke večje okvare. Ruski
strokovnjaki so Discovery-
ju zato dovolili, da se lahko
Miru približa največ na 122
metrov, če bo gorivo še na-
prej puščalo. Bali so se na-
mreč, da bi delci zamrznje-
nega goriva lahko poško-
dovali občutljive optične
senzorje na Sojuzovi ladji-
ci, s katero se bodo trije
astronavti s postaje Mir
naslednji mesec vrnili na
zemljo. Ameriški strokov-
njaki so rusko odločitev
sprejeli z negodovanjem in
menili, da so ruske bojazni
neupravičene. Po dolgo-
trajnih pogajanjih jim je
Ruse uspelo v to tudi pre-
pričati.
Poljslca politična
kriza
Poljski predsednik Wa-
lensa je od predsednika
vlade Pawlaka zahteval,
naj nepreklicno odstopi.
V nasprotnem primeru, je
zagrozil Walensa, bo raz-
pustil parlament in ustano-
vil začasno vlado. Tako do-
ma kot v svetu so grožnje
Walense, simbola Solidar-
nosti in dobitnika Nobelo-
ve nagrade za mir, sprejeli
s številnimi kritikami. Ne
glede na kritike in pohvale,
ki jih je doživela sedanja
vlada, pa se je premier
Pawlak v času, ko Poljska
dosega vidne gospodarske
uspehe vseeno odločil, da
odstopi. Vladajoča koalici-
ja je za novega predsednika
vlade predlagala sedanjega
preds^nika sejma (parla-
menta) in enega izmed
poljskih socialdemokrat-
skih voditeljev 01eksyja,
vodstvo parlamenta pa bo
prevzel sedanji podpred-
sednik parlamenta Zych,
s tem pa bodo ohranili se-
danje koalicijsko razmerje.
01eksy se doslej še ni odlo-
čil, ali bo sprejel ponujeni
mandat, zaenkrat pa še tu-
di ni povsem jasno, ali Wa-
lensa sprejema ali zavrača
01eksyjevo kandidaturo..
Eksplozija na
Gradiščanskem
v kraju Obenvart na
Gradiščanskem je odjekni-
la eksplozija, ki je zahteva-
la življenje štirih Romov.
Policija je sprva mislila, da
je šlo za medromski spo-
pad, vsi kasnejši indici pa
so pokazali, da gre za nov
val rasističnega terorja. Na
kraju zločina je namreč na-
šla tablo, na kateri je bil
napis: Romi, nazaj v Indijo.
Storilci so razstrelivo pod-
taknili pod tablo, ko pa so
jo Romi hoteli umakniti, se
je razstrelivo aktiviralo. Le
36 ur po prvi eksploziji je
v dvojezičnem kraju Štinac
(Stinatz), kakih 15 kilome-
trov južno od Obenvarta
odjeknila druga eksplozija.
Storilci so razstrelivo to-
krat podtaknili v zaboj za
smeti, eksplozija pa je hu-
do poškodovala nekega
smetarja. Kmalu zatem se
je na Gradiščanskem poja-
vilo pismo, v njem pa grož-
nje, da bodo umrli vsi s hr-
vaškim priimkom v kraju
Ollersdorf. Kasneje se je
pojavilo še eno takšno pi-
smo, njegov pošiljatelj pa
je BBA-Bajuvarska osvo-
bodilna armija. Pismo sta
prejela odvetnika dveh ob-
toženih neonacistov. Po-
dobno pismo (isti pošilja-
telj!) je lani po atentatu na
dvojezično ljudsko šolo
v Celovcu prejel tudi ta-
kratni slovenski zunanji
minister Peterle. Avstrijski
policisti so že zabeležili pr-
vi uspeh. Na ostankih raz-
streliva v Obenvartu so na-
mreč našli prstni odtis, ki
verjetno pripada izdeloval-
cu bombe oz. atentatorju.
Srečanje Clinton
- Kotil
v Washingtonu je ameri-
ški predsednik Clinton
sprejel nemškega kanclerja
Kohla. Državnika sta se
največ pogovarjala o širitvi
vojaške zveze Nato in o od-
nosu Zahoda do Rusije.
Oba bi Sevemoatlantsko
zvezo rada razširila na ne-
katere države vzhodne
Evrope, vendar nočeta raz-
jeziti Rusije. Njen predsed-
nik Jelcin namreč meni, da
bi širitev in krepitev Nata
pomenila nevarnost za Ru-
sijo. Clinton in Kohl sta tu-
di menila, da mora Zahod
še naprej podpirati Borisa
Jelcina kot prvega moža
v Kremlju, glede dogajanj
v Čečeniji pa sta si bila
enotna, da gre za rusko no-
tranjepolitično zadevo.
Kar se tiče Čečenije, je
predsednik Clinton državi
ponudil 20 milijonov do-
larjev človekoljubne pomo-
či. Tema pogovora so bile
tudi razmere v BiH, vendar
državnika nista sprejela
nobenih novih predlogov.
Poleg tega sta razpravljala
še o zmanjševanju jedrske
nevarnosti po svetu in
o tem, kdo naj bi prevzel
vodstvo Svetovne trgovin-
ske organizacije. Nemški
kancler Kohl se je sestal
tudi s politično bližjimi
konservativci iz republi-
kanske stranke.
Potres v Kolumbiji
Severozahodno Kolum-
bijo je prizadel močan po-
tres z močjo 6,4 stopnje po
Richterjevi lestvici. Za po-
sledicami potresa, katerega
sunek je trajal skoraj pol
minute, je umrlo najmanj
30 ljudi, več kot 200 pa jih
je bilo ranjenih. To je naj-
hujši potres v državi v zad-
njih desetih letih; leta 1983
je namreč v potresu v me-
stu Popayan življenje izgu-
bilo 250 ljudi. Sedanji po-
tres je najhuje prizadel
prebivalce mesta Pereira
v državi Risarraldo, ki je
središče kavne industrije,
nič kaj bolje pa ni bilo še
v devetih drugih velikih
mestih v petih zveznih dr-
žavah. V zvezni državi Ri-
sarraldo so razglasili izred-
ne razmere, v Pereiri pa
policijsko uro, da bi pre-
prečili kraje, saj je veliko
ljudi v paniki zapustilo do-
move.
ftkontaclja regresa res le za iztirance?
ieki/an/l Uelavcl obrala Tekstilne tovarne Preboia v Pristavi se počutijo opeharjene
i V času okoli novega leta so delavci
|eboldske tekstilne tovarne dobili po
i tisoč tolarjev, kar naj bi bila ne-
nkšna akontacija regresa za letošnje
cto. Poleg tega so dobili še paket,
i njem je bila menda posteljnina, de-
■vci obrata Tekstilne tovarne Prebold
p Pristavi pa so ostali brez obeh, sicer
te ne pretirano razkošnih daril.
I Nad ravnanjem vodstva preboldske
lovame, po novem delniške družbe, so
belavci v Pristavi ogorčeni. Izvedeli so
penda samo to, da so v Preboldu sklep
P razdeliti vi desetih tisočakov in pake-
tov sprejeli v začetku lanskega decem-
!)ra. Vedo tudi to, da so ljudje v matič-
ni firmi dobili denar in pakete, med-
lem ko so v Pristavi ostali praznih rok.
Delavci se jezijo in seveda jih zanima,.
zakaj so na njih pozabili.
Poklicali smo v Tekstilno tovarno
Prebold in zahtevali pojasnilo. Direk-
tor Henrik Pušnik nam je povedal: »V
Pristavi je imela Tekstilna tovarna
v preteklosti svoj obrat, ker pa je pri-
šlo do prekinitve sodelovanja z nem-
škim partnerjem, smo ukinili tamkajš-
njo proizvodnjo nogavic. Obrat danes
stoji in je v državni lasti, ker je treba
razrešiti tudi denacionalizacijsko
vprašanje. V Pristavi je bilo zaposle-
nih približno 30 ljudi, kljub ukinitvi
proizvodnje smo za vse delavce, razen
treh, našli zaposlitev. 15 naših nekda-
njih delavcev dela v Korsu, preostali
pa v Konfekciji Šmarje. Tisti v Korsu
delajo brez problemov, tisti v Konfek-
ciji Šmarje pa hočejo na zavod.
O akontaciji regresa in paketih pa to-
le: obrat v Pristavi ni več naš, ljudje
niso več naši delavci in zato jim denar
oziroma posteljnina ne pripadata.
Imamo pa še vedno obrat v Sv. Štefa-
nu, kjer 60 ljudi dela nogavice in ku-
hinjski program, ti ljudje pa so tako
kot ostali delavci v Preboldu dobili
akontacijo regresa ter pakete.«
Tako je pojasnil direktor Tekstilne
tovarne Prebold. Delavci pa se še ved-
no sprašujejo: če jim že ne pripada
akontacija regresa, kaj je z odpravni-
no, za kar se vodilni v Preboldu prav
tako ne zmenijo?
IRENA BAŠA
Spominska slovesnost na Stranicah
v nedeljo je minilo petde-
let od zločina, ki ga je
Jgrešil okupator nad ne-
•olžnimi žrtvami v Grabnu
Frankolovim in Strani-
(»mi.
Spominske slovesnosti so
se poleg svojcev padlih in
predstavnikov občine udele-
žili tudi številni občani ter
tako počastili spomin na sto
nedolžnih žrtev, ki so na tem
koščku slovenske zemlje na-
šle svoj zadnji dom. S svojo
prisotnostjo so opozorili, da
našega pravičnega osvobo-
dilnega boja ne smemo poza-
biti, 'saj pomeni svetel del
naše zgodovine.
Spominsko slovesnost so
skupaj pripravile občine Ce-
lje, Vitanje, Zreče in Sloven-
ske Konjice.
Slavnostni govornik, zre-
ški župan Jože Košir, je po-
udaril, da smo lahko Sloven-
ci upravičeno ponosni na
svojo zgodovino, saj smo že
daljnega enainštiridesetega
leta svetu pokazali, da se
znamo boriti za svojo svobo-
do, da smdr sposobni postati
moderen, samostojen, svobo-
den narod, zato lahko s po-
nosom slavimo osvobodilni
boj, ki ga ne smemo istovetiti
z revolucijo. Danes, ko v sve-
tu znova dviga glavo fašizem
in se celo porajajo težnje po
spreminjanju mirovnih po-
godb, se moramo toliko bolj
zavedati pomena upora ma-
lega naroda v takratni oku-
pirani Evropi.
V kulturnem programu so
sodelovali MPZ Zreče ter
učenci osnovnih šol Franko-
lovo. Stranice in Zreče. J. H.
iff. 7. - 16. februar 1995
GOSPODARSTVO
Premoženje
v Uniorju ni
bilo
oškodovano
v zadnjem času so se
v javnosti pojavile govorice
o oškodovanju družbenega
premoženja v zreškem Uni-
orju. Po neuradnih podat-
kih naj bi bilo premoženje
oškodovano za približno
. 140 milijonov tolarjev.
Za podrobnejša pojasni-
la smo zaprosili družbene-
ga pravobranilca Slavka
Resnika, ki je govorice za-
vrnil in povedal naslednje:
»V zvezi z Uniorjem sem
izdal potrdilo, da ni bilo
oškodovanja družbenega
premoženja po 48. členu
Zakona o lastninskem pre-
oblikovanju podjetij. Tudi
Agencija za plačilni pro-
met, nadziranje in informi-
ranje je po mojih informa-
cijah Unior obvestila, da so
bile opravljene potrebne
knjigovodske uskladitve in
da ne bo izdana nobena od-
ločba. To torej pomeni, da
so izpolnjeni pogoji za last-
ninjenje Uniorja ter da
takšne in drugačne infor-
macije o oškodovanju pre-
moženja, ki so se pojavile
v javnosti, niso točne.«
IB
Metka prodana Švicarjem
Delavci ostajalo v potlleUu, novi lastnik pa načrtuje posodobitve
Včeraj sta minili dve leti od
uvedbe stečaja v celjski Metki,
zdaj pa je novi večinski lastnik
podjetja Metka Tekstil švicar-
ska delniška družba Spilag
AG, lastnik te družbe pa je po-
djetnik Giinther Eckstein.
Zaradi stečaja Metke je pred
dvema letoma moralo na za-
vod 400 tedaj zaposlenih de-
lavcev. Kasneje je družba Fil-
ba Banke Celje, ta banka pa je
bila največji upnik Metke,
v sodelovanju z državnim
skladom za razvoj kot lastni-
kom in še nekaj posamezniki
ustanovila novo podjetje Met-
ka Tekstil d.o.o. Novo podjetje
je od Metke v stečaju najelo
vse objekte, stroje in odkupilo
zaloge ter z 250 delavci nada-
Ijev^o proizvodnjo. V tem ča-
su sta bili razpisani tudi dve
dražbi za prodajo Metke, ven-
dar brez uspeha.
Konec lanskega leta je ste-
čajna upraviteljica Metke Pe-
tra Giacomelli, njeni odločno-
sti gre veliko zaslug, da proiz-
vodnja praktično nikoli ni po-
vsem zastala, s pomočjo Banke
Celje in Filbe navezala stike
s švicarskim podjetnikom
Giinterjem Ecksteinom, last-
nikom več tekstilnih podjetij
v Evropi. Delniška družba
Spilag AG je odkupila 73,
6 odstoten delež Filbe in 3,1
odstotni delež zasebnika Ivana
Žagarja v Metka Tekstil, tako
da skupni delež te družbe zna-
ša 76,84 odstotkov. Za ta delež
je Spilag AG plačal že pred
koncem lanskega leta 4,7 mili-
jona tolarjev, sklad za razvoj
in nekaj posameznikov je še
ohranilo svoje lastniške de-
leže.
Po odkupu dvotretjinskega
deleža Metke Tekstila sta bili
po sklepu stečajnega senata
pripravljeni pogodbi o prodaji
vseh nepremičnin, razen 45
stanovanj in premičnin Metke
novemu lastniku. Pogodbi sta
bili sklenjeni med Metko v ste-
čaju kot prodajalko in Metko
Tekstil kot kupcem celotne to-
varne, določali pa sta 3,3 mili-
jone mark kupnine za nepre-
mičnine in 300 tisoč mark za
stroje in druge premičnine
v tovarni. Novi lastnik je že
imenoval novo vodstvo firme,
na čelo je postavil Janeza
Gladka, ki je vrsto let živel in
delal v Švici, obenem pa je no-
vi lastnik obdržal tudi vseh
250 delavcev.
Stečajna upraviteljica Petra
Giacomelli razplet stečajnega
postopka komentira takole:
»Sama moram zdaj pripraviti
še osnutek razdelitvenega na-
črta, ki ga bo potem potrdilo
sodišče. Ko bo delitveni načrt
sprejet, se bo lahko začelo po-
plačilo ostalih upnikov, med
njimi tudi terjatve delavcem.
Te teijatve po zelo grobi oceni
znašajo 60 milijonov tolarjev,
kolikšna bo končna številka
bo znano po izračunu zamud-
nih obresti. Določen del terja-
tev bodo delavci zagotovo do-
bili, poplačilo bo verjetno iz-
vršeno v več delih. Poleg kup-
nine bomo namreč do 30. juni-
ja letos dobili še tolarsko pro-
tivrednost 300 tisoč mark iz
naslova zapadle najemnine in
odkupa zalog od Metke Tek-
stila. Lahko povem, da name-
rava novi l£istnik oziroma no-
vo vodstvo ohraniti obstoječo
proizvodnjo, jo posodobiti in
razširiti ter izboljšati kvalite-
to. Glede na dve prejšnji neu-
spešni dražbi menim, da se je
stečajni postopek relativno
ugodno zaključil.«
IRENA BAŠA
Kračun In Senjur v Celju
Gospodarski položaj Slovenije v svetu in nekatera
aktualna vprašanja makroekonomske politike - pod
tem naslovom je sinoči v celjskem hotelu Evropa pote-
kal razgovor gospodarstvenikov z znanima makroeko-
nomistoma dr. Marjanom Senjurjem z Ekonomske
fakultete v Ljubljani ter dr. Davorinom Kračunom
z Ekonomsko poslovne fakultete v Mariboru. Srečanje
so pripravili v Klubu podjetnikov Zlatorog, z gostoma
se je pogovarjal Jože Volfand, v uvodnem delu srečanja
pa so udeležencem predstavili podjetji Fit Media ter
Studio Publikum.
IB
Zlatarji prodajajo
znanje
Celjska Zlatarna je
začela sodelovati s silj
skim zavodom iz Kra^
jarska, ki namerava post
največja ruska firma zaj
kit. V Zlatarni se že ua
sabljajo ruski strokovnji
iz tega zavoda, z zavo(i(
pa je podpisan protoj
o tehničnem in poslovij
sodelovanju. Z njim so
zlatarji obvezali za prej
tehnoloških znanj in t(
nologije v krasnojarski j
vod in za sodelovai
v proizvodnji, v Celju bo
predelovali krasnojaij
zlato v vrhunske izdelke,
jih bodo prodajali p
skupno blagovno znani
Protokol predvideva tu
skupni plasma na tre^
tržiščih in postavitev skii
nega podjetja za dental
zlitine v Krasnojarsku. P
godba naj bi bila pripra
Ijena do začetka marca.
Kdo je plačal
največ davl(a?
Na območju nekdai
konjiške občine je drž
v obliki plačila dohodni
za leto 1993 največ tolaij
odštel obrtnik - država
njegov proračun olajšala
približno milijon in pol I
larjev. Tudi naslednjih c
set na lestvici najvišjih d j
plačil dohodnine prihaja
obrtniške sfere, pri čem
je četrti plačal nekai) č
milijon, sedmi okrog 4
tisoč tolarjev, deseti pa p
bližno 328 tisoč tolarj
Bistveno manj so znaŠ
doplačila med direkta
zdravniki in poslanci.
Toper 2000
delnišica družba
Pod vodstvom novei
direktorja Ivana Kramoj
ki je prišel v Toper 20
pred pol leta, so se v U
celjskem podjetju odloč
za dopolnitev progran
Poleg športne konfekcije
konfekcije za prosti časb
do začeli šivati tudi mod
konfekcijo. Za uresničit
tega načrta sta potrebi
tehnološko usposabljal
ter posodobitev likalni
naložba naj bi bila konč
na v dveh mesecih. Oben«
so se v podjetju odločili]
ustanovitev delniške drt
be, ki je nastala z lastni
denarjem zaposlenih. N«
manjši delež je 4 tisoč®
larjev, največ, dobrih (
tisoč tolarjev, pa je v del
ško družbo vložil Ivan K
mer. Delniška družba
bi bila registrirana do i
četka marca.
Certifikate lahko
hranite za Gorenf
čeprav je ob začeti
lastninskega preobliko<
nja kazalo, da se bo'
Celjskem za javno pro^
odločilo le malo podjetij,
slika zdaj že precej drug
na. Poleg laške Pivoval
Kovinotehne in vrste m^
ših podjetij se na ja'
prodajo pripravljajo W
v Gorenju. Lastnin]^
bodo zaključili sredi le^
njega leta, predvidoma!
do 40 odstotkov prem<^
nja prenesli na sklade,
odstotkov je namenjeni''!
interno razdelitev, 25 ]
stotkov pa za notranji j
kup. V javno prodajo nafl
v Gorenju ponudili iM
stotkov družbenega P|
moženja.	J
Piše Jožica Maltarič
Previdnost
posrednikov
Na torkovem borznem se-
stanku je bilo sklenjenih za
215,5 mio SIT poslov (vključno
z gotovinskim poslovanjem
' NBl, NB2), na OTC trgu pa za
4,2 mio SIT poslov. Trgovanje
z nakupnimi boni blagajniških
zapisov Banke Slovenije 2.
emisije NB2 je še vedno dokaj
živahno, čeprav je že opazna
previdnost borznih posredni-
kov. Le-ta je posledica objav-
ljenih ukrepov Banke Sloveni-
je za okrepitev tujih deviznih
tečajev. Tako je v kratkem pri-
čakovati padanje vrednosti
nakupnih bonov. Ker pa na tr-
gu vrednostnih papirjev ni po-
sebej vabljivih deviznih na-
ložb, se bo cena nakupnih bo-
nov verjetno kmalu stabilizi-
rala med 8.000,00 in 10.000,00
SIT. Vsekakor pa so bili in so
deloma še nakupni boni Banke
Slovenije 2. emisije predmet
špekulacij na Ljubljanski bor-
zi. Njihova cena se je v dobrem
mesecu dvignila iz 3.400,00
SIT na 10.600,00 SIT.
Odločitev centralne banke,
da se odpove vplivu oblikova-
nja tečaja tujih valut, je pov-
zročila na trgu precej negoto-
vosti, a le do objave novega
' paketa ukrepov. Prvi od ukre-
pov je usmerjen v zmanjšanje
privlačnosti tujih posojil, ki so
bila precej cenejša od doma-
čih. Investitor, ki bo najel po-
sojila do 5 let v tujini in ga
konvertiral v tolarje, bo moral
pri centralni banki vplačati
poseben depozit v znesku 40%
najete vsote. Povečana pa je
tudi zahtevana stopnja banč-
nih rezerv za devizna sredstva
na vpogled in to z 90% na
100%, ter uveden nov blagaj-
niški zapis s tolarsko obrestno
mero, ki pa bo namemjen sa-
mo bankam in bo vplačljiv sa-
mo ob predaji deviz. Pričaku-
jemo lahko, da se bo razmerje
med ponudbo in povpraševa-
njem na trgu vendarle spreme-
nilo, predvsem zaradi vrača-
nja dosedaj najetih pHDSojil, ki
je bistveno vplivalo na zniže-
vanje tečaja. Dolgoročno pa
bodo na tečaj vplivali, tudi
dru^, predvsem politični pre-
miki (razdelitev dolgov bivše
Jugoslavije).
Tudi pri trgovanju z delni-
canti je opazna opreznost.
Vrednosti delnic bolj ali manj
padajo, občasno prihaja do
manjših popravkov navzgor.
Pretiranega zanimanja ni niti
za najbolj živahno delnico na
Ljubljanski borzi, za Dadas,
saj je na torkovem sestanku,
zamenjalo lastnika le 136 lo-
tov. Sicer pa delniška družba
Dadas v kratkem napoveduje
dokapitalizacijo podjetja z no-
vo emisijo v višini 11.720 del-
nic. Delničarji, ki bodo lastni-
ki delnic na vnaprej določen
dan bodo imeli prvih 30 dni
prenosljivo prednostno pravi-
co do nakupa delnic nove emi-
sije s 25% popustom. V podjet-
ju bodo po redni skupščini in
opravljeni reviziji za leto 1994
opravili razdelitev delnic z do-
kapitalizacijo iz sredstev re-
zerv nerazporejenega dobička.
Poslovanje hotela Donat, ki so
ga nedavno kupili, bodo
v družbo vključili s 1. 3. 1995.
Glede na to, da bodo verjet-
no tečaji obveznic padali ne-
koliko manj, (če bodo ukrepi
Banke Slovenije dosegli svoj
namen), kot tečaji delnic, se bo
del kapitala verjetno usmeril
v papirje z valutno klavzulo.
Proficia-Dadas in CBH sporo-
čata, da vrednost enote vza-
jemnega sklada Herman Celj-
ski na dan 15. Februarja 95
znaša 1.119,4157 SIT.
Poslovni objekt na Glazlji narod do aprila
Poslovni objekt na Glaziji v Celju, v neposredni bližini policijske postaje in bolnišnice, počasi
dobiva svojo zunanjo podobo.
Objekt je projektiral Tomaž Strehovec, gradijo ga delavci Gradisa, dokončan pa bo predvi-
doma aprila. Obsegal bp približno 2.500 kvadratnih metrov poslovnih površin, gre pa za gradnjo
za trg. Nove prostore bodo dobili Zavod za zaposlovanje, frizerstvo, cvetličarna, butik, kozme-
tika, trgovina s tekstilom, bistro, Zavarovalnica Maribor, območna gospodarska zbornica,
predstavništvo ter projektivni atelje.	IB, Foto: EDI MASNEC
Ponudba:
-	MIK Markt d.o.o. Ljublja-
na nudi okna z izolacijskimi
stekli ter vhodna, notranja in
garažna vrata. Izdelke naredi-
jo tudi po meri. Informacije:
tel. in fax 061/556-402 (Marko
Kocutar).
-	Podjetje Promise d.o.o. Ža-
lec nudi storitve obdelave ko-
vin okroglih in oglatih izdel-
kov (struženje, rezkanje, vrta-
nje, skoblanje, notranje in zu-
nanje brušenje, kaljenje v va-
kumski komori, centriranje,
poboljšanje, popuščanje, var-
jenje, razrez, krivljenje) ter
tržne storitve za plasma izdel-
kov na domačem trgu in tržiš-
čih nekdanje YU. Informacije:
tel. 711-034 (Aleš Pepel).
-	Podjetje Inovacija d.o.o.
Miklavž pri Mariboru nudi in-
dustrijsko logistično opremo:
transportno (razne vrste pre-
kladalcev), hidravlično (tovor-
na dvigala, dvižne mize idr.),
manipulativno (razne vrste
palet, zabojev idr.) ter skla-
diščno (različne vrste regalov).
Informacije: tel. 062/892-073
in fax 062/692-185 (Robert
Ekart).
- KmetijskazadrugaŠempe-
ter v Savinjski dolini daje
v najem pisarniški prostor cca
22 m^ ustrezno infrastruktur-
no urejen in poslovni prostor
cca 160 m^ za trgovino s teh-
ničnim blagom oz. z neživil-
skimi proizvodi s skladiščem.
Prostor je infrastruktumo
urejen. Informacije: tel. 701-
418 (ga. Planinšek).
Povpraševanje:
-Podjetje Grin d.o.o. Celje
povprašuje po skobljanih ali
neskobljanih bukovih elemen-
tih, 7 različnih dimenzij, dol-
žine v razponu od 183 do 610
nrni, širine od 45 do 76 mm ter
debeline od 16 do 38 mm. Red-
na mesečna dobava večjih ko-
ličin, podrobnejši seznam di-
menzij in količin je na voljo na
Območni Gospodarski zborni-
ci v Celju. Informacije: tel. 25-
707 in fax 24-126 (Boris Ko-
šu tnik, Janez Levstek).
- Podjetje Promise d.o.o. Ža-
lec je zainteresirano za koope-
racijske posle. Razpolagajo
z raznoliko strojno opremo za
obdelavo kovin. Informacije:
tel. 711-034 (Aleš Pepel).
-Podjetje Lagea Internati-
onal d.o.o. Brežice išče trgovce
ali proizvajalce na področju
oblazinjenega pohištva, zain-
teresirane za storitve v okviru
omenjene dejavnosti po načr-
tih in skicah naročnika. Infor-
macije: tel. 0608/64-625 in fax
0608/64-583 (Goran Ledič).
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za Informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
(061) 150-122 interno 290, 292,
293 ali direktno 215-631.
if. 7.-16. februar 1995
5
GOSPODARSTVO
Blagovnica v fotelju
l^gnska bruto realizacija v podJeUu Fll Medla presega 4 mUUone nemških mark
Celjan Jože Volfand sodi s svojim po-
djetjem Fit Media med pionirje katalo-
ške prodaje v Sloveniji. Po novem letu se
je moralo podjetje preseliti na začasno
lokacijo v prostore bivšega Ema. Kmalu
l^o spet na svojem, o kataloški prodaji
pa Jože Volfand pravi: »Še zdaleč niso
izkoriščene vse rezerve.«
V	Fit Medii ste si morali poiskati za-
časne prostore zaradi gradnje Interspa-
fa. Med najemniki prostorov LIK Savi-
nja je bilo pred meseci veliko hude krvi,
ker so vas hoteli v kratkem času postaviti
čez prag. Kako ste se zdaj dogovorili
I investitorjem?
V	prostore Ema smo se preselili v za-
četku januarja, ker je Vegrad kot izvaja-
lec gradnje novega centra, mislim, da je
tudi investitor, moral porušiti prostore,
ki smo jih imeli v najemu. Emo pomeni
za nas začasno rešitev, sprejeli smo jo
sporazumno s konzorcijem Lik Savinja
in Ve^adom, čeprav nam ne ustreza naj-
bolje in vpliva na poslovne rezultate. Od
predstavnikov Vegrada, bivšega celjske-
ga izvršnega sveta in konzorcija smo do-
bili garancije, res le besedne, da bomo
v predvidenem roku lahko nadaljevali
našo dejavnost v novih prostorih. Ta lo-
kacija bo na zemljišču Lik Savinje blizu
Avtotehnike in bo v istem kompleksu kot
trgovski center Interspar. Imeli bomo
1600 kvadratnih metrov poslovnih, tr-
govskih in skladiščnih prostorov. Objekt
že gradimo, izvajalec je Vegrad, nove
prostore naj bi po sedanjih načrtih odprli
konec marca. V novem objektu bo trgovi-
na kataloške prodaje s specializirano po-
nudbo nekaterih zelo atraktivnih arti-
klov, predvsem za rekreacijo in prosti
čas, trgovina pa bo obsegala 180 kva-
dratnih metrov.
V	nekdanje prostore Fit Medie ste po-
dobno kot vsi drugi najemniki vložili
precej denarja. Vam je bila priznana
j kakšna odškodnina?
' Fit Media se je iz hotela Evropa selila
zato, ker smo potrebovali večje prostore
- takrat smo postali najemniki Lik Savi-
nja. Vendar pogodba ni predvidela nado-
nestitve denarja, ki smo ga vložili v ob-
novo prostorov. Zato nismo dobili niče-
sar in s tem se je bilo treba pač sprijazni-
ti. Stvari skušamo sporazumno reševati
in upamo, da se bo vse še dobro izteklo.
Fit Medio poznajo ljudje predvsem po
btaloški prodaji. Zakaj ste se odločili
ravno za tako obliko?
Kot novinar in tudi zasebno sem veliko
potoval po svetu in na teh svojih popoto-
vanjih ugotavljal, da je kataloška proda-
ja v tujini zelo priljubljena to da je v če-
dalje večjem vzponu. V Evropi prodajo
8 do 10 odstotkov izdelkov preko katalo-
ške prodaje, v ZDA celo 20 odstotkov. Mi
smo leta 1990 najprej ponudili katalog
daril, odmev je bil dober in potem smo
vsake 3 mesece pripravili nov katalog
v nakladi 300 tisoč izvodov, uvedli smo
dostavo na dom ter pošiljanje naročene-
ga blaga po pošti. Naša lanska bruto
realizacija znaša preko 4 milijone mark,
zabeležili smo 163-odstoten trend rasti,
kar realno pomeni 43 odstotno poveča-
nje. Številke jasno kažejo, da se čedalje
več kupcev odloča za nakup s pomočjo
katalogov.
Kje so po vašem vzroki za razmah ka-
taloške prodaje tudi v Sloveniji?
Dva razloga sta bistvena. Pivič, kata-
log ponudi ljudem do tisoč artiklov, torej
si v petnajstih minutah lahko ogledaš
pravo pravcato veleblagovnico različnih
artiklov in različnih se^entov. To lahko
človek naredi v naslanjaču, ne p>ptrebuje
avtomobila in parkirnega prostora. Dru-
gi razlog pa je čas. Predvsem ženske nam
priznavajo, da preprosto nimajo več časa
za obhode trgovin. In nenazadnje je po-
membno še dejstvo, da je kupec čedalje
bolj zavarovan. Če mu artikel ni všeč, ga
v določenem času lahko vrne, tako da ne
kupuje mačka v žaklju. Sicer pa kupcem
poskušamo že v katalogu posredovati
čim več informacij o izdelkih, morebitna
nesoglasja pa vedno rešujemo sporazum-
no. Ce kupec naročenega izdelka ne dobi
v predvidenem roku, ga pokličemo in se
mu opravičimo. Držimo se načela, da ima
kupec vedno prav.
Kako pa so kataloško prodajo sprejeli
proizvajalci?
Zanimanje pri dobaviteljih je precejš-
nje, čeprav mi prodajamo oglasni pro-
stor. Oglas v katalogu je pač promocija,
ne samo prodaja. Nekatera podjetja za-
radi dobrih prodajnih rezultatov kar na-
prej sodelujejo v katalogu. So pa še veli-
ke rezerve pri učinku prodaje. Načrtuje-
mo, da bi v določenem času dosegli 5- do
6- odstotni odmev pri katalogu, to so
namreč evropske norme pri kataloški
prodaji. Zaenkrat smo zadovoljni, morda
je naša prednost na slovenskem tržišču
tudi v tem, da smo pionirji kataloške
prodaje, na tržišču smo pet let in tudi
med kupci imamo dober imidž.
Kje vse kupujejo ljudje izdelke, ki ji
ponujate v svojih katalogih?
Pokrivamo praktično celoten sloven-
ski prostor, naročila dobivamo tudi iz
Ljubljane. Vse je odvisno od tega, kako
znamo ujeti sezonski čas prodaje, pri-
sluhniti temu, kaj je v svetu popularno,
zagotoviti je treba kakovost in ustrezne
cene. Pripravljeni pa bi bili sodelovati
tudi s kakšno večjo trgovsko firmo, ki bi
katalog lahko uporabila za svojo promo-
cijo in za kataloško prodajo.
Ljudje pričakujejo, da bodo izdelki, ki
jih ponujate v katalogih, cenejši v pri-
merjavi s tistimi v trgovinah. Včasih pa
je slišati očitke, da je kataloška prodaja
še dražja. Kaj menite o tem?
F*rav nobene logike ni v takšnem raz-
mišljanju, ker so fiksni stroški dejansko
višji kot v maloprodaji. Izdelek je treba
zapakirati, ga poslati, v resnici je še več
dela, da pride do kupca. Ne glede na to
poskušamo v katalogu imeti konkurenč-
ne cene. Stroški tiska in storitev so pri
nas silno visoki, doslej smo tiskali doma,
sedaj pa iščemo ponudbe v tujini. Kon-
kretno znašajo samo stroški kataloga 12
do 13 milijonov tolarjev.
Imate v kataloški prodaji kakšne po-
sebne načrte za letošnje leto?
Odločili smo se, da bomo namesto 300
tisoč tiskali samo 200 tisoč katalogov.
Delno bomo še vedno obdržali naključno
distribucijo, obenem pa bomo 50 tisoč
stalnim kupcem začeli pošiljati kataloge
na njihov naslov.
Kako pa je s konkurenco pri kataloški
prodaji?
V Sloveniji je več kot deset različnih
katalogov. Konkurenca je močna, kar je
dobro in normalno, seveda pa to pomeni,
da si moramo prizadevati za ohranitev in
večanje tržnega deleža. Ohranili bomo
štiri izdaje kataloga letno, poleg novih
prostorov bomo imeli v najemu še trgovi-
no v centru Interspar v Celju. V njej bo
specializirana ponudba izdelkov za pro-
sti čas, fitnes, razvedrilo, šport in zdrav-
je. Seveda pa je kataloška prodaja le del
naše aktivnosti in tudi v prihodnje se
bomo posvečali še drugim dejavnostim.
IRENA BAŠA
Foto: SHERPA
V zasebnem družinskem podjetju Fit Me-
dia je redno zaposlenih 11 ljudi, poleg
tega imajo še približno 20 pogodbenih
delavcev, v najhujših konicah pa dela od
40 do 45 ljudi.
Kataloška prodaja pomeni v strukturi
prihodka Fit Medie 65 odstotkov. Sicer
pa se v tem podjetju ukvarjajo še z založ-
ništvom, izdelavo promocijskih publika-
cij, prospektov, komercialnih map, ce-
lostnih podob, katalogov, pripravljajo
revijo Aerodrom Ljubljana, Fit Media pa
ima tudi status oglasne agencije. Med
drugim so poskrbeli tudi za celostno pri-
pravo in izvedbo promocije ter propa-
gandno akcijo za Cash and Carry Merca-
tor Blagovni center Ljubljana. Letos se
lotevajo dveh velikih projektov. Fit Me-
dia je organizator prvega slovenskega fe-
stivala Aritas, festivala satire in humor-
ja. Maja bo festival v Šmarju, jeseni pa
v Cankarjevem domu. Drugi projekt je
promocija Celja in Slovenije v Singenu.
Marca namreč prihaja v Celje in v Slove-
nijo skupina nemških novinarjev, obe-
nem pa bodo v Singenu organizirali raz-
stavo celjskih vedut, predavanje dr. Jan-
ka Prunka, od 24. maja do 2. junija pa bo
v osrednji mestni sejemski dvorani v Sin-
genu velika komercialna promocija go-
spodarstva, turizma in kulture celjske
regije in Slovenije.
Jože Volfand
Izplačilo dlvldend SKB banke
SKB banka d.d. je svoje delničarje obvestila, da bodo
udeleženi pri delitvi dobička banke v obliki dividende za
leto 1994, in sicer glede na število delnic, vpisanih v delni-
ško knjigo na dan 28. februarja 1995. Višina dividende bo
določena ob sprejetju zaključnega računa SKB banke na
skupščini, ki bo predvidoma v mesecu maju. Dividenda bo
na žiro račune delničarjev izplačana v roku, ki ga bo
določila skupščina banke.	jb
Kupec naj bo
tudi delničar
Tako razmišljajo v Potrošniku, kjer so
se oiJIočlll za Javno prodajo
V drugi polovici februarja
načrtujejo javno prodajo del-
nic v celjskem Trgovskem po-
djetju Potrošnik.
Direktor Maks Maček je po-
vedal, da so se v Potrošniku
odločili za javno prodajo del-
nic preprosto zato, ker je po-
djetje kapitalsko toliko vred-
no, da ni možen delavski od-
kup oziroma bi ta pomenil bi-
stveno preveliko izčrpavanje,
kar pa nima nobenega smisla.
Razen tega pa se vodstvu tega
trgovskega podjetja zdi še naj-
pametneje, da postanejo nji-
hovi kupci tudi delničarji po-
djetja. »S tem kapitala ne odli-
vamo drugam, denar pa ostaja
na našem območju,« pravi Ma-
ček. »Prepričan sem, da bo za
javno prodajo precejšnje zani-
manje, med dnigim tudi zato,
ker je podjetje visoko likvidno
in brez vsakršnih kreditov.«
Trgovsko podjetje Potrošnik
je vredno dobrih 870 milijonov
tolarjev. Zaposleni so v po-
djetje vložili svoje certifikate.
teče tudi že interni odkup.
V postopku lastninskega preo-
blikovanja bodo izdah 730.495
navadnih delnic, od tega bodo
za javno prodajo za certifikate
in gotovino namenili 40 od-
stotkov družbenega kapitala
oziroma dobrih 292 milijonov
tolarjev. Maksimalni znesek
vseh možnih vplačil pri javni
prodaji je milijon tolarjev na
fizično ali pravno osebo. Pro-
dajna cena delnice iz naslova
lastniških certifikatov znaša
1.192 tolarjev, prodajna cena
delnice iz naslova plačila z go-
tovino velja 1.760 tolarjev, do-
končna cena delnice pa bo
znana po končani javni proda-
ji. Poziv za javno prodajo bo
objavljen v teh dneh, delnice
za javno prodajo pa bo mogoče
vpisovati na sedežu podjetja
v Kocenovi ulici v Celju, v bla-
govnicah v Vitanju in v Rušah
ter v Komercialni banki Tri-
glav v Celju, Ljubljani in Slo-
venskih Konjicah.
IB
Pomembni novosti v Podlogu
Tik pred koncem minulega leta so v RTF Podlog uspeš-
no opravili dve pomembni nalogi. Zamenjali so poškodo-
vani odklopnik v 220-kV daljnovodnem polju Cirkovce ter
razširili sistem lokalne informatike.
Za zamenjavo odklopnika so potrebovali le dobrih 14
dni, izvajalec strojnih del je bilo podjetje Elkov iz
Laškega, elektromontažna dela pa so opravili delavci Ele-
sove enote v Podlogu v sodelovanju s sektorjem vzdrževa-
nje. Druga pomembna posodobitev pa je razširitev
sistema lokalne informatike, ki odsl^ ponuja predvsem
veliko več uporabnih podatkov. Tovrstni sistem v Elesu
pomeni pomembno dopolnitev v tehničnem sistemu, obra-
tovalcem v objektu pa daje celovit vpogled v fimkcije
delovanja posamezne RTP ter možnost preglednega
daljinskega vodenja RTP Selce in RTP Laško iz RTP
Podlog.	IB
Sejemsko sezono
začenja EKO 95
Sejemska sezona v mestu
ob Savinji se bo letos začela
na prvi pomladni dan, torej
21. marca, zaključila pa dan
ali dva pred prihodom na-
slednjega novega leta.
Tretji sejem EKO se bo na
celjskem sejmišču odvijal
v času od 21. do 24. marca,
predstavil pa bo tehnologijo
in opremo za varstvo živ-
ljenjskega in naravnega oko-
lja, posebna vozila gospo-
darskih javnih služb, meril-
no, regulacijsko in laborato-
rijsko opremo, ter zaščitna
sredstva in opremo.
Od 4. do 9. aprila bo že
šestič zapored potekal sejem
Avto in vzdrževanje. Pred-
stavili se bodo proizvajalci,
dobivitelji in serviserji opre-
me ter orodij za vzdrževanje
vozil, proizvajalci in proda-
jalci vozil, rezervnih delov,
dodatne opreme ter inova-
torji s področja racionalne
uporabe energije in okolju
prijaznih sredstev v avtomo-
bilski industriji. Konec apri-
la, od 21. do 23., pa bo na
sejmišču še drugi mednarod-
ni glasbeni sejem.
16. maja se bo začela
osrednja sejemska manife-
stacija v pomladanski sezo-
ni. To bo letos že 13. pomla-
danski obrtni sejem. Pod
skupno streho tega sejma bo
tudi letos vključenih več po-
dročij: vse za otroka, ideje in
inovacije, gostinska, hotelir-
ska, trgovska oprema in ga-
stronomija, bioizdelki, ste-
klo, keramika, porcelan,
umetnost in poslovna darila
ter kozmetika. Pod skupnim
naslovom Človek in prosti
čas bodo zajeta področja tu-
rizem, šport in prosti čas ter
blago široke potrošnje, pod
okriljem Pomladanskega
obrtnega sejma pa bosta obi-
skovalcem predstavljena še
gradbeništvo ter interier.
Največja sejemska prire-
ditev v Sloveniji, 28. medna-
rodni obrtni sejem, bo od 8.
do 17. septembra, od 17. do
22. oktobra pa bo Celjski se-
jem že četrtič organiziral se-
jem z naslovom Zdravje iz
narave - senior. December
bo, kot običajno, v znamenju
Miklavževega ter Božično-
novoletnega sejma.
IB
Premoženje upravljalo regile
Celjskem Kmečka družba zbrala največ v Šmarju pri
Jelšah In Mozirju
Za Kmečko družbo se je do
februarja odločilo nekaj več
56 tisoč Slovencev. Osnov-
kapital Kmečkega sklada
^je povečan na 9,49 milijarde
^•arjev. Kmečka družba pa je
^Pi^jela tudi poslovnik za delo
ll^gionalnih investicijskih od-
^fov, ki jih ustanavlja po vsej
'Sloveniji.
Kmečka družba je od Agen-
^Je za privatizacijo dobila do-
°ljenje za povečanje osnov-
J®ga kapitala Kmečkega skla-
^ 2 s 7,3 na 9,49 milijarde
larjev. Za povečanje so za-
nosili zaradi stalnega pritoka
^J^ifikatov, povprečno jih
J^fejmejo od 500 do tisoč na
Do 6. februarja je svoje
J^^ifikate v Kmečki sklad
J. Vložilo preko 23 tisoč držav-
^lov, njihova vrednost pa
^asa približno 6 milijard to-
S povečanjem osnovne-
ga kapitala bo imelo možnost
vložiti svoj certifikat v Kmeč-
ki sklad 2 še 10 do 15 tisoč
Slovencev. Po vsej Sloveniji so
zbrali več kot 56 tisoč certifi-
katov, od tega na Celjskem
približno 12 tisoč, največ
v Šmarju pri Jelšah ter Mozir-
ju.
Kmečka družba pa je spre-
jela tudi poslovnik za delo re-
gionalnih investicijskih odbo-
rov - to obliko so namreč iz-
brali za skupinsko strokovno
delo družbe. Člani odborov
bodo ljudje iz posameznih re-
gij, ki bodo sodelovali v nad-
zornih svetih podjetij iz dolo-
čene regije v solastništvu
Kmečke družbe in spremljali
njihovo poslovanje. S tem se
certifikatsko premoženje po
nmenju vodilnih v Kmečki
družbi dejansko vrača
v upravljanje v regije, od ko-
der je prišlo, družba pa si bo
s tem zagotovila učinkovit in
strokoven nadzor upravljanja
v svoji lasti.
IB
Nova delovna mesta na Zbelovem?
Predstavniki Pekarne Rogla, krajevne skupnosti Zbelovo in
konjiške občine so se pred kratkim pogovarjali o možnostih za
gradnjo nove proizvodne dvorane za potrebe Pekarne Rogla na
Zbelovem, kjer naj bi razširili proizvodnjo zamrznjenih izdel-
kov. Zaenkrat so razrešili problem zemljišča in s tem odprli pot
za gradnjo novega objekta. V njem naj bi našlo zaposlitev 15 do
20 delavcev.
Marca druga
lavna dražba
paketov delnic
V začetku marca bo na
vrsti druga javna dražba
paketov delnic, ki so jih
podjetja ob svojem lastni-
njenju prenesla na Sklad
za razvoj.
Sklad bo pooblaščenim
investicijskim družbam
prodajal pakete delnic 149
podjetij, to je 110 paketov
več kot decembra lani na
prvi dražbi. Vrednost de-
cembrskih paketov je po
njihovi izklicni ceni znaša-
la 3,4 milijarde tolarjev,
zdajšnji pa presegajo 14,5
milijarde tolarjev. Na dru-
gi javni dražbi sklada bo
ponujenih kar nekaj pake-
tov delnic podjetij, katerih
izklicna cena presega 100
milijonov tolarjev. S celj-
skega območja sta to Zla-
tarna Celje in Tekstilna to-
varna Prebold.
IB
if. 7.-1«. f«brvar 1995
DOGODKI

