Stev. 150 TRST, v četrtek I. junija ISII Tedaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN Ml ih Mfeljah hi prazalklh ah rt MMfelJklfcrt 9. tjatml* PMUiliu it«T. M pr*daj *jo M S nvi.((Moi)| »mft Makmrnah ▼ Trste is okolici, Gorici, Xnqim, BL Htr«, Postojni, Soiani, Nabroiimi, St. Lmegi, Ttlatim*, ičiai, Dornbergv itd. Zattarol« IWv. po S tri (1# aU4> ••LASI SE RA6UNAJO NA MIUMCTM t BlltlUl 1 kolon«. OENE: Trgovin«« lm ikitf agUri m • at. ««» •oorinice, zahval«, potloaico, oglui 4nanu ssto4ot m M rt. mm. Zo otIsm t tekrtm Orta 4o S rrrt 29 K, rmkm oodaljna Trata K 2. Moli ogla« p« 4 atot. hinii, oaj-maaj pa 40 stol. Oglasa sprejema Iaaaraial oMolok aproro »Edinosti*. — Plačaj« ao iakljmčn« la opravi „Stiaoati". ■ .. Plačljivo la atoiljiva v Tra»a.--- CPINOST NAROČNINA ZNAŠA *amit 34 K, pol lata n K, S aaaaooo • K; aa mm- i iapoalama lmhhi, aa aprara ao ozira. MMi*4ii]ai lateajo jmonr1 atom«: aa oalo Boto Ini «*aa, m hi lota Km «-••. U 4m§M aa| aa podajo aa uodiiftr« liata. Hafraaka- *aaa ptaaa aa aa aprafaaa|a la rakaplal aa aa vraiala [■■■ Ikiti i, afiaaa la ratiaaaaa^aja poimali aa apvara liata. UmranfiTVO I allaa Marfla Calattl It (Maraial rfaa) ■ ~ la odgoTorai orodmik tTKPJLFT G9VTM1. Ltataik Hala „B4iaortu. - MaliamiU Tlakama „Edino*" a m aaaajaaiaa poroitrom ▼ Trata, alioo CMargia GalaM ttar. 18. ., FaHaa-kraaHaKal rata« R. M1C52. TELETOM H IV57. Politično društvo „Edinost" sklicuje za danes, dne 1. junija 1911| ob 8. uri zvečer v gledal, dvorano „Nar. doma" v Trstu volilen shod za uradnike in nastavljenee (državne in zasebne) DNEVNI RED: Državnozborske volitve. Poroča g. dr. O. Ryb&f. Podpisani odbor vabi najuljudneje gg. uradnike in nastavljence - volilce vseh kategorij na omenjeni shod. ODBOR pol. društva „Edinost". Politično društvo „Edinost" v Trstu vljudno vabi vse volilce, posebno pa volilce I. in IV. volilnega okraja na volilni shod, ki se vrši v petek, dne 2. junija t. 1. ob 7. uri zvečer pod milim nebom na zemljišču g. Ivana Prelog pri Sv. Jakobu (blizu cerkve). DNEVNI RED: DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE. Politično društvo „Edinost" v Trstu ▼abi vse volilce na volilni shod, ki se bo vršil v soboto, dne 3. junija t. 1. ob 7. uri zvečer pod milim nebom na travniku pred železničarskimi hišami v ulici Beilosguardo. DNEVNI RED: DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE. BRZOJflUNE VESTI. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 31. Zbornica je nadalje-1 vala splošno debato o naučnem proračunu. — Posl. Neugeboren (delavna stranka) je označal kakor eno najvažnejih nalog države, da prične z vsemi sredstvi boj proti tuberkulozi in alkoholizmu. — Posl. Bakonyi (Justhova stranka) je priporočal, da bi se ustanovilo tretje vseučilišče v Debrecinu in reformiralo pouk na srednjih šolah. Kralj Nikola obišče sultana. CARIGRAD 31. Črnogorski kralj Nikola obišče letos sultana v Carigradu. Čas obiska bo določen, ko se sultan povrne iz Makedonije. Fran KoSut bolan. BUDIMPEŠTA 31. Fran Košut se je danes ob 4. uri zjutraj onesvestil. Pozvana zdravnika Miiller in Angyan sta konstatirala, da je stanje Košutovo opasno. — Opoludne se je počutil Košut nekoliko bolje. Zrakoplovna tekma Pariz-Rim. GENOVA 30. Aviatik Beaumont je dospel semkaj ob 7. uri zjutraj. PIZA 31. Frey, ki je zjutraj rano osta-vil Genovo, je ob 7. uri dospel na neki travnik tukajšnjega aerodroma. Njega aparat je pa zadel na neki drog, vsled česar se je zlomil propeler. Frey se je lahko poškodoval na levem očesu. SAN ROSSORE 31. — Aviatika Beau-monta so zagledali tukaj ob 9.30 dopoludne; letel je v nepravi smeri proti Pizi, kjer se je spustil na tla v tamošnjem aerodromu, kjer se nahaja aparat Freyev. Beaumont in njegov aparat sta nepoškodovana. RIM 31. —Aviatik Garros se je danes malo pred 5. uro zjutraj dvignil v Pizi in odletel proti Rimu. Med Cecino in Castagnetto se je aparat pokvaril, padel _na tla in šel pri tem popolnoma na kose. Železniško osobje nekega tovornega vlaka je teklo aviatiku na pomoč, vendar je ostal Garros nepoškodovan in se je vrnil v Pizo. SAN ROSSORE 31. Aviatik Beaumont se je dvignil ob 1 uri, da proleti proti Rimu, kamor se nadeja dospeti, ne da bi se mu bilo treba kje ustaviti. RIM 31. Beaumont je danes ob 4. uri popol. ob živahnih ovacijah zbrane množice dospel na tukajšnji aerodnom. Štrajkovsko gibanje na Reki. REKA 31. V delavskemu domu je bila predpoludne zaupna konferenca pristaniških delavcev, na kateri je bilo sklenjeno, da delavci opoludne ustavijo delo. Zvečer bo zopet konferenca, ki ima skleniti splošni štrajk. Ako se to zgodi, odpustijo delodajalci vse delavce. REKA 31. Delegatje delavskega društva so pozvali moštvo parnikov „Adrie", naj prične štrajkati, vendar brez vspeha. Kapitani Ungaro-Kroate so se izjavili solidarnimi z ravnateljstvom in odobrujejo, da se je odstranilo nemirne elemente. Danes sta dospele semkaj vojna ladija „Vesta* in tor-pedovka št. XXXI. — Pri pristaniški oblast-niji se ponujajo novi delavci, ki so pripravljeni delati. Neki Grk se je ponudil, da privede iz Grške toliko strojevodij in kurjačev, kolikor je potrebno. Ungaro-Kroata je sklenila žnjim pogodbo. Danes je Grk odpotoval v Patras in se tekom 8 dni povrne semkaj z grškimi mornarji. Cesar v Godollo. j GODOLLO 31. Cesar se počuti iz-! vrstno in je predpoludne delal kakor po navadi. Ako se popoludne vreme razjasni, se vladar odpelje na izprehod. Opoludne je dospel semkaj ministerski predsednik Khuen-Hedervary in je bil ob 1 uri pri cesarju na avdijenci. Cesar odpotuje jutri ob 1. uri popoludne na Dunaj. Avstro-ogrska unanja trgovina. DUNAJ 31. Po statističnem izkazu trgovinskega ministerstva o unanji trgovini avstro-ogrskega carinskega ozemlja je znašal uvoz za april 255" 1 mil. kron, izvoz pa 194 8 mil. kron, torej plus 2 4 mil. kron PODLISTEK. kinjo, da sprovede poljskega viteza v so-i sednjo vsprejemno sobo, sama pa je prijazno naročevala Aluši, naj hiti obleči jo v i belo svilnato krilo z dolgo vlečko, k temu I jopič spredaj globoko izstrižen, z dolgimi vzdignjenimi rokavi in pas okrašen s smaragdi in rubini, v par trenotkih je, v licu Češka Magdalena. Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal ^ ^mjoč" prifazen' nasmeh,^ doTtojaJnstven?m Ferdinand Schulz. - Poslovenil H. V. [ korakom vstopila v sosednjo sobo kakor bo-_ ginja krasote in ljubezni v očigled svojemu 1 neznanemu gostu. Nadaljno premetavanje dragocenih, z j Le-ta je z lahnim poklonom pristopil in vsem sijajem in vsemi okraski prenapolnje- dejal: »ih oblek, ni dovelo k boljšemu vspehu. j „Najboljše bo, če skrajšam uvod. Ti bi Gospa Kristina je bila vedno nezadovoljna me sama več ne poznala, Kristina... s svojo zalogo oblek, in ne bilo bi možno j »Kdo si, gospod, da se drzneš z me-proračunati, do kake stopinje razkačenosti noj tako govoriti !* je gospa Kristina, prese-bi se bila razvila njena jeza proti prestra- nečena po tem nagovoru, prekinila govor šeni Aluši, če bi ne bila v sobo stopila j prišle ca. druga oseba iz mnogoštevilne domače žen-j „Če bi me pustila dogovoriti, bi bilo oziroma manj 4*2 mil. kron nasproti lanskem letu. Uvoz od januarija do aprila znaša 1003*2 mil. kron, izvoz pa 745 5 mil. kron, torej plus 25 9 mil. kron oziroma minus 7*4 mil. kron nasproti lanskemu letu. Trgovinska bilanca od januarija do aprila pokazuje pasivum 257*7 mil. kron (nasproti 224*4 mil. kron v lanskem letu). Diaz odpotuje na Špansko. NEW-JORK 31. Glasom neke brzojavke iz Veracruza odpotuje nocoj bivši predsednik Diaz s svojo rodbino na parniku „Ipiranga" na Špansko. Ustaja v Albaniji. SOLUN 31. Črnonogorci so zgradili pri Momaku utrdbe in so odposlali tjakaj čete. Turški obmejni poveljnik je proti temu protestiral, ker smatra Momako za turško ozemlje. Črnogorski obmejni komisarji so pa nasprotnega mnenja. Maroko. PARIZ 31. „Ag. Havas" poroča glede Maroka, da ni niti za trenotek obstojala kaka razlika mnenja med členi vlade, in so vsa tozadevna poročila „Figara" neresnična. Ruska nota v italijanski zbornici. RIM 31. Na vprašanje posl. Galli, seje li Italija priključila ruski noti na Turčijo radi Črnogore, je odvrnil državni podtajnik za unanje stvari Di Scalea, da so dotično noto provzročila le čutstva človečnosti in odkritosrčna želja, da se ohrani mir. Gre za obmejni incident, na katerem sta interesirane izključno le Turčija in Črnogora, ki se pa sporazumeta prijateljskim potom. Bruselj 31. V premogovniku Qua-regnon se je včeraj utrgala zemlja, vsled česar je bilo zaprtih v rovu sedem delavcev. — Ker jih ni bilo dosedaj možno rešiti, se je bati za njihovo življenje. Dunaj 31 Cesar je izrekel svoje priznanje za izvrstno poslovanje markizu Palla-vicini-ju, ki je zastopal grofa Aehrenthala za časa njegovega dopusta. Vormacija 31. Med silno nevihto, ki je razsajala v enem delu rensko-hesenske pokrajine, je pri Gimbsheimu treščilo v neko kočo, v kateri je bilo sedem oseb. Enega delavca je strela ubila, 6 jih je pa osmodila. Pariz 31. Med mestoma Albi in Va-lence d' Albigeois je neki romarski vlak, v katerem je bilo mnogo deklet, trčil skupaj z drugim vlakom. Troje deklet je bilo ubitih, 15 pa težko ranjenih. Dunaj 31. „Fremdenblatt" poroča iz Londona, da je bil v Glasgowu na velikem shodu proglašen generalni štrajk monarjev. Ta sklep je odobrilo 10.000 mornarjev. Čeljabinsk 31. V mestecu Šumiha so pogorela skladišča blaga in 40 hiš. Škodo cenijo na okolu pol mil. rubljev. Tebris 31. Po inicijativi tukajšnjega turškega generalnega konzula je tukaj ustanovljena turška trgovinska zbornica. Urfa 31. V vasi Karaulowka je pogorelo 300 hiš in mnogo zalog žita. Zgorelo je tudi mnogo živine. Dunaj 31. Kardinal knezonadškof dr. Gruscha slavi jutri 20-Jetnico, odkar je bil imenovan kardinalom. Že danes je došlo ju-bilarju mnogo čestitk. Sofija 31. Danes je bila podpisana avstrijsko-ogrsko-bolgarska konzularna po- ske družine z naznanilom, da prosi za po- tvoje vprašanje nepotrebno,- je nadaljeval govor z gospo Kristino Rokyčansko vitez v poljski obleki, ki prihaja, kakor sam trdi, od dvora z važnim poslanstvom. V trenotku se je spremenila slaba volja gospe Kristine. Mračnost je izginila iz nje-■ega krasnega lica; najprijaznejši nasmeh je vitez z mirnim glasom. „Domeš! Ali si ti to v resnici?" je odstopila od njega dva koraka proti vratom, skozi katera je bila vstopila. „Ne prestraši se me, Kristina!" in vitez je brez vabljenja sel na bližnji stol. „Sem zažarel na njem, oči so svetile v pričakova- Domeš. Vidno je, da se nisem do sedaj nju in radostni nadi, postava se je vzravnala' toliko spremenil, da Še nisem toliko pal, da v mladinski svežosti. Hitro je poslala služ- bi me ne spoznala." „Kaj hočeš pri meni ?" ga je vprašala strogo, vsa zmedena nepričakovanim prihodom nekdanjega, v siromaštvo dovedenega in potem zavrženega ljubimca. „Ne boj se," je govoril Domeš dalje z istim glasom. „Nisem prišel radi tega, da bi ti morda kaj očital radi onega, kakor si se vedla proti meni. Tožil nisem nikdar tebe, ampak svojo neprevidnost in neizsku-šenost, ki je uzrla angelja tam, kjer je stalo samo navadno pozemsko ustvarjenje..." „DomeŠ !* je vskliknila jezno, opotekajoč se nazaj in iščoč s tresočo roko kljuko vrat v sosednjo sobo. „Moram poklicati..." „Ne prenagli se, Kristina," je miril vitez, ne da bi se maknil z mesta. „Gotovo bi se sama najbolj kesala te neprevidnosti." „Reci hitro," se je oprijela mizice, „čemu si prišel k meni." „Da ti zlo poplačam z dobrim." „Zglasil si se, da prihajaš od dvora..." „Nisem lagal, nisem uporabil nobene zvijače, da pridem v tvojo hišo." „In z važnim poslanstvom ?" je vprašala in ni mogla obvladati svojega glasu, ki se ji je tresel v notranjem nemiru. „Vsaj za-te je gotovo važno," je dejal Domeš. „Ampak sedi," ji je namignil na stol, ki je stal poleg mize, „in slučaj me z godba ter pogodba glede izročitve zločincev. Ministerski predsednik GeŠov je priredil obed na čast tukaj mudečemu se avstroogrskemu delegatu. _ Govori naših kandidatov na velikem shodu minolega ponedeljka v „Narodnem domu". II. Govor dr. Ryb£fe. (Zaključek.) Ne bom razvijal programa na široko; saj je že očrtan v ravnokar prečitanem manifestu — kolikor je to možno na tesnem prostoru. Le nekoliko spopolniti hočem ta manifest. Mi smo se vedno čutili kakor pripadnike velikega naroda, katerega selišča sezajo od Gospe Svete preko Balkana do Carigrada. Mi nismo delali nikoli razlike med posamičnimi jugoslovanskimi plemeni. Vedno smo nastopali skupno, skupno trpeli in skupno slavili vspehe in zmage. Zato smatram kakor dober omen, kakor dobro znamenje, da je na prvem mestu, na čelu naših kaudidatov mož, ki je bil vsikdar nositelj ideje te naše skupnosti. Če tudi v bodoče ne bomo poznali plemenskih razlik, če bomo vsikdar nastopali kakor en narod, če bomo vsikdar stali v eni vrsti, bo zmaga naša. Medsebojne boje prepuščamo drugim v drugih pokrajinah. Ko bi se že sedaj začeli deliti v politične stranke — tako cepljenje bi bila naša smrt. Mi na tržaškem ozemlju se moramo izogibati vsemu, kar nas ločuje. Izkazovati moramo spoštovanje vsakemu poštenemu političnemu prepričanju, ker sicer bo triumfoval le naš skupni nasprotnik. Ta točka mora ostati nespremenjena v načrtu našega delovanja, marširati moramo skupno vsaj dotlej, da bo vržen sovražnik ob tla. Še nečesa ne smemo pozabiti. Prišli so med nas neki proroki, ki propovedujejo boj — ne za naš narodni obstanek, za naš razvoj in napredek, ampak razredni boj ter hujskajo en