Zavladali so strankarski predsodki
»Pomembno le le, kam kao spada, ne pa reševanle problemov,^ pravi žalski župan MIlan Dobnik, ki
odgovarla tudi na očitke o proslavi Demosa In poučevanla v Cellu
Hrup okoli proslave ob obletnici
Demosa v Žalcu se nadaljuje.
Koliko denarja je šlo za proslavo iz
občinskega proračima? Je občina pri-
krajšana zaradi njegovega poučevanja
na celjski gimnaziji? Koliko je zaradi
tega bogatejši Dobnikov osebni pro-
račun? Zakaj je svetnike okrcal z ma-
zohisti? Na ta in še druga vprašanja
odgovarja žalski župan profesor Mi-
lan Dobnik.
Zakaj ste dali pobudo za Demosovo
proslavo, ki je bila v začetku februar-
ja v Žalcu in ki zdaj dviga toliko
prahu?
S prireditvijo v Domu II. slovenske-
ga tabora smo se sponmili pete oblet-
nice ustanovitve Demosa v Žalcu. De-
mos pomeni rojstvo oziroma začetek
večstrankarskega življenja v Sloveniji
in tudi na našem območju. Mislim, da
se ljudje niti ne zavedajo, kako po-
membno vlogo je v tistih časih odigral
ravno Žalec. Mesto in vsa dolina je
bila takrat po zaslugi zlasti štaba teri-
torialne obrambe, policije in tudi ne-
katerih posameznikov v ospredju do-
gajanj. Zato mislim, da smo dolžni
obeležiti spomin na ta dogajanja in
zato sem tudi predlagal prireditev
v počastitev pete obletnice Demosa.
Očitajo vam zapravljanje denarja iz
občinskega proračuna, prireditev bi
po mnenju nekaterih morali financi-
rati iz strankarskega denarja. Koliko
ste y resnici olajšali občinski pro-
račun?
Proslava bo stala manj kot sto tisoč
tolarjev, denar gre v resnici iz prora-
čuna. Ne gre za to, da stranke sloven-
ske pomladi ne bi imele dovolj denar-
ja za plačilo stroškov. Gre za princip.
Nikomur ničesar ne očitam, toda če so
iz proračima plačevali vse proslave
zveze borcev, potem lahko plačamo
tudi prireditev Demosa, saj smo nav-
sezadnje avtentični nadaljevalci na-
rodno osvobodilnega boja.
Boste torej iz proračuna financirali
tudi druge proslave?
Letos bo iz proračuna plačana pro-
slava ob 50-letnici zmage nad fašiz-
mom, ki jo bodo najbrž organizirali
borci. Nadalje sem borcem obljubil,
da bodo, dokler bom sam župan, imeli
tradicionalna srečanja ob občinskem
prazniku. Srečanje na Čreti pa verjet-
no ne bo več v občinski pristojnosti,
ker se to področje seli pod državo.
Vsakih pet let pa naj bi organizirali
tudi proslavo Demosa, vsaj tako ste že
večkrat dejali?
Proslava Demosa naj bi postala tra-
dicija na vsake toliko časa. Upam, da
se bodo strasti umirile in da takrat ne
bo izpadlo tako kot ob sedanji prosla-
vi. Zaradi tega pa še ni treba stepati,
da se rojeva kafeen novi Demos. Ideje
o tem v Sloveniji ni.
Zakaj pa tokrat ni bilo napoveda-
nih gostov, zlasti Janeza Janše?
Z Janšo sva se za udeležbo dogovo-
rila mesec dni prej, konec januarja je
bil teden dni o^oten in v tistem času
so mu istočasno dogovorili promocijo
njegove knjige v Tolminu. Rajko Pir-
nat je bil takrat na sestanku v Postoj-
ni, Jože Pučnik je imel sejo komisije,
nisem pa še uspel izvedeti, zakaj nista
prišla Ivan Oman in Marjan Po-
dobnik.
V zadnjem času so pogosti spet očit-
ki na račun poučevanja na celjski
gimnaziji. Koliko zaradi tega trpi vaše
županovanje in zakaj niti prejšnjega
parlamenta niti sedanjega sveta ne
vprašate, če se strinja s tem vašim
delom?
Že večkrat sem javno povedal, da
poučujem v Celju v ponedeljek, sredo
in petek po dve šolski uri. Vedno sta to
prvi uri, to je čas, ko na občini vlada
zatišje in ko tudi po drugih občinah
niti v Ljubljani nikogar ne dobiš, če
ga pokličeš po telefonu. Ponovno tr-
dim, da delam za občino toliko po-
poldnevov, sobot, nedelj in praznikov,
da več kot 100 odstotno izpolnjujem
svojo delovno obveznost. In kdor me
pozna, natančno ve, da mi nikoli ni
bilo težko priti na vsak sestanek
v najbolj oddaljen zaselek. Morda je
res napačno, da nisem posebej spraše-
val poslancev oziroma svetnikov, niti
ne vem, če je to sploh v njihovi pristoj-
nosti. Delo na občini zaradi tega ne
trpi, če je kakšen neodložljiv sestanek,
pač odpovem p>ouk. Se pa trudim, da
stvari uskladim, poučevanju pa se ne
bi rad odpovedal, ker to delo rad
opravljam. Moj delovni čas na občini
je več kot izpolnjen in zato tudi ne
razmišljam o kakšnih refundacijah.
Koliko pa dodatno zaslužite na ra-
čun poučevanja?
Za mesec januar sem dobil 11.857
tolarjev.
Sedeli ste na vseh dosedanjih zase-
danjih občinskega sveta. Kakšni so
prvi vtisi?
Menim, da se v ospredje preveč po-
stavljajo strankarski predsodki. Po-
navljam, predsodki, ne interesi. Zame
je interes stranke to, da se problemi
rešujejo, sicer res s strankarske plati,
pa vendar je bistvo reševanje proble-
mov. V sedanjem občinskem svetu pa
se v ospredje postavlja vprašanje, kdo
je tisti, ki kakšno stvar reče. Ni po-
memben problem, pomembno je, kam
kdo spada.
Občinski svet pa je sklenil, da se
opravi revizija finančnega poslovanja
občine za zadnji dve leti. Se morda
bojite ugotovitev?
Revizija je smiselna, če obstaja sum,
da je kaj narobe. Osebno dvomim, da
bi revizija pri nas lahko kaj ugotovila.
Morda lahko pokaže le to, da so se
v določenem sektorju prej porabljala
sredstva kot pa v nekem dmgem, kaj
drugega pa ne more pokazati.
Prej ste omenjali, da bi se morali
svetniki ubadati s konkretnimi vpra-
šanji, kakšnimi?
Ta hip je to statut, osredotočiti se je
treba na proračun, potem je to plinifi-
kacija, o čemer je bilo edino zastavlje-
no vprašanje, pa čistilna naprava in še
kaj. Čeprav me svetniki ne sprašujejo,
pa se sam s temi problemi ubadam,
ker to štejem za. svoje delo.
Na zadnji seji so vam očitali, da ste
svetnika iz vrst združene liste označili
kot mazohista, nekateri so omenjali
celo besedo rasist. Takšen nivo pogo-
vorov zagotovo ne sodi na seje.
Govoril sem o mazohistih. V seda-
njem občinskem svetu je nekaj ljudi,
ki po mojem mnenju razpravljajo za-
radi razprave, ne pa zaradi proble-
mov. S tem zavlačujejo delo sveta, kar
je sicer njihova pravica, ampak to ne
vodi nikamor. Ljudje mučijo sami se-
be, s tem pa vse ostale in v tem smislu
je bila tudi izrečena ta beseda. Še en-
krat pa trdim, da takšna pot res ne
vodi nikamor, zato naj svetniki rešu-
jejo probleme, strankarske predsodke
pa pustijo ob strani. IRENA BAŠA
Pogovori
o finančnili
vprašanjili
OTOČEC, 13. februarja
(Delo) - Delegaciji sloven-
skega in hrvaškega miniJ
strstva za finance sta se po-i
govarjali o nerešenih fi.
nančnih vprašanjih med'
državama in sprejeli načel-i
na izhodišča, ki naj bi bila
podlaga za kasnejša poga-i
janja na meddržavni ravni
za ureditev problema hrva-
ških deviznih varčevalcev i
v zagrebški podružnici
Ljubljanske banke in slo-
venskega premoženja na
Hrvaškem. Del dolga do
hrvaških varčevalcev naj bi
tako spremeniU v novo de-
vizno varčevanje v Slove-
niji.
Priliodnji teden
razpis
LJUBLJANA, 10. febru-
arja (Dc'o) - Razpis za prve-
letnike srednjih šol, uni-
verz in samostojnih visokih
šol za prihodnje šolsko leto
bo izšel 22. februarja v po-
sebni publikaciji, ki jo bo-
do učenci 8. razredov in di-
jaki 4. letnikov dobili na
šolah, drugim pa bo na vo-
ljo v enotah Zavoda za za-1
poslovanje ali na šolah. In-
formativna dneva za vse
šole bosta 10. in 11. marca,
prijave pa morajo kandida-
ti oddati najkasneje do 24.
marca.
Težave zaradi
presežica deviz
LJUBLJANA, 10. febru-
arja (Delo) - Menjalnice so
lani ustvarile rekordni pro-
met: v obe smeri je znašal
6,8 milijarde mark, odkupj
deviz je bil za 599,9 milijo-
na mark večji od prodaje.
Močno se je povečalo tudi
najemanje posojil v tujini, i
dolg države se je povečal za
skoraj 20 odstotkov glede
na leto prej. Zato je banka
Slovenija sprejela ukrepe
za ureditev razmer na de-
narnem trgu in sicer s to- '
larskimi depoziti, blagajni-
škimi zapisi...
i
Davčna števiilca za
zavezanca
LJUBLJANA, 9. febru-i
arja (Delo) - Vlada je!
obravnavala in sprejela!
projekt vzpostavitve nove
davčne službe. To naj bi|
poenotili, tako da bi posta-
la učinkovitejša pri pobira-
nju davkov. Predvidena je
tudi popolna novost in si-|
cer davčna številka, ki jo i
bo dobil vsak davčni zave-
zanec in bo omogočala I
nadzor nad plačilom vseh,
davkov.	i
i
Do konca leta čas
za certifilcate
LJUBLJANA, 9. febru-
arja (Delo) - Imetniki last-
niških certifikatov imajo
čas, da svoje certifikate
vnovčijo do konca leta. |
Vlada je namreč sprejela
spremembo uredbe, s kate-
ro je za pol leta podaljšala ^
rok, v katerem lahko dr-
žavljani zamenjajo certifi'
kate za delnice. Za podalj'
šanje so se odločili zarad|
preobilice dela v agencij)
za privatizacijo in zaradi
tega, ker se veliko predvi-
denih javnih prodaj podje'
tij še ni pričelo.
Pred pripravo statuta
v petek, 10. februarja, so se gornjegrajski svetniki se-
stali na prvi izredni seji občinskega sveta in med drugim
razpravljali tudi o pripravi statuta občine.
Pregledali so osr(^tek in se dogovorili, da ga bodo zaradi
boljšega vpogleda primerjali še z nekaterimi vzorčnimi
istatuti manjših avstrijskih občin, nakar bodo skušali pri-
praviti kar najboljše besedilo. Sprejeli so tudi predlog
o začasni sistemizaciji delovnega mesta občinskega sekre-
tarja in določili naloge administrativno-finančnega sode-
lavca, ki pa ga za zdaj še niso imenovali. Razpravljali so še
o skladu stavbnih zemljišč, in sicer o tem, kako ga v pri-
hodnje organizirati, v novi občini ali pa pod okriljem
bivše občine.
KL
Pivo in turizem
Nov turistični center v Laškem bo gradila pivovarna
Direktor Pivovarne Laško
Tone Tumšek je pred dnevi
obvestil župana Petra Hraste-
Ija in direktorja Zdravilišča
Laško Romana Matka, da bo
pivovarna v celoti prevzela
nase izgradnjo novega turi-
stičnega in rekreacijskega
centra na levem bregu Savinje.
Še konec prejšnjega meseca
so se na seji laškega občinske-
ga sveta dogovorili, da bodo
podpisali pogodbo o skupnih
interesih pri izgradnji novega
centra na levem bregu Savinje.
Pogodba bi bila začasna in bi
urejala investicijska razmerja
med zdraviliščem, pivovarno,
občino in družbo Terme, torej
med vsemi tistimi, ki si najbolj
prizadevajo za čim večji in
bolj kakovosten razmah turiz-
ma v Laškem. Kot je takrat
povedal Matek, ki je pravza-
prav doslej vodil ta veliki laški
načrt, bi za razširitev zdravi-
lišča na levi breg Savinje mo-
rali zagotoviti kar okrog 100
milijonov nemških mark. Toli-
ko denarja bi namreč potrebo-
vali za izgradnjo posebnega
bazenskega komplel^a, za nov
hotel in za vse ostalo, kar sodi
k turistično-rekreacijskemu
centru. Na seji so tudi dejali,
da bodo moraU pritegniti še
druge investitorji, saj sami
v občini ne bi zmogli tako veli-
kega finančnega zalogaja.
Po seji sveta je, kot je pove-
dal župan Hrastelj, prišlo
v zvezi z izgradnjo novega tu-
rističnega centra do nekaterih
zapletov, pred dnevi pa je
upravni odbor Pivovarne La-
ško sklenil, da bo podjetje
prevzelo celotno naložbo. Di-
rektor Tone Tumšek napove-
duje, da naj bi center, ki pa naj
ne bi imel takšne podobe, kot
je bilo načrtovano, zgradili
v štirih letih. Pri tem Tumšek
poudarja, da nikakor ne na-
meravajo biti konkurenca se-
danjemu zdravilišču. Z njim
želijo še naprej tesno sodelo-
vati, poskušali bodo uskladiti
svoje želje in zamisli z načrti,
ki so bili za levi breg že nareje-
ni. Ko bo novo turistično sre-
dišče narejeno, naj bi ustano-
vili delniško družbo, v katero
se bo s svojim deležem lahko
vključil vsak, ki bo to hotel.
Pri izgradnji novega centra bo
tvomo sodelovala tudi laška
občina, ki je še vedno edina
lastnica laškega zdravilišča,
poleg tega pa je tudi lastnica
nekaterih zemljišč, ki jih bodo
potrebovali za nov turistični
center.
J. INTIHAR
Savlnjčanl bodo dobili nove odločbe
Svetniki znižali vrednost točke za nadomestilo prispevka za stavbno zemlllšče
— O statutarnem sklepu ponovno lutrl, v petek
Opozicija, natančneje svet-
niki iz VTst strank LDS, De-
SUS, ZLSD in Zelenih Slove-
nije, je pred štirinajstimi dnevi
zapustila redno sejo žalskega
občinskega sveta. Nadaljeva-
nje te, druge seje občinskega
sveta je predsednik Franc Žol-
nir sklical prejšnji petek. Ven-
dar niso razpravljali o statu-
tarnem sklepu, bilo pa je kljub
temu vroče. Tokrat zaradi od-
ločb o plačilu prispevka stavb-
nega zemljišča.
Zasedanje sveta so svetniki
opozicijskih strank v začetku
febmarja zapustili zato, ker so
stranke slovenske pomladi po
njihovem nezakonito sprejele
statutarni sklep z navadno ve-
čino, po prepričanju LDS, De-
SUS, ZLSD in Zelenih Slove-
nije pa bi statut in statutarne
sklepe morali sprejemati
z dvotretjinsko večino. Gregor
Vovk iz vrst LDS je v posebni
izjavi za javnost zapisal, da
»opozicijske stranke nočejo
destruktivno delovati v občin-
skem svetu, vendar želijo, da
se upoštevajo veljavni zakoni
in ustava.« Da bi svoj prav ar-
gumentirali, so priskrbeli tudi
tolmačenje vla^e službe za
reformo lokalne samouprave.
Minister za lokalno samoupra-
vo Boštjan Kovačič je Žalča-
nom poslal dopis in med dru-
gim zapisal: »Statut sprejme
svet z dvotretjinsko večino
vseh članov. Analogno se torej
tudi sklepi statutame narave
sprejemajo z dvotretjinsko ve-
čino vseh članov.«
Opozicija je zato že pred na-
daljevanjem dmge seje, ki je
bila sklicana minuli petek,
predlagala ponovno sprejema-
nje statutartiega sklepa. Svet-
nik iz vrst LDS Andrej Šporin
je zahteval kopijo stenograma
prejšnjega zasedanja, prepis
stenogramov in njihovo poši-
ljanje na strankarske naslove,
to pa naj bi po njegovem tudi
sicer postala običajna praksa
v delovanju občinskega sveta.
Do ponovne razprave pa mi-
nuli petek o tem vprašanju ni
prišlo, to točko dnevnega reda
bodo predvidoma obravnavali
na jutrišnjem zasedanju.
Tokrat pa so kar vsi svetniki
opozarjali na negodovanje lju-
di po dolini in sicer na račun
odločb, ki jih je poslala davka-
rija. Država je namreč v Urad-
nem listu predlagala, da naj bi
vrednost točke za nadomestilo
prispevka za stavbno zemljiš-
če znašala 0,046 tolarja za
kvadratni meter. Davkarji so
tako poslali preko 10 tisoč po-
ložnic gospodinjstvom in 605
položnic posameznim podjet-
jem. Svetniki pa so odločili
drugače: vrednost točke naj bo
0,038 tolarja za kvadratni me-
ter, nadomestilo pa naj ljudje
plačujejo v obrokih, tako kot
lani. Za letos je namreč davč-
na izpostava odločila, da mo-
rajo vsi tisti, pri katerih pri-
spevek znaša manj kot 5 tisoč
tolarjev, poravnati dolg državi
v enem samem obroku. Svetni-
ki pa so zavrnili predlog, da bi
oprostili plačila vse tiste, pri
katerih bi znašal prispevek
manj kot 2905 tolarjev, saj bi
v občinski proračun tako ka-
nilo približno 8 milijonov to-
larjev manj. V razpravi je bilo
slišati tudi vprašanje, kako je
lahko davčna služba samo-
voljno pred zasedanjem sveta
pošiljala položnice, saj bo po-
novno pošiljanje položnic po-
menilo velike stroške, ki jih
bodo spet plačali, kdo dmg
kot davkoplačevalci.
IRENA BAŠA
Petkova seja žalskega sveta je
bila med dragim spet v zname-
nju razprav o nedavni proslavi
Demosa v Žalcu. Svetniki so se
razdelili v dva tabora. Tisti iz
vrst strank slovenske pomladi
so se postavili na stran župa-
na, druga stran je v glavnem
iskala protiargumente. Precej
bolj skupen jezik pa so svetni-
ki govorili takrat, ko so se po-
govarjali o sejnini. Mnenja so
bila deljena. Slišati je bilo celo
predlog o plačilu 200 mark za
vsako sejo, kar je po oceni
predsednika sveta Franca Žol-
nirja pretirano. Na koncu so se
dogovorili, da sejnina bo, viši-
no pa bodo najbrž določili
jutri.
Šff. 7. . 16. februar 1995
'I
VROČA TEMA
NO\G-TjPNIK
ntermezzova
rdeča številka
izilajanjem glasbene revUe so nastali Holgovl In obenem različno vlčenje
^nlško-upnlškega razmerja — Zamlell boilo soilnl milni__
yIiiterinezzo« je ime raz-
)šne glasbene revije, ki jo je
^dlani pričel izdajati zna-
celjski glasbenik in glas-
^ pedagog Radovan Mar-
Q lastnik in direktor po-
etja z istim imenom. Potem
, sta luč sveta zagledali dve
gevilki) izvajalec komplet-
|i tiskarskih storitev, po-
etje Dinocolor iz Vojnika,
iterega direktor je Žarko
imec, z Intermezzom ni že-
Iveč poslovati, z obrazloži-
ijo, da izdajatelji niso po-
ivnali do tistega časa na-
glega dolga. Številni po-
ivni sestanki niso obrodili
avih sadov, čas pa je tekel.
I več kot enem letu dolžnik
I upnik svoj poslovni odnos
izlično tolmačita. Drug
[ogega dolžita celo kazni-
h dejanj, goljufije in gang-
rskih poslov.
Pred dnevi, 26. januarja, je
il v našem časopisu objav-
en nenavaden poziv, kate-
jga avtor je Dušan Erjavec,
dvetnik podjetja Dinocolor.
\ma vse upnike Radovana
fanina oziroma njegovega
idjetja Intermezzo, da zo-
Tdolžnika nastopijo na so-
iču organizirano in skupaj
li ugotovijo, ali obstajajo
[šne podlage za morebitni
jenski pregon,
'eden dni kasneje je bil
favljen drugi, prav tako
običajen poziv, katerega
lor je Radovan Marvin, to-
Dinocolorjev dolžnik,
irka Samca, Dinocolorje-
iga direktorja, obtožuje, da
imenu svojega podjetja
jorablja za izterjavo dol-
V mafijske metode, in mu
ita tri kazniva dejanja: iz-
jevanje, vdor v stanovanje
tatvino. Poziva vse bivše
inocolorjeve poslovne
fanke, Id naj bi doživljale
shise podobnih izterjav,
1 skupaj po pravni poti
^prečijo take incidente.
Zadnjo besedo bo imelo
lišče in prav je tako, kajti
■asopisu zakupljen oglasni
»stor pač ni najprimemej-
mesto za razčiščevanje
slovnih odnosov in ne na-
ugotavljanje kaznivih
lanj.
tvi poziv
"Dinocolor je uspešno gra-
podjetje, ki si je v Slo-
■^iji ustvarilo dobro ime,«
>»darja direktor Žarko Sa-
^ »V tujini imamo regi-
^ane tri firme z osmimi
^oslenimi, v domačem po-
pa nas je dvanajst,
^nih mafijskih metod si
resno podjetje ne more-
" dovoliti. Če bi uporablja-
J^afijske metode, tudi po-
ji^ iie bi objavili, pač pa bi
. Vsaka mafija tiho opra-
J In če bi bili mafija, bi
že imeli, ne pa, da smo
i.koli skušali doseči na šo-
pi Ne bi dajali tožb na
^ce ne ovadb na policijo,
^■■ne?«
oslovni odnos z Radova-
^ Marvinom pa pojasnju-
j^kole: »V podjetju Dino-
r srno bili izvajalci kom-
' izdelave revije Inter-
ki jo je lansko jesen
jj^ izdajati gospod Rado-
^arvin. Kot je to običaj-
no pri vsakem poslovnem
odnosu, smo z njim sklenili
pogodbo, s katero so bili do-
ločeni pogoji za izdelavo re-
vije in tudi plačilni pogoji.
Obveznosti smo se skoraj
v celoti držali, s tem da smo
pred tiskom tretje številke
revije ustavili nadaljnjo iz-
delavo zaradi neporavnanih
obveznosti za prvo in drugo
številko. Del nismo želeli iz-
vajati, dokler ne bi bil dolg
poravnan. Gospod Marvin je
želel najprej odkupiti filme,
ki smo jih izdelali (komplet-
no predpripravo) in tudi za
to smo mu postavili pogoj za
plačilo, vendar tega ni hotel
ali mogel realizirati. Čez ne-
kaj mesecev je izdajanje re-
vije nadaljeval v Ljubljani,
naših terjatev pa nikakor ni
hotel izpolniti kljub večkrat-
nim urgencam in opominom.
Dolg znaša okoli 40 tisoč
mark. Izdani sta bili dve fak-
turi, prva z zapadlimi obvez-
nostmi decembra 93, druga
pa februarja 94. Gospod
Marvin je tudi z osebnim
premoženjem jamčil za pla-
čila podjetja Intermezzo.
Ker smo že vložili postopek
za izterjavo in je potekel
enoletni rok - žal sodišča niso
dovolj učinkovita - poskuša-
mo pridobiti več njegovih
upnikov, da bi lahko skupaj
bolj učinkovito nastopili
v tej terjatvi. To je bil osnov-
ni namen poziva.« Žarko Sa-
mec meni, da takšen poziv
sploh ni nenavaden. »Zakaj
bi le bil,« se sprašuje. »Nek-
do razpisuje delovna mesta,
kdo drug razna tekmovanja,.
mi pa smo razpisali, kdo je
Marvinov upnik.« Po bese-
dah Dinocolorjevega odvet-
nika Dušana Erjavca so se
na poziv odzvali štirje Mar-
vinovi oziroma Intermezzovi
upniki: eden manjši in trije
večji.
Poziv je bil le eden izmed
načinov, ki so ga v Dinocorju
uporabili, da bi pospešili iz-
terjavo dolga, pravi Žarko
Samec, obenem pa so Rado-
vana Marvina ovadili na po-
liciji. »Ovadbo smo utemelji-
li s tem,« je razložil odvetnik
Dušan Erjavec, »da Radovan
Marvin že od samega začet-
ka ni imel namena poravnati
nastalih obveznosti. Obljub-
ljal je veliko število kupcev
revije, naročnikov in pokro-
viteljev, a ni bilo niti to-
larja.«
DrugI poziv
Prof. Radovan Marvin tr-
di, da je vsota, ki jo dolguje
Dinocolorju, precej manjša
od navedene, pri tem pa po-
udarja, da bi Žarko Samec,
če bi pokazal vsaj malo pri-
pravljenosti za sodelovanje,
dolg lahko imel že poplačan.
Eden izmed Marvinovih
očitkov je tudi ta, da mu je
Dinocolorjev direktor pov-
zročil poslovno škodo. Dej-
stva, da Radovan Marvin
dolguje določeno vsoto Žar-
ku Samcu, kakršni koli očit-
ki ne spremenijo, vendar po
Marvinovih besedah zaradi
Dinocolor j evih napačnih po-
tez in odločitev ta dolg po-
staja manjši.
Takole pojasnjuje poslov-
no dogajanje med Dinoco-
lorjem in Intermezzom: »Pr-
vo, poskusno številko revije
Intermezzo - glasbene revije
s poučnimi vsebinami, s ka-
tero smo utirali pot na slo-
vensko tržišče, ki take revije
še ni imelo — smo izdali junija
1993. Iskali smo različne po-
nudbe za tisk in odločili smo
se za Dinocolor, ki je prevzel
kompletne storitve, od po-
stavitve člankov, izdelave
filmov, nabave papirja do ti-
ska. Podpisali smo pogodbo.
Za izid prve številke smo na-
jeli kratkoročni kredit pri
Banki Celje in stroške Dino-
colorju poplačali. Izšla je
druga številka in pri njej se
je vse ustavilo. Takrat sem
mu jasno povedal, da je ne
bom uspel plačati, če ne bo-
mo tiskali naslednje števil-
ke; tako da bi tretja številka
pokrivala drugo, četrta tret-
jo in tako dalje, dokler ne bi
premagali začetnih težav.
Vsi smo namreč vedeli, da je
nesmiselno pričakovati, da
bi takšna revija že po enem
ali dveh mesecih pričela
ustvarjati dobiček. Za tisk
tretje številke smo že vse pri-
pravili, naročiU prevode, ce-
lo barvni izvlečki so bili že
pripravljeni. A vse je obstalo
v njegovih rokah, kajti tisti
trenutek, ko mu nisem po-
ravnal dolga za drugo števil-
ko, je ustavil vso izdelavo.
To je bilo decembra 1993.
Minevali so meseci in bilo je
vedno manj možnosti, da bi
finančno pokril tisto števil-
ko, za katero sem bil dolžan
plačati 23 tisoč mark, saj je
nastala prekinitev v izhaja-
nju revije.«
Intermezzov direktor po-
udarja, da je želel poslovati
pošteno in da je skušal denar
povrniti na več načinov, kar
pa je Žarko Samec zavračal:
»Med drugim smo mu pred-
lagali, da bi naredili kom-
penzacijo dolga s Tiskamo
Radeče, kjer bi prevzeli tisk
tretje številke in so bili pri-
pravljeni kompenzirati. In
vendar je gospod Samec to
možnost gladko zavrnil. Na-
slednje, kar smo mu ponudi-
li, da bi poplačali dolg, je bil
hipotekami kredit, ki bi ga
najeli, izplačali terjatve za
dmgo številko in obenem
dobili nazaj material za tret-
jo številko, saj nas je čas pri-
ganjal. Tudi ta možnost je
propadla, saj smo ugotovili,
da je bil na našo hišo vložen
hipotekami zapis Dinoco-
lorja, in sicer v taki višini, da
je obračunal tudi vrednost
izdelave filmov in filmskih
izvlečkov, ki jih ni nikoli iz-
delal niti dobavil. Preden
smo zadevo s hipotekamim
zapisom uredili na sodišču,
sta spet pretekla dva meseca.
Imel pa je še eno možnost, le
tretjo številko bi moral sti-
skati. Za to številko imamo
namreč podpisane pogodbe
s pokrovitelji, ki bi denar za
oglaševanje nakazali direkt-
no na Dinocolorjev račun.
Denimo, eno izmed pogodb
smo podpisali za 15 tisoč
mark.«
Prof. Marvin ima še nekaj
drugih upnikov. Zanje pravi,
Intermezzo, razkošna glasbena revija je nekaj novega v Slove-
niji.
POZIV UPNIKOM
G. Marvin Radovan, Spominska 21, Celje, oz. njegovo
podjetje INTERMEZZO d.o.o. Celje, ki ima sedež na istem naslovu,
dolgujeta moji stranki velik znesek denarja,
ki ga poskušamo Izterjati po sodni poti.
Po neuradnih informacijah Ima omenjeni gospod sam ali pa
njegovo podjetje še več drugih upnikov. Nas namen je, da se
zberemo vsi oziroma čimveč upnikov skupaj In skupno nastopimo
zoper dolžnika organizirano, ker imamo tako več možnosti
v sodnem postopKu, lahko pa bomo ugotovili ali obstajajo
podlage za morebitni kazenski pregon.
Na upnike g. MARVIN Radovana, Spominska 21, Celje, oz.
njegovega podjetja INTERMEZZO d.o.o. Celje, naslavljamo poziv,
da se javijo pisno ali ustno na naslov: Odvetnik ERJAVEC Dušan,
Mariborska 17, Celje (tel. 32-815).
POZIV VSEM POSLOVNIM STRANKAM
PODJETJA DINOCOLOR d.o.o.
škoflekova9, Vojnik, Direktor: g. Samec Žarko, Lastnica: ga. Samec
Jitka, Pristovškova 16, Vojnik.
G. SAMEC ŽARKOvimenu podjetja DINOCOLOR uporabljaza izterjavo finančnih
obveznosti, ki jih po pravni in sodni poti ne more izterjati, mafijske metode z
najetjem ljudi, ki v njegovem imenu opravljajo nečedne posle izterjave.
a) KAZNIVO DELOVANJE IZSILJEVANJA PO ČL. 172/1KZ RS
b) KAZNIVO DEJANJE KRŠITVE NEDOTAKLJIVOSTI STANOVANJA PO ČL.
71/1 KZ RS
C) KAZNIVO DEJANJE TATVINE PO ČL. 165/1 KZ RS
POZIVAMO VSE BIV§E POSLOVNE STRANKE DINOCOLORJA, KI SO
DOŽIVLJALI POSKUS IZTERJAVE Z ISTIMI ALI PODOBNIMI METODAMI, DA
SE JAVIJO NA NASLOV: INTERMEZZO, Spominska 21,63000 CELJE
IN TAKO ZDRUŽENI PO PRAVNI POTI PREPREČIMO PODOBNE
iMrinFMTPiii
Sporna javna poziva
da jim bo pošteno vmil dolg,
a z Žarkom Samcem se na-
merava srečati na sodišču:
»Če ne bi imel namena po-
ravnati dolga, me mora up-
nik tožiti, nakar izrečejo na
sodišču izvršbo in dolg mo-
ram poravnati. Ker pa Žarko
Samec ne uspe po pravni po-
ti, skuša dolg izterjati še na
kakšne dmge načine, kot na
primer s pozivom. S svojim
pozivom sem na isti način
vmU udarec.«
V pozivu Radovan Marvin
sumi direktorja Dinocolorja,
da je za izterjavo uporabil
mafijske metode: »Izterje-
valca sta prišla takrat, ko me
ni bilo doma. Izklopila sta
telefon in pričela groziti mo-
ji ženi, kaj vse se lahko zgo-
di, če ne poravnamo dolga.
Kaj vse se lahko zgodi otro-
kom, ki študirajo v tujini...
Pri tem je eden pokazal potr-
dilo s podpisom Žarka Sam-
ca, da mu je Dinocolor od-
prodal dolg. Po tistem smo
poklicali policijo in kasneje
vložili ovadbo. V rokah ima-
mo trden dokaz, ki bo bre-
menif Žarka Samca oziroma
Dinocolor.«
Pravne poti
Ker oba podjetnika izra-
žata voljo, da bi se srečala na
sodišču in nedokončane po-
sle kronala po sodni poti, si
oglejmo še to, kakšni so
pravni mehanizmi za izterja-
vo dolga.
»Če se nek dolžnik zadolži
preko svojih zmožnosti, je
storil kaznivo dejanje golju-
fije,« pojasnjuje Vladimir
Klarič, predstojnik okrajne-
ga sodišča v Celju. »To se
zgodi v primeru, če nekdo že
vnaprej ve, že ob sklepsuiju
pogodbe, da ne bo mogel
dolga vmiti, pa se kljub te-
mu zadolži. Upniki lahko ta-
ke prijave naslovijo na poli-
cijo ali tožilstvo. A pravilo-
ma v kazenskem postopku
ne odločajo o tako imenova-
nem premoženjsko-pravnem
zahtevku, razen če je ta po-
polnoma jasen. Najpogosteje
je tako, da oškodovanca na-
potijo na pravdni oddelek,
na katerem vloži tožbo, na-
kar v pravdnem postopku
ugotavljajo, koliko mora
dolžnik plačati. Ko prejme
oškodovanec sodbo in posta-
ne ta pravnomočna, je na vr-
sti izvršba.«
Izvršilni postopek, ki je
krona za izterjavo dolga, po-
meni za upnika realno mož-
nost, da dobi poplačane ter-
jatve. Ker pa sodni mlini me-
Ijejo počasi in natančno, se
lahko poplačilo zelo zavleče,
v določenih primerih na leto
dni ali več, pri tem pa je tre-
ba račimati še na kopico
okoliščin, različnih od pri-
mera do primera. Kakšna pa
je načeloma sodna pot upni-
ka, ki želi povrniti svoj de-
nar, pojasnjuje Ksenija Ru-
čigaj, strokovna sodelavka
na izvršilnem oddelku celj-
skega sodišča: »Upnik lahko
vloži izvršilni predlog, nakar
izdamo sklep, ki ga prejmeta
obe stranki, dolžnik in up-
nik. Če dolžnik ne vloži ugo-
vora, postane izvršilni sklep'
o izterjavi pravnomočen.
V	nasprotnem primem, ko
dolžnik vloži ugovor, rešuje-
mo ugovor v izvršilnem po-
stopku (če je bil vložen na
podlagi pravnomočnega iz- . ,
vršilnega naslova, torej sod-
be in predlagane izvršbe) ali
pa se primer vme nazaj na
pravdni oddelek. Če je izvr-
šilni predlog vložen direkt-
no, dolžniku ni treba pojas-
njevati, zakaj vlaga ugovor.
Na ta način avtomatično
sproži pravdo. Ugovor pa
mora pojasnjevati, če že ob-
staja nek izvršilni naslov.
V	izvršilnem postopku se za-
to zadeva praviloma hitreje
rešuje kot v pravdnem.
Upnik lahko vloži izvršilni
predlog na dolžnikove pre-
mičnine, nepremičnine ali
denarna sredstva.« Ali bo
upnikov dolg poplačan, je
odvisno od vrste dejavnikov,
predvsem pa od višine dolga • '
na eni strani in od višine
dolžnikovega premoženja na
drugi. Poti do poplačila so
različne: dolžnikovi deloda-
jalci lahko upniku direktno
nakazujejo denar, dolžniku ^
lahko Zambijo premičnine
ali pa, kar se zgodi bolj po-
redko, pride do javne proda-
je dolžnikovih nepremičnin.
V opisanem primem dveh
podjetnikov se bo spor še
razčiščeval. Tudi celjska po-
licijska postaja je imela
opraviti z dvema kazenski-
ma ovadbama. Prvo je vložil
Žarko Samec in bremeni Ra-
dovana Marvina suma kaz-
nivega dejanja doljufije.
Dmgo je vložil Radovan
Marvin zaradi nasilne izter- y
jave dolga. Obe sta že na
okrajnem tožilstvu v Celju.
KSENIJA LEKIČ
iff. 7. - 16. februar 1995
NOCTNIK
DOGODKI - FELJTON
«
Izidor Pečovnik: »Ogorčen sem«
MoUna revUa ¥ cerk¥l s¥. Ruperia nad Laškim le razburkala ilulio¥nlške kroge___
Pred nedavnim je bila
v cerkvi sv. Ruperta nad La-
škim modna revija, prva pri
nas, ki je potekala v sakral-
nem objektu. Obiskovalci so
bili navdušeni, v duhovni-
ških krogih pa je nekaj dni
kasneje, ko se je o dogodku
razpisalo slovensko časopis-
je, močno vzvalovilo. Bo mo-
ral zaradi tega priljubljeni
šentrupertski duhovnik Izi-
dor Pečovnik res zapustiti
svojo faro?
»Neizmerno me boli in
ogorčen sem nad načinom,
kako so dogodek predstavili
in ga opisovali v časopisih.
Kar vsi po vrsti so hote ali pa
nehote spregledali njegov
kulturni značaj,« meni o od-
mevih na dogodek Izidor Pe-
čovnik. »Res je bilo vse, kar
se je dogajalo v cerkvi, nekaj
novega pri nas, vendar sem
hotel samo dobro. Dogodek,
s katerim sem tudi v svoji
fari želel zaključiti leto dru-
žine, je bil na visoki kulturni
ravni. Program nastopajočih
je bil več kot primeren za
sakralni prostor, v prireditev
pa so organizatorji vključili
tudi dve umetniški deli, in
sicer plastiko kiparja Vlada
Novaka s tematiko ob letu
družine in olje akademskega
slikarja Milana Todiča na te-
mo droge. Modno revijo, ob
katero se mnogi tako spoti-
kajo, pa smo v program
vključili tudi zato, da bi
predstavili liturgična obla-
čila.«
Prireditev v cerkvi sv. Ru-
perta si je ogledalo veliko
ljudi, prišli so iz najrazlič-
nejših krajev, med gledalci
pa ni bilo nikogar iz cerkve-
nih krogov. »Odmevi na do-
godek, na katerem ni bilo
prav nič takšnega, kar bi
lahko razburkalo duhove, bi
bili morda drugačni, če bi bil
med občinstvom tudi kdo iz
mojega stanu,« pravi Izidor
Pečovnik. »Tako pa so o pri-
reditvi brali v časopisih in
v duhovniških krogih so za-
čeli proti meni gonjo. Moji
nadrejeni bi verjetno lahko
šli preko tega, da je bila
modna revija v posvečenih
prostorih, saj s tem cerkev ni
bila razvrednotena. Raz-
vrednotili so jo zapisi v časo-
pisih. Predstojniki so sedaj
ogorčeni.«
Duhovnika Izidorja Pe-
čovnika podpira v njegovih
dejanjih^veliko ljudi. Ne le
tisti, ki so si ogledali priredi-
tev in do zadnjega kotička
napolnili cerkev, na Dorijevi
strani so tudi njegovi farani
in mnogi se čudijo, zakaj
sploh takšni odmevi in napa-
di. »Doslej mi še nihče od
nadrejenih ni rekel, da me
bodo kazensko premestili
v kakšno drugo faro,« pravi
duhovnik Pečovnik, »lahko
pa se zgodi tudi to. Ne gre
samo za dogodek v cerkvi,
pri svojem delu tudi sicer
odstopam od drugih. Priz-
nam, drugačen sem, vendar
vedno v službi človeka. Če
bodo kaznovali dobroto,
bom vesel.«
JANJA INTIHAR
Izidor Pečovnik-Dori - ali priljubljeni župnik ostaja brez »svoje* fare, ker je v cerkev »spustil«
modo?
»Angelske trolke«
Bodo Gerlanče¥e trolke »¥aro¥ale''
občane tudi ¥ Cellu, Velenlu In še kle?
Predsednik Nacionalsocial-
ne zveze Slovenije Matjaž
Gerlanc se je lotil prav poseb-
nega projekta: njegova politič-
na organizacija je pristopila
k organiziranju trojk, ki naj bi
varovale javni red, ljudi in
premoženje. V Mariboru so
prejšnjo soboto že doživeli
premierni nastop samooklica-
nih varuhov... Se obetajo
rambovske straže, ki so jim
v strankarski muhi nadeli pra-
vičnikovo kapo, tudi v drugih
krajih Slovenije?
V tujini res poznajo tako
imenovane sosedske straže, ki
so izraz civilne pobude v bi-
valnih soseskah, vendar pri
njihovem ustanavljanju ne so-
delujejo politične organizacije
ali stranke. V takih primerih je
govorjenje o uresničevanju ci-
vilne pobude utemeljeno, kar
pa v primeru nacionalsocialne
stranke prav gotovo ne drži.
Da bodo varovale red, premo-
ženje in ljudi? Kje pa so ni^iho-
ve meje? Pa pooblastila? Ce so
pripravljeni vzeti pravico
v svoje roke, so mar priprav-
ljeni v njenem imenu tudi kaz-
novati? Bodo samovoljno izva-
jali policijska pooblastila? Do-
bro vemo, da imajo po veljavni
zakonodaji policijska poobla-
stila samo določeni delavci dr-
žavnih organov. Seveda ima-
mo občani možnost, pravza-
prav pravico in dolžnost, da
policijo obvestimo o kaznivih
dejanjih, če zanje vemo. To pa
je tudi vse.
Podobni projekti »varova-
nja«, kot si ga je zamislil prvak
nacionalsocialne stranke, lah-
ko postanejo nevarni nenazad-
nje tudi zato, ker se lahko
razmnožijo še na druge nivoj
našega življenja. Oblike in ol
čutki ogroženosti so nam«
zelo raznoteri. Kot tudi moj
nosti za ustanavljanje razniJ
trojk po meri samovolje in tre
nutnega navdiha.
H
V Celju za zdaj trojk še nisni:
imeli priložnosti srečati, je poi
vedal Karol Turk, komandi
Policijske postaje Celje: »(i
gre za spodbujanje samozai
čitniškega obnašanja občanm
je to pozitivna spodbuda. Č
pa gre za politično združenji:
nekakšne paralelne varnoste
službe, ki so neevidentirane, j
tak način neprimeren. Pro(
takšnim trojkam — če se bodi
pojavile na našem območji'
- bomo uporabili zakonit
pravna sredstva, če bodo k«
korkoli kršile javni red in mii
Zanje veljajo enaki zakoni ko
za vse ostale občane.« Komai||
dir Policijske postaje Veleif
Robert Mravljak je povedfj
da tudi v njihovem mestu tr<^
zaenkrat še ni.
Korže o Emu
Direktor sklada za raz.
voj Uroš Korže je pred dne«
vi obiskal Celje in se z žu.
panom Jožetom Zimškoo)
pogovarjal o prihodnosti
Ema.
Po Koržetovih besedah
se občina in sklad ne ra-
zhajata glede strateških ci.
Ijev Ema, kar pomeni ohra-l
niti proizvodnjo in tisoči
delovnih mest. Polovico o^
tega naj bi jih imela
Etema.	i
Korže je tudi povedal, da
je še vedno odprta možnost
vključitve Emo Eterne
v program EBRD in jo pre-
sojajo tudi tuji investitorji, j
Sicer pa naj bi Eterena po
njegovem mnenju letos po-
slovala pozitivno.
Neža Pavel je bila še dodatno obtožena vzdrže-
vanja stikov z inozemstvom, od koder bi naj leta 1946 in
1947 sporejemala pošto, med drugim tudi okrožnico škofa
Rožmana, s katero je ta pozval redovnice na vdanost in
pokorščino nemškemu vodstvu kongregacije. Ista bi naj
zatrla akcijo tistih redovnic, ki so zahtevale odcepitev te
kongregacije od nemškega vodstva. Obravnava proti redov-
nicam je bila 16. 2. 1949. Vse štiri so bile obsojene na več let
odvzema prostosti (od treh let in pol do devetih let) in na
odvzem državljanskih pravic (za dobo od dveh do petih let).
Kot stransko kazen pa je sodišče izreklo tudi zaplembo
celotnega premoženja Kongregacije šolskih sester sv. Fran-
čiška Asiškega na področju FLRJ. Takšno sodbo je potrdilo
tudi Vrhovno sodišče LR Slovenije.
Marca 1949 je bil pred celjskim okrožnim sodiščem obso-
jen samo en duhovnik. To je bil Franc Zupan iz Lazišč pri
Laškem. Skupaj z njim so bili istem procesu obsojeni še
člani družine Kladnik iz Harij nad Laškim (Emest, Marko,
Ivana in Hedvika) in Ljudmila Aužner iz Lazišča. Javna
obravnava proti navedenim je bila 31. 3. 1949. Osrednja
oseba v tem procesu je bil dejansko Emest Kladnik iz
Lazišča nad Laškim, ki se je od leta 1944 skrival pred
oblastjo in je bil aretiran 1.1. 1949. Duhovnik Franc Zupan
je bil vključen v ta proces, ker bi naj Emesta Kladnika
obiskoval vse od leta 1946 pa do njegove aretacije, in mu
»dajal razne nasvete, zlasti kar se tiče pobega v Avstrijo.«
Kot drugo kaznivo dejanje pa mu je bilo očitano, »da je širil
od osvoboditve dalje v Sv. Miklavžu nad Laškim in v oko-
lici, izrabljajoč pri tem tudi svojo duhovniško službo,
sovražno propagando napram prebivalstvu govoreč o preo-
bratu v FLRJ, o koncu ljudske oblasti in podobno, in že leta
1945 odvračal prebivalstvo od volitev v ustavodajno skupš-
čino in tako izrabil vsako priliko, da je ščuval proti ljudski
oblasti in njenim ukrepom kot npr. proti predpisom
o obvezni oddaji, proti davčni politiki, proti načinu vzgoje
mladine in podobno, vse v nameri, da pripomore k spre-
membi ustavnega reda v FLRJ.« Sodišče mu je izreklo
kazen odvzema prostosti s prisilnim delom za dobo štirih
let, izgubo državljanskih pravic za dobo dveh let in
zaplembo celotnega premoženja.
Ostali udeleženci v tem procesu so razen tega, da so
skrivali Ernesta Kladnika in imeli z njim stike, bili obto-
ženi podobnih kaznivih dejanj kot duhovnik Zupan. Javni
tožilec jih je v obtožnici celo označil za pripadnike »zločin-
ske združbe.« Tudi njim je sodišče izreklo kazni odvzema
prostosti za dobo od enega do treh let in na izgubo držav-
ljanskih pravic za dobo od enega do dveh let. Marku in
Ivanki Kladnik pa je bila izrečena tudi kazen zaplembe
polovice premoženja.
Zoper to sodbo so se pritožili tako obsojenci kot tudi
javni tožilec. Vrhovno sodišče LR Slovenije je ugodilo samo
pritožbi javnega tožilca in je nekaterim obsojencem izreklo
še ostrejše kazni. Duhovniku Zupanu je kazen odvzema
prostosti s prisilnim delom s štirih let povišalo na pet let.
Marku in Ivani Kladnik pa je namesto zaplembe polovice
premoženja izreklo zaplembo celotnega premoženja.
Zadnji duhovnik, ki je bil leta 1949 obsojen pred celjskim
okrožnim sodiščem, je bil Jurij Mikolič iz Luč v Zgornji
•Savinjski dolini. On je bil 4. 12. 1948 že obsojen pred
okrajnim sodiščem v Sotanju na 18 mesecev odvzema pro-
stosti s prisilnim delom in na zaplembo celotnega premože-
nja ter na izgubo državljanskih pravic za dobo dveh let, ker
je leta 1948 »opustil prijavo 1 telice, 6 svinj, 12 kokoši in
posevkov raznih kultur.« Obsodbi Mikoliča so sledili
podobni dogodki kot v Vitanju in v Sv. Vidu pri Planini ob
aretaciji tamkajšnjih duhovnikov. Krajani Luč in okolice so
se 8. 12. 1948 po maši zbrali na masovni sestanek, ki je
moral biti zaradi velike udeležbe v tamkajšnjem gasilskem
domu. Na sestanku so udeleženci zahtevali izpustitev
duhovnika Mikoliča in kritizirali oblast, ker ga je obsodila.
Kot glavni krivci za organizacijo masovnega sestanka in
za širjenje vesti, da je bil župnik Jurij Mikolič pred šoštanj-
skim okrajnim sodiščem po krivem obsojen, so bili poleg
samega Mikoliča obtoženi še: Bogomir Supin iz Luč, Alojz
Plesnik iz Podvolovjeka in Antonija Pančur iz Luč. Celjsko
okrožno sodišče jih je na javni obravnavi 8. 4. 1949 obsodilo
na naslednje kazni: Supina na osem let odvzema prostosti
s prisilnim delom in na izgubo državljanskih pravic za dobo
dveh let, Plesnika na šest mesecev odvzema prostosti s pri-
silnim delom in na delno zaplembo premoženja, Pančur j evo
na eno leto poboljševalnega dela, duhovnika Jurija Miko
liča pa na dve leti odvzema prostosti s prisilnim delom, n
zaplembo vsega premoženja in na odvzem državljanski!
pravic za dobo dveh let. Pri odmeri kazni župniku Jurii
Mikoliču je celjsko okrožno sodišče upoštevalo sodbo, I
mu jo je 4. 12.1948 izreklo šoštanjsko okrajno sodišče. To jI
bil zadnjih proces proti duhovnikom pred celjskim okroi^
nim sodiščem pred njegovo ukinitvijo leta 1949.
Sodni procesi proti pripadnikom
ilegalnih sicupin in organizacij
Pri sodnih procesih proti pripadnikom oboroženih skv
pin in ilegalnih organizacij gre za sodne procese z izrazit
političnim ozadjem, saj gre v njih za sojenje tistim, ki so bil
obtoženi, da so nameravali s silo strmoglaviti obstoje«
oblast in spremeniti družbeni red.
Štajerska in s tem tudi širše celjsko območje je spadal
med tiste slovenske pokrajine, kjer je v prvih povojnih letil
delovalo največ oboroženih skupin ali »band«, kot jih j
imenovala oblast. V »Pregledu ilegalnih band na teritoriji
Slovenije«, ki ga je leta 1947 pripravila Uprava državn
varnosti (UDV), se navaja, da se na sektorju Štajerske»
glavnem opaža sovražno delovanje od strani salzburškeg
kraljevega komiteta, ki v sporazumu z Angleži in avstrijsfc
policijo organizira bande ob jugoslovansko-avstrijski me|
katere delajo posamezne izpade v notranjost Slovenije, kjfi
ropajo zadruge in napadajo posamezne vojake JA, obeneJ
pa širijo sovražno protinarodno propagando.« Iz citirane^,
dokumenta je mogoče ugotoviti, da so ob jugoslovansko
avstrijski meji na Štajerskem delovale tedaj naslednje sku
pine oziroma »bande«: »Markojeva banda«, »Semeče«
banda«, »banda« pod vodstvom poročnika Draga, »band*
pod vodstvom Krima in Kozjeka, ostanki »Mačko*
bande«. »banda Pristava-Ljutomer« in »Poklačeva banda-'
Bralcem feljtona sporočamo, da je izšla knjiga Milka Mikole
Sodni procesi na Celjskem 1944-1951. V njej so poleg sodnih
procesov, ki so obra\7iavani v tem feljtonu, predstavljeni tudi
sodni procesi pred vojaškimi sodišči na Celjskem v letih 1944-
1945 ter problematika medvojnih in povojnih izvensodnih
usmrtitev (likvidacij) na širšem celjskem območju. Knjigo lahko
kupite ali naročite v knjigarnah in v Zgodovinskem arhivu
v Celju. Če boste knjigo kupili v Zgodovinskem arhiv-u, boste
zanjo odšteli 2500 SIT. Izpolnjeno naročilnico pošljite na
naslov: Zgodovinski arhiv v Celju, Trg Celjskih knezov 10,
63000 Celje. Knjigo boste prejeli po povzetju.
Šff. 7. . 16. februar 1995
KULTURA
NO^^NIK
{šla knjiga
iiovenski
lunal
Mohorjevi založbi
■Celovcu je izšla monogra-
. praga Medveda z na-
,voin Slovenski Dunaj,
tajema prikaz dejavnosti
lovencev na Dunaju od
4 stoletja do danes.
Knjiga velikega formata
bsega strani. Osebno
vsebuje preko 800
^ v posebnem registru
J je dodanih še domala
00	imen, ki so povezana
punajem.
V knjigi je preko 200
jjvi^ fotografij, delo
[arjana Patemostra, knji-
P pa je likovno opremil
jrij Kocbek. Recenzenta
[a bila dr. Matjaž Kmecl
1	dr. Walter Lukan. Knji-
^ je izšla tudi v nemškem
revodu, ki ga je opravil
fof. Miha Kulnik. Uradna
romocija bo 24. februarja
Cankarjevem domu
Ljubljani, na Dunaju pa
oncem aprila v sodelova-
ju z nekdanjim dunajskim
ipanom in deželnim gla-
arjem dr. Helmutom Zil-
pm, ki je knjigi napisal
redgovor.
Arhivi so namenjeni živi ra-
bi, življenju, ki teče zdaj in
tukaj. Njihovo bogastvo je ne-
izmerno, saj so del široke pale-
te materialnih dokazov naše
kulture, našega življenja torej.
Zgodovinski arhiv v Celju, U
se ponaša z bogatim gradivom,
je minuli petek v Levstikovi
sobi Osrednje knjižnice v Ce-
lju, svojih za tako priložnost
namreč nima kot je poudaril
ravnatelj Rudolf Koželj, pred-
stavil dve novi deli.
Predsednik celjskega zgodo-
vinskega društva Branko Go-
ropevšek je predstavil I. del
četrtega zvezka Inventarji, ki
zajema inventar mestne obči-
ne Celje (II. del je namreč izšel
prej kot prvi, in sicer leta
1993, napisala pa ga je Metka
Bukošek) zajema pa obdobje
od leta 1850 do leta 1918. To-
krat je njegova avtorica profe-
sorica zgodovine Hedvika
Zdovc.
Inventar je izrednega pome-
na za vse, ki obiskujejo arhiv
iz najrazličnejših namenov. Še
posebej so ga veseli zgodovi-
narji, ki strokovno nenehno
preučujejo arhivsko gradivo in
jim inventar močno skrajša
čas iskanja.
Inventar v prvem poglavju
vsebuje pregled dokumentov,
ki se nanašajo na teritorialni
razvoj mestne občine od usta-
novitve sredi prejšnjega sto-
letja do leta 1918 (organizacija
samouprave, pristojnosti obči-
ne do leta 1918, volilni red,
organizacija in poslovanje).
V drugem je enak popis za
mestno občino od leta 1918 do
1941. Sledi mu historiat fonda,
nato pa popis gradiva, ki je
seveda najobsežnejši del In-
ventarja. Na koncu so še sez-
nam izbranih dokumentov,
stvarno kazalo in kazalo oseb-
nih imen.
Obsežno delo odlikuje
izredna preglednost in hvale-
vredna poteza avtorice, ki je
podala celoten historiat od le-
ta 1850 do 1941. Fond ^adiva
celjske mestne občine je tako
obsežen, da je umetno razde-
ljen na dva dela. Da je lahko
izšel tokrat omenjeni prvi del
za obdobje od leta 1850 do
1918, je morala prof. Hedvika
Zdovc predelati 20 arhivskih
škatel gradiva, kar pomeni, za
boljšo predstavo o fizičnem
obsegu gradiva, kar 12 tekočih
metrov!
Drugo publikacijo je pred-
stavila zgodovinarka dr. Jera
Vodušek Starič, in sicer knjigo
magistra Milka Mikole Sodni
procesi na Celjskem 1944-
1951. Gre za obsežno razisko-
valno delo, ki obravnava ob-
čutljiv čas naše zgodovine.
Z njim je avtor Milko Mikola
prestavil inštitut revoluci-
onarnega sodstva v omenje-
nem obdobju, torej pojav, ko si
je nova oblast povsem podre-
dila tudi sodstvo. Dragocenost
tega dela je predvsem v tem,
da nam odkriva ideološko to-
talitamost tudi nad tako ime-
novanim malim človekom, saj
struktura obsojenih pokaže,
da nihče ni ušel kazni, če je bil
osumljen ideološke deviacije.
Knjiga se začne s pregledom
delovanja partizanskih voja-
ških sodišč na Celjskem v letih
1944-1945, se nadaljuje s pro-
cesi pred vojaškima sodiščema
julija in avgusta 1945 v Celju.
Sledi pregled dogajanja na
procesih pred senatom sodišča
slovenske narodne časti julija
in avgusta 1945 v Celju, nato
pa pregled procesov pred
okrožnim in okrajnim sodiš-
čem v Celju v obdobju 1945-
1951. Zadnje poglavje obrav-
nava pregled nekaterih po-
membnejših procesov pred
okrožnim in okrajnim s<^iš-
čem v Celju v letih 1945-1951
in ravno ta nazorno kaže, da so
procesi zajeli vso prebival-
stveno strukturo: industrialce
in obrtnike, trgovce, kmete,
delavce, duhovnike in redov-
nike, pripadnike ilegalnih
skupin in organizacij.
Avtor nazorno in argumen-
tirano dokazuje, kako so bili
procesi skonstruirani in kako
je nova oblast, ki je vzpostavi-
la stalinistične metode repre-
sije, iskala notranjega sovraž-
nika za utrjevanje svojega po-
ložaja in dokazovanja svoje
revolucionarne pravovemosti.
Za čas delovanja partizanskih
sodišč, ko je še trajala narod-
noosvobodilna vojna pa je vr-
sto dokazov, da so si jemali
pravico v svoje roke posamez-
niki, ki so mimo partizanskih
sodišč sodili ljudem.
Sporočilo knjige je nedvo-
umno in žalostno: tovrstni
procesi so na Celjskem zajeli
več kot tisoč ljudi. Nad mnogi-
mi je bila izvršena smrtna ka-
zen, drugi so spet, za smešne
malenkosti, dobili drastične
zaporne kazni, da zaplemb
premoženja ne omenjamo.
Zgodovinski arhiv je na srečo
ohranil mnogo gradiva, zlasti
tistega, ki zajema vojaške pro-
cese, kar za druga mesta, zlasti
za Ljubljano, ne bi mogli reči.
Zato so tovrstna dela spodbu-
da tudi za druga okolja, da pri
sebi popišejo tudi ta del zgo-
dovine. Knjiga mag. Milka Mi-
kole je tako dobra, je dejala dr.
Jera Vodušek Starič, da je pra-
va škoda, da njene vsebine ni
prijavil za svoje doktorsko de-
lo, ker si to nedvomno zasluži.
DRAGO MEDVED
Pričevaina moč arhivov
Dve novi publikaciji Zgodovinskega arhiva v Celju
lani so zmagovalci Aritasa
lQd danes dalje so znani na-
ijenci oziroma zmagovalci
Mnega in likovnega nate-
Aritas 95, prvega sloven-
Va festivala satire in hu-
{oija, ki bo 19. in 20. maja
ttos v Šmarju pri Jelšah in
l^ški Slatini,
mspela dela za likovni na-
pj je žirija, ki ji je predsedo-
fdr. Lev Menaše ocenila ta-
\ Zlati aritas prejme kari-
irist Bine Rogelj, Srebrni
is kipar Peter Čeme, Bro-
i aritas pa arhitektka in
katuristka Liljana Pra-
protnik Zupančič. Posebna
priznanja pa prejmejo Vladi-
mir Makuc, Klavdij Tutta,
Matjaž Fukhs in Janez Boljka.
Rezultate literarnega nate-
čaja je ocenjevala žirija, ki jo
je vodil Iztok Gedrih in dode-
lila Zlati aritas Janku Mess-
nerju. Srebrni aritas Borisu
Kuraltu in Bronasti aritas Ev-
genu Juriču. Posebna prizna-
nja pa prejmejo Franjo Fran-
čič, Jolka Milič, Žarko Petan
in Matija Logar, posthumno
pa Meta Rainer.
D. M.
Slovenski fiiliarmoniki v Rogaški
štirje koncerti od 18. iebruarja do 20. maja letos
Rogaška Slatina, kjer že vr-
sto let poteka Rogaško glasbe-
no poletje, v Sloveniji najob-
sežnejša glasbena prireditev,
bo letos deležna štirih koncer-
tov komornih ansamblov Slo-
venske filharmonije, evropsko
uglednega glasbenega korpu-
sa. Slovenska filharmonija in
ministrstvo za kulturo sta se
odločila, da desetim sloven-
skim mestom omogočita štiri
koncerte, ki jih v polovičnem
znesku subvencionira ministr-
stvo za kulturo in Rogaška
Slatina je med temi mesti.
Prvi koncert bo že v soboto,
18. februarja ob 20. uri v zdra-
viliškem razstavnem salonu.
Nastopil bo Godalni kvartet
Slovenske filharmonije, ki ga
sestavljajo violinista Miran
Kolbl in Monika Zupan, vi-
olist Aleksander Milošev in vi-
olončelist Igor Škerjanec. Iz-
vajali bodo Schubertova, Mo-
zartova in Debussyjeva dela.
Drugi koncert bo 18. marca
ob 20. uri v istem prostoru
z nastopom Pihalnega kvinte-
ta Slowind. Sestavljajo ga
flavtist Aleš Kacjan, oboist
Matej Šare, klarinetist Jurij
jenko, fagotist Jovan Mitev in
rogist Metod Tomac. Izvajali
bodo Haydnova, Ramovševa,
Danzijeva, Barberova in Lige-
tijeva dela.
V soboto, 22. aprila bo na-
stopil ob 20. uri v razstavnem
salonu godalni orkester slo-
venske filharmonije z deli Mo-
zarta, Bacha in Šostakoviča.
Zadnji iz cikla koncertov bo
20. maja ob 20. uri v razstav-
nem salonu z nastopom Ljub-
ljanskega kvinteta trobil. Iz-
vajali bodo dela Plzela, Bacha,
Handla, Beethovna, Dvoraka,
Gershwina, Meachama in
J.Ph. Sonsa.
Vstopnica za vsak koncert
stane 500 tolarjev, na voljo pa
so tudi abonmajske vstopnice
po 1.650 tolarjev v Zdravilišču
Rogaška Slatina.
DRAGO MEDVED
Vrilunska glasbena dela
V zbirki Mojstri klasične
glasbe, ki jo je prejšnje leto
začela izdajati Mladinska
knjiga, je pred kratkim izšlo
pet novih zvezkov z laserskimi
ploščami oz. avdio kasetami
avtorjev, pri katerih je po-
membno vlogo odigrala njiho-
va nacionalna pripadnost.
Pod naslovom Ruski festival
so zbrane skladbe treh mskih
skladateljev, katerih glasba je
bila po meri evropskih ten-
denc devetnajstega stoletja,
hkrati pa so svoja dela ople-
menitili z tradicionalnimi fol-
klornimi motivi svoje dežele.
Od Borodina so Polovski plesi
iz opere Knez Igor, od Musor-
skega kompozicija Noč na Go-
lem Brdu, Rimski-Korsakov
pa je prisoten z dvema deloma
in sicer sta to Španski capric-
cio ter uvertura Ruske velike
noči. Finski skladatelj Jean
Sibelius (1865-1957) je dolgo
živel v času, ko se je njegova
domovina soočala s težavnim
obdobjem nepriznavanja, zato
se je tudi sam aktivno pridru-
žil nacionalnemu gibemju.
V tem duhu je naredil zname-
nito Finsko, poleg nje pa je
v izbor uvrščena še Simfonija
št. 2 v D-duru, opus 43. Anto-
nin Dvorak (1841-1904), veliki
češki mojster je Deveto simfo-
nijo Iz novega sveta v E-molu
napisal v času, ki ga je preživel
v Ameriki. Zato so vanjo
vključeni tudi značilni ameri-
ški ritmi, ki se prepletajo z ele-
menti češke glasbe in v tem
pogledu pomeni njegovo zna-
čilno ustvarjanje.
Kot prvega velikega norve-
škega skladatelja danes poj-
mujemo Edvarda Griega
(1843-1907). Svoje skladbe je
gradil na pretanjeni dinamiki
miniatumih form z dramatič-
nimi poudarki, kar se v celoti
manifestira tudi v Koncertu za
klavir v a-molu ter v Peer
Gyntu. Tudi francoski sklada-
telj Maurice Ravel (1875-1937)
se še-uvršča v veliko obdobje
preporoda nacionalne glasbe.
Ne le njegova najbolj znana
skladba Bolero temveč tudi
dmga orkestralna dela pa
hkrati izpričujejo njegovo iz-
virnost, s katero je francosko
glasbo spojil z novimi moder-
nimi tokovi.
BORIS GORUPIČ
ebeške Nebeške kočije
iisvečeno Gajem, ki Jih nI več, a še zmeraj šumijo v menll^
Mnji dan januarja je bil
laleriji sodobne umetnosti
Mestnem gradu v Celju
rtniški večer, ki bo števil-
I obiskovalcem ostal v spo-
lu kot rojstvo nove sloven-
knjige za mladino in odra-
Pn založbi EPTA-Založbi
cpših slikanic, je namreč
' čudovita knjiga pesmi
f Stampe Žmavc, ilustra-
»Danija Demšarja in obli-
®lca Pavla Učakarja, z na-
Offl Nebeške kočije.
za Slovence je, ka-
izide kakšna knjiga. Če je
Omenjena mladini in odra-
■J. in če se to zgodi v dneh
" slovenskim kulturnim
^om in če je povrhu av-
pesmi Celjanka, ima ta
Mek še toliko večjo težo.
Izbilo čutiti tudi na promo-
Kem večeru Nebeških ko-
•■azkošne knjige, ki jo je
^o založila EPTA, zanjo
^r Janko Dolinšek, ki je
treh avtorjih, potem, ko
«1 drugih založbah naleteli
p^a ušesa, videl izziv in
'^stransko priložnost za
""^cijo nove slovenske
ge.
J^orica Bina Štampe
^^ je prispevala 36 pesmi,
^etilom Gajem v Celju, ki
,' Več, a še vedno šumijo
duši. Pesmi, ki so vož-
^ mikro in makru vesolju,
^ odnosom do sveta, pri
^ je vsaka pesem svet za-
se na enako čudovit na-
z izvrstno ilustracijo
Demšarja, s katerim je
^^^ to pot izdala že četrto
Njegova ilustracija
L ^ih kočij se z modro, vi-
in zlato barvo, ki do-
L^jo. spaja v duhovno
ki jo moramo ob obli-
^•^em sodelovanju Pavla
Učakarja, ki je oboje skupaj
ujel, da se ni razlilo čez rob
•vesolja, listati, brati in obču-
'dovati kot celoto. Takšne po-
polne zbirke, s takšnim enako-
vrednim sodelovanjem treh
avtorjev, ki se dopolnjujejo in
stapljajo v umetniško celoto,
so na Slovenskem redkost. Ta
enakovreden spoj pojasnjuje
dejstvo, da je na slovenskem
trgu zdaj po skupni zaslugi
imenitna knjiga za vso družino
in za vse čase. Slovenski Mali
princ? Primerjava še malo ni
neumestna in Nebeških kočij
se je že pred promocijo prilepil
takšen kompliment o knjigi za
vse čase in vse generacije.
V galeriji je velikemeu števi-
lu obiskovalcev, ki so prišli kr-
stit Nebeške kočije, umetniški
večer obogatila še odlična ki-
taristka Mojca Malovrh, ki je
nekatere Binine pesmi na last-
no pobudo uglasbila in zapela,
da je bila vožnja z Nebeškimi
kočijami zares pravo doži-
vetje.
MATEJA PODJED
Narodne vezenine
Mohorjeva družba iz Celja
je izdala knjigo Slovenske na-
rodne vezenine, ki v prilogi
vsebuje tudi uporabne modele
v naravni velikosti.
Avtorica vzorcev, vseh je
skupno skoraj šeststo,je uršu-
linska sestra Marija Justina
Višner (1897-1990), ki se je že
v zgodnji mladosti začela za-
nimati za risanje in ročna dela.
Pozneje jo je doletela nesrečna
usoda, saj so že v prvem letu
nemške okupacije med drugo
svetovno vojnonjeno družino
razselili, red uršulink pa iz
njihovega samostana pregnali.
Vsa ostala leta vojne je nato
preživela v različnih taboriš-
čih, ob koncu štiridesetih let
pa je prišla v Holandijo v sa-
mostan, zopet med svoje se-
stre. Tam je tudi uradno po-
učevala kot učiteljica ročnih
del, pri čemer je sodelovala tu-
di s tamkajšnjo župnijo slo-
venskih izseljencev in vodila
krožek za mlade.
Ob vsem delu je temeljito
preučevala slovensko narodno
izročilo, ki se je skozi genera-
cije ohranilo in ostalo živo do
naših dni, še posebej je njena
pozornost veljala raznim vzor-
cem vezenin. Ti so namenjeni
kot okras raznih prtov, blazin,
manjših predelov na oblekah,
brisačah in dmgih kosov obla-
čil ter tekstilnih izdelkov. Po-
samezni motivi so povzeti iz
gradiva, ki ga je zbral narodo-
pisec Albert Sič, velik del pa
jih je Višnerjeva sama odkrila.
Najpogosteje se pojavljajo ra-
zlične rastline s stiliziranimi
cvetovi ter listi, večkrat gre
tudi za kakšne živali, denimo
par dveh ptičev, posamezne
vezenine pa so opremljene
s krajšim besedilom. Poleg teh
je v knjigi tudi nekaj primer-
kov vezenin religiozne narave,
gre za verske simbole različnih
velikosti za oltarne prte ali .
kakšne dmge namene. Poleg
knjižice so izdali še 97 pol ve-
likosti 7 O X100 cm, kjer so posa-
mezne vezenine reproducirane
v naravni velikosti in primer-
ne za preslikavo.
BORIS GORUPIČ
it. 7.-1«. ff*br«ar 1995
KULTURA
1
Krst otožne ljudske veseloigre
Po premieri SmeJčI Zorana Hočevarja na Odrupoiloilrom
Za tretjo letošnjo premiero
na Odrupododrom je celjsko
gledališče izbralo dramsko no-
viteto Zorana Hočevarja
Smejči. Po uprizoritvi njego-
vega odrskega prvenca Pote-
puhi (pod psevdonimom Jure
Obrški so ga v sezoni 76/77
igrali v ljubljanskem gledali-
šču Glej) je to po daljšem pre-
moru šele drugo avtorjevo sre-
čanje s slovenskim gledališkim
občinstvom.
Zoran Hočevar postavlja na
realistično prizorišče popolno-
ma brezimne male ljudi, ki ne
pričakujejo, da bi se njihovih
drobnih vsakdanjosti kdaj do-
taknili sodobni iskalci in pro-
izvajalci vznemirljivih in raz-
burljivih medijskih zgodb. Tu-
di avtorju otožne veseloigre iz
naših dni postanejo upokojeni
mesar Lojzi s svojo ženo Joži
in sestro Mici (ta gospodinji
upokojenemu krovcu Žaniju
in vnuku, študentu dramatur-
gije Vikiju) vredni humome
obravnave šele v trenutku, ko
po naključju vstopi v njihov
vsakdanjik značilna sodobna
medijska zvezda, gostiteljica
priljubljenih televizijskih kle-
petov ob kofetku, Smejči.
Smejčina ustvarjalna name-
ra - seči s televizijsko kamero
kar se da neposredno v resnič-
no življenjne - pa ne povzroči
ostrega družinskega nespora-
zuma (porojenega iz Jožinega
ljubosumja, a tudi neuresniče-
nega materinstva) le med ra-
doživimi upokojenci. Pod pri-
tiskom odgovornosti pred jav-
nostjo namreč zmaliči nevešče
starce pred brezčutno elek-
tronsko kamero v groteskne
karikature (zlasti nenadzoro-
vane, ko se zatečejo po pogum
k alkoholu) in s popolnim me-
dijskim neuspehom povzroči
Smejčino odstranitev in ta-
kojšnjo nadomestitev z drugo
gostiteljico oddaje. Po poklic-
nem porazu, ko je Smejči gro-
bo odvzeto namišljeno veli-
častje medijske zvezde, izpod
njene poklicne ponarejenosti
za hip privre na dan ranljiva
in občutljiva, a tudi prvinsko
zlobna in maščevalna narava.
Režiser Franci Križaj je
uprizoril najnovejšo različico
žanra t. i. kuhinjske igre na re-
alističnem prizorišču Jožeta
Logarja (dvoje komaj različ-
nih interierjev okoli obeh
ključnih kuhinjskih miz v sre-
dišču dogajanja) in predvsem
s premišljeno izbrano igralsko
zasedbo (v družbeno in zna-
čajsko pomenljivih kostumih
Slavice Radovič) ustvaril du-
hovito, tekočo in preprosto
ljudsko veseloigro, ki z ravno-
vesjem med ironično distanco
in toplo naivno dobrodušnost-
jo govori o sodobnih sleher-
nbikih in njihovih medijskih
vzornikih. Z vpeljavo nepo-
srednega televizijskega preno-
sa v uprizoritev (ko je mogoče
obenem gledati vsiljeni izrez
z dogajanja na bleščečem,
a ploskovitem televizijskem
zaslonu in si izbirati lastni
predmet opazovanja na prizo-
rišču) je poudaril avtorjevo za-
misel in ponudil gledalcu na-
zorno doživetje odločilne ra-
zlike med gledališčem in tele-
vizijo.
Miro Pod jed je ustvaril po-
dobo dobrodušnega in trpno
vdanega Lojzija, ki zna »kuha-
ti mulo« zaradi ženinih bučnih
in bolečih izpadov ljubosumja,
a se kljub sladkim sanjam
sprijazniti z edino dosegljivi-
mi trenutki medčloveške bliži-
ne. Jana Šmid v vlogi Joži ga
s svojimi udarci pravzaprav
sproti kaznuje in s tem razbre-
menjuje njegovih donrmevnih
grehov, v svoji človeški nemoči
pa tudi sama vedno znova naj-
de ob njem edino zatočišče
pred popolno osamljenostjo.
Anica Kumer je v vlogi Lojzi-
jeve sestre Mici prepričljivo in
mnogoplastno udejanila zna-
čilen pokroviteljski vpliv na
brata, moža in ambicioznega
vnuka, Stane Potisk pa je do-
dal karikaturo zgovornega
moža Žanija, ki je dosegel vr-
hunec poklicne kariere, ko je
s kolegi prekrival streho par-
lamenta.
Vesna Jevnikar je v naslovni
vlogi ostro in učinkovito izri-
sala zunanji bhšč in notranjo
negotovost (seveda tudi nepo-
polnost) medijske junakinje
našega časa, Dario Varga pa
dodal značilno neučakanost,
zaletavost, nekritičnost in čut-
no uživaštvo najmlajše gene-
racije (ne le) razumnikov. Za
solidno izreko pretežno ljub-
ljanskega pogovornega jezika
je poskrbel Marijan Pušavec.
SLAVKO PEZDIR
ZAPISOVANJA
Božanska umetnos
Piše: Tadej Čat
28. decembra ob 19. uri, bo
minilo točno sto let, odkar sta
brata Lumiere v neki pariški
kavarni javno predvajala svoje
kratke filme. Sto let filma,
skratka. In kot da bi svet šele
po sto letih spoznal, da real-
nost brez filma ne more obsta-
jati. Še več, da je realno zgolj
tisto, kar prikazuje film. Film-
ska realnost, torej, ki refleksi-
ra domnevno, fiktivno real-
nost.
Gledališče ima seveda pre-
cej daljšo zgodovino kakor
film. Že stari Grki so si priza-
devali »posnemati« realnost,
jo reflektirati skozi fikcijo in
napraviti nekoliko bolj znos-
no. Gledališču gre skratka za
»posnetek« realnosti in je torej
kot tako stvar domnevne, fik-
tivne realnosti. Navidezne ozi-
roma virtualne resničnosti, ki
se trudi biti boljša od tiste, ki
jo »posnema«. Oziroma druga-
če; skeniranje realnosti je
stvar fikcije, kar pomeni, da ta
fiktivna realnost vsebuje na
tone najrazličnejših dvomov.
Filmska realnost pa to dom-
nevno, fiktivno realnost prese-
ga in je v primerjavi s svojim
označencem tudi precej bolj
realna. Že V.I. Lenin je svoj
čas zakričal, da je treba filme
snemati že samo zaradi tega,
ker imajo neskončno moč po-
seganja v realnost. In spremi-
njanja sveta. Film ima namreč
moč, spreminjanja sveta. Film
je skratka bolj realen od real-
nosti in zato »vsemogočen«. Ni
namreč slučajno Bob Wilson,
gledališki režiser, izdavil, da
je gledališče sicer »lepa umet-
nost, ki se pa s filmom, ki je
božanska umetnost, žal ne mo-
re primerjatiw. In Milče Man-
čevski, makedonski režiser,
avtor filma Pred dežjem, letoš-
njega beneškega zmagovalca,
je Wilsona ne le slišal, marveč
tudi razumel. Navidezno res-
ničnost je spremenil v filmsko
realno. Mimogrede; treba je
seveda vedeti, da je film še
vedno zahodna, »imperialna«
umetnost, ki si za svoj predmet
refleksije izbira zahodno navi-
dezno resničnost. In napetosti
med vasmi, makedonskimi in
albanskimi, če smo nekolikanj
bolj konkretni, so na vide;
resnični le za zahodnji
Nam na vzhodu je itak že
jasno. In potemtakem fj]
sploh ne potrebujemo. Jf
Pred dežjem je narejen za
hodnega gledalca. Za po^
s strani zahoda, ki se /nu
sanja ne, da ni vse v stodol
skih bankovcih. In sleh^
pogled na film je hkrati odj
pogleda od dolarskega kupi
in hkrati pogled skozi dok
Mančevski seje odločil, da.
hod prepusti svojim dolarsl
fantazijam in jim hkrati p«
di še nek drug pogled, ki gi
moč meriti le v spoznavna
čeprav se zgodba dogaja v .1
kedoniji je tema filma vem
na vojno v Bosni in Hercego
ni (kar sicer le dvakrat eks[
cira), kjer se je prav tako
pričelo z vaškimi stražami
nacionalno nestrpnostjo, i
potem je prišlo vse drugo,
zgodovinska pogojenost, M
označi Mitre, eden od njega
junakov: »Ne pozabi, Turla
tukaj vladali dva tisoč let.*
Aleksandru, ki se je po št
najstih letih vrnil dom
v makedonsko vas ob Ohn
skem jezeru, torej ob ma!
donski meji, ni povsem nes:
selna. Kot za sovraštvo in
ljubezen, tudi za rojstvo
smrt ni nobenega pravega,
zloga. Še posebej, če gre A
za filmsko realna ali pren
sto, hudo in krvavo realna}
Aleksandrovi londonski p
jateljici pa ne postane ;aJ
niti tedaj, ko je priča lokah
mu oziroma nacionalne
makedonskemu obračal
v eni od londonskih res
vracij.
Razigrani Viiion
Plesni forum je prejšnji petek pripravil lep večer Tolovajsl
balad Francoisa Villona v prevodu Janeza Menarta, ki so
izvedli Jani Kovačič, ki jih je uglasbil, povezoval večer, pd
igral kitaro, Alenka Goršič, ki je pela in igrala flavto,
mojstrski klasični kitarist Žarko Ignjatovič. Dvorana sicer
bila nabito polna, toda istočasno so bili v gledališču Dn
komedije, začeli so se maturantski plesi, zato je obisk Villonc
balad le še potrdil, da dobro ime ima svoje občinstvo.
D.
Slike Leona Koporcs
Do 24. februaria bo v Savi-
novem salonu v Žalcu postav-
ljena razstava akademskega
slikarja Leona Koporca z no-
vejšimi deli
Slikar, ki živi v Ljubljani, je
v preteklih desetletjih inten-
zivno razstavljal, večkrat tudi
v galerijah na Celjskem, v Sa-
\inovem salonu pa so njegove
slike bile postavljene nazadnje
pred osemnajstimi leti.
Umetnik, ki bo naslednje le-
to dopolnil sedemdeset let, je
na ljubljanski akademiji di-
plomiral leta 1950 pri prof.
Antonu Gojmiru Kosu, pri ka-
terem je opravil tudi special-
ko. Kasneje se je ukvarjal z ra-
zličnimi dejavnostmi, ki so po-
vezane z likovnim področjem,
od poučevanja in ilustrator-
stva, do posvečanja svojemu
izvirnemu	umetniškemu
izrazu.
V središču njegovega
ustvarjanja je figura, h kateri
se nenehno vrača in jo prika-
zuje na različne načine. '
stavlja jo v baročno razgibi
kompozicije, pri čemer I
običajno za skupinske up^
bitve. Osebe so razvršči
v nedefiniran, barvno zaiT>
Ijen prostor v katerega ^
njajo in pogosto so jasno
vidni zgolj določeni deli tel
Posamezni liki običajno niA
jo razpoznavnih osebnih I
tez, po katerih bi jih bilo "
goče identificirati, temveč I
za univerzalne tipe, kot so ^
rec, ženska, konjenik in f
dobne. V slikah se nadreai
prepletajo osebe brez j^
izraženega pomena, vide^
kot da gre za stmitev več'
zličnih prizorov, povezaj
z eno zgodbo in njeno prv
vedno nitjo. Koporc
motive s sproščenimi,a ^
darle zanesljivimi linij^
ena od značilnih posebfl^
njegovega slikarstva pa so^
izbrane barve, ki so izje^.
živahne in dajejo slikam ^
datno privlačnost.	j
BORIS GORlJ^
Ta veseli dan In Čudežno gledališče
Dnevi komeUlJe gredo v drugo polovico — vodi celjska predstava
V gledališču je čutiti poleg
ustvarjalnega komedijantske-
ga nemira tudi tekmovalnost
festivalskih predstav, ki jih
neposredno po koncu predsta-
ve s simpatičnimi glasovnici,
po zamisli domačega drama-
turga Marijana Pušavca, oce-
njuje občinstvo z ocenami in
pripisanim komentarjem:
5 (žlahtno), 4 (tišina, smejemo
se), 3 (smo zdržali do konca),
2 (no,ja) in 1 (kaj pa je tu smeš-
nega).
Iz oddanih glasov vodi celj-
ska predstava Ta veseli dan ali
Matiček se ženi, v režiji Vita
Tauferja z oceno 4,5. Iz nje pa
je kot komedijant večera izšel
igralec Vlado Novak. Predsta-
va je bila na programu minuli
petek in kljub temu, da jo je
videlo precej gledalcev že
v lanskem rednem programu,
je bila dvorana polna. Odziv
gledalcev pa zelo dober.
Za petkovim veselim dnem,
ko se je ženil Matiček, je v gle-
dališče, ki mu ta mesec kralju-
je komedija, prišlo Primorsko
dramsko gledališče iz Nove
Gk>rice s komedijo Čudežno
gledališče. Bilo je sicer zabav-
no, čeprav čudeža s to predsta-
vo niso dosegli. Pozna se ji, da
je bila delana za koprski po-
letni festival na prostem. Po-
stavil jo je režiser in avtor pri-
redbe po Cervantesu Mario
Uršič. Celjsko občinstvo je
predstavo hvaležno sprejelo,
se nasmejalo in podelilo
aplavz na odprti sceni vojaku
Iztoku Mlakarju, in kar slutiti
je bilo, da bo postal komedi-
jant večera. Predstava pa se je
z oceno 3,9 uvrstila na drugo
mesto, za Matičkom torej. Sle-
dijo ji Kranjčani s 3,7 in Ljub-
Ijaska Drama s 3,3. Takšna je
volja občinstva, strokovna ži-
rija, predseduje ji Blaž Lukan
pa je zaenkrat bolj skrivnost-
na in v javnost ne pricurlja
nobena njihova izjava. Sicer
pa je vse skupaj pač komedija.
Občinstvo je veselo, zabava se,
zvesto spremlja tudi sprenrme
predstave Dnevov komedije na
malem in velikem odru. Na
Odrupododrom je v nedeljo
ljubitelje navdušila Vita Ma-
vrič z Ježkovim kabaretom Ne
smejte se, umrl je klovn. Na
velikem odru so nastopili člani
PDG iz Nove Gorice s preda-
stavo Ni bila peta, bila je de-
veta.
Dnevi komedije se bodo ju-
tri, v petek, nadaljevali z Afe-
ro pouhn kufr v izvedbi Ek-
sperimentalnega gledališča
Glej iz Ljubljane, v soboto bo
v festivalskem programu na-
stopilo Mestno gledališče ljub-
ljansko s predstavo Na smu-
čišču. Nadaljeval se bo tudi
spremni program. Na velikem
odru bo v nedeljo ob 17. uri
nastopila ljubljanska Drama
s predstavo Ljubiti, ob 20,30
pa na Odrupododrom ne gre
prezreti odlične monodrame
Poldeta Bibiča Živelo življe-
nje, Luka de.
Komedijantski maraton
v celjskem gledališču bo trajal
do pustne nedelje.
MATEJA PODJED
To ni komedija, to je resna zadeva - preštevanje glasovnic občinstva pod strogo gledališko masko
in pred strogo komisijo...
Celjski oktet v Parizu
Posrečen splet okoliščin je
botroval nastopu Celjskega
okteta pri proslavi slovenske-
ga kulturnega praznika 8. fe-
bruarja, ki jo je priredilo vele-
poslaništvo republike Sloveni-
je v Parizu. V ugledni družbi
ansambla Trio Lorenz so Ce-
ljani v nabito polni dvorani
občuteno izvedli VTsto sloven-
skih narodnih in ponarodelih
pesmi. Pri nekaterih pesmih je
mlada sopranistka Andreja
Zakonjšek čudovito zaokroži-
la zven koncertnega dela pro-
slave.
Izvajanja Tria Lorenz kot
tudi celjskega okteta so Slo-
vencem v tujini in njihovim
francoskim prijateljem priča-
rala spomin na Slovenijo in
njeno kulturno bogastvo.
Še o Celjskem oktetu: sep-
tembra 1979 so se nekdanji
p>evci Celjske gimnazije zbrali
z namenom, da nadaljujejo
s prepevanjem. Nadeli so si
ime vokalna skupina Terca,
saj je prav ta glasbeni interval
najbolj pogost v slovenski
ljudski pesmi. Pod tem ime-
nom jih je na številnih nasto-
pih spoznala širša kulturna
javnost in povsod je občinstvo
ob njihovih pesmih začutilo
toplo in vedro razpoloženje.
Umetniško vodstvo je prevzel
g. Franjo Bobinac in ga uspeš-
no opravljal več kot 10 let.
Danes je umetniški vodja
prof. Alenka Firšt, ki je vod-
stvo prevzela leta 1990, ko je
diplomirala na Akademiji za
glasbo v Ljubljani in se zapo-
slila kot profesorica na Glas-
beni šoli v Celju. Ob desetlet-
nici delovanja so presegli ok-
vire tradicionalnega amater-
skega prepevanja in so se od-
ločili preimenovati v Celjski
oktet, da bi poudarili poveza-
nost svoje glasbene poustvar-
jalnosti s kulturnim življenjem
mesta, iz katerega izhajajo.
V preteklih petnajstih letih so
nastopali po Sloveniji. Na re-
vijah tekmovalnega značaja se
je oktet utrdil v prvi kakovost-
ni kategoriji. Priredili so več
samostojnih celovečernih kon-
certov, od katerih jim je naj-
bolj ostal v spominu koncert
pred prenapolnjeno dvorano
celjskega Narodnega doma ter
prvo gostovanje v nemškem
Grevenbroichu leta 1992.
Od leta 1989 sodeluje z ok-
tetom tudi sopranistka Andre-
ja Zakonjšek, ki je končala
študij solopetja v avstrijskem
Gradcu. Člani Celjskega okte-
ta so: Vencelj Ferant in Janko
Rode (prvi tenor), Peter Hu-
dohmet in Tomaž Pavlin (dru-
gi tenor). Drago Zorko in Hu-
go Ograjenšek (bariton) ter
Miran Krštinc in Filip Simoni-
ti (bas).
Gostovanje Celjskega okteta
je omogočilo veleposlaništvo,
nekaj dodatnih stroškov pa so
pokrili: Občina Celje, Zavaro-
valnica Triglav in Etol Celje.
LEANDER LITERA
iff. 7. - 16. februar 1995
11
KULTURA
O Sloveniji nekoliko drugače
f/ovo monografijo Je napisal Stane Stanič_
IVlotovunska skupina založ-
I nikov Flint River Press iz Lon-
Jona, Apros&SAprost iz
Ljubljane in Turistična zveza
glovenije so izdali monografi-
jo z naslovom Slovenija, ki jo
je napisal Stane Stanič, novi-
nar in publicist, prvi minister
ja informiranje v novi sloven-
ski državi.
O Sloveniji je bilo v zadnjem
času napisanih že kar nekaj
monografij, ki so si bile po
vsebinski zasnovi dokaj po-
dobne. Skupni imenovalec so
imele v tekočem besedilu, ki se
je vpeto v zgodovinski lok »od
pradavnine do danes« ni dalo
motiti v svoji kronološki zapo-
rednosti.
Tokrat imamo pred seboj
obsežno knjigo, nemara doslej
najobsežnejšo v tej zvrsti le-
potnih knjig o Sloveniji, ki ji je
avtor besedila Stane Stanič
vdihnil drugačno zasnovo.
Uvodno poglavje začenja
z vstopom Slovenije v Združe-
ne narode in potem ves čas, vse
knjižno vezilo gradi na pri-
merjavah. Znamenita literar-
na dela (Krst pri Savici, reci-
mo), naravne znamenitosti in
lepote, zgodovinske in umet-
nostne spomenike in dragoce-
nosti, p^obe ljudi in krajev,
vse to izkorišča za izhodišče
v razmišljanje o našem, seda-
njem času in o tem, kako lahko
z današnjega zornega kota vi-
dimo lastno zgodovino in
kakšne so naše refleksije nanjo
zdaj in ta trenutek.
Ta način se mi zdi posrečen,
saj vnaša v pisanje avtorjevo
osebno držo, ne le slog pisanja.
Stane Stanič je obredel že pre-
cej sveta in tudi v daljnih de-
želah spoznaval ljudi, ki upo-
5 rahljajo dvojino, ne le Sloven-
jci. Zaradi spoznavanja »širne-
ga sveta« se je marsikje dvignil
nad značilno slovensko sveto-
bolje in z distančnim pogle-
dom na razvoj dogodkov po
svoje nadrobil odmerjene mi-
sli. Vsem njegovim opredeli-
tvam in zaWjučkom bi sicer
lahko cela vrsta zgodovinarjev
tudi ugovarjala, toda to je zna-
čilnost avtorskega dela. Knji-
ga je nedvomno vnesla v naše
pojmovanje Slovenije svežino,
ki ji ne gre odrekati veljave.
Knjiga je bogato opremljena
s fotografijami in starimi gra-
fikami. Številne fotografe ozi-
roma njihove motive je zbirala
posebna žirija na temelju jav-
nega razpisa, kar je pri nas
edinstven primer. Med foto-
grafi je častno zastopan tudi
fotoreporter Novega tednika
Edi Masnec s kar dvajsetimi,
res zelo dobrimi fotkami.
V knjigi, ki jo je oblikoval
Gane Aleksic, je tudi karta
Slovenije, ki pa je narisana ze-
lo nedosledno: na Koroškem ni
vrisanih Raven, ob Novi Gori-
ci ni Solkana (gre namreč za
neko načelo zgodovinskosti,
teže). Kozjansko je izpisano
z besedo kraja Kozje, po kate-
rem se imenuje pa ni nikjer,
tudi Pilštanja ni, niti Podsre-
de, je le Podčetrtek. Bizeljsko
je zapisano tako kot pokraji-
na, kraja pa nikjer. V Prek-
murju ni nikjer napisano
Prekmurje, je le Goričko, itd.
Vsekakor smo dobili mono-
grafijo, ki jo je prijetno jemati
v roke. Tudi kot tiskarsko delo
ni slaba, le škoda, da nikjer ne
piše, kje so jo tiskali, razen da
se je to zgodilo v Sloveniji, se-
veda.
DRAGO MEDVED
Dinamika oblik
V avli hotela Dobrna poteka
razstava slik celjskega slikarja
Staneta Petroviča-Čončija.
Gre za enega dejavnejših
ljubiteljskih slikarjev v tem
prostoru, ki je od srede sedem-
desetih let aktivno vključen
v organiziranje ljubiteljskega
umetniškega ustvarjanja.
Hkrati je svoja dela razstavljal
že na mnogih samostojnih in
skupinskih razstavah, sodelo-
val pa je tudi na vrsti slikar-
skih kolonij v Sloveniji in tu-
jini.
Razstava na Dobrni gledal-
cu prikaže razgibano paleto
njegovega delovanja, pri kate-
rem gre za spreminjajoče se
slogovne značilnosti, hkrati pa
za različno izbrano motiviko.
Obsežen del njegovih slik
predstavljajo krajine, za kate-
re je iskal navdih v krajih, kise
med sabo bistveno razlikujejo,
kot denimo štajersko podeže-
lje ali različni predeli v ob-
morskem pasu. Petrovič je
vsak ambient posebej doživ-
ljal, ter njegove karakteristike
zvesto pretvoril v slikovite sli-
karske površine. Vendar se
bolj kot k naturalističnemu
prikazu določenih - prizorov
nagiba k samosvoji interpreta-
ciji,s čimer ta tradicionalni
žanr ovrednoti z modernistič-
no neobremenjenostjo in spe-
cifično nadgradnjo. Zato pri-
hajajo do izraza predvsem for-
me, ki dobivajo nove, nevezu-
joče izpeljave in le v posamez-
nih izsekih razpoznamo stvar-
ne prizore, medtem ko se sicer
nagiba k večji abstraktnosti,
s tega aspekta pa tudi razgra-
juje različne oblikovne sheme,
ki jih dopolnjuje z intenzivni-
mi barvami.
Poleg krajinskih prizorov
Petrovič namenja nmogo po-
zornosti v svojem opusu tudi
drugim motivom, pogosto se
na slikah pojavljajo kurenti,
koteni od mitoloških likov slo-
venske kulture, rad pa tudi sli-
ka podobe starinskih ur. Pri
teh delih se slikar odloča za
manjšo mero eksperimentira-
nja in zato prihajajo bolj kot
sicer do veljave realistične
tendence njegovega ustvar-
janja.
BORIS GORUPIČ
PRIREDITVE
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo jutri, v petek ob
19.30, v okviru Dnevov komedije, gostovalo Gledališče Glej iz
Ljubljane, s predstavo Afera pouhn kufr. V soboto ob 19.30, se
bo s kom^ijo Na smučišču, predstavilo Mestno gledališče ljub-
ljansko, v nedeljo ob 17. uri, pa bo še gostovanje SNG Drame iz
Ljubljane s predstavo z naslovom Ljubiti. Ob 20.30 prav tako
v nedeljo, si lahko v okviru predstav Oderpododrom, ogledate
tudi predstavo Živelo življenje Luka D, v izvedbi Poldeta
Bibiča. V torek pa bodo ob 20.30, za abonma oderpododrom 3,
uprizorili predstavo Smejči, režiserja Francija Križaja.
V	Delavskem domu Nazarje bodo jutri, v petek ob 18. uri,
uprizorili igro Vse, razen hotela, v izvedbi gledališke sekcije
ŠKUD iz Mozirja.
V	Prosvetnem domu Ljubno si lahko v soboto ob 19. uri, ogle-
date predstavo Matiček se ženi, v izvedbi dramske skupine iz
Gornjega Grada.
V	Domu kulture v Velenju si lahko drevi ob 19.30, za beh
gledališki abonma, jutri v petek ob 12. uri, najprej za mladinski
abonma in ob 19.30, še za rumeni abonma, ogledate dramo
Henrika Ibsena Strahovi, v izvedbi igralcev SLG Celje.
V	kulturnem domu Rečica bo v nedeljo ob 15. uri, koncert malih
vokalnih skupin iz Velenja.
V	Delavskem domu v Nazarjah bo jutri, v petek ob 18. uri,
koncert Glasbene šole iz Nazarij.
V	Zadružnem domu Bočna bo v nedeljo ob 15. uri, koncert
pevskih zborov PD Bočna in okteta Teš iz Šoštanja.
V	osnovni šoli v Lučah bo v soboto ob 18. uri, koncert Godbe na
pihala, pevskih zborov PD Luče in gostujočega zbora iz Starega
Trga pri Ložu.
V	Razstavnem salonu v Rogaški Slatini bo v soboto ob 20. uri,
koncert Godalnega kvarteta Slovenske filharmonije iz Ljub-
ljane.
Glasbena šola Velenje bo danes, v četrtek ob 18. uri, priredila
javni nastop najboljših učencev klavirskega oddelka.
V	koncertni dvorani Glasbene šole v Celju bo drevi ob 19.30,
koncert Komornega moškega zbora Celje, ki ga vodi prof. Ciril
Vertačnik.
V	celjskem Kljubu bo v soboto ob 21. uri, koncert skupine Ego
Malfunction.
V	Muzeju novejše zgodovine v Celju si lahko ogledate razstavo
z naslovom Drobci nekega vsakdana, ki prikazuje srednjeveške
in novoveške najdbe iz arheoloških izkopavanj Koroške, Štajer-
ske in Prekmurja.
V. Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 24. februarja
razstavljal likovna dela akademski slikar Leon Koporc.
V	Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini si lahko do 1.
aprila ogledate razstavo starih grafičnih listov iz 19. stoletja iz
zbirke Okrasno cvetje.
V	galeriji kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju do torka
prihodnji teden, razstavlja slike Terezija Bastelj.
V	Galeriji sodobne umetnosti v Celju si lahko do 31. marca
ogledate pregledno razstavo slik Avgusta Lavrenčiča.
V" Zdravilišču Laško si lahko do 1. marca, ogledate razstavo
Geološki sprehodi v okolici Laškega - to je svet fosilov, avtorja
Tomaža Maj ena.
V	kava baru Interlaro na Stanetovi 21 v Celju razstavlja dela
Vlado Geršak.
V	Likovnem salonu v Celju bo do sobote, 25. februarja na ogled
razstava Zore Stančič z naslovom Albumi.
V	trgovini in galeriji Radeče papir je na ogled razstava akvare-
lov in grafičnih listov likovnega pedagoga Arpada Šalamona.
V	hotelu Dobrna si lahko do 25. februarja, ogledate razstavo
slikarskih del Staneta Petroviča.
V	Levstikovi sobi Osrednje knjižnice v Celju je odprta razstava
Sokoli na Celjskem.
V	hotelu Merx v Celju razstavlja olja Stjepan Vrbanič.
V	Zdravstvenem domu v Celju razstavlja Dragica Fajs.
V	butiku Steklar so na ogled dela v olju Tonija Mohorja.
Union od 16. do 22.2. ob 16.30, 18.30 in 20.30 ameriški film
Maska; Mali Union od 1&. do 22. 2. ob 20. uri ameriški film Čas
nedolžnosti; Metropol od 16. do 22.2. ob 16., 18. in 20. uri
ameriški film Varuh časa; Dom od 16. do 22.2. ob 18. in 20.15
ameriški film Tri zaljubljena srca.
Kino Žalec 17.2. ob 20. uri ter 18. in 19.2. ob 18. in 20.15
ameriški film Intervju z vampirjem.
Kino Vojnik 20.2. ob 10. uri ameriški film Policijska zaseda,
22.2. ob 10. uri pa ameriški film Beli očnjak.
V	čitalnici študijskega oddelka Osrednje knjižnice Celje bo
danes, v četrtek ob 18. uri, večer poljske lirike 20. stoletja, na
katerem se bodo predstavili člani amaterskega gledališča
Teharje in Osrednje knjižnice.
V	celjskem Kljubu bo nocoj ob 21. uri, razvitje audio kasete in
sežig pesniške zbirke Skale Da Hu Dinja.
Nadalje so bili koncerti ob stolet-
nici rojstva Davorina Jenka, v spomin
umrlega Emila Adamiča, ob stoletnici
rojstva Antona Foersterja, 60-letnici
bivšega zborovodje Antona Lajovca,
pa 80-letnici Rista Savina'... Omeniti
je treba, da so bili takratni zborovski
koncerti dostikrat sestavljeni tudi iz
solističnih točk vokalnih in instru-
mentalnih solistov, predvsem učiteljev
iii učencev Glasbene matice. Tako je
bilo tudi meseca maja 1938. leta, ko so
v Mestnem gledališču pripravili glas-
beni večer s sodelovanjem vseh celj-
skih zborov, orkestra in mnogih soli-
stov. Izvajali so zgolj skladbe celjskih
skladateljev. Prvikrat so izvedli Him-
110 Celju, ki jo je na besedilo Frana
Roša uglasbil Karlo Sancin za mešani
zbor, sopran solo in orkester. Podobna
skupna prireditev je bila še 1. decem-
t>ra 1938 ob proslavi 20-letnice Jugo-
slavije in celjske Glasbene matice.
Mnogo prireditev in gostovanj je bi-
lo tudi v drugih krajih Slovenije, vsa
Pa so bila dokaz, da je bil čas pod
Vodstvom Peca Še^le in dr. Konrada
'inka eno najbolj plodnih obdobij
v delovanju zbora. Pri izkazovanju ča-
sti in spoštovanja do slovenskih glas-
?®nih ustvarjalcev pa so vedno skrbeli
za priznanja svojim dolgoletnim po-
^vovalnim članom. Nazadnje so jih
podelili ob jubilejnem koncertu ob 45-
'^tnici delovanja leta 1939. Svoj zadnji
l^^stop pred prisilno prekinitvijo je
jjel zbor 18. januarja 1941, ko je štel
"lizu 100 članov. Sicer pa se zadnjih
''^kaj let pred vojno Dušan Hercog,
^anji in donedavni član, takole spo-
"^inja: »Že kot dijak meščanske šole
J^ni bil od leta 1930 do 1932 vključen
dijaški zbor, ki ga Je vodil predava-
li] in dirigent Pec Segula. Leta 1936
P® nie je povabil v mešani zbor CPD in
^^ po preizkušnji sprejel med prve
.^siste. Kmalu sem se vživel v dru-
/yeno dejavnost. Dirigent Šegula je
tako v šoli kot pri delu z zborom
natančen in zahteven, a pri tem
prijeten in dostopen. Pevske vaje smo
imeli v Narodnem domu v dvoranici,
kjer je sedaj garderoba. Bil je prijeten
prostor. Za pevskimi sedeži je stalo
veliko ogledalo, takšno, kot je sedaj
v avli pred veliko dvorano. Vanj se je
dirigent med vajami večkrat pogledal,
si popravljal pričesko in kravato. Bil je
čeden in postaven možak, ki je dal
veliko tudi na svoj videz. Od pevcev je
zahteval red, vendar se je med vajami
tudi rad pošalil. Študirali smo pester
program. Veliko pesmi smo peli s soli-
stičnimi vložki. Kot solist je večkrat
nastopil tudi dirigent, vendar bolj po-
gosto med odmori ob spremljavi kla-
virja, včasih tudi s kakšno solistko.
Sestav zbora je bil raznolik. Med nami
so bili delavci, obrtniki, trgovci, pa
doktorji, profesorji in učitelji. Zbor je
bil zelo številen. Največ smo nastopali
v Narodnem domu. Spominjam pa se,
da smo imeli nekoč koncert v čast
skladatelja patra Hugolina Sattnerja
v Unionski dvorani. En nastop smo
imeli tudi v pravoslavni cerkvi, ki je
stala nasproti današnje gostilne Oj-
strica. V jeseni 1940. leta smo začeli
pripravljati koncert latinskih cerkve-
nih pesmi, s katerimi smo nameravali
nastopiti v Marijini cerkvi. Z izkupič-
kom smo mislili kriti del stroškov za
turnejo po Jugoslaviji. Iz vsega tega ni
bilo nič, začela se je druga svetovna
vojna.«
Ob Hercogovem podatku, da je diri-
gent nastopal tudi kot solist, naj doda-
mo, da je bil Pec Šegula ves čas delo-
vanja v Celju tudi učitelj solopetja in
nauka o instrumentih v Glasbeni ma-
tici.
Tako je bilo končano prvo obdobje
delovanja Celjskega pevskega društ\».
Označimo ga lahko kot obdobje spod-
budnih glasbenih manifestacij sloven-
ske narodnosti ter kultumopolitične
enakopravnosti z vladajočim meščan-
stvom, pozneje pa kot izraz resnične
potrebe po glasbeni kulturi in umetno-
sti. Ni dvoma, da je bila ta potreba
tudi odmev umetnostnovzgojnih vpli-
vov zborovodij, saj so bili z nekaj
majhnimi izjemami tudi pomembni
slovenski skladatelji. Prizadevanje za
glasbeno umetniško kvaliteto pa je do-
seglo svoj višek prav gotovo v zadnjem
Fink-Šegulovem času. Zgodovina
Celjskega pevskega društva do preki-
nitve 1941 pa odkriva še druge spomi-
na vredne konstruktivne poteze: živ
stik z deželo, z jugoslovanskimi naro-
di, organizacija glasbeno-teoretičnega
izobraževanja, aktiven odnos do osta-
lih vej umetniškega ustvarjanja, Ijud-
skost, iskrena navezanost na takoime-
novani nižji sloj, družabnost in ne na-
zadnje tudi to, da je kot tolmač na-
predne slovenske pesmi tudi politično
stalo iznad nazadnjaških vrst. Vedno
pa v častitev in počastitev slovenske
pesmi.
Novi časi - novo ime
že v jeseni 1945, nekaj mesecev po
vojni, je vzniknila pobuda za obnovi-
tev Celjskega pevskega društva. V Ce-
lje je prišel mlad izobražen glasbenik
Egon Kune j, ki je na gimnaziji takoj
ustanovil kasneje večkrat proslavljeni
mladinski mešani pevski zbor. S Ku-
ne jem se je povezal zagnani predsed-
nik društva dr. Fink in že spomladi
leta 1946 so se začele vaje zbora v tako
imenovani rdeči dvorani Narodnega
doma. Kakšnih posebnih nastopov
sprva ni bilo. Precejšnje težave so ime-
li z zbiranjem notnega materiala, saj je
bil stari arhiv skoraj povsem uničen.
Le požrtvovalnost dirigenta Kuneja,
predsednika Finka in okrog 60 pevcev
je bila tisto, kar je ob vztrajnem delu
omogočilo prvo celovečerno predstavi-
tev zbora. Četrtega junija 1947 je
v gledališki dvorani lepo in ubrano
zapelo 60 grl Celjskega pevskega dru-
štva, ki je po pričevanjih nekaterih
takratnih pevcev nekaj časa nosilo ce-
lo ime po ruskem pisatelju Maksimu
Gorkem.
Št. 7. - 1«. februar 1995
NOCTNIK
DOGODKI
12
Novo razvojno obdobje
župani In poslanci so spoznali usmeritve v Gorenju
Vodstvo poslovnega sistema
Gorenja je v petek, 10. febru-
arja, povabilo na obisk v Vele-
nje poslance državnega zbora
in državnega sveta ter župane
iz tistih občin, kjer so Gore-
njeva podjetja in od koder pri-
hajajo občani na delo v Go-
renje.
Povabilu so se odzvali po-
slanci državnega zbora Vito-
drag Pukl, Franc Lipoglavšek,
Franc Avberšek in Ivan Verzo-
lak ter poslanec državnega
sveta Franc Ban. Pridružili so
se jim župani številnih občin,
med njimi tudi celjski župan
Jože Zimšek, žalski župan Mi-
lan Dobnik, župan Mozirja Ja-
kob Presečnik, slovenjegraški
župan Janez Gorogranc, laški
župan Peter Hrastelj, župan
Mislinje Mirko Grešovnik in
šoštanjski župan dr. Bogdan
Menih.
V spremstvu namestnika ge-
neralnega direktorja za proiz-
vodnjo mag. Jožeta Dolinarja
so si gostje najprej ogledali
tehnološko posodobljeno pro-
izvodnjo velikih gospodinjskih
aparatov, ki so ji v v obdobju
1991-1994 namenili skoraj 90
milijonov mark. V razstavnem
prostoru pa so videli najnovej-
še, ekološko prijazne velike
gospodinjske aparate. Gostom
je predsednik poslovodnega
odbora Gorenja Jože Stanič
predstavil napore zadnjih let
v premagovanju težav zaradi
razpada nekdanjega jugoslo-
vanskega tržišča in recesije pri
prodaji izdelkov bele tehnike
v svetu. Pomembno je, kot je
poudaril, da poslujejo v Gore-
nju v zadnjih dveh letih brez
rdečih številk in da prehajajo
v novo razvojno obdobje.
Kakšno mesto ima Gorenje
v svetu, pa je predstavil mag.
Jure Toplak, namestnik gene-
ralnega direktorja Gorenja
Gk)spodinjski aparati za po-
djetja na tujem. Župani in po-
slanci so izvedeli, da sodi Go-
renje med 8 največjih proizva-
jalcev bele tehnike v Evropi,
da znaša njegov tržni delež pri
prodaji velikih gospodinjskih
aparatov na stari celini 4 od-
stotke in da kar 60 odstotkov
vseh izdelkov prodajo pod Go-
renj evimi blagovnimi znam-
kami. MARJAN LIPOVŠEK
Foto: HINKO JERCiC
Pomemben dan za dolino
Poskusni zagon razžvepUevalne naprave na bloku štiri v TEŠ
V soboto, 11. februarja, so
v šoštanjski termoelektrarni
uspešno izvedli prvi toplotni
zagon razžvepljevalne napra-
ve na četrtem bloku. Nastavi-
tve ekološke naprave in testi-
ranja se bodo predvidoma na-
daljevala do zadnjega tedna
v marcu, ko se bo začelo pravo
preizkusno obratovanje, ki bo
trajalo do konca maja.
Čeprav gre šele za prve pre-
izkusne zagone, so v termo-
elektrarni z dosedanjimi re-
zultati zelo zadovoljni. Kot je
povedal Branko Debeljak, ki
opravlja na razžvepljevalni
napravi trojni tehnološki nad-
zor, preizkusni zagon glede na
velikost in zahtevnost naprave
zelo dobro teče. V obdobju
uvajanja ekološke naprave pa
bodo morali biti pozorni pred-
vsem na dvoje. »Paziti mora-
mo, da z zagonskim obratova-
njem ne povzročimo kakršnih-
koli težav na pripadajoči teh-
nološki enoti bloka štiri, torej
da blok kljub zagonskim po-
skusom ne bi slučajno odpove-
dal. Naslednje, na kar moramo
biti pozorni, pa je optimizacija
krmilno regulacijskih krogov
na razžvepljevalni napravi,« je
pojasnil Debeljak.
Z zagonskimi toplotnimi
preizkusi se bodo v termoelek-
trarni ukvarjali do tehničnega
pregleda, nakar bodo lahko
pričeli s pravim poskusnim
obratovanjem. A že z zagon-
skimi preizkusi so vidni dobri
rezultati, saj je dejanska emi-
sija žveplovega dioksida iz
bloka štiri že bistveno manjša.
Zato je datum zagonskega
obratovanja naprave na četr-
tem bloku prav posebnega po-
mena za šoštanjsko termoelek-
trarno, gotovo med najvažnej-
šimi v njeni zgodovini.
kl
Foto: LO
Vrednost te ekološke investici-
je je znašala okoli 142 milijo-
nov mark. Investicijska vred-
nost gradnje ekološke napra-
ve, ki jo načrtujejo na petem
bloku, pa po načrtih znaša
okoli 216 milijonov mark; po-
godbo z dobavitelji naj bi pod-
pisali v aprilu 1996, junija pri-
čeli z gradnjo, preizkusno
obratovanje pa zaključili v de-
<<<>mKni 1QQS
Zahodna stran bloka štiri v šoštanjski termoelektrarni. Iz dim-
nika se že po poskusnem zagonu ražvepljevalne naprave vali
čistejši dim, v katerem je predvsem para.
Obračun ogrevanja še po starem
¥ CeUu bodo z obračunom po tiejanski porabi počakali do poletja
V Celju bi lahko po odloku o obvezni
vgraditvi in uporabi merilnikov to-
plotne energije že s 1. januarjem prešli
na nov način obračuna ogrevanja, ven-
dar bodo s tem počakali do začetka
avgusta. V republiki namreč priprav-
ljajo normative, ki bi poenotili ceno
ogrevanja za celo Slovenijo, zato bodo
v Celju z novim obračunom počakali
do priprave teh normativov.
To je med drugim povedal Janez Pe-
terman, direktor Toplotne oskrbe Ce-
lje na pogovoru, ki so ga pripravili za
predstavnike upravljalcev stanovanj.
Vse toplotne postaje v sistemu daljin-
skega ogrevanja so že opremljene
s števci, ki bodo odčitavali porabljeno
toplotno energijo v posameznih objek-
tih. Na osnovi tega se bodo razdelili
stroški med stanovalce, ki bodo plače-
vali fiksni in variabilni del. Slechiji bo
v času kurjenja precej višji in bo odvi-
sen od porabe toplotne energije v ob-
jektu. Preračunaval pa se bo še vedno
na osnovi površine stanovanja. Vgrad-
nja števcev v posameznih stanovanjih
pa bo stvar kasnejšega dogovora last-
nikov, ki bodo verjetno zainteresirani.
da plačajo stroške ogrevanja po dejan-
ski porabi.
Na sestanku z upravijaki stanovanj
so zato predstavniki avstrijsko-nem-
ške družbe Techem predstavili svoje
toplotne števce, ki so jih poskusno že
vgradili v nekaj objektov v Ljubljani
in Murski Soboti, spomladi pa bodo
predstavili rezultate meritev. Po izra-
čunih bi znašali stroški vgradnje nji-
hovih števcev okrog 800 do 900 mark,
kasnejši prihranek pri ogrevanju pa
naj bi znašal od 15 do 25 odstotkov.
TC
Pogajanja neuspešna
Na sedežu sindikata v Štorah so bila v začetku tega
tedna ponovno pogajanja o višini plač delavcev v Jeklu.
Vendar po besedah predsednika stavkovnega odbora Sto-
jana Stojanoviča tudi tokrat niso bila uspešna.
Direktor Metala Vinko Pogačnik jim je namreč povedal,
da za povišanje plač ni realnih možnosti. Družba ima še
vedno blokiran žiro račvm, pa tudi sicer menda v zadnjem
času ni bilo tolikšnih prilivov, ki bi zadostovali za poviša-
nje plač. V sindikatu si zdaj prizadevajo, da bi socialno
najbolj ogroženim delavcem, teh je kar dve tretjini, krat-
koročno izplačali določen znesek, dolgoročno pa seveda
zvišali plače. To je le del problema, kajti štorski jeklarji še
vedno čakajo na obljubljena sredstva za investicije in
obratni kapital. Jeklarna stoji od minule sobote, v začetku
tedna so sicer imeli remont, vse pa je kazalo, da se zaradi
pomanjkanja repromateriala proizvodnja ne bo nadalje-
vala še ves teden. Podobna usoda pa menda utegne v krat-
kem doleteti tudi Valjamo.	^^
Pot sprave tudi v Sloveniji
Združenje duhovnikov in
škofov v Nemčiji želi v letu, ko
se spominjamo 50 letnice zma-
ge nad okupatorjem, pripravi-
ti »Pot sprave«, ki bi zajela vse
tiste evropske države, ki so bi-
le pod nemško okupacijo. De-
legacije duhovnikov in škofov
iz Nemčije bi se na tej poti
srečale z ljudmi v krajih in pri
spominskih obeležjih, kjer so
Nemci med 2. svetovano vojno
počenjali najhujša grozodej-
stva.
Koordinator takšne poti
sprave po Sloveniji je Risto
Gajšek, sicer predsednik Ob-
činskega združenja borcev
NOV:
»Delegacija naj bi Slovenijo
predvidoma obiskala maja,
poklonila pa se bo pred deseti-
mi spominskimi obeležji in na
ta način prosila slovenske lju-
di odpuščanja za vse storjeno
gorje. V Sloveniji je izbranih
deset naslednjih spominskih
obeležij: Begunje, Mariborski
zapori, pomnik Pohorskega
bataljona, Rašica, Dražgoše,
Branik, Cerkno, Brestanica in
Ljubelj, na Celjskem pa bodo
obiskali Frankolovo in Stari
pisker v Celju.«
Kdo je v Nemčiji podprl to
zanimivo Pot sprave?
»Duhovniki in škofje kot
pobudniki poti sprave so dobi-
li široko oziroma vsestransko
podporo pri vseh, ki v Nemčiji
kaj pomenijo. Tako je Zvezni
predsednik dr. Richard Von
Weizsacker zapisal, da v celoti
in brez omejitve podpira poziv
in misli v tej zvezi ter želi po-
budnikom mnogo uspeha in
blagoslova. Akcijo so podprli
tudi kancler Helmut Kohl, zu-
nanji minister di". Klaus Kin-
kel, vrhovni poveljnik zveze
oboroženih sil srednje Evrope
general Helge Hansen in mno-
' gi drugi.«
Kakšne bodo te slovesnosti?
»Ob manjših kulturnih pro-
gramih se bodo delegacije po-
klonile žrtvam in preprosto
prosile Slovence naj jim opro-
stijo, kar se je zgodilo pred 50.
leti. Sicer pa bo podroben pro-
gram in datum obiska zanimi-
ve poti duhovnikov in škofov
iz Nemčije znan v naslednjih
dneh, so mi sporočili iz Bonna,
od koder tudi poteka koordi-*
nacija akcije.« t.VRABL
»Srečanja v Stari vasi« so se začela
Proslava ob slovenskem
kulturnem prazniku, 8. febru-
arju, je bila uvodna prireditev
v okviru »Srečanj v Stari va-
si.« Z njimi želijo spodbuditi
in še bolj zaživeti kulturno
ustvarjanje v tem delu mesta
Velenje, istočasno pa privabiti
v Dom krajjlfcov kar največ
Starovaščanov.
»Srečanja v Stari vasi« bodo
prinesla tamkajšnjim kraja-
nom kulturne prireditve, raz-
stave, razgovore z znanimi
krajani, prebivalci Velenja in
z znanimi Slovenci in vrsto
drugih manifestacij. »Srečanja
v Stari vasi« bodo pripravljali
enkrat na mesec, junija pa bo-
do pripravili spet »Kresovanje
v Stari vasi.«
Na otvoritveni prireditvi
»Srečanj v Stari vasi« so zapeli
»Pevci iz Stare vasi« pod vod-
stvom Maksa Podlesnika, dela
Franceta Prešerna in Karla
Destovnika Kajuha je recitiral
Karel Semo, Zofka Gorogranc
in Ciril Grabenšek pa sta
predstavila del literarne za-
puščine šoštanjsko-velenjske-
ga rojaka Antona Kumika.
M. L.
Župani o šolstvu
župani slovenskih občin so
se v Rogaški Slatini zbrali na
posvetu o odprtih vprašanjih
v šolstvu in športu, ki ga je
pripravilo pristojno ministr-
stvo. Med drugim so govorili
o novi šolski zakonodaji, o na-
ložbah v šolske objekte do leta
2004 in o merilih za izravnavo
proračunov.
Predstavili so pregled pri-
spelih vlog na natečaj za sofi-
nanciranje investicij v šolski
prostor za odpravo dvoizmen-
skosti pouka. Ministrstvo je
prejelo 251 zahtevkov, za ka-
tere bi potrebovali 33 milijard
tolarjev. Od tega je občina Ce-
lje poslala sedem vlog, Mozirje
in Slovenske Konjice štiri,
Šentjur in Velenja dve. Laško
eno in Šmarje kar štirinajst
vlog, medtem ko žalska občina
ni posredovala zahtev.
Predstavniki ministrstva so
župane pozvali predvsem
k smotrnemu ravnanju in do-
govarjanju med novimi obči-
nami, saj se šolski okoliši za-
enkrat ne bodo spremenili
Glede proračunske izravnave
in obsega javne porabe za vrt-
ce in šole pa je bilo slišati, da
je največ odvisno od tega, kak-
šen bo državni proračun.
tc
Šff. 7. . 16. februar 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
NOVITIDNIK
Proglasili Osebnost leta
V Galeriji Mozaik je bila v ponedeljek zaključna slovesnost - proglasitev Osebnosti leta na
Celjskem. Skozi vse leto so se po izboru bralcev Novega tednika in Radia Celje pojavljali trije
kandidati, zaključni »račun« glasov poslušalcev Radia Celje in bralcev Novega tednika pa je
pokazal, da si je laskavi naslov Osebnosti leta s svojimi humanimi deli in občutkom do sočloveka
Mslužil bolniški kurat Anton Ratej. Roko smo stisnili tudi drugouvrščenemu, šoferju avtobusa
Jožetu Hrastniku in tretjemu Mirku-Fricu Krajncu. Anton Ratej je v spomin dobil izviren akvarel
akademskega slikarja Džemala Džokoviča, v programu pa je sodeloval pianist Savo Kure.
EDI MASNEC
Premalo opaženi uspehi
Steklarska šola pred očmi sveta
Steklarska šola Rogaška
Slatina, edina tovrstna v Slo-
veniji, doživlja v zadnjem času
pomembne, tudi mednarodne
uspehe. Največje priznanje
Steklarski šoli je gotovo njiho-
vo sodelovanje na bližnjem
svetovnem sejmu učil, na Di-
dacti v Diisseldorfu. V šoli pri
tem ugotavljajo, da so uspehi
slovenskih šol v širši javnosti
nasploh premalo opaženi.
Lani spomladi so se z uspe-
hom predstavili na ljubljan-
skih Dnevih slovenskega izo-
braževanja, zato so jih iz Za-
voda iz šolstvo povabili na
evropsko razstavo učil na Du-
naju, na novembrsko Interpe-
dagogiko. Na Dunaju so se po-
javili v družbi štirih sloven-
skih šol (tudi celjske Gimnazi-
je Center), slovenski razstavni
prostor pa je v začetku dobival
med obiskovalci celo najvišjo
oceno. Zato so se opogumili za
razpis za svojo predstavitev na
letošnji Didacti, kjer so bili iz-
brani med šestimi slovenskimi
osnovnimi in srednjimi šolami.
Zanimivo je, da je med temi
kar polovica s širšega celjske-
ga območja - celjska Srednja
tehniška šola ter dve iz Obso-
telja, slatinska Steklarska šola
in osnovna šola Podčetrtek.
Kot smo poročali, bo sejem
med 20. in 24. februarjem.
Podobno kot na dunajski In-
terp^agogiki, se bo Steklar-
ska šola na Didacti predstavi-
la s poklici, za katere dijake
izobražujejo. Tako bo dijaki-
nja, stekloslikarka Milena
Bercko iz okolice Rogaške Sla-
tine, slikala na steklo veliko-
nočne ter spomladanske moti-
ve. Podobne motive bo na ko-
zarcih predstavljala tudi bru-
silka kristalnega stekla, Zlat-
ka Rampre iz okolice Ptuja,
pri tem pa bo uporabila brusni
kamen. V Steklarski šoli izo-
bražujejo tudi optike, poveza-
vo lepega ter funkcionalnega
pa bo prikazal dijak Jure Cehe
iz Maribora. V tej šoli sicer
izobražujejo tudi bodoče
stavbne steklarje, steklopiha-
če in steklarske tehnike.
Za sodelovanje na tako po-
membni razstavi so v Steklar-
ski šoli vložili veliko truda, za-
to si posebej prizadevajo tudi
za likovno opremo prostora.
Za projekt predstavitve edine
slovenske steklarske šole
v Ljubljani ter na Dunaju, ka-
kor tudi v Diisseldorfu, sta po-
sebej poskrbela Marjana Bra-
dič, pedagoški vodja šole ter
profesorica psihologije in di-
rektor šole, Branko Pucelj.
BRANE JERANKO
iVIarian Dobovičnik
Nenadoma in nepričako-
vano je umrl Marjan Dobo-
vičnik. Na celjskem poko-
pališču smo se 10. februar-
ja 1995 od njega poslovili
številni prijatelji, strelci,
planinci, Celjani, Krajani
Drešinje vasi, obrtniki in
znanci.
Celjski strelci se mu želi-
mo vsaj delno oddolžiti za
njegova plemenita dela
s tem zapisom, ki ga žal ne
more več prebrati.
Marjan se je rodil leta
1936. Izučil se je za klju-
čavničarja in bil zaposlen
najprej v tovarni Emo, za-
tem pa pri podjetju Klju-
čavničar v Celju. Po oprav-
ljeni mojstrski šoli je postal
zasebni obrtnik. Iz Teharij
se je preselil v Drešinjo vas,
kjer sta si z ženo Hedo po-
stavila hišo. Njegov živ-
ljenjski moto je bil delo,
šport in gibanje v naravi.
Leta 1950 se je zapisal
športnemu strelstvu, ki mu
je ostal zvest vse do prez-
godnje smrti. V dolgoletni
strelski karieri je dosegel
odlične rezultate in vidne
uvrstitve na raznih tekmo-
vanjih širom domovine in
v tujini. Bil je nekajkrat
prvak Slovenije v različnih
strelskih disciplinah. Veli-
ko let je bil član slovenske
strelske reprezentance in
seveda nepogrešljiv član
ekipe Celja, ki je svoje čase
osvajala številna republi-
ška in državna prvenstva.
Svoje znanje in izkušnje je
prenašal tudi na ženo Hedo
ter sinova Robija in Mate-
ja, ki so tudi dosegli nekaj
visokih uvrstitev na raznih
tekmovanjih, saj je bila že-
na Heda na državnem pr-
venstvu druga z malokali-
bersko puško, sin Matej pa
je aktiven in uspešen še se-
daj. Marjan je bil zelo pri-
zadeven predsednik strel-
ske družine Celje in držav-
ni strelski sodnik. Ogrom-
no ur je žrtvoval za delo
s pionirji in mladinci.
Z Marjanom smo nekoč po
vsakem strelskem treningu
igrali mali nogomet, na-
mizni tenis ali šah. Bili smo
si kot bratje. Večkrat smo
šli skupaj v hribe. Marjan
je bil skoraj vedno nasme-
jan. Za vsakogar je našel
prijazno besedo. Marjan je
bil tesno povezan z naravo,
ki mu je veliko pomenila.
Rad je smučal, kadar je pač
utegnil. V zadnjih letih je
širom po Sloveniji prehodil
domala vse hribe in gore.
Kruta usoda pa je hotela,
da je umrl ravno na hribu
pod celjsko kočo.
Na dan slovesa so se še
sončni žarki zahvalili za
njegova plemenita dela in
dobroto. Vemo, da bo Mar-
jana najbolj pogrešala nje-
gova družina. Pogrešali pa
ga bomo tudi vsi prijatelji.
TONE JAGER
Beli zalec polnoleten
Dolga tramcUa smučarskih tekmovanj na Golteh - Najhitrejša
Veienjčana
v nedeljo je bilo na Golteh
že 18. smučarsko tekmovanje
Beli zajec, ki ga je že četrtič
organiziral NT&RC. Idejni oče
prireditve je znani celjski
smučarski delavec Marjan
Nunčič, njegovo delo pa novi
organizatorji nadaljujejo s po-
močjo RTC Golte in SK Gozd-
nik iz Žalca.
Prireditelji so kljub po-
ffianjkanju snega poskrbeli za
dobro pripravljene proge.
Smuka se je udeležilo 75 smu-
čark in smučarjev, med kateri-
ni so prevladovali rekreativci.
Manjši del udeležencev se se še
ypdno aktivno ukvarja s smu-
čanjem, nastopajoči pa so raz-
delili v sedem starostnih kate-
gorij.
Absolutni zmagovalec Bele-
ga zajca je Bojan Silovšek iz
Velenja, ki je progo presmučal
y dobri minuti. Tudi najhitrej-
^ med dekleti prihaja iz Vele-
S časom 1:08,44 je slavila
^aša Silovšek, uspeh obeh pa
So dopolnili še preostali njuni
^meščani, ki se lahko pohva-
z množično udeležbo in
dobrimi rezultati,
^zultati: moški - do 14 let:
Šolar (Ljubno), 2. Lovec
3. Rančigaj (Brasl); do
1. Silovšek (Vel), 2. Ko-
Jzija (Ce), 3. Škrubej (Luče);
J® 45 let: 1. Verdnik, 2. Zu-
(oba Griže), 3. Urtl (Lu-
Jf); nad 46 let: 1. Zorko, 2.
^sec (oba Vel) 3. Kohne (Šk.
1:20,48.
Jfnske - do 14 let: 1. Stmiš-
U' ^^ (obe Vel), 3. Zapu-
(Šmartno ob Paki); do 30
Silovšek (Vel), 2. Palma
J 3. Brancel (Vel); do 45 let:
(Zal). T. L.
Absolutna zmagovalca Belega zajca Saša in Bojan Silovšek iz
Velenja.
Nabiralke izgubile prijateljico
Pred kratkim se je v Konjicah pripetil dogodek, ki zasluži
zabeležko. V kraj so se namreč pripeljale štiri nabiralke teloha,
doma iz okolice Maribora. Ker prihajajo na Konjiško goro že
več let in jo dokaj dobro poznajo, so vozilo parkirale pod
gradom in se peš odpravile na lov za cvetjem. Kmalu po pold-
nevu pa se je ta lov spremenil v lov na pogrešano prijateljico.
Ena izmed njih, 48-letna Pavla B., nanareč ni prišla na dogovor-
jeno mesto ob dogovorjenem času, zato so jo sopotnice pričele
iskati. Po dobrih dveh urah in pol neuspešnega klicanja in
1 iskanja so poprosile za pomoč tudi policijo. Takoj je bila spro-
žena obsežna akcija, ki jo je vodil namestnik komandirja Ivo
Kos. Vsi razpoložljivi policisti so skupaj s policijskim psom, ki
t) si ga sposodili v Velenju, in ob pomoči gasilcev zaman iskali
po Konjiški gori vse do mraka. Ko so že razmišljali, da bi
poklicali tudi gorsko reševalno službo iz Maribora, pa je nekaj
pred 19. uro prišel rešilni klic s sporočilom, da je pogrešana
prispela z avtobusom srečno domov v Maribor.
J. H.
Veseli bodo pomoči
Požar na Ponikvi Je povzročil veliko
škodo — Odprt žiro račun v Krekovi banki
V	začetku februarja je na
Ponikvi pri Žalcu iz doslej še
neznanih vzrokov pogorelo
gospodarsko poslopje, ki je bi-
lo pred tremi leti obnovljeno
in preurejeno v župnijski etno-
grafski muzej. V tamkajšnjem
župnijskem uradu si želijo, da
bi muzej obnovili, kolikor bo
to sploh mogoče, zato prosijo
za pomoč širšo javnost.
V	požaru je zgorelo praktič-
no vse, kar je bilo lesenega in
vsaj 30 razstavljenih predme-
tov, ki so jih z veliko truda
zbrali vsi tisti, ki so si prizade-
vali za ustanovitev in razvoj
tega enkratnega muzeja. Ško-
da je velika in v resnici še veli-
ko večja od uradnih podatkov,
predvidenih sredstev pa bo za-
gotovo premalo za obnovo mu-
zeja. V župnijskem uradu ve-
do, da si je muzej ogledalo že
veliko obiskovalcev, ki so bili
nad njim navdušeni in morda
bodo tudi ti ljudje želeli poma-
gati pri obnovi. Prav tako pa
vsi tisti, ki znajo ceniti kulturo
in bodo s svojo pomočjo poma-
gali ohraniti del kulturne pre-
teklosti.
Župljani na Ponikvi kažejo
veliko zanimanje za obnovo,
v župnijskem uradu pa se boji-
jo, da bo to premalo. Zato so
v Krekovi banki odprli pose-
ben žiro račun, na katerega
lahko nakažete sredstva za ob-
novo etnografskega muzeja.
Številka žiro računa je: 51800
-620-33611301-0000051-50.
Pripišite še ŽU Gornja Ponik-
va, v kraju in tanAajšnjem
župnijskem uradu pa bodo ve-
seli prav vsakega prispevka.
IB
Šff. 7. . 16. februar 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
14
Znani Laščani
Knjižica, kakršno bi moral Imeti vsak slovenski kraj — oa
reformatorja Primoža Trubarja tJo glasbenika MIlana Ferleža
Laščani o\ebi radi rečejo,
da jih v krajevnem »patriotiz-
mu« druži tudi ponašanje
z imenitnimi predniki. S knji-
žico Znani Laščani, ki so jo
predstavili minulo soboto,
imajo sedaj na enem mestu
zbran kar obsežen seznam
oseb, katerih življenje se je za-
čelo v teh krajih ali so tu nekaj
časa bivali, s svojim delom pa
so proslavili ime Laškega.
Knjižica Znani Laščani je
nastajala dobro leto, pobudo
zanjo pa je dala skupina laških
osmošolcev. Ker je zbiranje
gradiva kmalu dobilo povsem
drugačne razsežnosti, kot so si
učenci sprva predstavljali, saj
so postali viri za obdelavo za
njih preobsežni in prezahtev-
ni, je velik del podatkov zbrala
voditeljica laške knjižnice
Metka Kovačič, ki je tudi sicer
vodila celoten projekt. Pri zbi-
ranju imen znanih prednikov
so se avtorji strogo držali kri-
terijev, da bodo v knjigo uvr-
stili le ljudi, rojene pred letom
1940, kot znane ljudi so šteli
znanstvenike, umetnike, stro-
kovnjake, publiciste ter po-
membne javne in kulturne de-
lavce, o katerih že obstajajo
zapisi v • najrazličnejši infor-
mativni literaturi in katerih
delo je znano širšemu sloven-
skemu prostoru. Izjemo so na-
redili le pri tistih, širši javno-
sti manj znanih osebah, o ka-
terih obstajajo zapisi v domoz-
nanski literaturi, prav tako pa
praviloma v knjigo niso uvr-
stili politikov in gospodarstve-
nikov. V knjižici tudi ni ljudi,
ki so v novejšem času veliko
naredili ali še delajo za razvoj
kraja, ker o njih ni zapisov
v nobeni od uporabljenih lite-
ratur, avtorji pa jih zaradi ne-
varnosti subjektivizma v knji-
go niso hoteli uvrstiti.
Metka Kovačič in skupina
učencev, med katerimi so se še
posebej izkazali Andreja An-
žin, Miran Dragar, Tanja Se-
lič, Simona Škorja in Darja
Jeran, je po enem letu izčrpne-
ga dela zapisala biografije in
drobne zanimivosti o devetin-
šestdesetih znanih in po-
membnih Laščanih, zdaj zbra-
nih v knjižici, ki naj bi kot vir
informacij služila še kakšni
drugi ustanovi in ne le domači
knjižnici.
Osebnosti so v knjižici nave-
dene kronološko in se začenja-
jo z dunajskimi študenti iz La-
škega od 14. do 16. stoletja.
Sledita jim humanista Michael
in Avguštin Tiffemus, pa av-
tor prvih slovenskih knjig Pri-
mož Trubar, številni duhovni-
ki, šolniki, narodni prosvetite-
Iji, umetniki, skratka vsi, ki so
v minulih in v tem stoletju sto-
rili veliko za Laško in Lašča-
ne, pa tudi za druge Slovence.
Omenimo le nekatere - kirurg
Urban Žnideržič, zgodovinar
Ignacij Orožen, prevajalec
Dragotin Šauperl, kronist La-
škega Karel Valentinič, prvi
predsednik društva profesor-
jev Slovenije zgodovinar Fran
Orožen, pionir umetnostne
zgodovine na Slovenskem dr.
Avguštin Stegenšek, prvi le-
karnar v Laškem Vekoslav Uj-
čič, pa pisatelj Tone Seliškar,
ki je v Laškem služboval kot
učitelj.
Zadnji del knjižice je name-
njen osemnajstim še živečim
znanim Laščanom, od katerih
je večina tudi sodelovala na
sobotni predstavitvi. Prišli so:
pisateljica Pavla Rovan, skla-
datelj Radovan GJobec, Stane
in Aleksander Stanič, novi-
narja Jure Krašovec in Stane
Trbovc, zgodovinar Miloš fty-
bar, znanstveniki dr. Jože Ma-
ček, dr. Peter Šuhel, dr. Rafael
Cajhen in mag. Helena Drnov-
šek Sršen, zadnji v knjižici pa
je glasbenik Milan Ferlež.
Avtorji knjižice, ki je izšla
v 460 izvodih in kakršno bi po
mnenju recenzenta Toma Ko-
rošca moral imeti vsak sloven-
ski kraj, dopuščajo možnost,
da so kljub skrbnemu delu po-
zabili še na kakšnega po-
membnega Laščana. Zato z iz-
dajo knjige svojega dela niso
končali in bodo nova imena, če
jih bodo odkrili, vključili v do-
moznansko zbirko domače
knjižnice.
JANJA INTIHAR
Vaientin
z najiepšo
v Zdravilišču Atomske
toplice so praznovali Va-
lentina z najlepšo Sloven-
ko, pri tem pa zbrali precej
denarja v dobrodelne na-
mene. Na dobro obiskani
prireditvi S srcem k srcu so
prodajali Valentinove srč-
ke, delo domačih slašči-
čark.
Kupljene srčke je izroči-
la tistim, ki so jim bili na-
menjeni, miss Slovenije Ja-
nja Zupan. Zbrani denar so
namenili Rdečemu križu za
potrebe ostarelih in osam-
ljenih občanov Podčetrtka.
Po pogovoru z miss Slove-
nije ter lastnikom tovarne
čokolade iz Olimja so naj-
lepšo še stehtali. To so sto-
rili tako, da je bila na eni
strani tehtnice miss, na
drugi pa olimska čokolada.
Zbrano čokolado bodo po-
darili otrokom v maribor-
ski bolnišnici. Prireditev so
zaključili z Valentinovim
plesom.
BJ
Letos brez Zlate bucike
Tekmovanje v urejanju Izložb za Valentinovo
Celjsko društvo propagan-
distov je tudi letos pripravilo
tradicionalno tekmovanje za
Zlato buciko 95 v aranžiranju
izložb na temo Valentinovo.
Tekmovanje je posvečeno
spominu na Zdravka Božični-
ka, starosto aranžerjev celjske
regije. Za letošnje tekmovanje
so aranžerji uredili šest izložb,
in sicer v Teku, Zlatarni, Me-
troju, dve v Železninarju in
v Optiki Ščurek. Strokovna ži-
rija, ki so jo sestavljali aka-
demski slikar Ratimir Pušelja,
samostojni oblikovalec Jože
Domjan in propagandist Dani
Vovk, je ocenila izložbe po kri-
terijih idejne zasnove v skladu
z razpisano tematiko, estetske
vrednosti, tehnične izvedbe in
propagandnega učinka izlož-
be. Priznanja Zlata bucika le-
tos ni dobila nobena od izložb.
Srebrno buciko je prejel Franc
Kadivnik za ureditev izložbe
z naslovom Moč ljubezni v Že-
lezninarju, bronasto buciko pa
Barbara Canžek za Snubce
v Optiki Ščurek.
V Društvu propagandistov
bi radi v prihodnje akcijo raz-
širili, tako da bi sodelovale vse
izložbe v mestu, in to ob ra-
zličnih priložnostih, kot so
celjski turistični teden, obrtni
sejem in novo leto.
TC
Foto: SHERPA
Franc Kadivnik (na sredi), dobitnik Srebrne bucike.
iVied osrednjimi šolami
¥ Bistrici otJprll računalniško učilnico
Med 25 osrednjimi šolami
na področju računalniškega
opismenjevanja v državi sta se
znašli obe šoli iz nove občine
Podčetrtek. V petek so v Bi-
strici ob Sotli v prostorih stare
šole slovesno odprli računalni-
ško učilnico.
V osnovni šoli Marije Broz
v Bistrici ob Sotli se ukvarjajo
z računalništvom že več kot
desetletje. Najprej so uvedli
računalniški krožek, ko so
imeli pogoje, pa še fakultativ-
ni pouk računalništva za višje
razrede. Ko so uredili posebno
učilnico, so se vključili v pro-
jekt Petra. Skrbeli so za vse
boljšo strojno in programsko
opremljenost, za delo z raču-
nalniki so posebej usposobili
tri učitelje, drugim pa so omo-
gočili pridobivanje osnovnega
znanja.
Lani avgusta so bili Bistri-
čani izbrani med 25 slovenskih
osrednjih šol na področju ra-
čunalniškega opismenjevanja.
Področje, ki so jim ga posebej
določili, je izdelovanje testov
ter besedil za preverjanje zna-
nja. Za strojno in programsko
opremo učilnice je petino po-
trebnega denarja zagotovila
bivša šmarska občina, ostalo
ministrstvo za šolstvo iz šol-
skega tolarja, učilnico pa so
dokončno uredili s prispevki |
staršev ter številnimi pokrovi-1
telji.	I
O šolski poti v računalništvo 1
je na slavnostni otvoritvi spre- j
govoril ravnatelj šole Marije
Broz Jože Uršič, učenci pa so
za številne goste s širšega celj-
skega območja ter iz ministr-!
stva za šolstvo izvedli kulturni i
program. Po prireditvi v novi i
šoli so gostje odšli k stari
zgradbi, kjer je računalniška
učilnica. Trak je prerezal vo- j
dja projekta računalniškega i
opismenjevanja v Sloveniji j
mag. Rado Wechtersbach. j
BRANE JERANKO '
Mestni icabii boil
zapleteni
V večini celjskih krajevnih
skupnosti občani že lahko
spremljajo programe kabel-
ske televizije. V tem času
pripravlja Elektro Tumšek
vse potrebno za priključitve
v krajevnih skimnostih Savi-
nja in Slavko Slander. Zato
je razumljivo, da bi tudi ob-
čani, ki živijo v središču me-
sta, radi imeli čimprej prik-
ljuček na kabelsko onu-ežje.
Po besedah Janka Turnška
pa bo to mogoče šele v drugi
polovici leta, saj bo napelja-
va kablov v mestu zahtev-
nejša in tudi dražja kot je
bila drugod. Projekte že pri-
pravljajo in jih bodo lahko
uresničili v sodelovanju
s pošto in njihovimi poveza-
vami.	-j.^
Češici dnevi v Zrečali
Od 11. do 18. februarja gostijo za zreškem Pohorju
priznano kuhinjo iz Karlovyh Varov, enega najbolj znanih
in svetovno uveljavljenih čeških zdravilišč.
Še do sobote lahko med petnajsto in sedemnajsto uro
v kavami Term Zreče prisluhnete češki kavarniški glasbi
in poskusite češke sladice. Prejšnjo soboto je bil v resta-
vraciji hotela Dobrava Valentinov večer s češko kulina-
riko in glasbo, bogat izbor češke hrane in glasbe pa
gostom v Termah Zreče v času kosila in večerje ponujajo
še ves ta teden.
Jutri, v petek, bo v Termah Zreče tudi tiskovna konfe-
renca, na kateri bodo predstavili novosti, ki so jih pripra-
vili v letošnji zimski sezoni, ter programe, ki jih bodo
svojim gostom ponudili spomladi in poleti v Termah Zreče
in na Rogli.
N-M. S.
Uspela razstava starin
v počastitev slovenskega kultumega praznika so dijaki celj-
skega dijaškega doma prejšnji ponedeljek v domski knjižnici
odprli razstavo starin.
Na razstavi je bilo na ogled resnično vse: od starega gramo-
fona do fotoaparatov, oblačil, ki so bila v modi pred petdesetii^
in sto leti, in orodja za delo na njivi. Prebrati si je bilo mogoče
tudi pripovedi starejših ljudi o uporabi in delovanju raznif"!
gospodinjskih aparatov (štedilnika, pralnega stroja...) v prete-
klosti. Ob odprtju se je s kulturnim programom predstavil^!
domska kultumo-humoristična skupina, kasneje pa bodo raz-
stavo prenesli še v nekatere druge celjske kulturne ustanove.
N-M. SEDLABJ
iff. 7. - 16. februar 1995

NASI KRAJI IN LJUDJE
Skrivnostno žarenle čiovekove aure
^ta 1866 je nemški znan-
Kari Freiherr von Re-
Lnbach objavil podatke
"^sVojih. za tiste čase neobičaj-
" ij, raziskavah. 20 let je delal
' jj(use> P" katerih mu je po-
agalo približno p>etsto izred-
1 občutljivih ljudi.
pije časa, običajno nekaj ur,
se zadrževali v kleteh nje-
lovega gradu Reisenberg pri
Hinaju, in to v popolni temi,
older se je niso tako privadili,
so lahko v njej razločno
^^navali svetlobne obrise ža-
gjjja, ki je izhajalo iz teles
■risotnih. Zlasti nepokriti deli
,lesa so belkasto žareli. Bolj
ibčutljivi so v tem žarenju
•jjko videli tudi različne bar-
g ki so se pojavljale in izgi-
ijale v njem.
Pojem aure, svetleče megli-
ce, ki obkroža človeško telo,
izvira že iz pradavnine. Slike
iz zgodnjega Egipta, Indije,
Grčije, Rima, kažejo modrece
v svetlečem ovoju mnogo prej,
preden so umetniki v krščan-
stvu začeli upodabljati svetni-
ke s svetlečim sijem okoli gla-
ve. Te upodobitve po vsej ver-
jetnosti temeljijo na videnju
posameznikov, ki so opazili
svetlečo radiacijo okoli njih.
Tudi danes se pojavlja vse več
ljudi s sposobnostjo videnja
aure.
Skrivnostno žarenje aure
vse bolj zbuja človekovo po-
zornost. Od kod izvira njeno
žarenje? Mnogi jasnovidci
ugotavljajo, da je človeško telo
prežeto še z enim telesom,
stkanim iz energije, katerega
žarenje navzven povzroči po-
jav aure okoli fizičnega telesa.
S preučevanjem fenomena
aure se danes po svetu in pri
nas ukvarja vse več razisko-
valcev. V Sloveniji že nekaj let
deluje Inštitut Essentia, v ka-
terem pri preučevanju aure in
subtilnih energijskih pojavov
združujejo znanje, ki izvira iz
kultur daljnega Vzhoda,
s spoznanji sodobnejših razi-
skovalcev. Leo Ivandič, razi-
skovalec v Inštitutu Essentia,
pravi, da je aura izredno pre-
tanjeno psihoenergijsko polje,
ki obdaja človeka (in vsako ži-
vo bitje) ter predstavlja njego-
vo subtilno osebno atmosfero.
Aura je stkana iz več energij-
skih plasti, ki so med seboj
prežete. Urejen pretok različ-
nih energij skoznjo predstav-
lja osnovo za človekovo dobro
počutje in zdravje.
N. ZORC
Kaj je aura, iz česa je stkana,
kakšne so njene značilnosti,
kako se v njej zrcalita bolezen
in zdravje ter kako se jo da
zaznati in zdraviti, boste lah-
ko slišali na predavanju, ki bo
v petek, 17. 2. 95, ob 18. uri
v Narodnem domu v Celju.
Predaval bo Leo Ivandič, razi-
skovalec ter poznavalec aure
in auričnih fenomenov iz In-
štituta Essentie.
Predavanje za kmetovalce
Kmetijsko-svetovalna služba Zalec je za konec tega in
v prihodnjem mesecu pripravila vrsto zanimivih preda-
vanj. V sredo, 22. februarja, bo o glavnih zahtevah v pre-
hrani krav molznic predaval dipl. inž. F. Tratnik, v petek,
24. februarja, bosta mag. A. Grabljevec in mag. J. Marovt
predavala o hlevski selekciji krav, obenem bodo imeli tudi
skupščino govedorejskega društva. V sredo, 1. marca, bo
o trženju predaval dipl. inž. D. Simončič, 8. februarja
o turizmu na kmetiji dipl. inž. M. Ratej, 15. marca varstvu
sadnega drevja mag. M. Žolnir, 16. marca pa o dosejeva-
nju in varstvu travnikov dipl. inž. T. Pevec in dipl. inž. A.
Simončič.
Vsa predavanja se bodo pričela ob 9. uri v Hmeljarskem
domu v Žalcu.	-p TAVČAR
Uspešno delo žalskega ZŠAiVI
v soboto so se v svojem do-
QU aa avtopoligonu v Ločici
,1) Savinji na letni skupščini
ibrali člani Združenja šoferjev
D avtomehanikov žalske obči-
le. Poleg članov, vseh je 320,
o se zbora udeležili še župan
ibčine Žalec prof. Milan Dob-
lik, Alojz Čobec, predsednik
5ŠAM celjske regije. Stane Ži-
lovnik, predstavnik slovenske
[veze, in -drugi.
Pevski zbor žalskega zdru-
ženja, ki ga vodi Mija Novak,
je na začetku zapel nekaj pe-
smi, nato je predsednik ZSAM
Žalec Ivo Serdoner poročal
o delu v preteklem letu.
Poveda je, da so člani opra-
riliveč kot 1600 ur prostovolj-
lega dela. Očistili so zelenice
a avtopoligonu, obrežje Savi-
ce in vsa vozišča ter asfaltira-
li tel cestišča in celoten pro-
itor pred domom, skupaj več
kot tisoč kvadratnih metrov.
S Svetom za preventivo in
ngojo v cestnem prometu so
lodelovali pri občinskem tek-
movanju osnovnih šol Kaj veš
o prometu, ki se že vrsto let
odvija na njihovem avtopoli-
gonu, ter pri akciji Prvi dan
v šolo. Vsako prvo in tretjo so-
boto v mesecu imajo brezplač-
ne preventivne tehnične pre-
glede v avtoservisu Marjana
Tratnika, uredili so centralno
ogrevanje in še vrsto drugih
vzdrževalnih del. Poleg tega so
se udeležili kongresa poklic-
nih voznikov Evrope v Inns-
brucku in regijske proslave ob
prazniku 13. julija, ki je sov-
padala s 40-letnico obstoja
žalskega združenja, ter sode-
lovali na srečanju šoferjev in
avtomehanikov na Rogli, kjer
je nastopal tudi njihov pevski
zbor.
Na skupščini so sprejeli na-
črt dela za prihodnje obdobje
in podelili posebno priznanje
prvemu predsedniku Združe-
nja ter ustanovnemu članu
Francu Štamolu, imenovali so
ga za častnega člana združe-
nja. Priznanje so podelili tudi
najstarejšemu vozniku Francu
Hrovatu iz Petrovč, ki je do-
polnil že osemdeset let in še
vedno vozi.
T. TAVČAR
Ivo Serdoner
Na Polzeli 275 krvodajalcev
Krajevna organizacija RK Polzela v sodelovanju z Zavodoma za transfuzijo krvi iz Ljubljane
in Celja že vrsto let uspešno organizira krvodajalske akcije. Lahko se pohvali z največjim
številom krvodajalcev v žalski občini. Njihove prve letošnje akcije se je udeležilo rekordnih 275
krvodajalcev. Za takšen dosežek imata gotovo veliko zaslug tudi obe tovarni, ki imata za
krvodajaktvo potreben posluh. Tako velika udeležba je gotovo tudi spodbuda za tiste, ki še
oklevajo in jim še ni prišlo v zavest, da lahko s svojo kivjo rešijo drugo življenje.
V žalski občini bodo letos pripravili dvanajst akcij. Naslednja bo 9. marca na Zdravstveni
postaji Vransko.
T. TAVČAR
Hotel Prebold bo dom za ostarele
Preboldski hotel, last Hmezada Goldinga Žalec, je bil že nekaj časa kamen spotike, mnogih
ugibanj in namigovanj, za lastnika pa predvsem veliko breme, ki se ga nikakor ni mogel rešiti.
Kot kaže, se je kamen vendarle odvalil s pleč. Po besedah direktorja Bruna Randla so se pogovori
med Hmezadom in Izvršnim svetom občine Celje konec lanskega leta končali, podpisana je bila
pogodba o zamenjavi preboldskega hotela za del samopostrežne restavracije Gaberje. Občina
Celje bo v preboldskem hotelu predvidoma uredila dom za ostarele višjega standarda, Hmezad
Golding pa je v delu samopostrežne restavracije uredil restavracijo Gaberje. Tako so rešili skoraj
nerešljiv problem lastninjenja hotela, občina Celje pa bo rešila velik problem pomanjkanja mest
za ostarele občane.
T. TAVČAR
Zbori članov Rdečega križa
Območna organizacija
tdečega križa Laško je tu<U
Bto 1995 začela zelo delov-
>o> saj so poleg izvajanja na-
og iz rednega programa
'pravili zbore svojih članov
' večini krajevnih organi-
8cij.
Med prvimi so zbore že
Heli na Svibnem, kjer orga-
nizacijo po novem vodi Mar-
® Starina, v Rimskih Topli-
i^h so za predsednico izvoli-
' Marjano Šantej, na Vrho-
'em pa Bogomilo Simončič.
Minulo nedeljo so se člani
'dečega križa zbrali tudi na
■oorih krajevnih organizacij
Laško in Rečica. V Laškem,
kjer so poleg zbora pripravili
še predavanje dr. Marka Ra-
tej a O navadah in razvadah
v vsakdanjem življenju, so se
odločili, da bo krajevno or-
ganizacijo še naprej vodila
Mojca Marot. Svoji dolgolet-
ni članici Pavli Erjavec, ki
v organizaciji aktivno sode-
luje že dobrih štirideset let,
so podelili listino častnega
člana. Udeleženci zbora so
predlagali, naj bo v prihod-
nje v kraju še več zdravstve-
nih predavanj, društva, ki
organizirano skrbijo za sta-
rejše in bolne, pa naj začno
delati bolj usklajeno.
Krajevno organizacijo
Rdečega križa Rečica bo še
naprej vodila Mihaela Puš-
nik, zbor članov pa bodo do
konca februarja, ko naj bi
bila tudi skupščina območne
organizacije, imeli še v Šen-
trupertu nad Laškim. V ob-
močni organizaciji si priza-
devajo, da bi čim prej ponov-
no začeli delati tudi v kra-
jevnih organizacijah Marija
Gradec in Sedraž. V Marija
Gradcu, kjer ima Rdeči križ
200 članov, so že oblikovali
iniciativni odbor, najverjet-
neje bodo pripravili zbor še
ta mesec, nekoliko poč^^pieje
pa gre v Sedražu, Čeprav
krajani zelo želijo, da bi se
organizacija Rdečega križa
tudi pri njih čim prej zopet
postavila na noge.
JI
PLANINSKI KOn"ICEK
^ohod na Eriiiovo peč
Planinsko društvo Železničar Celje vabi vse svoje člane, da se
deležijo planinskega pohoda na Arihovo peč na slovenskem
^oroškem v Avstriji, ki bo v nedeljo, 5. marca. Pohod v spomin
padle partizane organizira Slovensko planinsko društvo iz
|-^lovca, udeleženci pa se bodo odpravili na pot ob 6. uri
i^^szije. Prijave sprejemajo na sedežu Planinskega društva
^'^zničar Celje v Aškerčevi ulici vsak torek od 18. do 19. ure.
^^ dva izleta v februarju
^^laninsko društvo Zlatarne Celje vabi v drugi polovici febru-
jj^® še na dva izleta. V soboto, 18. februarja, se bodo pohodniki
Uri s posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji odpravili
"Zimski Matjažev pohod na Peco.
.^^deljo, 26. februarja, pa bodo organizirali še pohod na
Pitnik in na Gore. Avtobus bo odpeljal ob 8.10 z nove avto-
postaje.
5 ^ •ždaj vas tudi vabijo, da se prijavite za 8. tradicionalni
jp.^^iajski izlet na Slovaško-Velka Fatra, ki bo trajal od 27.
u do 2. maja. Podrobnejše informacije so vam na voljo
P^^aml društva.
MM
Najlepši filmi
Na naslovnici Tednikovega
TV vodiča sta bila slovenska
filmskega igralca Radko Po-
lič-Rac in Milena Zupančič,
prizor pa je iz filma Idealist.
Do torka do 9. ure, je v naše
uredništvo prispelo 51 kupo-
nov, od teh pa je bilo le 7 ne-
pravilnih. Izžrebali smo tri na-
grajence: Bernarda Muhič iz
Tržaške 11, Celje, naj se čim
prej oglasi v našem oglasnem
oddelku, kjer jo čaka sodček
laškega piva; Marjan Grabner
iz Trubarjeve 6, Celje bo po
pošti prejel majico, Darku Na-
ratu iz Dekmance 7 v Bistrici
ob Sotli pa bomo prav tako po
pošti poslali kapo.
Št. 7. . 16. februar 1995
ŠPORT