stan proti drugemu. Ako bi mi slušali tak evangelij, potem bi sovražnik pobil en stan za drugim — vseh. Mi pa nočemo le tem prorokom na ljubo odnehati od ljubezni, ki nas združuje vse za složno delo za skupni obstanek. Vseh nas naj ujedinjuje ideja, koristiti svojemu narodu! Ne slušajmo naukov, ki bi nas pahnili v nesrečo. Nas tu je le malo — ako bi se klali med seboj, bi se sovražnik kmalo radoval nad našo propastjo. Ker smo še mlad narod, v začetkih svojega razvoja, moramo koncentrirati vse svoje sile. Slušajmo torej svoj dosedanji evangelij: ljubimo se vsi med seboj! Če se bomo držali tega načela, ne treba se nam bati za svojo narodno bodočnost. Trdno vero imam, da ga ni med nami nobenega, ki bi hotel odložiti orožje v tem hudem odločilnem boju. Mi smo bili med tržaškimi strankami prvi, ki smo začeli z agitacijo za predsto-ječe državnozborske volitve, a s proglašenjem kandidatov smo zadnji. To dokazuje, da smo dobro premislili, predno smo se odločili za imenovanje kandidatov. Niso pa bili tu oziri na osebe, ampak le na korist stvari. Osebe naj služijo ideji! Zato pa je tudi vam volilcem v dolžnost, da se ne odtegujete vršenju svoje narodno dolžnosti ono hladnokrvnostjo, s katero znaš odpravljati svoje žrtve. Radi stare ljubezni ti svetujem popolnoma trezno razsodnost..." „Zakaj me trpinčiš?" je vskliknila skoro v omedlevici. „Nestrpna!" je odvrnil Domeš s trpkim naglasom. In pomaknivši svoj sedež bližje k njej, je dejal z nekoliko pridušenim glasom: „Poznam ves tvoj sedanji način življenja... Prodajaš svojo lepoto... Kupca imam zanjo..." Gospa Kristina je povesila pred njim oči in molčala. „Prinašam ti ponudbo, kakoršno si dosedaj težko imela..." Blisnila je nanj izpod trepalnic z ognjenim pogledom. „Vidiš, da sem pozabil vse, kar se je pred petnajstimi leti dogodilo med nama," se je zasmejal divje, mahnivši z desnico nad glavo, kakor bi hotel prepoditi zadnje ostanke žalostnih spominov, „in da ne zahtevam tvoje naklonjenosti za-se niti v sedanjosti... Prihajam k tebi s poslanstvom svojega kralja..." „Kralja Kazimira?" Gospa Kristina se je naglo dvignila s sedeža in stala tesno pred Domešem. „VeŠ, da sem samo v njegovi službi," je pritrdil. (Pride še.) Siran II. „EDINOST" št. 150. V Trstu, dne 1. junija 1911. morda le zato, ker temu ali onemu morda oseba tega ali onega kandidata ne ugaja in si je morda želel koga druzega. Mi smo tu kakor v trdnjavi. — Kakor smatrajo v trdnjavi vsakogar, ki bi hotel govoriti za predajo sovražniku, za navadnega izdajico in £a dajajo — ustreliti, tako velja tudi za nas: kdor ni popolnoma z nami in kdor za predstojeće volitve ne bi napisal na glasovnico naših kandidatov, ta ni naš in smatrati bi ga morali za izdajico. Vsi na krov in zmaga bo naša! 0 obsodbi dra. Hinkoviča piše „Pokret" : Obsodba mogotcev nad enim — junakom! V resnici je proklamirana osveta zlih nad jednim dobrim. Osveta zlobe nad poštenjem. Pol leta naj bo ječal v temnici jeden najboljih. — Vse hoče nasilnik prostituirati. Ničesar ne sme ostati nedotakneno od perverznih njegovih pohlepnosti. V Rusiji, ko je vladal krut absolutizem, so ostajala sodišča na potrebni višini, ne opljuskana od valov političnih strasti. Reševala so atentatorje, ako so bili idejalni motivi njihovega čina očividni. Absolutisti so se morali zatekati k vojnim sodiščem in so potem administrativnim potom preganjali in ubijali borilce za svobodo. Dežela, ki je izgubila vero v sodišča, kateri so sodnije oblatene — nima ničesar več izgubiti. Dežela, v kateri so sodnije elastično, pokorno orodje za vsako nasilje, v kateri sodnije vsako maščevanje nasilnikov ode-vajo v svečano formo „zakona" — taka dežela je pala na najnižo stopinjo. Narodu v njej je odvzeta vsaka pravica do življenja kakor naroda . . .! Pokopana je vsaka pravna disciplina. Beseda „zakon* v ustih oblasti postaja v zasmeh. A kaj ostaja še potem kakor temelj urejene države? Mari policijske sabljice in kopita okonjenih ? ! Žalostno ali resnica je, da so bili povodom obsodbe Hinkovića oni demostranti na Zrinjevcu edini predstavitelji nezadušene pravne vesti v narodu. Boginja pravice je bila pregnana iz sodnice in pobegnila je na ulico, a tam so jo Tomaši-ćevi policaji prijeli „v imenu zakona* . . . ! Edina tolažba za vsakega poštenega človeka v tej deželi je razburkano javno mnenje. Proces Hinkovićev je pretresel celo tudi vspavano vest Tomašićevih pristašev. Tomašićev režim spoznavamo Šele prav po njegovih orgijah korupcij in nasilja v Hrvatski in ne po njegovih nevspehih nasproti Ogrski. Mari so mu Madjari zapovedali: proganjajte Hinkovića, gonite hrvatske uradnike iz njihove domovine, zapirajte urednike, dajajte nagrade iz deželnega denarja svojim familijam, povspešujte nesposobne in zapostavljajte zaslužne?! itd. — Vse to je v njegovi naravi, v njegovi moči. Dan na dan sramoti naše pravosodje in proganja njih, ki še jedini rešujejo ugled Hrvatske, boreč se proti tej prostituciji, ker se nočejo zadušiti v tem blatu . . . Javno mnenje se je močno razburilo. Ogorčenje radi te sramotne obsodbe je zajelo vse kroge. A vsi oni, ki so sodelovali na tem, občutijo to — povešenega pogleda hodijo mimo ljudi. Sramujejo se, ker — prodavši sebe in svojo čast — tako služijo tiraniji.... In ko so oni tako pobiti, more Hinković, obsojeni „zločinec", ponosno gledati vsakomur v lice in že se svojim pogledom pobija danes nekaznjive zločince. Iz tega procesa je izšel, ožigosan sramotnim žigom krivoprisežnika, glavni inspirator in aranžer političnih procesov . . . Mirko Košut it. Ni mu izostala kazen. Vstopivši v dvorano kakor tožitelj je izšel iz nje strt pod neusmiljenim, nepričakovanim udarcem krute Nemeze, kakor obsojen delikvent. S tem procesom je obsojen ves Tomašićev režim. Da, še je pravice na svetu ! Ali ta je daleč od sodne dvorane v Hrvatski. Dr. Hinković priobčuje zahvalo najprej svojim tovarišem, ki so vsprejeli njegovo stvar za svojo in mu bili ob strani v najtežavnejih trenotkih njegovega življenja. Do seda} nepoznanim načinom v zgodovini pravosodja so pred očmi vsega kulturnega sveta izkazali zaupanje in stanovsko solidarnost so-drugu, simpatije in ljubav človeku, oduševljenje za pravično stvar. Ta sijajna manifestacija tovarišev, ki so prvi poklicani, da sodijo o njem, paralizira tisoče proti njemu izrečenih obsodeb. Hoteli so mogotci, da izkusi on na sebi pregovor, kako godalo po prstih bije onega, ki — resnico godi. Ob tej dragoceni moralni pomoči tovarišev pa je postalo godalo v njegovih rokah kladivo, pod katerega udarci se zvijajo vsi oni, ki so hoteli udušiti, kar se uduŠiti ne da: resnico in pravico ! Dr. Hinković zaključuje : Usoda me briše iz Vaših vrst. Ali jaz ostajam z vsem srcem do kraja življenja z Vami, ki