Odhaja samo Strasek?
CeUe Pivovarna Laško v sezoni 1995/96 brez vitinelših okrepitev - Po prvih
pogovorih bi pogotibe poilaUšalI vsi razen Straška	_
Večini celjskih rokometašev bodo
junija potekle pogodbe, po prvih pogo-
vorih z upravo kluba (na vrsto nista
prišla samo Ocvirk in Begovič) pa bo-
do v dresu Celja Pivovarna Laško
ostali vsi razen vratarja Boštjana
Straška, ki je še v dvomih in se nagiba
k odhodu v tujino.
»Z vsemi želimo podaljšati pogodbe
in enako razmišljajo tudi igralci. Tudi
Uroš Šerbec, ki je že jeseni dobil kon-
kretno ponudbo zmagovalca pokala
mest Tusma iz Essna. Podrobnosti še
niso dogovorjene, do sredine marca pa
naj bi uskladili stališča in tudi formal-
no potrdili sodelovanje,« je o najbolj
vroči temi zadnjih tednov spregovoril
predsednik kluba Tone Tumšek.
Strašek je že pred časom odkrito na-
povedal odhod, saj po devetih sezonah
v članskem moštvu s položajem druge-
ga vratarja in skromno minutažo ni
zadovoljen. »Straškovo razdvojenost
razumemo, toda zanj so vrata kluba še
vedno odprta in rok za dogovor bomo
najbrž nekoliko podaljšali,« pravi
Tumšek, ki je tudi napovedal nekaj
okrepitev.
Puc je lani podpisal dveletno pogod-
bo, Načinovič in Ivandija naj bi ostala
in s tem je kvota treh tujcev zapolnje-
na. Prva ugibanja so tako postala
brezpredmetna, čeprav so nekatere
možnosti še odprte. »V evropskih po-
kalih lahko igrajo trije tujci, obstaja
pa varianta registracije večih igralcev,
ki potem zapolnjujejo kvoto. Zmaga
na božičnem turnirju v Franciji je po-
trditev evropskih kvalitet sedanje za-
sedbe in zato okrepitve iz tujine niso
primarne,« razmišlja prvi mož držav-
nih prvakov.
v ospredju je tako povečanje igral-
ske zasedbe z domačim kadrom, saj bo
nova sezona s kvalifikacijami za EP
(od septembra do decembra) za naj-
boljše bistveno bolj naporna. »Pred
mesecem dni smo ostali brez obeh des-
nih kril, kar bi bilo v evropskem poka-
lu tragično. Na posameznih mestih ni-
mamo ustreznih rezerv, vračanje mla-
dih igralcev pa še ne pride v poštev.
Dmgod imajo večjo minutažo, čeprav
z odnosom nekaterih klubov nismo za-
dovoljni,« opozarja Tvu-nšek.
Celjani bodo v prihodnje z morebit-
nim posojanjem igralcev še bolj sode-
lovali z Gorenjem in Preventom, nič ne
bo z vrnitvijo Banfra, do konca sezone
pa bo vse znano tudi v zvezi s trener-
jem. Miro Požun v vsakem primeru
ostaja v klubu, zaradi številnih repre-
zentančnih obveznosti pa bo sam pre-
sodil glede angažiranosti okoli prve
ekipe.
ŽELJKO ZULE
V primeru odhoda Straška bo uprava
iskala novega vratarja, druga šibka
točka pa je srednji zunanji igralec.
Cankar in
Kardinarjeva
Z manjšo zamudo so naj-
boljše športnike in ekipe mi-
nulega leta izbrali tudi v Ce-
lju, laskave naslove pa so do-
bili Gregor Cankar, Marika
Kardinar (na sliki), rokometa-
ši Celja Pivovarne Laško in
kegljavke Ema Eteme (med-
tem so se preimenovale v Mi-
roteks), ki so bili lani v svojih
konkurencah v samem svetov-
nem vrhu.
Med posamezniki so se za
mladinskim svetovnim prva-
kom zvrstili Miro Kocuvan
(atletika), Leon Bauer (motor-
no letenje), Uroš Šerbec (roko-
met), Tomaž Javomik (kajaka-
štvo), Tomaž Bevc (dviganje
uteži), Aleš Kučer (konjeni-
štvo), Luka Simšič (hokej), Ro-
lando Pušnik (rokomet)
Alen Pevec (karting). V ženski
konkurenci je premočna zrna-
govalka bronasta s svetovnega'
pokala Marika Kardinar, gla.
sove pa so dobile še Renata
Strašek (atletika), Biserka Pe.
tak (kegljanje). Ljuba Tkalčif
(kegljanje), Anja Valant (atle^
tika), Mateja Bezjak (atletika),
Barbara Polutnik (košarka),
Barbara Kislinger (odbojka),
Biljana Šikman (odbojka) in
Barbara Koštomaj (alpsko
smučanje). Med moški ekipa-
mi so razen rokometašev s toč-
kami še atleti Kladivarja Ceti-
sa, v ženski konkurenci pa so
za kegljavkami uvrščene od-
boj karice in mladinska vrsta
atletinj. Foto: EDI MASNEC
Polvot s tremi iz zhornaje
¥ ¥elenW zbiralo Informacile o nasprotniku za vstop v finale
pokala EHF — ¥ poneHellek za sekunUo v Ribnico
Rokometaši Gorenja so
v ponedeljek v Ribnici (Uigrali
zadnjo sekundo srečanja 8.
kroga, ki je bilo na sporedu že
pred tremi meseci. Sodnika
Juratovec in Puntarič sta
v predzadnji sekundi naredila
materialno kršitev pravil, na
zvezi pa so odločili, da mora
moštvo Inlesa pri vodstvu go-
stov z 19:18 izvajati devetme-
trovko in so celo dosegli gol...
Velenjski trener Bojan Po-
žun ob zanesljivi uvrstitvi
v končnico in sreči pri žrebu
polfinalnih parov domačega
pokala že zbira podatke o Po-
lyotu iz Čeljabinska. Rusi so
zavrnili ponudbo, da bi bili
obe tekmi polfinala pokala
EHF v Velenju (enako usodo
sta doživela tudi predloga
West Wiena in Szegeda) in pr-
va bo tako v Rdeči dvorani 14.
marca ob 17.20 uri z neposred-
nim TV prenosom, povratna
pa 22. marca ob 13. uri.
»Dobili smo posnetek njiho-
ve tekme v Szegedu, ki je bila
zelo čudna. Madžari so vodili
s 27:2J, a dobili štiri gole za-
pored in zapravili celo napad
z igralcem več. Neverjetno.
Polyot ima zelo visoko in mla-
do ekipo, presenetljivo igra
obrambo 5-1, vratar pa ni naj-
bolj prepričljiv,« je igro Poly-
ota strnil Bojan Požun. Njiho-
va najboljša strelca sta krožni
napadalec Kulinčenko in or-
ganizator igre Muškalenko,
tretji ruski reprezentant pa je
levi zunanji igralec Francuzov
(205 cm), ki so ga lani menda
priporočili Celju Pivovarni
Laško.
»Vsi ruski igralci so visoki
prek 190 cm, krili sta zelo hi-
tri, na njihovih tekmah pa je
povprečno po 1200 gledalcev.
Zanesljivo bomo igrali globo-
ko obrambo, v napadu pa bo
največ priložnosti v prodorih
med igralci, ki se pogosto kon-
čajo z izključitvami. Imamo
tehnično in taktično boljšo
ekipo, zato presenečenje ni
izključeno,« je optimist velenj-
ski trener.
Velenjčane bi čarter veljal
kar 80.000 dolarjev, zato bodo
z Adrio leteU do Moskve in na-
slednji dan z Aeroflotom na-
daljevali do milijonskega Če-
ljabinska, kjer se je zgodila
ena prvih jedrskih nesreč.
V Rdeči dvorani bosta sodila
makedonska brata Načevski,
povratno tekmo pa bolgarska
dvojica Kostov-Ivančev, ki so-
di tudi v ligi prvakov.
ŽELJKO ZULE
Velenjčani že razmišljajo
o ekipi za sezono 1995/96, zato
so začeli pogovore z Zaimom
Kobilico (za Prato je na po-
vratni tekmi četrtfinala poka-
la EHF zabil devet golov),
ogrevajo pa se tudi za Begovi-
ča, Franca in Ocvirka.
Bojan Požun: ponedeljkovo
gostovanje v Ribnici je trajalo
le sekundo.
Vaš intervju: Uroš Šerbec
v naslednji številki Petice
bo na vprašanja bralcev odgo-
varjal rokometni reprezentant
Celja Pivovarne Laško Uroš
Šerbec, ki je bil najboljši stre-
lec lige prvakov.
Med predlogi so bili še atle-
tinja Nataša Erjavec, jadralec
Dušan Puh, kolesar Iztok Me-
lanšek, košarkarji Matjaž Ci-
zej, Dušan Hauptman in Boris
Gorenc, košarkarski trener
Zmago Sagadin, nogometaša
Gregor Blatnik in Damjan Ro-
mih, smučar Jure Miklavc,
smučarski direktor Tone Vo-
grinec, nekdanja atleta Roman
Lešek in Stanko Lorger. Za
ponovni pogovor v Petici ste
predlagali Jureta Koširja, Na-
tašo Bokal, Brigito Bukovec,
Francija Petka, Spelo Pretnar
in Boštjana Straška.
Med bralce, ki so svoje vpra-
šanje zastavili košarkarju
Marku Miliču, smo razdelili tri
darilne bone v skupni vredno-
sti 6000 tolarjev. Nagrajenci:
Barbara Črešnar iz Slovenskih
Konjic, Ksenija Jeraj iz Rečice
ob Savinji in Žiga Podpečan iz
Mislinje.
Dunaj miadim
Laščanom
Mladi košarkarji Pivovarne
Laško so svoj prvi mednarodni
nastop uspešno končali s pre-
pričljivo zmago na Dunaju. Na
enodnevnem turnirju so pre-
magali vrstnike madžai-ske
Soprona z 82:73 (39:37) in v fi-
nalu domači Wat Wieden
s 70:51 (30:27). Bojan Špiler je
bil izbran za najboljšega
obrambnega igralca, na obeh
tekmah pa so koše dosegli:
Čop 39, Spiler 34, M. Pristov-
nik 30, Kazaferovič 15, Toma-
šič in Vidmar po 11, Arsenjuk
8 ter Seme in J. Pristovnik 2.
V ekipi trenerja Lesjaka sta
bila še Grešak in Tilinger.
Rogaška Slatina: nogometa-
ši Steklarja so od sobote na
pripravah v Novigradu, ekipo
pa je dokončno zapustil kape-
tan Ivan Horvat. Slatinčani
bodo ob morju v osmih dneh
odigrali štiri tekme. (J. T.)
Celje: konec meseca poteče
rok prijav za revialni pokal
v malem nogometu. Informa-
cije: tel. (062) 303-623.
Portorož: v 1. krogu C ko-
šarkarske lige Portorož-Rogla
96:66 (51:28). Vrstni red: Por-
torož 12, Rudar, BP, Cerknica,
Hrastnik 11, Vič 10, Jesenice,
Rogla 9.
Podčetrtek: v derbiju 1. kro-
ga D košarkarske lige Podče-
trtek-#arklji 88:80 (54:44).
Vrstni red: Radenci 13, Park-
yi, Podčetrtek 12, Pragersko,
Šenčur 10, Grosuplje, Ješov-
nik. Toplice 9.
Kirbach: na mednarodnem
pionirskem turnirju v judu
drugi Jurkovnik (do 60 kg),
tretji Čehajič (do 26 kg), Cen-
cen (do 40 kg), Lupše (do 78
kg), Reharjeva (do 30 kg), Na-
reksova (do 48 kg) in Lešniko-
ve (nad 60 kg; vsi Sankaku).
Žalec: na regijskem prven-
stvu v šahu so med pionirji
zmagali Podkrajšek (Žal),
Brušenjak (Šoš), Čemič
(Šmar) in Rečnik (Konj) ter
med pionirkami Tajnikarjeva,
Hudoumikova (obe Šošt), Ser-
dičeva (Ce) in Zvonarjeva
(Šmar). (T. T.)
Žalec: na 31. delavskih
športnih igrah je pri mlajših
moških in veteranih zmagalo
Pekarstvo Roter, pri starejših
moških Šport As Žalec, v obeh
ženskih konkurencah pa VVZ
Žalec. (T. T.)
S počenim čevljem
Piše: Jože Ivačič
Petek, 10.2.
Svetovni pokal v Alten-
marktu bi moral biti general-
ka, ki se je ponesrečila. Na tre-
ningu mi je pri doskoku zaradi
prevelikega pritiska počil če-
velj, kar se mi je pred leti prav
tako v Altenmarktu že zgodilo.
Zaradi počenega neta nisem
mogel odsmučati na stran, za-
to sem pomislil celo na zlom
noge, a ni bilo tako hudo. na
tekmi seveda nisem štartal,
zvečer pa so Avstrijci izvedli
še skoke pod žarometi z na-
gradnim skladom 200.000 ši-
lingov.
Sobota, 11.2.
čevelj sem oddal v popravi-
lo in v prtljago za prvenstvo
v La Clusazu spravil tudi lan-^
sko opremo, čeprav so v Alpini
zagotovili, da bo vse O.K. Na
Straži pri Bledu smo imeli
nočno tekmo in spet me je do-
letela manjša nevšečnost. Med
padcem sem si na desni nogi
nekoliko nategnil mišico,
a vseeno zmagal in pred poto-
vanjem v Francijo so občutki
vendarle nekoliko boljši.
Nedelja, 12.2.
Opolnoči smo s kombijem iz
Ljubljane odpotovali v La
Clusaz, ki je le nekaj kilome-
trov oddaljen od olimpijskega
Albertvilla. V reprezentanci so
še drugi skakalec Gale, tekmo-
valca v prostem slogu Jemec in
Pogačar, trenerja Vidovič in
Herzog ter vodja akrobatske
ekipe Martinjak. Vso pot sem
prespal, saj sem bil zadnje dni
nenehno za volanom in po
manjših težavah z nastanitvijo
smo popoldne na prizorišču 5.
svetovnega prvenstva začeli
z zadnjimi pripravami.
Ponedeljek, 13.2.
Dopoldne je bilo sončno. Na
treningu sem s popravljenimi
čevlji brez napak izvedel sko-
ke z dvojnimi salti, izhodi i
skakalnice so bili pravilni i
razlogov za zadovoljstvo je bi|
lo dovolj. Večerna otvoritei
prvenstva z 28 državami je mi'
nila v dežju, kljub vsemu paj(
bila zanimiva. Ognjemet, p»
dalci, dvigovanje zastav, i
Stalno prizorišče tekem sv«
tovnega pokala se je na prvenj
stvo dobro pripravilo.
Torek, 14.2.
Začela so se prva tekmov»
nja v baletu, na treningu p
sem se preselil na večjo ska
kalnico, začel z dvojnimi saU
in nato skočil še trojni saW
z vijakom. Občutki so dobfl
zato je popoldne hitro minil"
Kuhamo si sami, za štediln'
kom pa so najpogosteje Vid«
vič, Herzog in Jemec. Rad ^
ham, a sem preutrujen za pfl
pravo hrane. Po treningu M
ram pripraviti smuči, za spif
stitev pa imamo Game Boy i|
TV.
Sreda, 15.2.
Zadnji trening. V jutrišnji
kvalifikacijah bo nastopilo ^
skakalcev, moja skupina pa W
štartala šele po poldnevu.
me je takrat bolj stabilno. I'
trosti na zaletišču ne nihajo'
razmere bodo idealne. Cilj
še vedno uvrstitev okrog 2
mesta, prva slovenska nastof
pa sta že za nami. V prosti
slogu sta na grbinah v h^*!
konkurenci solidno smuč«"
Jemec in Pogačar.
it. 7.-16. f«bruar 1995

ŠPORT
fiarač med krogi
ns evropskem prvenstvu v streljanju tudi Peter Tkalec Iz Škofje vasi — Za pištolo
flgjboljša leta šele prltlej^__
zimski del strelske sezone se bo v na-
lednjih dneh končal z evropskim prven-
'tvom za zračno orožje, v devetčlanski
Lnrezentanci Slovenije pa bo v Helsin-
^h tudi 26-letni Peter Tkalec iz Škofje
asi* ki zadnja leta nastopa za Dušana
poženela iz Rečice pri Laškem.
»pred tremi tedni sem v Rušcih s 576
krogi postavil osebni rekord in s podob-
^ rezultatom bi v Helsinkih z malo
^e lahko ujel celo finale. V Rušah sem
ijnel najboljši rezultat predtekmovanja,
y finalu pa sem preveč preračunaval
niožnosti tekmecev in iz^bil štiri mesta.
Ob normalnem streljanju bi zanesljivo
^agal in tovrstne napake v bodoče ne
j^m več naredil,« je prepričan strelec, ki
je lani v Milanu zasedel 55. mesto.
Med rezultati ni velikih razlik. Krog
gli dva se ne zdita nič posebnega, toda na
strelni črti je vse drugače, kajne?
Vsak krog je težko narediti. Za nekate-
re je 568 krogov pravi hec, toda 570 jih
pikoli ne morejo zadeti. Letos se pod to
nejo še nisem spustil, v glavi pa je zdaj
jrugi mejnik - 580 krogov. Upam, da bom
^zultat svetovne veljave dosegel že
i/Helsinkih, vsak dodatni krog pa je uso-
jen le redkim.
Strelci ste po letih zelo pisana drušči-
na. Kaj pomeni vaših 26 let?
Za tekmovalce s pištolo mladost, saj
jih imajo nekateri najboljši petdeset in
več. Povsem drugače je med tekmovalci
s puško. Svetovni rekorder ima komaj 19
let, zgornja meja pa je 30 let. Tega feno-
mena nihče ne zna razložiti.
Na največjih tekmah se je že zgodilo.
da tekmovalec ni imel dovolj moči, da bi
pritisnil na petelina. Zakaj?
Vsak ima svoj problem. Moj je povsem
drugačen: težko se zaustavim. Muha za
malenkost zdrsne z desetke, toda vseeno
sprožim. Napake se zavedam, vendar je
ni mogoče enostavno odpraviti. Strelja-
nje je tudi del psihologije. Vsakič prav-
zaprav tekmujem sam s sabo, z rezulta-
tom, takšni so tudi treningi.
Kakšen je pri streljanju vpliv tre-
nerjev?
Najboljši imajo v svoji ekipi po dva ali
tri spremljevalce. Psihologa, trenerja, ra-
čunalnike. Vsakih nekaj strelov gredo
k računalniku, s posebnimi programi
analizirajo strele, kombinirajo, s prsti
krožijo po ekranu in skušajo gibe prene-
sti na strelno črto. Jaz sem sam in si vsak
rezultat prigaram.
Sezona je raztegnjena čez vse leto.
Kakšne so na koncu številke?
Na strelišču v Rečici sem vsak dan,
trening pa je pravzaprav tekma. Šestde-
set strelov, dodatnih deset za ogrevanje,
pomnoženo s pet, in to je tedenska nor-
ma. Vinko Lavrinc je za nabavo streliva
in druge opreme pravi mojster in vsaj
s tovrstnimi zadevami se mi ni treba uk-
varjati.
Kako pa je z orožjem?
Na vseh velikih tekmah imajo proizva-
jalci svoje stojnice, toda ničesar ni mogo-
če kupiti. Debevec ima ekskluzivno pra-
vico do prodaje in vse gre prek njega.
Embargo pomeni dodatne težave, toda
nekako so stvari le urejene.
Naslednje leto so na sporedu olimpij-
ske igre. Peter Tkalec v Atlanti?
Nad olimpijado sem obupal. Najboljši
so profesionalci, ob delu v izmenah pa
nisem bil prost niti eno soboto ali nede-
ljo. Napet umik načenja živce, strelci pa
moramo biti psihološko močni. Norma za
olimpijske igre ni rezultat, marveč rezul-
tat v svetovnem pokalu ali prvenstvih.
Za nas še najbolj velja, da moramo biti
ob pravem času na pravem mestu.
Zakaj streljanje?
Navdušen sem nad vsemi športi in se
z mnogimi ljubiteljsko ukvarjam. V ka-
detski šoli je prijatelj z nekaj strelskimi
treningi postal prvak, njegov primer me
je navdušil in po dveh mesecih sem že bil
republiški prvak.
ŽELJKO ZULE
Kaligaro iia iVISP
Velenjski skakalci so z orga-
nizacijo poletnih tekem in
zadnjimi uspešnimi nastopi
mlajših rodov že ob boku naj-
boljšim, kar je bila ena osnov-
nih ugotovitev redne skupšči-
ne kluba. Novemu upravnemu
odboru predseduje mag. Ev-
gen Dervarič, poleg tradici-
onalnega Challengerja (1. in 2.
julija) ter tekme za pokal A-J
pa so v načrtu tudi dela na
objektih.
V zadnjih dneh je bilo veliko
tekem, najbolj pomembna pa
je bila v Planici, kjer so imeli
kombinatorci izbirno preiz-
kušnjo za uvrstitev na mladin-
sko svetovno prvenstvo. Bo-
lando Kaligaro si je zagotovil
pot na Švedsko, leto dni mlajši
Peter Čeh pa je s 4. mestom za
malenkost zgrešil normo za
prvenstvo, ki bo od 1. do 5.
marca v Gallivareju. Nastopa
na velikih tekmah sta si zago-
tovila tudi Peter Kolenc in Ju-
re Jerman. Prvi bo na Japon-
skem štartal na interkontinen-
talnem pokalu na Japonskem,
Jure Jerman pa skoraj zane-
sljivo v Oberstdorfu na svetov-
nem pokalu v poletih. Naj-
mlajši so z državnim prven-
stvom v Kranju že imeli vrhu-
nec sezone, velenjska upa pa
sta bila zelo blizu kolajn. Kle-
menčič je bil peti, Perše pa
šesti.
JOŽE OGRAJENŠEK
Jurak brez finala
Goran Jurak se v svojem prvem nastopu na svetovnem
plavalnem pokalu v Saint Vincentu v nobeni disciplini ni
uvrstil v finale.
Z razdaljami so njegove uvrstitve padale: na 50 metrov
kravi je zasedel 15. mesto s časom 24,10 (zmagovalec
Popov (Rus) z 22,56), na 100 metrov je z 52,82 končal na
20. mestu (zmagovalec Popov 49,60), na 200 metrov pa je
s časom 1:56,91 zasedel 27. mesto (zmagovalec Loader (N.
Zel. 1:46,44). Konec tedna bo celjski plavalec nastopil še
na SP Nemčiji, med kandidati za mladinsko EP julija
v Ženevi pa so tudi Matej Kolčan (Neptun) ter Andraž in
Anja Valcl (oba Velenje).
Pubiikum in
Rudar za
intertoto
V evropskih pokalih bo slo-
venski nogomet tudi v sezoni
1995/96 zastopan s tremi klu-
bi, s prenovitvijo poletnega
pokala Intertoto pa se odpira
možnost še za četrti klub.
Kandidati so Pubiikum, Ru-
dar, Maribor in Beltinci,
s sklepom izvršnega odbora
NZS pa bo v pokalu Intertoto
zaigralo moštvo, ki bo najbolje
uvrščeno.
Pokal Intertoto je bil v obeh
poletnih mesecih doslej na
sporedu predvsem zaradi
športne napovedi, zdaj pa je
dokončno pod okriljem UEFA.
Prek nacionalnih zvez se je za
sodelovanje prijavilo kar 110
klubov, vendar je v dvanajstih
skupinah prostora samo za
šestdeset ekip in g^e na
evropske koeficiente ]e bilo
Sloveniji odmerjeno le eno
mesto. V vsaki skupini bo po
pet klubov, ki bodo po eno-
krožnem sistemu igrali po dve
tekmi doma in v gosteh. Naj-
boljše štiri ekipe se bodo uvr-
stile v pokal UEFA, zato v In-
tertotu ne bo manjkalo kvali-
tetnih moštev. S sklepom NZS
v omenjenem tekmovanju ne
more igrati ekipa, ki si je zago-
tovila nastop v drugih evrop-
skih pokalih.
Ž. Z.
Na osnovi ocen jesenske polse-
zone je s sodnišk^a seznama
A izpadel Slavko l^iler iz La-
škega, ki bo v prihodnje sodil
le Hniirnlicr»«<>m.
Četrtek, 16.2,
Nogomet
Celje: Publikimi-Sturm
(prijateljska tekma, 15).
Petek, 17,2.
Hokej
Ljubljana: Olimpija-Irmtal
(18. krog I. lige, 18).
Sobota, 18,2,
Kegljanje
Ljubljana: Gradis-Žalec,
Postojna: Proteus-Celje (15.
krog I. moške lige); Slovenj
Gradec: SI. Gradec-Miroteks
(15. krog I. ženske lige, vse 16);
Postojna: Proteus-Komcel (15.
krog II. ženske lige, 13. 30).
Košarka
Rogaška Slatina: Rogaška-
Postojna (19), Maribor: BWC-
Kovinotehna (21. krog A-1
moške' lige, 20); Ljubljana:
Olimpija ml-Comet (17), Idri-
ja: Idrija-Elektrapi. krog A-
2 moške lige, 19); Skofja Loka:
Odeja-Comet (16), Ljubljana:
nirija-Celje (5. krog I. ženske
lige, 18); Kočevje: Snežnik-
Kemoplast (17), Ljubljana:
Feniks-Mik Prebold (3. krog
B moške Uge, 19); Grosuplje:
Grosuplje-Podčetrtek (2. krog
D moške lige, 19).
Rokomet
Velenje: Celje Pivovarna.
Laško-Slovan, Ljubljana: Ko-
deljevo-Gorenje (22. krog I.
moške lige, obe 17); Žalec: Za-
lec-Izola (18), Velenje: Ve-
grad-Mlinotest (15. krog I.
ženske lige, 19).
Nedelja, 19,2,
Kegljanje
Celje: Miroteks II-MTT (15.
krog II. ženske lige, 10).
Košarka
Celje: Celje-Vrhnika	(3.
krog B moške lige, 10.	30);
Zreče: Rogla-Cerknica	(2.
krog C moške lige, 18).
Torek, 21,2,
Hokej
Celje: Inntal-Jesenice (19.
krog I. lige, 18).
Finale Cimos-Ceije
Celjske odbojkarice so se z zmago v povratni tekmi
proti Bledu s 3:0 (14, 13, 4) uvrstile v finale pokalnega
prvenstva, danes ob 18. uri pa bo v dvorani STŠ že prvo
srečanje.
Za obe ekipi je ogromnega pomena in praktična edina
možnost za prodor v evropski pokal (Celjanke bi tako že
v prvi sezoni odslužile enoletno kazen), Primorke pa še
vedno niso prebolele lanske sramote, ko jih je prav celjska
uprava ujela pri ponarejanju dokumentacije za Skhur-
novo. Povratna tekma bo naslednjo sredo v Kopru,
državne prvakinje pa so za vstop v končnico doma še
v drugo izgubile s Palomo - 1:3 (-8, 12, -6, -4).
DE LO ■ vedno v središču dogajanj
liovi Jure in novi Rok
^Brnarau ¥ajillču bron na Topollnu, Nejcu Lovcu pa prvi pokal Roka Petroviča
Celjsko smučanje je zadnji konec ted-
"a doživelo svoj največji vrhunec. Ber-
nard Vajdič (Unior) iz Velenja je na 34.
Pokalu Topolino v slalomu osvojil brona-
«0 kolajno, Nejc Lovec (Gozdnik) iz Žal-
pa z zmago v veleslalomu za cicibane
[Kranjski Gori osvojil prvi pokal Roka
i^etroviča.
*Bilo je super. V Monte Bondoneju
'ino bili smučarji iz 41 držav, v nepopis-
^ vrvežu pa takšne organizacije še ni-
^ doživel. Po prvi vožnji sem celo vo-
najboljša peterica pa je bila znotraj
sekunde. Na drugi progi sem nekoli-
ko zaviral in smučal z mislijo na eno od
s katero sem si zagotovil pot
v Kanado na Whistler Cup,« je Topolino
opisal 14-letni osmošolec Vajdič.
V veleslalomu je m^ starejšimi dečki
zasedel 14. mesto, saj na treningih na
Rogli več pozornosti namenja slalomu.
»Zdaj vidim, da sem pravi smučar in še
bolj trdo bom treniral. Deset let sem že
na smučeh in želim si še več,« zatruje
mladi Velenjčan, ki seveda pozna Ra-
uterja in je že dan po vrnitvi iz Italije
nabiral moč za aprilsko tekmo v Severni
Ameriki.
Najmlajši so imeli svojo tekmo sezone
na Podkorenu, kjer je ljubljanski Novi-
nar v spomin na našega velikega slalom-
skega šampiona pripravil veleslalom za
cicibane s skoraj 150 udeleženci. O Roku
Petroviču so med vsemi največ vedeli
mladi Žalčani, za katere je bil veleslalom,
celo prelahek.
Tekmo je dobil 10-letni Nejc Lovec, ki
se je letošnji sezoni na tekmah vzhodne
regije začel uvrščati med deseterico, na
Kopah pa je celo zmagal v supervelesla-
lomu. Petrovičev pokal je seveda daleč
največji uspeh Gozdnika, na precejšnje
smučarsko znanje pa so opozorili tudi 7.
Nejc Jeraša (Snežak) ter med cicibanka-
mi 5. Ana Drev (Velenje) in 9. Lea Pogo-
revc (Snežak).
Ž. Z.
^ejc Lovec
Bernard Vajdič
poškodbe namesto denarja
^okejski del Celja je pred
dni nestrpno pričako-
r®«stanek, ko so se o finanč-
J® težavah kluba pogovarjali
ijPan Jože Zimšek, predsed-
zveze Janko Popovič in
J^lov direktor Milan Lukič.
nekaterih obljub, se so-
r ®rniki niso dogovorili
[^'emiku z mrtve točke, ver-
pa se bodo ponovno se-
L^^^lem je predvsem upra-
L "^luba, ki je nikakor ne mo-
L boriti posameznik, saj je
v hokejskem kolektivu
prezahtevno. Prav težave
v upravi so v zadnjih dneh naj-
bolj odmevale, poznale pa so
se nenazadnje tudi na rezulta-
tih, le remi na Jesenicah je bil
pravi podvig.
Med najbolj nejevoljnimi na
ponedeljkovem večernem tre-
ningu je bil pomočnik prvega
trenerja Ivan Krivonosov. »Ni-
sem edini v klubu, ki ima pro-
bleme s stanovanjem. Že štiri
mesece in pol je najenrmina ne-
plačana, čeprav sta se lastnik
stanovanja in Roman Hriber-
šek dogovorila, da bo dolg po-
ravnan,« se je pritoževal po-
močnik Krikimova.
Poleg finančnih so se nad
Mestni park zgrnile še težave
s poškodbami. Boris Pajič
z zlomljenima rebrima počiva
že nekaj tednov, vratar Luka
Simšič pa je na treningu dobil
plošček v ključnico in za oba je
drugi krog prvenstva že kon-
čan. Razredčene obrambne vr-
ste so ostale še brez Andreja
Luljina, ki je sprva igral s po-
višano temperaturo, nato pa so
zdravniki ugotovili težave
s srcem. TOMAŽ LUKAČ
Št. 7.-16. fobraar 1998
ŠPORT

Normo izpolnil tudi Canicar
Na mitingu na Dunaju zmaga v skoku v dallavo s 771 cm — Valantova spet oHllčna
¥ aalla¥l In troskoku
Na odprtem dvoranskem pr-
venstvo Slovaške v atletiki je
na Dunaju v skoku v daljavo
zmagal Gregor Cankar in s 771
cm izpolnil normo za svetovno
prvenstvo v Barceloni. »Lahko
bi bilo še boljše, a je vsaj prvi
cilj izpolnjen,« je svoj najboljši
rezultat v dvorani komentiral
mladinski svetovni prvak.
Cankarjeva serija je bila
748, 750, 771 in nato trije pre-
stopi. »Do dunajske dvorane
imam že vseskozi odpor, saj je
tartan nekoliko počasnejši, za-
letna steza pa se bistveno ra-
zlikuje od tekališča. Na dan
tekme se me je lotil še prehlad,
toda občutki so že boljši in
v zadnji seriji sem že letel prek
780 cm,« je zadnji nastop opi-
sal atlet Kladivarja Cetisa.
Kljub naslovu mladinskega
svetovnega prvaka, je še vedno
neuveljavljen atlet in zato
ostaja brez vabil za velike mi-
tinge. »Pomanjkanje motiva je
še vedno prisotno, do Barcelo-
ne pa bom verjetno brez moč-
nejše tekme. Jutri bom štartal
v Miinchnu, kjer bo konkuren-
ca verjetno še slabša in bo za
zmago zadostoval že zelo pov-
prečen skok,« predstavlja te-
žave Gregor Cankar, ki je nor-
mo presegel za vsega centi-
meter.
Konec tedna je bil uspešen
tudi za mladinsko zastopstvo
Kladivarja Cetisa, ki je na dr-
žavnem prvenstvu osvojilo pet
zlatih ter po dve srebrni in
bronasti kolajni. V središču
pozornosti je bila znova Anja
Valant z novim državnim re-
kordom za starejše mladinke
v daljavo s 611 cm (prej 610
cm), v troskoku pa je s 13,48
m le za centimeter zaostala za
svojim absolutnim dvoran-
skim rekordom.
Na lanskih mladinskih sve-
tovnih lestvicah bi z rekordom
imela peti rezultat (tri so letos
že članice), Valantova pa je na
prvenstvu v Celju spet naredi-
la izjemno serijo: prestop
-13,34-13,48-13,26-prestop
- prestop. »Še vedno vztrajam
pri daljavi. Troskok je bolj na-
poren, glede Barcelone pa se-
veda ni več nobenih zadržkov.
Zanesljivo bom nastopila,« je
zadnji nastop komentirala no-
va zvezdnica celjske atletike,
ki je še drugič izpolnila normo
za SP.
ŽELJKO ZULE
V zimskih mesecih je zelo napredoval tudi Alen Topolovčan (na
sliki), ki je resen kandidat za julijsko mladinsko EP na Madžar-
skem. V troskoku je že blizu predpisanih 15,30 m, v daljavi pa je
norma 745 cm. Mladi bodo normo med aprilom in julijem na
prostem morali potrditi dvakrat.

Rokomet
i. liga
Moški — 21. krog: Dobova-
Celje Pivovarna Laško 21:29
(13:12); Načinovič, Ivandija 5,
Šerbec, Jeršič, Puc 4, Tomšič
3,	Leve 2, Begovič, Pungartnik
1; Gorenje-Litija 32:16
(11:10); Plaskan, Semerdjijev
7, German, Ojsteršek, Rozman
4,	Oštir, Tome 2, Ocvirk, Cvet-
ko 1; Rudar-Kodeljevo 22:16,
Fructal-Inles 25:21, Slovan-
Drava 23:20, Prevent-Jadran
23:26. Vrstni red pred zadnjim
krogom: Celje Pivovarna La-
ško 42, Jadran 31, Gorenje 26,
Rudar 24, Kodeljevo 23, Dobo-
va 22, Slovan 18, Prevent 17,
Fructal, Drava 15, Litija 10,
Inles 9.
Ženske - 14. krog: Izola-Ve-
grad 14:29 (6:14); Vujovič 12,
Medar, Topič 6, Nojinovič 2,
Raukovič, Kranjc, Stevanovič
1; Burja-Žalec 24:21 (16:9);
Randl, Kline, Popovič 4, Bre-
kalo 3, S. Šimek, Hudej 2, Der-
čar, V. Dolar 1; Branik-Kranj
33:10, Piran-Krim 19:24, Mli-
notest-Bakovci 36:15, Kočev-
je-Olimpija preloženo. Vrstni
red: Krim 26, Burja 24, Olim-
pija 22, Mlinotest, Žalec 19,
Branik 17, Kočevje 11, Vegrad
10, Piran 8, Izola 6, Bakovci 3,
Kranj 1.
Pokal Slovenije
Četrtfinale - povratne tek-
me: Celje Pivovarna Laško-
Jadran 33:27 (13:13; skupaj
65:54); Leve 8, Jeršič 7, Ivan-
dija 6, Ocvirk 3, Šerbec, Nači-
novič, Puc 1; Gorenje-Dobova
28:19 (14:12; skupaj 47:42);
Plaskan 9, Semerdjijev, Cvet-
ko 5, Rozman 4, Ocvirk 2, CJer-
man, Oštir, Tome 1); Krško-
Prevent-Krško 22:15 (skupaj
41:44), Šešir-Grosuplje 19:14
(35:32).
Košarka
A-1 liga
Moški - 21. krog: Kovinoteh-
na-Rog^ka 80:82 (41:45); Pe-
tranovi^ 22, Jagodnik 20, Za-
letel 17, Cizej 14, Tiller 4,
Rovšnik 2, Urbanija 1 za do-
mače; Novakovič 18, Petrovič
16, Mičvinovič, Jurkovič 14,
Sušin 11, Nikitovič 9 za goste;
K. zidar-BWC 84:87, Ilirija-
Koper 107:89, Helios-Triglav
70:71, Satex-Litostroj 104:97,
Postojna-Olimpija 58:67.
Vrstni red: Olimpija 40, Kovi-
notehna 36, Satex 35, Triglav
34, BWC 33, Litostroj, Roga-
ška 32, Postojna 31, Ilirija 28,
K. zidar, Helios 27, Koper 22.
Ženske - 4. krog: Comet-Ili-
rija 84:82 (70:70, 40:32); Špo-
rar, Skerbinjek 26, Račič,
Temnik 11, U. Groleger 10;
Celje-Ježica 65:84 (39:44); Po-
lutnik 24, Obrovnik 18, Hajdi-
njak 10, Germ 6, Jurak 4, Po-
točnik 3; Maribor-Odeja
94:62. Vrstni red: Ježica 27,
Maribor 25, Ilirija 20, Odeja
19, Comet 18, Celje 17.
A-2 liga
Moški - 21. krog: Elektra-
Gorica 84:75 (45:34); Rizman
49, Tajnik 19, Mrzel 10, Lip-
nik, Pečovnik, Maličevič 2;
Comet-Loka 74:77 (40:29);
Šporar 18, Nerat 17, Kožar 12,
Plevnik 9, Sivka, Železnikar 6,
Lušenc 5, Šrot 1; Ježica-Pivo-
vama Laško 87:79 (34:36); Vu-
jovič 21, Gole 15, Govc 10,
Dumik 9, Zdolšek, Starovas-
nik 8, Čop 4, Blatnik, Šoštarič
2; Medvode-Interier 80:96,
Slivnica-Idrija 74:89, Litija-
Olimpija ml. 94:62. Vrstni red:
Interier, Litija 41, P. Laško 36,
Idrija 34, Olimpija ml. 32, Lo-
ka 31, Comet, Slivnica 30, Je-
žica 29, Elektra 27, Gorica 25,
Medvode 22.
B liga
Skupina ob 1. do 10. mesta
- 2. krog: Brežice-Celje 66:68,
N. mesto-Bistrica 99:88, Vrh-
nika-Zagorje 80:95, Borovni-
ca-Maribor 68:64, Radovljica-
Starše 105:63. Vrstni red: No-
vo mesto 18, Celje, Zagorje 17,
Radovljica 16, Maribor 15,
Brežice, Starše, Borovnica 14,
Bistrica 13, Vrhnika 12.
Skupina od 11. do 19. mesta:
Kemoplast-Feniks 83:75, Mik
Prebold-Tolmin 77:67, Ruše-
Unika 88:96, SI. Gradec-Snež-
nik preloženo, Janče proste.
-Vrstni red: Janče 17, Feniks,
Unika 15, Mik Prebold 14,
Tolmin 13, Snežnik 12, Ruše
11, Kemoplast, SI. Gradec 10.
Kegljanje
l.liga
Moški - 13. krog: Konstruk-
tor-Celje 6:2 (5299:5163; zma-
gala: Vodeb 881, Salobir 893,
izgubili: Sivka 872, Lešnik
872, Cene + Milač 449 + 384,
Klinar 812), Triglav-Žalec 8:0
(5245:4987; izgubili: Dobrajc
828, Mileč 794, Gračner 835,
Kompan 855, Podkrajšek 838,
Jakopovič 837), Fužinar-Gra-
dis 6:2, Proteus-Brest 8:0, Ru-
dar-Tekstina 6:2; 14. krog: Ce-
Ije-Rudar 7:1 (5285:5180;
zmagali: Vodeb 896, Lešnik
892, Sivka 885, Salobir 914,
Klinar 850; izgubil: Cene 848),
Brest-Fužinar 6:2, Tekstina-
Proteus 7:1, Gradis-Triglav
0:8. Vrstni red: Triglav 28,
Konstruktor 23, Tekstina 16,
Proteus 15, Fužinar, Rudar,
Gradiš 12, Celje 11, Žalec 7,
Brest 4.
Ženske -13. krog: Konstruk-
tor-Miroteks 1:7 (2346:2415;
zmagale: Šeško 388, Grobel-
nik 428, Kardinar 415, Zupane
400, Petak 413, izgubila: Tkal-
čič 371), Kamnik-Norik 2:6,
Triglav-Korotan 6:2, Rudar-
Gorica 7:1, SI. Gradec-Adria
7:1: 14. krog: Miroteks-Rudar
7:1 (2551:2436; zmagale: Gro-
belnik 402, Tkalčič 438, Zu-
pane 419, Kardinar 455, Petak
436, izgubila Šeško 401), No-
rik-Triglav 7:1, Gorica-Sl.
Gradec 5:3, Adria-Kamnik
6.2, Konstruktor-Korotan 4:4.
Vrstni red: Miroteks, Norik 26,
Rudar 19, Adria, Triglav 14,
SI. Gradec 12, Korotan 9, Go-
rica 8, Konstruktor 7, Kamnik
5.
H. liga
Ženske - 13. krog: Miroteks
II-Krško 5:3 (2390:2326; zma-
gale: Razlag 420, Špoljar 378,
Stajič 426, izgubile: V. Filipčič
371, Lesjak 384, Ledinek 411),
Kočevje-Komcel	7:1
(2407:2173; zmagala: Vengust
374, izgubile: T. Filipčič 386,
Cilenšek + Štamfar 161 + 172,
Oblak + Jeranko 234 + 89, To-
mažin 380, Jurše 377), Izola-
Norik II 5:3, Proteus-MTT 7:1,
Slovan-Tekstina 7:1; 14. krog:
Norik II-Miroteks II 2:6
(2257:2323; zmagale: Špoljar
398, V. Filipčič 391, Ledinek
421, Stajič 382; izgubili: Košir
350, Razlag 381), Komcel-Slo-
van 2:6 (2235:2298; zmagali:
Tomažin 399, Salamon 383, iz-
gubile: Jurše 373, T. Filipčič
338, Vengust 352, Oblak 390),
MTT-Izola 2:6, Krško-Kočevje
6:2, Tekstina-Proteus 2:6.
Vrstni red: Miroteks II, Izola
22, Proteus, Slovan 16, Kočev-
je, MTT 13, Norik II 12, Krško
11, Tekstina 9, Komcel 6.
Dlimočna liga
Skupina A - 12. krog: De-
mit-Izletnik 2:6, Metka-Ljub-
no 8:0, Dobma-Kovinar 7:1,
Avto Celje-Komcel 4:4; 13.
krog: Avto Celje-Demit 7:1,
Komcel-Dobma 1:7, Kovinar-
Metka 5:3, Ljubno-Izletnik
2:6. Vrstni red pred zadnjim
krogom: Dobrna, Izletnik 23,
Metka 15, Kovinar 13, Ljubno
10, Komcel 5, Demit 2.
Skupina B - 12. krog: P. La-
ško-Žična 1:7, Kovintehna-
Rogaška 5:3, Konjice-Kvit 6:2,
Obrtnik-Petrol 5:3; 13. krog:
Obrtnik-P. Laško 5:3, Petrol-
Konjice 3:5, Kvit-Kovinoteh-
na 1:7, Rogaška-Žična 5:3.
Vrstni red pred zadnjim kro-
gom: Konjice 26, Rogaška 18,
Kovinotehna, Žična 16, Obrt-
nik 12, Petrol 11, P. Laško 3,
Kvit 2.
Smučarski skoki
Pokal Cockta 1
Planica - st. mladinci: 25
Drev, 27. Živic; ml. mladinci
10. Miklavžina, 11. Zorko,
Ograjenšek, 15. Živic. Krai
-	st. dečki: 3. Kočnik, 4. Glo
bačnik, 10. Klemenčič, 20
Perše; ml. dečki: 9. Škoflei
13. Smagaj, 17. Petrov (vsi Ve
lenje).
Atletika_
Državno prvenstvo
Dvorana (Celje): st. mladiit
ci - 60 m: 2. Acman 695; višina
3. Kranjčec 190; daljava: 1
Topolovčan 727; troskok: 1
Topolovčan 15,28; st. mladic
ke - 60 m: 1. Matul 7,74,3
Mirkovič 8,00; daljava: 1. Va
lant 611 - drž. rek. za st. ml., 2
Govedič 561; troskok: 1. Va
lant (vsi KLadivar Cetis
13,48.
_J
Hokej_^
I. liga
14. krog: Jesenice - Innt)
3:3 (0:0, 3:0, 0:3); Luljin, Ka
rahodžič, Leonov; Olimpij
-	Bled 7:3; 15. krog: Innti
-Bled 2:4 (0:1, 0:1, 2:2); Rask
2; Jesenice - Olimpija 5:4; 1'
krog: Maribor - Inntal 2:
(1:2, 0:2, 1:4); Lešnjak, KoW
Rasko, Povečerovski, Leon^
Zupančič, Maček, OstrožnS
Bled - Slavija 8:2, Olimpil
-	Triglav 7:2, Jesenice pros^
17. krog: Triglav - Irmtal 2
(1:1, 0:2, l:0);Leonov 2, lA
njak 1; Slavija - Jesenice 4:1
Maribor - Bled 2:13, Olimpi)
prosta. Vrstni red: Olimpif
29, Jesenice 21, Inntal 19,
17.
MNZ Celje štarta 11. marca
Konferenca klubov MNZ Celje je potrdila koledar za spom
dansko polsezono, ki se bo za člane, kadete in dečke začela I
marca, za mladince pa šele 26. marca. Za jesen sta vključi^
v prvenstvo napovedala Odred in Žalec, niladinska reprez«'
tanca je potrdila tradicionalni nastop v Grevenbroichu, go^
vanje v Franciji pa je kljub ugodnim pogojem odpadlo zar«
prepozne prijave. Zaradi preobremenjenih igrišč bodo sporni^
mlajše selekcije Šentjurja igrale na Ponikvi, Rudaija v Mozi'
in Publikuma v Žalcu.	'
Usodni podaijšelc
v 21. krogu športne stavnice je bilo med več
kot sto kuponi kar 18 pravilnih napovedi,
v naslednjem krogu pa je med slabo stotinjo le
eden napovedal podaljšek v Slovenskih Konji-
cah, a se je uštel pri drugih parih in nagradni
sklad se prenaša v 23. krog.
Pravilna napoved - 21. krog: Pivovarna La-
ško-Comet 1, Celje-Novo mesto 1, Celje-Mari-
bor 2, Celje-Olimpija 2, Celje-Bled 1; 22. krog:
Dobova-Hvovama Laško 2, Burja-Žalec 1,
Kovinotehna-Rogaška 2, Podčetrtek-Parklji 1,
Comet-Ilirija 0. Nagrajenci: Stanislav Prelož-
nik iz Slovenskih Konjic (5000 tolarjev), Bojan
Žnidaršič iz Radeč (3000 tolarjev). Jasmina
Žohar iz Štor (2000 tolarjev).
Za sodelovanje v naslednjem krogu (pri ko-
šarkarskih parih tip O pomeni podaljšek) bomo
upoštevali kupone s poštnim žigom sobote, 18.
februarja, ali če bodo najkasneje do 12. ure
istega dne oddani v nabiralnik pri vhodu v na-
šo stavbo. Naslov: Novi tednik, Prešernova 19,
63000 Celje, s pripisom Golding loto.
V nedeljo
v Ameriko
Piše: Miran Rauter
Del reprezentance je že
odpotoval na Japonsko na
nadaljevanje svetovnega po-
kala, jaz pa v nedeljo letim
v ZDA. S Koblarjem (morda
pride tudi Košir) bova štar-
tala v smuku in dveh super-
veleslalomih ter iz Severne
Amerike nadaljevala v olim-
pijski Kvitfjell in tako bom
zdoma kar tri tedne.
Na državnem prvenstvu
v veleslalomu mi je kazalo
zelo dobro. V Mariboru sem
bil po prvi vožnji peti, dobro
smučal tudi na drugi progi,
a bil na prelonmici za ma-
lenkost prepozen. Odstopil
sem in morda izgubil tudi
kolajno. Slalomsko prven-
stvo na Sorici je bilo odpove-
dano, zato sem v Avstriji
štartal na superveleslalomih
za evropski pokal.
Razmere so bile nemogoče,
zaradi dežja se je proga
kmalu predrla in vrstni red
je bil kar zaporedje štartnih
številk. V hudi konkurenci
sem zasedel 29. in 24. mestj
ter si tako zagotovil nastoj
na ameriškem delu svetov,
nega pokala. Univerziadi
v Španiji je tako dokončne
odpadla, čeprav sem še ved^
no na vseh seznamih. V sit
perveleslalomski razvrstitvi
svetovnega pokala sem s toč-
kami s Kitzbiihla na 39. m&
stu, cilj pa je pridobiti še nei
kaj mest. Vodstvo reprezen-
tance mi je naložilo posebno
nalogo: v ZDA moram dva-
krat osvojiti točke, v na-
sprotnem bom moral iz last-
nega žepa pokriti del stro-
škov. Po svoje je to dobn
spodbuda, v bolj umirjenen
vzdušju pa seveda račiman
na čim boljše rezultate.
Št. 7.-1«. f«bruar 1995
iT
PISMA BRALCEV
ODMEVI [
sovraštva dolga
jKa«
Y	časopisu Novi tednik dne,
0	1995 je bil kot vroča tema
avljen članek z naslovom
Ijvraštva dolga roka.«
Y	članku je avtorica g. Mar-
i„ ^grež opisala dva primera
Velenja, ko je ali bi morala
isredovati policija. V Velenju
j bi namreč bil lokal, v kate-
ra fjeslovenci nimajo vsto-
Zadnjič naj bi prav zato
Jjlo do prepira in pretepa,
coli polnoči so klicali Foli-
jsko postajo Velenje, vendar
ilicijske patrulje vse do okoli
te ure zjutraj ni bilo. Polici-
ja] bi intervenirala šele po
tih urah zato, ker se policisti
Velenja bojijo »tolp« in po-
Bieznikov.
prav v zvezi s to trditvijo
[imo na UNZ Celje poudariti
jjaj naslednjih dejstev.
Vsak klic za intervencijo po-
jje iz območja naše uprave
rejme OKC (štev. 92) in ne
licijska postaja. OKC napoti
kraj intervencijsko skupi-
^ to je dva ali več policistov,
oštevajoč vsebino obvestila
druga dejstva. Podobnega
vestila OKC nima evidenti-
lega. Tudi na PP Velenje ni-
ugotovili, da bi enota spre-
a zahtevo za intervencijo.
Glede straha policistov pred
upinami in posamezniki
Velenju lahko zapišemo, da
strah policistov utemeljen
1	le v Velenju, ampak tudi
isploh. Že velikolo-at smo
Ivajeni, da so policisti pri
lojem delu vedno bolj ogro-
(ni. Niso redki primeri gro-
to, fizičnih napadov, posku-
bvpovoženja na cesti in po-
pbno. Pri tem niso izvzeti nji-
^ najbližji. Kljub temu pa
ilii razlog ne v Velenju in ne
pe, da ne bi ukrepali, ko je
Utrebno. To so policisti tu-
Y	V^elenju dokazali že nmo-
irat, končno tudi v primeru,
je opisan v istem članku,
zelo kratkem času po obve-
lu so našli vse štiri kršitelje,
avno je OKC na podlagi
iročila predvideval, da so
»roženi. Udeleženca kršitve,
nimata urejenega statusa
ca, čaka po prestani kazni
' iz Slovenije.
UNZ Celje in PP Velenje ne
•reta potrditi, da je v Vele-
I lokal, v katerega je dovo-
li vstop le Slovencem.
BORIS OSTRUH,
načelnik UNZ,
svetovalec vlade
Gospoda Oseta
oset VI.
Gk)spod Omerzu iz Celja me-
ni, da je bil moj odmev na pi-
smo gospoda Šnebergerja poln
samohvale. Nepristranski bra-
lec seveda kaj takega v njem ni
mogel zaslediti. Po mnenju go-
spoda Omerzuja naj bi bile
moje misli o SLS zavajajoče in
neresnične. Kot eden od sou-
stvarjalcev Demos - a in človek,
ki spoštuje in osebno pozna
ljudi kot so I. Oman, I. Pučnik,
B. Jereb in drugi, se imam za
prijatelja in relativno dobrega
poznavalca Slovenske ljudske
stranke. Obenem sem bil med
prvimi, ki so SKZ predlagali
ime SLS. To so zgolj dejstva,
ki so gospoda Omerzuju ver-
jetno neznana, a jih lahko pre-
veri.
Prav zaradi tega, ker me-
nim, da bi edinole združena
konservativna stranka v obliki
nekakšne vseslovenske ljudske
stranke v Sloveniji lahko izbo-
rila težko pričakovani preo-
brat, kritiziram tista stališča
in zadržanja, ki konservativni
blok v naši mali državi cepijo
na dvoje. Dejstvo, da so sorod-
no čuteči in misleči v dveh ra-
zličnih strankah, je namreč
groteskno. S tem izgubljata ti-
sto moč, brez katere ne bo ne
eni ne drugi uspelo uresničiti
svojih ciljev. Menim, da moje
misli o SLS niso bile v ničemer
zavajajoče ali neresnične.
Pa še nekaj osnovnih poli-
tičnih aksiomov. Vsaka vlada-
joča koalicija je nenačelna, saj
zahteva od njenih strank kom-
promise in prilagajanja. Če je
v koaliciji manj strank, je tudi
manj kompromisov in več na-
čelnosti. Politični kompromis
je eden od temeljev demokra-
cije, do idealnega konsenza se
je dalo priti le v času komimi-
stične diktature. Nujnost
kompromisa je obvezovala ce-
lo Demos. Po svoje je nenačel-
no ali neodgovorno od konser-
vativnih strank, da svoje vo-
livce postavljajo v stisko, ko se
morajo odločati med večimi
skoraj identičnimi strankami.
In če sem še bolj kritičen, na-
stavljati ogledalo vladi je pre-
malo. Kvalitetna stranka se
prepozna po tem, da si izsili
vstop v vlado ter v njej spre-
meni razmerja sil. Ključno
vprašanje je torej: kako obli-
kovati stabilno desno-sredin-
sko vlado (recimo iz strank
slovenske pomladi), ki bo spe-
ljala Slovenijo iz blata, ne pa,
kako glasna (in neučinkovita)
naj bo opozicija. Razmerje
moči med novimi in starimi
strankami bi bilo še naprej
v korist slednjih, če ne bi soci-
aldemokrati s premišljenim in
načrtnim političnim delom za-
čeli vnovič vzpostavljati rav-
notežje.
Ponovno trdim, da je bistve-
na funkcija vsake stranke boj
za vstop v vlado, v kateri lah-
ko aktivno uresničuje svoj
program. Kdor se tolaži s tem,
da mora v vsaki demokratični
ureditvi biti tudi opozicija, ta
se je že vnaprej obsodil na ne-
uspeh. Ljudje volijo stranke
zato, da nekaj dobrega storijo,
ne pa zato, ker imajo lepe pro-
grame ali privlačne govornike.
Glasovi volivcev ne nalagajo
odgovornosti le vladnim
strankam, ampak tudi tistim
v opoziciji. Svoj del odgovor-
nosti za obstoječo situacijo no-
sijo torej tudi tiste opozicijske
stranke, ki bi lahko že sedaj
z majhno žrtvijo bistveno pri-
pomogle k preobratu na bolje.
In še nekaj: pomembno je biti
zraven pri optimističnih pro-
jektih, ne pa pri žalobnem tar-
nanju.
mag. PETER VOLASKO,
Ljubljana
»Žalski svetniici
so se lotili
župana« i.
v vašem časopisu sta obja-
vili prispevek izpod peresa no-
vinarke Irene Baša, ki pod na-
slovom »Žalski svetniki so se
lotili župana« s podnaslovom
»Sporna pa ni bila proslava
Demosa, temveč ponovno nje-
govo poučevanje na Gimnazi-
ji.« Po mojem mnenju je tak-
šen poudarek in takšen ko-
mentar netočen, zato prosim,
da objavite moje pojasnilo
k dogajanju.
Svetniki se nismo lotili žu-
pana brez osnove. Ob profesi-
onalnem službovanju na de-
lovnem mestu župana, ki ga
plačujemo davkoplačevalci, je
najmanj, kar lahko zahtevamo
od njega, korektno opravljanje
dela. Gospod župan namreč
v urah, ki mu jih že enkrat
plača občina (in to primemo),
poučuje trikrat tedensko na
Gimnaziji v Celju in to med
rednim delovnim časom. To je
ob ponedeljkih in petkih do
8.45, ob sredah pa do 9.35 ure.
Seveda pa je posredi še čas za
vožnjo, vedeti pa bi morali tu-
di, s kakšnim in čigavim pre-
vozom se g. župan vozi na pre-
davanja. .Mi si lahko zamišlja-
te šoferja avtobusa, ki bi na
vožnji avtobusa proti Ljublja-
ni v Šempetru parkiral avto-
bus ter šel, ker ga to pač veseli,
opravit privatno vožnjo s to-
vornjakom, nato pa bi čez uro
ali dve peljal avtobus dalje?
Koliko izmed davkoplačeval-
cem, ki morajo plačevati dav-
ke za plačo občinskih usluž-
bencev, je dovoljeno enako
ravnanje? Delo župana je pri-
memo plačano, je častno in je
odgovomo, predvsem pa mora
biti tudi vzgledno, da se pre-
preči enako ravnanje še osta-
lih uslužbencev občine, ki so
(in bojimo se, da še vedno)
prav tako opravljali lastne
(plačljive) dejavnosti med de-
lovnim časom. In če Gimnazija
resnično ne more dobiti pri-
memega profesorja namesto g.
Dobnika, potem bi morala Ob-
čina Žalec kot županov in pro-
fesorjev delodajalec dovoliti
županu opravljati takšna dela,
denar za županovo plačo in
ostale stroške pa bi morala
Gimnazija Celje plačevati ob-
čini. Opozarjanje na takšne
nepravilnosti ni napad na žu-
pana.
Član sveta občine Žalec,
JANKO KOS,
ZLSD Žalec
»Žalski svetniki
so se lotili
župana« 11.
Ni res, da proslava Demosa
na zadnji seji žalskega občin-
skega sveta ni bila sporna, pač
pa je res, da ni bila spoma za
svetnike t.i. »strank slovenske
pomladi«, ki imajo večino
v žalskem občinskem svetu, pa
je zato razvunljivo, da proslave
svoje strankarske obletnice ni-
majo za sporno, pa tudi finan-
ciranje na račun davkoplače-
valcev je za njih povsem nor-
malno, saj so »na oblasti.«
Svetniki naše stranke in iz
drugih strank opozicije, ki
smo zahtevali, da se strankar-
ske proslave ne smejo plačeva-
ti iz sredstev občine oz. na ra-
čun davkoplačevalcev, pa smo
se lotili župana? Za vsa porab-
ljena sredstva za to proslavo
bomo do konca vztrajali, da
jih naj stranke desnice plačajo
kar same, župan pa da naj po-
jasni, s kakšno pravico spreje-
ma sklepe o občinskih prosla-
vah in troši denar zanje brez
soglasja občinskega sveta.
Sporen, pa samo za svetnike
t.i. »strank slovenske pomla-
di« in za župana, je bil način
sprejemanja statutamega
sklepa. Po Zakonu o lokalni
samoupravi je glasovanje
o statutamem sklepu veljavno
samo, če zanj glasujeta dve
tretjini svetnikov. Ne predsed-
nik sveta, ne svetniki iz strank
desnice (SKD, SDSS, SLS) in
ne župan niso spoštovali zako-
na, niso hoteli prisluhniti
mnenju prisotne strokovne de-
lavke in omalovaževali so opo-
zorila opozicije. Kot dobro
utečen stroj so z argumentom
moči (prevlade) izglasovali ne-
zakonit sklep, pri tem pa upo-
števali medklic pozicijskega
svetnika, da desnica lahko
vlada brez opozicije.
Zato so svetniki iz vrst opo-
zicije kot izraz skrajnega ne-
zadovoljstva nad nepoznava-
njem zakonov, nad nesposob-
nostjo prisluhnili argumentom
opozicije in pr^stavniku
pravne stroke, nad žaljivim
medklicem svetnika pozicije
in nad načinom vodenja seje
sveta opozorili na te probleme
s protestnim odhodom iz dvo-
rane. Vendar pa so svetniki
opozicije pripravljeni delovati
kot konstmktivna opozicija,
seveda z upoštevanjem zako-
nov in hotenj občanov, pa se-
veda ob strpnem sodelovanju
vseh svetnikov in župana, ki
pa morajo, če že sami ne poz-
najo predpisov, prisluhniti
vsaj strokovnjakom. Dovoliti
poziciji delovati »na pamet,«
mimo zakonov, samo po neki
strankarski logiki, kjer ne pre-
vladuje stroka, znanje ali pa-
met temveč argument moči,
pripelje kaj hitro do enoumja
dmgačne vrste. V primem, da
župan ne bo vztrajal samo na
učenju dmgih, ampak da se bo
pustil podučiti tudi od tistih,
ki si vzamejo čas za prebiranje
zakonov, ter če bo znal pri-
sluhniti tudi stališčem dmgih,
našim svetnikom ne bo po-
trebno zapuščati sej. Zato tudi
ostro zavračamo napisano, da
so se svetniki lotili župana.
Lotili so se neupravičene upo-.
rabe sredstev proračima, lotili
so se ustvarjanja občinskega
praznika po želji strankarske-
ga župana, povedali so mu, da
ne more sedeti na dveh stolih,
svetovali, da si najde čas za
prebiranje uradnih listov in
priporočali strpnost pri delu
ter upoštevanje moči argu-
mentov in ne argument moči.
Samo na takšen način si upa-
mo uresničevati pričakovanja
občanov za boljšim delom sve-
ta občine. Kot sta za prepir
potrebna dva, velja enako tudi
za sodelovanje.
Skupina svetnikov ZLSD
občine Žalec
i]
it. 7. - 16. februar 1995
NO^TJNIK
REPORTAŽA
Z izkušnjo
Ausciiwitza
Majda RotJe Iz Celja Je bila številka 28811
»Spomini so še vedno tež-
ki. O tem se malo pogovar-
jam, precej pa razmišljam.«
Tako je začela pripoved
o lastni izkušnji v uničeval-
nem taborišču Auschwitz-
Birkenau Celjanka Majda
Rode, znana upokojena uči-
teljica. V dneh, ko se svet
spominja polstoletnice osvo-
boditve tega okrutnega ta-
borišča, so spomini znova
oživeli. Ko je Majda Rode
prišla v Auschwitz, je bila
stara 15 let, zato so ostali še
posebej močni vtisi. Po kon-
čani vojni so jo še dolgo mu-
čile nočne more, posledica
vse tiste groze, ki se vcepi
v človeka.
»Med najhujšim sta bila
grobost in poniževanje. Na
vsakem koraku so te lahko
nadrli, obrcali, udarili, naš-
čuvali nate psa ali te ubili«.
V taboriščnike se je naselila
groza, saj so lahko kar na-
prej računali tudi na nasilno
smrt, ne le smrt zaradi tifusa
ali drugih bolezni. Bili so
številkem, Majdi Rode so na
roko za vekomaj napisali
28811. O trpljenju v Ausch-
witzu so slutili že doma,
v Celju. Avgusta 1942 je na-
mreč morala v to taborišče
precejšnja skupina Slovenk,
sorodniki pa so nato v krat-
kem času prejeli presenetlji-
vo veliko mrliških listov.
»Vedelo se je, da ni normal-
no, da umira toliko mladih
žensk. Nihče pa si ni mogel
predstavljati tega, kar smo
pozneje doživeli.«
Strah, groza
Majda Rode je prišla
v Auschwitz-Birkenau janu-
arja leta 1943. V snegu,
v poljski zimi. Na vlaku iz
Maribora, za mnoge brez vr-
nitve, so jih spremljali sta-
rejši orožniki, ki niso bili su-
rovi.
Prihod na železniško po-
stajo Auschwitz je pomenil
začetek groze. Ko so se vrata
odprla, se je z njimi odprl
pravi pekel. Iz oči v oči so se
srečali s podivjanimi esesov-
ci ter z lajajočimi psi. Nekaj
starejših je težko hodilo. Po-
tem so dobili taboriščne
obleke, morali so pod prho in
na striženje. Za taboriščni
vsakdan je bilo značilno po-
manjkanje najosnovnejše či-
stoče, tudi vode.
Vsako jutro in večer so se
morali taboriščniki zbrati
k apelu. Včasih so na štetje
čakali zelo dolgo, kar je zla-
sti pozimi pomenilo posebno
trpljenje. »Blokalteste,« ti-
sta, ki je bila na čelu posa-
mezne barake, je morala po-
ročati, koliko je prisotnih ter
koliko v bolnici. Potem so
dobili zajtrk, ponavadi vodo,
kruh za ves dan ter največ-
krat košček margarine. Sle-
dil je naporen delavnik. De-
lale so v različnih skupinah,
na polju, zaradi širitve tabo-
rišča se je veliko na novo
gradilo, pri tem pa tudi po-
diralo stare kmečke hiše.
Majda Rode je skupaj z ma-
mo in sestro delala v baraki,
kjer so zbirale obleko zapor-
nic. Slovenke so bile kot de-
lavke cenjene. Tiste, ki so
delale na prostem, so najbolj
trpele. Štefka Štibler iz oko-
lice Slovenj Gradca, ki je
znala dobro nemško, je po-
skrbela, da Rodetovim ni bi-
lo treba delati zimaj. Šti-
blerjeva, ki je bila doma ku-
rir ka pokrajinskega komite-
ja za Štajersko, je bila prva
Slovenka, ki se je znašla
v Auschwitzu. Zaradi odlič-
nega znanja nemščine je lah-
ko delala v pisarni.
Najhuje je bilo seveda
v kazenskih kolonah, kjer si
težko preživel. »Strah te je
bilo bolezni, krematorija,
zlasti leta 1943, ko so se za-
čeli neskončni transporti Ži-
dov.« Med njimi je bilo veli-
ko otrok in taboriščniki so
vedeli, da jih zagotovo čaka
smrt. Majda Rode, ki je bila
v podružnici Birkenau, je
skupaj s sotrpinkami opazo-
vala dinmike krematorijev,
iz katerih se je naprenehoma
kadilo. Vedele so, kaj se do-
gaja, zato jih je bilo groza.
Tudi med njimi so včasih po-
iskali oslabele ter bolne in
ko jih je bilo dovolj, so pono-
či izginile. Ljudje so veliko
umirali.
Trojno trpllenjo
Slovenk
v taborišču smrti so bile
ženske iz vse Evrope. »Mi-
slim, da smo bile Slovenke
med najbolj složnimi,« se
spominja Majda Rode. Veči-
noma so bile v baraki 11 in
veliko so si pomagale. Pre-
vladovale so kmečke ženske,
zavedne Slovenke. Ob veče-
rih so obujale spomine na
dom, na izgubljene otroke in
može. Med njimi je bilo pre-
cej Savinjčank in Šalečank,
saj je bila v Savinjski in Ša-
leški dolini Osvobodilna
fronta zelo močna. Številne
so bile tudi matere ukrade-
nih otrok, ki so izginili
v zbirnem taborišču celjske
okoliške šole. »Zelo so trpele
od žalosti, bile so strpinče-
ne«. Nekatere je zadelo troj-
no trpljenje — njihove može so
ustrelili, izgubile so otroke,
same pa so prestajale grozo
Auschwitza. Celjanka Majda
Rode je med rojakinjami sre-
čala tudi someščanki Dano
Ročnik in Hermino Seničar.
Vmes so bili trenutki, ko
so na gorje skušale pozabiti.
Ob večerih in ob nedeljah
dopoldan so posedele skupaj
in se bodrile. Rade so pri-
sluhnile Celjanki Dani Roč-
nik, ki je bila izjemna pevka.
Družina Majde Rode se je
znašla v taborišču pri Kra-
kovu zaradi sodelovanja
z OF. Zaprli so jih novembra
1942, šest tednov so ostali
v celjskem Starem piskru,
tik pred božičem so jih pre-
mestili v mariborski zapor,
sredi januarja leta 1943 pa
poslali v Auschwitz-Birke-
nau. Septembra so Majdo in
njeno sestro zaradi mlado-
letnosti izpustili, morali pa
sta na delo v Nemčijo, na
kmetijo. Njxma mama je
ostala v taborišču do konca,
do januarja 1945, nato pa je
morala v nekaj sto kilome-
trov oddaljeno taborišče Ra-
vensbriick, večinoma peš.
Stara mama trpljenja
Po uradnih podatkih je bilo
v Auschwitzu 2342 Sloven-
cev, umrlo pa jih je približno
1600. Znan je kot najhujše
nacistično uničevalno tabo-
rišče, tja so pošiljali pred-
vsem ženske. V nemških ta-
boriščih je bilo vsega skupaj
več kot 20 tisoč Slovencev.
v Auschwitzu ni prenesla in
ni preživela.
Po vojni
Po končani vojni je Majda
Rode skušala nadoknaditi
izgubljeno mladost in šolsko
znanje. Najprej je dokončala
peti, šesti, sedmi in osmi ra-
zred, nato je nekaj časa osta-
la doma, potem pa se je za-
poslila. Študij je nadaljevala
na višji pedagoški šoli, odlo-
čila se je za zgodovino in
zemljepis. Poučevati je zače-
la v konjiški osnovni šoli,
nadaljevala je v celjski tretji
osnovni šoU, upokojitev pa je
dočakala na prvi osnovni šo-
li. Spomini na šolske dni so
med njenimi najprijetnejši-
mi, nekdanje učence z vese-
ljem srečuje.
Mnogim med njimi sta se
vtisnili v spomin številka na
njeni roki in njena pripoved
o najbolj uničevalnem naci-
stičnem taborišču, ki je po-
stalo svetovni simbol člove-
škega trpljenja, človekove
moči in nemoči. V njegovih
krematorijih je izginilo kar
milijon in pol ljudi, največ
Židov. Filma o holokavstu
pri Krakovu, Schindlerjev
seznam, si Majda Rode ni
hotela ogledati. Surovosti ne
prenese, saj je med vojno do-
živela preveč hudega. V za-
četku šestdesetih let je bila
z uradno skupino znova
v Auschwitzu, dandanašnji
pa ne bi hotela več tja.
Grenka izkušnja, o kateri
pripovedujejo žive priče, pa
ljudi ni izučila. Vedno znova
po vsem svetu odpirajo nova
uničevalna taborišča, tudi
v naši vojni soseščini.
BRANE JERANKO
Bil si številka. Majdi Rode so na roko za vekomaj napisali
28811.
»Spomini so še vedno težki. O tem se malo pogovarjam, veliko pa razmišljam*.
Začeli so v Srednji
Sezono maturantskih p|,
začeli strojniki, v soboto p
kemiki, elektrotehniki in
začetka aprila se bo zvrg
maturantskih plesov. Novo
ciji je letos gostinska poniK
pravili v gostinstvu Celjsk«
Vsa leta prej so morali {
poskrbeti za vso hrano, ^
zraven, kar prav gotovo i
Letos je drugače. »V sogU
srednjih šol smo se dogovor
no dvigniti nivo takšne p
maturantski ples in v prvi
gotovo primerna postrežba,
je bilo prej premalo priprav
ko poskrbelo za takšno mn(]
smo posebej za to priložnoj
deset ljudi, tako kuharjev kj
bodo skrbeli za gostinske
ponujamo tri menuje, za po
vo ceno, s tem pa smo t
prinašanje hrane od doma,
veda,« pojasnjuje Andreja
marketinga Celjskega sejid
ka prireditev, ki posebej I
s takšno odločitvijo vsek^
višji kulturni nivo same pr|
Dvorana Golovec lahko ^
1600 gostov in takšno štej
tudi primemo postrežejo. V
no napolnilo približno 141
v soboto pa 1500. In kakšno
jali? Poleg »svečanega zai
ka«, to je bil hladni narezj
tolarjev mogoče dobiti i
krožnik«, ki je vseboval tri
krompir in solato ter »ploši
je bila pečenka, zarebmi(
pražen krompir. Cena bute
1000 SIT, zaščitenega vina
zalkoholne pijače pa so gost
600 SIT. Povprečna epa
prodajajo maturantje, je 15
kjer je manj dijakov, je cen
ko višja.
Mnenja, ki smo jih prejel
preizkusu, če ga lahko tak
različna. Nekateri, mogoče
Dobiti nevesto je bi
Nevesta le jemlji slovo
od očka in mamce lepo,
jih kušni, objemi,
od njih slovo vzemi,
podaj jim še enkrat roko!
(Ljudska svatovska pesem)
Čeprav je bilo vse dogo-
vorjeno, pri notarju zapisa-
no, na obeh domovih vse pri-
pravljeno, se je igra, češ, nič
še ni gvišno, šele dodobra za-
čela. Mnoge posameznosti
v ohcetnih šegah si ljudje ni-
so znah več razložiti in naj-
brž o razlogih niti niso več
razmišljah. Zvesti tradiciji
so jih naši predniki ohranjali
iz roda v rod, da se je dogo-
dek vtisnil v spomin in s svo-
jim obredjem okrepil zavest
o usodnosti in neponovljivo-
sti storjenega koraka.
V nevestini hiši so se pre-
tvarjali, da o svatih nič ne
vedo. Najraje so se potuhnili,
kot da ni nikogar, čeprav se
je iz dinmika veselo sukljal
dim. Starešina je kar nekaj-
krat, navadno trikrat, z iz-
branimi besedami, pogosto
z rimami, oblegal hišna vra-
ta, pri čemer so mu na ukaz
pomogli godci. Vajenost in
spretnost ženinovega stare-
šine je pogosto ustvarila na-
ravnost dramatično vzdušje.
Ponekod so že zunaj poveda-
li vzrok svojega prihoda: da
so lovci, ki se jim je zasledo-
vana srna skrila, da so vrt-
narji, ki so prišli po žlahtno
rožo, ki bi jo radi vsadili na
ženinov vrt. So pa kje spet
užaljeno zavrnili spraševalce
od znotraj, da pač niso bera-
či, ki bi se dali pred vrati
odpraviti. Obotavljanje do-
mačih je imelo svoj pomen.
Nekoč bi utegnili biti neve-
stini ženinovih svatov res-
nično nevajeni. Nevesta bi si
jih tako iz prikritja lahko
ogledala. Zelo resno so se ne-
koč bali urokov, ki bi jih lah-
ko prinesel nevsakdanji
obisk, pa so se jih morali pri-
vaditi. Zelo razumljivo se zdi
tudi to, da bi ugled neveste
trpel, če bi jo kar na hitro
porinili čez prag.
Župnik Ripšl je podrobno
opisal drugi obredni prizor
ohceti iz okolice Laškega
(Šmiklavža), ko so bili ženi-
novi svati končno povabljeni
v hišo. Tu je nevestin stareši-
na povprašal po željah pri-
šlekov. Ženinov starešina je
v izbranih besedah z narej
no imenitnostjo pripoved
val o stoletni roži, torej o 1
vesti, ki bi jo radi imeli:
ženinov vrt. Nevestin st^
šina se je delal nevednega
ko ga je nasprotnik venda
prelisičil ter pripravil
priznanja, da je takšno de
res v hiši, je postavil no
oviro. Morali so odgovarj
na mnoga vprašanja, ki J
bi razkrila, kako so ženino
podkovani v verskih zac
vah in če so kos z razbij
njem ugankarskih oreh
dokazati, da jim pod klobi
in rutami ne manjka bist
sti. Ferdinand Ripšl je zaf
sal dvajset vprašanj in m"
nih odgovorov. Večinoma'
bila ta vprašanja poveza^
z znanjem malega katek
ma, vendar v ugankai;
obliki. Na vprašanje, koli
klinov ima nebeška lojtra,
bil pravi odgovor, da des'
kolikor je božjih zapove
Polno je bilo tudi bolj tosv^
nih zank, kakršno je na Pi
mer vprašanje, kaj je mor|
Šff. 7. . 16. februar 1995
REPORTAŽA
20,21
naturantski valček
tevni, so našli kar nekaj pomanjkljivosti, ki
bi jih bilo potrebno odpraviti. Prevladalo pa
je splošno mnenje, da je bila dvorana odlič-
no pripravljena in lepo okrašena in tudi
vzdušje je bilo zelo prijetno. Pohvaliti je
potrebno organizacijo plesa, povedati pa
tudi kakšno kritiko, ki je vedno dobrodošla.
Družina Peklar, starši maturantke kemij-
ske smeri na STŠ: »Naročili smo narezek za
devet oseb in dobili tri pladnje, na enem pa
ni bilo več kot za dobre tri sendviče mesa.
Sicer so bili lepo pripravljeni, vendar zelo
majhni in prav gotovo vredni dosti manj kot
7200 SIT. Poleg tega majhni koščki kruha
sploh niso bili sveži. Motilo nas je tudi to, da
sta bili na voljo le dve vrsti buteljčnih vin in
papirnati krožniki, da o plastičnih lončkih
za kavo sploh ne govorimo. Ko smo se prito-
žili nad lončki, smo naslednjič dobili kavo
v normalnih skodelicah. Sicer moramo poh-
valiti strežbo, ki je bila hitra in vedno na
voljo. Moteče je bilo tudi to, da so mize in
plastične stole, ki niso najbolj primerni, ta-
ko hitro pospravljali, da je bilo kaj. Takoj
ko se je družina začela odpravljati domov,
so začeli zlagati mizo in pospravljati stole.
Da smo lahko parkirali avto in oddali gar-
derobo, smo morali seveda plačati. To so
nekatere stvari, ki bi jih v prihodnje morali
izboljšati, drugače pa smo se imeli zelo
lepo.«
Družina Koritnik, starši maturanta stroj-
ne smeri na STŠ: »Maturantski ples je do-
bro izpadel, zelo smo se zabavali, organiza-
cija je bila neprimerno boljša kot lani. Mi-
slimo, da je zamisel o ponudbi hrane dobro-
došla, čeprav smo glede na izkušnje nekaj
hrane prinesli od doma, vendar je prihod-
njič ne bomo. Postrežba je bila v redu, pri-
pomb na organizacijo nimamo. Za večerjo
smo naročili hladen narezek in mislim, da je
bil res bolj skromen. Vendar smo tudi sami
prinesli narezek in pecivo, tako da nismo
bili lačni. Cene vstopnic pa so bile dovolj
Razposajeni maturantje so se utrudili šele ob peti uri zjutraj, ko so dvorano morali zapustiti.
Čez nekaj let se bodo prav gotovo z veseljem spominjali takšnih fotografij.