ste bili z menoj ! Hvala! OBSOJEN RUSKI GENERAL. Pred moskovsko sodnijo je končala predvčerajšnim 16 dni trajajoča obravnrffra proti bivšemu moskovskemu mestnemu glavarju generalu Reinbotu In njegovemu pomočniku polkovniku Korotkiju radi zlorabe uradne oblasti. Obsojena sta bila vsak v eno leto zapora. Zgodilo se je to prvikrat v Rusiji, da je bil javni funkcijonar obsojen zato, ker je zlorabil svojo oblast. Zato je pa tudi ta proces velezanimiv prinos k razmeram, ki vladajo v Rusiji in za način, kakor se gotovi javni funkcijonarji ponašajo. Zakaj ne smemo morda misliti, da je Rein-bot osamljen. General Reinbot je kot moskovski mestni poglavar za časa izjemnega stanja svojo moč zlorabljal v izsiljevanje, ter v to, da je etabliral strahovlado, pod katero se ni čutil nihče varnega. Priče iz vseh slojev moskovskega prebivalstva, ki so bile zaslišane, so pripovedovale naravnost neverjetne stvari o delovanju generala Reinbota. Vse klube je obložil z davki, katere je bilo treba točno plačevati. Koncesije za shajališča je dajal le proti plačilu visokih zneskov, gostilničarji in hotelirji so morali plačevati gotove zneske in celo fijakarji so morali plačevati določene svote. Kdor se pa ni pokoril, je prišel v nevarnost, da ga Reinbot da zapreti ali izgnati. Hišnega posest-i nika Jermolajeva, ki je dal Reinbotu v najem eno hišo za policijo, je dal Reinbot zapreti več mesecev, ker je zahteva! plačilo kakor je bilo v pogodbi! Več ljudi je dal Reinbot izgnati v Sibirijo samo zato, ker so mislili, da imajo neke državljanske pravice. Sodna razprava je dokazala, da so bile vse omenjene obdolžitve resnične in zato je sodnija prisodila generalu Reinbotu in njegovemu pomočniku Korotkemu po eno leto ječe. S tem, da je bil Reinbot obsojen, je ministrski predsednik Stolypin dokazal, da ima resno voljo, začeti resno pometati s korupcijo, ki vlada v ruski birokraciji, da hoče storiti konec nasilnostim te birokracije, ter napraviti iz Rusije res moderno in ustavno državo. In to bi bil res že skrajni čas. Dnevne novice. Stoletnica avstrijskega civilnega zakonika. Danes je sto let, odkar je stopil v veljavo avstrijski civilni zakonik. Nova odredba c. In kr. vojnega mi-nisterstva glede učenja jezikov. — Po najnoveji odredbi c. in kr. vojnega mini-sterstva bodo morali v bodoče vsi častniki in praporščaki s posebnim izpitom dokazati znanje drugega narodnega jezika. Popolno znanje in obvladanje polkovnega jezika bo v bodoče eden najvažnejih predpogojev za povišanje v službi. Te odredbe so izlasti v zvezi z uvedbo dveletnega službovanja, ker se bo moralo moštvo v bodoče v dveh letih naučiti vse ono, kar se je do sedaj učila v treh letih, in zato je potrebno, da znajo inštruktorji — častniki — popolnoma jezik, ki ga govori moštvo. V to svrho se uvedejo za častnike učni tečaji, v katerih bodo morali spopolniti poznovanje dotičnega polkovnega jozika. Na koncu tečaja se bodo pa morali podvreči izpitu pred posebno komisijo, ki jej bo predsedoval kak general. — Vse te odredbe stopijo takoj v veljavo. Volilno gibanje. NA GORIŠKEM. Iz Gorice: Nemci so nabili po Gorici lepake, ki kličejo nemške volilce na shod dne 2. junija t. I., na katerem postavijo svojega števnega kandidata za državnozbor-ske volitve. V oklicu pravijo, da jih kliče na volišče narodna in patrijotična dolžnost. Nemški kandidat bo Adolf K r o p s c h, vpo-kojeni inšpektor južne železnice. To je prvič, da se drznejo Nemci postaviti lastnega kandidata v Gorici. Seveda, nad — 200 glasov ne spravijo skupaj, vendar je nemška afirmacija značilna za goriške razmere. Kdo bi bil kaj tacega še pred leti pričakoval ? Goriškim Slovencem more nemška kandidatura samo koristiti. Doslej so namreč Nemci vedno glasovali z Lahi, in so tako večali njihovo število. Takrat bomo vsaj lahko šteli, koliko je pristnih laških glasov. V Brdih, v kolikor spadajo k laškemu volilnemu okraju, so že na delu goriški laški liberalci. Godi se, kakor smo mi pred tedni napovedali: laški liberalci upajo in računajo brez druzega na pomoč Gregorčiča. Kakor smo poizvedeli, sta bila povabljena v Gorico k županu Bombigu dva briska veljaka, ki bi naj prevzela agitacijo za laško-liberal-nega kandidata v slovenskih Brdih. Kako sta se domenila, nam ni znano. Vsekakor pa naj bodo Brici oprezni. Upamo, da ne bodo hoteli večati Števila laške irredente iz Gorice. _ Domaće vesti. Državni sodni izpit je napravil dne 27. t. m. na vseučilišču na Dunaju cand. iur. g. JosipJurca iz Koprive. — Čestitamo mlademu in že sedaj jako delavnemu gospodu. Iz c. kr. orožniške službe. Polkovnik Ignacij C r i s t o p h, poveljnik deželnega orožniškega poveljstva štev. 7 v Trstu je vpokojen in mu je ob tej priliki podeljen vitežki križec Fran Josipovega reda. Konzularne vesti. — Cesar je podelil exequatur novoimenovanemu nemškemu konzulu v Trstu dr. H. Juliju Wickel in novoimenovanemu Španskemu konzulu dr.u Er-nestu Freire y Maria. Nekoliko o delovanju bivSih trž. drž. poslancev. Kakor svoj čas v mestu tako so socijalisti začeli sedaj po okolici na najdrzneji način mamiti naše ljudi. V mestu jim ljudje ne verjamejo več, tako, da so socijalisti sami postali že bolj krotki in si ne upajo več na dan s svojimi prejšnjimi frazami in obrekovanji. Tim več pa mamijo sedaj po okolici, misleč, da je naše ljudstvo tako nevedno, da jim bo kar tako sedalo na limanice. Z neverjetno predrznostjo govore ljudem razne neresnice, pri čemer jim prednjači kandidat, ki bi moral kakor inteligent imeti vendar nekoliko več smisla za zahteve lojalnosti v politični borbi. Tako kričijo na pr. sedaj na svojih shodih, da so „narodnjaki" krivi, ako je nastala draginja, da so oni krivi, ako se ni še sklenilo starostno zavarovanje („penzija") za delavce in slično. Kako grda in krivična so ta obdolženja, ve vsakdo, ki le količkaj pozna delovanje naših zastopnikov v državnem zboru in mestnemu svetu in ono socijalistov. — Ti poslednji so menda že pozabili, kako so oni 1. 1907 pred volitvami neštetokrat zagotavljali volilcem, da se takoj odpravi vsa draginja, da dobi vsakdo svoj kruh, ako le izvolijo socijalistične kandidate! In res je prišlo iz vse Avstrije 87 soc. demokratičnih poslancev v državni zbor, več nego iz katerekoli druge stranke. Ali se je res draginja odpravila ? Ravno nasprotno : vsi čutimo to vedno rastočo draginjo v vseh stvareh. Će bi hotel biti človek hudoben, bi skoro rekel, da so nam ravno socijalisti prinesli to draginjo. Mi nočemo biti tako zlobni, akoravno ne bi se s tem mnogo pregrešili proti resnici. — Vprašati hočemo le, kaj so socijalisti storili, da se draginja odpravi ?! Nič in dvakrat nič. Le prazne, po tri ure trajajoče govore so držali v državnem zboru, ne da bi pri tem kaj pametnega nasvetovali, ne da bi enkrat povedali, kako naj se draginja v resnici zmanjša. Kar se je v tem oziru sklenilo, to ni prišlo od soc. demokratičnih poslancev, temveč od drugih strank. Tako je bila inicijativa za zakon o podporah in posojilih za zidanje cenih stanovanj, dana od poljske strani. S tem zakonom se je v omenjeno svrho dovolilo 25 milijonov za posojilo in 200 milijonov za garancijo. Zakon za podporo družinam tistih, ki so poklicani na orožne vaje, so izposlovali zastopniki drugih strank brez socijalistov. Podpore v svrho pospeševanja živinoreje, podpore za nakup sena, podpore za kraje poškodovane po ujmah, in razne druge kmetijske potrebe so istotako izposlovali drugi poslanci, včasih celo proti socijalnim demokratom, ki niso hoteli uvideti, da se s pospeševanjem živinoreje omogočuje produkcijo veče množine mesa in s tem nižje cene. Kako pa skrbijo tržaški socijalisti za zmanjšanje stanovanjske draginje, to vemo dobro iz zadnjega zasedanja našega deželnega zbora! Oni hočejo, naj se uvede nov davek na zemljišča, oni hočejo, naj se naloži posestnikom hiš in zemljišč stroške za nove ceste in za razširjenje cest ! — Mari bodo ti hišni posestniki te nove davke in stroške plačevali iz svojega žepa ? ! Gotovo jih naprtijo zopet najemnikom, kakor so jim že vse dosedanje davke naložili ! Naš bodoči poslanec dr. Rybdr pa je, kakor znano, v državnem zboru stavil predlog, naj se hišne posestnike, ki nerazmerno in neopravičeno višajo najemnine, kaznuje radi oderuštva, ravno tako, kakor se kaznujejo tisti, ki od svojih mobilnih kapitalov, zahtevajo nerazmerne obresti v pogubo svojih dolžnikov. Poslanec, ako hoče resnično pomagati, mora sam staviti konkretne predloge, a ne pričakovati od vlade, da si ona razbija glavo za druge. „Narodnjaki" so preprečili starostno zavarovanje delavcev, — tako kričijo soc. dem. agitatorji. „Narodnjaki" so torej krivi, da ni prišlo do delavskega „penzijona* ! „Narodnjaki", ki so, kakor dr. Ryba? sedeli do zadnjega v dotičnem parlamentarnem odseku in marljivo delali, ti so krivi, a tržaški socijalisti, ki so v ta odsek poslali sicer poštenega, a povsem nesposobnega Olivo in ki so še tega potem odpoklicali, ker so se prepričali, da ni za tako delo, ti imajo menda velikanske zasluge za delavski „penzijonu ? ! Ali ne bi bilo bolje, da bi soc. dem. molčali o tem, ker spravljajo s tem na dan le nezmožnost in nesposobnost svojih poslancev in neplodnost njihovega „delovanja"? Naj le mamijo in slepomišijo tako naprej, mi jim ne ostanemo dolžni odgovora. Ljudstvo pa naj potem sodi 1 Kako „farbajo" ! Prejeli smo: Ko sem včeraj čital socijalnodemokratično glasilo „II Lavoratore", sem se domislil slučaja, ki kaj jasno spričuje, koliko vere gre sodrugu Pe-tejanu in drugim apostolom socijalne demokracije, ko trde, da so rešili delavca s tem, da so delavstvu povišali plače. Bilo je pred leti, ko smo povabili gg. Kristana in Kopača na oseben pogovor v staro društvo pri Sv. Ivanu. Na tem pogovoru je bil (ako se ne motim) navzoč tudi sedanji sv. ivanski socijalnodemokratični agitator SosiČ. — Pogovor je trajal od 9 ure zvečer do 3 ure zjutraj in se ga je vdele-žilo lepo število še živečih sv. ivanskih možakov. Med raznim je Kristan rekel: „Spominjam se, kako nas je oče peljal v Šiško, kjer smo jedli in pili do sitega in za vse je oče plačal le en goldinar. Sedaj pa treba, ako se hoče le malo jesti in piti, — goldinarja na osebo in Še se mora človek vračati gladen domov". Na razne opazke navzočih, češ, da se ta primera ne strinja z onim, kar sodrugi govore po javnih shodih in kar vedno in povsodi povdarjajo, ko so v dotiki z delavstvom, je Kristan odgovoril tako le: „Mi moramo delavcem obljubovati visoke plače, ker je to edino sredstvo, ki jih omamlja, da nam sledijo. Priznati pa moram, da so mi taki sodrugi zelo neljubi. Rajše imam 20 prepričanih socijalistov, nego pa 200 polovičarjev, ki so socijalisti le — za trebuh" !! Gospod Petejan naj le povpraša Kristana v stvari in gotov sem, da mu ta potrdi zgoraj navedene besede. — In ravno s tem, kar je nekoč Kristan v svoji odkritosti tako dobro označil, se je košatil Pete-jani na Katinari! Mi pa jim nočemo slediti na to polje. Naši voditelji se ne poslužujejo takega orožja! Zato manje obljubljajo, a čim največ možno — delajo! In so tudi že mnogo dosegli v korist vseh delavskih mas. Ako bi pa Kristan oporekal zgornjim navedbam, mu napišem Še drugih „spominov", iz katerih bo razvidno, da demo-kratje delajo eno in mislijo drugo, če ravno prilika tako nanaša. Prosil bi torej: le več resnice govoriti našemu ubogemu ljudstvu, ki, žal, ne pomisli, da je po četrtstoletni borbi za svoj obstanek sicer res doseglo marsikaj glede povišanja plač, ki pa se mora tudi danes s težavo boriti za svojo ekzistenco I Ker sem v zgoraj omenjenem giasilu čital, da je nek zborovalec na Kontovelu rekel Kristanu, da je Nemec in da je tako trdil dr. Rybar, naj konstatujem, da je to neresnica. Dr. Rybaf je rekel le, da je slovenski kandidat sodrugov govoril železničarjem nemški, česar kakor kandidat v slovenski okolici ne bi smel storiti, ako hoče da bi mu slovenski okoličani izročali v varstvo svoje narodne interese. — To je dr. Rybaf opetovano povdarjal, ker ga je sodrug Sosič namenoma napačno razumel. Dr. Rybar torej ni trdil, da je Kristan Nemec, zato si lahko „Lavoratore" svoje „bedake" potisne nazaj v svoje grlo. Na žaljenja ne bomo ostajali dolžni odgovora in sodrugi so lahko gotovi, da jim njih napade nagradimo po zaslugi. Za današnji shod uradnikov in uslužbencev vlada — kakor se nam od raznih strani poroča — v vseh poklicanih krogih veliko zanimanje. — To zanimanje je razveseljivo dejstvo, da se je pričelo tudi naše uradništvo in uslužbenstvo zavedati svojih političnih pravic, kar bo obojim le pripomoglo do uresničenja njih opravičenih gmotnih zahtev. — Zato je pričakovati, da bo danes večer velika dvorana „Narodnega doma" napolnjena in da se bodo na shodu vršile zanimive in koristne razprave. „Edini odkritosrčni zagovorniki delavskega razreda" so socijalisti. Tako piše v včerajšni svoji številki „II Lavoratore" v svojem poročilu o govoru kandidata g. Cerniutza na shodu, ki se je vršil pred-sinočnjim na travniku „del gobbo" na Vr-delci. V podkrepljenje te trditve se „Lavoratore" sklicuje naravnost na — dr. Josip Mandić-a. G. Cerniutz je namreč na označenem shodu spregovoril sledeče : „Danes hočejo naenkrat vse meščanske in nacionalistične stranke „braniti" delavski razred. Kaj Še, delavcem ne kaže drugo nego .... zaupati gospodarjem in izvoliti kandidate gospodarjev. V kolikor se mi je povedalo, zatrjuje to sedaj tudi slovenska nacionalistična stranka. In vendar se jaz spominjam, da je, nedavno temu, ko sem jaz prisostvoval