i^ti, preden je
^ je bilo več
' se je prebudi-
"■ekrižala - in
je morala
'ati so to skuš-
Jtoje v bližini
jih ^e nihče
sedejo. V ta
od doma-
®stin starešina
Otroci, če
na peči sko-
°Pazovali do-
starešina
7l dovoljenje
kamrico po
je prišlo do
Najprej je
pripeljal
;^Pasto in kru-
' preoblečeno
Jl^^ov starešina
zato jo
Zdaj je
a precej so
jj,/.' ko je prvi
^'Jeval prošnje
za še kakšno rožo. Drugi, to-
rej nevestin starešina, se je
izmikal, stiskaril in naposled
iz pritaje pripeljal svojo vo-
jamo, kar se da imenitno
opravljeno. Te se je jadmo
polastil prvi starešina in mo-
ledoval naprej. Zdaj je prišla
iz kamre kot nevesta obleče-
na družica. Ženinov tovarš je
kar poskočil, češ: ta bo nje-
gova.
• Še enkrat je prvi starešina
gostobesedno in laskavo
prosil, naj se vendarle osrči-
jo in tistemu, ki edini še ni-
ma para, ženinu, pripeljejo
pravo.
Ženin in nevesta si sežeta
v roki in se v smeri gibanja
sonca, od vzhoda na zahod,
zavrtita v krog. Pomena tega
župnik Ripšl ni pojasnil.
Verjetno je to simbolični
ostanek iz predkrščanske
dobe ali pa vsaj iz časov, ko
so neveste resnično ugrab-
Ijali sosednjim plemenom in
z njimi jezdili v krogih in
ovinkih, da bi ne našla poti
nazaj. Pozneje je utegnilo to
sukanje pomeniti vsaj to, da
se paru zamešajo dotedanje
poti in da bosta odslej imela
eno samo, skupno pot.
Tudi k mizi, kamor so bili
zdaj vsi povabljeni k okrep-
čilu za pot, so sedali v smeri
sončne poti. Posedli so se po
veljavi svoje svatovske vlo-
ge, starešine z vojamama
v kotu, tako da sta bila ženin
in nevesta še precej vsaksebi.
Ko so se okrepčali, je neve-
stin starešina povzel besedo.
Izrekel je hvalo nevesti, zla-
sti njenim staršem, vsem
v tej krščanski hiši. Nagovor
je navadno zmešal vino s sol-
zami, zlasti ko je nevesta po-
kleknila pred starša, da sta ji
dala svoj blagoslov. Ta obred
slovesa je bil po krajih razli-
čen. Ponekod se je pri tem
dogodku ženin nevesti pri-
družil, drugje je spet nevesta
sama prosila starše odpušča-
nja in blagoslova.
Po Ripšlu so svatovke dale
svojim svatom za spomin li-
čen vezen robec. Svatom so,
ko so bili pripravljeni za od-
hod, natočili »šentjanževca«.
Pri tem so godci i^ali šent-
janževo vižo, najraje pa so jo
svatje zapeli. Med tem - lah-
ko pa že poprej - so dobili
svatje šopke in jih drug dru-
gemu pripeli na prsi, godci
pa so si jih pripeli na klobuk.
Nevesta in družica sta dobili
priročne šopke, navadno na-
rejene iz suhih rož, iz papirja
ali blaga, pogosto oškroblje-
nih v vosku. V šopke in pu-
šeljce so vpletli še zimzelen,
rožmarin in asparagus. Vse
skupaj so povezali in opent-
Ijali še s svilenimi belimi tra-
kovi, z godčevskih klobukov
so se košatili slapovi razno-
barvnih trakov. Od doma so
šli takole: spredaj godci, za
njimi ženin s starešino, za
njima sta drugi starešina in
vojarna vzela v sredo neve-
sto. Tej trojki je sledil tovarš
z družico in drugo vojamo.
Ko so se bližali kakšni hiši
ali šli skozi vas, so se izkazal
godci, da so firbci pridrli iz
hiš.
Tako je svatovski sprevod
potoval do cerkve. Če par ni
bil iz iste fare, so jih prestre-
gli še šrangarji.
Foto: VIKTOR ŠKORC
visoke, da bi za ta denar lahko še parkirali
avto in odložili garderobo.«
Maturantje so bili užaljeni, ker so ob peti
uri zjutraj morali na vsak način zapustiti
dvorano, sicer so jih redarji opozorili, da
bodo kaj hitro ukrepali. Andreja Sevšek
nam je določene stvari, ki so goste motile,
tudi pojasnila. Glede parkirišča so se z rav-
natelji dogovorili, da bodo avtomobili pod
nadzorom, kar je seveda potrebno plačati.
Strinja se s tem, da pldstični stoli niso naj-
bolj primerni, vendar so to stoli za tribuno
in potrebovali bi ogromno skladišče, kamor
bi ob menjavi stolov spravljali tako ene kot
tudi druge. Povedala je še to, da imajo ma-
turantje dvorano v najemu do pete ure zju-
traj, zato jo morajo takrat tudi izprazniti,
saj so v nedeljo dopoldne na programu že
tekoče aktivnosti, dvorano pa je treba po- «
spraviti in pripraviti, zato tudi sprotno po- '
spravljanje miz in stolov, ko gostje odhaja-
jo. Za pripravo dvorane porabijo od štiri do
pet ur, medtem ko za ureditev dvorane za
maturantski ples porabijo od osem do dva-
najst ur, saj je to kar zahtevno delo.
In kaj je o prireditvi dejal Igor Dosedla,
pomočnik ravnatelja STŠ in delno tudi or-
ganizator maturantskih plesov: »Zelo smo
zadovoljni nad iztekom prireditve, lahko
rečem celo prijetno presenečeni. Če jo pri-
merjamo s prejšnjimi leti, lahko vidimo po-
zitivne premike in mislim, da so se organi-
zatorji potrudili nad našimi pričakovanj},.
Tako hrana kot tudi strežba sta bili dobro
pripravljeni, tako da problemov ni bilo.
Gostje so se zabavali, kar pove tudi to, da je
bilo v nedeljo ob treh zjutraj na plesišču
zelo veliko gostov. Na sestanku smo se do-
govorili, da bodo prireditelji začeli obnav-
ljati inventar, pokrili pa bodo tudi tribune,
ki sedaj predstavljajo manjši problem.«
DAMJANA SEME
Foto: EDI MASNEC
Za parkiranje so morali gostje plačati 200,
za garderobo pa 100 SIT.
Nevesta sprejema blagoslov staršev. Prizor je s prikaza stare
kmečke ohceti, s katerim je pred leti po vsej Sloveniji nastopalo
kulturno društvo Antona Tanca in katerega podlaga je opis šege
v župnijski kroniki sv. Miklavž nad Laškim.
Šff. 7. . 16. februar 1995

PISMA BRALCEV
22
Val podražitev
takoj po volitvah
IV.
Osnovna misel v članku go-
spe Grobelnik se je nanašala
na podražitve (glej naslov
članka), le mimogrede se je ne-
opravičeno obregnila ob De-
SUS. Gospod Uranič pa o po-
dražitvah nič, le svoj neupra-
vičen gnev je stresel na stran-
ko in zraven natresel še stvari,
ki se stranke ne tičejo.
Gospoda Uraniča ne poz-
nam. Iz njegovega sestavka pa
je razvidno, da je zelo ploden
pisec, ki pa dobiva le agresiv-
ne in žaljive odgovore, prav
tako anonimke ogabnih raz-
sežnosti. Verjetno bo moral
razmisliti če tudi njegova pi-
sanja ni ogabna in zato takšni
odgovori. Vendar je to njegov
problem.
Zelo pa sem bil presenečen
ko sem ugotovil kakšen stro-
kovnjak, analitik je omenjeni
gospod. Veliko več ve o Demo-
kratični stranki upokojencev
Slovenije - DeSUS, kot tisti, ki
v tej stranki aktivno delajo.
Vse ve o delovanju stranke,
o strukturi članstva, o volilni
dejavnosti itd. Zato mu ne mo-
rem povedati nič novega.
Predlagam mu le, da svoje
strokovno, analitično znanje
razširi še na ta način, da pre-
bere materiale I. kongresa De-
SUS. Iz njih bo dobU odgovor
na postavljena vprašanja. Če
materialov nima, mu jih bomo
rade volje poslali. Iz njegovih
trditev domnevam, da se mu
niti ne semja za kaj se DeSUS
zavzema, ali pa mogoče ve, pa
vkljub temu piše zavajajoče?
Na koncu še sporočam, da
sem za svoje soborce (da ne bo
nesporazuma, za partizane) še
vedno tovariš, za gospoda
Uraniča pa vedno in povsod
gospod.
Zaključujem svojo polemiko
in se ne mislim več oglašati.
TONE DELAK,
Žalec
Prišel Je le
Peterle
v vašem časopisu, ki je izšel
dne, 9. 2. 1995, je v članku
z naslovom Prišel je le Peterle,
precej očitkov, ki letijo name,
zato sem primoran, da nanje
odgovorim (še več je očitkov
na letaku, ki so ga delili pred
začetkom proslave).
Moje stališče, da strankar-
ska prireditev ne bi smela biti
plačana iz občinskega denarja,
želijo očitajoči eni izničiti
z očitkom o moji visoki po-
slanski plači. Kar z lažjo, kajti
ni mi bilo potrebno izglasovati
visoke poslanske plače, ker je
bil to samo predlog, ki ga je
sprejel KVIAZ, in ne verja-
mem, da bi ga sprejela že Po-
slanski klub LDS, kaj šele
predsednik moje stranke in
vlade dr. Janez Drnovšek. Kar
se teh nesrečnih poslanskih
plač tiče, sem pri dnu lestvice,
hkrati pa mi poslanski stan ne
dopušča, da bi služil denarce
tam, kjer se mi takorekoč po-
nujajo. Povedati pa moram, da
se bom vedno močno zavzemal
za ohranitev dostojanstva po-
slanca v Državnem zboru, da
bi vanj naslednjič prišli boljši.
Bogve, kako bi o višini poslan-
ske plače razmišljali tisti med
podpisniki letaka, ki so pred
dobrima dvema letoma tudi
kandidirali za Državni zbor,
pa niso uspeli.
Kaj sta storila gospod Slej-
ko in gospod Bračun, ne znam
odgovoriti, ker me nikoli nista
povabila k poslovanju. O tem
bodo odločali iz vrst pravo-
sodne veje oblasti.
Za proslavo v Celju bo naj- '
bolje vprašati organizatorja,
menda je bil glavni zdajšnji
župan Celja. Ker imam za se-
boj že dve glasovanji o držav-
nem proračunu, lahko mirne
duše povem, da sem eden iz-
med tistih borcev, ki je dose-
gel, da davkoplačevalci niso
plačali še veliko, veliko več.
Prav nedozorelo se mi zdi
metati v en koš znanost in po-
litiko. Če bi lahko uporabil
znanost, ki sem jo doživel in jo
še hranim, potem bi bil v sa-
mem vrhu slovenske politike.
Če bi v politiki vladala eksakt-
nost, potem politike ne bi bilo.
Moje stališče ni bilo uperje-
no proti praznovanju DEMO-
SA, navsezadnje je med njimi
tudi moja koalicijska SKD.
Praznovanja prinašajo radost,
ki lahko rodi modrost, kar vo-
di v hitrejše dozorevanje.
Svojega stališča pa ne me-
njam: če bom kdaj uradno na-,
stopil kot nestrankarski, bom
nestrankarski tudi ostal.
Poslanec v Državnem
zboru RS,
dr. JANEZ ZUPANEC
Zapleti pasjega
življenja V.
Nikoli več Milena Močivnik
in DPMŽ Celje, je zapisal Ro-
man Tumšek predsednik
DPMŽ Trbovlje v prejšnji šte-
vilki Novega tednika, sam pa
pravim; in predvsem nikoli'
več Romana Turnška, pred-
sednika DPMŽ Trbovlje na
straneh mbrike Pisma bralcev
v Novem tedniku. Hvala bogu,
da se je izpel (ali pa se tudi še
ni, morda je sedaj na vrsti tudi
avtor tega vskočenega kratke-
ga zapisa), vendar psi v zave-
tišču očitno samo lajajo še na-
prej, ne meneč se za vsakote-
densko zlivanje gnojnice no
relaciji Trbovlje-Celje (via Bu-
kovžlak) in jih prav nič ne za-
nima (psov namreč), ali jih ima
rad Gradič, Tumšek, Močivni-
kova, Drnovšek ali celo Ku-
čan, važno je le, da dobijo vsa-
kodnevni topli obrok in, da
prezimijo...
Zakaj sploh to pišem? Pred-
vsem zato, ker sem bil prisoten
na zelo odmevni novinarski
konferenci, ki jo je organizira-
lo celjsko DPMŽ skupaj s tr-
boveljskim DPMŽ v času po
uspešni evakuaciji psov z Vi-
sokega na Bukovžlak. Na tej
novinarski konferenci si je Ro-
man Tumšek privoščil izpad,
saj je hotel zapustiti novinar-
sko konferenco in ga je šele
gospod Kanoni (novinar Vala
202) zadržal s prošnjo naj lo-
kalna dmštva ne perejo uma-
zanega perila na tako odmevni
novinarski konferenci, ki je
bila namenjena predvsem jav-
ni predstavitvi vseh zaslužnih
za uspešno izvedeno akcijo, ki
je pokazala, da v Sloveniji še
obstaja čut do onemoglih živa-
li tako s strani državnih insti-
tucij kot tudi posameznikov.
Kakorkoli že; takšnih izpadov
predstavniki sedme sile nismo
navajeni, kadar gre za katere-
koli predstavitve etičnih in
drugih civilizacijskih pobud
do zaščite šibkejših (bodisi
ljudi ali živali), smo pa jih na-
vajeni na polju politike oziro-
ma politikanstva, zatorej, sve-
tujem predsedniku (RT.)
DPMŽ Trbovlje, da zamenja
področje svojega delovanja.
Morda bo dmgje bolj preprič-
ljiv in tako bodo bolj preprič-
ljivi tudi njegovi dolgovezni
pismotvori.
GREGOR URANIČ,
Celje
Predlog za
novo krajevno
samoupravo
v prejšnji številki Nove-
ga tednika je pri pismu
z naslovom Predlog za no-
vo krajevno samoupravo
v Celju pomotoma izpadlo
ime avtorja. Milanu Gom-
baču iz Celja, ki je napisal
omenjeni prispevek, se zato
opravičujemo.
PREJELI
SMO
šolska
zakonodaja
Šolska zakonodaja brez
dvoma zavzema področje, ki
daljnosežno začrtuje prihod-
nost naroda. Tega dejstva se
brez dvoma dobro zavedajo
tako državne oblasti kakor tu-
di cerkvene ustanove. Ker pa
imata pri nas država, odnosno
državni oblastniki, in cerkev
različen ali celo izključujoč in-
teres, ti oblastniki ne spreje-
majo cerkvenih izobražencev
kot enakovrednega sogovorni-
ka pri sestavljanju šolske za-
konodaje.
Ob tako napisani šolski za-
konodaji (napisali so jo ano-
nimni eksperti), ki izključuje
krščansko izročilo, smo mnogi
starši in državljani upravičeno
zaskrbljeni in zgroženi. Ne-
spomo je, kakršna je danes šo-
la, takšna bo jutri družba.
Prav tako je nespomo, da smo
se kot narod obdržali, vsem
grozečim nevamostim navk-
ljub, na tem koščku naše zem-
lje, prav po zaslugi šole, ki je
bila vse do nemške okupacije
krščansko naravnana in je tu-
di vzgajala za občečloveške
vrednote. Zato je skrajno ne-
odgovomo ravnanje naših
oblastnikov, da hočejo načrtno
in naklepno s šolsko zakono-
dajo porezati krščanske kore-
nine. Krščanska pripadnost in
narodna zavest sta kot dvojči-
ci, če eno odstraniš, tudi dmga
usahne.
Rezultati in sadovi brezvz-
gojnega in enostranskega izo-
braževanja so dovolj vidni
v naši družbi. Kažejo se v po-
manjkanju odgovomosti;
nrmogi ne poznajo smisla živ-
ljenja, zato se zatekajo v oma-
mo, mnogi ne poznajo srčne
kulture in omike... Kriva je
bila iz ruskih step pretihotap-
ljena in naši mladini vsiljena
ateistična ideologija, ki je na-
mesto v odgovome osebnosti,
našo mladino vzgajala v brez-
čutne robote.
Kviz Qvadis, kjer se pomeri-
jo skupine mladih o poznava-
nju krščanskega izročila, je ze-
lo dobra vaja, toda kako naj
mladi poznajo to področje
znanja, če pa je pol stoletja
trajala sibirska zima načrtne
šolske ateizacije, ki jo s tako
napisano šolsko zakonodajo
ponovno hočejo pripeljati
v šolske klopi.
Najbolj neokusno pa je to,
da sočasno, ko predsednik go-
spod Kučan ponovno vabi pa-
peža Janeza Pavla II. k nam na
obisk in je ta tudi vabilo spre-
jel, poteka od strani znanih vi-
sokih politikov silovito na-
sprotovanje cerkvi, tako glede
šolstva, kakor tudi vračanju
njene lastnine. Toda, za našo
prihodnost je pomembnejša
šolska zakonodaja, kot je
obisk najuglednejšega gosta.
Zdi se, da je nekdo izdal po-
velje: »Naredite mi to deželo
ateistično.«
IVAN GLUŠIČ,
Mozirje
Glas iz doma
Dom upokojencev na Polzeli
ni zgolj hiralnica, kot marsik-
do misli. Seveda je tudi hiral-
nica, saj ves svet hira, toda
hkrati je tudi neke vrste sana-
torij. Niso redki primeri, da
onemogel in nepokreten oskr-
bovanec shodi in se vme k svo-
jim ljudem, če ga sprejmejo.
Nimajo vsi stari in onemogli
ljudje te sreče, da hirajo in da
shirajo na toplem in ob skrbni
negi prijaznega strežnega
osebja. Koliko ljudi gine od
pomanjkanja primeme hrane
in umazanije v hladnih in
vlažnih prostorih!
Seveda, tudi tukaj ni samo
z rožicami postlano. Kje pa je?
Vendar je naš dom v primerja-
vi z dmgimi kar v redu.
»Očka, nič niste jedli! Kako
to?« »Ne morem, roke se mi
tresejo, da več raztresem, kot
prinesem v usta. Ves sem že
popackan, da me je sram.«
»O, nič hudega, to se lahko
vsakemu pripeti. Bom pa jaz
pomagala,« se je ponudila pri-
jazna sestra. Porinila je jedil-
no mizico nekoliko vstran in
sedla k izčrpanemu možu na
posteljo kot včasih doma
k dedku. »Takole, dajva, pro-
sim, odprite usta. No, vidite,
saj gre. Še eno ali dve žlici.
Tako, tako, pridni ste bili,« je
pohvalila sestra in začela po-
spravljati.
»Hvala vam, da ste mi po-
magali, sestra, zlata duša ste,
a jaz bi vseeno rad šel domov.
Zelo me skrbi, kako je s čebeli-
cami. Morda jim primanjkuje
hrane. Ne veste, kako rad
imam te živalice, z njimi se
pogovarjam kot z otroki. Brez
njih bi bilo moje življenje
prazno. Pa v kuhinjo bi stopil
in zakuril v štedilniku, da ne
bo tako vlaga silila noter. Tudi
za knjige se bojim, da jih ne bi
miši načele.«
»Oh, s kakšnimi mislimi se
ubadate po nepotrebnem. Za
te reči bodo že dmgi poskrbe-
li,« se je zasmejala sestra.
»Zdaj ne morete domov. A ne
vidite, da je zima. Le poglejte
skozi okno, zunaj je sneg in
mrzlo, da še mlade in zdrave
ljudi zebe, kaj šele vas. Spo-
mladi, ko bo toplo, boste šli
pogledat svoj ljubi domek.«
»Ja, ja, takrat spomladi bo
prišel moj sin Tonček iz Av-
stralije z družino, z ženo in
vnuki. Dva sta že odrasla in
poročena, najmlajša pa še hodi
v gimnazijo. Oh, kako bo lepo.
Škoda, da ne bo žene zraven. (
To bi bila vesela in srečna. Si-
cer pa, ko bi ona še živela, jaz
ne bi bil tukaj. Tako dobra in
skrbna je bila zame. Potem pa
je kar naenkrat ugasnila kot
sveča, ki dogori. Še zbogom ni
utegiula prav reči,« je obujal
spomine onemogli mož.
»In po njeni smrti ste tudi vi
začeli ugašati, kakor da vam je
žena vse veselje do življenja
odnesla s seboj v grob. Samo
požrtvovalni socialni delavki
Marti se lahko zahvalite, da
ste še živi. Zadnji čas je že bil,
da vas je pregovorila in spra-
vila sem v dom. Veste, pri peti- .
it. 7. - 1«. februar 1995
mK
«3
PISMA BRALCEV
jjosenidesetih letih človek po-
jjebuje toploto, nego, primer-
0 hrano, sicer ne preživi,« je
j.g2lagala sestra. Medtem mu
je zamenjala plašček, ga obri-
okoli ust in popravila
vzglavje.
»Saj imate prav, sestra,« je
jjjjinil starček. »In ker ste tako
prijazni, prosim, pokličite hiš-
nega duhovnika, rad bi uredil
gyoj notranji resor in se du-
jjovno okrepil.«
»Bom, bom,« je prikimala
sestra. Takrat pa je v zvočniku
najprej malo zaškrtalo, nato
pa je zadonel odločen glas:
»Sestra Gracija, takoj se zgla-
dite v ordinaciji glavne sestre
Herte.«
Sestro Gracijo je dvignilo in
odneslo skozi vrata kot prazen
list papirja. Čez pol ure je že
prišel duhovnik, kmalu za
njim pa vrla fizioterapevtka,
da bi razgibala starčkove bo-
leče noge.
Tako je v našem domu.
JANEZ BRAČUN,
Polzela
Kulturni dan
Na osnovni šoli Hudinja
smo imeli T.februarja kulturni
dan, ki je bil posvečen knjigi
Zgodbe in nezgodbe pesnice
Lilijane Praprotnik Zupančič.
Delo prvih razredov je poteka-
lo v učilnicah po skupinah.
V	gledališki delavnici so
učenci pod vodstvom gledali-
ške igralke gospe Milade Kale-
zič Boštjančič, peli, recitirali
in se igrali.
Vsi so bili nad tem navduše-
ni in so pridno sodelovali, vo-
diteljica pa je bila prav tako
navdušena.
Učenci v sosednji učilnici so
na osnovi pesmi Kaj ima Pri-
mož v glavi, iz knjige Zgodbe
in nezgodbe, avtorice Lilijane
Zupančič, slikali na plakate.
Vodil jih je znan celjsM slikar
Ipspod Bori Zupančič, ki je to
pesem zaigral tudi na kitaro.
V	zadnji učilnici so učenci
sedeli v krogu in se igrali z be-
sedami.Bili so navdušeni nad
voditeljico gospo Lilijano Zu-
pančič.
Četrta delavnica je pripra-
vila plakate o delu in življenju
v telovadnici.
Po končanem delu v učilni-
cah so se otroci zbrali v telo-
vadnici. Na začetku programa
so predstavili vse tri goste in
jih podrobneje opisali. Učenci
so nam z velikim veseljem
predstavili svoja skupinska
dela: plesali so, peli, oponeišali
živali in recitirali. Bilo je',res
zanimivo.
HELENA BUKOVEC,
BRINA DOJER,
EVA KOLAR,
mlade novinarke
OŠ Hudinja
Obeleževanje
državnih
praznikov
Kdo se sramuje uradnih dr-
^vnih praznikov, državne za-
stave in čemu je le ta name-
njena?
Ni še tako dolgo, ko smo ne-
katere slovenske praznike
^eleževali povsem drugače,
^Ij svečano in dostojno. Ce že
Usino zmogli posl^beti za
proslavo ravno v vsakem ko-
^ktivu, v vsaki vasi, smo pov-
sod na predvečer praznika izo-
besili (takrat še državno in re-
publiško zastavo).
Ob mnogih praznikih sem
opazila, da se nekatera naša
p^jetja in posamezniki sra-
mujejo državne zastave in jo
imajo preprosto skrito očem,
zloženo nekje v prašnem pre-
dalu. Ob teh opažnjah bi se
lahko osredotočila na pravkar
minuli slovenski kulturni
praznik. V Celju smo bili priča
čudoviti proslavi v Narodnem
domu, pred občinsko stavbo so
bile izobešene zastave, kako
pa drugje?
Že navsezgodaj na praznični
dan, sem slišala na Valu 202
kritično besedo novinarja, ki
je okrcal Ljubljančane, da so
izobesili le nekaj državnih za-
stav, pa še te so bile pomečka-
ne ali imiazane.
Radovednost me je na dan
praznika gnala na sprehod po
bližnjem območju, kjer stanu-
jem, torej po naselju Hudinja.
Na osnovni šoli Pranja Vrunča
je plapolala lepa državna za-
stava, nasproti šole, pri vse-
mogočni Kovinotehni pa so
plapolale v vetru le mo<h-e za-
stave podjetja, vsaj te, ki sicer
predstavljajo znano podjetje
pa so bile čiste in zlikane.
Zapeljivo prebujanje narave
me je zvabilo tudi v Tmovlje
pri Celju. Radovedno sem opa-
zovala okoli sebe. Žična, Su-
gros. Klasje in Celjske mesni-
ne so bila resnično zapuščena
podjetja, saj tudi lastnih za-
stav niso izobesili, kaj šele, da
bi počastili praznik z državno
zastavo.
Pogled na okolico ni bil nič
kaj prazničen, ne na Hudinji,
razen svetle izjeme osnovne
šole, ne v Tmovljah, kjer niti
Petrol ni izobesil državne za-
stave, da o zasebnih hišah
sploh ne bi izgubljala besed,
vse so bile brez zastav.
Mnoga podjetja, ki sem jih
omenila, so zelo znana in ce-
njena v celotni Sloveniji, med
njimi so tudi taka, ki so v večji
ali manjši meri meceni mno-
gim kulturnim in športnim
prireditvam, kar je vredno kar
največjega spoštovanja, a vse
to je že povsem nova pesem...
Pišem jo za prihodnji praznik.
Nekoč, v davnih časih, tako
so se začenjale pravljice v mo-
jih rosnih letih, je obstojal ob-
činski odlok o izobešanju za-
stav. Če me spomin ne vara, so
bile v njem zapisane tudi
sankcije za neupoštevanje.
V njem je bil tudi določen od-
piralni čas trgovin. Na dan
praznika so delavci v trgovini
smeli ostati doma, kot vsi
ostali, razen nujnih dežurnih
služb. Danes nmoge trgovine
počastijo državne praznike
s široko odprtimi vrati, name-
sto državne zastave in šopkov
rož na delovnih pultih za zapr-
timi vrati...
Razpoloženje delavcev in
množice brezposelnih vseka-
kor že dolgo ni nič kaj praiz-
nično, naj bo praznik tak ali
drugačen, vsakdo pa naj po
svojih močeh prispeva, da bi se
stanje spremenilo, da bi se do
praznikov brez donečih besed
pričeli obnašati bolj spošt-
ljivo.
»Zastave bodo plapolale
v vetru, prazniku v poz-
drav____« Je mar ta del moje
pesmi pravljica bodočnosti?
M. N. KOCEN,
Celje
Pojasnilo
v Pismih bralcev objav-
ljamo samo pisma znanih
avtorjev, zato mora biti
vsako pismo podpisano
z imenom, priimkom in
točnim naslovom. Če je
mogoče, pripišite tudi tele-
fonsko številko, kamor vas
lahko po potrebi pokliče-
mo. Pismo ne sme presegati
45 tipkanih vrstic. Daljša
pisma bomo v uredništvu
krajšali tako, da ne bo pri-
zadet smisel sporočila.
Po zakonu o javnih gla-
silih so uredništva dolžna
objaviti le odgovor na ob-
javljeno informacijo ter
popravek objavljene infor-
macije, s katero sta priza-
deta pravica ali interes pis-
ca, o vseh ostalih pismih pa
se odloča v skladu z ured-
niško politiko.
Blokada
zakona
proti mučenju
živali
Ali smo Slovenci kulturen
narod? Smo osveščeni, smo
ljubitelji živali, ravnamo z ži-
valmi surovo ali humano? Na
vsa ta vprašanja je javnost do-
bila odgovor, če je spremljala
razpravo poslancev v držav-
nem zboru 30. januarja, ko je
bil v obravnavi zakon proti
mučenju živali. Osnutek, ki
smo ga njegovi avtorji skupaj
s slovenskimi društvi proti
mučenju živali po več sto urah
trdega dela pripravili za spre-
jem v DZ, postaja vse bolj ane-
mičen. Jelinčič in Dobrajčeva,
ki sta iznenada prišla do naše-
ga osnutka po zahrbtni poti
Matjaža Urleba iz ljubljanske-
ga DPMŽ, sta naš, odlično pri-
pravljen osnutek zakona, po-
šteno oklestila, premetala be-
sedila členov in spremenila
naslov. V DZ sta ga vložila de-
vetnajst dni pred našim, dasi-
ravno sta dobro vedela, da je
to pisni dogovor DPMŽ-jev, ne
pa njiju. Iz skrupucala, ki je
sedaj v skupščinskih klopeh, je
razvidno, da se v zakon vtikajo
še drugi, to so stroke: živino-
rejci, eksperimentatorji na ži-
valih, veterinarski lobi itd.
Pričakovati smemo samo še
napad lovcev, ribičev, špedi-
terjev, klavnic in še in še, torej
vseh, ki imajo živali podrejene
za izkoriščanje. Tako bi konec
koncev lahko izpadlo, da za-
kona proti mučenju živali
sploh ne potrebujemo. Tretja
kardinalna napaka je bila od-
ločitev predsednika DZ Jožeta
Školjča, ki je že tako osiroma-
šil osnutek zakona Jelinčič-
Dobrajc dal v predhodno
obravnavo Odboru za kmetij-
stvo in gozdarstvo, dasiravno
je poslanec DZ gospod dr. Leo
Šešerko, Školjču pisno predla-
gal 20. septembra lansko leto,
naj osnutek zakona obravnava
Odbor za okolje in infrastruk-
turo ali pa Odbor za kulturo,
nikakor pa ne Odbor za kme-
tijstvo in gozdarstvo. Kakšen
absurd!
Edino prepričljivo je po-
slancem predstavil osnutek
zakona proti mučenju živali
poslanec gospod dr. Leo Še-
šerko. Pr^agal je, naj osnu-
tek Jelinčiča-Dobrajčeve, dr-
žavni zbor zavrne in obravna-
va naš osnutek zakona, ki so
ga v DZ vložila slovenska
DPMŽ 16. septembra 94 in je
tudi že bil objavljen v Poroče-
valcu državnega zbora. Go-
spod Leo Šešerko je prepričlji-
vo dokazoval, da tematika
mučenja živali ni stvar živino-
rejstva in gozdarstva in da va-
rovanje živali pred mučenjem
sega še v celoto vrsto drugih
-področij. Zato je dr. Šešerko
predlagal, naj DZ ne sprejme'
sklepa o združevanju Zakona
proti mučenju živali skupaj
z zakonom o živinoreji, kajti
v našem primeru gre za civili-
zacijski zakon, za zakon etike!
Vendar ne, naši poslcmci se ne
dajo! Naš osnutek je podprl
tudi poslanec gospod Maks
Skušek, ki razume, za kaj gre,
in dejal, da gre za humano za-
devo. Prioritetno bi dal
v obravnavo osnutek zakona
proti mučenju živali in šele
nato naj se kreira osnutek Za-
kona o živinoreji.
Sprašujem živinorejce, vete-
rinarski lobi in izvajalce poiz-
kusov na živalih, od kje jim
pravica, da si lastijo živali kot
svojo last in da edino oni sme-
jo odločati o usodi trpeče živa-
li? Žival se sama ne more bra-
niti pred mučitelji, torej je edi-
no prav, da se zanjo zavzema-
mo varstveniki živali. Naj po-
slanci ne spregledajo dejstva,
da je preko osemnajst tisoč
Slovencev podpisalo zahtevo
po posebnem krovnem zakonu
proti mučenju živali, kar DZ
ne bi smel ignorirati. Ne na-
zadnje je naš osnutek zakona
preučila tudi svetovna zveza
za varstvo živali in zanj, z ne-
kaj dodatki, dala zeleno luč.
LEA EVA MULLER,
Ljubljana
it. 7.-16. februar 1995
NOVI-TIPNIK
KRONIKA
•	Patrulja je šla 7. febru-
arja intervenirat v Oblako-
vo ulico. Tam je javni red
in mir kršil Lojze, ki se je
tako zelo spozabil, da je oz-
merjal svojo sosedo.
•	Istega dne v popoldan-
skem času so za intervenci-
jo zaprosili iz prodajalne
Jadran. Policisti so potem
imeli posla z Gordano L.,
ki se je res grdo spozabila,
ko je zmerjala in žalila
tamkajšnje osebje in se
znašala celo nad prodajni-
mi predmeti, ki jih je meta-
la po trgovini. Pa ji to še ni
bilo dovolj. Njene žaljivke
so morali požirati tudi po-
licisti. Vse se vrača, vse se
plača, draga Gordana.
•	Iz bifeja kina Metropol
so prejšnji četrtek sporoči-
li, da imajo težave z dvema
gostoma. Pavel K. je tepel,
Danijel K. je bil tepen.
•	Iz bloka na Ulici franko-
lovskih žrtev je klical go-
spod, ki ni mogel zaspati.
Spanec mu je v petek pono-
či kratil njegov sosed An-
drej P., ki nima pravega
občutka glede jakosti zvo-
ka. Policisti so se na kraju
samem prepričali, da je
njegova muzika krepko
presegala sobno jakost.
•	V soboto ponoči so šli
policisti gasit na Trubarje-
vo ulico. Tam sta bila za-
konska partnerja tako
močno zadeta, da se pred
policisti sploh nista spom-
nila, da sta se pravkar na
mrtvo stepla.
•	V soboto ponoči je na
policijsko postajo klical
Josip in povedal, da je
pravkar po vsej verjetnosti
nekoga ubil. Na kraj dom-
nevnega umora je šla pa-
trulja, ki je ugotovila, da je
Josip »ubitega« le malo
močneje lopnil po glavi in
da se je ta zgrudil in oble-
žal na tleh negiben zato,
ker je bil na mrtvo pijan.
Naslednje jutro je imel te-
žave samo z mačkom. Si
predstavljate, kako je bil
Josip srečen, ko je izvedel,
da ni nikogar ubil?
M. A.
Poti in stranpoti avtošole
Na posvetu voau avtošol In vseh Inštruktorjev celjske regije so Imeli veliko
pripomb
Ocena republiškega inšpek-
torja za vozniške izpite je bila
glede na rezultate dela prete-
klega leta pozitivna. Delo
v celjski regiji je na približno
isti ravni kot v Ljubljani in
Mariboru. Kljub vsemu pa so
bile izrečene številne pripom-
be, med njimi o neuporabi av-
topoligona, o slabi kontroli
v cestnem prometu, zdravni-
ških spričevalih, predvsem pa
seveda o zaskrbljujočem pro-
metnem stanju.
V letu 1994 je bilo na Celj-
skem opravljenih 6202 izpitov
iz teorije in 6742 iz vožnje, za-
jete pa so vse kategorije, med-
tem ko je bilo vseh opravljenih
izpitov v Sloveniji 95 tisoč.
Uspešnost iz teorije je bila 61
odstotna, iz vožnje pa 51. Pov-
prečna starost je bila 23 let,
povprečno število opravljenih
ur pa 33.
Podatki o raizmerah na ce-
stah so bili zelo zgorovni. Naj-
pogostejši vzroki prometnih
nesreč so neprimerna in nepri-
lagojena hitrost, izsiljevanje
pre<hiosti, premiki vozil in
strani vožnje, varnostna raz-
dalja, nepravilno prehitevanje
ter drugi vzroki. Alkohol kot
sekundami vzrok prometnih
nesreč pa se pri udeležencih
pojavlja v vsaki tretji nezgodi.
Lani je bilo v Republiki Slove-
niji 32 tisoč prometnih nezgod,
7500 ljudi je bilo poškodova-
nih in 505 mrtvih. V Celjski
regiji pa je bilo 9317 promet-
nih nesreč, 1018 telesno po-
škodovanih in 75 mrtvih v 63
prometnih nesrečah. Med pov-
zročitelji je kar 82,8 odstotkov
voznikov osebnih vozil. Naj-
več nesreč se je pripetilo v na-
seljenih krajih Celja, Žalca in
Laškega. Represivni in pre-
ventivni ukrepi policije se bo-
do še stopnjevali, upajo pa tu-
di, da se bo stanje z novim
zakonom o vamosti v cestnem
prometu vendarle izboljšalo.
Precej govora je bilo o pro-
blemu neuporabe avtopoligo-
na, saj inštmktorji prehitro
vozijo kandidate na prometne
ceste, kar pa ni v skladu
s predpisi. Med številnimi ne-
pravilnostmi se pojavlja tudi
neupravičeno izdajanje zdrav-
niških spričeval, ki jih lahko
dobijo tako duševno moteni,
epileptiki in tisti brez psiho-
motoričnih sposobnosti. Tudi
na tem področju bo potrebno
nekaj storiti.
V državi se je zelo povečalo
število avtošol, med njimi tudi
tistih, ki svojih obveznostih ne
opravljajo kot bi bilo potreb-
no. Tako prihaja do izvajanja
tečajev iz cestno prometnih
predpisov kar v garažah, do-
movih, župniščih in še kje in
teh je največ v občini Šmarje
pri Jelšah. V bodoče bodo
takšne avtošole kaznovali z vi-
sokimi vsotami. Predlagali so
tudi, da bi bilo morda dobro
ukiniti zagovore pri opravlja-
nju teoretičnega dela izpita,
ker je pripravljenost kandida-
tov precej slaba.
DAMJANA SEME
Pokopala ga je
smreka
Martin B. (64) iz Šmart-
nega ob Dreti je 8. febmar-
ja popoldne podiral smreko
v svojem gozdu. Pri tem de-
lu sta mu pomagala dva
znanca; smreko so priveza-
li z vrvjo in jo med podira-
njem vlekli stran od bližnje
stanovanjske hiše. V tem
času se je trojici pridmžil
še 45-letni Zdravko P. iz
Spodnjih Kraš, ki je poma-
gal vleči za vrv. Ko je smre-
ka pričela padati, je Zdrav-
ko pričel teči v smeri nje-
nega padanja, nesreča pa je
hotela, da ga je drevo po-
kopalo pod sabo. Zelo hudo
telesno poškodovanega
Zdravka so peljali v celjsko
bolnišnico, tam pa je še
istega dne umrl.
Poskus umora
Kaznivega dejanja poskusa
umora je osumljen 39-letni
Ivan J. iz Lepe Njive. Njegova
bivša žena, 34-letna Marija J.,
ki jo je v soboto, 11. februarja
okoli 21. ure napadel z nožem,
je še vedno v kritičnem stanju.
Nekaj pred 21. uro se je Ivan
J. oglasil pri svoji bivši ženi
v Nazarjah. S pretvezo, da je
njun sin, ki živi pri njem, hudo
bolan, je žensko spravil v svoj
avto in že sta se peljala po ce-
sti v smeri Mozirja in Topolši—
ce. Kaj je bil razlog in povod.
da je Ivan med potjo zgrabil za
nož in Marijo zabodel v predel
trebuha, bo pokazala preiska-
va. Kaže, da mu je težko ranje-
na ženska le uspela pobegniti
iz avtomobila, osumljeni stori-
lec pa je potem peljal dalje, po
obvestilu o tem tragičnem do-
godku pa so ga policisti in kri-
minalisti kmalu prijeli. Ranje-
no in obnemoglo žensko je po-
tem nekdo opazil na cesti, jo
spravil v svoj avto in jo peljal
v mozirski zdravstveni dom,
od tam pa so jo prepeljali celj-
sko bolnišnico.	M. A"
Umrl na kraju nesreče
47-letni Jurij C. iz Vrha pri Šmaiju se je 11. febmarja okol
poldneva odpravil v manjši gozd ter s sabo nesel lestev ir
motomo žago. Namenil se je požagati vejevje, ki je z gozdj
segalo na njegov travnik. Med žaganjem vej na višini 6 metrom
pa mu je motoma žaga zdrsnila tako, da se je z verigo žag«
močno porezal po notranji strani noge. Takoj za tem je pade
z lestve in obležal na tleh. Kljub hitri pomoči in ukrepanji
domačih in sosedov, je Jurij C. izkrvavel in umrl na kraji
nesreče.	M. A.
Specialist za vlome v avtomobile
Anton K. (44) iz BiH, sicer
pa Slovenec, je utemeljeno
osumljen, da je v času od j^ija
lani do 7. januarja letos vlomil
kar v 72 osebnih avtomobilov
pretežno na območju Celja in
Velenja. Z njim je sodelovalo
še deset oseb, devet Celjanov
in en Konjičan, ki so iz naslova
vlomov v vozila osumljeni
kaznivih dejanj prikrivanj in
ponarejanj in uporabe vred-
notnic, v glavnem bančnih če-
kov, okoU 30 naj bi jih vnovči-
li. Osumljenega Antona K., ki
je sčasoma postal pravi speci-
alist za vlamljanje v vozila, so
prijeli policisti celjske policij-
ske postaje in ga 7. januarja
privedli k preiskovalnemu
sodniku, ki se je odločil za pri-
por osumljenca.
M. A.
PROMETNE NfZGODE
Nesreča pri
prečkanju
Na magistralni cesti zunaj
naselja Prožinska vas se je,
v ponedeljek, 6. februarja zju-
traj, pripetila nezgoda, v kate-
ri je bila hudo telesno poško-
dovana peška. Gmotna škoda
na vozilu znaša okoli 50 tisoč
tolarjev.
Urška M. (14) iz Prožinske
vasi je stala na avtobusnem
postajališču, ko je iz smeri
Štor proti Šentjurju pripeljala
voznica osebnega avtomobila,
28-letna Marina Z. iz Pečovja.
Ko se je približevala avtobus-
nemu postajališču, je Urška M.
prečkala cesto in prišlo je do
trčenja in hudih poškodb pe-
ške Urške.
Prehitro v križišče
Na regionalni cesti Mozirje-
Radmirje se je, v ponedeljek, 6.
februarja popoldne, pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba težko ranjena, na vozilih
pa je škode za okoli 250 tisoč
tolarjev.
Frančišek M. (75) iz Poljan
pri Mozirju je vozil kolo z mo-
torjem iz smeri Šentjanža,
v križišču s prednostno cesto
pa je zapeljal naravnost v kri-
žišče. Takrat je po prednostni
cesti iz mozirske smeri pripe-
ljal voznik osebnega avtomo-
bila, 23-letni Robert F. iz Mo-
zirja, ki je sicer zaviral, a trče-
nja z mopedistom le ni mogel
preprečiti. Voznik Frančišek
M. je utrpel hude telesne po-
škodbe.
Po nesreči peijai
dalje
Na lokalni cesti v naselju
Cerovec se je, v ponedeljek, 6.
februarja zvečer, pripetila ne-
sreča, v kateri je bila ena ose-
ba hudo ranjena.
Martin K. (44) iz Svetega
Florjana je vozil kolo z motor-
jem od doma proti Rogaški
Slatini. Ko je pripeljal v bliži-
no stanovanjske hiše Cerovec
pod Bočem št. 48 a, mu je na-
sproti pripeljal voznik osebne-
ga avtomobila, 42-letni Mak-
similjan S. iz Strmca pri Sv.
Florjanu. Prišlo je do trčenja,
v katerem se je Martin K. hudo
telesno poškodoval, voznik
osebnega avtomobila pa je na-
daljeval vožnjo, dokler ga ni
izsledila policijska patmlja iz
Rogaške Slatine.
Avto v potoku
Na lokalni cesti v kraju La-
homno se je, v torek, 7. febru-
arja zjutraj, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana.
Marija Z. iz Tevč je vozUa
osebni avtomobil iz smeri Tevč
proti Laškem. V blagem in
preglednem desnem ovinku jo
je zaneslo s ceste in vozilo se je
prevrnilo v potok.
Spregledal pešca
Na lokalni cesti v Ravnah
pri Šoštanju se je, v torek, 7.
februarja zvečer, pripetila
nezgoda, v kateri je bil hudo
ranjen pešec.
Vlado T. iz Gaberk je vozil
osebni avtomobil iz smeri Ra-
ven proti Šoštanju. Pri sreče-
vanju z drugimi vozili je priž-
gal zasenčene luči za osvetlje-
vanje vozišča, pri tem pa na
cesti spregledal pešca, 69-let-
nega Stardca R. iz Raven, ki je
hodil v smeri Raven in ki je
v trčenju utrpel hude telesne
poškodbe.
Avtomobil zadel
otroka
Na lokalni cesti zunaj nase-
lja Mlače se je, v nedeljo, 12.
februarja popoldne, pripetila
nezgoda, v kateri je bil hudo
ranjen otrok.
Martin K. (51) iz Zbelovske
gore je vozil osebni avtomobil
iz Kravjeka proti Ločam. Ko je
zunaj naselja Mlače pripeljal
v desni nepregledni ovinek,
mu je nasproti pripeljal voznik
kolesa z motorjem, 13-letni
R.B. iz Mlač. V trčenju je otrok
utrpel hude poškodbe.
Dva hudo ranjena
Na regionalni cesti zunaj
naselja Dol pri Gornjem Gra-
du se je, minulo nedeljo zve-
čer, pripetila nesreča, v kateri
sta se dva udeleženca hudo po-
škodovala, gmotna škoda na
vozilih pa znaša približno 500
tisoč tolarjev.
Viktor F. (30) iz Dola je vozil
osebni avtomobil iz smeri
Gomjega Grada proti Črniv-
cu. Ko je zunaj naselja Dol
pripeljal na ravni del ceste, mu
je nasproti pripeljal voznik
osebnega avtomobila, 19-letni
Amir P. iz Šmiklavža pri Gor-
njem Gradu, državljan BiH.
V trčenju, ki je sledilo, sta oba '
voznika utrpela hude telesne
poškodbe.
M. A.
Požar v kuhinji
Zaradi kratkega stika na
ventilatorju kuhinjske nape
v stanovanju na Skaletovi uli-
ci v Celju se je vnelo kuhinjsko
pohištvo. Požar so pogasili po-
klicni gasilci iz Celja, ogenj pa
je Simoni Z. povzročil za okoli
600 tisoč tolarjev gmotne
škode.
Gorel bmw
Minulo soboto ponoči je na-
stal požar na osebnem avto-
mobilu znamke BMW 318i, ki
je stal na parkirišču pred go-
stilno Tomo v Zbelovem. Zgo-
rel je sprednji del vozila v ob-
močju motorja, lastnik avto-
mobila, Martin K., pa je oško-
dovan za okoli 300 tisoč tolar-
jev. Kot kaže, je požar povzro-
čila napaka na električni na-
peljavi.
Hiša v plamenih
Prejšnjo soboto popoldne je
izbruhnil požar na stari, pol
zidani in pol leseni, nenaselje-
ni stanovanjski hiši v Tolstem
vrhu na Konjiškem. Lastnik
objekta, Jože K. iz Slovenskih
Konjic, je v dopoldanskem ča-
su zakuril drva v krušni peči,
od 13. uri pa je opazil, da se iz
ostrešja pri dinmiku močno
kadi in da gori lesen tram med
pečjo in dimnikom. Nemudo-
ma je pričel sam gasiti, a se je
ogenj zelo hitro širil, tako da
so na pomoč morali prihiteti
konjiški in zreški gasilci.
Kljub hitri intervenciji je v ce-
loti zgorelo ostrešje, del lese-
nih sten in nekaj stanovanjske
opreme in pohištva. Material-
na škoda še ni v celoti oce-
njena.
M. A-
Pomembno je biti trezen!
Pijan sesti za volan je zelo
neodgovorno početje, a kaj, ko
se tega zavedamo samo takrat,
ko smo trezni. V vinjenem sta-
nju smo pač trdno prepričani,
da smo najboljši, najsposob-
nejši in da lahko premagamo
tudi tiste zoprne maligane, ki
so se nam nabrali v krvi. Če le
ne bo kakšne policijske patru-
lje na cesti, se nam res ne more
zgoditi nič hudega, razmišlja-
mo s pregreto glavo, preden
gremo na vožnjo.
Res pa je, da se nam tudi
v treznem stanju lahko pripeti
kaj nepričakovanega, kot se je
to zgodilo tistemu vozniku
osebnega avtomobila, ki je
prejšnji teden povzročil pro-
metno nesrečo, ko je v Drešinji
vasi trčil še s tremi osebnimi
vozili. Ko so policisti preverja-
li psihofizične sposobnosti pri
vseh štirih v trčenju udeleže-
nih voznikih, so ugotovili, da
so bili trije vinjeni in da je bil
trezen samo tisti, ki je povzro-
_čil prometno nezgodo. Ni bil
sicer vinjen, je bil pa morebiti _
neprespan, preutmjen, preveč
zaskrbljen in premalo zbran
za vožnjo, preveč nasilen in
premalo strpen kot udeleženec
v prometu ipd. Psihofizične
sposobnosti se ne zmanjšajo
zgolj z zaužitim alkoholom, za
vamo vožnjo smo lahko ne-
sposobni iz mnogo dmgih ra-
zlogov. Voznik, ki je, alkohol-
no nedolžen, povzročil nesre-
čo, pa si je najbrž mislil le eno:
Še dobro, da sem bil trezen.
MARJELA AGREŽ
i*. 7.-1«. februar 1995
M
?5
KRONIKA
Zgodnja kurilna mrzlica
00 travniške In gozdne požare mogoče ustaviti?
v oiinulem tednu so morali
ggsilci širom naše regije kar
Ltkrat posredovati zaradi
l^avniških in gozdnih požarov,
|y jim najpogosteje botrujeta
ii^previdnost in malomarnost
ljudi, ki čistijo okolje in seži-
gajo odpadke, suhljad in
drugo-
Letos so se tovrstna ciscenja
in sežiganja pričela zelo zgo-
daj, vse pa kaže, da se nadalju-
je lanskoletna praksa neneh-
nih spomladanskih travniških
požarov, ki so se pogosto raz-
lirili na območje gozda. Mate-
rialna škoda, ki pri tem nasta-
ja, je ogromna, in nmogi se te-
ga sploh ne zavedajo.
Da je zadnje čase na Celj-
skem vse več najrazličnejših
požarov, v katerih so ogrožena
življenja in premoženje ljudi.
ugotavljajo in opozarjajo tudi
na Upravi za notranje zadeve
v Celju. V mnogih primerih
požarov gre za lahkomiselno
in malomarno ravnanje posa-
meznikov, ki bodo morali svo-
ja dejanja v prihodnje bolj do-
sledno in pogosteje zagovarja-
ti pri sodniku za prekrške ali
celo na sodišču. Ker pa se po-
mlad še niti ni pričela, je pa
travniška in nasploh čistibio-
kurilna sezona že v pravem
razmahu, policisti z nekaj na-
vodili opozarjajo na ravnanje
z ognjem, da bi bilo v prihod-
nje tovrstnih požarov in škode
vse manj.
Predvsem je treba paziti, da
so vsa kurišča ustrezno ureje-
na in obdana z negorljivim
materialom, prostor okrog ku-
rišč mora biti očiščen vseh
gorljivih snovi na razdalji vsaj
10 metrov, kurišča morajo biti
od gozdov oddaljena najmanj
50 metrov, biti morajo zavaro-
vana in pod nadzorom ves čas
sežiganja odpadkov. Po kon-
čanem kurjenju (sežiganju) je
treba ogenj in žerjavico poga-
siti, kurišče pa pokriti z negor-
ljivo snovjo. Ves čas kurjenja
na prostem je treba upoštevati
vremenske razmere. Ob vetru,
ki lahko povzroči ogroženost,
je treba ogenj takoj pogasiti.
Kurjenje in sežiganje ob jav-
nih prometnih cestah ni dovo-
ljeno, saj dim zastira pregled-
nost in s tem ogroža varnost
v cestnem prometu.
Če boste upoštevali navede-
ne zakonske določbe, se boste
izognili neljubim postopkom
pri sodniku za prekrške, sebi,
sosedom in gasilcem pa boste
prihranili strah, čas in stroške
gašenja, opozarjajo na UNZ
Celje, in dodajajo, da bodo po-
licisti in požarni ter gozdni in-
špektorji letos pogosteje nad-
zirali posamezna kurjenja
v naravi in zoper kršitelje do-
sledno ukrepali.
M. A.
Smrtni padec
z lestve
59-letni Franc O. iz
Ostrožnega pri Ponikvi je
28. januarja šel na pod-
strešje, da bi si tam nabral
špile za klobase. Do pod-
strešja je prišel tako, da si
je pristavil lestev, na kateri
pa je manjkalo nekaj kli-
nov. Pri vračanju s pod-
strešja je zaradi manjkajo-
čega klina na lestvi izgubil
ravnotežje in padel z višine
2.10 metra. Hudo poškodo-
vanega Franca O. so peljali
v celjsko bolnišnico kjer pa
je 7. februarja ponoči po-
škodbam podlegel.
mini KRIMIČI
Devize in visici
v noči na sredo, 8. februar-
ja, je neznani storilec vlomil
v skladiščni prostor gostišča
Gambrinus na Trgu mladosti
v Velenju, ki je last Branka R.
S sabo je odnesel 1000 nem-
ških mark, nekaj šilingov, ma-
lo dolarjev in 165 tisoč tolar-
jev, zraven pa še steklenico vi-
skija in več zavitkov cigaret.
Ukradeno je vredno okoli 300
tisoč tolarjev.
Vlom v Plinarno
v dneh od torka do četrtka
je nekdo vlomil v skladišče
Plinarne v Celju. Odnesel je
3 plinske naprave znamke jun-
kers in 1 plinsko napravo sa-
via. Uporabljajo se za central-
no ogrevanje, vredne pa so
647.058 tolarjev, za kolikor je
-oškodovana Plinarna Celje.
Od žage do kave
Sredi minulega tedna je
neznani storilec vlomil v pro-
dajalno Kmetijske zadruge
Laško v Globokem pri Rim-
skih Toplicah. Ukradel je mo-
torno žago znamke husquama,
glasbeni stolp, akumulator,
avtoradio, električno mesorez-
nico ter večjo količino različ-
nih vrst cigaret in nekaj kilo-
gramov kave v skupni vredno-
-sti okoli 300 tisoč tolarjev.
Avto brez icaset
Dva delavca zasebnega po-
djetja Egida z Dobrne, kjer se,
med drugim, ukvarjajo tudi.
z varovanjem premoženja, sta
minuli četrtek zvečer na ob-
močju Kozjanskega pobirala
kasete za polog gotovine v tre-
zorje Agencije za plačilni pro-
met. Okoli 18.30 ure sta se
z osebnim avtomobilom pripe-
ljala na bencinski servis
v Šmarju, vozilo parkirala pri
' vhodu in za kratek čas vstopi-
la v objekt. Ta čas pa je izkori-
stil neznani storilec, ki je vsto-
pil v vozilo in se odpeljal
v neznano. Okoli 20. ure so to
vozilo našli ob železniški po-
staji v Šmarju, žal pa v njem ni
bilo več kaset z denarjem. Za
kolikšno vsoto gre, bo znano
potem, ko bodo ugotovili in se-
šteli izkupičke na posameznih
odjemnih mestih.
Uicradeni Jekleni
konji
v noči na 11. februar je nek-
do, iz odprte garaže v Latkovi
vasi, odpeljal neznano kam
osebno vozilo znamke opel ka-
dett, bele barve, reg. št. CE
UNI 273. Vozilo, ki je last
Martina J. iz Latkove vasi, je
vredno okoli 600 tisoč tolarjev.
Isto noč je bilo ukradeno tu-
di osebno vozilo mercedes 180
C, črne barve, reg. št. FU-SD-
88, last Stjepana D. iz Nemči-
je. Vozilo je bilo v času odvze-
ma parkirano v Slovenskih
Konjicah, vredno pa je pol-"
tretji milijon tolarjev.
Minuli petek ponoči je nek-
do ukradel osebno vozilo R4,
krem barve, z reg. št. CE 67-
61V. Vozilo, ki je last Alojza
G., je bilo parkirano na hiš-
nem dvorišču v Latkovi vcisi,
vredno pa je okoli 100 tisoč
tolarjev.
V	noči na 12. februar je
s parkirišča v Dobriši vasi iz-
ginil osebni avto zastava jugo
koral 45, rdeče barve, reg. št.
CE 81-08C, last Alojza B. iz
Celja.
Škododelci
Minulo soboto zvečer je nez-
nani storilec namerno poško-
doval osebni avtomobil, ki je
bil parkiran pred vinotočem
Zlati grič v Konjicah. Vozilu je
spremenil obličje tako, da je
s kamnom udarjal po obeh
bočnih straneh in po steklu na
zadnjih vratih, ki ga je razbil.
S tem je lastnika vozila, Stani-
slava L. iz Bukove, oškodoval
za približno 150 tisoč tolarjev.
V	noči na soboto 11. febru-
arja pa je neznana oseba po-
škodovala semafor, ki stoji pri
gradbišču mostu na lokalni ce-
sti Rogaška Slatina-Brezovec
v kraju Rogatec. Z neznanim
predmetom je udaril po ohišju
semaforja, ga zlomil in poško-
doval elektroniko za delovanje
te naprave. Podjetje Elektrum
je s tem oškodovano za okoU
250 tisoč tolarjev.
Od zadaj
Anton J. je v ponedeljek ho-
dil po Aškerčevi ulici v Celju,
pa ga je od zadaj presenetil
moški, ki mu je na hitro snel
torbo z rame in zbežal v smeri
Teharske ceste. Storilec je star
okoli 35 let, je visok okoli 180
cm, oblečen pa je bil v bel ba-
lonski plašč.	M. A.
Na podlagi 85. člena zakona o dohodnini
(Uradni list Republike Slovenije, št. 71/93 in
2/94 popr.) izdaja Ministrstvo za finance
- Republiška uprava za javne prihodke
> Izpostave CELJE, LAŠKO,
MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE,
ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH,
VELENJE IN ŽALEC
POZIV
k vložitvi napovedi za
odmero dohodnine in
davka od dohodkov iz
dejavnosti za leto 1994
DO 28. FEBRUARJA 1995 MORAJO
NAPOVED VLOŽITI:
1.	Zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti
o dohodkih, doseženih v letu 1994;
DO 31. MARCA 1995 MORAJO NA-
POVED VLOŽITI:
2.	Zavezanci za dohodnino o dohodkih, doseženih
v letu 1994, razen:
-	zavezanci, katerih osnova za dohodnino ne prese-
ga 11% poprečne letne (bruto) plače zaposlenih
v Republiki Sloveniji v letu 1994;
-	učenci in študenti, katerih edini vir dohodnine so
prejemki iz naslova plačila za začasno ali občas-
no opravljeno delo preko študentskih ali mladin-
skih organizacij, ki posredujejo delo na podlagi
pogodbe o koncesiji in katerih osnova za dohodni-
no ne presega 51 % poprečne letne (bruto) plače
zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu 1994;
-	zavezanci, katerih edini vir dohodnine je pokojni-
na, če med letom 1994, v skladu z zakonom, niso
plačali akontacije dohodnine.
Opomba:
Napoved za odmero dohodnine morajo do 31. mar-
ca 1995 vložiti tudi zavezanci za davek od dohodkov
iz dejavnosti.
Napoved vložijo:
-	zavezanci iz 1. točke pri izpostavi, na območju
katere so vpisani v register ali v drugo predpisano
evidenco;
-	zavezanci iz 2. točke s stalnim prebivališčem
v Republiki Sloveniji (rezidenti) pri izpostavi, na
območju katere imajo stalno prebivališče v času
vložitve napovedi, zavezanci, ki niso rezidenti Re-
publike Slovenije, pa pri izpostavi, na območju ka-
tere imajo začasno prebivališče v času vložitve
napovedi.
Napoved za odmero dohodnine in davka od dohod-
kov iz dejavnosti je treba vložiti na predpisanem
obrazcu.
Zavezanec-posameznik se kaznuje za prekršek,
z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev, za prekr-
šek v zvezi z opravljanjem dejavnosti pa najmanj
100.000 tolarjev:
-	če ne vloži ali ne vloži v zgoraj navedenem roku,
ki je določen z zakonom, napovedi pri pristojnem
davčnem organu;
-	če vloži napoved, ki ne vsebuje podatkov, ki so
potrebni za za odmero, ali če v napovedi izkaže
neresnične podatke.
Z denarno kaznijo najmanj 400.000 tolarjev se kaz-
nuje za prekršek posameznik, ki je napovedal manj-
šo osnovo za dohodnino oziroma manjšo davčno os-
novo za posamezno podvrsto dohodnine, če se ta
ne vključi v osnovo za dohodnino, če utaja dohodni-
ne oziroma davka, ki odpade na nenapovedane pri-
hodke, ne predstavlja kaznivega dejanja.
MINISTRSTVO ZA FINANCE
Republiška uprava za javne prihodke
Izpostave CELJE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR,
ŠMARJE PRI JELŠAH, VELENJE IN ŽALEC
it. 7. - 16. februar 1995

ZA AVTOMOBILISTE
26
Honda in njen odyssey
Japonska Flonda, ena tistih
tovarn iz dežele vzhajajočega
sonca, ki ji gre letos v Evropi
vendarle dovolj dobro, se
predstavlja tudi z novim limu-
zinskim kombijem odyssey.
Avtomobil so naredili na ac-
cordovem podvozju, zato so
primerljive tudi dimenzije
(dolžina 479 centimetrov in ši-
rina 179 centimetrov), hkrati
pa gre za dokaj konvencional-
no podobo, saj odyssey nima
drsnih vrat, kot je že skoraj
običaj pri takšnih vozilih. Se-
rijsko bo avtomobil opremljen
s po dvema zračnima varnost-
nima blazinama, prestavno
avtomatiko pa za sedaj name-
njajo le japonskim kupcem.
Prostora naj bi bilo največ za
sedem ljudi, pri motorjih, na-
menjenih evropskemu trgu, pa
je še nekaj nejasnosti, vendar
se zdi, da bodo ponudili izve-
denki z bencinskima štirivalj-
nikoma in 115 oziroma 150
KM. Kako bo s prodajo Hondi-
nega limuzinskega kombija
pri nas, še ni znano. Na sliki:
honda odyssey.
BMW: avtomobili za tržno ofenzivo
Bavarski BMW slavi novo
zmago nad Mercedesom Ben-
zom, kajti pred nedavnim se
mu je posrečilo skleniti pogod-
bo z britanskim Rolls Roycem
o tem, da bodo začeli v te pre-
stižne avtomobile vgrajevati
tudi bavarske motorje. Po dru-
gi strani se BMW odpravlja
v avtomobilsko ofenzivo, s ka-
tero naj bi postal ne le upošte-
vanja vredna nemška avtomo-
bilska hiša, pač pa tudi po-
membno ime v vsej Evropi in
tudi sicer.
Konec leta, verjetno sep-
tembra ali oktobra, bodo po-
stavili na cesto obnovljeno se-
rijo 5, avtomobil, ki dokazuje
moč te nemške avtomobilske
tovarne v višjem delu srednje-
ga razreda. Ob nekaterih no-
vih motorjih za zelo uspešno
serijo BMW 3, pride spomladi
na vrsto še najmanjši BMW
z oznako compact. Ta bo od
tedaj na voljo tudi z znanim
1,8-litrskim turbodizelskim
motorjem z močjo 90 KM ter
oznako 318 tds compact. Maja
bo na cesto zapeljal touring
(karavan) serije 3, tako da bo
ponudba izvedenke serije 3 res
popolna. Zanimivo in po-
membno za ljubitelje stalnega
štirikolesnega pogona in seve-
da za tiste, ki ne razumejo, za-
kaj BMW tako trmasto vztraja
pri pogonu na prednji kolesni
par, je to, da bo že prej ome-
njena nova serija 5 na voljo
tudi s 4x4 pogonom. Še to: od-
slej bo BMW vse izvedenke se-
rije 3 ponujal s serijsko vgraje-
nima zračnima varnostnima
blazinama tako za voznika kot
so voznika. Na sliki: BMW to-
uring serije 3.
Kmalu tudi aston martin DB7
Britanska tovarna Aston
Martin (nekaterim znana tudi
po tem, da so se z njenimi av-
tomobili vozili prvi Bondi
v sedemdesetih letih) se bo
kmalu dokazovala z novim av-
tomobilom v svoji ponudbi. To
bo DB7, ki ga bo poganjal ben-
cinski šestvaljnik z močjo 335
KM. S tem agregatom bo DB7
zmogel ne tako izjemnih 226
km/h.
Bolj zanimiva je cena, kajti
avtomobil sploh ne bo (pogoj-
no rečeno) tako drag, saj naj bi
bil po sedanjih napovedih na-
prodaj za 215 tisoč mark. To-
rej je očitno, da avto kljub slo-
vitemu poreklu ne bo spadal
v kategorijo najdražjih. Za ko-
nec leta napovedujejo še izve-
denko v kabrioletski podobi in
DB7 VI2, kar pomeni, da ga
bodo ponujali tudi z bencin-
skim dvanajstvaljnim agrega-
tom.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju je
v soboto uspel zbrati 620 vozil. Po podatkih organizatorjev se jih je
prodalo 17, poleg tega pa so izdali še 120 kompletov kupoprodajnih
pogodb.
Porsche 911 turbo za neicatere
Stuttgartski Porsche z nekaj
zadnjimi leti tako v poslovnem
kot tudi v finančnem pogledu
ne more biti posebej zadovo-
ljen, čeprav se zdi, da je najhu-
je že za njim. Proizvodnja je
bila lani večja kot predlani,
poleg tega pa se tovarna znova
z velikimi koraki vrača tudi
v ZDA, kjer je nekdaj prodala
posebej veliko avtomobilov.
Na ženevski avtomobilski
razstavi v začetku marca bodo
postavili na ogled novo izve-
denko porscheja 911 z dodatno
oznako turbo. Avtomobil bo
poganjal sicer znani 3,6-litrski
šestvaljni bokser, ki pa mu bo-
sta v pomoč dva turbinska
polnilnika. Prav zaradi tega
bo agregat zmogel zelo pre-
pričljivih 408 KM, serijsko pa
bo avtomobil opremljen s šest-
stopenjskim ročnim menjalni-
kom. Po napovedih naj bi bila
najvišja hitrost tega vozila
približno 290 km/h, v trgovi-
nah pa naj bi zanj hoteli pri-
bližno 200.000 mark. Na sliki:
porsche 911 turbo.
it. 7.-16. februar 1995
t-
RADIO
Gledalci predstav Dnevov
oinedije so se na naš prilož-
ostni studio, ki smo ga posta-
•jj kar v foyeriu gledališča,
avadili in ga tudi lepo spreje-
I^arnreč, pred predstavo, pa
odmorih in po koncu smo
gljski radijci prvi, ki izvemo
3 ocene, mnenja, komentarje,
gpislice in razglasitve kome-
ijanta večera. Tako pride ta
[as »iz prve roke« seveda tudi
o vas domov, ki iz tega ali
„ega razloga niste prišli
gledališče.
Ko pade zastor, ko utihne
plavž in ko v dvorani pogasi-
3 luči, pa se v gledališču začne
dvijati še ena predstava, ki jo
Icušamo vsaj delček nepo-
redno prenesti k vam domov,
li zabeležiti na magnetofon-
a trak. Zvesti gostje teh »po-
ečerov« so poleg gostujočih in
omačih igralcev tudi pokro-
itelji predstav, številni znani
eljski gospodarstveniki in mi,
ajpak. Med najbolj zvestimi
biskovalci predstav na odru
iza njim je tudi celjski župan
ože Zimšek, ki občasno pri-
elje v celjski kulturni hram še
akšnega visokega gosta.
Igralci so po predstavi na-
adno zelo utrujeni, energij-
sko izpraznjeni, pravijo sami,
zato se prileže Ledasov nare-
zek in Gracerjevo vince. Tudi
naših mikrofonov so se že na-
vadili. Letos je celo Iztok Mla-
kar potem, ko je bil proglašen
za komedijanta večera, Nataši
povedal nekaj besed...
Čudežno gledališče se tako
nadaljuje za odrom, oziroma
v našem mini studiu, ki pri-
pravlja oddaje Iz komedijant-
ske malhe. Vanj zlagava pri-
spevke Nataša Gerkeš in Ma-
teja Podjed ob izdatni pomoči
tehnikov Bojana Piška ali Mit-
je Tatareviča. Upamo, da smo
si pridobili tudi vašo naklo-
njenost, saj iz naših umetnikov
skušamo izvleči tudi tisto, kar
je očem in ušesom gledalcev
sicer skrito. In to je pogosto
najbolj zanimivo, kaj pravite?
MATEJA PODJED
Foto: SHERPA
Slovenska vinorodna
pokrajina v enem letu
AkcUa Raaia CeUe v okviru oMale Silil In irenUi
Slovenska vinorodna pokraji-
na v enem letu Akcija Radia
Celje v okviru oddaje Stili in
trendi V oddaji Stili in trendi,
oddaji o turizmu, kulturi biva-
nja, kulinariki in vinski kultu-
ri na Radiu Celje (danes je na
sporedu druga oddaja), je del
oddaje namenjen tudi vinu, po
katerem smo Slovenci znani
daleč naokrog, vendar pa sami
še vse premalo poznamo, s čim
nas je obdarila narava in
kakšne skrivnosti vse skriva ta
žlahtna kapljica.
V	rednih oddajah Stili in
trendi v sodelovanju s Poslov-
no skupnostjo za vinogradni-
štvo in vinarstvo Slovenije, ki
ima sedež v Celju, predstavlja-
mo določene teme s področja
vinarstva in vinske kulture:
v prvi oddaji smo v pogovoru
z direktorjem Poslovne skup-
nosti Janezom Vrečerjem spre-
govorili o Slovencih in vinski
kulturi, v današnji oddaji pa
bomo v pogovoru z mag. Zden-
kom Rajherjem predstavili te-
mo Vino in zdravje: znano je
namreč, da ima vino določene
preventivne učinke za srce in
ožilje in druge ugodne zdrav-
stvene učinke, kar je pokazal
tudi mednarodni simpozij Vi-
no in zdravje, ki je bil konec
lanskega leta v Cankarjevem
domu v Ljubljani, poleg tega
je znano, da vino prispeva
k družabnosti, spodbuja umet-
niški navdih itn.
V	naslednjih oddajah bomo
obdelali naslednje teme: vina
in jedi, serviranje vina, sort-
nost in zvrstnost vina, ocenje-
vanje vin, vinoteke, vinski sej-
mi itn. Za vsako oddajo Po-
slovna skupnost za vinograd-
ništvo in vinarstvo prispeva
tudi lepe nagrade: eden izmed
nagrajencev v današnji oddaji
bo prejel vidokaseto Slovenski
vinorodni okoliši in zemljevid
slovenske vinorodne pokra-
jine.
Pod pokroviteljstvom Po-
slovne skupnosti za vinograd-
ništvo in vinarstvo Slovenije
pa bomo s posebnimi terenski-
mi oddajami v okviru Stilov in
trendov predstavili tudi vseh
14 slovenskih vinorodnih oko-
lišev oziroma glavne kleti
v teh okoliših. Poleg tega bo-
mo predstavili tudi druge na-
ravne, zgodovinske in turistič-
ne posebnosti določenega oko-
lja. Začeli bomo v četrtek, 23.
februarja na Ptuju, kjer bomo
predstavili znano Ptujsko klet
in vinorodni okoliš Haloze.
Ker pa bo na Ptuju takrat že
zelo razgiban pustni utrip in
tri dni kasneje tudi znamenito
kurentovanje, bomo obdelali
tudi priprave na ta spektakel.
Že zdaj vas vabimo, da sodelu-
jete v programu, saj vas čakajo
zelo privlačne nagrade.
Tudi vse naslednje posebne
terenske oddaje Stilov in tren-
dov bodo ob koncu maseca:
zaenkrat je znano, da bomo
konec marca obiskali Vipavo,
konec aprila pa Brežice, umik
naslednjih obiskov pa je še
v pripravi.
Ob tem naj vas še opozori-
mo, da bomo od današnje od-
daje naprej začeli tudi z akcijo
»Avtobus poslušalcev Stilov in
trendov Radia Celje na vinski
sejem v Ljubljano«, katere
sponzor je Poslovna skupnost
za vinogradništvo in vinarstvo
Slovenije. Udeležence bomo
izžrebali na razstavnem pro-
stom Poslovne skupnosti na
Pomladanskem sejmu v Celju,
med tistimi poslušalci Radia
Celje, ki bodo v posameznih
rednih oddajah Stilov in tren-
dov pravilno odgovorili na za-
stavljena vprašanja. Odgovore
pošiljajte na dopisnici na na-
slov Radio Celje, za oddajo
Stili in trendi, odgovor na na-
gradno vprašanje, Prešernova
19, 63000 Celje. V vsaki oddaji
pa bomo poleg tega izžrebali
tudi poslušalca, ki bo prejel
velik barvni zernljevid sloven-
ske vinorodne pokrajine. Iz-
žrebanci si bodo pod strokov-
nim vodstvom ogledali sveča-
no odprtje mednarodnega vin-
skega sejma v Ljubljani, ki bo
tokrat že v začetku jimija, po
ogledu razstavnih površin pa
se bodo udeležili tudi strokov-
ne degustacije izbranih vin.
ROBERT GORJANC
Zaupanje
v tednu slovenskega kultur-
ega praznika se tudi Celjski
lagazin ni mogel izogniti temi
kulturi. Namesto premleva-
ja krivic in pravic slovenske-
a kultumega življenja pa smo
»krat spregovorili o tisti kulr
m, ki je naša vsakdanja so-
otnica in takorekoč kar na-
rej sodeluje v našem življe-
ju. V času, ko časopisne čme
ronike kar naprej poročajo
novih in novih žrtvah na na-
ih cestah in je v postopku
Prejemanja še nova zakono-
3ja, smo nekaj rekli o naši
•rometni kulturi,
l^a je slaba, takorekoč ni je,
f menili poslušalci skorajda
izjeme in, seveda, sebe
^jvečkrat izvzeli iz te ocene,
sradoks: v množici »jaz« ni
Jhče nekulturen, v množici
" in on« je večina brez pro-
ttetne kulture, strpnosti, uvi-
'^vnosti. Vsako množico »ti in
lahko pretvorimo v množi-
® ^jaz« in enačba postane ne-
'^Ijiva. Vnesti je treba kakšno
'ovc konstanto, recimo: stroge
fazni.
Pj^i, so pritrdili poslušalci,
^hkrati v Magazinovi anketi
. ''^ajhno večino sicer) zavmi-
Predlagani sistem kaznova-
r s kazenskimi točkami,
i^^rtunizem? Sprenevedanje?
^Pustljivost? Ne - nekaj mno-
I bolj zaskrbljujočega: neza-
Državljani te male po-
UJPskke dežele, ki se imenuje
. ^ija, preprosto ne verja-
fj® v enak zakon za vse.
ostavno rečeno: nič jih ne
v ^ prepričati, da bo sosedov
- ^^Ij za isti prekršek kaz-
enako kot župan Jože.
.denarnih kaznih je to sicer
rno pri točkah, ki grozijo
opravljanjem voz-
fj^^^ga izpita pa usodno. Za
alj^^^lja, seveda, ki se mu
kaj hitro zgodi, da se
^fiajde pred izpitno komi-
sijo, medtem ko Jožeta to ne
bo nikoli doletelo. Ja, takšna
je stopnja zaupanja državlja-
nov Slovenije v naš pravni si-
stem.
Naj si torej poslanci, ki te-
den za tednom razkrivajo nove
in nove packarije (spet drugih)
vzamejo k srcu, da niso uspeli
prepričati ljudi v svojo pr^a-
nost pravici in poštenju - ker
navsezadnje vse izkopane afe-
re ostanejo pozabljene na bla-
gem prepihu, dokler jih ne za-
krijejo bolj sveže izkopanine.
Naj se oblast zamisli, kako bo
vrnila izgubljeno zaupanje, če
ji je sploh kaj do tega. Ali pa ji
je - odmaknjeni v svojih kabi-
netih pravzaprav vseeno, kaj
se godi na cesti. Navsezadnje:
črnih limuzin policisti ne
ustavljajo, pogosto jih sprem-
ljajo.
NADA KUMER
P.S.: V anketi smo zanemarili
spoma razmerja predlaganih
kazenskih točk za posamezne
prekrške.
Št. 7.-16. februar 1995
GLASBA

Na sredini alternativnih poti
The Cranherrles — nova Irska ročk airakcUa
Irci že od nekdaj veljajo za
enega izmed najbolj muzikal-
nih evropskih narodov, kar
dokazujejo njihove številne
zmage na popevkah Evrovizije
in pa presenetljivo veliko šte-
vilo ročk bendov svetovnega
formata, ki jih producira ta re-
lativno majhna dežela. The
Cranberries (rusnice) so naj-
novejša irska ročk atrakcija,
ki je trenutno celo popularnej-
ša od »spečih« velikanov U2.
The Cranberries niso od
včeraj. Čeprav je povprečna
starost v bendu komaj 23 let,
so »Brusnice« na sceni že več
kot pol desetletja. Njihov pr-
venec »Everybody Else Doing
It, So Why Can't We« je izšel
pred dobrima dvema letoma,
Angleži pa so se za njihovo
glasbo ogreli šele po izidu sin-
gla »Dreams«, ki se je uvrstil
v zgornjo polovico lestvic.
Predvsem po zaslugi odlične
pevke, 22-letne blondinke Do-
lores 0'Riordan, ki je tudi av-
torica večine skladb, je nekaj
angleških glasbenih kritikov
in publicistov s stalnim bom-
bardiranjem angleških medi-
jev javnost pripravila do sko-
raj histeričnega pričakovanja
novega albuma. Ko je konec
lanskega leta pod naslovom
»No Need To Argue« le izšel,
so ga taisti kritiki raztrgali.
Prepozno. Popularnost skupi-
ne The Cranberries je medtem
že prerasla vsakršno kritiko.
Po izidu skladbe »Zombie«, ki
je podobno kot pred leti Nir-
vanina »Smells Like Teen Spi-
rits« postala himna najstni-
kov, je vse šlo samo še navz-
gor. Več milijonov prodanih
izvodov albuma »No Need To
Argue«, na lestvice se je vmil
njihov prvenec, njihova turne-
ja po Ameriki je bila en sam
uspeh...
Dolores je postala najboga-
tejša Irka, tisk pa z ugibanji
oz. »preverjenimi« informaci-
jami o skorajšnjem razpadu
benda, o samostojni karieri
pevke in o tem, kako je Dolo-
res zaradi bolezni izgubila
glas, redno dozira privržence
skupine, ki nato trumoma dr-
vijo na njihov »zadnji« koncert
ali pa hitro kupijo izvod njiho-
ve »zadnje« plošče. Krog je ta-
ko zaključen, posel teče kot
namazan, vprašanje pa je, ka-
ko dolgo bodo takšen tempo
zdržale »Brusnice«. Bodo
zgnile ali pa bodo zrasle v ročk
institucijo tipa U2?
The Cranberries so: Dolores
0'Riordan, vokal in akustična
kitara, Noel Hogan, kitara,
Mike Hogan, bas, in Feargal
Lawler, bobni. V ponedeljek je
z že večkrat omenjenega albu-
ma izšel tretji single z nosilno
skladbo »I Can't Be With
You«.
STANE ŠPEGEL
Prliiaja Franci Faiant
Franci Faiant je šestnajstletni fant, ki obi-
skuje srednjo šolo v Velenju, sicer pa je doma
iz Železnega pri Veliki Pirešici. Njegova velika
ljubezen je igranje na harmoniko.
Vsak dan veliko vadi, trenutno pa mu je
mentor Robi Zupan. Franci Faiant se od dru-
gih mladih harmonikarjev razlikuje tudi po
tem, da sam veliko komponira in da je prav
v tem času izdal prvo samostojno kaseto v stu-
diu Zlati zvoki pri Igorju Podpečanu. Na njej
je deset prijetnih skladb, večinoma instrumen-
talnih, dve pa sta s tekstom. Posebej zanimiva
je pi-va z naslovom Sneguljčica in palček (tako
se tudi imenuje kaseta), za katero je melodijo
napisal Robi Zupan, tekst pa Francijeva mama
Fanika, ki je včasih tudi pela pri Hmeljarskem
instrumentalnem kvintetu ter se na to zvrst
glasbe spozna. Tudi izvedba Sneguljčice in
palčka je dobra, saj kot Sneguljčica nastopa
sama Irena Vrčkovnik. Drugo pesem s tekstom
sta napisala Rudi Sakeljšek in Franci Faiant,
besedilo je dodala Milena Jurgec, njen naslov
pa je Muzikantova žena. Vseh ostalih osem
pesmi je instrumentalnih in so delo Francija
Falanta (Proti Globočam, Savinjskim gasil-
cem, Zaljubljen v glasbo. Trije Bratje, Sreča-
nje v Matkah, Kleparska polka. Ko sanjam in
Vaški zvoki). Zanimivi so tudi spremljevalni
glasbeniki, ki se ob Franciju Falantu pojavlja-
jo na kasetnem prvencu. Ob Ireni Vrčkovnik
poje m igra kitaro Ivi Korošec, zraven pa sta še
Jože Žlaus in Igor Podpečan. .
»To je bila studijska zasedba, ker pa z njo ne
morem nastopati, bom poskušal dobiti dva
glasbenika in pevko, da se bomo lahko pojav-
ljali v javnosti,« pripoveduje samozavestni in
odločni mladenič. »Pripravil bom tudi promo-
cijo kasete, in sicer v Žalcu v kulturnem domu,
kjer pa me bodo spremljali tisti, s katerimi smo
posneli kaseto. Moja želja je delo in samo delo,
saj mi predstavlja glasba svet, ki mu ver-
jamem.«
TONE VRABL
Tehno ifmetavzi
RetlNex — Iz Amerike na Švedsko uvoženi veseUakI
osvajajo vrhove lestvic
Evropski trg je že dodobra zasičen
s tehno pop glasbo, zato se producenti in
menadžerji na vso moč trudijo, da bi več
kot 300 milijonskemu evTopskemu avdi-
toriju ponudili kaj novega. Ob vse popu-
larnejši glasbeni zvrsti »Jungle«, ki pri-
haja iz angleške underground plesne sce-
ne, se je po izjemnem uspehu komada
»Svi-amp Thing« angleške skupine Grid,
hitro prijel tudi t.i. country tehno, kate-
rega glavni protagonisti so na Švedskem
delujoči Američani RedNex.
Vse skupaj se je začelo lani, ko je sim-
patična Mary Joe iz Amerike obiskala
svojo babico v Stockholmu. Tam je spoz-
nala znanega švedskega producenta Pata
Reiniza, ga najprej navdušila z za Šved-
sko precej nenavadnim izgledom, do-
končno pa ga je omrežila z čudovitim
»hribovskim« hillbilly glasom. Reiniz je
Mary Joe hotel lansirati kot novo šved-
sko pop atrakcijo in ji ponudil nekaj
skladb, ki naj bi jih posnela v najboljših
švedskih studiih. Mary je ponudbo zavr-
nila. Odšla je v Ameriko in se v Stock-
holm kmalu vrnila s še štirimi sorodniki
iz hribovske vasi Brunkefloo v Idahu.
Pevka in plesalka Mary Joe je z violi-
nistoma Billyem Rayem in Bobbyem Su-
em. bobnarjem Billyem Bobom in Kenom
Tackyem, ki igra banjo in pomaga pri
petju, že nekaj let skupaj nastopala na
vaških zabavah. Ime RedNex (izpeljanka
iz Red Necks rdeči vratovi) so bendu
nadeli meščani, ki so včasih zašli v hri-
bovske predele in tam videli umazane in
zaradi mraza vedno toplo oblečene
»kmetavze«, rdečih, od sonca ožganih
vratov.
RedNex so najprej posneli starejši ko-
mad »Cotton Eye Joe«, Pat Reiniz je upo-
rabil nekaj produkcijskih fint, dodal še
malo tehno ritma in zvezde so bile ro-
jene.
»Cotton Eye Joe« je najprej zažgal po
evropskih diskotekah, od tam pa se je
kmalu začel vzpenjati proti vrhu večine
nacionalnih lestvic. Te dni je na najvišjih
me.stih v Avstriji, Angliji, Nemčiji, Švici,
Belgiji in v večini vzhodno-evropskih de-
žel. Na Švedskih in Danskih lestvicah pa
že kraljuje njihova nova uspešnica »Old
Pap In An Oak«. Kmalu naj bi izšel tudi
njihov LP prvenec, kompaktna plošča
»Sex And Violence«.
SŠ
Sredi j anuar j a so s koncertom
v avstralskem Perthu ameriški
mega zvezdniki R.E.M. začeli
svetovno turnejo, na kateri bo-
do promovirali svoj najnovejši
izdelek »Monster«. Prvič po
petih letih so R.E.M. celoten
koncert odigrali brez akustič-
nih instrumentov, v več kot
dve uri dolgi predstavi pa so
s 25 skladbami navdušili 8000
prisotnih. Konec januarja je
izšel tudi tretji single z že
omenjenega albuma, po sklad-
bah »What's The Frequency,
Kenneth« in »Bang And Bla-
me« pa se bo tokrat na lestvi-
cah preiskusila skladba
»Crush With Eyeliner«.
FAITH NO MORE so že na-
šli zamenjavo za kitarista Ter-
ryja Spruancea. Na turneji po
nekaterih manjših ameriških
klubih bo kot član Faith No
More prvič v živo zaigral Dean
Menta, ki je kot raoadie te
skupine že nekaj let skrbel za
kitare.
SPARKS je bil sredi sedem-
destih eden izmed najvidenej-
ših predstavnikov art popa.
Konec lanskega leta se je, po
večletnem premoru, spet vmil
na lestvice s komadom »When
Do I Get To Sing My Way«,
sredi njegove angleške tumeje
pa bo te dni na single formatu
izšla tudi skladba »When
I Kiss You«, ki bo podprta še
s tremi remixi, enega izmed
njih pa je že naredil pevec po-
pularne britanske skupine Su-
ede Bemard Butler.
EGO MALFUNCTION z de-
setletnim drgnjenjem odrov
slovenskih ročk klubov spada-
jo med najbolj trmaste domače
alter bende, ki imajo zaradi ig-
norance medijev in fijakarstva
šefov »elitnih« klubov ponava-
di precej omejen rok trajanja.
K4 je še vedno na čelu ozkega
kroga klubov, kjer lahko na-
stopajo kreativni glasbeniki
vseh usmeritev, zato seveda ne
zbuja začudenja njihovo pova-
bilo na ponedeljkov koncert.
20. februarja bodo ob pomoči
štajerskih odtrgancev CEN-
TER ZA DEHUMANIZACIJO
Ego Malfunction predstavili
glasbo s svoje pred kratkim
objavljene CD plošče.
V ponedeljek, 20. febmarja,
bo v KUD France Prešeren go-
del prijazni odštekanec in vir-
tuoz na kitari DR. CHADBO-
URNE. Njegov moto: »Ni glas-
bene zvrsti, ki mi ne bi biu
všeč. Najvažnejše pa je, da J
znam iz vsake zajebavati,« nj
poveduje fuzijo glasbe skupJ
SHOCKABILLV (Dr. ChadW
urne je bil v začetku osem<y
setih gonilna sila tega v alt^,
krogih precej znanega bendai
countryja, free jazza, punkaa
ekstravagantnega nastop]
Pred leti je v Študentskem nj
sel ju s ptičjo kletko na gl^
igral na električne grablje!?
THE STONE ROSES so končno našli menedžerja. Potem, h
je njihovo ponudbo pred kratkim zavmil bivši menedžer skii
pine Led Zepellin, so tokrat le našli pravega človeka. Za njihon
posle bo odslej skrbel Doug Goldstein, ki je tudi menedže
kalifornijskih Gun's&Roses. The Stone Roses bodo jutri p
založbi Geffen objavili svoj dragi single z albuma »The Secoi*
Corning«. A-stran singla bo zapolnjena s skladbo »Ten Store
Love Song«, kaj pa bo na B-strani, ostaja skrivnost, samo ^
jutri, seveda.
Celjska različica ljubljanskega K4, klub Barfly, pa vas jutri
v petek, 17. februarja, vabi na koncert celjske skupine ROZLE
TOVE SANJE. Dan pred koncertom, torej danes, po 19.30, pas
bodo Rožleti predstavili tudi na Celjskem radiu v oddaji Rod
blok.
ŠANK ROČK se pospešeno pripravljajo na izid svojegi
prvega albuma za ameriško založbo Long Island, ki naj ^
njihovo zbirko hitov z angleškimi besedili objavila 27. marc«
Velenjski rockerji ob rednem koncertiranju pripravljajo tud
material za novo ploščo, priredba komada »Walk This Way!
skupine Aerosmith, ki naj bi jo Šank ročk posneli skupil
s KOŠIRRAPTEAMOM, pa bo morala počakati do konca smi^
čarske sezone.
Najvišja mesta evropskih lestvic že več kot mesec dni zas*
dajo RED-NEX s komadom »Cotton Eye Joe«, na mestih tik p*'
vrhom pa se izmenjujejo pevka CELINE DION s »Think Twic«'
Jamajčan INI KAMOZE z »Here Comes The Hotsteppef
HUMAN LEAGUE (na sliki) in njihova »Teli Me When«
osladni BOVZONE s skladbo »Love Me For A Reason«.
ameriški lestvici malih plošč so še vedno prvi BOYZ II ME'
sledijo jim TLC s pesmijo »Creep«, tretja pa je tehno štan'
»Another Night« v izvedbi dua MC SAR & THE REAL McCO»
Prvo mesto na ameriški lest\aci LP zaseda zbirka uspešnic »T''
Hits« country zvezdnika GARTA BROOKSA, na tej stra"
Atlantika pa se še vedao najbolje prodaja izbor največjih hit"
britanskih THE BEAUTIFUL SOUTH, tik za njimi so al«!
zvezdniki OASIS s ploščo »Defenitely Maybe«, s katere prih^j
tudi skladba »Whatever«, sicer No.l lestvice neodvisnih zalo^'
STANE ŠPEGJ
it. 7. - 16. februar 1995
t9
GLASBA

kako nastane skladba
j^jijadnje sem pisal o ton-
- studiu, verjetno pa mar-
Lga, zlasti tiste, ki se z glas-
be ukvarjajo aktivno, zani-
^ liako skladba nastaja,
j^er sem avtor ali soavtor
^ nekaj slovenskih hitov,
jin opisal pot, kakršno poz-
^sam, je pa tudi sicer dokaj
^ičajna. Tako glasbo kot be-
^la vedno gradim na osnovi
ifbliskov, ki me lahko zade-
fjo kjer koli in kadar koli.
gto imam pri sebi vedno kaj
gpirja, pisalo ter neke vrste
j^fon, žepe pa polne popi-
ipih listkov, ki jih običajno
3 prihodu domov obdelam,
elistovne ideje zabeležim
debel notes, melodije, zapi-
y,e na papir, preigram in
osnamem. Ce idejo zapojem
diktafon, to presnamem na
osebno zbirno kaseto. Da so
jjšni prebliski zelo pogosti,
okazujeta dva precej velika
redala, polna zbirnih kaset in
apirjev z napol napisanimi
esedili.
Ko se pokaže potreba po
kladbi, se s kitaro ali klavi-
turo ob strani in mikrofonom
red usti spravim nad ta dva
redala in notes. Ko se mi zaz-
j, da bi lahko bila ideja pra-
a, jo začnem preigravati, da
b refrenu, ki običajno nasta-
f najprej, najdem še pripada-
oča dela. Potem razdelam še
ekstovno idejo.
Običajno se lotim dela zve-
;er, končam pa ob treh ali šti-
ih zjutraj. Naslednji dan se
aavadno še poigravam s tek-
stom, melodijo pa le redko po-
pravljam. Ob nastajanju dobi-
vam tudi sliko aranžmaja, če
delam za druge, pripišem še
kakšne napotke za aranžma,
najraje pa vidim, da izvajalec
sam poskrbi za izvedbo, ki mu
najbolj ustreza.
Ce je potrebno, delam tudi
tako, da napišem tekst na
glasbo ali obratno, vendar sem
najraje avtor v celoti, ker tako
skladbo bolje začutim.
Sprva sem pisal skladbe le
za potrebe Čudežnikov, kmalu
pa se nisem mogel več upreti
številnim prošnjam tistih, ki
so pričeli stopati po glasbeni
poti. Delal sem tudi za uve-
ljavljene bende in soliste, kar
počnem še sedaj. Vsem proš-
njam tako in tako ni moč ugo-
diti, saj nas je tistih, ki se s tem
ukvarjamo, očitno premalo,
poleg tega pa avtorske pravice
še niso in še nekaj časa ne bo-
do urejene. To človeku jemlje
voljo. Zaradi tega je tudi pri-
šlo do poplave priredb svetov-
no znanih hitov in do plagi-
atorstva. Znana je namreč na-
vada nekaterih, da nekje na
severu Nemčije kupijo kaseto
kakšne lokalne skupine, pos-
namejo enake skladbe in sebe
podpišejo kot avtorja.
Zaradi tega je že bilo nekaj
polemik, ko bodo sproženi pr-
vi sodni postopki, če bodo pre-
krške seveda odkrili, pa bo to
precej boleča zadeva, zlasti fi-
nančno. V tujini so to veliki
prekrški, kot bodo nekoč tudi
pri nas, ko bo ustrezno mini-
strstvo blagovolilo zaščititi
avtorsko delo domačih avtor-
jev in bodo sprejeti v zvezi
s tem ustrezni zakoni. Kljub
naši majhnosti bi v proračunu
srednje uspešnega avtorja de-
lež od avtorskih pravic zadoš-
čal, da bi preživel in se s tem še
bolj lahko posvetil avtorske-
mu delu. Tako pa so številke,
ki prihajajo z naslova SAZAS
(novoustanovljene avtorske
agencije za Slovenijo) res
smešne, saj se lahko pogovar-
jamo o nekaj tisoč tolarjih let-
nega priliva. Nekdo mi je izra-
čunal, da bi avtor mojega ran-
ga moral po evropskih normah
letno dobiti od 20 do 30 tisoč
nemških mark. Za skladbo »25
ur na dan«, ki jo je prepevala
in jo še prepeva domala vsa
Slovenija in katere avtorja sva
z Otom Pestnerjem, do sedaj še
nisva prejela niti tolarja, če-
prav je izšla že decembra 1992.
Kljub vsemu temu tisti, ki
imamo radi komponiranje, to
počnemo še naprej in upamo
na boljše čase, ko se bomo lah-
ko s tem preživeli, kot glasbe-
niki pa nastopali le občasno,
ko se nam bo zahotelo.
Upam, da mi je v sestavku
uspelo dati kakšen napotek ti-
stim, ki bi sami želeli napisati
pesem, vsem, ki mislijo da
uspešna pesem prinaša milijo-
ne, pa pojasniti, da ni tako,
razen če nisi v tujini ali pa kar
Paul McCartney.
SLAVC L. KOVAČIC
Utrinki z ovinki
Piše Aleš Jošt
Ne bi nam smeli zameriti, da ravno ta
teden nismo pozorno spremljali vremen-
skih pojavov, saj so varljive dnevne tem-
perature kar same opozarjale na prihaja-
jočo pomlad. Onkraj pa sem videl cveteti
že trobentice na travnikih, in v gozdu je
po tleh ležalo še vse polno kostanja. Pač
pa smo bolj kot v nebo ta teden zijali po
odrih, tu in tam. Pravzaprav smo se pre-
pustili vetrovom, da nas nosijo tja, kjer
bi lahko doživeli kaj konkretnega, živega
in poučnega. Tako je prva sapa zapihala
z juga, iz sosednjega vhoda, pa iz bunkra,
od Lokalnih pizd, ki jih je za-
nimalo, na čem temelji popu-
larnost skupine Boye, katere
člani že nekaj časa ne živijo
več na svojih novosadskih in
sosedskih naslovih, temveč
pogoje za delo iščejo in do ne-
ke mere tudi najdejo v Am-
sterdamu. Tam so tudi posneli
novo ploščo in jo prišli pod
Škuc Forumovo kapo predsta-
viti tudi v Slovenijo.
Četrtkov večer je bil, ko smo
se odhihitali proti študentske-
mu kulturnemu silosu imeno-
vanem Štuk, kjer nas je zmer-
no presenetila vstopnina 450
tolarjev, baje kar pol nižja od
tiste v Ljubljanskem KUD dan
prej. Dosti manj smo se pustili
presenetiti majhnemu številu
obiskovalcev, ki jih je v Ljub-
ljani ostalo pred vrati in brez
vstopnic vsaj sto, tu pa jih je
ravno toliko še manjkalo, da bi
se stvar lahko kolikor toliko
ogrela v betonskem templju.
Baby can dance so kot pred-
skupina zagnano in nepreprič-
ljivo odšpehali svoj prispevek
iz prestolnice in v vlogi orga-
nizatorjevega paradnega ko-
nja v meni vzbudili precej po-
mislekov glede Forumove ne-
inventivnosti, za katero mi-
slim da je v glavnem posledica
prehudega stegovanja vratu
čez alpske vršake. Pa vendar:
več kot polovico nastopa pred-
skupine smo preživeli v zave-
trju Čehinje, se okrepčali s ča-
patijem in potem ponovno
s štampiljko na roki vstopili,
ko so na odru že stali Boye. Od
nekdanje zasedbe smo na odru
videli le še pevko in bobnarko,
za basista pa že nisem več pre-
pričan. Okrepljeni z navidez
znanim kitaristom, ter pevcem
plesalcem in trobentačem, ki
je nastopal s Kojo v Disciplini
kičme, so dali od sebe vse, kar
so zmogli. Neužitno turboso-
und ozvočenje in precej zadr-
žan odziv občinstva na začet-
ku, sta bila vse prej kot njiho-
va zaveznika, pa tudi kilome-
tri so naredili svoje, tako da so
precej neizrazito ponudili, kar
pač znajo. Mešanica raznih
stilskih dodatkov na fankre-
povsko podlago mi je bila,
priznam, precej nedorečena in
glede na to, da kaj drugega niti
nisem upal pričakovati.
Drugi večer sem po šihtu
krenil na stranpot in v Barfly-
ju slišal, da sta bila Angleža
prejšnji večer še kar zanimiva,
kar pa ne morem niti približno
reči za Ročk sanjače in Neron,
ki so v petek tam kazah svoje
perje. Kaj tako uvelega in raz-
glašenega pa že dolgo ne, mi je
prav žal, da se mi ljubi to
sploh omenjati. Polno je pa bi-
lo, kar je res je res.
Šele tretji večer smo zadeli
žebljico na glavico in Bogda-
novega vabila na vratih sem
bil zelo vesel. Emersoni so go-
stovali v Kleti na Vranskem in
tja se je odpravila naša petina,
da porabi še zadnji tolar. Bilo
je lepo in slišali smo priredbe
od starih Whojev do Majk,
vstopnina 200 tolarjev nadvse
humana, svoboda gibanja
omejena le po krivdi že zdav-
naj pokojnih arhitektov. Rata-
lo je nekaj posnetkov, vseka-
kor še pridemo, Krajevna
skupnost Vransko pa bi mora-
la poskrbeti, da mladina ne bi
zapravljala zdravja na beton-
skih tleh. Mislim, da bi pod
brez težav prenesel preobleko
iz desk, recimo. Nič recimo!
Na svidenje!
Pop loto
Nihče ni napovedal pravilnega vrstnega reda skladb,
a predloge, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasujete
sredo, 22. februarja, ob 18. uri. Nagrada za pravilno
apoved, ki jo podarja sponzor oddaje Pop loto, trgovina
)RIS-MASH, je vredna 6000 SIT.
Kupone na dopisnicah pošljite na^naslov: Radio Celje,
'rešernova 19, Celje.
glasovalni kupon_
UOVE RELIGION - U96
MHEIRLAW-THEPROGIDY
^HEARTOF$TONE-DAWE$TEWART
jTlErSSTICKTOGETHER- BRIAN FERRV _
Xblind MAN-AEROSMITH
1.	IL BALERINO - JOVANOTTI	(7)
2.	TAKE A BOW - MADONNA	4)
3.	WHEN WE DANCE - STING	6)
4.	HOLD MY BODY TIGHT - EAST 17	3
5.	THE MAN WHO SOLD THE VVORLD - NIRVANA	(1)
6.	BASKET ČASE - GREEN DAY	2)
7.	I CANT BE WHIT YOU - THE CRANBERRIES	4)
8.	LOVE RELIGION - U96	1)
9.	AN ANGEL - THE KELLY FAMILY	2)
10. ON BEBDED KNEE - BOZY II MEN	3)
1.	ŠIRNI & MESNI-ALI EN	(4)
2.	TI SI TU - KINGSTON	6)
3.	POGREŠAM TE - NERON	(7)
4.	GOLOBA-CALIFORNIA	(7)
5.	KAMELEON - DIG-IT-ALL	1)
6.	ŽIVIM-MIAŽNIDARIRC	3)
7.	YO! - ZMELKOOVV	8)
8.	VRANE - VLADO KRESLIN	4)
9.	NAJ KOUE NOČ - ZORAN PREDIN	6)
10. ZNOVA PREBUJENA-SIMONA VODOPIVEC	(1)
TELL ME WHEN - HUMAN LEAUGE	|
PRACTICE WHAT YOU PREACH - BARRY VVHITE	I
TAJNICA MOJEGA SRCA - PETER PAN
JUMBOJET-YANNI
Nagrajenca: Janez Bučar, Čopova 16, Celje
_Eva Verdev, Šmartno v Rožni dolini 44b
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Melodija
v Cankarjevi ulici v Celju
1.	NE RECI NIKDAR - SLAPOVI	(8)
2.	PET ZALTIH KLASOV - ŠALEŠKI ODMEV	(4)
3.	LJUBEZEN VSE ODPUSTI - ANS. ROBIJA ZUPANA (5)
4.	ČESTITKA - ŠALEŠKI FANTJE	(10)
5.	ŽIVLJENJE NI PRAZEN DAN - ANS. B. RAZPOTNIKA (2)
6.	K VRAGU ŠE DENAR - ANS. BRANETA KLAVŽARJA (4)
7.	TO JE MOJA DOMOVINA - BRATJE POLJANŠEK (2)
8.	POTPURI POLKA - SLOVENSKI MUZIKANTJE	(3)
9.	MAMA - ALPSKI KVINTET	(1)
10. VSO SREČO SI Ml DAL - FANTJE TREH DOLIN (5)
SNEGULJČICA IN PALČEK - ANS. FRANCIJA FALANTA
POTEPUŠKA POLKA - ŠTAJERSKI POTEPUHI
Nagrajenca: Štefka Ojsteršek, c. 15 aprila, Kisovec
Gojko Kamenik, Ljubljanska 33, Celje
Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku
Radia Celje
Št. 7. . 16. februar 1995
VRTILJAK