nekemu shodu italijanskih plinarniških delavcev, prišel dr. Mandić se skupino slovenskih delavcev iz plinarne, se priglasil za besedo in na to spregovoril približno sledeče: „Pripeljal sem med vas tudi slovenske delavce, da se združijo z vami in se bore za svoje in vaše zahteve. Oni se bodo bojevali na vaši strani in sledili bodo v vsem nasvete socijalistov, kajti edino socijalisti so resnični branitelji delavskega razreda." V onem trenotku — je zaključil Cerniutz — ni strast politične borbe osleplje-vala dr. Mandić-a in on je govoril golo resnico. Tako g. Cerniutz. Kaj takega se more natvezati nerazsodni masi le o času volitev. Saj je dr. Mandić meseca decembra lanjskega leta nastopil na shodu, o katerem govori gosp. Cerniutz, kot zastopnik plinarniškega de-j lavstva včlanjenega pri N. D. O. Dr. Maa-! dič je ravno hotel nasproti socijalni demo-' kraciji, katera si je prisvojila monopol v zastopanju delavskih interesov, uveljaviti N. D. O. kot iskreno braniteljico delavskih interesov. In dr. Mandić naj bi bil na tem shodu delal propagando za N. D. O. s tem, da je povzdigoval socijalno demokracijo do 1 edine poklicane zastopnice delavskega raz-'reda?! Kaj tacega se mora zdeti smešno tudi norcem. „Lavoratoru" je že včeraj poslal dr. Mandić popravek, v katerem povdarja: Res 'je, temu nasprotno, da so se rečenega ! shoda udeležili delavci italijanske in slovea-ske narodnosti in da nisem nikdar, ne takrat, ne pozneje izrekel omenjenih besed, V Trstu, dne 1. junija 1911. Za izjavo o predlogu izbrisa v volilno centralo v „Narodni dom"! to tem manj, ker bi bil s tem žalil samega sebe, ki ne pripadam socijalno-demokra-tični stranki, a sem se vendar vedno prišteval resničnim braniteljem delavskega razreda. Nehumanno postopanje z zavarovanci v okrajni bolniški blagajni ! — Iz $kednja nam pišejo: Zidar Josip Šuman iz Skednja št. 1099 je začel pred 2 meseci bolehati. — Okrajni zdravnik in ob enem tudi zdravnik bolniške blagajne dr. Freiberger ga najpoprej ni hotel niti vsprejeti, potem pa ga je poslal v okrajno bolniško blagajno, kjer so ga priznali bolnim. Isti dr. Freiberger ga je potem najmanj po enkrat na teden pošiljal v centralo, češ : vi niste bolan in kaj vas ni sram, jesti denar iz blagajne ! ! Ali v centrali so ga Judi pozneje vsikdar spoznali za bolnega. Šuman je tudi večkrat prosil dr.a Freibergerja, naj mu napravi potrdilo, potrebno za vsprejem v bolnišnico. Freiberger pa je odgovarjal: „Kaj se delate tu norca iz mene, pojte delat, vi ste zdravi!" Dne 16. t. m. se je Šuman zopet predstavil dr.a Freibergerju s prošnjo za rečeno potrdilo. A gospod zdravnik mu je zopet odrekel potrdilo in je ponovil svojo trditev : „Vi ste zdrav, pojte delat". In tedaj se je zgodilo, da je bolnika objela slabost vspričo zdravnika! A ta še vedno ni hotel dati za-željenega spričevala, marveč ga je pošiljal v centralo, kjer so mu slednjič vendar napravili potrdilo, s katerim se je Šuman nemudoma predstavil v bolnišnici. Vsprejeli so ga in zdravniki so takoj konstatirali, da je Šuman zelo bolan. In predvčerajšnjim, v torek, dne 29. t. m. je Šuman, — umrl! To so suha dejstva, ki govore sama po sebi in ne potrebujejo nikakega komentarja. Le toliko pravimo: Padlo je v grob mlado življenje, ki bi se bilo morda rešilo, da je zdravnik o pravem času drugače umel svojo zdravniško in človekoljubno dolžnost. Slavncst desetletnice delovanja pevskega društva „Primorec" v Trebčah. Kakor že objavljeno slavi pevsko društvo v Trebčah dne 11. junija t. 1. desetletnico svojega delovanja na pevskem in narodnem polju. Na isti dan je določilo svojo slavnost tudi bratsko društvo „Sokol" iz Opčin in to tudi svoječasno objavilo v „Edinosti". Na našo prošnjo pa je društvo „Sokol® z Opčin odložilo svojo slavnost na 18. t. m., za kar mu izrekamo tem potom najiskrenejo zahvalo. Opozarjamo na odložitev slavnosti bratskega nam društva „Sokol" z Opčin ter jih ozirom na gori navedeno še enkrat prav uljudno prosimo, da blagovolijo javiti nam svojo eventuelno sodelovanje najpozneje do prihodnje (binkoŠtne) nedelje v svrho pravočasne in pravilne sestave programa. Odločno na plan ! OdioČno na plan stopajmo že enkrat tržaški Slovenci tudi v javnosti, kajti žal, a resnica je, da se Slovenci v Trstu vse premalo poslužujemo svojega jezika v javnosti, to je: na ulici, v javnih uradih in posebno v trgovinah. — Z odločnim nastopanjem bi pripomogli mnogim našincem do kruha in bi si gotovo prena-sitneži od slovenskih žuljev — ne dovoljevali žaliti slovensko govorečih odjemalcev, kakor si je to dovolil neki sotrudnik v mi-rodilnici Zernitz, kjer mu je dotičnik na uljudno željo, izraženo v slovenskem jeziku, odvrnil osorno, da se radi par Slovencev v Trstu ne izplača pridobivati si znanja slovenskega jezika za rabo v trgovini. A ravno v Zernitzovo trgovino zahaja mnogo Slovencev. Ko bi se vsi ti posluževali svojega materinega jezika, ne bi si gospoda v tej trgovini dovoljevali takih žaljenj, marveč bi gotovo poskrbeli tudi za postrežbo v našem jeziku. Vpokojen je viši carinski nadzornik Fran S t r e k e 1 j. Ob tej priliki mu je bilo izraženo najviše priznanje. „Zimsko solnce". — Pevsko društvo „Trst" priredi v nedeljo 4. t. m. ob 4 30 popoludne v dvorani „Narodnega doma" pri Sv. Ivanu na splošno zahtevo Emin Carevo „Zimsko solnce", sliko iz istrskega življenja v 4 dejanjih s petjem. Iz prijaznosti bodo sodelovali členi slov. gledališča v Trstu pod vodstvom L. Dragutinovica. Vstopnina 60 st., sedeži 40 st. Opozarjamo p. n. občinstvo, da se požuri in si preskrbi vstopnico za obrežno vožnjo po morju, ki jo priredi tržaško učiteljsko društvo posetnikom zborovalcem „Zaveze" v nedeljo 4. t. m. ob 4. uri pop. Vstopnice po 140 K prodajajo: učitelj Fonda, Rojan; učit. Scheimer, Barkovlje; Martelanc Amalija, Prosek; Gregorič Marica, Škedenj; Grmek Vrdela in gospa Biček v Narodnem domu. Omeniti moramo pa, da nam bo tudi zelo drago, ako se n. pr. občinstvo, ki se briga za šolstvo in učiteljstvo, vdeleži tudi našega glavnega, javnega zborovanja v veliki dvorani „Narod, doma" v ponedeljek 5. t. m. ob 9. uri zjutraj. Tu se lahko prepriča vsak, koliko resne volje je v nas in kako želimo, da-li je naše šolstvo napredovalo kakor je moralo. C. kr. državne železnice. Počenši s L junijem t. 1. se napravi z iz Trsta c. kr. d. ž. ob 8. uri 20 min. zjutraj odhajajočim brzovlakom Štev. 508, ki ima v Selctalu takojšnjo zvezo na brzovlak št. 304 iz Lindau-a, nova zveza čez Amstetten na Dunaj zap. kolodvor (prihod ob 10 uri 5 minut zvečer). Tržaška mala kronika. Nesreča v hipodromu. Na včerajšnji popoludanski dirki v hipodromu pod Bom-beljem je neki Luigi Mascellani med dirko zadel ob drugi voz in pri tem padel s svojega voza. Ob padcu si je zlomil desno nogo. Štirje poskušeni samomori v 24 urah. Poleg dveh samomorilnih poskusov, objavljenih včeraj, zabeležuje kronika še dva druga taka obupna poskusa. — Okolo polnoči se je tudi še neka druga deklica hotela usmrtili radi prepira s svojim ljubčkom. 