Haj!
Vsi kar nekaj težijo, meni pa je vseeno. Profesorji težačijo
s konferenco, starši z ocenami in predvsem s tem povezanim
poletnim potovanjem v Ameriko...
Vrti Ljaček se pripravlja na to, da bo z vami čvekal
v naslednji številki. Pridno mi pišete, česar sem, seveda, zelo
vesel.
Zahvaljujem se za pismo mentorice novinarskega krožka
z OŠ Polzela in obljubljam, da bo njihovega učenca v pri-
hodnjem tednu obiskal Vrti Ljaček.
Ln kaj počnete na srednjih šolah, kaj v osmih razredih?
Izdajate glasila? Pišete, počenjate kaj, o čemer bi bilo dobro
pisati, pripravljate kakšen žur, imate kakšnega zanimivega
sošolca/ko? Bi si dopisovali, potrebujete nasvet?
Skratka, kar koli se dogaja, zgodi ali pričakujete, da se bo
zgodilo: pišite mi in me o tem obveščajte. Sej veste, de se mi
ne ljub' bit' k'r naprej v šoli!
RINGO ŠPIL
Pozdravlleni!
Odkar poučujem, pozorno
spremljam časopisne strani,
namenjene mladim. Žal odme-
rijo ostali časopisi temu zelo
malo ali pa nič prostora (izje-
me so vaš časopis, 7 D, PIL).
Otrokom pa to, da ugledajo
svojo stvaritev v kateri koli
javni publikaciji, zelo veliko
pomeni. Če sem povsem iskre-
na, je to kar mali praznik za-
nje (seveda tudi zame). Veseli
smo, ker imate pri vas za te
stvari izreden posluh. Pogosto
nas razveselite, ko napišete
kakšno spodbudno besedo
o našem glasilu in objavite iz
njega še kak prispevek.
Pošiljam vam tudi nekaj
imietnin z željo, da ugledajo
luč sveta na straneh Vrtiljaka.
Lep pozdrav (z vonjem po
pomladi) vam pošilja
MARIJA KRONOVŠEK,
OŠ POLZELA
Hvala za pozdrave, storil bom
tisto, kar sem obljubil, vi pa
bodite, seveda, še naprej tako
pridni novinarji in literati, kot
ste bili do sedaj!
RINGO ŠPIL
DRUGA
STRAM
Vampirji
v glavnem nam je znano,
kakšni naj bi bili vampirji
- zlohotni »nemrtvi« ljudje,
ki počasi izsesavajo svoje žr-
tve in jih obenem okvižijo
z nečistimi željami. Vera
v obstoj teh hudobnih in mo-
gočnih bitij je razširjena po
vsem svetu. V Evropi boste
našli najslavnejšega vampir-
ja opisanega v literaturi.
Jasno, gre za roman Drakula
avtorja Brama Stokerja, ki
ga je navdihnilo resnično
življenje sadističnega ro-
munskega plemiča iz petnaj-
stega stoletja, znanega po
vzdevku »Vlad, ki natika na
kol«.
Korenine takšnih verovanj
pa so obstajale že od prej.
Zgodbe o hudobnih krvoses-
nih demonih najdete že
v starih rimskih, arabskih in
hebrejskih legendah. Neka-
teri okultisti so mnenja, da
se vampirske legende opirajo
še na starejšo vero v volkod-
lake - ljudi, ki se v nočeh ob
ščipu spremenijo v strašna,
volkovom podobna bitja.
Primitivna ljudstva po vsem
svetu so dolga stoletja živela
v strahu pred takšnimi bitji.
Reklo bi se lahko, da so
vampirji in volkodlaki nad-
naravna bitja, ki se med se-
boj zelo razlikujejo, vendar
obstaja med njimi veliko po-
dobnosti. Oboji so nočna in
le napol človeška bitja. Oboji
so »mnogoliki« - imajo moč,
da spreminjajo svoj lik.
Vampirjem - na primer — po-
navadi pripisujejo zmožnost,
da prevzamejo videz volkov
in netopirjev. Ostri podočni-
ki, podobni pasjim, in
krempljasti nohti Stokerje-
vega Drakule so nedvomno
volčji.
Dandanes so mnogi pre-
pričani, da so vampirji in
volkodlaki le pošasti iz pod-
zavesti.
Če ste si lani ogledali film
Drakula (sicer je bilo na to
temo po literarni predlogi
Brama Stokerja posnetih že
nešteto filmov) in letos In-
tervju z vampirjem, lahko
predvidevate, da to ni res.
Pazite - čakajo vas! In - vese-
lijo se srečanja z vami...
Vampirji so trdoživa bitja. Težko jih je prepoznati — še najlaže je s pomočjo odseva
v ogledalu - če odseva ni, je pred nami vampir. Če ne želite, da se vam približa, recepta ni.
V dobrih starih časih sta pri tem pomagala česen ali razpelo, sodobni vampirji (Intervju...)
pa v radijskih intervjujih trdijo, da so to le pravljice in vraže...
TPoezufTS
Tebi
Morda že veš, da to si ti,
za katerim gledajo moje oči.
Ljubim tvoj nasmeh,
ljubim tvoj pogled,
ljubim tvoj stas, saj pravi si as.
Kadar se s pogledi srečava,
v notranjosti srce miru mi ne da.
Hoče le k tebi, nikamor drugam,
saj le tebe rada imam.
A morda tudi tebi bije zame srce,
saj včasih prav tako obnašaš se.
Morda se je tudi v tebi
iskrica ljubezni prižgala,
to pa je nekaj, česar mi usta
tvoja ne bodo nikoli priznala.
BOŽA SLEMENŠEK
Jesensko jutro spominov
1. del
Piše: Veronika Jelen
Zgodnje jesensko jutro je.
Vstanem. Ni mi več do spa-
nja. Ogrnem si haljo in sto-
pim k oknu. Zunaj na cesti
zagledam moškega v dežnem
plašču. Brkat mož, ki se s hi-
trimi koraki in s kovčkom
v roki odpravlja k avtomobi-
lu. Verjetno je namenjen
v službo. V hipu se spomnim
celotne življenjske zgodbe.
Ob sedenmajstih zazvoni
telefon. Le kdo spet kliče?
Saj se mi vendar ne da dvig-
niti telefonske slušalke. No,
naj bo. »Prosim, July pri te-
lefonu.« »Zdravo! Tukaj
David.«
Njegovega glasu res ne bi
mogla zgrešiti. To je moj so-
delavec David. Skupaj vodi-
va agencijo, ki pomaga po-
slovnežem do sporazumeva-
nja s t^imi poslovnimi part-
nerji. Že cel teden me vabi
na večerjo. Seveda nimam
nikoli časa.
»Poslušaj, bi šla danes
skupaj na pozno kosilo?«
»Oprosti, a ne morem. Z ne-
ko stranko sem dogovorjena
ob sedemnajstih in trideset.
Ravnokar se odpravljam.«
»Kaj pa na večerjo? Imaš čas
ob pol osrMh? Nujno moram
govoriti s teboj o neki za-
devi.«
A, to je to. Že od začetka
pogovora se mi je David zdel
nekoliko čuden. Bil je živ-
čen, napet, glas se mu je ra-
hlo tresel. To mu sploh ni
bilo podobno, saj je bil vajen
govoriti sproščeno in gladko,
na splošno se je tudi zelo rad
šalil.
»Seveda, se bom potrudila.
Vendar bo bolje, če se dogo-
voriva ob dvajsetih.« »Do-
bro. Ob dvajsetih pri Black
Jacku.« »Se vidiva!«
»Adijo!«
Vzamem še plašč in ključe
ter oddrvim z avtomobilom.
Na sestanku mi je pogled kar
naprej uhajal na uro. Bila
sem napeta in ne ravno naj-
bolj zbrana. Joj! Ura je že
toliko, ti pa se še vedno ho-
čejo pogovarjati. Končno;
končano je!
Zadnji čas je že bil. Vedela
sem, da je z Davidom nekaj
narobe. Na sestanek moram
priti pravočasno. Z avtom se
vozim kot po dirkališču.
»Neeeeee!« Šlo je za las.
Prav mi je; kaj pa tako ne-
previdno prehitevam. Ne
smem več tako voziti. Tako
pa se mi, navsezadnje, tudi
ne mudi. Še en pogled na uro
in... Zamujam. Ura je dvaj-
set in deset. Pa še rdeča luč
na semaforju. Nekdo me ča-
ka in potrebuje mojo pomoč,
mene pa ni. Zadaj v avtomo-
bilu slišim čuden ropot. Ta
mularija izpred bloka mi je
spet nastavila risalne žeb-
ljičke. V meni vre jeza. Po-
stavim se na cesto in ustavim
voznika clia. Z veseljem pri-
skoči na pomoč in mi zame-
nja kolo. Zahvalim se in že
sem pri zadnjem semaforju.
Black Jack. In natanko pol
ure zamude imam.
»Zdravo! Oprosti moji za-
mudi. Zelo veliko avtomobi-
lov je danes na cesti in še
zadnje kolo je bilo prazno.
Resnično mi je žal.«
»Saj ni nič hudega. Tudi
sam sem zamudil petnajst
minut.« Po opravičilu je
vprašal: »Kaj bova naroči-
la?« »Meni je vseeno. Kaj boj
ti?« Pogovor se je pričel, ^
sem pričakovala. Pomoč
bila vredna tveganja mojegj
in ogrožanja tujih življenj
Tudi živčnost in preklinjanj)
semaforjev ter voznikov stj
bila odveč.
»Jaz bi lignje po pariško
Naročim dvakrat?«
»Ja, seveda. In gosti sok
prosim.«
Nekaj časa sva se gledal;
iz oči v oči in vse je bilo tiho
Le v ozadju sem slišala igra.
nje tihe glasbe. Da bi prett
gala ta, skoraj prijeten molk
sem vprašala: »Po telefonu s
rekel, da potrebuješ prijate
Ija, ki ti bo pomagal. Kakšn
so torej tvoje težave?«
Malo je pomolčal, poten
pa: »Veš, kar naravnost 1
bom povedal. Ti si moja naj
boljša prijateljica, ki ji lahki
zaupam vse težave. Ubil sen
Mary.«
(Se bo nadaljevalo
Brrrr... Ta je bil pa krut! Vt
ronika, čim prej se mi oglas
v uredništvu!
RINGO ŠPIl
Devetindevetdeset odstot-
kov ljudi na svetu je beda-
kov. Ostali smo v veliki ne-
varnosti, da se nalezemo.
(Niven Thornton)
Št. 7. - 16. februar 1995
31
ROMAN - INFORMACIJE
Skrbno se je ozrla na vse strani v temo in nato hitro
zaklenila vrata za sabo. Ko je prišla v sobo, jo je Valentin
brez besed objel in strastno poljubil. Kakor si je Mira prej
ves čas dopovedovala, da ne bo nikoli več podlegla strastem
svojega telesa, tako je bila z enim samim poljubom znova
premagana.
Malo sta govorila Mira in Valentin tega večera z bese-
dami, več so govorile oči in roke, ki so se prepletale in vedno
znova iskale. Kmalu je ugasnila luč v okencu, le še tihe
melodije iz radia so spremljale strastno, pregrešno ljublje-
nje dveh ljubimcev dolgo v noč.
Mira je kot mlada mucka predla na močnih Valentinovih
prsih in se omamljala ob moških dišavah, s katerimi je bil,
kot vedno, nadišavljen. Valentin ni spal, niti dremalo se mu
ni. Tiho je gledal skozi noč v obrise okna, skozi katerega so
se iz daljave svetlikale zvezde. Glasba iz radia, ki je prej
tiho igrala, je nenadoma utihnila in glas napovedovalca je
oznanil, da je ura polnoč.
»Zaspati tako ne morem, bolje bo, da kar zdajle odidem,«
Si je mislil Valentin in skušal s to mislijo pregnati ono
^^go, ki mu je še kar kljuvala po glavi in mu ni dala
Zaspati! »Odstraniti Janeza in dokončno imeti Miro le
zase!« To je bila misel, ki se je Valentin ni in ni mogel
otresti tega večera.
Zopet seje pokazala njegova nenasitna narava, nikoli mu
ni doseženo dovolj dobro, vedno je treba še naprej, vedno
Pograbiti še več! Ni se mu dalo več poležavati, hotel je tiho
Ostati in oditi.
Ko je nežno odrinil Miro s svojih prsi, se je prebudila.
'*0h, koliko je ura, da že vstajaš?« je še rahlo omotična,
vprašala. »Polnoč je odbilo, treba bo na pot,« je Valentin
suho odgovoril, ko je v temi iskal obleko, saj luči ni upal
Prižgati ob takšni uri. Blizu sosedov res ni bilo, toda na vasi
nikoli ne veš, če te iz teme ne opazujejo radovedne oči
kakšnega ponočnjaka, ki ga je, kdo bi vedel katera pot,
'^svno ob nepravem času peljala mimo.
Tako se je Valentin bolj tipaje oblačil. Mira je sedla na
''ob postelje in ga v poltemi opazovala. »Ali ti kaj pripravim
pod zob?« je \j>rašala. »Ah, bodi pametna, le kdo bi zdaj
'^'slil na hrano. Če še imaš tisti dobri brinjevec, tistega mi
en požirek « je odvrnil Brez besed je Mira vstala, si
Ogrnila nočni plašč in segla v zidno omarico, kjer so hranili
takšne dobrote. Vzela je steklenico in dva kozarčka. Če bi
bilo svetlo, bi Valentin lahko videl, da v steklenici manjka
že precej opojne pijače.
Dolgčas je storil, da je Mira večkrat kot je bilo potrebno,
segla po steklenici in tudi sedaj si ni mogla kaj, da bi ne
srknila malo iz steklenice, čeprav je nalila polna kozarčka
za oba. »Oh, sem pa res trapasta!« se je kot v opravičilo
zasmejala. »Veš, ko sem sama, si ne točim tako po gosposko
v kozarček, ampak ga kar po domače cuknem /« se je hotela
pošaliti iz prejšnje nerodnosti. »Tako je tudi najboljše!« je
bil duhovit tudi Valentin in hitro izpraznil svoj kozarček.
»A boš še enega?« je vprašala Mira, ko je videla, kako hitro
je prvega izpraznil. »Ne vem, nocoj še vozim, no, daj vseeno,
le v kozarček nič ne toči, saj ga tudi jaz najraje kar takole,
kot ti praviš >cuknem!« je Valentin dalje duhovičil.
Potem sta si podajala steklenico sem in tja - bolj ko se je
praznila, bolj so se odpirale temne kamre njunih duš.
»Veš, Mira, tole med nama se je bolj razraslo, kot sem si
želel!« je pričel Valentin odpirati svoje srce. »Še nikoli
v življenju nisem občutil takšne sreče in ljubezni. Ne mine
ura, da ne bi misli nate in komaj sem dočakal današnji dan,
ko sem lahko ob tebi!« Z široko odprtimi očmi je Mira zrla
v Valentina. Že dolgo, dolgo ji ni nihče govoril takšnih
besed. Kako dobro so dele njeni načeti in razboleli duši.
Malo so pomagale nežne besede, še bolj brinjevec iz
skoraj že prazne steklenice, da se je Miri odprl dolgo zaprt
in dodobra napolnjen jez v njeni duši. Naenkrat je izbruh-
nila dolgo zatajevana bolečina.
»Tine, ti sploh ne veš, kako si me razveselil in osrečil
nocoj. Saj veva oba, da je tisto v postelji prijetno, toda vedi,
da to še najmanj pogrešam. Ko sem sinoči zagledala šopek
rož v tvojih rokah, sem spoznala, da vsaj nekdo ne svetu še
ve, da imam srce, ki tako hrepeni po takšnih pozornostih.
Tega, takšnih pozornosti si želim, a moj Janez, kolikor je
drugače skrben in dober, vedno bolj pozablja na moje srce,
ki ga je včasih tako neizmerno ljubilo. Saj me ima še kar
rad, vendar ne zna nikoli prisluhniti moji duši, mojim
željam in težavam!« Umolknila je, potem je postal njen glas
še bolj boleč in žalosten.
»O, vse bi bilo popolnoma drugače, če bi mu lahko poda-
rila novo življenje, toda oba dobro veva, da se pri nas ne bo
nikoli zibala zibelka. Tudi Janezova mati me je in me še
vedno gleda s prezirom prav zaradi tega. Saj tega, da nisem
sama kriva, če ne morem imeti otrok, tukaj nihče ne
razume, nihče ne ve, kako strašno me ta praznina boli.
Dneve in dneve samo čakam, kdaj pride Janez za nekaj ur
ali dni domov.
Včasih sem se veselila uric, ko je bil končno z menoj.
A on, kot da ne ve ali ne vidi, česa si jaz želim. Rada bi, da bi
kdaj kam skupaj šla, da bi mi prinesel s poti kakšno malen-
kost, ki bi mi povedala, da je nekje daleč v svetu mislil
name!
Ne zna mi dati drugega kot denar, ki ga zasluži in nikoli
ne pozabi naročiti: »Le glej, da ne boš preveč zapravila !«
Razumem, da je skrben in priden, le tega ne razumem, da
,.-je tako hitro odšla iz njega mladost in z njo vse tisto, zaradi
česar sem ga imela prej tako rada. Vidiš Tine, prišlo je tako
daleč, da se pravzaprav nič več ne veselim dni, ko je doma,
saj je vse tako enolično!«
»Nisem si mislil, da si v resnici tako nesrečna,« je zami-
šljeno odgovoril Valentin. »A, če pomislim, sva si zelo
podobna! Zares, podobne duše vleče skupaj neka nevidna
sila. Kdo ve, ali je usoda zares zapisana tam gori?« se je
vprašal in pokazal z roko skozi okno na zvezde, ki so to noč
svetlo žarele in niso najbrž nič vedele o žalostnih usodah
ljudi, na neki daljni, skoraj nevidni modrikasti zvezdici,
kateri mi pravimo Zemlja. Seveda je ura med tem predla
času svojo pot in Valentin se je kar ustrašil, ko je videl, da
bo že tri. Že do avta ima daleč in potem se še pot do mesta
presneto vleče, saj ne bo smel peljati prehitro, ker ga je
toliko popil.
»Veš, Mira, nocoj sva se veliko pogovorila, prav lepo sva ■
se imela, a zdaj moram na pot, ti pa še lepo zaspi in kaj
lepega sanjaj.« »A že greš? Od mene vedno vsi samo odha-
jajo in zdi se mi, kot bi me vsak malo odnesel s seboj, tako
da sem vedno bolj prazna,« je rahlo opijanjena Mira govo-
rila bolj sebi kot Valentinu, ko se je spravljala v posteljo.
Valentin se je sklonil in jo poljubil za slovo, nato se je hitro
nameril proti vratom. Ko je že obrnil ključ, ga je Mira tiho
poklicala: »Tine!« »Kaj je, draga?« »Nikoli ne bom poza-
bila, da si mi prinesel rože in se spomnil name ravno na moj
rojstni dan!«
»Kaj takega! Zakaj mi nisi tega prej povedala?« »Saj ni
važno, lepše se tako ne bi imela! Zdaj le hitro odidi, saj se že
skoraj dani, da te še kdo ne vidi po poti.« »Res je, le za
rojstni dan ti še moram dati poljubček. Če ni skrivnost, bi te ,,
rad vprašal še, katerega praznuješ?« je bil radoveden
Valentin in še enkrat poljubil Miro. »To, kateri rojstni dan
praznujem, res ni važno, vedi le, da se poslavljam od mlado-
sti!« je Mira zamišljeno odgovorila.
»Tega ti še dolgo ne bom verjel!« se je naredil Valentin
malo hudega in brez kakršnega drugega pozdrava odhitel
v noč, ko je zarja na hrvaški strani že jemala temo!
Mira je pomislila: »Vedno najde pravo besedo - res je od''
sile, tale moj Tine!«
Pospravljati se ji ni dalo, samo vrata je zaklenila in se
utrujena potopila v spanec.

il. 7. - 16. Ubrvar IMS
ZA RAZVEDRILO
32
tt. 7. • 1«. fabruar 199S
33
INFORMACIJE
iff. 7. • 16. februar 1995
NASVETI

V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
Se 14 dni časa imate, dragi bralci Novega tednika, da pridno
pošiljate izrezane kupone za anketno nagradno vprašanje lega
meseca. Zadnjo soboto v februarju pa bomo, tako kot je že lep
čas v navadi, v dopoldanskem modnem vrtinčenju na Radiu
Celje ponovno izžrebali srečne nagrajence. In kakšen bo današ-
nji modni nasvet. Kot se spodobi, se bo vrtel okoli mode za
pomlad in poeltje '95.
Uredništvo
Pomladno-poletne
silhuete
Po telegrafskem pregledu
tendenc za modno pomlad-po-
letje 95, si zdaj smemo dovoliti
vzklikniti: »Uf, kakšno olajša-
nje!« Razprave o najbolj mod-
ni dolžini in kroju letos razkri-
vajo le slaboumje ali, bolj milo
rečeno, modno enoumje udele-
žencev takšnih modrovanj.
Oblečemo se lahko torej či-
sto po shakespearovsko - »ka-
kor vam drago...« Seveda pa
vse skupaj le ni tako prepro-
sto, saj določena pravila Idjub
vsej svobodi in individualnem
pristopu k oblačenju vendarle
obstajajo. Za orientacijo se to-
krat ozrimo na pariško modno
prizorišče in si oglejmo tri med
najbolj značilnimi linijami
oziroma silhuetami:
1. Eno samo zapeljevanje! Ve-
soljsko bleščanje plastičnih
materialov, drzni dekolteji in
še krajša krilca, ki pa so letos
kljub temu za nianso spodob-
nejša. Sem ter tja se namreč
dvignejo nad pas, torej celo
skrijejo popek...
2.	Športno in ekološko vzduš-
je, še vedno sta prisotni afri-
ška in indijanska figuralika na
obveznih rustikalnih materi-
alih. Mnoge se boste razveseli-
le ležernih timik in hlač, ki so
lahko ozkega ali širokega, pi-
žama kroja.
3.	Pravzaprav se temu stilu
učeno pravi »Illusion Gar-
ments«, ker pa ime samo pove
manj kot nič, si raje oglejte kar
skico. Gre za romantično de-
kliško sanjarjenje, ki ga je mo-
da na poti skozi čas poiskala
v obdobju empirja, ko je znova
naraščalo zanimanje za antiko
in podaljšano silhueto. Nežno
padajoči materiali pastelnih
tonov, drobceno volanasto
okrasje, draperije, rez pod pr-
smi in obvezni zavezalkani
efekti so lahko prava stvar za
postavna, pa tudi manj po-
stavna dekleta.
VLASTA
Nagradno anketno vprašanje meseca februarja:
KAJ MENITE O DEKLETIH, KI NOSUO SUPER MINI
KRILA?
a)	samozavestne so, poudarjajo svojo lepoto, sledijo modi;
b)	uživajo le v tem, da izzivajo konservativno okolico;
c)	želijo pritegniti pozornost nasprotnega spola;
d	)........................................................
Črna detelja
Boris Jagodic
Črna detelja (Trifolium pra-
tense L.) spada v veliko druži-
no metulj nic, ki šteje približno
400 rodov.
Črna detelja je trajnica.
V zemlji ima kratko koreniko
z zelo dolgimi koreninicami. Iz
nje požene šop pritličnih li-
stov, iz njih pa cvetna in brez-
cvetna stebla. Ta so pokončna,
žlebasta in oglata ter nekoliko
kosmata. Nosijo trojne liste, ki
so spodaj na dolgih peci jih,
zgornji pa so kratkopecljati in
skoraj sedeči. Posamezni listi-
či so jajčasto podolgovati, ce-
lorobi in včasih posuti z rdeč-
kastimi madeži. Cvetovi so
rdeči do svetlo škrlatni in so
zbrani v kroglastem socvetju.
Včasih sta po dve socvetji na
enem vrhu stebla.
Črna detelja cveti od maja
do septembra. Cvetove opra-
šujejo čmrlji, semena pa raz-
širjajo mravlje. Raste po suhih
travnikih, pašnikih, poljih, po
gozdnih parobkih in posejana
po njivah. Izboljšuje zemljo,
ker živi v simbiozi z bakterija-
mi, ki vežejo zračni dušik.
Nabiramo cvetne glavice in
tudi celo cvetočo rastlino. Vse
odtrgane dele moramo hitro
posušiti v senci na prepihu, da
ohranijo svojo svežo barvo.
Vsebuje čreslovine, nekaj
eteričnega olja, saponine,
sladkorje, sluzi, organske ki-
sline in njihove rudninske soli.
Črna detelja diši po medu in
ima sladkoben okus.
Črne deteljo uporablja ljud-
sko zdravilstvo pri težavah
s prebavo, pri prehladnih obo-
lenjih, pri »rumeni« bolezni,
črvičenju v trebuhu, pri belem
toku. Iz cvetov pripravljamo
čaj tako, da vzamemo eno veli-
ko žlico posušenih cvetov in
jih poparimo s tri del vrele vo-
de, pokrijemo in pustimo, da
se nekoliko ohladi. Zasladimo
z žlico medu. Čaj redči gosti
sluz in žene na vodo, zato ga
pijemo pri zastarelem kašlju
ali bronhialnem katarju, lahko
ga tudi grgramo, če nas boli
grlo. Večja količina čaja čisti
ledvice, kar izkoriščamo pri
pesku in kamnih in pri proti-
nu. Čaj spodbuja delovanje je-
ter, da izločajo več žolča in
tako uredijo prebavo. Priporo-
čajo ga tudi bolnikom, ki so
preboleli kakšno hudo bole-
zen, ko so brez teka in brez
prave dobre volje. Sveže cve-
tove lahko namočimo tudi
v dobrem belem vinu. Dobro
zaprto steklenico postavimo
na toplo za 14 dni. Nato teko-
čino precedimo in popijemo po
eno veliko žlico aromatičnega
vina pred jedjo kot aperitiv.
eOlOSKI KOTIČEK
AstroloHime lUANE
Šifra: Happy
famiiy
Pišem vam ponovno z željo,
da bi mi odgovorili. Z možem
že nekaj let živim v srečnem in
materialno urejenem zakonu.
V	prvih letih skupnega življe-
nja naju glede otrok še ni skr-
belo, saj sva bila obremenjena
z delom in drug z drugim.
V	zadnjih dveh letih pa si oba
želiva, da bi se najina družina
povečala, otrok pa ni, čeprav
se za to trudiva. Poiskala sva
tudi že medicinsko pomoč,
vendar niso odkrili pravega
vzroka. Zanima naju, kaj bi
pokazala primerjalna analiza
najinih podatkov. Hvala za
vaš odgovor.
Ivana: Statistika na talnih
astroloških analiz kaže, da so
ljudje, ki so rojeni v znamenju
škorpijona ali pa se v tem zna-
menju nahaja njihov ASC, Me-
sec ali morda os pete ali enaj-
ste hiše v horoskopu, pogosteje
brez otrok ali pa z manj dru-
žinskimi člani. V vašem pri-
meru imata z možem konjimk-
cijo njegovega Saturna z va-
šim Mesecem v znamenju
škorpijona - vse to v petem po-
lju vašega natalnega horosko-
pa. Drugi aspekti vajine sina-
strije pa niso slabi, zato mi-
slim, da bosta otroka imela,
vendar pa so med vama du-
hovne blokade. Zato, da se du-
ša otroka reinkamira k star-
šem, mora biti v energetski po-
vezavi z obema. Glede na ta
močan aspekt, ki ga imata, pa
je težko časovno uskladiti va-
jini energiji - skratka, enkrat je
vaša plodnost večja od njegove
in obratno. Pri uresničitvi te
želje vam bo pomagalo, če si
uredite stike glede na lunine
mene, še posebej močna je
energija drugi dan po prazni
luni - v tem primeru je domi-
nanta moške energije, ob polni
luni pa ženske. V starih astro-
loških spisih je zapisano, da so
otroci, ki so bili spočeti v času
lunine rasti, bolj zdravi, še po-
sebej tisti, ki so bili spočeti
drugega, tretjega in petega
dne mesečeve rasti. V letoš-
njem jesenskem obdobju pa
vam bo energija tranzitnega
Marsa prinesla kar nekaj no-
vosti na področju otrok, pa tu-
di prijateljstev, v glavnem bolj
pozitivnih, tako da se vam
obetajo spremembe v življenju
nasploh. Sicer pa velja - kdor
čaka, dočaka. In najsrečnejši
so zaželeni otroci.
IVložganova juha
Potrebujemo: 300 g možga-
nov, žlico olja, 3 stroke česna,
1 čebulo, šopek zelenega pe-
teršilja, žlico moke, 1,5 1 vode,
1 jušno kocko, sol, poper in pol
kozarca kisle smetane. Posebej
na maščobi prepražimo kru-
hove kocke.
Možgane prelijemo z vrelo
vodo, jim odstranimo kožo, ter
jih drobno sesekljamo. V koži-
co damo žlico olja, segrejemo
ter prepražimo sesekljan če-
sen, čebulo in polovico zelene-
ga peteršilja. Dodatno sesek-
ljamo možgane in vse skupaj
prepražimo. Posujemo z moko
in še nekoliko prepražimo, da
moka nekoliko porjavi. Zalije-
mo z vodo, dodamo jušno koc-
ko, dosolimo in popramo. Vse
skupaj naj počasi vre 20'mi-
nut. Tik preden postrežemo,
dodamo še preostali sesekljan
peteršilj in kislo smetano, ter
ponudimo s kruhovimi koc-
kami.
PIščančJe
presenečenje
Potrebujemo: 500 g perut-
ninske drobovine (želodčki,
srce, jetra, perutničke), 50
g korenja, 30 g zelene, 1 papri-
ko, 1 paradižnik, lovorov list,
sol, poper, žličko olja, žličko
moke, eno malo čebulo, 3 stro-
ke česna, šopek zelenega pe-
teršilja, žličko sladke paprike
v prahu, žlico paradižnikove
mezge, pol del belega vina, sok
polovice limone, pol kisle sme-
tane, 2 rumenjaka in malo mu-
škatnega oreščka.
Perutninsko drobovino zre-
žemo na rezance, perutničke
pa na manjše dele. Damo v ko-
žico, prilijemo liter in pol vo-
de, dodamo jušno zelenjavo,
lovorov list in na rezine 9are-
zano papriko in paradižnik.
Solimo in popramo ter doda-
mo muškatni orešček. Kuha-
mo toliko časa, da se meso
' zmehča.
Vmes pripravimo svetlo
prežgan je iz olja in moke, do-
damo sesekljano čebulo, česen,
sladko papriko in paradižni-
kovo mezgo. Zalijemo z vodo,
razkuhamo in zlijemo k mesu.
Prilijemo še vino, limonin sok
in dodamo sesekljan zelen pe- •
teršilj. Kislo smetano razžvrk-
Ijamo z rumenjakoma in to
zmes dodamo jedi preden po-
nudimo. Če je jed prere<iia, ■
zakuhamo vanjo še vodne žlič-
nike ali riž.
if. 7.-16. februar 1995

INFORMACIJE
Celje	J .. . .
V celjski porodmsruci so ro-
^Iz.: Marjana BUKOVSKI iz
fijjjarja - dečka, Jolanda ELI-
iz Celja - dečka, Andreja
P^VLIČ iz Štor - dečka, Sonja
orLAČNIK iz Zreč - dečka,
^ica ZUPANČIČ iz Ljubne-
ga ob Savinji - dečka in Simo-
na HREN iz Zreč - deklico;
4.2.: Suzana PIRMAN iz
Vojnika - deklico, Tatjana AJ-
jjlHAR iz Sevnice - deklico,
irgtjana OŽIR iz Braslovč - de-
[jico, Nevenka VENINŠEK iz
Rečice ob Savinji - deklico,
parinka KOLAR iz Frankolo-
yega - dečka, Josipa FINZIR iz
j^j-apinskih Toplic - deklico in
milica ČEŠNOVAR iz Bra-
jlovč - deklico;
5.2.: Marija POLAK iz Šent-
jurja - dečka, Marija VIDEČ-
j^lK iz Slovenskih Konjic
- dečka. Jelka AČKO iz Velenja
_ deklico. Lučka JELŠNIK iz
Gornjega Gradu - dečka, Edita
rENIER iz Podčetrtka - dečka
in Darja KRAJNC iz Šmartne-
ga v Rožni dolini - deklico;
6.2.: Zdenka JERMAN iz
Slovenskih Konjic - dečka,
Darja SVETKO iz Polzele
^ dečka, Pavla PUNGARTNIK
iz Vitanja - dečka, Ines SENI-
CA iz Šentjurja - deklico, Dar-
ja OGRAJENŠEK iz 2alca
-	deklico, Urška SRPČIČ iz
Sevnice - deklico in Magda
GUČEK iz Rimskih Toplic
_cicclcfl *
7.2.: Edita KRAMBERGER
iz Zreč - dečka;
8.2.: AmaUja GOJZNIK iz
Goto vel j - dečka, Nataša AN-
TOLINC iz Griž - dečka in
Barbara MUŠIČ iz Celja
-	dečka;
9.2.: Aleksandra GOBEC iz
Gorice pri Slivnici - dečka in
Marinka DROGELNIK • iz
Šmartnega ob Paki - deklico.
Celje
Poročil se je en par.
Žalec
Poročila sta se Milan
KRUMPEJ iz Okonine in Jelka
JELEN iz Ponikve pri Žalcu.
Celje
Umrli so: Alojzi POLAK, 87
let iz Križnega vrha, Nazmi
GAŠI, 16 let iz Celja, Ludvik
KOMPAN, 55 let iz Celja, Le-
opold ZABUKOVŠEK, 52 let
iz Griž, Josip KRIZMANIČ, 61
let iz Rogaške Slatine, Drago-
tin BALANT, 68 let iz Preser-
ja, Ladislav KRAJNC, 64 let iz
Belovega, Terezija ANDRI-
NEK, 66 let iz Slatine pri Po-
nikvi, Matija TURK, 88 let iz
Spodnje Rečice, Ferdinand
VOGA, 84 let iz Paridola, Jo-
žefa KOKOL, 87 let iz Spodnje
Kostrivnice, Ivan HOTKO, 77
let iz Celja, Hermina PLANK,
88 let iz Drage, Martin PRE-
LOŽNIK, 64 let iz Stranic, Al-
bin FELDIN, 71 let iz Tomaža
nad Vojnikom, Linko MREV-
LJE, 83 let iz Mozirja in Mar-
jan DOBOVIČNIK, 59 let iz
Drešinje vasi.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Julij ana KO-
PRIVC, 66 let iz Loke pri Pla-
nini, Terezija TOVORNIK, 86
let iz Loke pri Planini, Janez
GORNIK, 70 let iz Šentjurja,
Mavricij ZORKO, 82 let iz
Šentjurja, Mihael ŠPAN, 90
let iz Visoč in Terezija PER-
ČIČ, 95 let iz Planinske vasi.
Velenje
Umrli so: Franc STROP-
NIK, 79 let iz Šoštanja, Ivanka
ŠTUKOVNIK, 88 let iz Vele-
nja, Martin SAMEC, 58 let iz
Celja, Alojzij ŠKRABE, 55 let
iz Polzele, Jožef KUMER, 68
let iz Velenja, Jožef KROPEJ,
88 let iz Brda, Frančiška ŠLO-
SER, 96 let iz Zgornje Hudi-
nje, Vincenc KROHNE, 70 let
iz Radeč, Ciril JAN, 33 let iz
Škal, Franc JUG, 88 let iz Go-
stince, Stanislav ŠABEC, 85
let iz Malega vrha, Franc VRŠ-
NIK, 85 let iz Raduhe in Mar-
jan PUNGERTNIK, 23 let iz
Plešivca.
Žalec
Umrh so: Ana PUSTO-
SLEMŠEK, 86 let iz Ter, Ma-
rija SATLER, 73 let iz Kal in
Branko ŠIROVNIK, 26 let iz
Zabukovice.
VETERINARSKA DEŽURSTVA
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure
zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na
veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Dežurstvo je organizi-
rano od 14. do 6. ure zjutraj, telefon 0609 616-786. V rednem
delovnem času lahko pokličete na telefon 714-144 in 0609 616-
786. Ambulanta za male živali je odprta vsak dan, razen ob
nedeljah in praznikih, od 7. do 9. ure in popoldan od 16. do
17. ure.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas
veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure,
redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do 19. febru-
arja bo dežural dr. vet. med. Marjan Lešnik, telefon (0609) 616-
978, od 20. februarja dalje pa dr. vet. med. Marija Rup, telefon
(0609) 616-978.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 14. ure vsak dan, od 14. ure
do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.
V času popoldanskega in nočnega dežurstva pokličite na šte-
vilko mobitela 0609 618-772.
I^ŠKI RADIO
od 16. do 22. februarja
četrtek, 16.2. (UKV 97,2 MHz): 6.00-9.00 Dobro jutro, 6.30 Horo-
skop, 7.00 Druga jutranja kronika, zatem Power play, 7.30 Obvestila,
7.45 Smučišča danes, 8.00 Pesem dneva, 8.30 Kultura vabi, 8.45 Iz
poslovnega kovčka, 9.30 Obvestila, 10.00 Poročila, 11.00 Listamo po
časopisih, 11.30 Obvestila, 12.00 Kratka poročila, 12.15 Smučišča
danes, 12.30 Kultura vabi, 12.45 Horoskop za zamudnike, 13.30 Obve-
stila, 14.30 Osrednja poročila, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Power
play, 17.00 Poročila, 18.00 Glasbeni magazin, Jazz&Blues, 19.00 Zadnja
obvestila, 20.00 D.J. Company do 00.00.
Petek, 17.2. (UKV 97,2 MHz): 6.00 do 9.00 Dobro jutro, 7.45 Smu-
čišča danes, 8.00 Pesem dneva, 8.45 Iz poslovnega kovčka, 9.00
Glasbena ura, 9.30 Obvestila, 9.45 RTC Rogla, 10.00 Kratka poročila,
11.00 Listamo po časopisih, 11.30 Obvestila, 12.00 Kratka poročila,
12.15 Smučišča danes, 12.30 Kultura vabi, 13.30 Obvestila, 14.30 Poro-
čila, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Power play, 17.00 Kratka jraročila,
18.00 Oddaja za mlade (vmes ob 19.00 Obvestila), 20.00 Nočni klub
Koroškega radia, 00.00 Na svidenje in Sky Radio.
Sobota, 18.2. (UKV 97,2 MHz): 6.00 Pozdrav, 7.45 Smučišča danes,
8.30 Horoskop, 9.00 Glasbena ura, 9.30 Obvestila, 10.00 Kratka poro-
čila, 10.30 Kultura vabi, 11.00 Listamo po časopisih, 11.15 Hit tedna,
11.30 Obvestila, 11.45 Smučišča danes, 12.00 Osrednja poročila, zatem
Čestitke in pozdravi, 13.30 Obvestila, 14.30 Obvestila, 15.30 Dogodki in
odmevi, 16.00 Power play, 17.00 Kratka poročila, 18.00 Glasba je
življenje, 19.00 Obvestila, 20.00 Nočni klub, 00.00 Na svidenje in Sky
Radio.
Nedelja, 19.2. (UKV 97,2 MHz): 7.00 Pozdrav, 7.45 Smučišča danes,
8.30 Horoskop, 8.45 Verska oddaja, 9.00 Kmetijska oddaja, 9.30 Obve-
stila, 9.45 A Capella, 10.00 Kratka poročila, 10.30 Kultura vabi, 10.45
Odprta meja, 11.00 Koroška kronika, 11.30 Obvestila, 11.45 Smučišča
danes, 12.00 Poročila, zatem čestitke in pozdravi, 13.30 Obvestila, 14.30
Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Polka-Valček-Polka, 17.30
Obvestila, 19.00 Obvestila, 20.00 Nočni klub Oldies but goldies, 23.30
Jazz, 00.00 Na svidenje in Sky Radio.
Ponedeljek, 20.2. (UKV 97,2 MHz): 6.00-9.00 Dobro jutro Koroška,
7.45 Smučišča danes, 8.00 Pesem dneva, 8.45 Iz poslovnega kovčka,
9.00 Glasbena ura, 9.30 Obvestila, 10.00 Kratka poročila, 11.30 Obve-
stila, 11.45 Smučišča danes, 12.00 Kratka poročila, 12.30 Kultura vabi,
13.30 Obvestila, 14.30 Osrednja poročila, 15.30 Dogodki in odmevi,
16.00 Power play, 17.00 Kratka poročila, 17.30 Obvestila, 18.00 Glas-
beni magazin-Tri trojke, 19.00 Obvestila, 20.00 Nočni klub Novi ročk,
00.00 Na svidenje in Sky Radio.
Torek, 21.2. (UKV 97,2 MHz): 6.00-9.00 Dobro jutro Koroška, 7.45
Smučišča danes, 8.00 Pesem dneva, 9.00 Glasbena ura, 9.30 Obvestila,
10.00 Kratka poročila, 11.00 Listamo po časopisih, 11.30 Obvestila,
11.45 Smučišča danes, 12.00 Kratka poročila, 12.30 Kultura vabi, 13.30
Obvestila, 14.30 Osrednja poročila, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00
Povver play, 17.00 Kratka poročila, 17.30 Obvestila, 18.00 Glasbeni
magazin, 18.15 Popek - oddaja za otroke, 19.00 Obvestila, 20.00 Nočni
klub Ročk valjar, 00.00 Na svidenje in Sky Radio.
Sreda, 22.2. (UKV 97,2 MHz): 6.00-9.00 Dobro jutro Koroška, 7.45
Smučišča danes, 8.00 Pesem dneva, 8.45 Iz poslovnega kovčka, 9.00
Glasbena ura, 9.30 Obvestila, 10.00 Kratka poročila, 11.00 Listamo po
časopisih, 11.30 Obvestila, 12.00 Kratka poročila, 12.15 Smučišča
danes, 12.30 Kultura vabi, 13.30 Obvestila, 14.30 Osrednja poročila,
"15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Povver play, 17.00 Kratka poročila, 17.30
Obvestila, zatem Kultura, 18.00 Lojtrca 7 naj, naj, 19.00 Obvestila, 20.00
Nočni klub, 20.30 Jolly Joker, 00.00 Na svidenje in Sky Radio.
it. 7. - 16. februar 1995
INFORMACIJE

it. 7.-16. februar 199S
37
INFORMACIJE - MALI OGLASI
il. 7. • 1«. Mniar 19*5
NOyLT|M|K
MALI OGLASI - INFORMACIJE
38
il. 7. - I«, februar 1««5
i®
i9
MALI OGLASI - INFORMACIJE ■
iff. 7. - 16. februar 1995
RUMENA STRAN

TRAG^Nice
¥ tretje gre ratJo
Velenjski svetniki so
prejšnji teden na svoji seji
vendarle sorodno potelova-
dili in potrdili svoje manda-
te. Zavoljo tako dobre rekre-
acije je končno prišel do be-
sede tudi župan Srečko Meh.
Za to dolgo pričakovano pri-
ložnost si je pripravil že tret-
jo verzijo predstavitvenega
govora...
H/latematlka po
žalsko
Za nekatere žalske svetni-
ke bo očitno treba organizi-
rati kakšen tečaj iz osnov
matematike. Zaradi dobrih
tisoč mark iz proračuna za
proslavo Demosa, bi nekate-
ri najraje obglavili župana
Dobnika. Precej manj pa
znajo računati ali pa nočejo
takrat, ko razglabljajo o sej-
ninah ali ko so zahtevali re-
vizijo občinskega finančnega
poslovanja za minuli dve le-
ti. Če bo sejnina zgolj 100
mark, bodo svetniki ali pa
njihove stranke pokasirale
za vsako sejo 3600 mark.
Povprečne cene revizorskih
firm pa se vrtijo od 30 do 50
tisoč mark. O varčevanju de-
narja iz proračuna tokrat,
začuda, niso rekli nobene.
Prevod prevoda
Vse več tujih podjetij sku-
ša najti nove možnosti na
slovenskem trgu in tudi jezi-
kovne pregrade jih pri tem
ne ovirajo. Če že ne najdejo
slovenskega prevajalca pri
predstavitvah svojih izdel-
kov, pa prav pride tudi tak-
šen, ki klati nekakšno čudno
jugo mešanico. »Saj se mora-
jo razumeti, če so bili tako
dolgo skupaj,« so verjetno
reldi pri podjetju Techom iz
Avstrije na nedavni predsta-
vitvi v Celju. Še sreča, da ni
bilo Gregorja Uraniča!
Oprostite soseda, ali je vaš pes izpred mojih vrat odnesel
moje copate?«
»Nemogoče! Domov je prišel bos!*
Plače
v zamrzovalnik
Franc Avberšek, poslanec
Državnega zbora iz Velenja:
»Hvala bogu, da komisija za
naše plače ne hodi v Gorenje.
Bi lahko kaj hitro dobila
kakšno neumno idejo ob
vseh teh hladilnikih in zamr-
zovalnikih ...
Najbolj znani Laščan
Slovenija in Slovenci bodo
v knjižici Znani Laščani za-
man iskali najbolj znanega
v dosedanji zgodovini La-
škega. Pa čeprav ustreza ve-
čini kriterijev, ki so si jih za
izbor določili avtorji. Rodil
se je pred letom 1940, njego-
vo delo je znano širšemu slo-
venskemu prostoru in celo
izven njega, ustvarjal je lo-
kalno in še marsikatero dru-
go zgodovino, znan in pri-
ljubljen je med znanstveniki,
strokovnjaki, umetniki, pu-
blicisti, javnimi in kulturni-
mi delavci. Kdo? Laško pivo,
vendar!
Kabelske nikar!
Občani v centru Celja si
menda zelo želijo, da bi
S privatizacijo nekaj že spet se zatika,
država v lastništvo očitno preveč se vtika.
Le kaj bo država s svojo lastnino,
poglejmo za vzgled si rajši tujino.
Tam odvzeli ji bodo večino premoženja,
da državljani imeli bi lepša življenja.
Vrata parlamenta se odpro na stežaj,
da vidimo, kje poslanci imajo svoj raj.
Vonj po modrosti je žal že izpuhtel,
nauk o blefiranju nas je prehitel.
A vtisi obiskovalcev so presenetljivi,
da bili le dohodki poslancev bi dosegljivi.
FRANCI C|
končno tudi v njihove domo-
ve prišla kabelska televizija.
»Nikar ne kličite hudiča!«
jim pravijo tisti, ki jo že ima-
jo. V paketu je namreč tudi
program »Učim se dela na
TV« oziroma Celjska kabel-
ska televizija, ki približno
polovico svojega prograi
odstopi županu Jožetu Zi
šku za njegove nastope
najrazličnejših priložnost
Drugo polovico prograi
kažejo auro, ki pa je tudi\
najboljših televizorjih
mogoče zaslediti.	I
V najnovejši Petici (izšla bo jutri) objav-
ljamo še pet novih potnikov, sodelavcev
Stranke šaljivcev, ki bodo kot nagrajenci
Novega tednika potovali 22. aprila z Veselo
karavano v Portorož. Na javnem žrebanju
ob izletu 100 kmečkih žensk na morje pa
bomo 17. aprila na Kalobju izbrali kraj
vsesplošnega srečanja šaljivcev.
Šalo tedna nam je tokrat poslala Marinka
Vošnjak iz Podvina pri Polzeli, zanjo je gla-
sovala tudi izžrebana Metka Arh iz Vodni-
kove 3, Celje. Predlog za tokratni Foto hu-
mor je dal Zoran Mirčič iz Celja.
Šala tedna
Tinka
»Poceni straniščne krta-^
če!« vpije prodajalec ob ce-
sti. »Samo 50 tolarjev, izjem-
na cena! Kupite gospa!«
»Raje ne,« odvrne Tinka. »Pri nas smo se
že tako navadili na papir.«
NIČ žalosti
Sosed sreča sosedo, ki ji je umrl mož in jo
vpraša, kako da ni nič žalostna.
»Zakaj bi bila žalostna? Sedaj vsaj vem,
kje leži vsako noč!«
Na nJIvI
Mož in žena okopavata kuruzo, pa se mo-
žu zahoče malo ljubezni. Žena takoj odklo-
ni, češ kaj bodo pa sosedi z bližnjih njiv
rekli. Mož pa se hitro znajde in pravi: »Ti se
uleži in dvigni noge, jaz pa ti bom dal na eno
nogo klobuk na drugo pa ruto in bodo misli-
li, da sva pri malici.«
Oče In sin
Sin pri desetih letih: »Oče veliko vedo.«
Pri petnajstih: »Kolikor vedo naš oče,
vem tudi jaz.«
Pri dvajsetih: »Saj oče pravzaprav nič ne
vedo.«
Pri tridesetih: »Bi pa morda le enkrat
očeta vprašal.«
Pri štiridesetih: »Oče pa le nekaj vedo.«
Pri petdesetih: »Naš oče pa res vse vedo.«
Pri šestdesetih: »O, ko bi vsaj še mogel
očeta vprašati.«
NI za njo
Dramska igralka pride domov in vpraša
služkinjo: »Ali me je kdo iskal?«
Služkinja: »Samo poštar!«
Igralka: »Je bilo kaj za mene?«
Služkinja: »Ne! Je že poročen!«
¥ avtobusu
V avtobusu reče pijan moški ženski: »Ali
veste, da ste grdi?«
Ženska: »Ali veste, da ste pijani?«
Moški: »Že, toda jaz bom jutri trezen.«
Šale so prispevali: Jože KNEZ iz Štor, Alojz
OBLAK'iz Šentjurja, Bemardka GUZEJ iz
Loke pri Žusmu, Ivan LEBEN-Slavc iz Celja
in Amadej JAZBEC iz Žalca.
»Včas' smo šli v petek na ohcet >špilat<, pa
se mi v ponedeljek še sploh ni ljubilo do-
mov. Dan's je drugač'. No včas' so larme
pobiral' za muzikanta, dan's pa svatje kar
denarnice na mizo dajo, pa muzikanti sami
ven vzamejo, če imajo kaj. Včas' so ta prvi
večer starešine z nevesto spali, danes pa
muzikantje - da so >lep< otroc'. Ja — to jaz
povem že vnaprej, pa tudi to, da je čez
muzikante >šimfat< tak', kot če bi za oltar-
jem klel.«
Tako nam je oni dan pripovedoval Jože
Bohorč, muzikant po srcu in še čem.
»Včas' tudi niso bile tako polne mize in
zgodilo se mi je, da je na mizi ostalo le eno
bedro, ki pa se ga ni upal nihče vzet'. Kole-
gu sem naročil, da naj za hip luč ugasne in
ko sem v tistem trenutku segel po hrani, sem
skoraj brez roke ostal,« je še povedal in
nadaljeval:
Po dve >colngi< sem prinesel iz ene ohceti,
danes tega ni več. Saj še >zmiram< kaj po-
stran' zaslužim, saj je čedalje več abraha-
mov, čedalje več jih gre v pokoj, tu so še
izleti in pikniki. Sicer se pa vidimo na Vese-
li karavani, nagradnem izletu Stranke ša-
ljivcev, in videli boste, da vse kar povem ne
mislim čisto zares.
EDI MASNEC
Ena Iz Ježevega rokava
Jože je šel k spovedi in na župnikovo
vprašanje o grehih ni vedel kaj dosti pove-
dati.
»Si klel?«
»Nisem.«
»Gledal grde slike?«
»Tudi ne!«
»Kaj pa kradel si kaj?«
»No j a... Pri sosedu en'ga malega p^'
šiča.«
»O, ho, ho. To te bo pa kar nekaj stalo- *
očenaše boš zmolil za odvezo.«
»O, ho, ho. Bom hitro šel še po en 'ga, ^
tako poceni že dolgo nisem skozi prišel*
it. 7.-1«. februar 1995