17-letna Cesira Mingoti, stanujoča v ul. Istra, si je sunila nož v prsa. Prestrašena mati je poklicala zdravniško postajo, ki je odpeljala deklico v bolnišnico. Četrti slučaj ki se je pripetil včeraj zjutraj ob 4. uri se tiče dijaka, 17-letnega Adolfa Valmarin, stanujočoga v ul. Cam-panile Št. 23, ki je sprožil revolver proti prsom. Tudi njega so spravili v bolnišnico. Zopet poskus samomora. Trgovec z železnim Adolf Dolfi, stan. v ul. Molin piccolo št. 8 si je včeraj popoludne pognal kruglo iz revolverja v desno uho. Vzrok temu obupnem činu je huda bolezen. — Pozvana zdravniška postaja je nudila prvo pomoč ter pustila bolnika na njegovemu domu. Nagla smrt. — Predsinočnjem je bil zdravnik rešilne postaje urno poklican k nenadoma obolelemu 61-letnemu sodarju Juriju Spadaro v ul. degli Antenorei št. 27. Predno je prišel zdravnik, je starček že izdihnil. Tragedija v bolnišnici. Predsinočnjem je umrla v bolnišnici 19-letna Alice Deželic iz Pule, ki je pred nekoliko dnevi iz okna bolnišnice, kjer se je nahajala kakor bolnica, skočila na vrt in si zlomila bedro. Loterijske številke, izžrebane dne 31. maja 1911. Inomost 71 43 42 3 61 Brno 26 53 43 9 55 Koledar in vreme. — Danes : Gracijan muč. — Jutri: Erazem muč. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -i- 21° Cels. — Vreme včeraj: oblačno, deževno. Vremenska napoved za Primorsko: Deloma oblačno, tupatam dež, temperatura malo spremenjena. Lokalni vetrovi. Društvene vesti. Zveza Jugoslovanskih železničarjev vabi vse odbornike in namestnike na zelo važno sejo, ki se vrši danes v četrtek dne 1. junija t. I. ob 8. uri zvečer. Pridite gotovo vsi, ker se gre za važno stvar. Učiteljsko društvo za Trst in okolico v Trstu. Veliki sprejemni odbor ima svojo sejo v petek 2. t. m. ob 5. in pol v društvenih prostorih ulica Galatti 14, II. Odbor CM plesa ima svojo sejo danes v četrtek ob 9. uri zvečer v restavraciji hotela „Balkan". Prosim odbornike, da se ga vsekako udeleže. Predsednik. Pevski zbor „Učit. društva" ima skupno pevsko vajo v četrtek v navadnih prostorih. Ker se s tem dnem uvede na naših šolah nepretrgan predpoludanski urnik, se vaja začne točno ob 5. uri pop. Kakor znano, v nedeljo nastopimo, zato se poživljajo vsi na vajo. Posebno tovariši se opozarjajo, naj se ne dajo osramotiti od svojih vrlih tovariŠic, ki so bile vedno na mestu in se niso ustrašile nikakih žrtev, ko jih je klicala stanovska čast in dolžnost. Poživljamo jih, naj ne zamude vaje, posebno pa oni pevci, ki so, četudi neredno, vendar zahajali k vajam, da bo Število pevcev v razmerju s Številom psovk. Pevsko društvo „Trsta bo imelo ob petkih in torkih pevsko vajo v dvorani slov. gledališča „Nar. doma". Prihodnja pevska vaja bo v petek ob 8. uri in pol zvečer. Prosi se polnoštevilne udeležbe. Uhod Gi-orgio Gallati 20. Podružnica Rojan-Skorklja društva Trst. Jutri v četrtek ob 8. uri pevska vaja za mešani zborv Sedež: v prostorih hiše Muškovič i dr. Škorklja, sv. Peter 79. [uislight milo Odllkoo. tovorna sodovke In šampanjsko šumečih poRallc s zlato kolajno in križcem n« mednarodni obrtni razstavi ▼ Rimu 1. 1010. Viljem Hribar ===== na Opčfnah -—m naznanja cenj. odjemalcem da ima glavno zalogo za bodočo sezono cevi (cilindrov) ogljen?eve kisline za pivo. Priporoča m ta41 za odjem pokali« ln lodovke. Za točno postrežbo se jamCi. Velike nove prodajalnice IPSP pohištva in tapetari] :: Paolo <5astwirtb :: TRST, ni. Mon ft- 6 - Telefon 22-85 (fflfa gledollfto Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cena zmerne. Bogata izbera izbera popolnih Bob cd «500 dn 4000 fcron Jedilne sobs. Sprejemne in kadilce dvorane v najnovejšem sloga. — SPECIJALITET A : Železno in medeno pohi&tvo Bogata izbera vsakovrstnih sioiic, — popoln* opreme in posamezni deli. 11= Na obroke I JAKOB DUBINSKV Na obroke 11 TRST — ulica deli' Olmo štev. 1, D. nadstropje — Trst Volite izbera izioMel oDlefc za pspfle in uttiw to ter moške in ženske suknje. ioti UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE. Cene brez konkurence. I za barvasto perilo! Sestavljeno iz najžlahtnej-6ih surovin, očisti to milo iz lastne moti ter so vsi drugi pridatki nepotrebni. Ne izjeda nič razen nesnage, to pa temeljito, ne da bi kakorkoli Škodovalo --barvam.-- Komadi po 16 ln SO vin. Generalno zastopstvo ALBERT TEDESCHI Trst, Cono 2, III. n. UMETNI ZOBJE Plombiranje aoboT Izdiranje zobov brez vsake bolečine V. Tuscher koncesij, zobni tdudl - TRST -• nilos, deli* Oacerma I«. 13. Ur n. Dr.J.Čerm&k : zobozdravnik : 3{ans Schmidt tehnični zobozdravnik TELEFON TRST št. lVtsz. ul. delia Zonta Št. 7 I. k_-"g Kupujte ,Nar. kolek'I VELIKI KINEMATOGRAF „BEL VED ERE" TRST — ulica Belvedere štev. io — TRST = V četrtek dne 1. in v petek dne 2. junija: = 1. Plemenitost soproge, dramatično. - 2. Ljubezen in gazolina, zgodovinska drama. - 4. Jolanda Beanlien, drama. - 5. Tontolini preživi slab četrt ure, za smeh. Odlikovana krojačnica Avgust Stular TRST - Via deile Poste štev. 12, I. nad. - TRST izvršuje pomladanske in = letne obleke = ** Cene zmerne. Delo solidno Pravkar je izšlo Edmondo de Amicis: FURIJ, Novela Iz italijanščine prevel Jos. Jurca. Cena vezani knjigi 2 K 50 v, broširani 1 K 50 v. Znameniti italijanski pripovedovalec riše v tej psihološko zanimivo zasnovani noveli štirinajstletnega dečka Farija, ki živi daleč od sveta edino v druibi dveh starih ljadi. Furij se zaljubi v svojo ko-ketno svakinjo, ki pride bivat na poletni dvorec. Kako se razvija ta ljubezen, je popisano z izredno plastično silo; ob enem pa pisatelj ostro biča vzgojno metodo, ki hoče obdržati oblast s hladnostjo in šibo. Ig. pl, Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani založna knjigarna. R. Gasperini, Trst Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št 10 Prevozno podjetje e. kr. avstrijskih dri. telesalo 2051 Sirejme razcarinjanje tahršmM 11 aia iz mitiic, iestaTliagje na dom; POŠiLJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEjSj^ENE, Zastopstvo tvrdke „CEMENT" ~ Tovarna cementa „PORTLAND" v Splietu. --------------CENE BREZ KONKURENCE PRODAJA NA DROBNO. snce. ni Stran IV. „EDINOST" št. 150. V Trstu, 1. junija 1911. Nar. del. organizacija. Slovenskim zasebnim težakom čla-Bora in nečlanom NDO se tem potom naznanja, da se na vsak način tekom tedna prijavijo v lastnem interesu v uradu NDO.f ulica Lavatoio 1. Vozniki so vabljeni na jako važen sestanek, ki bo danes dne 1. junija t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih NDO. ulica Lavatoio štev. 1. _ DAROVL — Za kletarja Jurija Medarića iz Zagreba so darovali razni dobrotniki 10 kron. Denar hrani inseratni oddelek „Edinosti". Popravek. V nedeljski zahvali šolskega vodstva C. M. šole naj se glasi znesek 60 mesto 50 K. _ Vesti iz Goriške. x Senzačna aretacija detomorilke. V Gorici je vzbudila senzacijo aretacija ljudske učiteljike Pavline Hmelak, ki je službovala na Trnovem pri Kobaridi. Evo nekoliko podrobnostij k tej aferi: Čitatelji „Edinosti" se gotovo še spominjajo, da smo poročali, kako je pred meseci neki svečenik našel v spovednici cerkvice „Imma-colate" mrtvo dete. Dete je bilo zavito v razne cunje in se je nahajalo pokrito v škatlji. Komisija je takrat ugotovila, da gre za detomor in je zaslišala več služkinj iz mesta, a brez vsakega vspeha. Zadeva se je v občinstvu nekako pozabila, a policija je pridno iskala sled detomorilke. Končno je dobila pravo sled. Način odkritja detomorilke spominja nekoliko na slučaj Fodransperga. Na škatlji namreč, kjer je bilo zavito dete, sta bila naslov tvrdke in kraj nalašč popolnoma izbrisana. Poznalo pa se je komaj čitljivo ime neke dunajske ulice. In ta borna sled je vodila do odkritja. Policija je je najprej povpraševala na Dunaju pri vseh tvrdkah dotične ulice in je ugotovila, da je ena izmed teh, in sicer firma Albert Kubler, dejanski poslala v Gorico v Škatljah blago tvrdki Ivančič in Kurinčič v Gosposki ulici in sicer škatlje Št. 256 do 262. Jedno izmed dotičnih številk so dobili tudi na zaplenjeni škatlji. Tvrdka Ivančič in Kurinčič je na to izpovedala, da je darovala tri ali štiri škatlje tvrdke Kubler neki družini, ki stanuje v ulici Moreli, ki pa je vzvišena nad vsak sum. Toda škatje niso ostale v tej družini, marveč jih je le-ta darovala nekaterim učiteljicam, ki so jih vzele seboj na dom. Seveda je bila preiskava težavna, ker se je šlo za tako delikatno zadevo. Končno so bile vse dotične učiteljice pozvane na zapisnik. Ko je prišla na vrsto Pavlina Hmelak, je v strahu takoj priznala zločin. Nesrečno učiteljico so pripeljali v ponedeljek v tukajšnje zapore. Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: „Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" s sedežem v Kredu (pol. okraj Tolmin). x Izvoz črešenj je pričel minolo soboto. Na trg je prišlo 60 kvint., naslednja dva dneva 100 in 150 kv. Povprečna cena prva dva dni je znašala 1 K kg in v torek 80 stot. x Nadvojvoda Leopold Salvator ki je prišel v Gorico v ponedejjek ob 6 27 z v. se je nastanil s spremstvom v hotelu „Siid-banu". V torek je inšpiciral topnič. posadko. x Velika pravda na vidiku. V javnih lokalih je mnogo govora o pravdi, ki se prične med deželnim odborom goriškim in podjetnikom Perko radi gradbe naše sila drage deželne norišnice. Poldrugi milijon kron je stala ta norišnica deželo; in sedaj se bodo še pravdali. Dober tek! x Oslovski kašelj, V javnem vrtu se shajajo otroci, ki imajo oslovski kašelj. Naš slavni zdravstveni svet seveda se prav nič ne briga, da bi ukrenil, da se nalezljive bolezni ne razširjajo. Tako se otroci v ljudskem vrtu nalezujejo namesto dobrega zraka — oslovskega kašlja ! Prav po goriško! Tiskarna „Edinost 4 v Trstu vpisana zadruga z omejenim poroštvom VABILO na IlLrednioIičnizlior ki se bo vrSil v torek dne 27. junija 1911 ob 8. uri zvečer v pisarni odvetnikov dr.a GuBtava Gregorina in dr.a Edvarda Slavika (nI. Galatti 20, II.) DNEVNI RED: 1) Poročilo o stanju tiskarne konzorcija lista »Edinost4* in predlog za definitivno prevzetje iste v last zadruge na podlagi predloženih bilanc konzorcija lista „Edinost". 2) Volitev načelstvS. 3) Volitev nadzorništva. 4) Slučajnosti. Načelništvo. OPOMBA. Ker je bil občni zbcr sklican z istim duevLim redom na 20. pr. m. nesklepčen, bo gornji ob(ni zbor v smisla zadružnih pravil sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov. £3 HALI OGLASI ££ MALI OOLAST te računajo po 4 «tot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Naj-manja pristojbina znaša 40 stot. Plača m takoj Inser. oddelku. Pnfn&lf bt*tlljk© aad 600 litrov n» ntJIUoR prodaj ▼ Dolini pod Stav. 92; oeu po dogovoru. 955 loti on nloC v Gorjanskem priredijo v ne-JaVClI pico deljo dne 25. junija ti. domači kolesarji na vrtu gosp. TJrSiČa. Tem potom najuljud-nejSe vabijo podpisani prijatelje kolesarskega Sporta na prijetno zabavo omenjeno nedeljo v prijazni; vasi Gorjansko. Zdravo ! Gorjnnski kolesarju 919 , Delavnica čevljev 5ESS ®3?r lavnico čevljev, katera se nahaja v Trstu, uliea della Gnardia 27. Sprejema se naročila po meri im popravke. 441 Pi*innrn^O Co mizar M- Majcen, nI. Bel- j rri|IUV Ul#a OO vedere 28, vogal Torquato Tasso. Izdeluje spalne sobe in vsakovrstno pohištvo. 899 Pristni, dober brinjevec Lovru Šibeniku v Šilki pri Ljubljani. 1681 Osi blrmoncl In blrmonke slikati _________________svojimi botri na dan birme pri edinemu nafiemu fotografu JERKIČU, Trst, ul. Poste 10, - Gorica, gosposka al 7. — CENE ZNIŽANE. 315 Pijte e*»mn .Tolstovriko slatino". N»-odlllu rodi aa ▼ Tolstam vrhu, OnitanJ, Koroiko. 736 Pnetavroniiclro z& italijansko ncolaTrdUpna kuho se išče za dobro plačo. Zahteva se najboljša preporočila. Nastop takoj. Predstavili ee je vratarju Hdtela Balkan V. Geppa 23. 948 Podpisani naznanja svojim cenj. gostom, da odda s 1. junijem fidfef, restavracijo in tovarno „JlBafkan" v roke gosp. KAMILA BLECHA. Pri tej priliki se podpisani zahvaljuje vsem narodnim društvom in cenj. gostom za naklonjenostizkazano v poslednjih letih in obenem toplo priporoča svojega naslednika. © Vdani IVAN KČGL. Podpisani naznanja, da prevzema s 1. junijem iz rok g. IVANA KOGLA fidfef, restavracijo in kavarno „J&affian" v svojo režijo. Ob tej priliki zagotovijo, da bo storil vse, kar bo v njegovi moči fin bo skušal zadovoljiti svoje cenjene •r; • goste s češko, dunajsko in italijansko kuhinjo, ločil bo samo izbrana vina in češko budjejoviško pivo svetlo in črno. Skrbel bo za točno postrežbo. Priporoča se društvom za bankete in prireditev zenitvanskih pojedin v restavraciji ali doma. Kosila in večerje na abo-nement. Udani KAMIL BLECHA. ZDRAVILNO PIVO duolnesa hoaso založna marka vaaaaaaa/ A-mvrc „Sveti Štefan" .tvttvvvv". Zdravniki-profesoiji Cervelli, Garzilli, Cassini, Fiora in Mancini iz Rima. zdravnik Lizza iz Neapolja ter še več drugih so izjavili, da je to pivo ne samo izvrstnega okusa, ampak tudi koristno za nervozne in anemične in vrhu tega za kon-valeaoente in matere, ki dojijo. ZALOGA: u Trsta, »In Voldlrluo 32. Telefon št. 2001. (D.) Kroltinlco za civiliste In uolake Franjo Polanec v Trstu, via S. Giacomo (Corso) 6, IL n. Priporoča se Blavnem občinstvu in vojaštvu za vsakovrstna dela. Blag* prve vrste, delo solidno, cene zmerne. 1